Poštnina platana v gotovini Stev. 194. V Ljubljani, sobofa 26. avgusta 1939 Leto VI Dobili bomo novo vlado, v kateri bodo tudi Hrvati Vlada Dragiša Cvetkoviča odstopila, ker je izpolnila svoje poslanstvo - Mandat za sestavo nove vlade je dobil ponovno Dragiša Cvetkovič Belgrad, 26. avg. Včeraj opoldne s* je pripelji z letalom iz Ljubljane predsednik vlade Dra-fjiša Cvetkovič. Na letal Sču so ga spreieli skoro vsi ministri, nakar w skupaj odšli v predsedstvo vlade- tam je bila kratka seja, na kateri je predsednik'vlade Dragiša Cvetkovič prebral svojim ministrskim tovarišem pismo, s katerim je knezu namestniku Pavlu sporočil ostavko vlade. Ostavka se glasi: »Vaše kraljevsko Visočanstvo! Z visokim zaupanjem kr. namestništva sem sestavil dne 6. februarja t. 1. vlado s posebno nalogo, da začnem iskati podlago za rešitev enega najvažnejših vprašanj naše notranje politike, vprašanje sporazuma s Hrvati. To svojo nalogo sem v celoti izvedel in kr. namestništvo je blagovolilo sprejeti moje predloge za rešitev tega vprašanja Ker smatram, da je moje poslanstvo s tem končano in da novo nastali položaj zahteva širšo podlago v pogledu osebne in politične sestave vlade, mi je čast javiti odstop vlade in zaprositi, da jo kr. namestništvo izvoli sprejeti. Prosim Vaše kr. Visočanstvo, da blagovoli sprejeti izraze moje globoke udanosti. Predsednik ministrskega sveta in notranji min. Dragiša Cvetkovič, *. r. — Bled, 24. avgusta 1939. Brdo, 25. avg. AA. Kr. namestništvo je blagovolilo sprejeti ostavko, ki jo je podal predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Nj. kr. Vis. knez-namestnik je sprejel danes v avdi-jenco g. Dragišo Cvetkoviča in mu poveril mandat za sestavo nove vlade. Novica o ostavki vlade ni iznenadila javnosti, ker je bilo v zvezi s podpisom sporazuma pričakovati, da bo vlada podala ostavko, ker je svoje poslanstvo končala. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je po ministrski seji sprejel domače in tuje časnikarje in jim povedal, da bo takoj odpotoval na Bled, nato pa na Brdo, kjer bo predložil knezu namestniku Pavlu v odobritev seznam nove vlade. Ko so časnikarji spraševali, kdaj bo seznam nove vlade objavljen, je predsednik vlade odgovoril, da bržkone danes, v soboto. Javnost že ugiba, kako bo sestavljena nova vlada. V Zagrebu prevladuje prepričanje, da bodo v vladi zastopani predstavniki JRZ, hrvatske se-ljačke stranke, oziroma kmečko demokratske koalicije. Ni pa znano, če bo v novo vlado vstopil kak politik izven imenovanih političnih skupin. V Zagrebu tudi pravijo, da bo v novo viado vstopilo pet ali šest predstavnikov kmečke demokratske koalicije« Nova vlada bo po zagrebških informacijah objavila uredbo z zakonsko močjo, ki bo na temelju paragraia 116. sedanje ustave določevala način izvajanja podpisanega sporazuma, nakar se bo obenem začelo razpravljati in reševati o vseh Ustih vprašanjih, glede katerih se pogajanja še niso sklenila. Razen ustanovitve nove hrvaške enote, tako piše »Jutarnji list«, so predvidene tudi spremembe v osrednjih državnih ustanovah, da bi na ta način prišlo do izraza načelo enakopravnosti, oziroma temu odgovarjajoče sorazmerno sodelovanje Hr-vatov pri državni upravi. Lahko se tore, pričakuje, da bodo Izvršene v najkrajšem času v osrednph državnih ustanovah spremembe, in da bo ta joče število Hrvatov imenovano v mintetrstvih, glavnih državnih denarnih ustanovah, v diplomaciji, državnih podjetjih itd. Eno izmed prvih del nove vlade bo ustanovitev nove hrvaške enote. Določena t« »udi *e osebnost, ki bo prevzela mesto bana hrvaške banovine Položaj bana nove banovine bo *elo V*že"-D^ časa bo bržkone treba za organizacijo ^“^ke bf-novine, preden bo končno Izpeljana. V ™i hrvašW javnosU vlada nafvečje zanimanj« *a sestavom pristojnoet hrvaške banovine, in pav »te * nestrpnostjo pričakujejo objavo vsebine ■porama, katero je tudi predsednik vlade Dragiša C obljubil za danes. Odmevi sporazuma Vest o doseženem sporazumu med Srbi in Hrvaiti je povzročila po vsej državi veliko veselje in zadovoljstvo. Vsi odobravajo brez ozira na strankarsko pripadnost, da se je predsedniku vlade Dragišu Cvetkoviču posrečilo odstraniti tiste ovire, ki so kalile naše notranje življenje in vzbujale videz, da naša država na znotraj nd tako močna kot bi lahko bila. Ovire so torej odstranjene in predstavniki Hrvatov bodo odslej sodelovali pri vodstvu državnih poslov, s tem prevzeli breme odgovornosti in obenem s tem pomagali državi, da bo močna na znotraj in na zunaj. Za Jugoslavijo nastopa nova doba, doba svobodnega in složnega razvoja veeh Slovencev, Hrvatov in Srbov, Usoda Hrvatov je za vselej zvezana z usodo ostalih dveh narodov, Srbov in Slovencev. Tudi svetovno časopisje, zlasti pa v Franciji in Angliji, zelo obširno piše o doseženem sporazumu med Srbi in Hrvati. Listi prinašajo zelo dolge članke, v katerih izražajo samo veselje in zadovoljstvo, da je Jugoslavija dosegla svoj notranji mir in odstranila vse težave tako, da mora odslej kot močna sila še odločneje kot dozdaj nastopiti kot važen činilec v mednarodnem življenju Sporazum pomeni, da so vsi državl;ani Jugoslavije sedaj pripravljeni ncomahljivo branili svojo domovino. Roosevelt že posreduje med Poljsko In Mussolini in Hitler sta si izmenjala že dve pismi v Rimu še niso zgubili nade na mir London, 26. avgusta. o. Ves angleški tisk se bavi danes s Hitlerjevim sklepom, da se ne bo praznovala proslava v Tannenbergu, ter z odlokom berlinskega veleposlanika Hen-dersona, ki prinaša v London Hitlerjevo sporočilo. Nadalje poalgajo ti listi veliko važnost na odgovor poljskega predsednika republike Mosoickega predsedniku Združenih držav Roosevelta in o ponovnem apelu predsednika Roosevelta na Hitler}*. Kakor ifttriujejo tl listi, je Moscieki stavi] Rooseveltu predloge sa mirno rešitev, katere je Roosevelt takoj brzojavno sporočil Hitlerja. Nadalje hočejo ti listi zvreči vso odgovornost na os Rim-Berlin in pravijo, da odločilna nra ni daleč. Ponovno pa potrjujejo, da bo Anglija stala trdno ob poljski strani. Rim, 26. avgusta, o. Včeraj ves dan je rladala tako v Rimu kakor v Berlinu velika diplomatska aktivnost Najprej je včeraj sprejel Hitler italijanskega veleposlanika Atto-lica, ter mu izročil pismo Mussolinija. Ob 21.30 pa je sprejel Mussolini nemškega veleposlanika, ki je izročil že drugo Hitlerjevo pismo, katerega je sprejel po telefonu. Pri tem drugem sestanku pa je bil prisoten tudi italijanski zunanji minister grof Ciano. Italijanski list >Messaggeroc piše, da ima še upanje, da pride do mirne rešitve, ker v vseh evropskih diplomatskih pisarnah neprestano izmenjavajo misli, na kakšen način bi mogli preprečiti vojno. Isti list piše, da je Hitler izroCil svoje predloge angleškemu veleposlaniku v Berlinn Hendersonn, kateri pa je ta-vl°adi P°tOVa* T k°nc*on' da jib izroči svoji Hitler bo govoril danes Berlin, 26. avgusta, o. Kancler Hitler se bo danes s posebno poslanico obrnil na nem- ški narod in razložil svoje sklepe glede zaščite nemških življenjskih interesov. Poučeni krogi trdijo, da bo Hitler v svojem govoru posredno ali neposredno razložil sklepe, ki jih je sklenil po nočnem posvetovanju s svojimi najožjimi sodelavci ter odločujočimi generali nemške vojske. Obenem mislijo, da bo Hitler odgovoril na Rooseveltovo poslanico, na apel sv. očeta in belgijskega kralja Leopolda Hitler ne bo brez nadaljnjega ®dk,on*’1 posredovalnih poskusov. Hitler bo imel j govor v radiu. Proslava v Tannenbergu odpovedana ™ ... -~r---- , Berlin, 26. avg. AA. DNB. Uradno poročajo: ter postavil svoje lahtev* za mirno rešitev | Glede na napetost položaja se tannenoersKa spornih vprašanj. Prepričani pa so vsi, da Čanost, napovedana za nedeljo, 27. t« oapo . Henderson je prinesel Hitlerjev odgovor v London hi bilo Chamberlainu lahko sklieati parlament ** ponedeljek. Seveda so ta trenutek vse to sam domneve. Potrebno je poprej vedeti, kakšno po- Točilo nosi s seboj Henderson. Pomembno je tudi to, da Hitler ni sprejel samo britanskega zas topni-ka, temveč tudi franeoskega, italijanskega in japonskega poslanika. To dejstvo vsaj na prvi po- London, 26. avgusta. AA. Havas: Diplomatski urednik »Press Associationa< piše: Najvažnejša snočnja vest v zvezi s krizo jo nedvomno poročilo o današnjem prihodu britanskega poslanika Hen-dersona v London. Besedilo Hitlerjeve poslanice, ki jo sir Henderson nosi s seboj, je še neznano. Sicer pa m britanski poslanik poslal nobenega učrpnega poročila o sestanku, ki ga je imel s Hitlerjem temveč bo poročal osebno lordu Hali* faxu. Medtem je pa novica o prihodu Hendersona v London izzvala v londonskih političnih krogih upanje, da je morda nekaj v teku, kar bi odpravilo položaj iz zagate in ustavilo katastrofo. Odločitev britanskega poslanika, da se odpelje v London, - *a to se je odločil takoj po sestanku * Hitlerjem — jasno kaže. da no6i g seboj predloge takšnega značaja, da se bo Chamberlain odločil sklicati parlament pred četrtkom, da bo mogel seznaniti poslance s položajem. V tem primeru gled zbuja upanje na možnost konference el 1. PTav tako ne gre izgubiti izpred oči ok°li da je Hitler malo poprej dobil 8°osev log za ureditev nemško-poljskega spora, tuai t u, ki dobro poznajo Hitlerjeve metode, lma/o vti , da nemški kancler namerava predložiti svoj Ustni načrt za likvidaeijo krfie. ne pa P1-18 Rooseveltove predloge. . p...., Berlin, 26. avg. AA. Havas. »Associated Press« je Izvedela, da je britanski P°s|?“}k •*_ Henderson takoj po sestanku s Hitlerjem sp jel poljskega poslanika Lipskega. _______ Molotov pride v Berlin? Do obiska bi prišlotakoj, čim bi Rusija in Nemčija odobrili nenapadalno pogodbo Varšava, 26. avg. AA. Pat. Predsednik republike Mostički je poslal o priliki včerajšnjega podpisa zvezne pogodbe med Veliko Britanijo in Poljsko pozdravno brzojavko britanskemu vladarju Moskva, 26. avgusta, o. V dobro informiranih diplomatskih krogih potrjujejo vest, da se bo zunanji minister Molotov v najkrajšem času podal v Berlin, kjer se bo sestal z nemškim zunanjim ministrom. Drugi krogi pa so mnenja, da bo Molotov odšel v Berlin sele po ratifikaciji nemško-sovjetskega Pakta- V teku včerajšnjega dneva je sovjetski vojni minister Vorošilov sprejel angleško- francosko vojaško komisijo. Obrazložil je. da se pogajanja med Sovjetsko Rusijo, Anglijo in Francijo ne bodo več vršila in da so brei vsakega pomena. Takoj po tem sestanku st* se vojaški komisiji pripravili za pot ter odpotovali na svoja mesta. Člani francoskega in angleškega vojaškega zastopstva so ponoči odpotovali skozi Lje-mngrad in Helsinke v svojo domovino. Francoska vlada pleni komunistične liste Soc!|alistl nočejo imeti nič skupnega s komunisti, ker branijo ti nemško rusko nenapadalno pogodbo Pari*, 26. avg. o. "Francoska vlada je izdala na vferajšnji seji dekret, s katerim se dovoljuje zaplemba ali pa ustavitev dela v vseh podjetjih, ki predstavljajo nevarnost za državo ali pa narodne koristi. Z včerajšnjim dnem je stopila ta uredba v veljavo in so jo že izvajali nad komunističnim časopisjem. Tako je snoči policija zaplenila komunistični list >Cc_ Soir«, kakor tudi njegovo posebno izdajo. Policija je tudi zaplenila podeželsko komunistično izdajo jutranjika >L'Humanite< ter pariško izdajo za 26. avgust. Da pa se preprečijo incidenti, je policija^ obkolila tiskarno *L’Humanitec. List »Ce Soir« je bil zaplenjen zaradi tega, ker je ostro^ protestiral proti cenzuri, katero označuje za nelojalno. Poudariti pa je treba, da vsi francoski komunistični listi ne obsojajo nemško-sovjetskega pakta, pač pa simpati- zirajo z njim. Francoska vlada je na. včerajšnjem sestanku soglasno obsodila nemško-sovjetski pakt. Edini, ki 60 branili to pogodbo, so bili komunisti, ki pravijo, da ta pakt ni naperjen proti fronti miru. Nasprotno pa so vsi ostali obsojali pakt in mu pripisujejo kot posledico velike spremembe, zaradi katerih se stopnjuje možnost izbruha vojne. V teku popoldneva so se sestali komunistični parlamentarci pod predsedstvom Mauriceja Thoreza ter razpravljali o nemško-sovjetskem paktu. Izjavili so, da se pridružujejo vsem Francozom, če bo potrebno, da branijo državo v slučaju nemškega napada. Ravno tako so imeli socialisti svoj sestanek, na katerem pa so sklenili, da ne bodo sodelovali s komunisti, ki nočejo obsoditi nemško-sovjetskega pakta. V Združenih državah se prijavljajo prostovoljci za Poljsko Newyork, 26. avg. A A. Pat. Poljski državljani, živeči v USA, se v množicah javljajo na poljskem poslaništvu in na poljskem konzulatu v Ameriki ter se vpisujejo v sezname poljskih vojakov. Prav tako se je prijavilo tudi mnogo ameriških državljanov v poljsko vojsko. Konzulati dobivajo tudi mnogo pozdravnih brzojavk, ki izražajo občudovanje Poljske zaradi njenega nastopa. Japonski In angleški vojaki _ so spet prijatelji Šanghaj. 26. avgueta. A A. Reuter: Po podpisu nenapadalnega pakta med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo se vidno opaža japonska naklonjenost v Šanghaju do Angležev. Japonski vojaki kažejo zdaj velike simpatije nasproti britanskim vojakom, ki prihajajo v_ velikem številu v zahodni del mednarodne koncesije. Japonske straže so se ponovno začele tovariško javljati britanskim redarjem. Nemški izletniki, ki obiskujejo japonski del Šanghaja v avtomobilih in drugih motornih vozilih, nimajo več zastavic s kljukastim križem, ki so doslej zmerom zbujale pozornost. J angleško vlado bo stopila opozizija London, 26. avgusta. AA. Reuter: Reuterjev parlamentarni urednik je izvedel, da bi se v primeru vojne izvršile nekatere spremembe v vladi. Po tem načrtu bi stopilo v vlado več bivših konservativnih ministrov in voditeljev opozicije. Obenem bi se sestavil ožji kabinet sedmih članov vlade. V tem ožjem kabinetu bi bili predsednik vlade, lord Halifai, sir Simon, lord Čhatfield, major Attlee, Winston Churchill in če bo pristal, sir Archibald Sinclair. Verjetno je, da bi se pomnožilo tudi število ministrov in da bi v tem primeru vstopil v vlado tudi Anthony Eden. Tudi Turčija mobilizira Carigrad, 26. avguste. AA. Reuter: Turško vojno ministrstvo je izdalo nalog, da se ima več letnikov rezervistov prijaviti 1. septembra svojim 1 poveljstvom. Vsi Nemci odpotovali danes iz Anglije V Gdansku pa so odstranili vse poljske uradnike London, 26. avg. a Nemško poslaništvo v Ltm-donu je sprejelo nalog svoje vlade, naj nemške državljane obvesti, da zapustijo Anglijo čimprej. Vsi nemški dopisniki, ki »e trenutno nahajajo v Londonu, bodo zapustili danes dopoldne ob desetih London ter se podali v Nemčijo. Temu najnovej-Semu ukrepu nemškega poslunistva pripisujejo veliko važnost ter pravijo, da je to v »vezi z včerajšnjimi konferencami med Hitlerjem in vojaškimi zastopniki, in da posledice te konference še niso objavljene, pač pa jih je pričakovati v kratkem. Berlin, 26. avg. A A. DNB. kinila letalski promet na vseh Lufthansa ]e od vg. včeraj popoldne ukii svojih mednarodnih linijah. Gdansk, 26. avg. o. Tekom včerajšnjega dneva je gdanska policija zasedla pomorsko postajo Trill in Kaiserhaufen. Gdanska policija je tudi razorožila poljske uradnike v mestu. Nadalje je zasedla postajo Hohenstein, ki leži ob poljski meji. Tuji opazovalci so mnenja, da je ta akcija v ivezi s tem, da nemški nacionalisti onemogočijo vsako kontrolo v Gdansku, zlasti pa kontrolo nad gdan-skimi železnicami. Vsebina angleško-poliske pogodbe London, 26. avgusta, m. Včeraj je bila v Londonu podpisana angleSko-poljska zvezna pogodba, ki vsebuje tehle osem točk: 1. Takojšnja pomoč druge držav« podpisnice, ®e bi bila ena od njih napadena. 2. Vsaka teh dveh držav podpisnic bi morala iti takoj na pomoč, če bi bila ogrožena neodvisnost ene teh dveh držav. 3. Ce se ena od podpisnic zaplete v vojno s kakšno tretjo državo zaradi pomoči, ki jo nudi napadeni drfavi, mora druga na pomoč. Pogodba se nanaša tudi na primer, če bi kakšna tretja država skušala gospodarsko ogrožati katero od držav podpisnic. 4. Način dajanja medsebojne pomoči bodo določili vojaški in pomorski strokovnjaki obeh držav. 5. Obe podpisnici bosta na najhitrejši način druga drugo obveščali o razvoja dogodkov, ki bi ogrožali neodvisnost. 6. Druga drugo bosta obveščali tudi, če bi katera od podpisnic hotela skleniti kakšno pogodbo s tretjo državo. Svojevoljno ne moreta spreminjati dolofb glede obveznosti, ki jih vsebuje ta pogodba. 7. Če bi bili morda obe državi podpisnici sa-pleteni v vojno, ne smeta vsaka *ase sklepati miru. 8. Pogodba velja za dobo pet let in se avtomatično obnavlja, če jo katera od podpisnic v 6 mesecih pred njenim potekom ne odpove. V Angliji in na Poljskem vlada veliko zadovoljstvo nad tem, da je tako hitro j>rišlo do soglasij in da je bila pogodba tako naglo in bre* težav podpisana. Ljubljana od včeraj do danes Včeraj je kar zgodaj žarelo pršeti in ves dan je ostalo pri tem. Zvečer je dež nekoliko ponehal, davi pa smo se spet zbudili v temnem, nič dobrega ne obetajočem jutru. Nebo se je ponižalo, sivi oblakti so kakor megla pritisnili k tlom. Prav trotovo bo danes spet deževalo. Tole razpoloženje je res že prav občutno jesensko. Sprehod po mlekarskem trgu Dopoldne je na ljubljanskem živilskem trgu izredno živahno. Kupcev, ponajveč gospodinj, se Uar tare. Tam ob severnem zidu stolnice imajo *voje stojnice razvrščeni prodajalci mlečnih izdelkov. Vsega, kar si poželiš, si, hvala Bogu, pri nas lahko še privoščiš. Zato jo nekateri tujci, ki so izvedeli za cenenost mlečnih izdelkov pri nas, tako radi ubero tja k stolnici, kjer se pošteno založe za majhen denar z vsakovrstnimi dobrinami te sorte, zlasti z maslom in z našim dobrim domačim sirom. Ustavljajo se pred stojnicami, ogledujejo, se nikdar ne pogajajo za cene in odhajajo dobro obloženi ter zadovoljni. Na teh stojnicah prodajajo razna mlekarska združenja, pa tudi privatniki. Stojnice so lepo urejene in prodajalci skrbno pazijo na red in snago. Človek je kar vesel, ko vidi, kako se posamezniki (n. pr. Kovačič in drugi) trudijo, da bi bilo vse čimbolj čisto in snažno in da bi^ bili kupci čim boljše in čim zadovoljivejše postreženi. Stojnice so lepo urejene, prodajni predmeti skrbno zavarovani pred prahom. Skrbna čistost in snažnost, ki vlada na našem mlekarskem trgu, daje polno priznanje našim mlekarjem in prodajalcem mlečnih izdelkov. Vestfalski Slovenci so prišli Včeraj popoldne ob petih se je na ljubljanski kolodvor pripeljalo približno 400 naših izseljencev z Vestfalskega. Nemško prosvetno ministrstvo je kljub strogim omejitvam, ki so zadnje čase v pogledu izseljevanja na tuje zavladale v Nemčiji, na ponovno prošnjo izseljencem ustreglo ter jim za potovanje v Jugoslavijo dalo še celo poseben vlak. Na ljubljanski postaji (lep sprejem je bil izseljencem prirejen tudi na Jesenicah in prisrčno so bili pozdravljeni prav tako na Bledu) jih je sprejelo številno občinstvo. Navzoči so bili pri sprejemu tudi zastopnik banovine, ravnatelj Izseljenskega urada g. Fink, zastopnik župana dr. Mis, zastopnika občinskega sveta ravnatelj pošte šale-har in občinski svetnik Penko ter zastopniki Rafaelove družbe Plestenjak, Gaspari in drugi. Vsa skupina je potovala pod vodstvom predsednika Zveze jugoslovanskih katoliških društev v Nemčiji g. Ivana Lindiča, kateremu so tudi navzoči zastopniki izrekli dobrodošlico, ki naj velja za vse drage rojake, ki so prišli na obisk. Po prihodu vlaka ni hotelo biti konca veselega vzklikanja in navdušenega pozdravljanja. Marsikje so tekle po licih solze veselja ob svidenju. Večina rojakov je zaposlenih v industrijskih središčih okoli Essena. Tako jih je prišlo samo iz Moers-Meerbecka 80, iz Marslocha 70, veliko pa tudi iz Gladbecka, Hamborna, Duisburga. Osterfelda in Essena. Udeleženci te ekskurzije so odpotovali večinoma že snoči, ostali pa danes dopoldne na svoje domove širom naše lepe slovenske zemlje. V Nemčijo se bodo vrnili dne 12. septembra, in sicer iz Maribora. Želimo jim, da bi dneve, ko bodo pri nas, preživeli čim lepše in čim prijetnejše. Vloge pri naših hranilnicah stalno naraščajo Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so tudi v juliju narasle vloge pri ‘29 slovenskih samoupravnih hranilnicah, in sicer za skoraj 20 milijonov din na 1.152,897.261 din, medtem ko je znašal porast v juniju nad 17 milijonov. Vloge na knjižice so narasle pri 11 hranilnicah, in sicer za 2.4 mili j. na 666,797.114 din, vloge v tekoč, računu pri 16 hranilnicah (od 21, ki sploh imajo tekoče račune) za 17.3 milij. na 486,100.147 din, skupne vloge pa pri 12 hranilnicah. Tudi število vlagateljev kaže zelo ugodno sliko: število vlagateljev na knjižice se je povečalo pri 12 hranilnicah skupaj za 437 na 125.373, število tekočih računov pri 9 hranilnicah za 27 na 6606, skupno število vlagateljev pa pri 12 hranilnicah, in sicer za 464 na 131.979 din. Gibanje vlog v mesecu juliju je torej zelo razveseljivo in je mesec julij do sedaj najugodnejši v tekočem letu. Pod udarom kazenskega paragrafa Mali kazenski senat, ki so ga včeraj tvorili gospodje sodniki, okrožnega sodišča Ivan Brelih kot predsednik ter dr. Julij Fellacher in dr. Leon Pompe kot sosodnika, je sodil ninoge nesrečnike. Dva stara zakonca zaradi požiga Kdor je včeraj pogledal v veliko razpravno dvorano št. 79, je opazil na klopi pred sodnim tribunalom, kjer čakajo obtoženci, da pridejo na vrsto, prav čuden zakonski par. Star, osivel, od dela zgaran možiček je objemal staro, solzečo se ženico. Oba sta bila oblečena v jetniško obleko. Bila sta si kakor v starih pripovedkah Filemon in Bavcida. Čakala sta, da jima sodniki izreko kazen. Kaj sta storila? Marsikdo si je predstavljal, da sta to morda huda zločinca. Ne! Reveža sta bila obtožena sicer res hudega zločina, požiga. Sodna kronika pa res še ni zapisala tako nenavadnega slučaja. Sodnikom moramo priznati, da so kot neodvisni ljudje sodili in upoštevali vse olajševalne in druge socialne olcolnosti. Žena, 68-letna Helena Obaha, lastnica koče tam na Mo ravski gori, okraj Litija, je bila obtožena, da je 4. julija letos zažgala svojo kočo, da bi dobila zavarovalnino. Hiša je do tal pogorela. Pogoreli sta pa tudi 2 sosedni hiši posestnika Mihe Grčarja in Marije Kolarjeve. Škoda je obtožnica za te dve hiši cenila na 30.500 din. Mož, upokojeni rudar, tudi 68-letni Jakob Obaha, pa je bil obtožen, da je ženo nagovarjal k požigu. Oba sta pred sodniki jokajoč pripovedovala, kakšne stiske in težave sta imela. Revščina ju je trla. Zena je zatrjevala, da je to storila v hipni jezi. Senat ju je obsodil le zaradi prestopka zoper občo varnost ljudi in imovine po §-u 188 k. z. in sicer vsakega na 4 mesece strogega zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Državni tožilec je prijavil priziv zaradi prenizke kazni. Svofega tovariša Je okradel Kriminalno-socialno zanimiva razprava je bila proti samskemu kovaškemu pomočniku Jožetu Hrenu, ki je 21. februarja letos v Malem Mlače-vem ukradel svojemu tovarišu Francu Boštijančiču 3150 din in še listine. Hren je pred sodniki tajil, priznal je le toliko, da si je prilastil samo 350 dinarjev in da njegov tovariš nikdar ni imel toliko denarja. Senat je Hrena obsodil na 5 mesecev strogega zapora. Sodba je v razlogih navajala, da gre tu za grd slučaj, ko je obtoženec okradel svojega tovariša in mu vzel prihranke ter oškodoval socialno šibkega človeka. Hren s sodbo nikakor ni bil zadovlojen ter je izjavil: »Stvar naj gre naprej!« Prijavil je revizijo. Gmotni poloiaj trgovskih potnikov Kako težak in grenak je kruh trgovskih potnikov, človek iu objektiven opazovalec lahko spozna iz raznih kazenskih razprav, ki se razvijajo pred okrožnim sodiščem. Trgovski potniki niso nikdar toženi zaradi kakih tatvin, vlomov in ubojev, marveč največkrat zaradi nedovoljenih manipulacij s tujim denarjem. Treba je pribiti, da so mnoge, velike in bogate židovske tvrdke, ki izkoriščajo trgovskega potnika. Firma Brača Lowy v Somboru, ki je v tesnih zvezah s firmo Gavrilovič, prodaja po Sloveniji svoje mesne izdelke in mast. Pri tej tvrdki je bil nameščen kot trgovski potnik Adolf Lesjak. Sklepal je kupčije in naročila za tvrdko. Imel je 1% provizijo in še poleg tega 100% nadceno. To je treba tako razumeti, da je dobil zase znesek, kiga je prejel pri naročilu, ko je sklenil s trgovci višjo od firme določeno ceno. Tako je lahko prodajal mast ponekod mnogo dražje. To pač ni lepo in smo konzumenti na ta način po metodah tvrdke oškodovani. Lesjak je ponaredil 9 naročilnic za 90.735 din. Denar je spravil. Prodal pa je tudi 2000 kg masti in denar 30.000 din zase pridržal. Obsojen je bil na 14 mesecev strogega zapora. Prosvetni praznik v Voklem Voklo, 23. septembra. Prosve+no dTuštvo »Slomšek« v Voklem pri Kranju sd je za svojo 35 letnico postavilo lasten dom, ki bo blagoslovljen 27. avgusta. Svečanost se bo začela ob dveh popoldne. Pokroviteljstvo nad slovesnostjo je prevzel g. ban dr. Natlačen in 6e bo prireditve osebno udeležil. Botrica bo novemu domu ga. Umnikova, boter pa bo g. poslanec Brodar. Dom bo blagoslovil g. dekan Škerbec iz Kranja, slavnostni govor pa bo imel g. dr. V. Brumen. Telovadne točke je sestavil g. profesor M. Dobovšek. Vpisovanje v enoletno državno priznano trgovsko učilišče »Christofov učni zavod« — s pravico javnosti — Ljubljana, Domobranska cesta 15, se vrši dnevno dopoldne in popoldne. Šolska iz-vestja in novi ilustrirani prospekti brezplačno na razpolago pismeno ali osebno. — Največji in najmodernejši zavod te vrste v državi. Novo šolsko poslopje! Edinstvena strojepisnica s 50 pisalnimi in računskimi stroji. Zavod je potrjen od ministrstva s pravico javnosti (veljavnost izpričeval, rodbinske doklade, železniške karte). — šolnina zmerna. Zahtevajte prospekt. Ljubi anski župan slovenskim lovcem Naša Zveza lovskih društev priredi 2. in 3. septembra t. 1 velike lovske strelske tekme, da zbudi večje zanimanje za strelski šport, ki ni važen samo za lovce, temveč ima tudi poseben pomen za obrambo države. Našim vrlim strelcem za spodbudo eo razni odličniki darovali prav dragocena in lepa darila za nagrade in med temi nagradami bo gotovo zbujalo posebno zadovoljnost strelcev darilo ljubljanskega župana dr. Jura Adlešiča. Lovsko društvo v Ljubljani, ki organizira vso veliko. prireditev, je že prevzelo plemenito oblikovano srebrno kupo ter bilo prav prijetno presenečeno, ker je ta kupa tudi v resnici lovsika. Mestni inženir arh. Boris Kobe. ki je napravil osnutek za županovo darilo, je prav srečno poudaril, da je kupa namenjena lovcem. Sama kupa je namreč vsa srebrna in deloma polirana, deloma pa motna, edino njena notranjost je pozlačena, iz 6vetle noge pa raste kapitalno srnjakovo rogovje in podpira tulipariasto oblikovano čašo z močnim pokrovom, ki se odkriva z visokim tankim primežem. Okrog čaše teče vgravirani napis: »DR. JURO ADLEŠIČ ZUPAN MESTA LJUBLJANE MCMXXXIX«, ki objema ljubljanski grb. Posebno pa sta srebrna kupa in temno rogovje poživljena z vdelanimi rubini, ki kakor kaplje krvi krase podstavek in rogovje samo. Zupanova lovska kupa je namenjena za prehodno darilo in bo gotovo razveselila nagrajenega strelca, saj predstavlja spet prav odličen izdelek naše umetnostne obrti in dokaz velike sposobnosti projektanta in pasarske tvrdke Brala Zmuc na Tyrševi cesti 23. Potegnjena Dravska dolina Maribor, 25. avgusta. Bog ve kedo je razširjal te dni po Dravski dolini vest, da je pribežalo iz Nemčije v Maribor veliko judovskih trgovcev, ki so pripeljali s seboj cele tovorne avtomobile raznovrstnega manu fakturnega blaga. To blago da so hoteli razprodati v Mariboru, pa so se uprli trgovci. Zaradi tega ga bodo prodajali v Rušah in sicer bodo dali 1 meter blaga za 2 dinarja. Prodaja pa se bo vršila na današnji petek. Novica se je bliskovito razširila po vsej Dravski dolini in danes zjutraj so Rušani gledali, kako so izstopali na ruški postaji iz nabito napolnjenega vlaka neštevilni ljudje. Bile so to največ ženske, pa tudi možje so bili vmes in vsi so že na postaji spraševali, kje so tisti Židje, ki prodajajo blago. Kako so bil začudeni, ko so jim povedali, da v Rušah nihče ne ve za kakšne Žide, še manj pa za blago. Razočarani so čakali potem na vlak, ki jih je spet zapeljal na njihove domače postaje. JubHe'na razstava slovenske obrti v Ljubljani Ljubljana, 26. avg. Razstava slovenske obrti hoče biti prikaz dela slovenskega obrtništva in dokaz kvalitete slovenskih obrtniških izdelkov ob priliki 20 letnice Jugoslavije in 10 letnice ustanovitve Zavoda za po-rpeševanje obrti pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Pokroviteljstvo nad razstavo je sprejel Nj. Vis. knez-namestnik Pavle. Razstava bo v prostorih ljubljanskega velesejma v dneh od 7. do 16. oktobra 1939 v Ljubljani. Jubilejne razstave slovenskega obrtništva «e more udeležiti vsak obrtnik iz Slovenije s predmeti lastne proizvodnje, ki-jih bo posebna ocenjevalna komisija. pripustila na ..razstavo. Zaradi tega so vsem razstavljalcem, ki se za razstavo prijavijo, na razpolago strokovnjaki 6 tehničnimi nasveti glede izdelave posameznih razstavnih predmetov. Razstava slovenske obrti bo pokazala obrtniške izdelke po sledečih blagovnih skupinah: 1. gradbena obrt; 2. oblačilna stroka in tapetništvo; 3. lesne in sorodne obrti, glasbila; 4. kovinska obrt, elektrotehnika, poljedelski stroji; 5. umetna obrt, aranze-rstvo; 6. keramika; 7. služnostne obrti; 8. galanterija; 9 živilska obrt; 10. grafična obrt, fotografija. Prikazu teh obrtniških izdelkov bodo priključene raz6tave Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI, obrtnega šolstva in obrtne literature. Posebni prireditvi bosta: modna revija ia kulinarična razstava. , , Ys} ra^stavljalci in obiskovalci razstave bodo •i! 7 * ne vožnje po železnici in po parni- kih. Za vse razstavno blago, ki se po razstavi vrne razstavlialcem, je dovoljena polovična vožnja V kratkem bo potekel zadnji rok za prijave. Zato )e potrebno, da se dotični obrtniki, ki so do-zdaj s prijavo še odlašali, čim prej javijo Razstav-nemu odboru zaradi razporeditve njih izdelkov. Vsi zamudniki naj se nujno javijo z dopisnico, lahko pa tudi osebno, razstavni pisarni. Vse podatke in obvestila poda na zahtevo takoj Razstavni odbor Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani, Beethovnova ul. 10, pritličje - levo. Telefon 30-88. Vročajte Slovenski dom! Poročevalske družbe po svetu Posamezni listi ne morejo biti po članih svojih uredništev zastopani povsod okrog po svetu, zato 60 bile ustanovljene posebne poročevalske agencije (družbe), ki zbirajo ve6ti ter jih oddajajo naprej. Vlade gredo tem agencijam zelo na roko, saj vedo, kakšno moč predstavljajo. Po večjih državah obstojajo posebne službene agencije, pri katerih ima ali država v rokah večino delnic ali pa so agencije javne, torej pod vplivom vlade. Agencije posameznih držav na svetu izmenjavajo novice in vesti med seboj. Dan za dnem beremo po časopisih: H a vas poroča, ali Reuter ali DNB, ali Stefani itd. itd. V sledečem bomo navedli nekaj najvažnejših agencij, katerih imena srečujemo zlasti dandanašnji, v tem razgibanem času, dan za dnem tudi po našem časopisju. Avala je jugoslovanska poročevalska agancija, DNB je nemška službena agencija, Reuter je angleška. Vesti agencije Reuter, ki ima svoje zastopnike res povsod po svetu, so zlasti na glasu kot izredno točne in zanesljive. Havas je francoska, Stefani italijanska, PAT poljska, RADOR romunska Anatolska agencija je turška, TASS je sovjetska, TAL letonska. MTI madžarska, STK slovaška. Domei japonska. V Ameriki jemljejo listi svoja poročila ali od agencije »United Press« ali pa od »Associated Press«. Nekatere agencije so naslovljene kar z imenom svoje države ter imajo pristavljeno »tiskovni urad« ali pa jagenci-ja«. Nekatere od teh agencij so točnejše, vesti drugih pa je spet treba sprejemati s pridržkom. V 3 mesecih je prestopilo gorenjsko drž. mejo 71*700 oseb Jesenice, 25. avgusta. Skozi obmejno postajo Jesenice-Boh. Bistiica in čez prehode I. kategorije, ki spadajo v območje tukajšnjega komisariata, to je v Ratečah in -na Korenskem sedlu, je dopotovalo iz inozemstva v državo s potnimi listi v mesecu maju 9829 oseb. v juniju 10.970 oseb, v juliju 14.918 oseb, skupaj 35.717 oseb. Lansko leto pa je v teh treh mesecih dopotovalo 25.214 oseb. Na potovanju iz države pa je prekoračilo državno mejo s potnimi listi v mesecu maju 7897, v juniju 12.064 in v juliju 16.024 oseb, skupaj 35.985 oseb. Lansko leto pa je v teh treh mesecih odpotovalo 26.301 oseba. Čeprav se tujski promet vsako leto veča, je število osebja, ki opravlja službo na policijskem komisariatu, ostalo vsa leta enako in se ni nič povečalo, ter zmaguje delo z največjimi težavami, posebno še, ker brzovlaki iz inozemstva Prihajajo z nerazumljivo velikanskimi zamudami. 'anic*i tolikšnega prometa so tudi pisarniški pro-°Tl kolodvorske policijske ekspoziture očividno P emajhni. Obstoje iz treh malih sobic, ki so več-^ "e™<> tako nabite, da je delo silno otež- j? rednega posla, ki ga vrši osebje, ■e P<>6li borze dela in državnega izseljenskega nadzornika. Tako, da je urad združen prav za prav iz treh uradov: to je policijskega, borze dela in drž. izseljeniškega nadzorstva. Ogrci napadajo trsnice Maribor, 25. avgusta. Pred dvema letoma smo imeli »hroščevo leto«. Bilo je takrat nenavadno veliko maiskili hroščev in že tedaj se je sklepalo, da bodo pustili obilo svojega nevarnega zaroda. Sedaj je la hroščevska golazen v obliki njihovih ličink že dorasla in ogrci so začeli vsepovsod delati veliko škodo. Kako nevarni pa lahko postanejo ogrci za neke kulture, pa dokazuje primer v banovinski trsnici v Pekrah pri Mariboru. Ta trsnica — ena največjih v Sloveniji — slovi med vinogradniki zaradi svojih dobrih proizvodov in proda vsako leto veliko število trsnih sadik. Tudi letošnjo pomlad so v trsnici zasadili 180.000 cepljenk, ki bi bile prihodnjo pomlad zrele za prodajo. Toliko število predstavlja- lep kapital, ker se prodaja cepljenka po 1 din kos. Sedaj pa je zadela trsni nasad v Pekrah nepričakovana katastrofa. Cepljenke so se začele nenadoma sušiti in je sedaj uničenega že skoraj tri četrtine nasada. Ko so preiskali vzrok tega j>ojava, so odkrili, da so napadli cepljenke ogrci. Očividno jim je prijala rahla zemlja v trsnici in pa nežne koreninice cepljenk, ki jim morajo iti posebno v slast. Povzročili so trsnici okrog 150.000 din škode. O sličnem navalu ogrcev na trsnico javljajo tudi z banovinskega posestva v Svečini, kjer pa imajo le manjšo trsnico za domačo uporabo. Najbrž bodo delali letos ogrci tudi v drugih trsni-cah škodo. Borba proti tem zahrbtnim škodi jiv-Sfrn,,Pa.,e skoraj nemogoča, ker opravljajo svoj škodljivi posel globoko v zemlji ter so učinki njihovega napada vidni šele potem, ko je rastlina že uničena. Statisti, ki so pripravljeni sodelovati v novi sezoni v našem gledališču, predvsem v drami, naj se javijo v nedeljo, dne 27. t. m. med 10. in 11 v dramskem gledališču. 45 Skrivnost smrtne megle >Saj pri tem nisem nič mislila. Gospod, ki mi je izročal pisma, je dejal, da gre za presenečenje, le za šalo... in ... in vsakokrat mi je dal pet dolarjev. Le izdati ti ne smem ničesar ...« »Tako je torej bilo,< je dejal Devorny zamišljeno. Kako enostavno si je naredil neznanec delo! Seveda, čemu pa bi izbiral težavna in nevarna sredstva, če pa je Slo na tako zelo enostaven način. Zares lahko bi se kaj naučil pri tem možu! >Zakaj si porabila denar?« je vprašal Devorny, toda že takoj nato je vse vedel. Ni bilo več treba, da bi še enkrat pogledal na odprte knjige. >Danes me je bilo strašno sram,« je pripovedovala. »Ko sem opazila, kako hud si bil name, sem takoj miBlila, da to vendar ni bilo prav od mene... Sicer pa je bil gospod danes spet tukaj z nekim pismom, pa ga nisem sprejela.« »Skoda,« je menil detektiv. Načrt, ki se je komaj porodil, je splahnil v nič. Kako lahko bo mogel s pomočjo Marion ugotoviti neznanca ali pa njegovega sla, in ga morda neopazno zasledovati... Sedaj je bil oni seveda že posvarjen. »Dobro je, Marion,« je dejal detektiv prijazno. »Nikar si ne razbijaj več glave zaradi tega. Morda bova jutri še enkrat govorila o tej stvari. Sedaj pa — hitro v posteljo! Je skrajni Ča«!< Vesel nasmeh na Devornyjevih ustnah je izginil v trenutku, ko je zaprl za seboj vrata in je v temi začel tipati za stopnicami. Nekje v temi se mu je zdelo, da se je nekaj posvetilo — dve očesi, izbuljeni in veliki, g tihim vprašanjem. Hitro, zmerom hitreje je Devorny drvel navzgor po stopnicah. Prvikrat v svojem življenju se je zbal — teme. XXII. Vžigalica je zagorela. Sveča je svetila slabo ... Kaj je to? Na tleh sO ležale črepinje... Tu in tam... oho, okensko steklo je tudi razbito ... Nekaj sekund so Devornyjevi pogledi begali po tesni sobi. Nato se je hitro priklonil in dvignil debel kamen, ki je ležal v kotu zraven umivalnika. Kamen je bil povezan z rdečim trakom. Na traku pa je visel pritrjen zmečkan košček papirja ... Prva Devornyjeva osuplost je splahnela. Prav za prav — si je dejal sam — je nekaj podobnega lahko pričakoval. Neznanec bo že našel neko pot, po kateri mu bo hitro izročil svoje sporočilo in sicer — najbolj enostavno. »Pa poglejmo, kaj nam ima danes povedati,« je mrmral detektiv in razgrinjal krpo papirja. Nato je bral: »Na Mutachora se pripravlja napad. Bodite danes ob enajstih zvečer pri njem in ga čuvajte!« Vaš »neznani prijatelj.« Pogled na uro. Kaj? Le še petnajst minut manjka do polnoči ?... Ze je štorkljal Devorny po stopnicah navzdol in hitel skozi vrata ven. Nevarnost? Neznanec sam je v nevarnosti? Brez dvoma je bil to klic na pomoč!... Spotoma je Devornyju šinila v glavo misel, da je prav za prav zares neverjetno, da neznanec, mož, ki razpolaga s tako veliko in odlično organizavijo, prav njega kliče na pomoč. Kaj je morda to kaka past? Toda neznanec ga je bil vendar ravnokar šele osvoboditi iz zelo neugodnega položaja ali pa vsaj dal osvoboditi. Ze je bila tu — profesorjeva hišica! Stresel je vrtna vrata. Zaklenjena! Ne da bi dolgo premišljal, je Devorny splejal na železno ograjo in se spetno vrgel čeznjo. V delovni profesorjevi sobi je svetila luč. Neka senca pa je migotala ob zavesah sem in tja. Devornyjev nemir je rastel. Pri tem je pogrešil tudi lajanje dog. To prav gotovo ne kaže nič dobrega ... Pri vratih sploh ni poskušal. S komolcem je razbil steklo v oknu pritličja in se urno splazil v sobo. Kaj če so vlomilci — sploh ni dvomil o tem, da so bili tuji ljudje že v hiši — slišali ropot? Bržkone. Torej hitro na delo! Ne da bi prižgal luč, se je splazil po stopnicah navzgor/ Nekaj vstopnic je zaškripalo. Obstal je in prisluhnil. Toda nič ni bilo čuti. Sedaj se je nahajal pred delovno sobo. Pritisk na kljuko, — vrata so popustila. Isti hip je ugasnila luč. Devorny je dvignil samokres. Dva strela sta zadonela. Lahek krik od bolečine, — potem pa je Devorny videl, kako je neka postava izginila skozi okno. Devorny je opustil zasledovanje, saj je begunec imel pri sebi orožje. Le enkrat je ustrelil Devorny, drugi strel je namreč veljal njemu, toda krogla je Švignila ravno tik mimo njega. Detektiv je prižgal električno luč, postavil pa se je tako, da bi ga skoai okno nihče ne mogel videti. Slika opustošenja se je nudila njegovim očem. Knjige, akti, steklena posoda, orodje — vse je ležalo razmetano vsevprek po mizah, stolih in tudi po tleh. Videti je bilo, da je bilo vse brezobzirno ra7/-dejano in vse vprek razmetano. Od tu in tam Proti previsokim cenam cementa, se je začela boriti vlada. Pri ogromnih javnih delih v naši državi se je opazilo, da visoke cene cementa silno podražujejo gradnje in ovirajo še večjo gradbeno delavnost. Poraba cementa se je zelo dvignila, kljub temu pa tovarne niso znižale cen. Zaradi lega se je gradbeno ministrstvo obrnilo na ministrstvo za^ trgovino in industrijo in zahtevalo, da se preišče delo cementnega kartela. Minister za trgovino in industrijo je že aprila sestavil komisijo, ki je pregledala delo tovarne cementa v Beocinu in izročila pred mesecem ministru svoje poročilo. Obenem pa je bila vlada sklenila, da bo sama zgradila novo cementno tovarno, da si bo zagotovila cenejši cement in s tem zmanjšala stroške javnih del. Čim je kartel cementnih tovarn začutil, da se vlada zanima za njegovo delo, je sestavil spomenico, v kateri predlaga, naj bi se znižale državne in banovinske trošarine, obenem Pa železniške prevozne tarife, kar bi lahko povzročilo znižanje cen cementa. Minister za trgovino in industrijo je bil kljub temu sestavil komisijo, ki bo pregledala delo kartela. Prav je. da se omeji samopaŠDOst kartelov, kajti njihovi dobički so nesorazmerno visoki v primeri s produkcijskimi stroški. Za norih 500.000 mark jabolk bodo lahko izvozili naši sadjarji v Nemčijo. Novi kontingent se zaračunava v kliringu in zato izvozniki ne bodo imeli toliko sitnosti 6 plačilom kakor poprej. Pač pa je Nemčija znižala ceno našim jabolkom, namreč od prejšnjih 20 mark za 100 kg na 15 mark. Znižanje je utemeljila z razlogom, da so bile mnoge prejšnje pošiljke slabe, to se pravi, da jabolka niso bila prvovrstne kakovosti. Navedene cene veljajo do 24. septembra. Tudi kartelu papirnih tovarn je stopil trgovinski minister na prste. Znano je, da so pred mesecem izšle v časopisih objave papirnega kartela, v katerih je bilo napovedano, da se bodo cene papirju povišale za 10—25 odstotkov. Tovarnarji so se sicer izgovarjali, da so povišanje povzročile višje cene surovin, toda strokovnjaki 60 ta argument ovrgli in dokazali prav nasprotno. Zaradi tega je trgovinski minister prepovedal prodajanje papirja po zvišanih cenah in določil posebno komisijo, ki bo tudi pregledala delo papirnega kartela. Verjetno je, da bodo sledili podobni ukrepi tudi proti drugim kartelom. Dela na novi železniški progi od Ustiprače do Foče v Bosni so že gotova. Komisiji generalnega ravnateljstva državnih železnic in ravnateljstva v Sarajevu sta pregledali progo in ugotovili, da je zgrajena tako kakor so določali predpisi’ Prve poskusne vožnje bodo 1. septembra. Sestavljen je tudi že novi vozni red. Nova pro^a je del velikih javnih del, ki se izvršujejo v Boksni. Za 20 jurjev sta oskubili lahkovernega kmeta ciganki Lenka Šajn in Ljubica Boc iz Vršca. Ciganki sta obiskovali več mesecev bogatega kmeta 1 rajana Ivaška in ugotovili, da je mož silno pohlepen po denarju. Nekega dne sta ga peljali v klet in mu natvezili, da se nahajajo v zemlji pod kletjo sami zlati dukati. Vzeli sta bakren kotel in začeli kuhati zemljo. Kmet je kar zijal, ko sta mu ciganki privlekli iz kotla krasen dukat. Proces se je večkrat ponavljal in kmet je plačeval cigankama njuno tajnost. Nazadnje pa 60 se zmenili, da bodo »skuhali« kar poln kotel zlatnikov. Kmet je odštel dvajset jurjev in delo se je začelo. V temi pa se je tedaj prikazal »duh«, ki je povedal, da mora kmet plačajjU-še 5 jurjev,^jakar bo dobil ključe do ogromnega zaklada, ki da leži j*>d kletjo. Ker kmet ni imel toliko denarja, si ga je sel izposodit drugam. Ta čas pa sta ciganki pobegnili. Sele tedaj je lahkoverni in pohlepni kmet spoznal, da je nasedel dvema prebrisanima cigankama in prišel tako ob ves svoj denar. Orožniki so ciganki kmalu izsledili. Mednarodnega skavtskega tabora v Angliji se je udeležila tudi skupina srbskih skavtov. Taborišče je bilo blizu mesta Darlingtona, udeležilo pa se ga je 42 narodov. Vsak narod je moral prirediti svoj narodni večer. Srbski skavti so bili maloštevilni, kljub temu pa so priredili zabavo, katere so se udeležili švedski princ Gustav Adolf, ki je navdušen skavt, ter več angleških lordov. Srbi so jim postregli z ražnjiči, čevapčiči in domačo slivovko. Razumljivo je, da so bili Angleži nad tako postrežbo 6ilno vneti, ker sami zelo radi piiejo žgane pijače. Srbski skavti so polem nastopili tudi s plesi in petjem narodnih pesmi, za kar so dosegli lepa priznanja. Ko je bilo 15-dnevno taborjenje končano, jih je za pet dni povabil lord ernhard na svoje posestvo. — Otvoritve taborišča se je udeležil tudi zunanji minister lord Halifax, ki je spregovoril tudi nekaj besed. *r»,b,rldL!F°Idla. Gregoreka so seveda takoj zaprli. tm *r8°vcev, ki so kupovali ukradeno bla trJovecFvl16)!* ,v ®uhotici. Poročali smo že, da je t u Ivi ni SrTU * zalotil svojega nočnega čuvaja pri H to a za da mu je uzmovič odnesel izvedela da te*1 ^°°° din- Policija je od tatu rsovcem V m«. ®jal ukradeno blago sedmim naiednih * je Pomenila aretacija sedem sicer uglednih trgovcev veliko senzacijo. Trgovci se branijo, češ da niso vedeli, da je bilo blago ukradeno. ‘ Morilec Rukavina, katerega so se vsi Petrin) čani bali. se je sam prijavil sodišču. Prišel je k svojemu odvetniku, nakar sta skupaj odšla na sodišče. Morilec je potem povedal, da je Dimiča umoril zato, ker sta se sovražila že dolga leta najbolj pa od takrat, ko je Dimič naznanil Ru "arina, da je sam zazgal svojo hišo in zato ni uohii nobene odškodnine od zavarovalnice. Ko ®° v Petrinji izvedeli za ta dogodek, so si vsi vlo-boko oddahnili 8 Ob petdesetletnici Mestne hranilnice ljubljanske Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Ljubljana, 26. avgusta. Letos poteka petdeset let, odkar je bil ustanovljen eden najuglednejših, najzaslužnejših in najzanesljivejših denarnih zavodov nele v Sloveniji, ampiak v V6ej naši državi, Ta zavod deluje v našem mestu —: Mestna hranilnica ljubljanska. Odveč bi bilo posebe naštevati vse zasluge, ki si jih je bil za dvig in vzdrževanje slovenskega narodnega gospodarstva pridobil v dolgi, jaolstoletni dobi 6vojega plodovitega delovanja. Nekaj podatkov Iz zgodovine Mestna hranilnica ljubljanska je začela poslovati t. oktobra leta 1889. Borba za ustanovitev in za odobritev njenih pravil je trajala celih pet let in pol. Zavod je bil ustanovljen prav v času, ko so se začenjali slovenski gospodarski in kulturni krogi prebujati z v6o odločnostjo in samozavestjo. Ko so leta 188. prvič v zgodovini Ljubljane v občinskem odboru zmagali Slovenci, se je začelo misliti, kaj naj bi ta občinski odbor za Slovence konkretnega napravil. Poleg drugih načrtov 6c je zlasti uspešno uveljavil tudi tale: osnuje naj 6e velik slovenski denarni zavod, čigar naloga naj bi bila, da bi podprl slovensko obrtništvo in trgovstvo. S tem bi lahko omogočil, da slovensko trgovstvo in obrtništvo ne bi bilo več vazalno odvisno od tu-jega. nemškega in italijanskega kapitala. Hranilnica je po pet in polletni o6tri borbi končno le dobila odobritev pravil in sicer za županovanja prvega ljubljanskega slovenskega župana Petra Grassellija. Takoj skraja se je zavod krasno razvijal ter je že v nekaj letih postal mogočen steber slovenskega narodnega kapitala. Na eni strani je varno sprejemal naložbe posebno malih slojev iz vse Slovenije, na drugi strani pa je nudil cenene in dolgoročne kredite tako slovenskemu trgovstvu in obrtništvu kakor tudi javnopravnim korporacijam (občinam) zlasti za zgraditev javnih poslopij (šol, cerkva, mostov itd). Posebno razločno pa ee je važnost Mestne hranilnice ljubljanske pokazala leta 1903., takoj po znani 6eptemiberski dogodkih. Takrat so namreč denarni zavodi, ki so bili v tujih rokah, odpovedali kredite slovenskemu trgovcu in obrtniku, — da bi se na ta način maščevali in zaviralno uplivali na dvig slovenske narodne zavednosti, ki je bila prav tedaj v polnem razmahu. Tedaj 6e je izkazala s svojo pomočjo težko preizkušenemu zavednemu slovenskemu ljudstvu prav Mestna hranilnica ljubljanska- Vsem tem, ki so jim bili drugi odpovedali kredite, je sama dala kredite, da bi jih tako rešila gospodarskega propada in politične odvisnosti od tujcev. Omembe vredno je iz tega časa vsekakor tudi dejstvo, da je Mestna hranilnica ljubljanska tedaj obrestovala vloge s 4%, posojila pa s 4 in po!%. Razvoj Mestne hranilnice ljubljanske Mestna hranilnica ljubljanska je s svojim poslovanjem pričela v prostorih sedanjega magi. strata na Mestnem trgu, in sicer skraja v traktu na levi strani, pozneje pa v traktu na desni strani, tam, kjer je zdaj prodajalnica Mestne elektrarne. Kmalu pa se je pokazala potreba po samostojnem in primernem lastnem hranilniškem poslopju. Poslovanje Mestne hranilnice ljubljanske se je namreč razvijalo izredno lepo in je predvsem število vlagateljev rapidno naraščalo iz leta v leto. Hranilnica je že lčta 1898. sklenila zidavo lastne palače, in leta 1905:-iše*fe končno re6 tudi že pre-slila v svoje lastno, lepo trinadstropno po6lopj? v Prešernovi ulici, kjer zavod posluje tudi še dandanašnji. Seveda pa je bilo njeno vzgledno poslovi« hi delo deležno tudi najraznovretnejših spletk. Tako fe ob znani avstrijski okupaciji Bosne in Hercegovine graški list »Grazer Tagblatt. vrgel v svet, da je Mestna hranilnica ljubljanska posodila srbskemu kralju Petru 10,000 000 kron z* vojno proti Avstriji! To so bili manevri, s katerimi so hoteli denarni zavodi pod tujim vodstvom zavre i porast in uspešno razvijanje hranilnice, ki "anredov. y stalnem poletu. 2e do pričetk" ve ovne vojne 6e je Mestna hranilnica ljubljanska ’ a ie Predstavljala daleč najmočnejši denarni zavod na slovenskem ozemlju. Pobuda za Zvezo jugoslovanskih hranilnic Podčrtati je treba važno dejstvo, da sta prav ,z Mestne hranilnice ljubljanske izšla predlog in pobuda za ustanovitev Zveze jugoslovanskih hranilnic. Ta Zveza naj bi obsegala vse regulativne hranilnice na slovenskem ozemlju, v Dalmaciji, na Hrvaškem m v Bosni. Leta 1910. je do ustanovitve te zveze dejansko tudi prišlo. Na slovenskem ozemlju so izven zveze ostale le tri hranilnice. Zveza jugoslovanskih hranilnic je imela velik pomen v tem, da je vse svoje članice redno in točno obveščala o vseh dogodkih na denarnem trgu, dajala nasvete glede poslovanja, upravljala revizije včlanjenih hranilnic in reprezentirala naven jugoslovansko hranilništvo. Organizatorično pa je bila tudi protiutež nemškim in italijanskim zvezam hranilnic. — Med svetovno vojno je Mestna hranilnica ljubljanska preživljala težke čase. saj je morala na diktat vlade jjodpisati vojnih posojil za okoli 31,000.000 kron. Kljub temu f>a to hranilnice ni 6pravilo iz gospodarskega ravnovesja. Časi po svetovni vojni Po končani svetovni vojni je imela Mestna hranilnica Ljubljanska velikanski delež pri obnovi razrušenega narodnega gospodarstva. S tem, da so * -L gospodarski trgi razbili, je bilo treba ogromnih kapitalov, da se vsaj za silo zgradi nuj- r.retf° a hgovina, preskrbi in uredi zadostna l"? Prebivalstva ter ublaži težka 6tanovanj-_ i ?. a: .Mestna hranilnica je takoj po vojni dala , ?ln' , vladi za Slovenijo kredit v skupnem troho Ur j? 10'000.000 kron za najnujnejše 1>0' lianili i prehrane. Tudi mestni občini ljub- knntrolo0 • us'a®ovam, ki so delovale pod njeno troho h »•*?, ? 113 razPolago za nabavo prepo- trebnih živil okrog 20,000.000 kron. Nadalje je H-sira a vso povojno stanovanjsko akcijo Mestne občine ljubljanske ter privatnikov. V Mostah, v Zelem jami, v Zgornji Šiški, v Rožni dolini, na i i -ln ,na ,IC,' 80 bili zgrajeni kar celi kompleksi stanovanjskih hiš s cenenimi posojili Mestne hranilnice ljubljanske. Pri prehodu iz kronske valute v dinarsko, je Mestno hranilnico zadel hud udarec, ker je bila krona zamenjana tako neugodno (v razmerju 1 : 4) Toda tudi ta udarec je ni mogel pretresti. Razvi' jala in uspevala je v korist narodu vedno lepše iz leta v le t o. Nešteto je slovenskih trgovskih in industrijskih podjetij, ki 6o bila po vojni zgrajena in ustanovljena 6 pomočjo Mestne hranilnice ljubljanske, podjetij, ki dandanašnji predstavljajo močan temelj slovenskega gospodarstva. lavod v dobi velike gospodarske krize Višek vlog je Mestna hranilnica ljubljanska dosegla leta 1931., tik pred znano gosjiodareko krizo, ki je zajela ves svet. Vloge so tedaj dosegle vsoto skoraj pol milijarde dinarjev! Za časa velike gospodarske in denarne krize, ki se je zavlekla tja do leta 1937. (šest let), je tudi Mestna hranilnica ljubljanska preživljala težke čase ter se je morala tudi sama zateči za nekaj časa pod zaščito Za denarne zavode. KLjuib temu pa je ves Ča6 izplačevala večje in manjše obroke ter je že po nekaj letih stopila izven zaščite kol prvi slovenski denarni zavod. V tej krizi je Mestna hranilnica ljubljanska pokazala svojo solidnost in trdnost, saj je iz nje izšla močnejša po kapitalu, organizaciji in izkušnjah. In denar, ki so ga bili vlagatelji za časa krize v navalu dvignili, je že zdavnaj z novimi vlogami povrnjen, — vloženega je bilo nanovo celo še mnogo več kakor jjrejl Mestna hranilnica ljubljanska pa ima tudi ogromen delež pri izgraditvi ljubljanskega mesta. S cenenemi posojili, ki presegajo stomilijonske vsote, je bilo v Ljubljani zgrajenih nešteto stanovanjskih mestnih hiš (n. pr. hiša na Ahacljevi cesti, »Rdeča hiša na Poljanah, mestne stanovanjske kolonije za Bežigradom, delavske stanovanjske kolonije na Galjevici). Tlakovane so bile neštete ceste in ulice, razširjeno in izboljšano omrežje električne cestne železnice, modernizirane in povečane mestna elektrarna, mestna plinarna, mestna klavnica, mestni pogrebni zavod, kupljena moderna ojjrava mestni gasilski postaji, regulirana Ljubljanica, posojena obratna glavnica mestne zastavljalnice, zgrajena šola pri Sv. Jakobu (višja dekliška šola) itd. Za mestne reveže je Mestna hranilnica ljubljanska votirala velike vsote in za mestne reveže je v zadijem ča6U votirala znesek 5,000.000 dinarjev. Za socialne, kulturne, venske in športne namene je Mestna hranilnica v zadnjih časih votirala nad 3,000.000 dinarjev. Uredba tega našega denarnega zavoda Mestna hranilnica ljubljanska je bila ustanovljena na podlagi hranilničnega regulativa iz leta 1844. Njen namen je, da zbira predvsem prihranke malega človeka, da te prihranke varno nalaga ter da daje taka posojila, ki nudijo zadostno varnost. Za vse vloge Mestne hranilnice ljubljanske jamči mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem ln z vso svojo davčno močjo. — S čistim dobičkom pa hranilnica podpira občekoristne socialne, kulturne in narodne namene. Lansko leto v decembru je izšla nova uredba o regulativnih hranilnicah. Ta uredba je še točnejše določa delokrog poslovanja in garancije za varnost vlog. Do tega časa je bila zakonito urejeno hraml-niško poslovanje le za Slovenijo in Dalmacijo. Velika stanovanjska In poslovna palača Ker je Pokojninski sklad nameščencev Mestne hranilnice ljubljanske narasel, namerava hranilnica v središču mesta zgraditi veliko stanovanjsko in poslovno palačo, ki bo v okras mestu Ljubljani, hkratu pa bo dala zaslužka ter zaposlitve stotinam slovenskih obrtnikov in delavcev ter nudila pokojninam namenjenemu denarju pravo varnost. Vodstvo Mestne hranilnice ljubljanske Hranilnico vodi upravni odbor, ki sestoji iz 20 članov, ter od tega upravnega odbora izvoljeno ravnateljstvo, ki sestoji iz predsednika in 5 članov. Mandat uprave in ravnateljstva traja tn leta. Notranje in organizatorično vodstvo pa je pridržano direktorju zavoda. Sedanji direktor, ki načeluje in us|>ešno vodi zavod že od leta 1921je dr. Fran Černe. Sedanji predsednik Mestne hranilnice ljubljanske pa je znani ljubljanski veletrgovec g. Josip Bahovec. .... , • Za svojo petdesetletnico bo Mestna hranilnica ljubljanska izdala obširnejšo publikacijo izpod peresa dr. Franceta Zupana. Spomenica naj prikaže polstoletno delo in razvoj Mestne hranilnice ljubljanske ter njen delež pri gospodarskem, kulturnem in socialnem delu ter dvigu mesta Mub-ljane in vsega slovenskega ljudstva, ki se dobro zaveda, kakšnih odličnih uslug je bilo v petdesetih letih deležno od tega uglednega zavoda. Pogledi v bodočnost V času, ko Mestna hranilnica ljubljanska praznuje 6vojo petdesetletnico, 6C pojavljajo za denarne zavode, posebno pa še za hranilnice, novi problemi. Vprašanje je v tem, kako na eni 6trani sprejete vloge malih vlagateljev imeti vedno na razpolago za izplačilo, in kako iste varso ter plo-donosno nalagati, da bodo koristne z vidika celotnega slovenskega narodnega gospodarstva. Če se nam Slovencem izpolni utemeljena zahteva po samoupravi, ki naj prinese slovensketnu ozemlju široko gospodarsko samostojnost, bo odpadel na slovenske denarne zavode, posebno pa na Mestno hranilnico ljubljansko, velik delež truda in naporov, da bomo mogli zgraditi našo ožjo domovino tako kot odgovarja našemu kulturnemu nivoju, naši pridnosti, delavnosti m varčnosti. Mestna hranilnica ljubljanska bo pri tem delu imela važno, odgovorno, todh zelo častno nalogo. šah v Zagrebu Rajkovič vodi po 3 kolu s celo točko naskoka V četrtek zvečer in v petek dopoldne je bilo v Zagrebu odigrano tretje kolo finalnega amaterskega šahovskega turnirja. Prineslo je prvi poraz Slovencu Gabrovšku, ne samo prvi v finalnem turnirju, pač pa tudi prvi, odkar se je sploh začel letošnji amaterski turnir. Zadal ga mu je Rajkovič celo kot črni. S tem si je Rajkovič vodstvo še bolj utrdil, saj je premagal svojega najnevarnejšega tekmeca. V vodstvu pa je že od začetka finalnega turnirja. Dobil je vse tri prve partije in ima vsekakor največ upanja, da bo prvo mesto tudi do konca obdržal, saj sta po tretjem kolu Šorli in Gligorič za celo točko zadaj. V tretjem kolu je Šorli premagal šiško, partiji Rabar : Šubarič in Gligorič : Jerman sta bili remis, Rajkovič pa je, kakor rečeno, premagal Gabrovška. Stanje po tretjem kolu: Rajkovič 3, Šorli, Gligorič 2, Gabrovšek, Rabar, Šubarič 1.5, Jerman 0.5, šiška 0. Končni izidi 4. kola še niso znani, v 5. kolu pa bodo danes zvečer nastopili: Gabrovšek : Šubarič, Gligorič : Rabar. šiška : Rajkovič in Šorli : I Jerman. Krai Barometer-sko stanje Tempe- ratura s C‘ = > > — X - n ~ c t C C o c s — š= Veter (