Največji slovanski dnevnik v Združenih dritvik
y«(jastvitlflto • • . $6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto • $7.00 Za žnoiemitro celo leto $7.00
TBLKFOH: OORTLAHDT 3876
fatmd m »sooad 01— Matter. September H, 1903, t the rortOfflce M Haw York, H. T, ud« Act of OongrtM of Maroh S, 1879
NO. 18«. — ŠTEV. 186.
NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 9, 18«. — ČETRTEK, 9. AVGUSTA 1928.
TELEFON: OORTLAHDT 887«
1
VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVI.
ST1EPAN RADIČ JE UMRL
njegova smrt utegne imeti
usodne posledice za drŽavo
Beograd še vedno vztraja pri svoji zahtevi, da mora biti Jugoslavija pod centralno kontrolo. — Policija je navalila na glavni stan v Zagrebu. -Proti odobrenju Nettunskih konvencij. — Zatiranje manjšin.
ZAGREB, Jugoslavija, 8. avgusta. — Vsa Jugoslavija je smatrala Radiča za človeka, v kojega rokah je že vsaj začasno usoda mlade države.
— Vse se je vpraševalo: — ali bo nastopil kot posredovalec? Ali bo izbruhnila državljanska vojna v Jugoslaviji?
Ta mož je pa včeraj zvečer ob devetih umrl.
Vest o njegovi smrti se je bliskoma razširila po vsej deželi. Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo. Ali bo prišlo do obroženega spora mad hrvatskimi na-cijonalisti in jugoslovansko vlado, ali se bosta obe stranki pobotali, kar bi bila edina rešitev za Jugoslavijo.
ZAGREB, Jugoslavija, 8. avgusta. — Danes je bilo dognano, da se tudi ruski boljševiki vmešujejo v jugoslovanske zadeve. Policija je včeraj navalila ne neko poslopje, ki se ji je zdelo že dalj časa
aumljivo.
Pozneje je bilo objavljeno, da so policisti zaplenili veliko število ročnih granat, municije ter komunistične propagandne literature.
Sedem oseb je bilo aretiranih. .
Proti večeru je bilo aretiranih nadaljnih trinajst oseb, o katerih zatrjujejo oblasti, da so snovale zaroto.
BEOGRAD, Jugoslavija, 8. avgusta. •• - Jugoslovansko krizo je povečal značilen dogodek, ki se je, bodisi ponesreči, bodisi namenoma pripetil.
Včeraj je bilo poslano iz Zagreba v Beograd truplo urednika Vladimirja Ristoviča, katerega je v nedeljo usmrtil neki železničar.
Srbski listi so aranžirali svečan pogreb ter ga o-značevali kot mučenika "velike Srbije".
Na beograjskem kolodvoru so bili zbrani pogreb-ci in velikanska možica prebivalstva. Vlak je do spel. toda voza s truplom ni bilo.
Minister za promet je pojasnil, da so hrvatski železničarji ponesreči odpeli vagon ter ga pustili na stranski progi.
Med prebivalstvom je zavladalo strašno ogorčenje.
BEOGRAD. Jugoslavija, 8. avgusta. — Danes je govoril v zbornici srbski agrarni poslanec Jovan Jovanovič ter rekel, da skupščina nikakor ne sme odobriti Nettunskih konvencij, češ, da bi se v tem slučaju pojavili protisrbski izgredi na Hrvatskem.
Marinkovičevo zunanjo politiko je označil kot popolno izjalovljenje.
Korošca in Vukičeviča je obdolžil, da sta odgovorna za streljanje v skupščini.
Izjavil je, da razume zahteve Hrvatov za popolno zadoščenje, obenem je pa posvaril Hrvate, da morajo v svojih kritikah razlikovati med srbskimi strankami in srbskim narodom.
Govoril je tudi zastopnik manjšin, Kraft, ki je ugotovil, da razen v Italiji niso nikjer na svetu narodnostne manjšine tako zatirane kot so v Jugoslaviji.	, .
strašen vihar ogroža
obal države floride
Palm Beach v Floridi je dvakrat v enem dnevu obiskal tropični vihar. — Prebivalci dveh mest so občutili vso silo zapadno-indijskega tornada.
WEST PALM BEACH. Fla., 8. avgusta. — Bičana od tropičnega viharja, kojega intenzivnost je postajala navidez vedno večja, sta bila to mesto in Palm Beach zavita v temo včeraj zvečer, ko so prebivalci čakali v strahu jutranje zore.
Banditi oropali turiste.
• CUKRKAVACA, Mehika, 8. avgusta. — Več stotin zveznih voja-k'ov je bilo (xl poslani h na zasledovanje band kov, ki so raztreseni po i (torah onstran mesta Puente de . Iitla. Banditi so v nedeljo napadli mesto, potem ko sov okolici napadli najmanj ducat avtomobilov s tu-' ivsti. Prrbtahio 80 turistov je biio oropan ih. Ljudje so imeli ved ur
■HMHHHWBiHHlBa
— Vse, kar more storiti človek,} it ostati kvišku. Neizmerno težko je voziti avtomobil.
Središče tornada, iki je prihru-inel včeraj zvečer iz Zapadne Indije, je ostalo približno kakih šestdeset milj od obali. Ladje v bližini središča so sporočile naglico vetra hurikanske sile do 75 milj na uro, dočim je znašala tukaj naglica vetra nekako 60 milj. Parnik Lepira je sporočil, da mu je veter odnesel vse rešilne čolne.
Obsežna škoda tukaj in v Palm Beachu je bila omejena v glavnem na drevesa, grmičevje, majhna poslopja in zavese. Le ena oseba je bila poškodovana.
Le malo ljudii si je upalo preko mostu, ki vodi proko Lake Worth, ki ločuje to mesto od Palm Beacha. Sporočilo se je, da je obsojen na uničenje Ocean Boulevard, ki meji na.imorje. Centa je bila uničena tekom hurikana v septembru 1926 in včeraj, zvečer je bila zopet, o-grožena od visokega morja in plime.
Prvi udarec tie je pojavil včeraj zjutraj, ko je doseped veter za par ur naglico -šestdesetih milj na uro. Nato je sledil odmor in tekoin popoldneva je izbruhnil vihar iz-n-ova.
Barometer je kazal včeraj zvečer 29.62. le par toeJc višje kot je kazal tekom viharja leta 1926.
zaslužena odškodnina
opravljanje vzrok umora
2ena je do smrti zabodla svojega moža po prepiru radi "žensk". — Poslušala je čenčarije. — Zanikala je namen, da ga ubije.
Oskar Slater, ki je bil osemnajst let po nedolžnem zaprt v Angliji, je sprejel vladno odškodnino 6000 angl. funtov.
LONDON, Anglija. 8. avgusta. London Sketch je izjavil danes, da je sprejel Oskar Slater, kojega obsodba radi umora je bila razve-la vi j ena pred kratkim, potem ko je presedel osemnajst let v ječr, ponudbo vlade, da sprejme šest tisoč futov odškodnine, nekako 30 tisoč dolarjev. ratHtega. ker je bil po krivici zaprt.
Slater je zmagal dne 20. julija v svojem boju, da očisti svoje ime obtožbe, da je umoril 3Liss Mary Grilehrist, staro žensko, pred dvajsetimi leti. Bil je pomiloščen po osemnajstih letih ječe ter je pričel [>o svojem oproščenju takoj z bojem. da uveljavi svojo nedolžnost.
Bil je aretiran za domnevani zločin v New Torku leta 1909. ko je stopil s parnik a "Lusitama".
Tekom bitke, da očisti svoje ime, so mu priskočile na pomoč številne odlične osebe, vključno Sir Arthur Conan Doyle. Bil je spoznan krivim v Ediiiburgu, ko ni bi! še nikak priziv mogoč po škotski postavi. dokler ni parlament sprejel posebne postave, s katero se je ustvarilo kriminalno prizivno sodišče za Škotsko.
Angleška vlada je nato uvidela krivičnost svayeg-a ravnanja ter dovolila Slaterju borno odškodnino $30.000, kar je borno malo za osemnajst let, katere je po nedolžnem presedel v ječi.
Dva zračna pilota utonila
S AN DIEGO, Ca L, 8. avgusta. Dva mornariška zračna pilota, C. H. Schmidt in C. H. Mclntine sta utonila včeraj, ko se je preobrnil njun hidroplan v tukajšnjem pristanišču.
Antena ubila zakonski par.
INDIANAPOLIS, Ind., 8. avgusta. — BI mer French in n jegova žena Mabel sta bila včeraj ubita od električnega toka, ko sta postavljala anteno za radijski aparat. French je vrgel vrv preko žice, ki je vsebovala visoko napet električni tok, da bi lažje napel anteno. Ko se je dotaknil žice, je bil na tne-mestn ubit.
Ko ^e nato njegova žena prihitela na pomoč ter ga hotela potegniti proč, je bHa ubita v trenutku, ko se je dotaknila njegovega- telesa.
gati potniki. Tudi krmarenje bo izvršeno od lam. Drugi krov bo določen za kajke, obednice m čitalnice. Spodigi krov je: določen za tako naprej^ ^ts\ -
promet po
puščavi
Neki nemiki inžinir namerava zgraditi puščavsko ladjo, ki bo baje dolga 125 čevljev.
WASHINGTON, D. C., 8. avg. Starodavne "ladje puščav", kamele, bodo najbrž kmalu naširoko odprle oči teT zmajale z glavo, ko bodo videle jadrati mimo novo ladjo puščave, če bo namreč izveden nt&rt nricega šfc neimenovanega nemškega inžinirja, da zgradi velikanski avtomobil za vožnjo skoži puščavo.
H. C. Schutte, pomožni trgovski Jcom»ar v Parizu, je sporočil tukajšnjemu trgovskemu depart-metu neukega podrobnosti glede nameravanega velikanskega avtomobila. Ta velikan tbo dejanski zgrajen bolj v obliki ladje kot pa v o-bliki avtomobila. Dolg bo 125 čevljev, širok 25 m visok 45 čevljev. Le 49 čevljev — v premoru — velika kolesa bodo spominjala na vox. 150 oseb bo nastavljenih na njem, vključno posadko. 200 ton provijanta se bo vzello s seboj. i Dva Diesel stroja po 450 konjskih sol bosta gonila (ladjo, naprej. Strmine 30 stopinj bo baje z lahkoto premagal. "Velika zaloga bencina bo omogočala krožni radij 10,000 kilometrov, vsted česar bodo postale polnilne postaje uep^trebne.
Določena so itiri nadstropja ali krovi. Tja gornjem krovu bodo 'imeli	kabine častniki m_W
Tako majhna stvar kot je razkritje čikov drugačnih cigaret, kot jih je kadil njen mož, je podžgala plamene ljubosumnosti na tak način, da se je završila grozna družinska tragedija.
Vnel se je prepir .med Mrs Glenn Kirkowood in njenim možem, živinozdravmkom v Sunny-side Gardens, Woodside, Queens in končal se je s tem, da je bila žena aretirana radi premišljenega uboja.
Mrs. Ivirkwood, ki je bila dvakrat poročena ter šest let starejša od svojega moža, je izjavila policiji, da je nameravala končati svoje lastno življenje z desetinčnim krušnim nožem, s katerim, je zabodla svojega moža do smrti včeraj zjutraj ob petih na domu obeli, katerega je preje delila z .John McAvoyem, prvim možem.
Uboj je sledil povratku Mrs. Kirkwood in njenega moža iz Lake Ronconcoma. L. I. in dnevu prepira. ki se je končal s tem. da je pobegnila ona na dom neke prijateljice v Elmhurst. Pozneje se je vrnila domov in ntkdo ne ve, kaj se je pripetilo med tret jo in peto uro naslednjega jutra, ko je priletela Mrs. Kirkwood iz hiše ter obvestila nekega soseda, da je "ubila svojega moža".
Uboj je bi oči vid no posledica ljubosumnosti, povročene od tega, da je našla Mrs. Kirkwood čike neke druge vrste cigaret v hiši kot 5 jih je ponavadi kadil njen mož ter domnevala, da je imel tekom njeno odsotnosti drug ženski obisk v hiši.
podrobnosti 0 potopu
italijanskega submar1na
Plin je umoril posadko italijanskega podmorskega čolna F-14, ki je bil dvignjen prepozno, da se resi može, zajete 34 ur. — Reševalci so odprli s silo zapahe, ko je prišel čoln na površje ter našli 2 častnika in 29 mož mrtvih.
RIM, Italija, 8. avgusta. — Italijanski podmorski čoln F-1 4 s posadko enointrideset mrtvih so spra -vili na površje Jadranskega morja včeraj zvečer. Potopil se je na dnu morja 34 ur poprej, ko je ko-lidiral z nekim torpednim rušilcem.
sov jeti in kell0gg0v pogovor
- ■ ■
.....
Francoski letalci odvedli Poljaka.
PARIZ, Francija, 8. avgusta.— Xeki francoski vojaški aeroplan, ki se začasno mudi v Parizu, je dobil od svoje vlade povelje, naj odleti v Lizbono ter vzame na krov oba poljska letalca, majorja Kuhala in Idzikowsloi, ki sta "nameravala poleteti v Ameriko, a sta se vrnila v Evropo, ker se jima je deloma -pokvaril stroj.
denarna nakazila
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ▼ Jugoslavijo	v Italijo
Din. 1,000 ....... $ 18.40 Lir 100 .......... $ 5.90
2,500 ....... % 45.75 " 200 .......... $11.50
5,000 ....... $ 91,00 " 300 .......... $16.95
" 10,000 ....... $181,00 " 500 .......... $27.75
" 11,110 ....... $200,00 " 1000 .......... $54.50
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na -2%.
Pristojbina znaša sedaj sa izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1: za $100 —$2; za $200 — $4; sa $300 — $6.
Za izplačilo večjih zneskov kot foraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej t nam sporazamete glede načina
nakazila.
izplačila po poŠti so reono izvršena v dveh do treh tednih
"NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—."
sakser state rank
*2 CORTLANDT STjtfCBT,	NEW TORE, N. T,
TCLlMiOti: OOITLAHST Mil
~ - ■_• ■■ .- ......
Sovjetska Rusija sprejme lahko pozneje dogovor za izobčenje vojne, a ne bo mogla nastopati kct originalna podpisnica.
WASHINGTON, D. C.. S. av?. Tukaj se glasi, da nima državni tajnik KeLlogg ničesar proti temu, da podpiše sovjetska vlada proti-vojni dogovor, a on ne bo pozval niti sovjetske vlade, niti kake druge vlade, ki ni bila udeležena pri pogajanjih. k podpisan ju pogodbe.
Kot enega vzrokov se navaja da bo zasledovanje tega knrza pospešilo dovnšenje pogodbe. Vse do-tičn« vlade so se izjavile pripravljene, da podpišajo do tie ni dogovor, v Parizu	jugusta,
l'e bi se povabilo sedaj še druge sile, — se je izjavilo, — bi bilo mogoče, da bi te države y>redlapale izprem-embe in -pridržke, katere bi bilo treba neto preddožiti vsem sigTiaturnim državam v odobre-ifje.
Državni tajnik ni mogel povabiti sovjetske vlade, da se udeleži pakta in pogajanj, ker ne obstajajo nrkakl oficijelni odnošaji ž njo. V splošnem pa zavzema sovjetska Rusija isto stališče kot vse ostale dežele, ki se niso udeležile podajanj ter se lahko kot vsaka druga dežela pridružijo pogodbi, potem ko bila pogodba podpisana od prvotnih strank.
V Španskem poslaništvu se je zanikalo, da bo španski poslanik odpoklican, ker se mu ni posrečilo doseči, da bi bila Španska sprejeta v seznam prvotnih signa-tarnih sil. Možno pa je, da bosta prišla državni tajnik in španski poslanik do dogovora, v katerem bo Španska izjavila, da želi podpisati dogovor, kakorhitro bo uveljavljen med prvotnimi strankami.
Moč nacijonalistične armade.
PEKING, Kitajska, 8. avgusta. Štabni načelnik. generala Cang Kag-Šeka je včeraj ohjarrl. da so nacionalistične armade Kitajske močne 2.200.000 mož.
General Ho je cenil, da stanejo te armade nacijnonailistieno vlado več sto tisoč dolarjev več kot znašajo vsi dohodki vlade, če bi se moštvo redno plačevalo. To pa se seveda ne zgodi, ker bi bila dru-'gače vlada bankerotua.
Neki inozemski vojaki izvedenec domneva, da so te številke da-leko pretirane. Moč nacijonalistič-mh armad je cenil n* 9^0,000 mož, ter domneval, da stane vitflržaaje enega kjtaiskegfe. vojaka $100 na leto. ' A
.....
' .....

GLAS NARODA
list rfoveiisldlv.defaiee* ?AmerikL
Tfce largest Slovenian Drfly in r the United States.
baaed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
■_____________J&
fijpansk« bo dobila sedež ▼ svetu Lige.
ŽEXEVA, Švica, 8. avgusta. — Anglija, Francija, in Nemčija so se zavzele za izvolitev Španske za pal-iperananentno članico Lige narodov. Vae tri so poslale včeraj identične brzojavke v Ženevo s sporočilom, da bodo naprosile zborovanje Lige narodov, naj uveljavi zopet začasne regulacije iz lets 1926 ' *
Izmučeni reševalci, .ki so izvršili skoro mornariško čud ko so privlekli čoln iz globine 131 čevljev, so zrli upapolno v odprte zapahe ter spoznali, da zro le v grob svojih tovarišev.
Bili so seveda obveščeni že vnaprej o tragediji, kajti tekom popoldneva »so naenkrat prenehali .signali podmorskega brzojava s ponesrečene ladje. Reševalci pa so kljub temu nadaljevali s svojo nalogo, v upanju, da jK>menja uso-depolni molk Je, da se je posadka umaknila v kak varnejši del čolna ali da je bila. v najhujšem slučaju, oslabljena od vdihavanja slabega zraka. Razkritje, da so vsi mrtvi, je prišlo kot veliko presenečenje.
Domnevalo .se je. da so vsaj nekateri člani posadke ušli mukam brezplodnega čakanja na dnu morja. ker so se brez dvoma zadušili takoj, ko je ostri rilec torpednega rušilca zadel v podmorski Čoln.
Kapitan Weil in poročnik Fasu-lo sta bila oba častnika, ki sta u-nrrla v podmorskem čolnu. V normalnih razmerah bi imel podmorski čoln obsega P—14 na krovu le 2~) mož, a sedaj, tekom morilari-|ške bitke, jč imel na krovu več va-jencev-motor ist ov.
Bilo je tudi dosti faktorjev. M so nastopili v tekmi proti smrti. Proti reševalcem je bilo v prvi vrsti vreme in dejstvo, da se je potopil F—14 skoro do dvojne globine. pri kateri se je domnevalo, da se ibo 'mogel ustavljati pritisku vode. V prilog rešiteljev pa je govorilo dejstvo, da je imelo bro-dovje na lieu mestia skoro vse potrebne stvari za tako delo.
Potop podmorskega čolna F—14 je pomenjal največjo nesrečo, ki je zadela laško podmorsko silo izza avgusta 1925. ko je izginil podmorsko čoln Sebastiano Veniero s svojo posadko petdesetih mož te-
kom mornariških manevrov v bližini Sicilije ter ga niso nikdar več našli.
m	h —^———————
GLAS NARODA |
^ ^ ♦ • . (SLOVENE DAILY) { — ——
Owned and Published by J 6L0VENIC PUBLISHING COMPANY ' (A Corporation)
Frank S&kscr, President	Louis Benedik, Treasurer \\
Place of business of the corporation and addresses of above officers 82 Cortlandt St., Bofrough o* Manhattan, New York City, N. Y. \
.	"GLAS NARODA"	'
_(Voice of the People)_ I
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.	/
Za celo leto velja list za Ameriko Za Neto York za celo leto ....$7.00 ■
»n Kanado ............................$6.00 Za pol leta................................$3.50
Za pol leta ................................$3.00 Za inozemstvo za celo leto ....$7.00
Za četrt leta ............................$1.50 Za pol leta ..............................$3.50
Subscription Yearly $6.00 "l^BTlfc_;
Advertisement on Agreement.	I.
"Glas Jiatoda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobcujejo. Denar naj se ' blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.	j
*TGLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y., Telephone: Cortlandt 2876	j
STJEPAN RADIČ
i
Rana, ki jo je zadal dno 20. junija v narodni skupščini j v Beogradu srbski poslanec Puniša Raeic Stjepanu Radi-eu, je bila smrtna.
Zdravniki so sicer do zadnjega upali, da bo okreval, včeraj zvečer je pa smrt rešila bolnika dolgega trpljenja, j
Izza smrti Nikole Pašiea, katerega so nazivali "očetom kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev", je bil Radič najbolj izrazita osobnost Jugoslavije.
Sprva je bil samo voditelj hrvatske kmetske stranke, pozneje so se pa strnili krog njega skoro vsi oni, ki se zavzemali že vsaj za delno avtonomijo onih dežela, ki so se^ po vojni pridružile Srbiji.	j
Njegovo življenje je bilo pestro, še bolj pestra nje-' g ova politična karijera.
Radieeva karijera se je pričela, ko je bila Hrvatska del avstroogrske monarhije, a odličen je postal šele po premirju, ko je bilo ustanovljeno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Nekaj časa je sprejemal zvezo s Srbi.	j
Ko pa je postalo jasno, da ne bo dobila Hrvatska av-, temomne vlade, katero je navidez imela celo v časih po-j kojne Avstrije, je bojkotiral Radič s svojimi kmeti narodu > skupščino v Beogradu skoro celih pet let. V tem času je' postal mož, ki je med vojno opeval Franca Jožefa pravcat revolueijonar in republikanec. To pa ni bilo seveda ničesar novega.
Radič je bil človek zelo izpremenljivega značaja in! izpremenljivili nazorov.
Pričet kom svetovne vojne je bil velik prijatelj centralnih zaveznikov, a slednjič je bil izrazit prijatelj zaveznikov.
Nekoč se je zavzemal za separatno hrvatsko republiko ter odšel na brezuspešno misijo v Pariz in London, da dobi priznanje za svoje načrte.	j
Pozneje je odšel v Rusijo, koketiral z boljševiki. se vrnil domov, kjer so ga aretirali in vrgli v ječo.
Zaprt je bil pa le malo časa. V ječi ga je obisk - il njegov nečak Pavel, ki je tudi mrtev.
Stepan Radič se je pogajal s Pasičem potom Pavla Radiča. Oblasti so ga izpustile. Preko noči se je prelevil v velikega prijatelja jugoslovanske monarhije ter je bil pripravljen sodelovati z vlado. Za hrvatsko avtonomijo pa se je hotel boriti ustavnim potom.
— Jaz sem pacifist, praktičen pacifist, — je rekel nekoč. — To je temelj moje politike. Bil sem radikalen, revolueijonar, če hočete, in prepričan republikanec. Izprevidel pa sem, da vodijo vse te stvari k Iržavljanski vojni, ki je še dosti hujša kot vojna med narodi. To je masaker.
Tako je pojasnil svoj preobrat leta 1926. Tedaj je pa postal zopet politični vstaš ter sovražnik principa enote, katerega je že dvakrat zagovarjal. Ni pa segal tako daleč kot ob prejšnjih prilikah.
Radič je bil vedno dober prijatelj kralja Aleksandra ter je ohranil svojo stranko v skupščini, dokler se niso dne 20. junija za vršili usodepolni dogodki.
Tedaj so se hrvatski poslanci demonstrativno vrnili domov ter osnovali v Zagrebu svoj parlament, o katerem je bilo rečeno, da se ne bo pokoril diktatom iz Beograda.
Zavladala je res mučna situacija, toda Radič se je izkopal it iz marsikatere zagate in bi se tudi iz te.
Njegova smrt je pustila Jugoslavijo razdvojeno kot Bi bila še nikdar izsa svoje ustanovitve.
Političnim naslednikom je pokojnik imenoval svojega sorodnika dr. Maceka, ki pa Radiča v nobenem ozira i
■e 4d6ew	g
I -^fc^ to pfcevBel vajeti opozicije Pribieevie. <
GLAS NARODA, 9. AVG. 1928
Zanimivosti iz Jugoslavije.
Tragedija v zagrebškem pred- j a meet ju.	i
Poročali smo že o strašni smrti * Marije Bošnjakove iz Černoinerca. * Ko jo je rešilni voz pripeljal v bolnico, je kmalu umrla. Zdravniki so * mislili, da je vzrok njene smrti je-
|
tika, na kateri je boiehaal že dolgo let. Isti dan je pa orožnistvo y dobilo prijavo, da je mož pokojnike trpinčil ženo in jo z gladom po- 1 časi umoril, da bi se je znebil ter nemoteno mogel živeti s svojo ljubico. Za pokop nesrečne žene se ni nihče pobrigal in tako je bila po- i kopana brez svečenika in sprem- ] stva. Tudi moža in otrok ni bilo ; pri pogrebu. Marija je imela dva j otroka, 14-letno Ivico, ki hodi v 3. i razred gimnazije, in 4-letnega 1 Branka. Oba je po Bošnjakovi iz- < javi vzela njegova mati na dom v < Ktoštar Podravski.	<
Po Kustosi j i in Cernomereu se i je govorilo, da je Bošnjak vedno < pretil svoji bolni ženi. da jo bo ubil, če ne bo v kratkem umrla. .
Dva dni pred smrtjo matere je ' izginil tudi Ivica. Oče, 'ki je hud alkoholik, ga je pretepal in deček je zaradi te<ra pobegnil. Orožniki so aretirali Bošnjaka in njegovo ljubico Marijo Šiljkovieevo. ki je služkinja po poklicu. Sedela sta v gostilni in pila žganje. Bošnjak se je udal orožnikom brez odpora, 1 Šiljko viceva je pa začela krčevito 1 jokati.
Oba je orožnistvo izročilo državnem« pravdniku. Zagonetno je tudi. ka m je pobegnil Iviea. Sodi se.J da je tudi on postal žrtev zverinskega očeta, ki je umoril premišljeno s stradanjem svojo bolno ženo.
Po 12 letih iz Rusije,
Te dni se je vrnil iz Rusije Sve-t i sla v Madie, ki je bil leta 1916 u jet na ruski fronti in se mu je posrečilo virniti v svoj rojstni kraj Vršeč. Izpovedal je novinarjem, da je v .Rusiji še kakih 10.00 ujetnikov iz Jugoslavije. Žive večinoma v Sibiriji in ne morejo domov, ker jim rutske oblasti ne dajo dovoljenja. Mandie je delal zadnji čas pri neki angleški tvrdki. Dobil je stike s poljskimi diplomatskimi predstavniki, ki so mu izdali poljski potni list. Xa ta način mu je u-spelo priti v domovino. Naši Iju-ttje žive Rusiji zelo slabo, ker so nasprotniki komunistov in ne dobe dela. Žive od beračenja. Vso pošto, ki jo dobe iz domovine, komunisti zaplenijo ali jo pošljejo nazaj. V Rusiji je dosti emigrantov komunistov, ki ne morejo dobiti zaslužka in stradajo. So pa tudi emigranti, ki zavzemajo zlasti v vojski visoke položaje.
Stanje ruskega seljaka je precej obupno, ker primanjkuje semena .za setev. Seljaki tudi nočejo pridelovati več, kakor jim je za .življenje potrebno, ker jim ostanek i>oberejo komunistične oblasti in -morajo z njim plačati davke. Država sprejema od seljakov samo deželne pridelke in ne mara denarja. Zato je nastalo veliko pomanjkanje kruha in morajo delavci stradati. Moka se more kupiti samo v državnih skladiščih po zelo visoki ceni. Delavci so zelo ogorčeni in kričijo po ulicah in razširjajo letake z napisi: Dajte nam carja ir kruha! Belega kruha
sploh ni, prodaja in peče se samo črni 'kruh. Zanimivo je. da se v i Rusiji naseljujejo Židje iz Pale- r stine. Ti se prilagode tamošnjemu komunističnemu sistemu in dobe11 od <lržave zemljišče in jiodporo. j Ruski časopisi so polni fantairtie- < nih vesti o revoluciji v Jugosla- i vi j i. Posebno veliko so pisali o ve- ; liki "majski revoluciji" v jugoslovanski državi.	,
]
Hči ubila očeta.
Iz Stare Padove poročajo o strašnem zločinu v bližnji va-si Vojci, katerega žrtev je |>ostal premo- ' žen srljak Pavel Milinkovic. I"inor so odkrili šele čez tri dni. Najtraš- 1 nejše je. da je bogatega Milinko-viča umorila njegova lastna hči. da bi prišla čim prej do velikega očetovega bogastva.. Milica je bila edina hči starega Milinkoviea. Bila je zelo razvajena in pohlepna po denarju. Ljubavno razmerje je pa imela z dvema mladeničema, ki sta ji pomagala umoriti očeta. Sosedom se je zdelo čudno, da Milikoviča ni iz hiš«*. Mislilo so. da je odpotoval. Ker pa <ra že tretji dan ni bilo na spregled, so vprašali Milico, kje je oče. Ta je odgovorila, da je oče vzel najpotrebnejše stvari in odpotoval neznano kam. Vest je pa tako pekla morilko, da je četrti dan po umoru povedala neki svoji sorodntei. da je umorila očeta. So-rodniea je to strašno vest povedala sosedi in tako se je kmalu raznesla po vasi. Culi s« jo tudi orožniki. ki so morilko takoj aretirali. Zaslišana je Milica izpovedala, da je umorila očeta s sekiro. Ko je spal. sta vdrla v sobo njena ljubimca in napadla starega očeta. Mož se je prebudil. -Morilkina po-ma«rača sta jja držala in ko je začel kričati na pomoč. jra je hči u-darila s sekiro po prlavi in mu zdrobila lobanjo, da je v hipu omahnil na posteljo. Potem je morilka zakopala umorjenega očeta na gnojišču. Tam so ga orožniki tudi našli in izkopali.
MacDon&ld označil razkol s sovjeti kot najhujšo napako.
MONTREAL. Canada, 7. avgusta. — Po svojem dohodu iz Que-beca včeraj zvečer je izjavil prejšnji angleški delavski ministrski predsednik Ramsay MacDouald, da bo zopetno ustanovljemje odnoša-jev <s sovjetsko Rusijo eno prvih dejanj delavske stranke, kakorhi-tro bi prišla zopet do moči.
On ne želi položiti na ramena svoje stranke odgovornosti, katero ima sedanja vlada, ki povzroča s svojo odklonitvijo trgovine s sovjetsko Rusijo, ^nezaposlenost in velike izgube za Anglijo.
Spor s sovjeti je bil ena največjih napak vlade — je dostavil. — Da se popravi škodo ter deluje v interesu evropskega miru, se bo njegova stranka, kakorhitro se bo vrnila k moči, vrnila k odnošajem s sovjetsko Rusijo, kot so obstojali leta 1924.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLA8 NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH.	"T
DOBRI JAHAČI
hw^HA-'iilrtr N—if fWik> je bila	Iirtm^b
I ^iljiMfei Mptev* ▼ MBžfftnnlniin. ***** ***** #
popisi.
Barberton, Ohio.
Dafci je tukaj velika siovenska naselbina, so dopisi iz nje razmeroma redki. Slovenui se zavedamo svoje narodnosti ter se medseboj-noše preeej dobro razumemo. Sko- i ro sleherno nedeljo je kaka doma- 1 ra zabava, pri kateri igra svojo i vlogo tudi sladka californijske i kapljica.
Več tukajšnjih Slovencev je naročilo nove Fordove avtomobile, s katerimi se bodo gotovo jako postavili.
Dne 5. avgusta sem se odzval vabilu družine Mr. Pavla Valen-čiča na 145 Center St. Imeli smo krstijo. Ko sem vstopil v veliko xraeno sobo. sem opazi-1 lepo abra-no družbo, mize pa polne okusnih jedil in vinskih steklenic. O Hov!
Iz pogašenih jrrl >e je kmalu nato oglasilo i>etje. vmes je pa muzi-kant Mr. .John Spetič skrbel, tla nikogar ni<o srbele pete.
Krstijo je aranžirala Mrs. Antonija Dolh. za kar ji gresta vsa čast in priznanje. Mr. .John in Mrs. Tjčič sta bila deležna eestitk. ker sta bila že trinajstemu otroku botra.
Novorojenčku želim dobro vzgojo in obilo sreče. Pozdrav!
Josip Tjčič.
Prosser, Wash.
Priloženo dobite Money Order za tri dolarje za polletno naročnino za (5las Naroda.
Tako vročejra tedna, kot je bil zadnji, ni bilo tukaj že šestnajst let. Vladni toplomer je kazal v senci 111 stopinj.
Za pospravo sadja in drugih pridelkov v Yakina dolini je bilo treba lani nad 24,000 kar. letos pa pravijo, da jih 35.000 ne bo do-
DOMACA ZDRAVILA
V	taJogl tm&m Jedilne dltev«,
Knajpovo Ječmenovo kavo !n Im-portlrans domaČa zdravila, katera priporoma mgr. Knajp v lcnjlgl —
DOMAČI ZDRAVNIK
Pilite po brezplačni cenik, ▼ katerem Je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj m rabi.
V	ceniku botfet« na Sli	mnogo drugih koristnih stvari.
Math. Pezdlr
•ox 772, City Hall »ta.
Naw York. N. Y.
NAPA VALLEY GROZDJE!
MNOGIM JE ŽE ZNANO, da je Napa Vallev grozdje najboljše vrste, ker se trtje ne irrigeta. — ST. HELENA je središče Napa Valley in letos se bo grozdje razpošiljalo po sledečih vinogradni-kovih eenah :
ČRNO GROZDJE ZINFANDEL No. 1 po $70 tona; bolj temno črno grozdje PETITE SIRAP in ALICANTE No. 1 po $75 tona; Omenjeno grozd'e No. 2 Je $10 ceneje tona.
ZMEŠANO ČRNO GROZDJE po $65 tona. — BELO GROZDJE, one vrate, iz katerega delajo Šampanjca, po $52 tona.
Prevozni stroški so letos zniiani $2.50 pri toni. — G'ejte napis na baksah NAPA VALLEY GRAPES
Za pojasnila glede GROZDJA V SODIH in CISCEXJA
MOŠTA, naslovite pismo na: STEPHEN JACKSE
BOX 161, ST. HELENA. CALIF.
CENEJŠA BRZOJAVNA NAKAZILA V ITALIJO
Uvedena Je bila posebna brzojavna služba v Italijo, katera nam otnogofa pošiljati —
DIREKTNE BRZOJAVKE ZA $2.—
Dosedanja pristojbina je bila $3—.
Opozarjamo nafte stranke, da naj nam naročajo v zelo nujnih stečajih ir—nia itplafik potem direktnega brzojara, ker je *edaj
Brzojavna piana stanejo te vedno samo $1.—.
rripsmlnjsis te, da mm znižali pred kratkim pristojbino za
Izplačila amrrfflrih dolarjev od 3o/„ na lo/n.
f
ZA NAJCENEJŠO IN NAJTOČNEJŠO POSTREŽBO SE OBRNITE
IZKLJUČNO NA
&AK8ER STATE BANK
flf GpMiBŠ| Stvpflft	New T^ckf No ^k«
j: a:: a-eags-::-.-:-:-: ■ •- aš z* ,
Peter Zgaga I;
..■■........... ' .....J(-
dala kofeta.
i
Tisto aimo se j«' vršil na «"asf u»» vem /.«- kateremu slavnemu možu velik banket z ves*>lu-<>. plesom, šaljivo ix>štn. korijaiuloli in raznimi drugimi pritiklinami.
Moja fvatinka je hihi v svoji novo obleki lepa kot se nikoli.
Kaj -»lavni mož koiireni mize! Kdo vrafra se je zmrdnril zanj. Vse je gleilalo le mojo Katinko. Prav lahko reeeiu: če bi ji naenkrat od-
volj. Posebno jagod in breskev se
do.sti več pridelalo koT lani. Itrušk je trikrat vee kot jih je bilo lani. breskev pa baje osemkrat vee. Zadnje leto je bilo razposlanih 11.H70 k;ir jabolk, doeim bo treba !«-tos za jabolka ll».5(MI kar. Za s,mk- in žito bo treba n;i<i lO.IMK) ka r.
To so velik«- številke, ee se ;>o-mi.sli. ii;i je bila j»red par leti tukaj skoraj sama pušeava. Letoš-jij;i let na presegla vse pričakovanje.
S pozdravom!
HVank Snhadolnik.
Beitzel obtožen umora.
J.OS \sr. K L F. s. ('al.. < Jiv-n-
sta. — Russell St. ('lair Heitzel je bil včera j predstavljen sodišču p<»d dvema morilninia obtožbama.
Prva obtožnica se tiče smrti Barbare Manger, k oje truplo so našli pretekli iVtrlek v Stone Canyon. North Hollywood. Deklica, ki jr bila nt<reljena skozi jrlavq, je bila mrtva že dva tedna.
Drusra obtožnica i»a s»- je tikala njeitega nerojenega otroka.
Beitzel je bil spravil deklico iz Philadclpliije ter živel skupaj ž njo.
25-milijonsko posojilo za Špansko.
WASII1XGTOX. D. C'.. 8. avg. Kot se je danes objavilo, bo državni department najbrž odobril posojilo pet in dvajsetih milijonov dolarjev za Špansko, katero hoče , dati bančna t.vrdka Morgan.
nehali vm Iraki, saftypine in gumbi — kar se pri novi obleki kaj lahko zgodi — bi se ji ne bilo treba ničesar bati. — 1 Ve več oči je bilo zapičenih vanjo.
Jaz sem že poznal njeno navado. toda drniri so s** ji čudili.
—	Pa bi vendar malo prigriznili gospodična. — so ji .svetovali z vseh Nt rani.
—	Xe. hvala, hvala — je odklanjala smeje.
—	To je izborno vino. Hočete kozarček !
—	vNiti kaplje ne. Najlepša hvala !
•laz >>em se smehljal ter jim skušal s kretnjami dopovedati, tla je vse njihovo prizadevanje brezuspešno in da >ra menda ni na vsem svetu tako sreenejra človeka, namreč. «la bi imel nevesto ki ničesar ne je.
Moja preljuba Katinka. K;ituš-ka. Katja. — sam ne vem. s kakšnimi imeni som jo že obdajal v oivih srečnih dneti je dosti plesala, z menoj seveda največ.
V mojem objemu je duhtela kot roža.
Naenkrat se m: je pa zdelo, da bledi in da vene kot roža v mojem naročju.
—	Omedlela je. omedlela je! — so vzkliknile ženske ter me odrinile vstran. Pokoril se me. kajti žensk«' je tretja ubogati.
Daso se>m bil preeej >.'it do*»re-jra vina. bi lahko skoro prisegel, da zaudaja vsepovsod jk> kislem kofein.
*
Rojak se je Oi tka sijal in nadaljeval:
—	Prijateljice in nekaki /.lalit-niki jo odvedli domov, jaz sem pa še malo počakal, kajtn -amee. da>i je zaljubljen, je veasi tudi rad sam.
—	Zjutraj sem se zgodaj prebudil s težko <rlavo in njeinm pfM*ket-bonkom v rokah.
—	Kot nalašč, seni se mislil. — batno pa šli pogledat našo Katinko, če je že zdrava in kaj da je ž njo.
—	Malo skrbelo me je sicer, kajti njene matere nisem še nikd ir ofiicijelno vprašal za njeno roko. Niti jrovoril nisem ž njo in tudi v
. njihovem domu še nisem bil nikdar.
Da nte je mati poznala, pa iz tega .sklepam, ker ini je večkrat (ložugala s prstom aii ,s pestjo.
—	Dobro jutro. mati. — sem rekel. — pocketbook em prinesel, ki ga je včeraj poza'bila.
—	Nič kaj prijazno me n-i po^rle-<lala. — toda če bi skočila s kuhal-nico ]>rotj meni, bi izginil s pocket-bookom vred.
—	Dobro jutro. Sedi. Si že kaj jedel. Mi bomo sedaj fnmtkali.
—	Hvala. Kako je pa ona
—	O se že oblači. Moj Bog, kaj bo s tem dekletom in njeno jedjo! — je vzdihnila.
—	Pa re.s. mati. mene tudi skrbi.
—	O. saj te lahko. — je odvrnila ter jKjstavila na mizo veliko latvreo. v katero je nadrobila kruha in ^ kavo zalila.
—	Loj. Iej, sem si mislil. — tukaj pa jedo kot smo pri nas doma v prejšnjih časih. Sedem nas je bilo s hlapcom in deklo vred in bas taiko la»tvico smo imeli.
—	Ali so že otroci vstali?
—	Oh, kdaj že. Saj bodo že iz ! cerkve nazaj.
| — Pa ;*) šK kar tešč ?
—	Pri nas ne gre nihče tešč iz h ise.
—	Za koga pa potem pripravljate?
—	T. za Katro.
—	Za kakšno Katro? — sem previdno vprašal, misleč, da mi od prejšnjega večera se vedno nekoliko v glavi ropota.
—	I. za tvojo Katro.
Zazeblo me je ob misli, da se more moja sladka, nežna, božanska Katinka sploh dotakniti tiste ogromne sklede s postanim kofe-tom.
—	Mati. brez norčij, pa bo res | iz tiste sklede jedla?
| — Počakaj, boš videl. Dve taki | skledi vsako jutro in dve štruci i kruha. Tudi včeraj predno je šla na banket je udušila dve.
—	Od tistega trenutka se mi je kava pristudiia. in tudi požrešne Katre irisem videl več. Če hočeš, 2gag*T pa daj v kolono — je sa-
£ ključil dragi rojak.
g! i KRATKA DNEVNA ZGODBA | gg
l^jl^ ______ ____■■ ______ _ . -M
FRIUOUS ŽOLNA
Bfkri je turška beseda in pome-ni toliko kakor pijanica.
Naši bratje Muslimani ljubijo t)lagoden<*<V naslove, bodifti ali "uga", bodisi "hadžihodža"' ali efentii". In .se sami tako na-eivljejo in «*astijo in jih tako nazivi jfjo in «'*a>tijo druyri. Kdor pa je pijaniea, uživa častni pridevek *' bekri'': !b#kri Ali. Ibekri Meh-liied. bekri Šahih,
Ž;i!, da pri nas ni enakega obi-rajn! Kolikim rojakom bi se po-n i oprl o k zasluženemu naslovu : — Zdravo, b«*kri Janez! Klanjam fj«*kri Peteri Klanjam >**, bekri Pav^l ! — Brkri tukaj. b**kri tam. v>»h zemlja samih Iv -k r i — kolikim* rast. kolikšen ponos!
I'a da ne pozabim bekri Musta-fe, evo vam njegovo zgodbo, kakor si jo pripovelujpjo v plemeniti Bosni. —
Prihajale so earn pritožbe zoper bekri Mustafo in njegovo pijanstvo in razuzdanost. Navelif-al se jih je ear in jra je pozval pred ee. da tra >o»li in pogubi.
To je bilo bekri M usta t'i plaho mu«" no.
"Plaho" je koristna bo seda in pomeni jako. Mesto nje ti lahko k luž i tudi "pusto"' ali "zdravo": past ) mučno, zdravo mučno.-
Skratka — bekri Mustafi je bila htvar jako mučna. Ali ni šlo dru-pače nego ipred eaHji *— makar bi stalo glavo. Oblečen pa je bil v pvoje najboljše in hkratu e<lino oblflfilo, v staro h as uro, to je v koe, vanj je bil zavit in ni imel ne krpiee druge obleke na telesu.
Veli sultan: "Tvojemu pijanstvu je došel kraj. Na plačuješ mi niti desetine niti haraea. Ne koče nimaš ne kočišča. da na svojem zvečer omrkneš, zjutraj osvanefi. Drugega ni v tebi nego rakija in vino, drugega nimaš na sebi nego umazano hasuro, ki vanjo zavijaš svojo nagoto. Bes me prpada, ko moram poslušati pritožbe, da si v pohujšanje in .sramoto vsemu svetu. Zapadel si glavo, še danes ti je umreti."
"Tast it i ear." odgovori bekri Mustafa, "kakor naredita Alah in ti, pravo je. Rekel si. da moram umreti — pravo je. Ali. častiti ear, dopusti mi, da te eno prosim!"
"Taka je stara pravica." veli car, "govori in naj ti bo!"
"Tastiti car." de zopet bekri Mustafa, "pravična je tvoja sodba po čitabu, po zakonu, kakor je pisan v knjigi. Tudi si presojal, česar sam nisi izqnsil. Meni jemlješ glavo zaradi pijanstva, vendar ne
BEKRI MUSTAFA
veš. kaj je pijanstvo. Evo v tvoje zdravje, v .slavo tvoje pravičnosti mojo prošnjo: Napij >e danes ali vina ali rakije, da boš uinel soditi pijancem po pravici tudi brez či-taba !"
('ar se je nasmehnil, bekri Mustafo je poslal v zapor, sebi pa je ukazal vrč dobre slivovke. Dišala mu je. po malem jo je srkal, po malem zraven zalagal. Ni trajalo dolgo, prevarila ga je pijača, zvalil se je pod mizo.
Osvanp drugi dan. čara je plaho bolela glava. Pusto ga je bolela. zdravo ga ji- bolela, skratka — bob-la <ra je jako.
Pokliče zdravnike, ne eden mu ne zna olajšati boli. Pridejo svečeniki. zapiš"jo krepke molitvice n svete črke in sveta znamenja, zapise mu navežejo na glavo — niti zapisi ne pomagajo.
V dober čas se spomni bekri Mustafe pa njega pred se: "Cuj. bekri, zabolela me je »lava. ne preneseni boli. zdravniki mi ne vedo leka — povej, tako ti vere. s čim bi se izlečil!"
"Valah. častiti ear." veli bekri Mustafa, "to ti lahko povem in hitro: delaj, kakor si delal včeraj!"
Car ga posluša in sede piti. Dalj ko pije. manjše so bolečine. Pije, pije — bogme, zopet se napije in zvali pod mizo.
Drugi dan se zbudi, misli, da mu bo počila glava — ni moči odoleti tolikšnim bolečinam! Takoj bekri Mustafo pred se. "Joj meni. kaj hočem danes, zopet me boli glava, razneslo mi jo bo!"
"f'astiti car. tako delaj kakor včeraj!" veli bekri Mustafa.
"Da zopet pijem, lopov, iz zla v hujše !''
"Ni drugače, častiti car! To je edini lek. Sodil si me in obsodil.
Smrtna nevarnost otroka.
Pri meljskem brodu se je igral 7-letni, nekoliko slaboumno želez-ničarski sin Josip Koren z malim čolnom. Pod težo dečka se je čoln obrnil in deček je padel v Dravo. Brcular Ivan Merdavs je bil z bro-dom že blizu drugega brega, ko je na srečo zapazil dečkovo nesrečo. Brod je predal svojemu pomočniku. sam pa je odvezal rešilni čoln ter s pomočjo nekega kopalca še srečno prestregel otroka, ki ga je Drava odnesla že kakih 100 m daleč. Dečka so naglo spravili k zavesti ter izročili staršem, ki so bili zanj v velikih skrbi, ker ima to navado. da večkrat na skrivaj odide z doma.
ker da pijem zaradi pijanstva. — Zdaj veš, da pijem zaradi leka."
"Pa kako dolgo naj se tako le. čim?" še vpraša car.
Veli bekri Mustafa: "Tako dolgo. častiti car, da »se boš ti zavijal v umazano hasuro kakor jaz.''
Častiti car se nasmehne in izpusti pijanico bekri Mustafo.
HERMAN WENDEL 0 ZLOČINU PUNIŠE RAČIČA
AMER1KANCI V AMSTERDAMU
Pozabljeni Voltaire.

ZAKAJ SO NAŠE POSlLJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE?
KER JE NAŠ PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE!
Udobnosti, ki izvirajo iz poslovanja v velikem obrata, pridejo wiitm strankam v korist.
Naši stroški za posamezna nakazila so rnanjSt, vsled lesar so cene pri nas nižje kot pri agentu ali zavoda, ki mora podati Vašo nakaznico v icvrfenjo v New York.
Hitrost našega poslovanja Je nedosegljiva, radi natega velikega prometa labko vzdržujemo tako obširne zveze, da M posveča mšim nalogom največjo pozornost.
Nade denarne nakaznice odpošljemo z vsakim brzeparnl-kom, ki odpluje Iz New Yorka — toraj brez zamude in ks* daljnega posredovanja.
Nate eene so objavljeno dnevno v listu "Glas Naroda".
Za zneske nad $200.— računamo primemo nlijo mm, km* • (en Vam radevolje sporočimo prodno nam pošljete nalog.
Ml imamo največ poslov t strankami tires New lata, kar dokazuje, da se lahko okoristi z saška poslovanjem vsak, pa najsflio Še tako daleč proč od poslovnega središča Amerike.
Pošljite toraj Vašo prihodnjo denarno pošfljatov ma v
!■ >!■ fild ■ ■! nvsWf«
es J^™ B«wvea*

Znani uemški publicist in velik prijalelj jug. naroda, Hermann Wendel, je objavil v berlinski ledeniki reviji "Das Tagrebueir daljši članek, v katarein opisuje razmere v Jugoslaviji in pravi na koncu:
Nasilje jugoslovanske vlade je due 20. junija prekosilo samo sse-be. Zdi se. 'kakor legenda burnih časov dejstvo, da je bil Puniša Ra-čič orožje fine in na daleč razpredene zarote jwofci voditeljem Ra-diču in Pribičevieu, ko je počepnil svoj samokres. Xe gTe tu za posamezni zločin kakega norca, čeprav bi se Rafiic mogel smatrati za črnogorskega komitadžnjo v pokoju in heredkaa-no obremenjena. Raaič je enostavno izvajal zaključke iz tega, kar so njegovi trdi možgani sprejemali vsak dan. Kako se ti "avstrijanci" in "bitange". ki bi se morali zahvaljevati na kolenih, ker so bili sprejeti v slavno vele-srbsko državo, usojajo mešetari-ti in sramotiti ka(jmakčalansko ideologijo ' Takoj je roka potegnila orožje i ji streli so padli proti klopem opozicije.
Na ta način se je zgodilo, kar se ne more preklicati, ker tvorita sedaj trupli Pavla Radiča in dr. Ba-sarička mejo med Srbijanci in ostalimi Jugoslovani, ki se bo mogla težko prekoračiti in še težje odstraniti.
Čeprav so biLi tudi prej široki sloji kraljevine Srbije in cele stranke prepričane <» inevzdržnosti sedanjega stanja, ni kni, ki je bila prelita v skupščini, razbistrila pojmov onih, ki so na krmilu. Ko bo voditelji HSS padli zadeti na tla. bi moral nesrečni kabinet Velje Vukičeviča molče izginiti. Name-stoti njega bi imela stopiti koncen-tracijka vlada narodnega spasa. Ta bi imela razpustiti skupščino, v čije klopeh so prikazni obeh u-morjenih ovirale delo, ter povesti narod k svobodnim volitvam. Xo-vosestavdjena vlada bi imela proučiti sedanjo ustavo, ki preveč ustreza srbijanskim zlorabam, ini poskrbeti za njeno izboljšanje.
In kaj se je zgodi Jo namesto tega? Namesto vsega <tega se je pojavilo govorjenje v zrak, porakusi, da se odgodi odločitev, očitni poskusi, da se izvrše nekakšne loka-vosti. Končno je 14 dni po usodnih strelih vlada težkega srca odstopila pod raznimi pogoji, ki nikakor ne pomenjajo prekinjenja s starimi metodami.
Vendar ne bo mogoče, da se nadaljuje na tak način. S tem se dela samo dober tek MussoUniju, Horthyju on ljudem, ki stoje v službi revolucijonarne macedonske organizacije.
V vseh z močjo nacijonalne misli združenih mladih državah so bile vedno m bodo še strastne borbe med preteklostjo in bodočnostjo. Taki boji so bili v zed in jen i Italiji in ni jih manjkalo niti ▼ Bknnarckovi Nemčiji kljub njeni federalistični ureditvi. Danes občutijo te boje tudi Romunija, Če-h osi o vaška in Poljaka. Kar pa je bilo povsod mogoče, da se v teh bojih povzdigneta do sinteze brez propasti države, mora biti mogoče tudi v Jugoslaviji, ki nudi toliko prirodaiHr pogojev aa ugoden navoj.	,	.w . Toda *aa^ljenost>ala*adr2ee*
. -L ..
Francoska javnost letošnje Vol-tairjeve 150 letnice skoraj ni opazila. Voltaire ima v Parizu štiri spomenike, toda nobeden ni bil o-krašen s cvetjem. V Parizu se ni vršilo nobeno slavnostno zborovanje, nobena matineja in nobena gledališka predstava, ki bi pričala, da se francoski narod spominja enega svojih največjih sinov. Voltaire je bil v svojem času najpopularnejši mož v Evropi. Francozi so ga nazi. vali 44kralj Voltaire" in ta naslov so mu pustili tudi čestilei in nasledniki v 19. stoletju. Ne da se reči. da so Voltairejeve lileje za-stare-le ali da mo se že preživele. Nasprotna, baš te dni j«» izdal novinar Bam-ville Voltairjeve romane in povesti. Poleg Bainvilla je še več francoskih pisateljev, ki priznavajo Voltairja kot svojega duhovnega voditelja. Pa tudi čitateljev ima Voltaire vedno mnogo. Zato je tembolj čudno, da so Francozi njegovo 150 letnico prezrli. Samo sovjetska Rusija je proslavila ta jubilej zelo svečano, kar je pač največji paradoks. Voltaire je bil prijatelj Katarine Velike, bil je na dvoru Ludvika XV.. pa tudi zaupnik Friderika Velikega. Bil je domači učitelj mnogih kronanih glav, med njimi tudi avstrijskega cesarja, pa kljub temu ga v sovjetski Rusiji visoko cenijo.
Pred 50 leti je Francija z velikim pompom proslavila Voltairjev
Pozor, rojaki!
Is naslova na Usta, katerega prejemata, je razvidino, kdaj Vam Jo Mroferina poila. Ha čakajte toraj, da ae Vas opominja, tamveS obnovita naročnino ali direktno, ali pa pri onem sledečih naših gastopnikor:
CALIFORNIA Footana, A. Hoebevaf. San Francisco, Jacob Lanafn.
COLORADO
Denver. J. Schutte. Pnehlo, Peter Calls, Joka Gena, Vr. Janesh. A. SaftML Ballda, Lonls CosteUo. Walsenbnra. M. J. Barak
INDIANA Mmilli Louis Baalc*
ILLINOIK Aurora, J. Verttck CMisbi Joseph	J. BevCLB,
Mrs. F. Lanrleh. Cleero. J. Fabian. De Paa. Andrew Splllar Joliet, A. Anzele, Mary Bamblch. r. Zaletel. John Kren, Joseph Hrovat
La Bella. J. Spellch. Misrontah. Frank Angnatbi North Chicago. Anton Koba) Springfield. Matija Barborlch. Snaalt, J. Horvath. Waakegaa, Frank Fetkovflsir
KANSAS Gtrard. Agnes MoCaO Kansas Gttr, Frank 2aga» nii^mg, Joha RtpoHL
MARYLAND	'
Ste/er, J. Oerne. hltimilhr. F*. Vodocdvea.
MICHMAN Calami. M. F. Koba. Detroit J. Rafkh. Aat Jaaodeh.
MlNNnOT*
CUM, Fraak Goals. A. pum Frank FaeeH	* ^^
Ollhvt HSš^mS.
Btthhsfc Jokk Pwfc^^ "TSS A. HakraoL
soNftm
MHU
T	- -
jubilej. To je bilo v času reakcije in zato je služil jubilej republikancem kot ]>retveza, pod katero so protestirali proi režimu.
Orleanski škof in senator je vložil na vlado interpelacijo, v kateri je trdil, -la pomeni proslava Voltairjeve 100-letniee vojno napoved krščanstvu. Katoličani so .bili užaljeni. ker je dejal Voltaire o katoliški cerkvi, da je 4,ecrasou- 1' in fame" in ker je fri volno pi-'<! o Devici Orleanski. Ker pa vlada ni prepovedala proslave, so priredili katoličani pred spomenikom Jeauii? d' Are protimanifewtaeije.
Iz Voltairjevih del je razviden njejjov vpliv na takratno dobo. Tu vpliv jf šel tako daleč, da lahko r' -eemo. da bi brez Voltairja ne bilo svobodne misli, niti svobodna 1h-se.le, kajti pod Voltairjevim vpP-vom je celo Španijo odpravila inkvizicijo, Katarina Velika pa prepovedala mučiti ljudi. Moderni človek črpa še zdaj iz bogate zakladnice Voltairjevega duha in nešteto njegovih idej še zdaj ni realiziranih. rudno se zdi, da Francija vobče tako malo ceni tega velikana. Voltairjev grad Fernev z neštetimi zgodovinskimi spomini še zdaj ni narodni muzej, marveč privatna last neke rodbine, ki pa nikomur ne dovoli, da bi si ogledal prostore, kjer je nekdaj bival veliki Voltaire.
OHIO
Barbertoa, John Balant. Joe HltL Cleveland. Anton Bobek. Charles Karllnger, Louis Budman. Anton 8im-clch. Ivath. Slapnlk.
Bnclid. F. Bajt. Girad, Anton Nagode. Lorain, Louis Balaat in J. Kamls Niles. Frank BogOeSsk. Warren. Mrs. F. Rschsr. Youngstown, Anton KlkelJ.
OREGON Oregon CHy, J. KoMar.
PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakSo. Bessemer. Lonls Hribar. Braddoek, J. A. Germ. Broughton. Anton Ipstrse. Oaridge, Fr. Tusbar, A. Jertaa. Conemangh, J. Bresovee. J. Ptka V. BovanBek.
Craftaa. Fr. Msebek. Export, G. Previs, Lonls Supand«. A. 8kerli Farrell. Jerry Okorr Foraat City. Math. Kamla. bnperial. VsL PeternsL
HeaMr City la skollea. Fraak Fa reaehaek. Irwin. MIka Paaflksk. lihniHwii John Polane. Martin Ko-rosheta. Kraya. Ant. TkidlMl^
^^Mkw^La^taT J^KoprlvM Midway. John 2nst
FMUkmsh. Z. Jaksho. Ig. MagMar. Viae. Ark la V. JakoUcH. I. Gsrs» J. PogaCar.
Ei sili J T Psadlra
StesHsa. A. Hma.
Datty Sta. la okoBeo. 7.	F»
Sehlfrer.
row mseoNsi*
»nsMiis Joaspk Tvatalk la lot Korea.
^Ba VvaakBfeA* Wmii'Wh JUL Sf*
msapo (tifpBt. .so Mss
4 < • •	• • v.- A
Tudi na letošnjih Olimpijskih igrah so odnesli Amerikanci prvo nagrado. 'Na levi j«* ameriški športnik Kober* W. K i n jr. na d»*-4ni j>a Joim Kuck.

nove slovenske plošče
COLUMBIA
»	iliaUMia
NOVE PLOSCE
10 tnehes po 75e.
ČLANI KVARTETA "JADRAN" s spremljevanjem orkestra.
2S084F (NoCnl Čuvaj
(Pevec na Note
MARY L'DOVICH in JOSEPHINE LAU8CHE
Skladba Dr. Wm. J. Luusoh«. 250S5F (Clngel — Conflel. Duet (So Ptičice Zerane, Duet
ANTON SHUBEL, Bariton s spremi je v an jem
orkestra.
25086F	Kikeljco Prodata Bom
(Gor Čez Jezero
10 inch 75c. ANTON SHLHEL, Bariton 25082F <Bod' M°Ja* Bod' M°J«
(Nebeška Ženitev
MABY L'DOVICH in JOSEPHINE LAtSCHE
25083F (Sladki Spoirini ^^	(Čez Savco v Vas Hodil
VOJAŠKA GODBA "KRUG"
25077F (Štajerski Lendler	*
f	(Dolenjska Polka	+
HOYER BRATA	' V-
25078P (Neverna Ančka, ValOek	• f-
(Dunaj Ostane Dunaj, Koračnica
Ga. A. ŠVIOEL in NJEN KVARTET
25004F (Kukavic*	J
(Upanj«	, v
SIMONČIČ BRATER 25006F (St. Ciarski Valček	' f
(Newburgh March	^
25007P (Ainc Polka (Štajerii
25011F (Splc Polka	y
(Pokšotlš	* -t — •
ŠTRUKELJ TRIO
2M80F (Ober Štajeriš	< J
(Slovenski Poskočni Cotii
25081F (NemSki Valček	' '
(Cerniika Polka
' 7	J. LAUSCHE In M. L'DOVICH. Last
ISf>9P (Danici
(Domače pesmi ~ 25075F (V slovo
(Slovenske pasmi 2S47IF (En let in pol	'v
(LJubea moja
HOYER TRIO s Petjem r	tS!7(F (Al' Me Bo i Kaj Rada Imala
(Odpri Mi Dekle Kamrico
MOŠKI KVARTET "JADRAN** * 2B0S7F (N» planina	'» •
(Fantje se zbirajo
HOVER TRIO
IHI5P (Samo ie enkrat. Valfiek	'
(Ven pa not. Polka	^	'
1SM2F (Poiter Tanc	v •	rJ
(Ribenika Polka 25074F (Sokolska Koračnica
(Kde Je moja Ljubica, Valček	' -
COLUMBIA ORKESTER 2M68F (Ova Črni Oči	\l. J i
(Carlotta Valček	.. X
12070F V finskih dolinah, Šotii Na krovu ladije, Valček
Jahrlor Noviteto! Kvlntat
12M9F Lastovk vaMek
Utrnili so me. Valček
Ruski Noviteto! Orkewtcf
N
11072F Sponladni Valfek
Sladke vijoIUee, Valček
Ruski Norltetnl OrkestOT
M»71F Šebeiska koraMea
Regiment po cesti gre (s petjem) Du/or Trlo
25043F Polka Slaparjev
Ti ri moja. Val**	Hoyer Trio
2S069F Jaka ns St. Claim, Polka
Clevelandski vaJtefc	a^oyor Trio
12 ineh SL2S ČLANI JADRANSKEGA KVARTET %
__> spreanljevanjem Orkestra.
mmr \ KawOca Svatba, Del i S Kmetica Svatba, Del 2
VSAKI POfilLJATVI PRILOŽIMO IN IGEL BREZPLAČNO
- Manj kot Sest plošč se ne požlje. ■
SLOVENKI PUBLISHING CO.
82 Cortlandt Streei	New YoHc, N. V.
—a^s———a—na^—Mi^mmbm—11 SI isa ti




JUGOSLOVANSKA ^ ^^^ ^^
KATOUSKA verska aH politifea vpraianjn. Sta pMt» mauaai toT BRATSKA orpudzKlja s ena blafcajns
JEDNOl A k taki ceolom: VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE. Nad sto odstotkov sol vratna, tea pri« Mlina devet sto tiso« dolarjev pifssnluija in Blr, Willlisailla eedeuMwjst tiso« članov v obeh oddblldk. Za-varn|e aa balntiko podporo, poškodbo te pa. saMlnku. Citajtc njena fkwOo "Nova Dobo", Urilo pravo bratavo In priatepajte k pravi bratski podporni orgaaizkciji MU.
Osesa Banov sndootoje ca doto draitvo. mit po »sjaanila aa slavnega laJaRa — Jaoijph Pishler, Ely, Minn.
—MONT ORIOL
tOKAV.
Spisal Oqj d« Mmpaiiairt. — Za G. N. priredil O. P.
37	(Nadaljevanje.)
Kristijana, ki je sedela v ]>rvi vrsti, med svojim možem in bratom, je želo tri>ela od vročine. Yuakih par trenutkov je rekla :
—	Jaz ne moreni še nadalje prenašati tega!
Po burki, ko se je pričela opereta, »e je bala, da bo res zbolela. Obrnila se je proti svojemu možu ter rnu rekla:
—	Dragi Will, jaz moram iti ven. Mene hoče zadušiti!
Bankir je bil v veliki zadregi. Hotel je predvsem, da bo ta slav
nost uspeana. od p niče trk a -do konca, ne da bi jo kaka stvar motila. V sled te^a je rekel:	*
—	PiVMiim te. stori vse, kar je v tvoji moči, da premagaš slabost. C> odideš, bi spridila vse. Morala bi iti skozi celo dvorano.
(Jontran, ki je st'del za njo s Pauloin, je slišal to.
—	Ali ti je preveč vroče? — jo je vprašal.
•— Da, mene duši.
—	I>obro. Počakaj. Imela boš nekaj za smejati.
Okno je nahajalo blizu. Splezal se je ob oknu, stopil na stol ter skočil ven, ne da bi vzbudil s tem kako pozornost.
Nato je odše! v 'kavarno. <se«?el z roko pod baro ter ukradel si-i gnalno raketo. Videl je namreč poprej, kam jo je skril Petrus Mar-tel. Nato je odhitel, se skril za drevesa ter prižgal raketo.
Nagel, rmen plamen je švijrnil proti nebu ter vrgel preko sled-i.jega dolg rep luči«.
Xkoro istočasno je zadonela na nasprotnem griču eksplozija in cel šop zvezd je bilo raztresenih po temnem nebu.
Nekdo je za klical v avditoriju v bližini mesta, kjer je stokal orkester Saint- Landrija :
—	Prižgali so umetalni opjenj !
Poslušalci, ki so bili najbližje vrat, so se hitri dvignili ter se ks-ubiki polagoma ven. Vsi ostali pa so se obrnili, da zro skozi okna, a niso videli ničesar, ker so zrli v smeri proti Limagne.
Ludje so vpraševali:
—	Ali je res? Ali je res?
Nestrpna množica je postajala razburjena željna videti ogenj.
Neki glas je zaklical:
—	Res je. tam prižigajo umetalni ogenj!
V tem trenutku se je dvignilo celo poslušalstvo. Vsi so pričeli hiteti proti vratom ter klicati na one, ki so ovirfii izhod:
—	Hitite, hitite!
Kmalu je bil vsakdo zunaj v parku. Saint-Landri sam. razkačen pred svojim orkestrom, je silil muzikante k igri, dočim so si sledile na nasprotnem griču sijajne luči, pomešane z eksplozijama.
Naenkrat pa je zaklical neki silen glas trikrat zaporedoma:
—	I'stavite se, non de Dieu!
Velikanska b«»galska luč je bila ravno takrat sprožena nad gorami ter razsvetljevala z rdečimi žarski velike skale in drevesa na desno stran.
Petra Mantela so videli stati na eni ponarejenih mramornatih vaz, ki so ikrasile teraso kazina, razoglavega. z dvignjenima rokama, ko je gestikuliral in kničal.
Sijajna ilnminacija je umrla in človek je lahko videl le še resnične zvezde. Takoj pa se je pričel drugi -del in Petru s Martel je sko-čil na tla ter pričel kričati:
—	Kakšna nesreča, katkšna nesreča!
Kristijana je vzela roko Paula, da sede na odprt zrak. Opazovala je z užitkom rakete, ki so švigale skozi ozračje.
Njen .brat se je jima naenkrat pridružil ter rekel:
—	No, ali je uspelo? Ali ni bilo segavo?	}
Ona je ^amrmrala :	i
—	Kaj je bilo? Ali si bil ti?	f
—	Da, jaz sem bil. Ali ni bila to dobra šala?
Ona se je pričela smejati in tudi 21 jej se je zdelo, da je bilo imenitno.
Prišel pa je Andermatt ves strt. On ni mogel razumeti, ikako se je pripetila ta nezgoda. Nekdo je moral ukrasti raketo izpod bare ter dati signal. Tako nesramno akcijo je mogel izvršiti le kak odposlanec stare -kompanije, agentje dr. Bonnefilla.
—	To je strašno, strašno! Tukaj so po]K>lnoma izgubljene raker te, vredne dva tisoč in tristo frankov!
Gontran je odgovoril:	'	1
—	moJ	izpruba ne znaša več kot četrtino, k večjem tietino tetfa denarja, Iiecimo sedemsto in tri in šestdeset frankov. Tvoji gostje bodo še vedno uživali petnajst sto frankov vrednih raket. To Jki še tako slabo.
Jeza bankirja se je obrnila proti bratu njegove žene. Trdno ga je prijel za roko.
—	Kar se tiče tebe, moram govoriti resno s teboj. Sedaj, ko te imam, bova šla nekoliko na izprehod po parku navsdol. Razventega pa imam jaz pet minut časa.
Obrnjen proti Kristijana je rekel nato:
—	Draga, puščam te. v oskrbi naiega prijatelja Bretigny. Pazi pa nase. Ne ostani zunaj predolgo. Lahko se prehladih Bodi skrbna!
Ona je zamrmrala:
—	Ne skrbi, dragi.	'	^
Andermatt pa je odvedel proč Gontrana.
Kakorhittro sta bila sama, nekoliko proč od množice, se je bankir ustavil.
—	Moj dragi, jaz hočem govoriti 5 teboj o tvojem finančnem
položaju.
—	O mojem finančnem položaju?	I
—	Da, ali veš vse o tvojem finančnem položaju?
—	Ne. a ti bi moral vedeti vse, kajti ti mi posojaš denar.
—	Res, da, jaz vem vse zelo dobro in radi tega hočem govoriti & teboj.
—	Meni vsaj se dozdeva, da ni čas primerno izbran, — sredi prižiganja raket!
Ravno nasprotno, čas je izvanredno dobro izbran. Jaz ne govorim 9 teboj sredi umetnega ognja, a ravno pred plesom.
—	Pred plesom? Jaz te n« razumem ...
—	No, razumel boš že. Tvoja pozicija je naslednja. Ti nimaš ničesar drugega kot dolgove ter ne boš nikdar imel ničesar drugega kot d<Jlgove ...
Gonferan je odgovoril z, resnim glasom:
- Ti mi pripoveduješ to na zelo strog način.
—	Gotovo, ker moram. Poslušaj me. Ti si zapravil svoj del ina-terine dedfigin|. Ni nam treba več -govoriti o tem
—	r»,	CjBtlf? f* V -l. ••
.JU gMfrpanmn.). ti a

Kretanje parnikov • Shipping News
Kakor Nungesserjeva mati.
Poročevalce nek>>t?a pariškega popoldanskega lista je obiskal mater j>oguinnega francoskega letalca Gnilbauda, ki .-e je odpravil z Amundsenom na reševalni polet v Arktido in je z norveškim učenjakom vred in vso "Lathamovo" po. sako zginil brez sledu. Guilbando-va mati živi kot ljudskošolska u-čiteljiea v inalehn kraju Mou-ehamp.su v Vendeeji. Novinar jo je srečal baš ko je odhajala iz šole. Ko ga je opazila, je preblede-la.
"Ne, gospa." ji je dejal, "ne prinašam vam ve.sti o komandirju Guilbaudu; prihajam zato. da bi mi spregovorili o njem. Morda vam bo dalo to večje upanje."
Gospa se je bridko nasmehnila : "Da, hočem še upati navzlic vsem praznini tolažbam, ki mi jih je dajal tisk v teh dneh. Bojim se, da ni dosegel ledenega pasu: bojim se, da je padel v morje...." Novinar je odvrnil: "Vaš sin je z Amundsenom. Ta družba je sigurna."
"Brez dvoma," je dejala Guil-baudova mati. "Že tolikokrati sem trepetala zanj v drugih okoliščinah, tolikokrat, odkar je vstopil v to karijcro, ki ga je zvala tako goreče in neodoljivo. Že kot otrok je ljubil morje. Med vojno je postal mornariški častnik; preplnl je vse Sredozemsko morje.k Potem mi ga je vzelo letalstvo. Kadar je kam poletel, me je obvestil šele na večer pred odhodom z brzojavko. Tako sem tudi zvedela, da je odšel na pomoč posadki "Italie". Ni
llmportirane Kose -js?
Kosa z rinfkom iz garantiranega jekla ?4, 26. 28. in 30 palcev dolge $2.00 —
S kos z rinčki po................$1.75
Kose poliranke z rinCkom 26 in 32 palcev dolge, po .................... f 1.50
Srp ...................i.............90
Klepilno orodje dve vrste ........1.30
Brusni kamen "Bergamo" ......... .60
Motika ........................... .90
RIbežen za repo. z 2 nožema ____1.30
Pralca .............................30
KosiSče. zeleno pobarvano ........1.90
Blago pošiljam poStnine prosto.
MATH. PEZOIR Box 772, City Hall Sta., _NEW YORK. N. Y._
imel ča>,a. da bi me prišel objeti. Pred odhodom mi je poslal brzojavko, v kateri mi ni odkril niti namena svojega poleta. &ele dan nato s"m prejela; tjolgo pismo. !Iit od tedaj nič več. Nič razen kratko-vesednih sporočil, ki mi jih pošilja od časa do časa mornariško ministrstvo. Bil je zelo akromen. Ni rad slišal, da so govorili o njem. Bil mi je dober in vdan. Hot^l je. da bi opustila šolo. A nisem naredila tako, rajši nadaljujem z delom. O ta ljubezen do morja in zraka! Toda gotova sem, da je še živ."
Tako mati. Pred letom dni je govorila slične besede mati drugega francoskega letalskega heroja. Nunge.sser.ja. Tn jih govori menda še vedno....
POZOR! POZOR! POZOR!
Proda se radi družinskih razmer v Mokronogu na Dolenjskem:
Tovarna za usnje s 100 HP. parnim strojem. Zaposlenih je lahko 50 mož, ki izdelujejo dnevno 30 težkih kož.	I
Žaga opremljena z modernimi stroji, parni pogon, producira dnevno 20 vagonov desk.
Moderno urejen mlin, na isti I>ogon.
Hiša s 6. sobami, kopalnico, vodovodom in vsemi pritiklinami.
Električna centrala za celi trg Mokronog. Podjetje ima tudi samo zase vodovod.
Cena vsem navedenim objektom je $35,000.
Plača se lahko polovica, medtem ko ostane lahko druga polovica vknjižena z 10% obrestovan jem.
Pismene ponudbe sprejema iz prijaznosti:
Uipravništvo GLAS NARODA.
Na noge rojaki, osobito iz Milwaukee, Wis. in Detroita, Mich.!
(3x 3.9&16)
!ADVERTISE IN GLAS NARODA
Pikolo neke .dunaj&k? restavracije Jožef Bauer je našel lanskega aprila na mizi kuverto z 4000 lirami. Svojo najdbo je sporočil dvema drugima natakarjema in denar je potem oddal policiji. Ker se v zakonitem roku enega leta ni javil nihče, ki bi denar reklamiral, je policija odločila, da ga dobi Bauer. Proti temu pa sta protestirala oba natakarja, češ da ju je smatrati istotako za najditelja in da bi morala dobiti vsak tretji no vse vsote. Zadeva je prišla pred sodišče, ki je pred nekaj dnevi razsodilo, da pripada vseh 4000 lir edino Bauerju. Še preden so mu jih pa izročili, ga je dohitela tragična smrt; pri kopanju je utonil, potem ko je bil že prejel ob-POZOR! POZOR! POZOR T vestilo. naj pride po denar.
Proda se radi družinskih razmer v Mokronogu na Dolenjskem:
Tovarna za usnje s 100 HP. parnim strojem. Zaposlenih je lahko 50 mož, ki izdelujejo dnevno 30] težkih kož.
Žaga opremljena z modernimi stroji, parni pogon, producira dnevno 20 vagonov desk.
KOMUNISTIČNI SHOD V VODI
Na Slovaškem, kjer so komunistična zborovanja zadnji čas pre- ' povedana, so si verniki Marxa iz-j1 mislili originalno šalo: sklicali so J zborovanje svojih pristašev v vo-j do. Kraj Selizovce leži ob reki: Granu. na katere bregu.so se ,ko-j munisti slekli in stopili v valove, j Struga ni posebno globoka in' voda ne bogve kako deroča Zato so se zborovalci čisto lahko grupirali v sredini. Ko se jim je zdelo, da je poslušalcev dovolj, so dvigni, li nekega moža na rame. Ta je o-tvoril shod. S te tribune je začel grmeti in je udarjal po nasprotnikih toliko časa. dokler ni za to do-znalo orožnistvo, ki je prišlo k vodi in pozvalo komuniste, naj se razidejo.
Poziv ni zalegel nič. Komunisti šo se mu rogali in so dražili orožnike, naj pridejo ponje osebno in naj jih razženejo. Orožniki w> si sezuK čevlje, stopili opremljeni v vodo, vlovili pa niso nikogar, ker so zborovalci med tem že odplavali.
PRODAM LEPO POSESTVO
obstoječe iz dveh hiš, hlev, supa in lep vrt, v hiši se nahaja gostilna in prenočišče . ob. .glavni cesti poleg sodnije v lepem trgu Cerknica pri Cerkniškem jezeru.
Zraven spada tudi nekaj njiv in pašnikov.
Prodam ali zamenjam za hišo v Ameriki.	' •
Podrobnosti Yarn j>ov$ lastnik:
FRANK HOMOVfcC, 7 1079 East 64. 81, Cleveland, Ohio,1
. ali pa moja,žena ^edaj doma v: Cerknici itev. 36. (3x7,8&9).. .
~ PARMA NAfcRODAJ
v največji slovenski naselbini v Michigan, 160 a krov fine zemlje in vse orodje, ki se rabi na farmi, 25 glav goveje.živine*. 2 konja in 150 kokoši ter vsi pridelki; nova 6 sob hiša, nov hlev za 30 glav. Cena ai vse skupaj je $7,000.00. Kdor zdaj kupi farmo, vidi vse pridelke in kako raste. Jaz pro- ~ dajrn radi smrti žene. — PodrobV-: Mtfr izvesti pči: Anton KsrBchl-m- Frft ^'■■tfctef^pif^'-^
It. aveuata: Parla. Havre (1 a. M.)
Olympic, Cherbourg P« nil Land. Cherbourg. Antwerp««. N«w oris, Cherbourg, Hamburg. " Republic. Cherbourg. Bremen. Columbus, Cherbourg. DuUlo, Xapoll. Genova
18. avgusta:
Colombo, almaro. Napoti. Uanov*
avguata:
UanretaoU, Cherbourg.
Westphalia, Hamburg
Muenchen. Cherbourg.
II. avgusta:
Us de Prance, Havre H A. JL',
Saturnia, Tr»t	,
Homeric, Cherbourg. Lapland. . Cherbourg, Antwerpen. Deutachlaiul, Cherbourg. Hamburg Volendam, Boulogne aur Mw, Rot-
terdam._^^^
wmggmgom
Hitra potniška služba v Slovenijo.
V 3 I potniki, ki so tako srečni, da potujejo po tej ertJ, bodo pod osebnim vodstvom • svojo prtiju«o vred prav do LJubljane. Voinja po tv-leznicl iz Trsta traja sami. par ur. Nobenih strodkov za vizej. Velike, zrafine kabine. Soba za žensk«-, seba za pisanje, kadilnica In' bara! Ogromen Jedilni salon, kopeli In pr&ne kopeli Godba lil kinematograf vsak dan v tretjem razredu.
CENE ZA TRETJI RAZRED IZ NEW YORKA do Ljubljana $106.37 — za tjs in nazaj 9180.74. Oavek posebaj. Nabavite al zgodaj permit. Vozni listki po v sen agencijah.
SATURNIA
18. AVGUSTA 22. SEPTEMBRA
PRESIDENTE WILSON
2. OKTOBRA 13. NOVEMBRA
Cene in znižane cene za drugI razred de Luxe in Medrazredni drugI razred
po vseh agoncijati. PHELPS BROS, a CO, Gen. Agentje _17 Battery Place. New York
Cene kruha rastejo v Rusiji.
MOSKVA, Jiusija, 7. avgusta. — Trgovski komisarijat je včeraj" objavil, da je bila povišana cena kruha za eno kopejko pri kilogramu. Cena. katero se plačuje za žito, katero se kupuje od kmetov, je poskočila za 18 odstotkov.
Nove krušne eene pa niso bile uvedene v velikih Lndustrijalnih mestih, kot v Moskvi jn Leningradu.
SEZNAM KNJIG,
katerih imamo samo po par izvodov od vsake.
Blagajna ^eUkega Tojrofe.
"m	................. M
Cebdlca................... JU
Is drfel potrCMT, Baukart. Izbrani spisi Hiako Doleac JI Knjiga • lepem vedenja, f. varjenja ta uiebocai tir-
Uenjo. Bonton ..........LC9
Llberallieni ............. .1$
Materija In Energija, čennelj
.71
OU^el Solnea, Pregelj, t t. todhednild In Mejni oleoMlJl-teljl ruskega realtna —
(Prijatelj) ............. ij§
Prava In reveloelja, —
Leo Ptta axle M
8«*edje, Cebov .......... Ji
Tlgravl nbje, Maorlca Labilne .................. M
Tajska na Turtkea ...... M
Pv pral, 49, t. .. M
Sadnlketi, StrlUr, ........ jfg
Tri legende • razpela, a
Zeyer, t v.............. .ft
Tladaa.....................SI
Večerna pfana, Kmetova .. J« Uvod t Filozofijo, Vgber .. gnnml In Tem, vodoatovna itndlja, Vebor .......rl
Zbraai pbl ffc, MamiJ Pod-
Umbasakl	Ud
irtra, fr. ZbataOt, povom M
lOlll
Goapa s amrja,
Igra v 8. dejanja	.H
v 8. dejanjih........................M
Pupilnfc, naroda« prcrljtea,
9. dejanj ..............................JN
ftip*. knmedlja v B. doja.
njih ..........................99
Vrttaee, dnuaa v S dejanjih	.H
Volčja, drama r t dejanjih	M
"GLAS MASODA" •2 Corttudl JW^.. s
ISiMMBBHHal
:
22. tvsuOa:
Aquitania, Cherbourg,
C®o. Waabington, Cberboorg, Bra«
men.
avcueta:
rrmc«, Havr* (1 A. IL) ilnje«tic. Cherbourg Arabic, Cherbourg, Autvrerpeik Cleveland. Hamburg I-*vlutban, Cherbourg. Berlin. Cherbourg.
Vwniara, Boulugne aur Mer, Rotterdam.
Cunta Blannunano. Napoti, oaq^ya
M. avgu«ta:
ReUauc«, Cbarbourg. Hamburg.
a. avgusta:
B«rcngarla, Cbarbourg. America. Cherbourg, Br »m »o,
90- avgusta: Dresden. Cherbourg
II. avgusta:
Olympic, herbourg.
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrsjta In najbatj ugodna pat sa potovanje na »gromnlh oarnltaih:
Pari« — 10. augusta; 31. »ug. He de France 17. av*.; 7. sept, France — 24. avg. — 14, sept.
(Ob poineCJ.)
NajkrajSa pot po Selecnlrl. Vsakdo Jo r posebni kabini s t seru 1 modernimi udobnosti. — Pijača In slavna francoska kuhinja. Is red no cene.
VprsJaJts katarsB^kott pooMaeseneraagenta ait
FRENCH LINE
19 State Street,, Hew York, H, Y.
ARCHIE COMPSTON IN WALTER HAGEN

Kako se potuje v stari kraj in.nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je pouffen n potnih listih, prtljagi in drmrfh stvareh. Vsled na?e dolgoletne Iz* kuAnje Vam mi zumuremo dati najboljša jM>jusuilu in prii>oro^amo, vedno le prvovrstne brzopamlke.
Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ail permit iz Washingtona, bodisi za eno leto all <> mesecev Lu se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred odpotovanjein In to naravnost v Washington, D. C., na generalnega naseinlčkega komisarja.
Glasom odredbe, ki je stopila r veljavo 31. julija 1926 se nikomnr več ne jnjslje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno. bodisi v najbližji naseiniSki u-rad ali pa j?a dobi v New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja. jRjtuje na svojo lastno odgovornost.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Od prvega julija Je v veljavi nova ameriška' priseljeniška postava. Glasom te postave zamorijo ameriški drZavljanl dobiti svoje žene. JLn neporočene otrpke izvod 121, Teta ter ameriške državljrnke svoje mote s katerimi "so bile pred' 1. junijem 1»2». leta poročene, izven kvote.
Jugoslovanska kvota znaš« še vedno 671 priseljencev letno. "Do polovice te kvote so UjSravl^nl »ta* riSi ameriških državljanov, jnogja ameriških državljank, ki fee se po 1. junija 1928. leta poročiti ln po. Ijedelcl, oziroma lene- tn neporočeni otroci Izpod 21. L.-ta onih no* državljanov. Id so bili' poeta vse prlpuščenl v to deželo z* stilno bL vanje tu. Vsi *tt imajo fa^ilnoat v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v Isti, pa ~«e ne sprejema nikaklh proSenJ ca tm»> rlkanske vizej«.
SAKSER
STATE BANK
82 Cortlandt Street NEW YORK

GLAS ^AROPA, 9. AVO. 1928
VELIKI	I
-JESENSKI IZLET v I----
JUGOSLAVIJO I
-4*
P« naših uspešnih pomladnih in pridnih izletih v JngxiUvije ne ae liliftll pripravki
JESENSKI izlet za vse ene. ki iele prihodnje Jesen obiskati ioro*iHin ertraj bmtK n največjem Cunardovetn pamiku
iz BERENGARIA
preko Cherbourg a v SREDO, 19. SEPTEMBRA
pod osebnim vodstvo« Mr. S. M. Yukovieha, člana nagega wwyortkega urada.
Ml kot tudi nagi zastopniki vam bodo z veseljem piaiaiiM ko oe boste pripravljali na t» izlet. Prosit« že sedaj za POVRATNO DOVOLJENJE. PreskrMte si tudi vnaprej potni list, vizej in prastare za ta izlet.
Za eene in druge podrobnosti glede izleta, kakortudi za redna tedenska od-plutja vprašajte pri —	jfl.
| SAKSER STATE BANK 81
f	ali pri
L CUNARD LINE » b^.^ ^ ™
ŽALOSTNA USODA. NATAKARJA K
"P^JŽ ingleiH, drogi pi ataerpci iampjoii t igraBja gotfk.
■■mill*: •'V-i.	"•'*'• •."'• "H.
Pratik in Koledarjev
imamo ie nekaj t zalogi. Pratika stane 25 centov. Koledar pa 50 centov. Koledar ima leto« izredno zanimivo vsebino: rarprave, povesti, slike, ftala, zanimivosti itd. Blaznikovz Pratika je aa&im rojakom jako priljubljena. Šo ▼ *ta-re« kraju so je bili vajeni ia j« tudi tukaj ne aorejo pe^Mfeti Naročate takoj..	. .