GOSPODAR
LETO 1933	U. JANUARJA	STEV. i
Pretakanje sadjevca
Minulo jesen je bila kupčija s sadjem bolj slaba. Mnogo jabolk je ostalo doma in sadjarji so jih velike množine predelali v sadjevec. Zato ne bo odveč, ako opozorimo cenjene bravce »Gospodarja« na neko važno opravilo, braz katerega ni mogoče, da bi imeli dobro .n zlasti trpežno pijačo. V mislih imam namreč pretakanje.
Vsako sadno vino, ki je namenjeno za prihodnjo pomlad in poletje ali pa celo za kupčijo, mora biti pravočasno pretočeno, ker šele potem je stanovitno, to se pravi varno pred raznimi okvarami in boleznimi.
Zakaj pa je treba mošt pretočiti? — Zato, da ločimo čisto pijačo od droži Ko mošt pokipi, se polagoma očisti. Na dno se vsedejo razne snovi, ki so bile v njem, zlasti pa se vležejo na dno kipelne glivice (kvarnice), ker so svoje delo opravile. Dokler so droži na dnu pri miru in kvasnice žive, niso vinu škodljive. Nevarne postanejo pa na pomlad, ko začno odmirati in gniti. Lahko se zgodi, da se dvignejo in pomešajo z vinom in ga popolnoma pokvarijo.
Kdaj je torej pravi čas za pretaka-aje? Pri določanju časa se ravnamo navadno po poteku kipenja in po čistenju.
Ko burno kipenje poneha in se mošt popolnoma očisti, je primeren čas, da ga pretočimo. Ta doba je navadno od konca novembra do začetka februarja, torej dobra dva meseca. Prezgodnje pretakanje je škodljivo, ker odstranimo kvasnice, ko še delujejo. Še bolj napačno pa je prepozno pretakanje, ko se kvasnice že razkrajajo. Tudi ni vseeno, kakšno je vreme, oziroma kakšen ve!er piha. Če le mogoče, pretakajmo ob jasnem vremenu, ko pihi, burja ali sever, ko je zračni tlak najvišji. Ogibajmo se pa pre-
takanja ob južnem toplem vremenu, ko je zračni tlak nizek.
Pretakali se da na razne načine, ki pa niso vsi enako dobri. Najslabše je pretakanje s škafi ali kcbli, ki je pri nas najbolj običajno. Pri takem ravnanju se vino zelo razprši in izgubi večin« ogljikove kisline (se »ubije«) ter je zaradi tega mehkejšega, manj prijetnega okusa. Pozneje se sicer zopet popravi, ako je v njem še kaj sladkorja, da se nadomesti izgubljeno ogljikova kislina.
Če že ne moremo drugače pretakati, glejmo vsaj na to, da se vino brez potrebe preveč ne prši in razbija. Zato na-taknimo na pipo gumijevo cev, ki naj sega do dna škafa, v katerega točimo. Prav tako je potrebno, da nataknemo leseno ali pa tudi gumijevo cev na lijak, po katerem teče vino v sod. Ta cev naj sega blizu do dna soda. Vse to pripomore, da se vino pri pretakanju manj »ubije«, to je, da ne izgubi preveč ogljikove kisline.
Brez izgube ogljikove kisline pretakamo, ako leži sod, ki ga mislimo napolniti, toliko nižje, da sega njegova veha do pipe polnega. V tem slučaju preteče sadjevec sam od sebe in popolnoma mirno iz soda v sod. Seveda je dobro, da .sega cev od pipe polnega soda do dn« praznega soda.
Kadar leži prazen sod poleg polnegt .»' isti višini, napeljemo cev od pipe polnega do pipe praznega soda. Zaradi pritiska izteče polovica tekočine kar sama iz polnega v prazen sod. Drugo polovico moramo pa pretočiti seveda s škafi. Pri tem načinu pretakanja moramo cev na obe pipi pritrditi prav zanesljivo, da jo vino zaradi velikega pritiska ne odrine.
Najpopolneje se sadjevec pretoči z mehom. Od pipe polnega soda napeljemo gumijevo cev na pipo praznega soda, kakor je bilo povedano v prejšnjem /d-
stavku. Polovica tekočine preteče sama v prazen sod, drugo polovico pa stlačimo iz soda z zračnim pritiskom, ki ga proizvajamo z nalašč v to svrho prirejenim mehom. Meh za pretakanje vina imajo večji vinski trgovci. Kdor more, naj si ga izposodi. Prepričal se bo, kako lahko in dobro se dela s to pripravo.
Pripomnili moramo še, da je treba sode, v katere bomo pretakali, temeljito pomiti in osnažiti Posebno se jv. varovati plesnivih sodov, ker s tako posodo pokvarimo še tako dobro pijačo. Isto velja za vse drugo posodje in orodje, ki ga rabimo pri pretakanju. Dobro je tudi, da vsak sod, preden ga napolnimo, nekoliko zažveplamo. Izpraznjene sode treba brez odloga do čistega oprati in zažve-plati.
Ko pretakamo, nalijemo sode clo blizu vrha, ven. rr pa ne tako, da bi se veha pomikala v pijačo. Tudi jih še ne smerno pretesno zabili. V vinu je lahko še nekoliko sladkorja, pa tudi kvasnic ostane v njem kolikor toliko. Spomladi se prične tako imenovano mirno kipe-nje, pri' katerem se tvori ogljikova kislina.
Prva molža krave po otelitvi
V nemških živinorejskih krogih Je v zadnji dobi obravnavalo vprašanje, kdaj je kravo prvič po otelitvi pomolzti. Ker je to važno za vsakega živinorejca, hočemo tu podati izvleček o naziranjih, ki so jih o tem predmetu izražali razni strokovnjaki.
Splošno je bilo. dosedaj razširjeno mnenje, da napade krave, ki jih po otelitvi dočista izmolzemo, poporodna vroč-nica, bolezen, ki večinoma konča s poginom živali. Mnogi strokovnjaki so celo mnenja, da tiči pravi vzrok te bolezni ravno v prezgodnji izmolži krave po ote-titvi, in razlagajo to na sledeči način: Radi dražitve mlečnih žlez pri molži sili kri proti vimenu in zato nastopi v možganih pomanjkanje krvi; pokažejo se znaki poporodne vročnice in če ni hitre pomoči, sledi smrt. Razvoj bolezni je zelo hitor: v 12 do 24 urah se lahko zdravje
povrne ali pa žival pogine. Da se to prepreči, je dobro • pozno molžo zadržati kri čim delj časa od vimena, v katerem naj napetost, povzročena po mleku, tvori protitlak pritiski: krvi Pr. zdravljenju poporodne mrzlice se ta protitlak povzroči s tem, da se v vime vsesa zrak ali vbrizgne slana voda. Ta postopek postane nepotreben, če se bolezen prepreči s pozno molžo.
Večinoma dobijo poporodno vrr.čnico krave — dobre molznice. Navadno priporočajo izkušeni živinorejci kravo temeljito izmolzti šele kakih 10 ur po otelitvi. Naravno pa je, da med tem časom ne smemo pustiti tele brez kravjega mleka — mlezve, ki jo potrebuje za očiščenje svojega želodca in črev. Po rebuje jo itak malo, tričetrt do enega litra vsake tri ure, kar popolnoma zadostuje za njegov še nerazvit želodec. Ce se preveč napije, nastanejo kaj rade motnje v prebavi in končno driska. Šele po desstih urah se tele lahko dodobra nasesa in tedaj vime dodobra izmolzemo.
Drug: praktični živinorejci so pa drugačnega mnenja, namreč, da tiči vzrok poporodni vročnici v motnji pri presnav-Ijanju hrane, ki nastopi predvsem tedaj, če krma nima dovolj rudninskih snovi. Ta motnja nas.opi najbrž radi tega, ker mora dobra molznica takoj po otelitvi oddajati večje količine zi življenje važnih snovi. Zaradi tega ne priporočajo kravo takoj po ctelitvi izmolzti. Dogajajo se pa tudi slučaji, da krava oboli pozneje, četudi je bila izmolžena deset ur po otelitvi. V takih primerih j pač iskati vzrok v slabi krmi; to je klaja iz kislih travnikov, ali seno, izprano po dežju ali radi suše posili dozorelo in slično. Tako za breje krave neprimerno krmo zbolj-šamo z doda(koir klajnega apna (žlička na dan in glavo) in manjših količin ribje moke (50—100 gramov). Malo kuhinjske ali živinske soli pospešuje prebavo. To je pokladati brejim kravam vsaj v zadnjih treh mesecih, da se pri tem tudi tele že v kravjem telesu krepko razvije.
Če pa nastopi poporodna vročnica, je najbolje poklicat. živinozdravnika. Današnja živinozdravska veda zdravi to bo-
lezen tako, da se napihne vime z zrakom Zračni tlak v vimenu ustavi dotok krvi in vročnica kmalu poneha. Drugi strokovnjaki pa priporočajo vbrizgavanje slane vode v vime. Najnovejši način pa je ta, da sc v krvotok bolne živali vbrizgne malo količino raztopljenega klorkalcija, katero sredstvo baje izredno hitro učinkuje in se žival po njem takoj opomore. Vsa ta sredstva odstranijo motnje v presnavljanju in preprečijo nadaljnji razvoj bolezni.
Če je živinozdravnik predaleč in je nujna pomoč potrebna, tedaj priporoča »Domači zdravnik« sledeči postopek:-Križ in trebuh polijemo s terpentinovim oljem, salmijakovcem ali kafrovcem in ga dobro drgnemo s slamo ali s krtačami. Nato živino dobro odenemo. Na hrbet in križ pokladamo vreče, polne žaganja, oparjenega z vrelo vodo. Na čelo pa polagamo mrzle obkladke, ki jih često menjajmo. Čestokrat pomaga tudi, če obstoji nevarnost, da jam žival pogine, ako napihnemo vime z navudno kolasno sesalko (pumpo).
Bolezni se pa obvarujemo tudi na ta način, da breje krave previdno krmimo in jih po malem spuščamo na pašnik, da se pregibljejo. Pred oteLtvijo jim damo juho iz dobro prekuhanega lanenega semena, da se očistijo. Po otelitvi pa pustimo tele šele tri ure pozneje, da se malo nasesa mlezve, in potem vsake tri ure. Šele po desetih urah, ko se je tele napilo, izmolzemo kravo do čista. Pri takem postopanju bo krava gotovo obvarovana poporodne vročnice.
Cerkvena zgodovina v slikah. Poleg zgodo Sv. pisma stare in nove zaveze ima na razpolago Prosvetna zveza vso cerkveno zgodovino; bodisi za predavanje v društvu, bodisi za shode Marijine družbe in Tretjega reda se z največjim uspehom uporabljajo skioptič-ne sliike. Vsa zbirka vseh diapozitivov znaša 10.000 slik. Društva le premalo segajo po teh zbirkah, zato naj izrabijo zlasti božične praznike in dolge zimske večere za predavanja s skioptičnimi slikami. Življenje v društvih pa poživijo tudi predavanja, opremljena s filmom. Zlasti za Marijine vrtce. Marijine družbe in za stanovske sestanke nudi Prosvetna zveza 140 malih filmov proti malenkostni izposojevalnici.
Zzdr. Hugon Turk:
Ustroj in delovanje živalskega telesa
Ne bomo se čudili, da naši ljudje o ustroju ali zgradbi in o delovanju ali življenju živalskega telesa še prav malo ali celo ničesar ne vedo. In vendar je to zanimivo za vsakogar, prevažno pa za vse one, ki se pečajo z rejo naših domačih živali. Tudi se nam ni treba sramovati zaradi tega, ker tudi pri drugih narodih ni veliko bolje, kar pa ne sme ve* ljati za izgovor.
Poglejmo torej najprej malo v zgodovino tega predmeta.
Kdo je prvi pričel pregledovati čudovito zgradbo živalskega telesa, se ne bo moglo nikdar ugotoviti, saj so bile klavne daritve od pradavnih časov v navadi, in zelo verjetno je, da se je živalsko telo — vsaj klavnih živali — veliko preje pregledovalo in proučevalo nego človeško truplo. Zdravniško znanje starega in celo srednjega veka je slonelo glede zgradbe človeškega telesa večinoma na poznanju živalskih trupel, posebno psa in opic. Edino starogrški veleum in učenjak Aristoteles (384—322 pred Kr. r.) je svojim znanstvenim spisom o zdravniški vedi že dodal slike o zgradbi človeškega telesa. Žal so se izgubile. Pa tudi znanje o živalskih truplih je bilo malokomu bolj natanko znano, edinole staroetruški in starorimski duhovniki »haruspices« so se pečali v bogoslužju s pregledovanjem drobovja daritvenih živali, iz katerega so vedeževali za prihodnost in varali lahkoverne ljudi.
Šele potem, ko se je povzpelo v 16. do 19. stoletju znanje o ustroju in življenjskem delovanju človeškega telesa na svojo višino in ko so v novem in najnovejšem času ustanovili posebne šole za živinozcravstvo (veterino) so učenjaki znanstveno preiskali in še preiskujejo tudi mrtva trupla domačih in drugih živali. Prav tako so zopet drugi znanstveniki preiskali in še sedaj preiskujejo in proučujejo delovanje živih teles in tako je nastala učena veterinarska anatomija rn veda o življenjskem delovanju živega
telesa ali fiziologija. Te vede so temelj vsemu pravemu in znanstvenemu živi-nozdravstvu. Kakor brez znanja Črk ne more človek brati iu pisati, tako se brez pravega in temeljitega poznanja zgradbe in delovanja živalskega telesa de more nihče umno pečati z živinorejo, še manj pa zdraviti bolne živali. Br^z t-^gu znanja je vse le prazno šušmarstvo in delo v temi.
Zato se mi zdi nujno dobro, da se o navedenem pouče naši g<>spodarji-žlvi-norejci iu njihovi prijatelji. To snanje se prišteva k splošni izobrazbi sodobnega človeka.
Naj torej slede kolikor mogoče poljudni sestavki o teh zanimivih in pre-koristnlh predmetih In naj pokažejo vsakemu mislečemu človeku neizrečeno veličino in nedosegljivo umetnost božjega Stvarstva, pred katerim strmi človešl.i um, ko vidi, kako je vse prav ustvarjeno In da tudi najmanjša stvar ni brez potrebe ill pomena, čeprav je današnji človek kljub velikanskemu razvoju in višini vseh znanosti in ved doumeti ne more.
Pri tem nant bo v pomoč temeljna znancet, živlnozdravniška anatomija, k. se peča s r iznavanjem mrtvega živalskega telesa ali z raztelesovanjem. Nadalje veda podrobnega preiskovanja udov In delov tega telesa s pomočjo drobnogledov, histologija in znanstvena preiskovanja o delu ali življenju v živem in zdravem živalskem telesu ali fiziologija.
Tako si hočemo najprej ogledati splošno gradbeno snov vseh živalskih teles ali celice, potem iz različnih celic napravljena ali stkana tkiva ali tkanine ln iz teh zgrajene telesne ude ter združene skupine teh udov. Obenem pa hočemo slediti delovanju živega telesa ali »življenju« vseh telesnih delov naših domačih sesalcev.
ga Med v lipovem čaju prežene prehlad, med z voskom ometi bule in kurja očesa, med ustavi bruhanje in odtok krvi.
Pošljite naročnino!
Gospodarske vesti
Živina
g Stanje živine v naši državi. Kmetijsko ministrstvo je šele ob koncu minulega le.a objavilo podatke o stanju ži-' vlne v naši državi ob koncu leta 1931, ki nam kaže prirastek nasp.v ti letu 1920 Tako dobimo naslednjo primerjavo (prva številka kaže .-.tanje leta 1931, druga prirastek od leta 1926, tretja prirastek v od stotkih):
goveda	3,872.000 166.000 4.5
konji	1,169.000 52.0OO 4.7
prašiči	3,133.000 327.000 11.6
ovce	8,426.000 493.000 6.2
koze	1,928.000 207.000 12.0
osli	115.0CO 19 000 19.7
V odstotkih se je najbolj povečalo število prašičev, koz in oslov, po številu pa največ ovc. Znaten del lega prirastka odpade na leto 1931. — V primeri s povprečnim številom živine na 100 ha obdelane zemlje vidimo, da se največ prašičev goji v dravski banovini, kjer imamo 37 prašičev na 100 ha zemlje. Povprečje za vso državo je 23, v zetski banovini pa najmanj, le 5 glav. Tudi glede gojitve govedi je dravska banovina na prvem mestu. Na 100 ha obdelane zemlje imamo 48 glav govedi, v vrbaski 42, v savski 35 itd. V ovčjereji so na prvem mestu južne banovine. V vardarskl banovini imajo na 100 ha rodne zemlje 109 ovac, v moravski 106, v primorski 96, v zetski 90, v dravski pa komaj 5.
g Zagrebški tedenski sejem (4. jan.). D o gen je bil precejšen. Več povpraševanja je bilo po debelih prašičih, ki So jim cene poskočile. Cene za kg žive teže: bikom 3.25—3.75 Dih, kravam za klanje 2.50—2,75, kravam za klobase 1.25—1,50 Din, junicam za mesarske svrhe 3.50 do 3.75 Din, volom I. vrste 4.50—5 Din, volom II; vrste 3.50—4 Din, pitanim prašičem 7.50—9 Din, nepitanim 6—6 50 D., teletom 5—6 Din. Konji so bili po 800 do 2000 Din za par. Dalje so se trgovali zaklani sremski prašiči po 10—11 Din in zaklana telesa po 7—8 Din za kg mrtve teže

g Dunajski prašičji sejem. Na zadnji prašičji sejem je bilo prignanih 4536 pr-šutarjev in 4276 špeharjev; iz Jugoslavije 94 pršutarjev in 2403 špehai ji. Na kontumačnem trgu je bilo 299 pršutarjev in 2039 špeharjev. Cene: »peharji najboljši 1.40—1.41 Šilingov (po današnjem tečaju: 1 šiling je 10 Din), prvovrstni 1.32-1.38, drugovrstni 1.30-1.32, kmetski 1.28—1.35,' najboljši 1.40; pršu-tarji 1.30 -1.50, najboljši 1.70-1.75 šilinga. Položaj: Špeharji so se pocenili za 15 do IS grosev, pršutarji pa za 5 do 10 grošev.
Denar
g Inozemski denar. Železnica sprejema V. plačilo za vozne listke in druge pristojbine tudi inozemski denar, ki ga plačuje po naslednjih cenah: 1 angleški funt 240 Din, 1 ameriški dolar 74 Din. 1 holandiski goldinar 30.10 Din, 1 nemška marka 17.80 Din, 1 švicarski frank 14 30 Din,' 1 madžarski pengo 12.90 Din. 1 avstrijski šiling 10 Din, 1 poljski zlat &40 Din,' 1, italijanska lila 3.85 Din, 1 francoski frafik b Din, 1 češkoslovaška krona 2.25 Din, 1 belgijs'ti frank 2.10 Din, 1 bolgarski lev 55 par, 1 romunski fej 48 par, 1 grška drahma 45 par.
g Znižanje obrestne mere v Mariboru. Mariborski denarni zavodi: Mestna hranilnica, Hranilnica dravske banovine, Posojilnica v Narodnem domu, Spod-nješkjerska ljudska posojilnica, Mariborski kreditni zavod, Jugoslovanska hranilnica in posojilnica, Štajerska hranilnica in posojilnica, Hranilno in posojilno društvo delavcev in Krekova posojilnica v Mariboru so s 1. januarjem 1933 znižali obrestno mero za hranilne vloge in posojila za en odstotek. S tem činom so praktično pokazale, kako se da vsaj deloma omiliti današnji nevzdržni položaj našega gospodarstva.
g Uzakonjena nizka obrestna mera za kmeta. Po novem zakonu o zaščiti kmeta ostane obrestna mera v veljavi, kak >r jo je določil že stari zakon. Po členu 3 tega zakona mora namreč kmetovalec plačati za terjatev, katere prisilno plačilo je odločeno po predpisih § 1 stare-j ga zakona, 6% obresti letno in sicer za-
čenši od dne tožbe. To pa ne velja, če je bila z razsodbo, poravnavo ali kakšnim drugim izvršnim razlogom določena nižja obrestna mera. To pomeni, da ostane obrestna mera naših zadrug neizpreme-njena razen v slučajih, ki jih določa ?e omenjeni člen zakona.
Cene
g Izenačenje ažija. Narodna banka je z. dnem 2. januarja izenačila ažijo, to je dodatek pri nakupu in prodaji deviz v smislu dejanskega 'tečaja Din v inozemstvu za vse inozemske devize enako. Sedanje povečanje ažija je doseglo 28.5% na borzni tečaj; ta se pa ze itak nahaja nekaj nad stabilizacijsko pariteto. Tako na pr. notira švicarski frank na ljubljanski borzi 11.11 Din, K temu je prišteti še ažijo od 28.5%, to je 3.17, tako da je dejanska vrednost franka 14.28 Dm.
g Ljubljanska blagovna borza. Kupčija na žitnem trgu je za pšenico čvrsta in so cene v Vojvodini ponovno narasle. 76 kg težka pšenica stane Že 180 Din, vendar je ponudb zelo malo. Tudi moka je v ceni narasla od 290 na 300 Din na-kladahia postaja. Koruza raste tudi v ceni in stane 56—57.50 Din na postaji v Indjiji. Na ljubljanski borzi so cene pšenice narasle za 5 par, cene moke pa za 10 par pri kg. Nudi se tukaj pšenica, postavljena v vagonih na vsako slovensko postajo, po mlevski tarifi, plačljiva v ro dneh: baška pšenica 76kg težka 222.50 do 225 Din, baška 77/78 kg po 227.50 do 230 Din, 79/80kg 232 50-237.50 Din; koruza baška času primerno suha po 100 do 102.50 Din, za januar 102.50—105, za februar 105—107.50 Din; moka »0< 355 do 360 Din, banatska >0« 365—370 Din. -- V glavnem je sedaj malo sklepov, ker ni prodajalcev niti za pšenico niti za koruzo. Največ naše koruze gre na Dunaj, kjer je v zadnjih dneh cena narasla za nekaj točk,
g Hmeljsko tržišče. Položaj na vseh hmeljskih tržiščih je nespremenjen. V Savinjski dolini je letnik 1932 razprodan, za starejše letnike pa ni zanimanja, pač pa že sedaj povprašujejo za letnik
1933 v predprodaji in nudi ju po '20—25 Din za kg. — Cene na Češkem so 30—35 Din, v Nemčiji 7C—80 Din in 50—70 D., v Angliji 35—52 Din, v Ameriki 45 do 53 Din za kg.
g Lesno tržišče. Minulo leto je bilo za našo lesno trgovino prav nesrečno. Nastopilo je ioliko razočaranj in toliko ovir pri izvozu lesa, da je zelo mnogo lesnih trgovcev ustavilo svoje obrate ali jih pa omejilo samo na najnujnejše. V začetku prošlega leta je ruski izvoz lesa v naše države-uvoznice vrgel ceno ob tla. Pozneje nam je začela Avstrija konkurirati z ugodnejšimi železniškimi tarifi. Nato so domače denarne razmere omejile promet in končno je vpeljava klirinškega prometa ustavila naš izvoz v Italijo skoraj za dva meseca. Ni čuda, če se je radi tega ustavila proizvodnja lesa in da se je nekaj časa prodajalo blago za vsako-ceno. Posledica je bila, da je zmanjkalo lesa in da ne moremo sedaj kriti povpraševanj po njem. — Da se pa lesna trgovina v bodoče spravi na bolj solidno panogo, se je začetkom decembra v Milanu vršila mednarodna lesna konferenca, .ki so se je udeležili tudi zastopniki slovenske lesne industrije. Nje namea je bil, da se doseže boljše sodelovanje med uvozniki in izvozniki lesa. Izvozne države morajo svoj izvoz prilagoditi potrebam trga uvoznih držav, zato naj pride do kontrole izvoza v vseh izvozniških deželah.
Trgovina
g Aktivna trgovinska bilanca v novembru. Naš izvoz se je v poslednjih mesecih stalno dvigal in je prekosil lanski obseg. Nasprotno pa je uvoz padal tako, da znaša presežek izvoza nad uvozom v novembru že 128 milijonov. Radi vnov-čenja naše letine je dosegel naš izvoz letos rekordno višino tako po količini: 278 827 ton, kakor po vrednosti: 350.5 milijona Din. Tudi v primeri z novembrom lar> je bil naš izvoz večji po količini in vrednosti. Nasprotno je uvoz v novembru padel na 86.746 ton v vrednosti 231.64 milij. Din ter v primeri z lanskim nazadoval po količini za 8.9%, po
vrednosti pa za 24.9%. Glavni predmeti našega izvoza so bili naslednji, z označbo vrednosti v milijonih Din: stavbni les 38.7, sveže sadje 36.4, koruza 35.9, baker 28.0, prašiči 23.3, suhe slive 22.1, tobak 15.6, jajca 11.9, rude in zemlje 9.7, fižol 9.0, drobnica 8.4, govedo 7.45, pšenica 5.5, cement 5.3, drva 4.1 milijona Din. — Glavni predmeti našega uvoza pa so bili (vrednost označena v milijonih Din): bombažno predivo 17.7, prevozna sredstva 13 4, tkanine 120, sirova nafta 11.0, razni izdelani predmeti 10.5, premog 9.1, volnena tkanina 7.7, kava 7.1, elektrotehnični materijal 7.2, sirovi bombaž 6.9, nepredelane kože 6.7, riž 6.6, stroji 5.9, volneno predi vo 5.45, svileno predivo 5.1, pločevina 2.85, železo 1.9, sirova volna 1.4. — V prvih 11 mesecih prošlega leta je znašal naš uvoz 793.113 ton v skupni vrednosti 2596 9 milijona Din; naš izvoz pa ton 2,144.048 za 2713.2 milijona Din. Skupno je bila naša zunanja trgovina v prvih
11	mesecih 1932 aktivna za vsoto 116.24 milijona Din, 1931 pa v istem času pasivna za 83.4 milijona Din. V tem ozira smo torej v letu 1932 napram inozemstvu mnogo na boljšem nego v letu 1931.
g Trgovina z Avstrijo v novembru^
Naš izvoz v Avstrijo je znašal novembra
12	milijonov šilingov (po '0 Din), naš uvoz iz Avstrije pa 5.7 milijona šilingov. V prvih 11 mesecih 1932 smo izvozili v Avstrijo 94.6 milijona šilingov, uvozili a le 51.9 milijona šilingov. Poudariti je, da je izmed važnejših držav uspelo edino Jugoslaviji povečati svoje prodaje v Avstriji, kar je predvsem pripisovati sedanji ureditvi plačilnega ;.rometa s to državo.
g Konkurzi in prisilne poravnave v decembru. Društvo industrijcev in vele-trgovcev v Ljubljani objavlja statistiko o konkurzih in prisilnih poravnavah v naši državi za mesec december. Razglašenih je bilo 58 konkurzov, od teh v naši banovini 8; lani jih je bilo 39 (4). Nadalje je bilo 59 prisilnih poravnav izven konkurza (lani 76), od teh v dravski banovini 12 (15)
Razno
g Nekatere važne davčne zadeve. Delodajalci, ki morajo plačevati uslužbenski davek v davčnih znamkah, naj v teku januarja predložijo davčnim upravam na pregled knjižice za uslužbenski davek, da se te prepričajo o rednem in pravilnem plačevanju uslužbenjkega davka v davčnih znamkah. — Davek na neože-njene moške osebe so dokni plačevati: a) vsi neoženjeni moški, b) vdovci brez zakonske dece, c) vsi moški, ki so ločeni sodno, če nimajo zakonskih o.rok in ne vzdržujejo žen in otrok. Vse to velja od 1. januarja 1932, če so izpolnili 30. leto in niso prekoračili 60. leU> in stanujejo v mestih, mestecih, trgih in »rezkih krajih. Tega davka so oproščeni: 1. vse posvečene osebe, 2. osebe, ki se zaradi cerkvenih predpisov ne morejo ponovno oženiti., 3. vojaki in podčastniki pod zastavo in nižji častniki, 4. obsojenci v zaporih, 5. tujci, 6. osebe, ki ne morejo upravljati svojega imetja, 7. popolni invalidi, 8 oseoe v službenih odnošajih, katerih plača ne znaša več kakor 2500 Din mesečno. Davek plačujejo osebe od 30. do 35. leta v iznosu od 50% neposrednega davka, od 35. do 40. leta 40%, od 40. do 50. leta 25% in od 50. do 60. leta 10%. Ta davek se plačuje skupno z uslužbenskim davkom, toda ne more se plačati z davčnimi znamkami, ampak se mora odvesti davčni blagajni mesečno v gotovini po službodajalcu. — Nameščencu, oziroma osebe, ki imajo devet ali več živih otrok in ki ne plačujejo nad 1000 Din letno neposrednega da-ka, so oproščeni plačevanja vseh davkov, torej tudi uslužbenskega davka. Pravico do oprostitve mora davčni zavezanec prijaviti s polnovel,javnimi dokazi pristojni davčni upravi. — Ukinjena je olajšava za plačevanje uslužbenskega davka, po kateri so delodajalci dosedaj lahko plačevali ta davek mesečno v pavšalni vsoti, da se jim na ta način olajša mesečna vplačila. Ministrstvo je tudi dovolilo, da se ta davek plača vsake tri mesece. Ker se pa večina delodajalcev ni držala predpisov, je ministrstvo ukinilo vse ugodnosti ter odredilo, da se ima uslužbenski davek
točno po seznamu plačati v roku 1'5 dni po preteku vsakega meseca. — Plačilo davkov v prvem četrtletju 1933. 1. januarja so dospeli v plačilo prvi četrtletni obroki ?gradarine, pridobnine, rent-nine, družbenega davka, davka na ne-ožeujene osebe, davka na poslovni promet in vojnice, dne 15. avgusta 1933 pa prvi polletni obrok zemljarine. Prizadeti davčni zavezanci se opozarjajo, da te obroke poravnajo pravočasno, in sicer prvi najkasneje do 15. februarja, a zemljarino najkasneje do 15. avgusta. Uslužbenski davek se plačuje najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca. Davek na rente je plačati najkasneje v 45 dneh po preteku vsakega polletja. Davek na poslovni promet je poravnati za zadnje četrtletje 1932 najkasneje do 30. januarja 1933. — Dokler se ne izvrši odmera, se morajo plačevati davki po davčnem predpisu iz prejšnjega leta. Zamudnikom se računajo 6% letne zamudne obresti.
ga Zelo škodljiva je navada, kaikor je ponekod v južnih krajih, zaradi pre-mastnih jedi vživati pred jedjo žganje ali liker, češ da draži želodec na jed. Zdravega želodca pa ni treba dražiti Če nimaš potrebe po jedi, potem je to znak, da nisi zdrav. Tisti, kd sedijo po pisarnah in poleg tega še v oblaku dima, imajo seveda želodec, ki ga je treba šele dražiti. Najboljše dražilo za želodec je pa, če daš pljučam s sprehc.ioni po čistem zraku priliko, da se razširijo in iziiebijo skvareuega .'.raka, ki si ga na-d;hal. Žganje in '.ikeri: so vzrok hudr.h želodčnih bolezni, tudi raka. Likerji so lahko pobarvan. strupenim barvilom. Pripravljajo se večkrat iz slabega cveta (špirita), tudi iz naravnost strupenega metilalkohola, opojnih in jedtaih esenc in olj.
Naše zadružništvo
Po statistiki Glavine zadružne zveze v Belgradu, ki jo je pred kratkim izidala za leto 1931, se jugoslovansko zadružništvo prav ugodno razvija. V Glavni zadružni zvezi je včlanjenih 31 raznih zadružnih zvez. Po številu včlanjenih zadrug je najmočnejša Glavna zveza srbskih zemljoradniških zadrug, ki ima
2286 zadrug s 118.290 zadružniki, po številu zadružnikov pa Zadružna zveza v Ljubljani s 650 zadrugami in 154.484 zadružniki. Srbske zadruge imajo torej povprečno po 52, slovenske pa po 238 zadružnikov. To je vsekakor znak večje organiziranosti našega kmetijstva. — V dravski banovini so štiri zveze, izmed katerih ena (Revizijska zveza v Ljubljani) ni včlanjena v Glavni zadružni zvezi. Ob koncu leta 1931 je bilo v teh štirih slovenskih zvezah (prvo število znači zadruge, drugo pa število zadružnikov):
Zadružna zveza	650	154.484
Zveza slov. zadrug	318	76.185
Zveza gospod, zadrug	74	21.000
Revizijska zveza	40	8.640
Skupaj 1082	260.309
V vsej državi je 7483 zadrug z 855.836 zadružniki. Od vseh zadrug je največ kreditnih: 4407, 1217 nabavijalnih, produktivnih in konzumnih, 284 živinorejskih, 184 mlekarskih, 114 žitarskih, 89 stavbnih, 84 zdravstvenih, 81 vinarskih, 60 kmeti jsko-strojnih, 51 elektrarniških, 43 ribarskih, 24 vodovodnih, 23 oljar-skih, 20 tiskovnih, 16 sadjarskih, 16 tobačnih it*d.
Pri kreditnih zadrugah je 2346 milijonov Din hranilnih vlog, posojil pa 2161 milijonov Din. — Zadružna zveza v Ljubljani je imela 988.7 milijona Din hranilnih vlog in 722.6 milijona Din posojil. Zveza slovenskih zadrug pa 645.1, oziroma 576.5 milijona Din. Obe zvezi skupaj 1634 milijonov Din hranilnih vlog, to je tri četrtine vseh vlog pri jugoslovanskih kreditnih zavodih.
Pravni nasveti
Priposestvovanje v gozd«. M. J. S. Sosed že več let na delu parcele, ki je Vaša, kosi stcljo in seka drevje. On je mnenja, da je s tem že pridobil pravico do te parcele. Ali je to mnenje pravilno? — Ako je sosed 30 let nemoteno in z Vašo vednostjo kosil ste-ljo in sekal drevje na navedenem delu parcele, si jo je pniposestvoval. Drugače pa lahko s tožbo preprečite sosedovo posedanje v Vaše lastninske pravice.
Povrnitev svatovakih stroškov. A. U. G. Po smrti Vašega tasta je prevzela posestvo njegova žena, ki je mačeha Vaše žene. Sedaj pa ona zahteva, da ji povrnete svatov-
ske stroške h leta 191.8. Ali upravičeno? — Ne moremo točno odgovoriti, ker niste navedli, iz kakšnega razloga zahteva mačeha Vafie žene, da ji povrnete stroške svatov&H-ue. Ali morda trdi, da Varni je za svatbo denar posodila, ali ga je morda tast posodil? Če gre za posojilo, tedaj to še ni ugasnilo in ima pravico zahtevati vrnitev.
Veljavnost teslamenta iz leta 1915. I. M. Š. Vprašate, če je še veljaven testament, ki je bil napravljen leta 1915 po jako budi bolezni. — Ako testament sicer odgovarja zakonitim predpisom, je veljaven, čeprav je bil napravljen leta 1915. Če je pravilno napravljen, ne moremo vedeti, 'ker niste navedli, kako se glasi. Radi bolezni zapustnika se testament ne bo mogel izpod bi t i, ako ga je napravil zapustnik v slanju polne zavesti. Tudi (kronski valuti se ne da oporekati, ker se lahko preračuna v dinarje.
Paša na skupnem pašniku. M. P. V. V Sloveniji imate posestvo ter imate s sovašča-ni skupne pašnike. Posestvo ste dali v zakup. Vaščani pa sedaj branijo pasti zakupniku na skupnem pašniku. AH upravičeno? — Ako pri pridobitvi pašne pravice ni bilo določeno nič drugega, tedaj zakon ščiti glede obsega pašoe pravice mirno tridesetletno possst, to se pravi, da jo smete izvrševati v onem obsegu, kakor ste jo izvrševali v zadnjih 30 letih. Če ima pašno pravico vsakokratni lastnik posestva, se razume, da jo ima tudi zakupnik, ki nadomešča lastnika.
Bira. M. B. Biro ste dolžini dajati, čeprav ne stanujete tam, kjer imate posestvo.
Pilot. J. G. B. Za informacije o učenju za pilote se obrnite na ljubljanski aeroklub.
Vstop k obmejni četi. I. U. U. Za vstop k obmejni četi vložite prošnjo na ministrstvo vojske in mornarice. Med drugimi pogoji se zahteva od kandidatov, da eo odslužili oibvezni rok službe v stalnem kadru pri glavnih vrstah vojske in prvenstveno pri pehati, da so telesno in duševno popolnoma zdravi, neoporečnega vedenja, pismen!, da niso starejši od 80 let, da so po možnosti neoženje-ni ali vdovci brez otrok. Prvenstvo za sprejem iimajo neoženjeni. Vsak mora dovršiti graničarsko pripravniško šolo. Pripravnik, ki dovrši to šolo uspešno in ki je po letu dni pripravniške sluSbe pri obmejni četi ocenjen za izobraženega in sposobnega za graničarsko službo, se prevede za gramear-ja; pripravnik pa. ki te sole ne dovrši uspešno. ali ki po treh letih pripravniške službe ni ocenjen za sposobnega za graničarsko službo, se iz službe odpusti.
Hoja po tujem pri oranju. K. A. Z. Že dvaindvajset let hodite pri oranju po sosedovi njivi. Sedaj je pa prišel drug gospodar in vam to zabrarijuje ter preti s tožbo. Ali se vam je kaj bati? — Pravice do hoje po sosedovi njivi še niste priposestvovali, ker še ne hodite trideset let. Zato vam ho sosed hojo lahko zabranit.