Leto XVIII — številka 34
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka ln Tržič. Izdaja CP »Gorenjski ti«k«. Urejuj« uredniški odbor — Odgovorni   urednik  KAREL MAKUC
GLASILO SOCIAL
KRANJ, DNE 12. MAJA 1961 CENA 20 Dii List izhaja od oktobra 1947 kot tednik M 1. januarja 1958 kot poltednik »it 1. januaija 1960 trikrat tedenska Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobota!
ZA GORENJSKO
Zbor samoupravljalcev Slovenije
Manifestacija napredka
,SamoupravIjalci z vseh delovnih organizacij, predstav-0j. 1 družbenopolitičnih organizacij, društev in predstavniških f-a.n?v ter Dorci narodnoosvobodilne vojne, so se ob dvaj-l'  » *etrdc' nar»dne osvoboditve in zmage scialistične re-o' ucije, zbrali v soboto, 8. maja, na veličastnem zboru v LJ«bljani.
Dejstvo, da se je preko 6.500 delovnih ljudi — samo-"Pravljalcev zbralo v veliki športni dvorani v Tivoliju, sa-o po sebi jasno ilustrira vso globino družbenih sprememb, so se odigrale pri nas v povojnem obdobju. Delovni ljudje, svobojeni gospodarskega  izkoriščanja  in  političnega zati-J»nja, so v dveh letih bistveno spremenili podobo naše domovine.
d ^ora-i nepojmljivo je narasla materialna osnova naše srr!1 T°' kar so Posamezni narodi gradili 50 in več det, *mo dosegli mi v dveh desetletjih. Hkrati pa smo zgradili ove družbene odnose, ki temelje na samoupravljanju in vse olj onemogočajo, da bi kdorkoli delovnemu človeku odtu-skih ODlast in 8a oviral pri uresničevanju lastnih ekonom-d ' Političnih in moralnih interesov ter pri upravljanju iJUZ..nin zadev v duhu socialistične solidarnosti vseh delovnih ljudi.
Predsednik zvezne skupščine tov. Edvard Kardelj je v Kovoru na zborovanju posebej obravnaval NOV, kot temelj e*>a ^ar danes imamo. Ko je govoril o uspehih socialistične llfatve> ^e Posebej podčrtal samoupravljanje. Vzrok neka-drr "slabosti Je zlasti v tem, da samoupravljanje ni povsod »le i razvito- Zato moramo na naši nadaljnji poti odstra-J vati predvsem vse tisto, kar ovira hitrejši razvoj novih Vnosov med ljudmi.
Osvoboditev človeka postaja resničnost. »Samoupravne-dar P.°'ožalu delovnih ljudi je treba prilagoditi ves gospo-šir t s'stem od družbenega planiranja do odločanja o razpok- rei3rodu'<:c'Ji in do deviznega sistema«, je rečeno v slanici delovnim ljudem Slovenije, ki so jo navzoči spre-JU1 z velikim odobravanjem/
Pianinske štafete mladosti
Na slovesni seji občinske skupščine Kranj je bila imenovana delegacija predstavnikov vseli družbenih in političnih organizacij, ki je ob zvokih »Kot žrtve...« položila venec pred spo menik revolucije na istoimenskem trgu
Kako smo počastili
20-let svobode, dela in demokracije
Letošnji prvi praznik zmage ob jubilejnem drugem desetletju svobode, dela in demokracije, so po vseh naših krajih dostojno proslavili. Skoraj ni bilo spominskega obeležja ali grobišča partizanov, kjer ne bi bilo vencev, šopkov ali vsaj skromnih spomladanskih rož v dokaz tihe hvaležnosti vsem žrtvam za tisto, kar imamo danes. V večjih krajih in občinskih središčih pa so bile večje svečanosti in prireditve raznih oblik, ki so dale temu praznovanju vsebinski pomen.
G,
rintavec. 1.1. maja. Jutri bo i'- Grintavca krenila planin-likajftafeta, ki jo vsako leto organizira Planinsko Kranj, štafeta bo Jezerskega v Kranj, kjer se v četrtek oh 12.30 priključila zvezni štafeti.
Kranj, 11. maja. Kranjski taborniki so organizirali svojo
društvo Ua preko
štafeto iz vrha Krvavca. Štafeta se bo v Kranju priključila zvezni štafeti.
škofja Loka, 11. maja. Mladinska štafeta mladosti, ki jo organizirajo mladinski odseki planinskih društev Gorenjske, se bo v četrtek v škof j i Loki pridružila zvezni štafeti.
R.
Največje prireditve so bile v Kranju. Slovesnosti so se začele že v soboto, 8. maja, popoldne. Tako so v Stražišču odprli in izročili svojemu namenu nov delavski dom Tek-stilindus, ki je velikega pomena za ta kraj, za kolektiv in za kranjsko komuno sploh. Zatem so na cesti JLA (Pokoj-
r
OBRAZI IN POJAVI   #   OBRAZI IN POJAVI   #    OBRAZI IN POJAVI
Vsemu na kljub je steza zgrajena. Z načrtom pa niso bili seznanjeni niti svet za urbanizem niti komisija za prometno varnost, kaj šele občani. Menda je prometna komisija celo predlagala naj dela ustavijo — brž ko so člani zvedeli kakšen sploh projekt je. Baje je občinski gradbeni inšpektor dela res ustavil. Vendar so zaradi nekakšne intervencije dela izvedli do konca. Verjetno po pravilu: najprej stori, potem se pritožuj.
Ker to ni prva polomija pri urejanju cest v Kranju, bi bilo nemara
Tretji kongres Zveze urbanistov Jugoslavije, ki prav te dni zaseda na Reki, je posebej podčrtal, da je urbanizem stopil iz zaprtih strokovnih in Političnih krogov in postal splošna stvar občanov, ki čedalje bolj vplivajo na odločitve na tem področju.
Tako načelno. Kaj pa praksa?
v Kranju so za dan zmage izročili namenu nov (prepotreben) pločnik °n cesti JLA. Ob pločniku (bolje: del P'očnika) je kolesarska steza. Kranjčani so se dolgo spraševali kaj to bo,
ker niso mogli verjeti, da bi ta 70 cm prav, če bi seznanili občane (tu m pov-
L •_      . Pj i . J     '     .... .\ ^..j; _ _«x~+:       Vfimimn na tlela.
',VJ muuu verjeti, ua ui ta i« w   .i'*•■»*»-------- . ,       . i^,
°** pas kdaj lahko služil temu na- sod) tudi z načrti za komunalna dela menu. Mimogrede: kolesarske steze Predvsem pa bi o njih moral aati
svoje mnenje pristojni svet. ABL,
ninski zavod) odprli lepo urejeno prodajalno podjetja Obrtnik.
Zelo pomembna in kvalitetna je bila tisti večer akademija v dvorani kina Center. Pevski zbor France Prešeren z recitator j i in ob spremljavi simfoničnega orkestra je po scenariju Polde Ribiča zelo originalno in uspešno prikazal boj, osvoboditev in še zlasti naš današnji razvoj z vsemi težavami in protislovji. Prireditev svojstvene zamisli in izvedbe je močno presenetila vse navzoče.
Na dan praznika — 9. maj, je bila slovesna seja občinske skupščine skupno s člani odborov, oziroma vodstev vseh občinskih političnih organizacij, nosilci Spomenice in prvoborci,  voditelji partizanskih enot in osvobodilnega gibanja, predsedniki, sekretarji oziroma voditelji  družbenega in političnega življenja v Kranju v času dvajsetletnega razvoja, predstavniki ostalih gorenjskih občin in tudi nekaterih bratskih občin iz drugih republik. Slovesni seji je prisostvoval tudi podsekretar za industrijo pri zveznem izvršnem svetu Vinko Hafner in drugi gosti.
Sekretar občinskega komiteja ZK Franc Puhar je v svo-
jem govoru prikazal razvoj Kranja sko/i neprestani boj za življenje in obstoj, kar je dobilo posebno obeležje pra» v osvobodilnem boju in v vel* kem zamahu razvoja v zadnjih dveh desetletjih. Samo stanovanj, kot je dokazal a številkami, je bilo v zadnjih 10 letih zgrajenih več kot prej v polnem stoletju.
Nosilcem spomenice in vodi teljem raznih organov in organizacij Kranja po osvoboditvi je zatem občinska skupščina in SZDL priredila še poseben tovariški izlet na Jo zersko.
Kurirčkova pošta
Kranj, 11. maja. Danes oh 12. uri je bil v Kranju na Trgu revolucije svečan spre jem letošnje kurirčkove po šte. Spomin na kurirje b NOV so počastile vse šole na Gorenjskem. Kurirčkova tor bica je potovala od šole da šole. Pionirji so jo izmenja vali na vmesnih postajah — javkah. Ko je pošta tako srečno prišla do šole, so ja povsod slovesno sprejeli td priredili manjše šolske proslave.
Na sprejemu v Kranju je imel govor predsednik ZB NOV Vinko Kepic, recitaciji pa je dal še lepšo obliko pevski zbor šole France Prešeren.
Pošto so sprejeli pionirji osnovne 4ole Stane Žagar, ki Jo bodo predali 12. maja v Zalogu pri Cerkljah kamniškim pionirjem. P. C
IV dni
po tiVftll
MI m SVET GLAS * 12. MAJ 1965
Svečanosti ob 9. maju
BEOGRAD — V vseh evropskih glavnih mestih so bile na dan zmage nad" fašizmom svečane proslave. V Beogradu je bila vojaška parada, ki so ji prisostvovali predsednik Tito in najvišji jugoslovanski politični, državni in vojaški voditelji.
Tudi v Moskvi je bila na Rdečem trgu vojaška parada. Enake parade so bile v vseh glavnih mestih vzhodnoevropskih držav, v Parizu in v Mr-lanu.
Sestanek Ben Bela — Hasan II « ALŽIR — Po sporočilu, ki so ga tukaj objavili predvčerajšnjim zvečer se bosta danes sestala predsednik Ben Bela in maroški kralj Hasan II. Sestanek bo v kraju Saidiju na alžirsko maroški meji.
Alžirska delegacija se vrača
MOSKVA — Po sedemnajst-dncvnem obisku v "Sovjetski zvezi se je včeraj vrnila v domovino vladna delegacija, ki jo je vodil podpredsednik Huari Bumcdian. V času svojega obiska je Buaiedian izročil Brežnjevu osebno poslanico alžirskega predsednika Ben Bele. Alžirska delegacija se je udeležila tudi vojaške parade ob dnevu zmage. Bumedian se je včeraj eno uro zadržal tudi na surčinskem letališču, kjer se je pogovarjal z jugoslovanskimi osebnostmi, ki so ga na letališču pozdravile.
Prekinitev diplomatskih odnosov
KAIRO — Znani kairski list »\1 Gumlurija« je objavil članek zunanjega ministra ZAR Mahmuda Riada, ki pravi, da bo ZAR prekinila diplomatske odnose z Bonnom tisti trenutek, ko bo Zahodna Nemčija priznala Izrael. Vlada ZAR se je že sporazumela z vlado Afganistana, ki bo, zastopala interese ZAR v Bonnu.
Znanje, ki ga ima povprečen Norvežan o Jugoslaviji ni majhno, že šolarji prebirajo kot svoje šolsko čtivo berila o jugoslovanskih vojnih ujetnikih, .ki so jih Nemci pripeljali v taborišče daleč na sever. Med Norvežani in našimi ujetniki se je v teh težkih časih razvilo sodelovanje, ki mu ni primere v zgodovini. Z živežem in zdravili so domačini po. magali. Ali je po tem skupnem trpljenju kaj čudno, .če imamo pri skandinavskem narodu na tisoče ljudi, ki se veselijo prijateljskih odnosov med obema državama.
Ko se je predvčerajšnjim pripeljal na štiridnevni državni obisk na Norveško naš predsednik Tito, so bile mnoge skupne težnje zopet ponovljene. To izpoved so Norvežani izražali sicer na svoj način po skandinavskem običaju precej drugače kot smo va-
Košarice z rožami
jeni pri nas, toda nadvse prijetno in kulturno. Ne gre naštevati vseh drobnih pozornosti, s katerimi so Norvežani pričakali našega predsednika na letališču in v norveškem glavnem mestu. Vendar ne gre tudi zamolčali tistih poglavitnih dejanj, ki morda najbolj zgovorno povedo, kam norveška vlada in Norvežani uvrščajo sedanji Titov obisk. Že sam izbor Titovega prihoda na Norveško je več kot slučajen. Njegovo letalo se je na letališču v Fornebi zaustavilo v dneh, ko proslavljamo dvajsetletnico zloma nacizma. Obe deželi sta v zadnji vojni hudo trpeli. Norveška je s svojimi pogumnimi ljudmi, ki so se nasilju uprli, prednjačila med malimi državami na
severu, Jugoslavija pa na jugu. Menda v dneh, ko naš predsednik Tito obiskuje različne kraje na Norveškem ni Norvežana, ki ne bi občudoval našega deleža v drugi svetovni vojni. Za ta delež se je hotel obdolžiti maršalu Titu tudi l.orveški kralj, ki v času obiska deli s predsednikom Titom isti krov nad glavo. Vsak ima polovico kraljeve hiše.
čeprav so vse to le zunanja znamenja norveškega razpoloženja pa ima tudi obisk svojo politično težo. Sodelovanje obeh vlad ima že ustaljene stike. Zamudno bi bilo naštevati politične osebnosii, ki so bile vključene v stalno izboljševanje odnosov med obema deželama, ki je dvajset let po vojni do-
seglo vzorno raven. Tretji opazovalci pri tej hitri krivulji vidijo bolj simbolične in navidezne težnje. Kot zadržek naštevajo, da je Norveška privezana z mornariškim batom za atlantsko skupnost. Takšne razlikovanja in ločnice pa bolj ovirajo tretje države kot obe udeleženki dobrih odnosov. Na političnem torišču je vendar vrsta problemov, kjer obe državi zlahka najdeta skupen jezik. Tukaj mislimo predvsem na zdrave poglede obeh vlad, da tudi male države nudijo svoj delež za ohranitev miru na svetu. S takšnimi pogledi se odpirajo lepe možnosti za sodelovanje z Norveško, ki je sicer geografsko oddaljena, vendar zaradi izrednega političnega posluha tudi dovolj bistra, da razume naš politični jezik. To vse pa omogoča, da v Oslu besede ne bodo nekoristne.
J
V spomin na izbojevano revolucijo
Nova imena javnih zgradb v Kranju
Občinska skupščina v Kranju je na slovesni seji v počastitev 20-letnice osvobodit-
Protest
Svet Slovenske skupnpsti je sprejel protestno resolucijo zaradi izpustitve Slovencev pri imenovanju ulic po borcih odporniškega gibanja, proti opustitvi slovenskega-napisa v Rižarni in prepovedi odkritja plošče s slovenskim in italijanskim napisom na spomeniku padlih v Miljah, t
V protestu glede spomenika y Miljah je poudarjeno, da so med padlimi v Miljah večinoma Slovenci, ki so umrli tudi zato, ker so se borili za priznanje in pravico do uporabe svojega jezika.
P. C.
ve% sprejela odlok o Imenovanju nekaterih javnih zgradb po znanih voditeljih upora hn boja v tej občini.
Tako je dobil delavski dom v Kranju ime po Francu Vodopivcu, nov trg, ki se postopoma izoblikuje v novem delu Kranja pred kinom Center je dobil ime Trg osvobodilne fronte, Dom JLA bo nosil ime po narodnem heroju Lojzetu Kebetu in De-
lavska univerza po znanem političnem delavcu Tomu Brejcu.
Prav tako je pet šol imenovanih po znanih voditeljih revolucije v tem kraju. Tako sc odslej imenujo Osnovna čela Janeza Bobnarja Cerklje, Osnovna šola Borisa Ručigaja Preddvor, Osnovna šola Vinka Zevnika Mavčiče, Osnovna šola Jožeta Jcruca žabnica in Osnovna šola Milo rada Stošiča Trstenik.
K. M.
Svečanost na Ljubelj«
Pred sejo kranjske skupščine
Urbanizem v ospredju
Kranj, 11. maja. Osrednji problem, ki čaka odbornike občinske skupščine Kranj na seji, ki bo pojutrišnjem, 13. maja, je urbanistična uredjtev mesta Kranja. Prav tako je oddelek za gospodarstvo občinske skupščine pripravil predlog razvoja vikend naselja v Svarju nad Goricami, o gradnji stanovanjskih hiš južno od Britofa ter odlok o gradbenih delih, za katera ne bi bilo potrebno dovoljenje.
Tržič, 11. maja. Danes je bila pred ljubeljskim predorom, ob' spomeniku, ki stoji na kraju nekdanjega nacističnega taborišča Mauthausen— Ljubelj, svečanost v počasti-
Strelski troboj
Letošnje tradicionalno strelsko srečanje med Furlanijo, Koroško in Gorenjsko bo v Kranju. Tekmovali bodo z malokalibrsko in precizno puško. Vsako pokrajino bo zastopalo po 10 strelcev in strelk. Gorenjski strelci se že pripravljajo za to prireditev.
R.
tev umrlih internirancev iz Francije, ki so bili med vojno v tem taborišču. Slovesnosti je prisostvovalo 66 nekdanjih francoskih internirancev in svojcev, predstavniki političnega in občinskega vodstva ter pionirji osnovne šole Tržič.
Odbornica občinske skupščine SLAVA RAKOVEC je v imenu občinske skupščine pozdravila goste, pionirji pa so izvedli kulturni program.
Gostje iz Francije so se zahvalili za topel sprejem in pozornost, izrekli priznanje NOV in skupno s predstavniki občinske skupščine položili pred spomenik venca.
D. K.
O urbanistični ureditvi mesta Kranja je bilo že veliko govora in pisanja. Stvar je dokaj zamotana. Mesto z vsem industrijskim in prometnim razvojem se nenehno širi. Razvoj postopoma pušča v ozadju izdelane osnutke in postavlja pred urbaniste nove zahteve.
Na seji bodo razpravljali o idejnem konceptu generalnega urbanističnega programa mesta s perspektivo 30 let. Temu naj bi kasneje sledil idejni urbanistični program in končno generalni urbanistični program razvoja Kranja. O tem konceptu je bilo že veliko razprav na raznih tribunah in javnih razpravah in na sejah svetov občinske skupščine. Seveda pa je še
mnogo nerešenih vprašanj in pričakujejo, da bodo odborniki imeli še veliko pripomb in pomislekov k temu osnutku.
Južno od Britofa pri Kranju pa je predvidena gradnja, manjših stanovanjskih hiš s skupno 47 stanovanji. Interesenti so v glavnem individualni graditelji. Hkrati z razpravo o gradnji pa bodo odborniki verjetno razpravljali tudi o komunalnih napravah za to naselje, zlasti o kanalizaciji.
GLAS v vsako hišo
Iz slovenskih zamejskih časopisov
/SLOVENSKI VESTNIK
16. maja bo v Celovcu spominska proslava ob 20-letnid osvoboditve Avstrije in 10-let" niči podpisa avstrijske držaV* ne pogodbe. Proslavo orga* nizira Slovenska prosvetna zveza. Poleg slavnostnega g°* vora in recitacij bodo "a sporedu tudi nastopi pevskih zborov, ki so včlanjeni * Slovenskih prosvetnih društvih.
*
Na letošnjem graškem mladansikem velesejmu, ki ie bil od 30. aprila do 9. majjj je sodelovalo tudi 31 podjetO iz Slovenije in 33 iz Hrva'.ske-Jugoslovanska podjetja s° razstavljala predvsem k? mično industrijo, industriji usnja in obutve, živilski lesno, papirno, tekstilno, k0" vinsko in elektroidustrijo.
Glavna volilna komisija m volitve predsednika avsirij' ske republike je sporočila« je v Avstriji vpisanih 4 m*' lijene 871.000 volilnih uP1"^ vičencev. Na Koroškem z/1*' ša število volilnih upravffifj cev skupno 315.622, od te*£ 145.050 moških in 170JJ' žensk. Na volitvah bost*} kandidirala predstavnik ć)v Alfans Gorbach in predst»v' nik SPO Franz Jonas.
*
S I. majem se je mle**? podražilo na 3 Šilinge za H*eJ Pitno mleko v stekleni^ stane 3,40 šilingov, kilog^ masla 40, kilogram enient*1 skega sira pa 25,50 šilinga- .
S L majem se je podra* tudi   kruh.   Pšenični %&°.
stane 5,35. črni kruh se podražil na 4,80 šilinga kilogram i. •
i
GLAS * 12. MAJ 1065
GOSPODARSTVO
Novi ukrepi in manjša podjetja
SLIROPLESRARSTVO: pod
Ukrep o zamrznjenju cen v marcu, je v marsikaterem Podjetju povzročil bolj ali manj ostre razprave, kritike in težave. Med podjetji, ki jih je zakon močneje prizadel, so tudi nekatera (večja) uslužnostna podjetja. V obdobju konjunkture so hotela biti velika In so opravljala le »serijske« usluge. Sedaj so se nenadoma znašla v težkem položaju. No-vJh gradenj je vse manj in vse manj povpraševanja po tovrstnih obrtnih uslugah.
Poglejmo, kako se te težave odražajo v Slikopleskarstvu v Skotji Loki. Kot je značilno 2a vsa podjetja, ki se bavijo 7 gradbeno deiavnostio ima
adbeno dejavnostjo, ima tudi Slikopleskarstvo pogodbe o delu sklenjene za leto dni vnaprej — vsaj do sedaj jih je imelo. Slaba kalkulacija lani in deloma podražitev Materiala, vse to je povzročilo, da je letos njihova lastna cena za več kot 200 dinarjev višja od pogodbenih cen.
Dosedanja tradicija, da so gradbena podjetja pri njih iskala usluge in ne obratno, je prav gotovo drugi vzrok sedanjim težavam. Kot zatrjujejo, so vsako leto imeli dovolj naročil. Letos pa še ?e vedo, kaj bodo delali po 17-Po!nitvi lanskoletnih pogodb, ali točneje konec leta. Kcr so imeli doslej naročit več kot dovolj, so sprejemali 'Ie dela na blokih in drugih
večjih delih, medtem ko so manjša dela in usluge občanom prepuščali svojim delavcem za popoldansko delo. To pa je povzročilo, da se je v zadnjih letih razvila izredno uspešna skupina pleskarjev v okviru obrtnega podjetja Obrtnik, ki bo, kot vse kaže, konec leta že tako močna kot Slikopl :skarstvo.
Samoupravljanja v podjetju skoraj ne poznajo. Iz dvoletne mandatne dobe obstojata dva ali trije zapisniki. In še iz teh zapisnikov je razvidno, da so samo potrdili zaključni račun podjetja in sprejeli plan za tekoče leto — pač to, kar od njih zahteva banka. Razprave o nagrajevanju, o
lastno ceno
organizaciji dela, o medsebojnih odnosih ni bilo. V zadnjih dveh letih so mnogi njihovi člani prav zato zapustili kolektiv.
Ob vsem tem pa odgovorne osebe v podjetju menijo, da so vzroki za tak položaj predvsem zunanji. Notranjih rezerv, ki jih je razen že omenjenih še nešteto, ne upoštevajo. Kot trdijo v podjetju, bodo letos imeli vsaj 5 milijonov dinarjev izgube. Tako tudi bo, če ne bodo pravočasno odstranili drugih vzrokov, ki še v večji meri kot zamrznjenje cen, vplivajo na večje stroške poslovanja in manjši dohodek. Nekateri celo predlagajo, naj se podjetje priključi k obrtnemu podjetju Obrtnik. S t<$m se nebi izognili samo predvideni izgubi, ampak bi prekinili še z drugimi stvarmi. O položaju v podjetju bo razpravljala posebna strokovna komisija pri občinski skupščini, kasneje pa še občinska skupščina.
r
Gospodarske novice
VELIK IZVOZ Marca letos so podjetja Slovenije izvozila za 4.3 milijarde dinarjev (dolar = 300 din) blaga, uvo-pa za 3 milijarde dinarjev. Tako smo po dobrem letu prvič več izvozili kot uvozili.
SE 20 KM °d skupnih 636 km Japanske magistrale, Je tre-ba na območju SR Hrvatske asfaltirati le se 20 km. Nedograjena sta odseka ceste pri Stonu in v dolini Neretve. Predvidoma bodo dela končana ie v 'naju. Vožnjo po magistrali bo potem treba prekiniti le pri Šibeniku In Neretvo. Tam se gradl-lo nova mostova. Začasno b° čez šibeniški zaliv vozil tralekt, čez Neretvo pa so gradili zasilni pontonski
5F-TONSKO iELEZO — K*mčNO
Z» letošnje prvo trome-*ecJe Je značilno izredno Pomanjkanje osnovnega *raub. materiala, predvsem betonskega železa,
ckla, stavbenega lesa ***»*ma.   Kot   kaže, se skrba z betonskim želeom tudi v naslednjih me-KeVh ne bo bistveno Izboljšala.
ZAGATA S SREDSTVI
Novi, ostrejši pogoji za najemanje kratkoročnih kreditov so močno prizadeli delovne organizacije, zlasti tiste, ki doslej niso kaj prida pazile na lastna obratna sredstva. Toda težave zaradi omejitve kratkoročnih kreditev še niso rešene, ko je že predpisan nov postopek za ugotavljanje višine obrat, sredstev, ki jih delovne organizacije morajo zagotoviti iz lastnih virov; V tehniko izračunavanja se ne bi spuščali. Ugotovili bi le, da prve analize, ki so jih napravili v banki, kažejo precej p& razno sliko. Na Gorenjskem primanjkuje delovnim organizacijam približno milijardo dinarjev za lastna obratna sredstva: Zlasti so v neugodnem položaju nekatera (večja) trgovska podjetja. Obstaja realna nevarnost, da bodo mnoge gospodarske organizacije — če do 15. maja ne bodo primanjkljaja pokrile bodisi z lastnimi bodisi z ustreznimi bančnimi sredstvi — zgubile še tiste kratkoročne kredite, ki jih sedaj imajo.
Kaj to pomeni za posamezne delovne organizacije in ožje družbeno politične skupnosti na našem območju, je jasno. Zato bi bilo prav, da bi vse občine — tako kot je to že storila loška — skupno z gospodarskimi organizacijami proučile možnosti za rešitev zamotanega problema.
Predstavniki podjetij se ob novem ukrepu upravičeno sprašujejo, če je bila taka skrajnost potrebna. Če bi dosledneje uveljavljali ukrepe s področja kratkoročne kreditne politike, verjetno novega predpisa niti ne bi bilo treba.
Hkrati pa je tudi res, da je šele ta ukrep marsikoga prepričal, da gre za res. Še več! Mnoga podjetja, ki so sedaj v škripcih, so doslej zapravljala denar za vse mogoče stvari. Šele novi ukrepi so prispevali k spoznanju, da za mnoge investicijske podvige ni bilo realne osnove. Če bi podjetja namenila tako zapravljen denar za obratna sredstva, sedaj ne bi imela težav.
Rešitev iz zagate ne bo lahka. Glede na razpoložljiva sredstva — lastna in bančna — ki se lahko porabijo za ta namen, v celoti niti ne bo možna. Kljub temu nekatera prizadeta podjetja še nadaljujejo z investicijami. Na dlani je, da bo prav investicije potrebno najprej opustiti. To bi morali kolektivi upoštevati. S. Beznik
Vodstvo in aktualni problemi
Jeseniška železarna bo vsake tri mesece organizirala seminar vodstvenega kadra za proučevanje in razpravo o aktualnih problemih
J
Dan zmage je bil tudi dan spoznavanja uspehov v raznih krajih in medsebojno izmenjavanje izkušenj. Tako je bila v radovljiši občini skupina zagrebških študentov, članov njihove brigade Josip Kraš. Na sliki — njihov prihod v Moste pri /irovnici, kjer so poslušali obrazložitev o tem, kako so tam partizani minirali železniški most in kako so Nemci postrelili 30 talcev na tem kraju
Prestavili so kabel daljnovoda Moste-Javornik
Daljnovod za dovod električnega taka v valjarne na Javorn.ku je tekel preko Bel-skega polja. Zaradi izgradnje nove bluming valjarne je bilo treba kabel položiti po drugi trasi. Da ne bi zaradi prekinitve električnega toka trpela proizvodnja, so prenos izvršili 1. maja, ko valjarne niso delaile. Nad 200 prostovoljcev je nosilo in vleklo kabel na novo traso. Ta dan so izvršili tudii preklop žic visokonapetostnega dailjmovoda. Delo so zaključili pred predvidenimi rokom.
Celotno osebje strokovnih služb v jeseniški železarni je imelo pred prazniki poseben enodnevni seminar o aktualnih problemih. Poleg predstavnikov železarne, občine in političnih organizacij te komune je na seminarju govoril tudi član IS Slovenije inž. Viktor Kotnik.
Seminar je v celoti dobro uspel. Udeleženci so poslušali referate o železarstvu in razvoju te dejavnosti na Jesenicah, o današnjih tehnoloških izpopolnitvah te industrije v svetu in pri nas, zlasti pa o problemih v tem velikem ko-
lektivu — o programiranju, o organizaciji dela, o delovnih razmerjih, o ustvarjanju in delitvi dohodka, o današnjih tržnih razmerah in podobno. Nekateri problemi so izzvali zelo plodne razprave.
Ker so vsi udeleženci ugotavljali, da je tako seznanjanje s problemi zelo potrebno za uspešno poslovanje, se je kadrovsika služba odločila, da bo seminarje pripravljala redno vsaj vsake tri mesece. Prav tako bodo v kratkem pripravili podoben seminar za vse delovodje, seveda prilagojen   njihovim   potrebam in
zahtevam na delovnem mestu.
Turtet^ razpo^ na Bledu Je letos oživelo prej kot navadno. Poleg ugodneg* vreme« so k temu prispevali tudi prazni1'
111 SHfinnOil GRRST I 1 Šjttfffili* i}!II 1 I
157. V septembru leta 1371 je general Sheridan zaprosil Buffala Billa, da bi spremljal skupino njegovih prijateljev iz Nevv Yorka na lovu. Bili je navdušen pristal. Na dan lova je že zarana vstal, si oblekel novo obleko iz bele jelenje kože z resnicami in rdečo srajco 2 lepim vezenjem. Na glavi je imel širokokrajen klobuk — sombre-ro. »Bogami!« je ozkliknil Gordon Bcnnet, urednik Nevv York Ke-ralda, ko je zagledal Billa »tako čednega človeka še nisem videl. In kako sedi na konju!« Nato se je obrnil h generalu Sheridanu in ga vprašal: »Ali je res doživel vse to, o čemer ste mi pripovedovali?«
158. »Ne samo to,« je potrdil Sheridan. »Buffalo BiH je najpogum-nejši človek v preriji, izboren lovec in strelec« Gordon Bcnnet se je navdušil: »Mora me obiskati. I.judje v mestu se bodo trgali zanj.« Nato so se odpravili na lov. BiH je vse tako odlično pripravil, da so bili gostje sila zadovoljni. Na koncu je priredil v preriji pojedino: gostom je postregel sf pečenko iz sočnega mesa bizonov, antilop, jelenov i ndivjih puranov. Pri slovesu je Gordon Bennct povabil Billa k sebi v Nevv York. »To je izredno ljubeznivo od vas, vendar bom ostal raje v preriji,« se je zahvalil Buffalo BiH.
159. V tem je W prinašati koristi' bogato nagrajeva* Vendar pa se nM riji in je Billa * Prerija je bila m nett vrnil v Ne*, preriji navdušen", Billa, o katerem J žen lovec.
Nova letala na letališču Brnik
Na tiskovni konferenci, ki jo je 7. maja sklical direktor letališča BRNIK tov. JURIJ ŠT1RN, je bilo govora o pripravah za poletno'turistično sezono. Lanske izkušnje namreč kažejo, da je promet na letališču največji prav v poletni sezoni. Letošnjo sezono,
ki se je pričela že v aprilu pričakuje letališče v bistveno novih pogojih.
Nedavno je bila zaključena druga faza izgradnje letališča. Dograjena 3000 metrov dolga pristajalna steza im sodobna kompletirana oprema, bo omogočila   pristajanje tudi
Druga skupina krvodajalcev
Od 11. do 14. maja bo šla v Ljubljano druga krvodajalska skupina občine Kranj. 1038 krvodajalcev iz 20 krajevnih organizacij bo odhajalo iz Kranja vsak dan od
Dva požara sta jih izučila
Po stanovanjskih zgradbah krajevnih skupnosti na Jesenicah so izvršili požarno-var-giostne preglede. Ugotovili so, ca je za varnost premalo poskrbljeno. Vsem hišnim svetom so zato krajevne skupnosti poslale obvestila, da morajo na hodnikih namestiti gasilne aparate.
Prebivalci so takoj začeli Z delom, saj sta bila že dva požara v kleteh zgradb v ulici Cirila Tavčarja. Hišni sveti že naročajo omenjene aparate pri krajevnih skupnostih, ki so prevzele iinicia-ttivo v tej akoiji.
6. do 10. ure zjutraj. Odvzem krvi je organiziran tako, da se bodo krvodajalci vrnili v Kranj do 14. ure.
Zanimivo je, da se letošnje akcije ni udeležila krajevna organizacija iz Struževega. Prepričani smo, da bi prebivalci sodelovali v človekoljubni akciji, vendar je na žalost organizacija popolnoma zatajila.
P. C.
največjim potniškim letalom.
Najnovejša letala letalske družba Britich United Air-ways »Britannia«, ki priletijo iz Londona v Ljubljano v 1 uri in 35 minut, bodo letos prvič pristajala na letališču. Letalske družbe iz Anglije, Holandije, Švedske, Norveške in Jugoslovaije bodo s svojimi letali tudi letos pristajala, razen te^a bodo prvič sodelovale družbe iz Švice, ZR Nemčije, CSSR in Finske. To bo močno vplivalo na povečanje prometa v letošnji sezoni.
Računajo, da bo letos pristalo 750 letal iz mednarodnega prometa z 80.000 potniki. Tudi devizni preliv bo predvidoma presegel 70.000 dolarjev.
Letos so v začasni pristaniški zgradbi razširili restavracijo, uredili trgovino z neoca-rinjenim blagom, končuje pa se tudi gradnja motela.
Nove sobe za mladoporočence
Stare oblike ohcetovanja na žen i novem domu, ki so trajale včasih po dva dni z vsemi sorodniki, teh je danes malo. Srečni pari si navadno zaželijo izlet, nekaj izrednega, čaščenje v ožjem krogu.
Tako se je v zadnjih letih močno uveljavil Podvin z ohcetarskimi kosili oziroma pojedini. Morda zaradi lepe okolice na osamljenem, vendar lahko dostopnem kraju ob gorenjski magistrali, morda zaradi izredne pozornosti do teh slavljencev, morda z dobro kuhuijo, postrežbo...
Morda vsega po malo. Gre pri tem le za osnovno ugotovitev, da je tam vsako soboto veliko teh gostov in so pred kratkim dosegli pravi rekord. V eni sami soboti je bilo tam postreženlh 29 oh-ceti. Spričo tega je tamkajšnja uprava naredila načrt, da M za te gosle (ki mimogrede povedano, po starem običaju ne puščajo pod krožnikom le kovača) uredili posebno sobo oziroma prostore, ki bodo ob sobotah zgolj za te namene.
JLM,
Tnmmjjonti enofazni električni števec
V tovarni »ISKRA« v Kranju so pred kratkim izdelali delavci na tekočem traku tri-milijonti enofazni električni Števec. Dogodek predstavlja pomembno delovno zmago.
V Iskri so pričeli izdelovati števce leta 1947. Proizvodnja se je hitro večala in kmalu presegla domače potrebe. Zaradi tega se je lovama morala orientirati na izvoz.
Seveda so prvotni števci sedaj že precej Izpopolnjeni. V sedanji tip števca je vgrajenega še 3 odstotke reprodukcijskega materiala iz uvoza. Tudi sedanji števec E 3 bo kmalu doletela ista usoda kot njegove predhodnike. Konstruktorji so že dokumentirali nov tip, ki bo imel šestmestni številčnik, glede toleranc in obremenitev pa bo prilagojen vsem tujim normam, tako da ga bodo lahko prodajali v vse države.
P. C.
Turistične informacije
V petek so izšle iz tiska Turistične informacije občin Kranj, Jesenice in Skofja Loka. Okusne brošure so na zadnji strani opremljene z zemljevidi, kjer so označene vse turistične postojanke. V pregled so zajeti podatki o mestu, prometne zveze, bližnji izleti, prometne zveze, cene prenočišč in prehrane in podatki za informacije za posamezno postojanko.
.   P. C
i glavo, bi se dušil od samega <» i R. Rolland, j
S francoski p'sa
r     »Jaz, ki pravzaprav ne fl r benega napora, delam besnj f in delo: to je moje življenje'*J I G. Verdi, l'a' >
jf operni sklada'
Franc o tem ni razmišljal. -, lomeščan, čeprav je bil stroko^
stih. Hlepel je po bogastvu
kri«1
števal k socialistom, je bilo , nedosegljivo. Sanjarije, ki jih * | malomeščanske sanjarije.
Toda s sanjarjenjem se b°t lahko čaka še deset ali celo ^ in na Annino bogastvo, s kat^ družbe. Kaj mu pomaga, če ; njegova ljubezen ni zadoščal3' ščala njemu?
Take misli so se ga lotevaj, k Josefini Kreuzbergerjevi. * a njim bi se dalo ustanoviti tisk*| ki bi izdajalo knjige in časop'^i klamnmi, ki prinašajo lastnici V taki luči mu je »štirideseti*, Naposled nI bila videti tako & m se jo celo mladostno razživd* jj
nu>li, bi najbrž sploh ne
111 1
. kajti živ'.jenje v preriji mu je začelo o velike lovske družbe iz mest in ga Užini je nudil vse, kar si je poželela, -ouisa nikakor ni mogla privaditi pregovarjala, da bi se preselil v mesto, o »divjina«. Brž ko se je Gordon Bon-aapisal o svojih lovskih doživljajih v Posebno je poudaril zasluge Buffala *a je idealni junak prerije in nedose-
Vojaški upor v Beogradu
V premislek';
|sak dela kakor zna — včasih še »še
Ipkaži nekomu, da ni sposoben in £ boš za kaj je sposoben fekcl je, da ljubi resnico tako kot P ženo. Ni lagali Bil je trikrat lo-
ftazna glava — polna usta. Vdor se smeji ne misli slabo. Idor vse življenje pridno varčuje, ahko v starosti kupi tisto, kar bi ■bllu v mladosti v veliko veselje. I
Zvečer, 23. marca — 36 ur pred podpisom Trojnega pakta — je bil general Simović na dvoru, da zadnjič poizkusi pregovoriti Pavla, da ne podpiše pakta. Opozoril ga je na nezadovoljstvo v vojski, vendar njegov poizkus ni uspel. Malo preden je zapustil dvor je predsednik vjade Cvet kovic izdal ukaz, da mora biti Simović pod nadzorstvom. Zaradi tega je vodilna osebnost puča ostala med samim izvajanjem v ozadju.
Formalno se je pričel upor z naslednjim obvestilom beograjske radijske postaje: »27. marca leta 1941 se je njegovo veličanstvo kralj Peter II. odločil, da s pomočjo vojske vzame oblast v svoje roke. Vojska odločno podpira kralja. Osnovanje nove vlade je zaupano generalu Simovieu. V državi vladata red in mir.«
Vsakih 10 minut je postaja emitirala I o vest.
Naloga podpolkovnika Lozica je bila, da zasede upra-
Medicina leta 1815
14. aprila je bila v Londonu odprta razstava ob 150-Ietnici Napoleonovih vojn. Na razstavi ^o prikazani zanimivi medicinski dogodki iz tega obdobja.
Vojvoda VVellingtonski je imel uro za slepe, tako da je lahko v mraku otipal koliko je ura. Med razstavljenimi predmeti so tudi prvi primeri kinina, ki sta jih pripravila Pekketier in Cavcntou. Med celo vrsto zanimivosti ^pa so tudi predmeti brez znanstvene podlage. Na »zdravilu« proti ugrizu steklega psa piše, da se ga vzame toliko, kolikor ga gre na površino novca za 6 penijev.
Razstava je odprta v Medici n s k o- z g o d o v i.n s k em mu ze j u v Euston Roadu v Londonu.
vo mesta. Točno ob enih ponoči je Lozič prišel na ze-munski aerodrom in izbral skupino vojakov z oficirji in podoficirji. Ker vojaki niso bili obveščeni za kaj gre, jim je pojasnil njihovo nalogo in jim povedal, da bo vsak, ki bi kasneje odstopil, ustreljen. "Vsi so se strinjali in se pridružili uporu.
V svojem delu Lozič ni naletel na odpor. Ko je prišel do uprave mesta, so ga žandar j i celo pozdravili z vzklikom: »že dolgo vas čakamo!«
Ob zasedanju mesta je padla samo ena žrtev. Pri zasedanju radioinstalacij na Makišu je ustavil majorja Pejiča stražar z vzklikom:
»Stoj! Kdo gre?« Stražar je zahteval razpoznavne znake, katere je major v naglici pozabil. Stražar je uperil vanj puško. Ko je neki Pejičev spremljevalec to zagledal, je brez razmišljanja ustrelil stražarja v glavo.
Tako je kralj Peter prevzel oblast v glavnem mestu in s tem tudi v državi. Mislil je, da je s tem konec — narod pa je mislil drugače.
Tudi pri nas se bo kmalu pričela sezona sončenja in kopanja. Zanimivo je pogledati kako so uredili plažo v Mallorci v Španiji: poceni in obenem estetsko zelo lepa rešitev.
Rehabilitacija Jana Husa
Vatikam se je nenadoma znašel pred kočljivim vprašanjem. Po 550 letih je del češkega klera zahteval, da rehabilitirajo tvorca češkega književnega jezika in velikega borca za pravice naroda Jana Husa.
Češkega reformatorja so leta 1315 na koncilu v Con-
Dva meseca atomske vojne
»Ob uporabi atomskega orožja bi trajala tretja svetovna vojna samo dva meseca«, je povedal dvakratni Nobelov nagrajenec Linus Pauling. Vojna bi se zaključila s 720 milijoni žrtev, 60 milijonov bi bilo poškodovanih, 20 milijonov ljudi pa bi pomrlo od lakote.
Znanstvenik trdi, da bi bili uničeni celotna Rusija in Amerika, četudi bi uporabili le desetino vsega razpoložljivega orožja. Po njegovem mnenju ima v tem pogledu
najboljše možnosti Avstralija, vendar pa le pod pogojem, če bi velesile v vojni varčevale z orožjem.
stanzi kot krivoverca obsodili na smrt ter zažgali na grmadi. Hus je zahteval re-ionno katoliške cerkve, ostro obsojal zlorabe v cerkvi in razuzdano življenje klera ter se boril proti trgovanju z »odpustki«.
Vatikan je pred veliko dilemo. Rehabilitacija pri njem ni v tradiciji. Sprožila bi še nove podobne primere tisočerih primerov, ki so se kon-čavali na grmadah inkvizicije. Res je že čas, da bi omilili to stran primitivnosti in barbarstva, vendar pa dvomijo, če bo cerkev pripravljena priznati celo vrsto pravosodnih grehov.
Tajno odlikovanje za pilota
Ameriški pilot skrivnostnega letala U-2, ki je leta 1960 zaradi špijonskega leta nad SZ onemogočilo pariški sestanek na vrhu. Povvers je bil tajno odlikovan od ameriške obveščevalne službe.
Amerikanec je bil leta 1962 zamenjan za ruskega vohuna
Rudolfa lvanoviča Abela, ki je bil v ZDA obsojen kot glavni ruski vohun. Zanimivo je, da je bil prav istega dne, ko je bil Amerikanec odlikovan, na ruski televiziji predvajan film, ki je poveličeval polkovnika Abela in njegove podvige.
MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA   MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA
fcvestno sam tak ma-ganiziran pri socializmu še vedno pri-mu jc bito bogastvo Nnno, so bile tipične fecči. S sanjarjenjem \mrt Anmncga moža ti z anonimnega dna »a njega. Anni samo poWm njena zado-' odhodu in ga vodile ptovo tudi denar. Z založniško podjetje, }ino in mnogimi ter Uejo stroške izdaje, tajata simpatičnejša. nkal z njo v Opatiji, \\ nc mutile druge Vm, ki ju je ločila.
A kaj ko ni imel poguma, da bi stopil pred njo kot navaden tiskarski delavec.
Nekega dne, takrat ko je zaman čakal na Kdrgerjcv odgovor na svoje drugo pismo, pa mu je prišlo na misel, da bi pozvonil pri Josefini. Potožil bi ji, da ga je doletela velika nesreča. Požar mu je(unieil tiskarno. In da bi bila nesreča šc večja, je prav zadnjo tri mesece pozabil vplačati zavarovalnino in tako prišel ob vse. Od vsega premoženja'mu je ostala lc malenkostna vsota denarja. A vseeno ni klonil. Začel bo znova, čeprav se je moral trenutno zaposliti kot navaden tiskar v tiskarni Lcykam. Lahko bi se seveda tudi kje drugje. Vendar je prišel v Graz samo zato, ker bi bil rad v njeni bližini.
Ko se je dokopal do teh misli in jih natančno premislil, se je odločil. Gospa Josefine ga je sprejela vzradoščeno in obujala čudovite spomine na Opatijo, obenem pa obžalovala, ker ji po slovesu ni pisal niti drobnega pozdrava z Bavarske. Tako mu je sama položila na jezik pripoved o svoji nesreči, s katero je opravičil svojo netaktnost, da ji po svojem odhodu iz Opatije ni upal pisati.u
»Zdaj sem v tvojih očeh navaden nič,« jo je skušal pripraviti do tega, da bi njegov, pravkar izgovorjeni stavek zanikala in mu ponudila svojo pomoč. Toda gospa Josefine je samo obžalovala, ker ga je zadela nesreča, ne da bi mu bila pripravljena pomagati. Spomnil jo je, da mu je v Opatiji ob slovesu rekla, da bo pri njej vselej dobrodošel gost. Zato upa, da mu ne bo pokazala vrat in mu dala" vsaj sobo v najem, ker je zdaj brez nje.
Dovolila mu je, da se je pri njej naselil. Vendar je zahtevala, da se obnaša pred drugimi kot podnajemnik in da je nc pozabi vikati. Zavedati se mora. da je vdova uglednega grašlvca meščana in da hoče obveljati kot taka v očeh javnosti tudi v bodoče. Zato ji bo plačeval najemnino, kakor se spodobi.
Odnosi med njima so se spremenili. Skušal jo je ponovno osvojiti kot moški. Ni sc mu branila, le da je moral sedaj on netiti njeno slo in početi, kar je počela ona v Opatiji. Marsikdaj se je zagnusil sam sebi. Vendar je počel vse, kar si je zaželela. Mislil je, da jo bo premagal s svojo strastjo in jo pridobil za svoje načrte o tiskarni in o časopisu, dokler ni zvedel, da Josefine živi samo od rente po pokojnem sodniku. Renta sicer ni bila tako nizka, vendar je bila premajhna, da bi z njo uresničila njegove zamisli* ki jih ni nameraval opustiti. Vnovič je poizkušal štediti. V tiskarni se je ponujal, da bi poleg rednih ur delal tudi nadure. V prostem času je obšel vse uprave časopisov in se jim ponujal za nabiralce reklam. Vseeno pa ni prištedil ničesar, ker si je iskal družbe, odkar se mu je Josefine pristudila. Zato se je tako zelo razveselil Korgerjevcga pisma, da je našel Stefi in da z otrokom živita v zelo tesnih razmerah. Korgor je uganil, da se zdaj najbrž ne bo branila priti v Graz. Zato naj ji piše.
Stefi je žena, ki zna štediti. S to mislijo ji je pisal, obenem pa se spri z Josefino.
Bil je zadovoljen, ker je Stefi brez odpora pristala na vrnitev. Torej jo je življenje izšolalo, da brez moža ne more živeti. Zato bo ponižna in pohlevna tudi v bodoče. Mravlja bo, ki bo zbirala in nosila v hranilnico njegove prihranke, s katerimi hoče postali novi Hermannsdorfer.
Včeraj mu je brzojavila. Nocoj jo pričakuje. Jutri mora najti novo sobo. Iskal jo je že včeraj v restavraciji Rosenhof, a je ni mogel dobiti. Zato bo treba poskrbeti, da se nc srečata z Josefino.
K sreči pripelje vlak šele pozno zvečer. Josefine bo že spala.' Ponoči ju ne bo motila, ker se kuja že ves teden in ker mu je ta teden že odpovedala stanovanje. Najbrž ni mislila resno. j
Zmotilo ga je trkanje.
KRONIKA
JLAS * 12. MAJ 1965
OPOZORILO
VSEM LASTNIKOM MOTORNIH VOZIL
i.
Po določbah Zakona o obveznih zavarovanjih (Uradni list SFRJ, št. 15/65), ki velja od 6. aprila dalje,
morajo lastniki registriranih motornih vozil obvezno zavarovati svoja vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno drugim.
Zasebni lastniki s področja občine Kranj, Radovljica. Škofja Loka in Tržič bodo svojo obveznost uredili na ta način, da jim bo Zavarovalnica Kranj poslala predhodne prijave za zavarovanje in Jim na osnovi izpolnjenega obrazca izstavila zavarovalno polico in poslala izpolnjeno položnico za plačilo premije.
V kolikor kdo od lastnikov motornih vozil ne bi dobil predhodne prijave iz razloga, da se je preselil ali nabavil novo vozilo, naj nam
NUJNO
in to v roku 8 dni pošlje naslednje podatke:
Ime in priimek____.........................................................................................................................................................-
Točen naslov ........................................................................................................................................................................
Vrsta vozila in znamka ...............................................................................................................................................
Številka motorja in šasije ........................................................................................................................................
Konjske moči, nosilnost ter ccm ......................................................................................................................-
Leto proizvodnje ..............................................................................................................................................................
V kolikor ima lastnik motorno vozilo že zavarovano pa naj sporoči še številko police in datum plačila:
i
Zavarovanci, ki žele zavarovanje urediti direktno na Zavarovalnici, imajo možnost od 12. do 20. maja t. 1. vsak dan od 7. do 19. ure. Zavarovanci družbenega sektorja so dolžni predložiti Zavarovalnici Kranj spisek motornih vozil po veljavnih številkah polic.
II.
OBVEZNO NEZGODNO ZAVAROVANJE
1. Novi zakon uvaja obvezno nezgodno zavarovanje za:
a) vse potnike v javnem prometu vseh vrst (tudi v taksijih, na brodili in čolnih, ki prevažajo čez reke ali po jezerih, ribnikih ipd.)
b) delavce, ki jih delovne in druge organizacije ter državni organi prevažajo od stanovanja do delovnega kraja in nazaj
c) druge osebe, ki jih prevažajo v zvezi s to dejavnostjo, in sicer:
1. potnike, ki jih letališka podjetja ali druge organizacije prevažajo od poslovalnice do letališča, pristanišča ali podobno in nazaj
2. turiste in druge osebe, ki jih turistične in gostinske organizacije, počitniški domovi in druge organizacije prevažajo kot svoje goste
č) posadke letal
d) poklicne gasilce
2. Zavezanci v smislu določb 14., 15. in 22. člena tega zakona morajo z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo, ker novi zakon ne predvideva več zakonskih zavarovanj
3. Zavezanci, ki doslej se niso sklenili predpisanih zavarovanj morajo v smislu 3. in 39. člena zakona nemudoma predložiti zavarovalnici prijavo za sklenitev
zavarovalne pogodbe, ki mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
a) naziv in točen naslov zavezanca
b) predmet zavarovanja (Število oseb prt potnikih, prevozna sredstva in njih število ter podobno)
c) zavarovalne vsote, navedene v 17. členu zakona so le minimalne. Zavezanci lahko sklenejo zavarovanje tudi za višje vsote.
III.
Končno opozarjamo na določila zakona o obveznih zavarovanjih še gospodarske In druge delovne organizacije, za katere VELJAJO predpisi o gospodarskih organizacijah ter državne organe, zavode in druge organizacije, za katere NE VELJAJO predpisi kot za gospodarske organizacije ter organe družbenega upravljanja stanovanjskih
hiš.
Potrebne informacije lahko dobite osebno na Zavarovalnici, Kranj, Kidričeva 40, ali po telefonu 24-03.
ZAVAROVALNICA KRANJ
Nepravilno poslovanje
Zaradi nepravilnega poslovanja v gospodarski organizaciji se je pred nedavnim zagovarjala pred kranjskimi sodniki 38-letna B. H. iz Vir-maš pri Škof j i Loki.
Ona je kot odgovorna oseba v podjetju vede kršila predpise knjigovodske službe. Kot kn jigovodkin ja osebnih dohodkov pri transportnem podjetju Transturist v Škof-ji Loki je v drugi polovici leta 1961 in v začetku leta 1962 oddajala denar drugim uslužbencem, da so ga nosili na pošto in v banko. B. H. teh zneskov ni vpisovala v ustrezne knjige niti ni kontrolirala položnic. Poleg tega je denar puščala v blagajni brez nad-
Požar zaradi igre
Ljubno, 11. maja — Včeraj zvečer ob 18.16 so prijavili na postaji kranjske poklicne gasilske brigade požar, ki je izbruhnil v Ljubnem.
Zaradi otroške igre z vžigalicami se je vnelo gospodarsko poslopje last Janka šolarja iz Ljubnega št. 4. Zgorelo je razno poljedelsko orodje ter krma za živino, škoda znaša po nestrokovni oceni okoli 4 milijone dinarjev. Prvi so prišli na kraj požara prostovoljni gasilci iz Ljubnega, zalem pa kranjska poklicna četa in prostovoljni gasilci iz Radovljice. — J. J.
zora. Do blagajne so imeli dostop tudi drugi uslužbenca v podjetju. Ravno tako mi imela kontrole nad tem denarjem.
Tako je v začetku leta 1962 zmanjkalo iz. blagajne na nepojasnjen način 111.320 din. Sodišče ji je odmerilo kazen 3 mesece zapora, vendar se kazen odloži na dobo 2 let pod pogojem, da v tem času ne napravi novega kaznivega dejanja. Poleg tega mora podjetju povrniti 111.320 dinarjev. — J. J.
Uspela prireditev
V nedeljo dopldnc so priredili v dvorani delavskega doma v Kranju v čast 20-let-nice osvoboditve in dneva mladosti gasilsko pionirsko tekmovanje pod naslovom »Kaj veš o gasilstvu?« Organizirala ga je Občinska gasilska zveza Kranj. Sodeljvato je 14 ekip iz prostovoljnih gasilskih društev kranjske občine.
Prvo mesto je zasedb ekipa PGD Bitnje, druga je bila ekipa PGD Duplje — obe sta prejeli pokale, tretja pa je bila ekipa PGD Cerklje. Prireditev je lepo uspela tako po znanju kot tudi organizaciji. Ogledali so se jo tudi učenci beograjskih šol, ki so bili te dni na obisku v Kranju.
J. J.
Kradla je meso in drugo
34-letna R. R. iz okolice Banja Luke je bila zaposlena kot čistilka v hotelu »Pošta« na Jesenicah.
Obtožena je bila. da je od 25. 10. do 5. 11. 1964 prihajala v nočnih urah v kuhinjo hotela, ker je iz. hladilnika jemala razna živila. Tja je prihajala tako, da je s hodnika pred umivalnico s svojim ključem odprla garderobno omarico kuharice. V omarici je vzela iz halje ali pa izpod
čevljev ključ kuhinjskih vrat. Izsledili so jo ko so prejšnji večer namazali kljuke vrat V hladilniku s srebrovim nitratom. Ko jo je miličnik zalotil v kuhinji, se je morala pred njim umiti roke in na ta način, so se pokazali sledovi serbrovega nitrata.
Na okrožnem sodišču v Kranju so jo obsodili na 4 mesece zapora. Hotelu »Pošla« pa je dolžna plača** 21.375 dinarjev odškodnine.
w
Sport
v kratkem
• NOGOMET — Kranjski Triglav je v nedeljo igral v Mariboru z Branikom 0:0. Mladinci Triglava pa so v prvenstveni tekmi izgubili 1:3 (1:0) v Celju s Kladi-varjem.
• ROKOMET — V prijateljski ženski rokometni tekmi je ekipa Kranja premagala ekipo Partizana iz Selc 17:8 (7:5).
• KEGLJANJE — Na republiškem prvenstvu za posameznike na Ravnah je Kranjčan Martelanc zasedel tretje mesto, Turk pa si deli četrto mesto.
Rokometni turnir v Kranju ...
Na rokometnem turnirju v počastitev dneva zmage, katerega je organizirala Komisija za rokomet pri ObZTfC Kranj, so se udeležila 3 moštva iz kranjske občine. Za-sjužemo je zmagala B ekip* Kranja, ki je premagala Sa' vico in Zabnico. V borbi z« drugo mesto pa je Žabnica Z veliko težavo premagala Savico.
Rezultati: Kranj B : Savica 19:7 (10:5» Kranj B : Žabnica 17:12 (7:6) Žabnica : Savica 18:17 (8:*)
Vrstni red: 1. Kranj B, 2-Žabnica, 3. Savica
P. Sifrer
GLAS * 12. MAJ
1965
OGLASI - OBJAVE
Prodam pujske in kravo s
teletom. Legat, Selo pri Žirovnici 33 2136
Prodam kravo, ki bo junija teletila. Povle 9, Golnik 2137
Prodam puch 175 ccm. Železniki 48 2138
Prodam moped colibri na dve prestavi. Cerklje 30 2139
Prodam moped colibri s 5.000 km. Mali Ivan, Letencc 4, Golnik 2140
Ugodno prodam montažno leseno garažo — Naslov v oglasnem odd. 2141
Prodam pralni stroj super avtomatic »Gandv« za 5 kg. Kovar, M. Pijade 5, Kranj
2142
Prodam 3 prašiče po 120 kg težke,   kosilnico BAUTZ, 2
brani za  na  poh, motorno gnojnično črpalko in kravo po teletu. Zalog 17, Cerklje 2143
Prodam nekaj borovih plohov. Naslov v ogl. t>dd.
2144
Otroški voziček italijanski, za dvojčke prodam. Stružni k, Levstikova 3, Kranj 2145
Prodam primo. Kranj, Ljubljanska 10 2146
Prodam moped colibri. Zg. Bitnje 101, žabnica 2147
Stojalo za kolesa ugodno prodamo, trgovinaN— Borovo, Kranj „ 2148
Prodam dvosedežni moped n« tri prestave. Zalog 10, Cerklje    * 2149
Prodam kombiniran otroški voziček. Hudovernik, Gradni-kova 1, Kranj 2150
Poceni    prodam trodelna
Zahvala
Ob izgubi naše drage tete
ANE BIČEK
španove mame
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom m znancem, ki so pomagali in jo spremili na zadnji P°ti, ji poklonili vence ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo duhovščini in zdravniški pojoči, dr. Rešku. še enkrat posebna zahvala vsem.
Zali ]og, 7. maja 1965
Žalujoči ostali
Zahvala
,*alostni izgubi našega dragega očeta, deda in poseda
VALENTINA BLAŽIRJA
domS^ren° zanva'.iuJemo vsem sostanovalcem, sose-v Qu'.,Soroanikom in znancem, ki so pomagali in ga Poki •C.m številu spremili na njegovi zadnji poti,'mu hval°ni'' cvetJc> ter nam izrazili sožalje. Posebno za-jn d0,pa smo dolžni dr. Janezu Bajželjnu za vso skrb ter' ° to Ukazano mu v času bolezni, č. duhovščini, Psvskcmu zboru upokojencev Kranj.
Žalujoče družine: Završnik, Blažir, Šolar, Zupan, Kodrich in Zaje
KranJ-Straž
išče, 11. maja 1965
Zahvala
laščlb •bndk5 I1«**] naše drage
m sestre
mame, stare mame,
LUCIJE PODGORŠEK
Zadnj^reno- Zanvaljujemo vsem, ki so jo spremili na cvetje Pptl' nam izrazi'i sožalje, ji poklonili duhovšč °SC^no za^va'° sm0 dolžni vsem s hva]a        *n uP°kojencem. Vsem še enkrat najlepša
vence in sosedom,
Senč
Žalujoči, sin Stanko z družino, sestre, bratje in ostalo sorodstvo.
:Ur. 12.
maja 1965
rabljena okna. Knap Jože, Nartnikova 9, Kranj — Lahore 2151
Prodam prašičke po 6 tednov stare. Praprotna polica 5, Cerklje 2152
Kurnike za rejo piščancev v prodam. Bidovec, Sr. \as 7, Golnik 2153
Prodam prašiča 40 — 50 kg težkega. Moše 30, Smlednik 2154
Ugodno prodam skoraj nov pralni stroj »Maris-Rondo«. Koilenc, Kranj, G radni kova 3/19      • 2155
Prodam fia| 600 v dobrem stanju. Adergas 18, Cerklje 2156
Prodam    večje oleandre.
Kranj, Ljubljanska c. 17 2157
Avto fiat 600 nujno prodam, šoba Jože, Zupančičeva 16, Kranj 2158
Prodam dobro ohranjen VW. Poženk 4, Cerklje 2159
Stružnico, višina konic 110 milimetrov, razdalja mod konicama 500 mm in radio tele-lunken prodam. Stare; Kranj, Zupančičeva 37 2160
Prodam dve telici stari 13 mesecev. Nasl. v ogl. odd.
2161
Prodam stoječ levi vzidljiv štedilnik s ploščicami in pesek teranovo. Naslov v oglasnem oddelku 2162
Prodam kravo, ki je tretjič teletila in bika 5 mesecev starega, Cerklje 107 2058
OBJAVA
Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih. Ljubljana, Zaloška cesta 5
sprejema
na rehabilitacijo in šolanje vse slušno in govorno-prizadete in sicer:
1. predšolske otroke od 2. leta starosti dalje, «
2. odrasle slušno in govorno prizadete,
3. šoloobvezne otroke od 7. leta starosti dalje in
4. mladino za poklicno izobraževanje (vajence).
Ustne in pismene prijave za rehabilitacijo predšolskih otrok in odraslih slušno in govorno prizadetih, sprejemamo vse leto.
Prijave za šoloobvezne otroke od 7. leta dalje in mladino za poklicno izobraževanje (vajence) sprejemamo do 31. maja 1965.
«. v
Prošnji mora biti priložen izpisek iz matične knjige ter izvid in mnenje komisije za kategorizacijo, ki ga dobite na oddelku za socialno varstvo vaše občine.
Otroci, ki še niso bili kategorizirani, bodo kategorizirani v Zavodu. Na šolanje bodo pa odrejeni bodisi v Ljubljano ali v Portorož. %
Staršem oziroma slušno in govorno prizadetim nudimo strokovno pomoč in nasvete/vsak ponedeljek in četrtek od 8. — 12. ure.
Starši, nudite svojim otrokom pravočasno pomoč, ker je rehabilitacija najuspešnejša, če z njo začnemo v rani mladosti.
i
Uprava Zavoda
Zahvala
Ob bridki izgubi našega nepozabnega očeta
JANEZA PAPLERJA
Kozjekovega ata
se zahvaljujemo vsem, ki so ga obiskali v času bolezni. Prisrčna hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mu darovali vence, se od njega poslovili, ga spremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala gospodu župniku, dr. Bajželjnu in pevskemu zboru Nadalje vaščanom iz Nemilj in Njivice, Elektrarni Sava Kranj in kolektivu kurilnice Moste. Posebno zahvalo smo dolžni štularjevim, ki so nam tudi v času bolezni stali noč in dan ob strani. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči sinovi in hčeri
Zahvala
Ob bridki izgubi našega dragega
IVANA BITENCA
ključ, mojstra v pokoju
se zahvaljujemo vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, vsem številnim darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravnikom in sestram Jeseniške bolnice za skrb in nego med boleznijo. Zahvala č. duhovščini za spremstvo, Društvu upokojencev in pevskemu društvu »Enakost« za ganljive pesmi. Posebna zahvala družini štajnbaher za vsestransko pomoč in oporo v težkih dneh in vsem ostalim, ki so sočustvovali z nami in nam lajšali bolečino. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: žena Angelca, hčerki Helena in Jožica, sin Janez z družinami in sin Vladimir, brata in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo.
Kranj, 12. maja 1965
Avto moto društvo šk. Loka, kupi srednje veliko železno blagajno. Ponudbe poslati na upravo društva 2079
Kupim gugalno račko ali konja in sobno omaro. Naslov v oglasnem oddelku
2163
Za varstvo dojenčka iščem žensko od 7 — 13 ure. Ponudbe poslati pod Stražišče
2164
Zamenjam betonsko železo
premera 8 mm za 10 mm. Britof 48, Kr. 2165
Oseba, ki je našla aktovko v Starem dvoru pri Šk. Loki je bila opazovana. Prosim, da takoj vrne proti nagradi k Jernejčku St. dvor 2165
Vzamem sostanovalca. Naslov v oglasnem oddelku
2166
Šoferski tečaj v Škof ji Loki
Avto-moto društvo Škofja Loka organizira nov tečaj za šoferje — amaterje A B kategorije. Začetek tečaja bo, ko bo popolnjeno število pri-javljencev. Prijave sprejema pisarna AMD škofja Loka, Jegorovo predmestje 10, vsak ponedeljek in sredo med uradnimi urami dopoldne in popoldne ter tov. Jesenovec v  trgovina  »PEKO* škofia
T rvVo
Dostava pošte v Komendi
Povedal bi vam rad, koliko časa potuje pošta iz Kranja do Komende. Dne 12. aprila 1965 sem poslal iz Kranja poštno nakaznico z denarjem na naslovno pošto v Komendo. Naslovnik, ki je na Mlaki, je denar prejel šele po štirih dnevih, to je 16. aprila 1965.
Pripomnim naj Se, da se ljudje v tamkajšnji okolici pogosto pritožujejo, da neredno prejemajo pošto. Sprašujem se, kje je vzrok za tako dostavo pošte na dom? Vinko Hančič, Kranj, Jelenčeva 27
ODGOVOR
Preko PTT v Kranju smo se informirali pri pošti Komenda o poti Vaše pošiljke, odnosno dostavitve v tamkajšnji okolici.
Pošiljka je bila oddana v Kranju 12. aprila, v Komendo je prišla 13. aprila. Krir pošta Komenda dostavlja v nekatere vasi vsak drug dan, je bila pošiljka dostavljena v Mlako 14. aprila. Ker naslovnika ni bilo doma, je pustil pismonoša obvestilo. 15. zopet ni bilo dostave v Mlako. Ko je hotel pismonoša 16. ponovno odnesti pošiljko v Mlako, je stranka te&a dne zjutraj sama prišla na pošto in prevzela denar.
Vzrok za neredno dostavo pošte na dom (vsak drugI dan) je v tem, ker ima vas malo prebivalcev, je precej oddaljena ter bi se zaradi tega pogosto primerilo, da bi pismonoša prinašal le po nekaj pisem. Zaradi tega je dostava v Mlako vsak drugi dan. P. C.
Razen mnogih slovesnosti, komemoracij in dr ugih prireditev, so praznik zmage ljudje pra* novali tudi v ožjem krogu. Na sliki: skupina jeseniških železarjev, ki je skupno I Američan' monterji nove bluming valjarne na Belškem polju, proslavljala v Završnici. Seveda ob C* vapčičih in domači kapljici
HOTEL - da ali ne
Mladi glasbeniki za praznik
V okviru praznovanja 20-letnice osvoboditve so izvedli svoj   program   tudi učenci
Zbor na Rasici
V nedeljo, 16. maja bo na llasići pri Šentvidu veliko planinsko zborovanje v počastitev 20-letnice osvoboditve. Pričakujejo udeležbo planincev iz ljubljanskega in gorenjskega področja. Samo iz Gorenjske se bo zborovanja udeležilo okoli 1000 planincev. R.
kranjske glasbene šole. V koncertni dvorani delavskega doma Franca Vodopivca so uprizorili koncert raznih skladb jugoslovanskih avtorjev, ki je poslušalce prijetno iznenadi I. Sodelovali so učenci iz oddelkov za klavir, violino, violinčelo, solopetje, za trobento in godala ter harmo-nikarski orkester. Udeleženci so ocenili, da je bil to višek mladih reproducentov v letošnji sezoni.
Vrh šmarjetne že nekaj let stoji na pol dograjen objekt. Graditi so ga začeli planinci. Bil bi naj hotel. Vendar je gradnja prerasla graditelje tako glede namena kot glede sredstev. Dela so ustavili in — namesto, da bi Kranj dobil potreben in atraktiven turistični objekt — vse stoji in po malem propada.
Občinska skupščina je letos za izgradnjo tega objekta namenila iz sredstev za razvoj gostinske, obrtne in komunalne dejavnosti 60 milijonov dinarjev dolgoročnega kredita. Najelo naj bi ga pač tisto gostinsko podjetje, ki bi imelo interes dograditi hotel in ki bi bilo, seveda, pripravljeno pri tem prispevati kaj tudi iz svojega žepa.
Doslej razpis za posojilo še ni bil objavljen, čeprav Je gradbena sezona že na višku, turistična pa pred vrati. Izguba je tako dvojna. Mar bo objekt res It enkrat prezimll kakršen je?
Razgovor ob
razstavi
Zgled delovnim organizacijam
»Dom v Stražlšču naj bo za vzgled vsem ostalim kolektivom, kako Je treba reševati skupna vprašanja in probleme prebivalstva določenega kraja, kajti standard naših ljudi ne izvira zgolj iz delovne organizacije, marveč iz širšega pojmovanja, Iz pogojev življenja v okolici kjer človek živi in stanuje.«
Tako je povedal predsednik občine Kranj Martin Košir, preden je pred vhodom v nov Delavski dom kolektiva Tekstilindus v StražiŠču 8.maja prerezal vrvico in slovesno odprl poslopje.
Kolektiv Tekstilindus, ki je v zadnjih letih imel mnogo težav, včasih niti dovolj de-naria za osebne dohodke kot
Vremenska napoved za danes in prihodnje dni:
Danes dopoldne bo še sončno, v popoldanskem času pa so možne krajevne plohe. V prihodniih dneh ni pričakovati večji sprememb. Dnevne temperature še bodo g bale okoli 15 stopimj.
bi bilo treba, je iz svojih skladov jemal denar za gradnjo velikega poslopja v Stražišču, ki je namenjeno zgolj izboljševanju življenjskih razmer ljudi. Skupno so tako potrošili več kot 300 milijonov dinarjev.
V tem domu je danes 176 postelj, v glavnem za samske delavke ter garsonjere za matere samohranilke, kar bo zelo olajšalo dosedanje težave mnogim njihovim delavkam. Hkrati je v tem poslopju otroško-varstvona ustanova za 26 malčkov, ki bo poslovala v dveh izmenah, zatem obrat družbene prehrane, ki ima zmogljivost 300 obrokov hrane in razpolaga z 80 sedeži, prav tako je tam lekarna in drugi prostori  za  družabno življenje.
S tem je kolektiv Tekstil-kidusa v resnici pokazal ne-
sebično odpovedovanje trenutnih ugodnosti fprijem-kov) za načrtno* dolgoročno reševanje težav članov njihovega kolektiva in ostalih občanov, kajti v domu bodo našli rešitev mnogih težav vsi prebivalci tega kraja.
K. M.
Klub kulturnih delavcev v Kranju prireja v petek, 14. maja ob 19.30 v Galeriji v Prešernovi hiiš v Kranju razgovor ob razstavi del akademskega slikarja Apollomja Zvesta. Razgovor bo vodil direktor škofjeloškega muzeja Andrej Pavlovec. — J. J.
(iodba na Mlinom
Na Mlinem pri Bledu so v zadnjem času spet pozivih delo tamkajšnje gasilske godbe, ki je bila ustanovljena že pred 38 leti. S podporo vseh organizacij bodo poskusili nabaviti nove instrumente. Z zbiranjem sredstev so že pričeli. Godba na Mlinem je pomembna za ves Bled, zato jo bodo delovne organizacije lahko upravičeno podprle in ji pomagale z denarnimi prispevki za nove instrumente.
V Zasipu dovolj prireditev
V Zasipu so zaključili s predavanji o likovni umetnosti. Omogočila jih je občinska zveza kulturnih organizacij Radovljica, v sodelovanju z Narodno galerijo iz Ljubljane. Predavala je umetnostna zgodovinarka Polonca Kokalj. Predavanja so bila zanimiva in ponazorjena z lepimi reprodukcijami del domačih in tujih mojstrov slikarjev. Obisk je brl kar zadovoljiv. Podobno je bilo tudi v PodmarUi, medtem ko je bil obisk v Radovljici in v Lescah tako slab, da so s predavanji morali prenehati.
Odkar so dokončno obnovili kulturni dom, se je razgibalo kulturno življenje v tem kraju blizu Bleda. Zelo uspešno je delo pevskega zbora, s pomočjo delavske univerze in zveze kulturnih organizacij pa so priredili tudi več predavanj in prireditev. Za 40-letn.ico kulturnega dela v tem delavskem naselju pa že pripravljajo Borove Raatrgance. V obnovljenem kulUrt-nem domu so zgradili dvorano s 100 sedeži in uredili nove prostore za kn jUfiico.
Humanizom Trsloničanov
Čeprav so prebivalci ob !• tošnji krvodajalski akcij marsikje pokazali veliko t* vest pa so tudi kraji, kjer tako in je bilo celo manj P* Javljencev kot prejšnja leta.
Dobro so se odrezali preM vaicl v Trstenlku. V te Čl« vekoljubne namene Je oddal* kri celo 8 ljudi več, kot i' bilo predvideno. Kot v Trst*" niku se Je pokazalo tudi ' drugih krajih Gorenjske namreč da je zavest in pr* pravljcnost za pomoč IJiule«* bolj živa v vaseh, po nek danjih odročnih partizanski* krajih.
Gostovanje v fit)z d0
Svoboda »Tone Cufar« J* senice se je odzvala vabil* zdravilišča »France Rozm»fl' v Martuljku. Oskrbovanec1* tega zdravilišča sta prired'" ansambel narodnih plesov ** komorni zbor večer jugo1*'* vanskih narodnih plesov * pesmi. Medtem ko je P,e< leti Svoboda Jesenice redi* mesečno gostovala v don* »Franceta Rozmana« v Maf' tuljku, je bilo to gostovanj' ansambla narodnih plesov *? komornega zbora po nckAl letnem presledku.
« v i . »
Izdaja in liska CP -Gorenjski tisk.. Kranj, Koroška cesta 8. Naslov u rejništva: Kranj, Cesta SIS-uči.« /..»^.ii i i 27 in U|)i »'■'' Kranj. Koroška gesta Tekoči račun pri NB " Kranju G07-1 l-l-i:tr». Telefoni: redakcija 28-35. M '<"-uprava in tiskarna zi-9*» 24-75. 28-97. Naročnin*'-letno 1300, mesecM 110 d'-narjev. Cena pesaoMsaiP številk: sreda 20. sob«** 30 din. Mali od i i za naročnike 30, za nenaroČni"' 40 din beseda. Neplača»'h oglasov ne objavljat«0
V
•k
il< "J. k