POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN
ZASAVSKI VESTNIK
LETO V. — St. 49.
O L A SILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA
TRBOVLJE, 11. DECEMBRA 1952
Volivci okraja Trbovlje so v nedeljo pokazali, da zaupajo državnemu in političnemu vodstvu
Pri nedeljskih volitvah v okrajni zbor in v občinske ljudske odbore so Volivci našega okraja spet pokazali, da nočejo poslušati sovražnikov naše države in vatikanskih prišepetavcev. Le majhno, neznatno število ljudi je v nedeljo ostalo doma, ti pa so s svojim delom in zadržanjem že prej pokazali, da so proti današnji ljudski oblasti.
Po dobrih političnih predpripravah, ki so bile v času volilne kampanje izvršene po vsem okraju, so volitve kljub neugodnemu vremenu dobro uspele. Volivci so na svojih zborih obravnavali delo naših občinskih ljudskih odborov, našo sedanjo in bodočo komunalno dejavnost. Predvolilna kampanja je bila povezana z neštevilnimi predavanji, kar je prišlo do izraza zlasti na sektorju Radeč, Hrastnika, Lok in še drugod. Posebno so se zavzele za uspešen izid Volitev naše žene, ki so se obvezale, da bodo volile stoodstotno. Napovedano je bilo tudi več tekmovanj; tako je Hrastnik napovedal tekmovanje vsem ostalim občinskim odborom okraja, v Radečah pa so tekmovali z Zagorjem in Loko. V Trbovljah so si posamezna volišča napovedala medsebojno tekmovanje. Vas Ržiše je obljubila, da bo volitve opravila do desetih dopoldne, in fes je svojo besedo držala.
Po vsem okraju so bila volišča lepo okrašena, ponekod pa so imeli celo budnice, tako na primer v Radečah, kjer je godba že v zgodnjih jutranjih nrah budila volivce in jih klicala na Volišče. Prav tako je bilo tudi v Hrastniku. Godba iz Radeč je odšla še v Vrhovo in Zidani most. V Radečah so Zaradi železničarjev odprli volišča že °b štirih zjutraj.
LOVCI SO VOLILI PRVI
V	Radečah so med prvimi volili lovci, ki so nato odšli na teren v naše Sorske vasi, da pomagajo pri volitvah. Tako je bilo v Polšniku. Podkumu. Dolah pri Litiji, na Trojanah in v Cem-šeniku. Povsod je bilo obilo snega.
V	Zagorju, Hrastniku in Trbovljah So večino volišč odprli že ob 5. zjutraj, nakar so rudarji, ki so bili določeni za popravljalna dela v rudniku, odšli V službo.
PRVA POROČILA OB SEDMIH ZJUTRAJ
Prva poročila ob sedmih zjutraj so bila precej skromna. Ob sprejemanju Poročil na telefonu si imel občutek, kot da se poročevalci branijo dati številke, da bi pozneje presenetili.
V	Trbovljah je volilo do sedmih Zjutraj okrog 19% volivcev. Rezultati iz Hrastnika so dali slutiti, da bodo tamkaj med najboljšimi. Šele ob devetih dopoldne je bila slika nekoliko jasnejša; Hrastnik je volil do te ure 69-°dstotno, med njimi štiri tamkajšnja volišča že 100-odstotno — v Trbovljah so vodili do 9. ure 49-odstotno, na Dolu Pri Hrastniku pa 23-odstotno.
Iz Loke so sporočili, da je volišče v Domu onemoglih volilo že ob sedmih 2iutraj stoodstotno. Iz Cemšenika je Prispela vest. da so volivci volili v jutranjih urah 27-odstotno in da je na voliščih vse polno ljudi, ki čakajo, da bodo volili. Iz Ceč, ki sodijo sedaj pod trboveljsko občino, so prišli mladinci *n mladinke z ostalimi volivci na volile s harmoniko na čelu.
V Radečah je bila ob devetih dopoldne na voliščih 1 in 2 že 70-odstotna udeležba — Goreljce, ki sodijo pod Radeče, pa so volile ob 9. uri že stoodstotno.
50-ODSTOTNA UDELEŽBA V OKRAJU OB DESETI URI
Volišča so bila povsod polna volivcev, poročila pa so prihajala v glavnem le iz naših centrumov, medtem ko je bilo iz. naših hribovskih krajev kot na primer iz Dol pri Litiji, Polšnika in Kuma, kjer je zapadlo precej snega, teže dobiti kakšno pošto.
Ob enajstih je vodil pri volitvah Hrastnik, kjer so volili do te ure že 94-odstotno, sedem volišč pa celo stoodstotno, Radeče 65-odstotno, Loka pri Zidanem mostu 52-odstotno, Dole pri Litiji 27-odstotno, Podkum ob 9. uri 28-odstotno, Dol pri Hrastniku 65-odstotno, Mlinše 63-odstotno, Trojane 76-odst., Senožeti 63-odst„ Zagorje 78-od-stotno, Trbovlje 76-odst., Cemšenik 68-
odstotno, kjer je vas Ržiše. držala dano I voliL
i besedo in do desetih dopoldne volila | stoodstotno.
Do 11. ure dopoldne se je v vsem 1 okraju udeležilo volitev 71% vseh volilnih upravičencev. Do te ure je 22 volišč volilo že stoodstotno.
Med 11. in 14. uro je bilo na voliščih nekoliko oddiha, vendar se je odstotek udeležbe stalno dvigal.
TROJANE — OB 14. URI DRUGI NAJBOLJŠI
Hrastniku, ki je dosegel do dveh popoldne 97-odstotno volilno udeležbo, so se močno približale Trojane, ki so volile do tedaj že 95,5-odstotno, Loka pri Zidanem mostu pa 90-odstotno. Pozneje je prišlo iz Radeč dodatno poročilo, da so tamkaj na treh voliščih do druge ure popoldne volili že 99-odstotno.
V Radečah so žene volile stoodstotno razen dveh, ki sta pismeno izjavili, da ne pojdeta volit, to sta bili žena in mati cerkvenega ključarja. Tukaj je zanimivo, da je cerkveni ključar sam
V	Zagorju je bila ob 14. uri volilna udeležba okrog 89-odstotna, v Cemše-niku 69-odstotna, na Dolu pri Hrastniku pa 71-odstotna. V Loki pri Zidanem mostu so do te ure volili 91-odstotno, v Dolah pri Litiji 81-odst., v Trbovljah pa 89-odstotno.
MLINŠE OB 15. URI DOSEGLE 100%
Med prvimi, ki so poslali pošto, da so v območju svojega občinskega odbora dosegli polnoštevilno udeležbo na volitvah, so bile Mlinše. Ta kraj je tudi pri plačevanju davkov v okraju najboljši.
SOVRAŽNIKI LJUDSTVA NA DELU
Marsikje bi volitve lahko že prej končali, a so čakali na tiste, ki so rekli, da je za to še popoldne čas, in na tiste, ki sploh niso prišli na volišče.
V	tem pogledu so se posebno izkazali nekateri naši duhovniki, med njimi župnik Peter Golob iz Zagorja, ki do nedavnega ni imel volilne pravice, ker
VSI NA NEDELJSKI ZBOR
H. grupe odredov v Litijo
V nedeljo 7. decembra se je začel i V soboto 13. t m. dopoldne bo od-
Litiji partizanski teden, ki sta ga ) kritje spominske plošče na Tisju, koder organizirala Zveza borcev v Litiji
pripravljalni odbor za zbor II. grupe iz Ljubljane.
Namen partizanskega tedna v Litiji je počastitev ustanovitve II. štajerskega bataljona, ki je bil ustanovljen 15. decembra na Kremenjku na Dolenjskem, prav tako pa tudi proslaviti bitko na Tisju (dne 24. decembra 1941). Obletnico bitke na Tisju si je izbrala Litija za svoj občinski praznik.
V Litiji in okolici so v partizanskem tednu vsak dan razne prireditve, ki imajo namen dvigniti slovesnost tega zgodovinsko važnega tedna.
se je vršila pred 11 leti ena prvih bitk slovenskih partizanov z Nemci in kjer je tedaj še skromna partizanska vojska zadala nemškim četam občutljive izgube.
V	soboto 13. decembra bodo popoldne ob 17. uri na Savi pri Litiji sprejeli partizanske patrulje s Koroške in Pohorja, istočasno pa v Šmartnem dolenjsko partizansko patruljo.
V	soboto zvečer bodo kar tri akademije, tako v Litiji, v Šmartnem in v Prosvetnem domu v Mačkovni pri Ponovičah.
V	nedeljo zjutraj bo odšla s Tišja
RUDARJI SO ZAPUSTILO RUDNIKE
in odšli v svobodne zasavske gozdove
1. avgust 1941 Ustanovitev Revirske čete
Prvi borci iz zasavskih revirskih krajev so odšli v gozdove že v juniju leta 1941. Medtem Ho so se borci iz Trbovelj zadrževali na Čemšeniški planini, so si zagorski borci poiskali zatočišča v hribovskih vaseh nad zagorsko dolino. Obe skupini sta se sestali 31. avgusta 1941, naslednji dan pa so si ustanovili Revirsko četo, ki je izvolila za komandirja Lojzeta Hohkrauta, za njegovega namestnika pa Cirila Groz-nika-Curka. Revirska četa je štela ob ustanovitvi 47 borcev, ki so imeli 21 pušk, nekaj municije in bomb.
Informacijska pisarna v Litiji
Udeležencem zbora IT. grupe odredov v Litiji je na razpolago informacijska pisarna, ki posluje ves čas partizanskega tedna v Potokarjevi hiši nasproti postaje.
V Podkumu so lepo proslavili
DAN IZSELJENCEV
Pretekli petek, 5. decembra, so v Podkumu na lep način proslavili Dan izseljencev. Pri tej slovesnosti so sodelovali tudi člani delavskega prosvetnega društva »Svoboda-center« iz Trbovelj, in sicer dramska skupina, moški zbor »Zarja« in kmečki kvartet. Slavnosti
V Zagorju je bilo zadnji teden pred volitvami razgibano
Predvolilna razgibanost v Zagorju se je pokazala še posebno zadnji teden pred volitvami Društva in množične organizacije so imele zadnje dni pr volitvami svoje članske sestanke, na katerih so v glavnem govorili o ude-ležbi na volitvah, o sodelovanju pri pripravah in izvedbi samih volitev. Take sestanke je imela tudi Zveza vojnih vojaških invalidov in društvo upokojencev, kjer je bilo zborovanje še posebno dobro obiskano; razpravljali so o naših političnih in gospodarskih vprašanjih in v zvezi z njimi o volitvah v naše ljudske odbore. Enak sestanek je priredilo pretekli torek Planinsko društvo v Zagorju, prav tako tudi frontni odbori. Vsi ti sestanki in razgibanost kažejo, da so se v Zagorju na volitve dobro pripravili, saj je agitacija zajela skoro slehernega volivca.
so se udeležili tudi zastopniki okraja Trbovlje s tov. predsednikom Viktorjem Burkeljcem na čelu.
Referat na tej slovesnosti je imel okrajni sekretar ZKS, tov. Viktor Kovač, ki je prikazal vse nizkotnosti fašistov za časa okupacije, ki niso prizanesli niti našim najvišjim gorskim vasicam.
Po tem poročilu je nastopil pionir Celestina, ki je v vezani in nevezani besedi orisal spomine na tisti čas, ko fašizem tudi njihovi družini ni prizanesel. Za svoje delo, ki je bilo pesniško zelo dobro sestavljeno, je žel vse priznanje domačinov in gostov.
Gledališka družina »Svobode-center« je nato uprizorila igro »Pesem s ceste«, ki je žela pri gledalcih veliko priznanje. Posebno se je domačinom priljubil spet tov. Robert Plavšek, ki si je s publiko takoj ustvaril kontakt. Med oddihi je nastopil pevski zbor »Zarja«, ki je z udarnimi pesmimi dvigal razpoloženje v dvorani. Po končani kulturni prireditvi se je v dvorani razvila prijetna zabava, h kateri sta pripomogla kmečki kvartet pod vodstvom tov. Jožeta Skri-narja in moški pevski zbor »Zarje«.
Lepa slovesnost bo ostala v trajnem spominu vsem domačim, ki so sklenili, da bodo ta dan slavili vsako leto kot vaški praznik.	D. K.
Med ljudstvom si je ta partizanska skupina takoj osvojila simpatije in je bila deležna moralne in materialne pomoči. Revirska četa je prenesla svoje delovanje tudi v litijski okoliš.
Borci iz rudniških revirjev so izvršili nekaj akcij že pred združitvijo v Revirsko četo. Tako so 22. julija 1941 napadli nemško municijsko skladišče v Trbovljah in se tam oskrbeli z eksplozivom za rušenje nemških vojnih objektov.
Sestav Revirske čete
1.	Džek — Rudi Karat, rudar iz Zagorja;
2.	Ivan — Ivan Ceglar, rudar iz Trbovelj;
3.	Sivo — Viktor Tojnko, rudar iz Zagorja;
4.	Prešeren — Ivan Remic, kmet iz Letuša;
5.	Božo — Rudi Poznič, rudar iz Trbovelj;
6.	Buč — Ivan Farčnik, ključavničar iz Savinjske doline;
7.	Martin — Franc Pavlovič, hlapec iz Rogaške Slatine;
8.	Skale — Slavko Vrankar, cirku-larist iz Braslovč;
9.	Rok — Hinko Kamnik, trgovski pomočnik iz Trbovelj;
10.	Igor — Leopold Juvan, rudar iz Zs^orj 3 *
11.	Aljoša — Franc Eberl, rudar iz Zagorja;
12.	Oto — Oto Prešiček, električar iz Trbovelj;
13.	Račko — Avgust Zupan, rudar iz Praprotnega pri Hrastniku;
14.	Jurič — Pepi Hrovatin, rudar in trgovski pomočnik iz Liboj;
15.	Stane — Tone Jordan, delavec iz Trbovelj;
16.	Franci;
17.	Dušica — Janez Kukman, dijak iz Trbovelj;
18.	Gorki — Ivan Juvan, rudar iz Zagorja;
19.	Žani — Ivan Gričar, delavec iz Roviš pod Sv. Goro;
20.	Pangrac — Ivan Ahac, krojač iz Savinjske doline;
21.	Alojz II. — Alojz Zupančič, rudar iz Trbovelj.
Obiščite partizansko razstavo v Litiji
V času partizanskega tedna v Litiji je odprta tudi posebna partizanska razstava, ki je nameščena v litijski gimnaziji. Svet za prosveto okraja Ljubljana-okolica priporoča obisk razstave, zlasti vsem šolam iz Zasavja. Razstavo si naj učenci vseh zasavskih šol ogledajo pod vodstvom učiteljev.
patrulja Zveze borcev, ki bo dospela ob 9. uri v Litijo in bo na slavnostni seji mestnega ljudskega odbora izročila štafetno palico s Tišja. Zatem pa bo slovesna proglasitev litijskega občinskega praznika NOB.
Ob 10. uri bodo dospele na športni prostor v Gradcu pri Litiji vse partizanske patrulje z borci nekdanje II. grupe odredov, nakar se bo začel slovesni zbor II. grupe odredov.
Po zboru bo pohod udeležencev mimo partizanskega spomenika v Litiji, kjer bodo nekdanji partizanski borci položili venec k spomeniku padlim partizanom in žrtvam za svobodo.
Nedeljsko slavje bo eno največjih, kar jih je doživela Litija po osvoboditvi.
Dolžnost vseh narodno zavednih prebivalcev iz Zasavja in drugih krajev je, da s svojo udeležbo na zboru v Litiji izrazijo priznanje prvim slovenskim partizanom, članom nekdanje II. grupe odredov.
je pomagal izdajalcem ljudstva in je bil leta 1949 obsojen. Volilno pravico je dobil pred kratkim, vendar ni prišel volit; napisal je pismo, kjer pravi, da pojde drugo leto volit — na dan volitev pa se je mož umaknil iz Zagorja. Tudi v Kolovratu so čakali do treh popoldne na župnika Benedeka, ki je seveda poslal prej vse ostale na volišče, sam pa je čakal do zadnjega. Tudi v Trbovljah so se nekateri odpeljali nekaj dni poprej v druge kraje, samo da bi jim ne bilo treba voliti, vendar so se ti ljudje v svojih kalkulacijah ura-čunalL
OB 16. URI SO PONEKOD ŽE ZAKLJUČILI VOLITVE
Volitve so se bližale h kraju, a težko je bilo dobiti z volišč poročila, ker so vsi odlašali z odgovori, češ da bodo dali podatke, ko bo poznan končni uspeh. Zagorje je volilo do štirih popoldne 98,5-odstotno, Cemšenik 98,3-odstotno, Trojane 95,5-odst., Mlinše so že zaključile 99,8-odst., Trbovlje 98,5-odstotno, Hrastnik 99-odstot., Dol pri Hrastniku tudi 99-odstotno.
VOLITEV SE JE UDELEŽILO
V	OKRAJU 98,8% VOLIVCEV
Končni rezultati volitev so dali odgovor vsem tistim, ki so hoteli zmanjšati njih pomen in izid. V okraju Trbovlje je bila volilna udeležba 98,8-od-stotna, od volitev pa se je abstiniralo 1,2 odstotka vseh volilnih upravičencev.
V	okraju je bilo skupno 129 volilnih enot in 153 volišč. Posamezni občinski odbori so volili takole:
Zagorje 99,4% (abstinenca 0,6%); Cemšenik 99% (abst. 1%); Hrastnik 99 odstotkov (abst. 1%); Dol pri Hrastniku 99,2% (abst. 0,8%); Senožeti 99,5% (abstinenca 0,5%); Trojane 99,6% (abstinenca 0,4%); Mlinše 99,8% (abst. 0,2%); Loka pri Zidanem mostu 99,5% (abstinenca 0,5%); Dole pri Litiji 96,5'/«, (abstinenca 3,5%); Radeče 98,7% (abstinenca 1,37*0; Podkum 92'/« (abst. 8%) Polšnik 92,8% (abst. 7,2%); Trbovlje 99 odstotkov (abstinenca 1%).
Izid nedeljskih volitev v okraju Trbovlje je pokazal 98,8-odstotno udeležbo, kar je vsekakor velik uspeh, na drugi strani pa so volivci s polnoštevilno udeležbo na volitvah potrdili politiko državnega in političnega vodstva.
Sv. Gora — središče in pričetki oborožene borbe
Začel se ]e partizanski teden II. grupe odredov
V nedeljo, 7. decembra, dopoldne so v Litiji odprli razstavo kot uvod v partizanski teden II. grupe odredov. Razstavo je odprl general Jaka Avšič, ki je v daljšem govoru prikazal delo in uspehe borcev II. grupe odredov, ki so bili prvi slovenski partizani. Razstave so se udeležili tudi podpredsednik vlade LRS tov. Ivan Maček in Janez Vipotnik ter številni borci II. grupe odredov, predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij ter domače prebivalstvo.
Razstavo je uredil pripravljalni odbor s pomočjo arhitekta Vlasta Kopača. Partizanska razstava v Litiji prikazuje bogat material iz časa narodnoosvobodilne vojne, kakor n. pr. iz borbe v
Tisju pri Litiji, kjer so se borci II. grupe odredov prvič spopadli z Nemci Na razstavi vidimo tudi uniformo heroja Staneta Rozmana, njegovo orožje in odlikovanja, ki jih je nosil na dan svoje smrti. Razen slik komandanta Staneta so razstavljene tudi slike borcev II. grupe odredov in narodnih herojev. Preproste obiskovalce razstave zanimajo predvsem partizanske prepustnice znanih partizanov iz Zasavja, čoln, s katerim so se partizani prevažali čez Ljubljanico, ilegalna literatura, ki je po Zasavju širila uporniško misel, itd.
Razstava II. grupe odredov je v učilnicah litijske gimnazije.
NOVA DRZNA PROVOKACIJA
VATIKANA
V uradnem vatikanskem, glasilu »Osservatore Romano* je bila objavljena vest, da bo 12. januarja 11)5(1 Pij XII. med drugimi imenoval za kardinala tudi dr. Alojzija Stepinca. Med jugoslovanskimi narodi je zaradi tega izzivalnega koraka Vatikana, zavladalo veliko ogorčenje. Ugledni javni in kulturni delavci ugotavljajo v svojih izjavah, da je imenovanje bivšega ustaškega nadškofa, najintimnejšega sodelavca krvnika Paveliča in ciničnega krivca za versko fanatični množični pokol j pravoslavnega življa, ne le provokacija, temveč groba žalitev vsega našega ljudstva* ki se je borilo proti sovražniku, s katerim je S-tepinac sodeloval. S tem korakom je Vatikan dokazal, da si ne le želi normalnih odnosov z Jugoslavijo, temveč da jih hoče še zaostriti. V splošnem se sodi, da bo ta najnovejša akcija Vatikana prinesla katoliški cerkvi le škodo, kajti Stepinac ne uživa med jugoslovanskim prebivalstvom zaradi svojega znanega sodelovanja z okupatorjem ne ugleda ne simpatij.
Pod naslovom »Kardinalski klobuk — nagrada za zločine« je »Politika« objavila izjave uglednih kulturnih in javnih delavcev, v katerih se poudarja, da zgodovina Stepiincu ne bo nikoli oprostila njegovih zločinov, sedanje vatikansko »odlikovanje« teh hudodelstev pa smatra jugoslovanska javnost kot sramotno potezo tiste politike, ki je jugoslovanskim narodom v teku tisoč let prizadejala toliko krivic in gorja. Po izjavi clr. Sla-vena Jakovljeviča je rimska kurija s podelitvijo kardinalskega klobuka Steprncu na jasen in nedvoumen način izrazila svojo solidarnost z umazanimi dejanji tega škofa, kar izziva ne le vse državljane naše države, temveč tudi vse poštene ljudi v svetu. Slovenski verniki pa se zaetra-šeno vprašujejo o vzvišenih ciljih katoliške vere, ki morajo imeti čudno moralno podlago, če naj poslušajo verski nauk iz ust takih »najvišjih« dušebriinikov, ki so umazali svoje svečeniške roke s krvjo lastnega naroda, ter papež sam take zločine, ki bi jih moral javno obsojati, nagrajuje s kardinalskim odlikovanjem. Brez dvoma je, da bodo sedaj spregledali še tisti, ki so do sedaj slepo verovali v nezmotljivost in vzvišenost katoliških cerkvenih krogov.
ZASEDANJE
GENERALNE SKUPŠČINE OZN
Vsa pozornost na zasedanju Generalne skupščine OZN je bila tudi zadnje dni osredotočena na korejsko vprašanje; predvsem so razpravljali o indijski resoluciji za rešitev korejskega spora. Na glasovanju je bila Indijska resolucija sprejeta z 52 proti 5 glasovom sovjetskega bloka. Debata Po tem vprašanju je pokazala, da je ostala Sovjetska zveza s svojimi sateliti osamljena v svojih napadih na indijsko resolucijo in doživela onega najbolj resnih političnih porazov v OZN.
Razni komiteji OZN stalno zasedajo ter obravnavajo vprašanja dnevnega redu. zlasti o Tunisu, položaju Indijcev v Južni Afriki, o pogajanjih med Indijo, Pakistanom in Južno Afriko, palestinsko vprašanje itd. Po vesteh bo splošni komite pozval Generalno skupščino, naj zaključi zasedanje do 20. decembra, delo pa naj bi -nadaljevala sredi februarja 1953.
EISENIIOWER OBISKAL KOREJO
General Eisenhower se jo vrnil s tridnovnegA obiska na Koreji in korejskega bojišča, kjer je pregledal nekatere ameriške letalske in pomorske sile in enote britanske skupnosti narodov. Pred odhodom s Korejo je Eisenbower izjavil, da no verjame, d» se bo korejska vojna razširila, vendar sodi, da bo treba povečati ap}€’I*iš,ko pomoč Koreji. — Boji so oživeli zlasti na osrednjem delu korejskega bojišča, kjer sc v ostri zimi borijo za strateško položaje. Letalstvo Združenih držav je bombardiralo razne cilje v Severni Koreji, zlasti močan pa je bil napad veletrdnjav z oporišča Okinava na vojaško cilje blizu reke Jalu.
NOVA USTAVA V EGIPTU
Egiptovska vlad« namerava ustanoviti odbor strokovnjakov, ki bo pripravil osnutek nove ustave. Po odstavitvi kralja Faruk« je novi režim generala Nagiba vedno mislil na novo ustavo, vendar j© moral prej urediti važnejša vj agrarno ref
vprašanja, kakor n. pr. reformo in čiščenje uprave.
CIKLON NA CETLONU
N« Cejlonu jo v preteklem tednu divjal silovit ciklon, ki je uničil skoraj ve« pridelek ter povzročil smrt 25 ljudi. Uničene so številno ribiško hiše in stotin© ribiških čolnov. Prizadeto področje izgloda, kot da bi bilo bombardirano.
Staršem so pripravile veselic
15. septembra letošnjega leta je v Trbovljah pričela s poukom novoustanovljena enoletna gospodinjska šola. Kako potrebna je bila ta ustanova za delavske Trbovlje, priča najzgovorneje to, da šola ni mogla sprejeti vseh deklet, ki so se vpisala, ter so morala mnoga ostati doma in počakati na drugo leto.
V četrtek, 27. novembra, pa so priredile učenke te šole prijeten družabni večer, na katerega so povabile starše, zastopnike oblasti, ZK in množičnih organizacij. Mladinke so se na ta dan z vso vnemo pripravljale. Uprava šole je izkoristila to ugodno priložnost, da ob njej poveže dom, oblast, množične organizacije in šolo, ker le v skupnem delu je zagotovljen uspeh.
Ob tej priložnosti so tudi lepo proslavili 29. november, Dan republike. Zbrane goste je pozdravila upraviteljica šole, podčrtala važnost družabnega večera ter poudarila pomen 29. novembra. Zastopnica mladinske organizacije se je v imenu mladink zahvalila zbranim predstavnikom oblasti za ustanovitev gospodinjske šole, ki nudi dekletom potrebno strokovno, teoretično in ideološko znanje. V prvem delu družabnega večera so mladinke pokazale svoje strokovno znanje s tem, da so zbranim gostom pripravile večerjo — banket. Prav prisrčno je med banketom izzvenela zdravica, izrečena FLRJ, JLA in maršalu Titu. Po večerji je zbrane goste nagovoril predsednik mestne ob- ! čine Trbovlje, tov. Alojz Borštnar, poudaril važnost 29. novembra za vse delovno ljudstvo Jugoslavije ter izrazil svoje zadovoljstvo nad prijetnim presenečenjem, ki so ga pripravile mladinke gospodinjske šole staršem ter predstavnikom oblasti. Obljubil je, da bo enoletna šola, ki je bila letos ustanovljena, uživala tudi v bodoče vso
Spomeniki padlim borcem in žrtvam v NOV so čast in ponos delovnega ljudstva Jugoslavije
Širom po naši domovini se mogočno dvigajo spomeniki v čast in spomin našim najboljšim sinovom in hčeram, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodo delovnega človeka Jugoslavije. Ni koščka zemlje v naši državi, kjer ne bi bila prelita kri naših najdražjih v tej pravični borbi — rezultat tega boja pa je današnja družbena stvarnost, graditev socializma in z njo boljše življenje delovnih ljudi.
Dolžnost naša je, da pridobitve naše NOV utrjujemo in jih širimo, da se zanje borimo, ker to zahteva čast vseh naših sinov in hčera, ki so darovali življenje za našo svobodo.
Birokratski aparat IB in SZ je hotel oblatiti in zmanjšati pomen narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije. Lahko trdimo, da ni primere v zgodovini malih in velikih narodov, da bi se celotno ljudstvo uprlo, zmagalo in prevzelo oblast od izkoriščevalskega razreda v svoje rgke, kot se je to zgodilo pri nas.
Zasluga za vse to gre našim najboljšim sinovom, našemu maršalu Titu in njegovim sodelavcem, prav tako pa našemu delavskemu razredu. Zato nas v bodoče nobeno natolcevanje in nobeno blatenje, pa najsi pride od katere koli strani, ne bo omajalo v pravičnosti naše svete borbe proti izdajalcem delavskega razreda, deželam IB in SZ.
Tudi spomenik padlim borcem v Hrastniku, na katerem je vklesano 280 imen žrtev fašizma, naj nam bo simbol in zgled, kako se je treba boriti in zmagati. Po potih teh borcev in žrtev in z vztrajno gradnjo socializma se bomo najlepše oddolžili njim, ki so dali življenje za našo svobodo. Vsem pa, ki hočejo rušiti ugled NOV in oblatiti naše pridobitve, naj bo v opomin spomenik ne samo padlih borcev v Hrastniku, marveč spomeniki borcem širom po Jugoslaviji, ki so svetal zgled junaških narodov Jugoslavije in so dokazali vsemu svetu, kako se je treba boriti za svobodo.	Brun Franci
podporo in razumevanje od Mestnega ljudskega odbora v Trbovljah.
Tov. Herman Pečnik, inšpektor pri Svetu za prosveto in kulturo pri OLO Trbovlje, je pa izrazil svoje zadovoljstvo nad delom gospodinjske šole; poudaril je, da bo šola zasledovala cilje v duhu kongresa AFŽ, da se pouk v primeru potrebe podaljša, da dobe učenke potrebno kvalifikacijo, da se bodo mogle poklicno uveljaviti kot gospodinje.
Predsednica okrajnega odbora AF2, tov. Nada Naradova, je pozdravila starše ter izrazila zadovoljstvo nad uspehom, ki so ga dosegle njihove hčerke pri delu v šoli.
Po večerji se je razvil prav prisrčen roditeljski sestanek, kjer je upraviteljica šole seznanila starše z uspehi v šoli. Do sedaj so bile učenke ocenjene samo iz teoretičnih predmetov, kjer je bilo med vsemi le 12 negativnih ocen, kar je zelo malo. Pouk na šoli traja od 7. ure zjutraj do 17. ure. Pet ur odpade na teorijo, pet pa na praktično usposabljanje v kuhinji, šivalnici in pralnici. Upravnica šole je podčrtala važnost medsebojnega sodelovanja med šolo in domom; naglasila je: »Mi bomo podprli vas, upoštevali vas, vas pa prosimo, da nas podprete pri naši vzgoji.«
V drugem delu programa je nastopil pevski zbor gospodinjske šole ter zapel tri pesmi. Nato so dekleta plesala jugoslovanska kola, nazadnje pa uprizorile enodejanko »Mladi borci«. Sekretar okrajnega komiteja LMS v Trbovljah, tov. Kukovca, je nazadnje nagovoril mladinke; čestital jim je k uspehu prireditve proslave Dneva republike in jih pozval, naj še nadalje pridno delajo, se strokovno in ideološko vzgajajo, da bodo zavedne mladinke socialistične Jugoslavije. Proletarske Trbovlje bodo lahko ponosne na svoj ženski naraščaj.
Da so mladinke mogle izvesti program, so morale priti že ob 6. uri zjutraj v šolo, kjer so Imele vaje, ali pa so študirale Titov govor na VI. kongresu ZKJ v Zagrebu.
Učenke gospodinjske šole so upra-viCene do otroških doklad, morajo pa plačevati 150 din mesečnine v šoli, kar se porabi za prehrano, medtem ko se drugi izdatki krijejo iz proračuna OLO Trbovlje.
Ob koncu programa so se starši zahvalili predavateljskemu zboru za skrb in trud za njihove učenke, zastopnikom oblasti pa za ustanovitev šole.
NEKAJ PRIPOMB K PROSLAVI DNEVA REPUBLIKE V ZIDANEM MOSTU
Dan republiko je prebivalstvo občine Radeče slovesno pnaanovalo v novi dvorani Sindikalnega (prei Zadružnega) doma v Zidanem mostu, ki so jo z velikimi napori in požrtvovalnostjo dogot ovili delovni kolektivi železničarjev ob izdatni pomoči mestne občine Radeče in še nekaterih drugih kolektivov. Proslava državnega praznika je bila letošnje leto zaradi otvoritve nove dvorane v Zidanem mostu za območje cele radeške občine centralno — če tako rečemo: v tej novi dvorani Na tej slovesnosti so sodelovali tako Zidanomoščani kot Radečami, kar je popolnoma pravilno im v rodu. Polog tega je bilo n« proslavo povabljeno nekaj gostov, med njimi tudi zastopniki Republiškega odbora sindikata železničarjev. Zasilni oder v dvorani je postavilo Sindikalno gledališče iz Radeč s pomočjo železničarjev. Proslava sama je bila programsko im umetniško na ustrezni višini, po proslavi i>a se jo razvila prisrčna domača zabava. Udeležilo se ie je rekordno število ljudi, kar dokazuje njihovo zavest, da znajo ceniti velike pridobitve narodnoosvobodilne vojne.
Do tu bi bilo vse v redu. Namen toga članka ni, da bi obravnaval potek im program proslave, pač pa bi rad očrtal nokaj stvari, ki so se dogodile in ki nadaljnjemu razvoju im tako lepo zamišljenemu in začetemu kulturnemu delu v Zidanem mostu lahko močno škodujejo.
Resnica je, da je dvorana, ki je bila v Zidanem mostu zelo potrebna, namenjeni a v prvi vrsti kulturi in prosveti in šele potem zabava. Prav tako pa jo tudi res, da so dvorano usposobili v glavnem železnij
čarii in da ima pri tem neizpodbitno največ zaslug šef postaje, tov. Gabrovšek, ki je uvidel potrebo po kulturnem središču v Zi-
danem mostu im vložil vse svoje moči v to, da se dvorana usposobi in skonča do letošnjega 29. novembra, Dneva republike. Prepričan sem in z menoj vred so prepričani vsi, ki so bili priča, kako se je dvorana gradila — tudi tisti, zaradi katerih ta članek pišem — da bi brez njegovega požrtvovalnega dela bili danes še najbrž tam kot pred pol leta. ali pa vsaj ne mnogo dalje.
Nobenega dvoma ni, da sta dvorana in dom, v katerem se nahaja, sindikalna in torej namenjena kulturi in prosveti vsega delovnega ljudstva. Prej, ko j« vsa stavba v »miru počivala«, ae zanjo nihče ni zmenil, dokler našo sindikati v Zidanem domu prevzeli obvezo, dLa bodo dom dogradili, da bo služil svojemu namenu. Toda čim bolj se je delo v dvorani bližalo konou, temveč glasov se ie pojavljalo, kdo bo potem imel v dvorani veselice in prireditve — ta »silvestrovanje«, drugi spet pustno veselico itd. Same veselice! Kaj so sindikati zato toliko žrtvovali! Mar ne zato, da ljudstvu nudijo duševnega razvedrila in potrebn© socialistične vzgoje! Nihče pa se še ni oglasil, da bi v dvorani prirejal predavanja, igre. da bi v njej vzgajal mladino ali kaj podobnega. In končno: veselice lahko prirejajo tudi sindi-
kati! S tem pa seveda ne odrekam drugim organizacijam uporabo dvorane in doma, saj jo vendar namenjena ljudstvu in je 1*sy vsega ljudstva. Poudariti hočem samo, naj dvorana služi v prvi vrsti namenu, ki mu je posvečena.	..
Ko pa je bila dvorana skončana, se naenkrat pojavilo mnogo »gospodarjev« m raznih funkcionarjev, tako da tisti, ki dvorano gradili in dovršili, niso prišli vec do besede in skoraj ne do vstopa P'r<Jr' vsem tov. Gabrovšek. Na vsak način bi sia po zaslugah, ki jih ima, njemu prva besed* in otvoritev tega važnega kulturnega središča, za katerega jo mnogo žrtvoval. Toa* mimo njega in preko njega so povzeli „ sedo drugi in ga enostavno potisniti vstran, kot da ni več potreben; saj je dvorana ze zagotovljena — hajdi — sedaj bomo pa sami naprej komandirali in urejevali, taKU da je Iniciativni odbor kratkomalo kapitu' tiral. Za požrtvovalno delo vsekakor lepa zahvala!	_t - ž
Ce povabiš gosta v hišo, mu tudi odkazp® prostor, kamor bo sedel, in ga ne boš pustu stati za vrati. Tako je vedno bilo in bo; kakor to velja za posameznega kulturnega čio* veka, velja tudi za vse organizacije in prireditve. To ni ni kak »birokratizem« in n** kako »privilegiranje« ,ampak čisto osnovn® oblika spodobnega \»edenja, kar ve vsak P*-" meten človek. Po usod — Bazen v Zidane®} mostu! Tako je bilo i® jo škoda o tem kaj več govoriti.	_	.
Poglavitna stvar, ki na nadaljnji razvoj kulturnega življenja lahko najbolj kvarno vpliva, je pogrešni, napačni lokalni Patriotizem nekaterih najvidnejših in vodilno" funkcionarjev v Zidanem mostu, ki so P°" klicani, da b- se proti podobnim pojavom borili, ki pa jih sami propagirajo in oživljajo. Po novi razdelitvi osnovnih upravni*} enot je bil Zidani most priključen občini Radeče, ki z njo sestavlia tudi naravno celoto. In kakor sem spredaj trdil, da bi brez tov. Gabrovška najbrž ne bila dogotoviJi dvorane, tako sedaj trdim, da bi je brez podpore mestne občine Radeče prav gotovo ne. In vendar je celo to nekaterim v »po; ti ko, ker je ta poanoč iz Radeč. Kakor b' to ne bilo eno in isto in kot bi to ne bilo eno ljudstvo! In tudi radeški kulturniki, ** so prišli s svojim programom na pomoč, J° odea\ ki ga je postavilo radeško gledališče
vs© je zanič, ker je iz Radeč, in bi sain* tudi lahko naredili — potem ko je bilo že storjeno.
Tp so tipični pojavi napačnega lo&alneg® patriotizma in ravno tisti, ki so poklica®;1, da jh zatirajo, jih — kot že rečeno — podpihujejo. In te stvari so lahko nadaJjnjeand razvoju zelo škodljive, zatorej naj vsi, ki jim je pri srcu napredek našega ljudstva, ki iskreno grade in pomagajo graditi sod®* ližem in lepšo bodočnost svojega naroda ‘d dvigniti njegovo kulturn© raven, te stvam dobro premislijo in preudarijo, kaj je praV in pravilno in kaj ni, kaj je skupnosti — in ne njim samim — koristno. V. M.
V nedeljo, 14. decembra t. 1. bo v dvorani OLO Trbovlje
OKRAJNA MLADINSKA KONFERENCA
Pričetek konference ob 8. uri zjutraj, Poleg delegatov mladincev vabljeni tudi ostali!
JOŽE ZUPANČIČ
Mi se bomo še vrnili
Do teme so Nemci dospeli v obe dolini, tako Jablaniško in dolino Reke, \ kjer se začenja pot proti Tisju, in tudi v Kostrevnišlco dolino.
Poveljstvo II. Štajerskega bataljona je tedaj spoznalo, da nima več pomena braniti Tišja Zato je bil sklenjen povratek bataljona na Dolenjsko stran.
Partizanski bataljon se je nato spretno umaknil nemškim zasedam, ki so se tedaj že utaborile okrog Liberge. Komandant Stane je vodil bataljon po robu do Selevca in Rodnega vrha za Železnikovo domačijo in proti Jelši.
Medtem ko je odšla izvidnica do Bučarjevih na Jelši, se je glavnina zadržala na Golem hribu med posestnikom Fortuno (po domače Železnikom) in Berčinovimi na Jelši.
Fantje na Jelši so jim tedaj prinesli še nekaj municije in mitraljez z dva tisoč patroni.
Da bi se bataljon na poti izognil .nemškim pastem, sta odšla z njim tudi dva domačina, dobra poznavalca terena: Jesenškov Albin in Bučarjev Jože, in ga povedla po zasedeni dolini.
Z Golega hriba so krenili ob pol desetih zvečer. Pod Rodnim vrhom so se spustili na Kranžljevec, kjer so prečkali cesto Kostrevnica—Liberga ter odšli proti Lupinici, nedaleč od Pilpo-hove hiše (mimo Sirkovih). V dolini so še bile nemške straže in zasede, pa so se izvili mimo teh ovir.
Ce bi Nemci napadli, je odredil komandant Stane štiri mitraljeze in nekaj
borcev, ki so postavili v dolini obrambo. To zavarovanje je bilo zelo umestno, vendar ni prišlo do veljave, ker so pot nadaljevali brez vsakega srečanja z Nemci. Glavnina je medtem napredovala dalje mimo Pilarjevih stop, nakar je prekoračila tudi Kostrevniški potok, za tem pa se začela dvigati po skritem kolovozu v Jagodnik, kjer si je privoščila kratek oddih.
Z Jagodnika so borci uzrli žalostno sliko: požar na Tisju, zažgali so ga • Nemci...
Po četrturnem odmoru so nadaljevali pot mimo domačije Jurija Nogra-
ška na Jagodniku in pri Zurmanu, zadnji hiši, ng Vratih, prestopili nemško' italijansko mejo, ne da bi kje srečalt nemško ali italijansko stražo. Le-te so še umaknile z meje, brž ko so čule streljanje na Tisju.
Ko so bili na italijanskem ozemlja, se je komandant Stane poslovil od obeh spremljevalcev z Jelše in jima segel v roke.
»Mi se bomo še vrnili!« jima je dejal, »le pridno zbirajte orožje in mu-nicijo. Takrat bomo tega že več potrebovali, saj nas bo čedalje več.«
•	O	v OOOOOOOOOOOOOO ■
Mesto Litija, kjer bo v nedeljo, 14. t. m., Zbor 11. grupe odredov O OOOOOOOOOOOOOOOOooooooooooooo^*
Spomini na prve dni upora
Sedel je pred nama in iznenada se mi je zazdel ta stari borec z mehkimi očmi in plemenitim obrazom, iz katerega sije tisoč notranjih luči, kakor deček, bled, resen deček, ki ni doživel drugega, kar pač more doživljati deček med šolo in domačim dvoriščem. Toda to ni bil samo videz, videz, ki ga je morda ustvarila zavešena dnevna svetloba, ki je razrahljala ostre poteze na njegovem obrazu in to, da je, droben in koščen, sedel nekoliko sključen na svojem stolu.
»Težko se človek vsega spominja,« je dejal mehko m si ovlažil ustnice, »kadar pa sediš v družbi starih borcev in ti pove ta to, oni drugo, se kaj hitro spomniš na vse dogodke. Tako pa, kar naenkrat...«
»Pa mi povejte vsaj en svoj doživljaj, ki se vam je najbolj vtisnil v spomin.«
Nasmehnil se je in po tem nasmehu em uganil, da noče in ne bo govoril o •sebi, čeprav sem prav to želel, ker so drugi veliko pripovedovali o njem.
»Torej 1941. leta sem bil aktivist v Polju,« je dejal s pretrganim dihom in gledal v vžigalnik, ki ga je obračal v levici. »Med ljudmi sem agitiral za odhod v partizane. Toda ta naloga mi ni ugajala, kajti vsakdo se je lahko obregnil vame, češ: Hej, kaj pa ti? Zakaj pa
I ti ne greš? Zato sem kratko in malo zbral tiste, ki bi radi odšli v gozdove, in z njimi odšel v partizane. Na Lipoglavu je imel Štajerski odred svoje taborišče. Drugo jutro, zarana po prihodu, sem zagleda Staneta-Franca Rozmana, ki je hodil od enega do drugega novinca in jih spraševal, kako se počutijo. Ko pa je prišel do mene (takrat sem imel sedemnajst let), se je začudil: — Odkod pa ti? — Povedal sem mu, kako in kaj. Stane se je zasmejal in mi dejal, da sem falot. Napadali smo vlake, dokler ni bila štajerska grupa poslana v Litijo. Prav zdaj se dobro spominjam tistega pohoda s Police na Javorje. To je bila 1942. leta in nas je bilo okrog pet sto borcev. Sli smo, kakor vedno, z največjo previdnostjo. Toda skrita gestapovka nas je vse preštela in naše število sporočila Nemcem. Vendar smo tudi mi imeli srečo, če temu lahko rečemo tako. Naša izvidnica je v.jela dva Švaba, ki sta nam natančno popisala gibanje, število in razpored nemškega moštva. Pozno ponoči smo prispeli do Save, blizu Jevnice. Na drugi strani je bil zasidran brod. Štirinajst plavalcev je splavalo na drugi breg, odvezalo brod in ga pripeljalo na našo stran. Prepluli smo Savo in drugo jutro smo imeli priložnost videti nemške kamione in muni-cijske vozove, ki so drveli po državni
cesti. Nemci so nas opazili in obkolili. , Pred nami je bila sama čistina, obkro- ' žali pa so nas gozdovi, hribi in planote. Razporedili smo se v obliki podkve na parobku gozda in čakali Nemce. To je bil naš prvi ognjeni krst. Prva nemška l kolona je prišla naravnost pred naše | cevi. Zdi se mi, da so mislili, da nas
t* .

"A

-;v" 'M
<• j
ti 1	/
•m,	&
A
bodo s svojo do zob oboroženo pojavo preplašili. Ali pa so bili tako topi in nesmiselni v svojem nadutem početju. Sli so kakor na sprehodu, z brzostrelkami obešenimi okoli vratu v samih srajcah, z zavihanimi rokavi. Spredaj je hodil oficir in razločno sem videl, da je imel v ustih zobotrebec, ki ga je malomarno premikal z desnega v levi kot ustnic. Prihajali so bliže in bliže. Bilo je ukazano, da jih pustimo čisto blizu. In smo jih. Vsak je imel prst na petelinu, vse oči so merile v kolono. Se sekunda in spustili smo rafal. In ko smo pogledali, smo videli le negibno kopico trupel...
»Hočete cigareto?«
»Nismo dolgo čakali,« je rekel in puhnil oblak dima, skozi katerega so se zaiskrile njegove oči kakor dvoje zvezdic, »ko se je na obzorju pokazala nova kolona. Prav tako kot prejšnja skupina se je tudi ta počasi namerila proti nam in tudi ta kolona je končala kot prva. Sele sedaj se je začela prava borba. Od nekod so pridrveli tanki, trombloni so začeli na nas sipati svoj ogenj. Začelo se je najbolj peklensko obstreljevanje, kar jih pomnim. V divjem hrušču eksplozij tankov in kanonov smo Iskali varnejši zaklon. Le mitraljezec Tiger je zdržal na svojem mestu In iz varnega zaklona škropil po nemškem položaju, obračaje svoj mitraljez kot pahljačo, enkrat na levo, drugič na desno. Nabijali smo kot nori. Ranjenci so ječali. Nemci so napredo-
vali v sklenjeni vrsti, legli, ko je Tiger po njih, in spet vstali, kar je bi živih. Ukazan je bil umik globljo gozd. Toda ko smo se obrnili, je b*1 vse svetlo okoli nas kakor podnev < gozd je gorel in gost dim se je vat pod nebo. Morali smo nazaj na P° a žaje. Posrečilo se nam je za nekaj odbiti napad. Toda v gozd nismo vnoi'' Plameni so zajeli ves gozd. Razžar)en.e drevesa so padala v ogenj, črn diva? zastri položaje. Borci so skakali * gorečo goščavo, toda že naslednji h je bil ogenj za njimi. Med nami ^ Nemci je zrasla gosta dimnata za^,e.ni skozi katero so tulile mine, trotnbio in tankovske granate. In tedaj *e [„ zgodilo najhujše: nad nami so zabrn letala. Prve bombe so padle, avlo«-* se nizko spustili nad nas in mitraD' ^ naše položaje. Takrat je Tiger izza zaklona na malo vzpetino, P0, mitraljez na rame svojemu pornočn in tisti hip, ko je letalo pikiralo ^ nas, je spustil rafal. Letalo je bilo
deto in med pokom in hrumenjem
gtnilo v dolgem loku za hribi;
kak?
cunja z neba je padlo na travni* zgorelo.	gfllo
To nam je vrnilo pogum. Znova ^ jurišali in uspeli; pretolkli smo * ^ gorečega območja In prebili obroč *' ,0 ške pehote. Mrtvim Švabom PrC' 'tjašib zasedo pa. smo še pobrali načrte, v ‘fto je padlo dvanajst, Nemcev pa dve petdeset, z ranjenci približno Pet. 2o To je bil tedaj velikanski uspefl nas.«
Naši čitatelji pišejo
O&Cni zbor bul arnoumetnišlfega društva na Dolu
Na predvečer Dneva republike je bil "a Dolu pri Hrastniku občni zbor KUD ‘Ciril Pust«, ki ga je vse tisto dolansko ljudstvo, ki kakor koli diha s prosveto lu njenim delovanjem ter napredovanjem, nestrpno pričakovalo, predvsem faradi tega, ker si je želelo jasnosti, jiaj je s celoletnim mrtvilom in kaj z inskim pevskim zborom, o katerem *o govorili, da je sirota brez očeta in matere in brezdomec do pred enim mesecem, ko mu je živahno gasilsko društvo menda iz usmiljenja pred nastopajočo zimo nudilo skromno streho v vedno se razširjajočem Društvenem i domu.	i
Občni zbor je potekal sprva v neprijaznem vzdušju, ki ga je ustvarilo ugibanje, ali je ženski pevski zbor odsek KtlD ali samostojno društvo, ali pa je del gasilskega. To je trajalo vse dotlej, dokler se po treznih besedah tovarišev Lada Bevca in Antona Kukovce iz Trbovelj nista unesla oba tabora in se (■ogovorila ter zedinila v hotenju in ''olji po res skupnem sodelovanju. Ko je bila ta neprijetna točka dnevnega seda uspešno končana, so prešli k volitvam.
V novi odbor so izvolili tudi nekaj tovarišic iz ženskega pevskega zbora, jtor daje zagotovilo, da bodo njegove ježnje uspešno zastopane. V odbor so “Volili še nekatere druge kulturno Udejstvujoče se ljudi. Oba zastopnika Ljudske prosvete okraja Trbovlje sta v znak sprave med društvom in pevka-toi obljubila vsestransko pomoč, da “odo pevci dobili svoj lasten klavir.
( Društvena knjižnica, za katero dru-jjVo ves čas ni imelo razumevanja, je životarila s komaj 400 knjigami, dasi to je knjižničar zelo prizadeval, da bi ®dbor nakazal kak znesek za nakup fojig, zlasti tedaj, ko so bile knjige
cenejše. Nje se je usmilila šola in I* dala na razpolago šolarsko jedilnico, tointeresirali so pa tudi občinski ljudski
odbor, da je vnesel v proračunu za prihodnje leto za to knjižnico 60.000 dinarjev. Ko je zastopnik Ljudske prosvete okraja Trbovlje opazil tako požrtvovalnost občine za knjižnico, je tudi v imenu okraja obljubil zanjo darilo 5000 din.
Pereča točka mladega društva je poleg ugotovitve, da ni znalo pritegniti mladine v svoje odseke, tudi to, da nima svojih prostorov, ali drugače povedano — dvorane. Edina dvorana je last KZ, kjer pa je tudi kino. In to dvorano in kino sta vzela v misel oba odposlanca iz Trbovelj, ko sta predlagala, naj se bodoči odbor resno zavza- : me za to, da prevzame od zadruge dvorano, kajti dvorana kot kino gotovo bolj spadata k prosvetnemu društvu kot h KZ. Če bo novi odbor na svojem mestu, mu to ne bo težko doseči, kakor tudi ne preskrbeti potrebne materialne vire in delovno silo za prostovoljno delo.
Občni zbor se je končal z navdušenim odobravanjem postavljenih sklepov, ki so prvi korak h kulturni rasti delavskega Dola. Z obrazov vseh udeležencev je sijala odločna volja za požrtvovalno delo, čigar posledica bo pritegnitev mladine — bilo v pevska zbora, bilo v dramski ali pa porajajoči se lutkovni odsek. Društveno življenje se bo v pravem pomenu besede poživilo. Izgleda, da bo članstvo pripravljeno glasovati za vključitev v delavsko prosvetno društvo »Svoboda«, saj je socialna struktura Dola docela delavska. Pač pa morajo biti zadani 6klepi prej uresničeni, kajti šele s tem bi društvo pokazalo, da je vredno biti član »Svobode«.
Pripomnimo še, da je ženski pevski zbor z Dola pri Hrastniku sodeloval tudi pri zaključnem dnevu Tedna kulture v Hrastniku, kar v našem poročilu v prejšnji številki po pomoti nismo navedli.	—on
Priprav« za NOVOLETNO JELKO
v okraju Trbovlje
Mie e zbore proizvajalcev m zaključili
28. novembra »mo zaključili volitve ta okrajni zbor proizvajalcev, v katerega je bilo v okraju Trbovlje izvoljeno 26 odbornikov.
Delavski svet rudnika Trbovlje-Hrastnik je na svojem zasedanju izvolil 5 odbornikov. Kjer je bilo od 60 izvoljenih članov delavskega sveta navzočih 44. V Strojni tovarni »Miha Marinko« so ob prisotnosti 85% članov delavskega sveta izvolili 1 odbornika, prav tako je delavski svet cementarn e ob navzočnosti 25 članov izvolil v okrajni zbor proizvajalcev tov. inž. Alfreda Petriča-
Steklarna v Hrastniku je izvolila dva odbornika in sicer tov. Birso ter tov. Danijelo Vozel.
Šesta volilna enota je združevala več podjetij ln sicer: Papirnioo v Radečah, Kemično tovarno v Hraetniku. Industrijo
ALI Sl ZB DOPISNIK ZASAVSKEGA VESTNIKA?
Zlat jubilej hrastnišhega obrtnika
j. Pred več kot petdesetimi leti v žitniku nismo imeli stalnega brivca, fkrat so podjetni delavci, rudarji in Jeklarji strigli svoje tovariše in nji-?ve otroke — dečke. Takrat tudi še J? Lilo ne duha ne sluha o kakšnih žen-kih »bubi frizurah«.
^ 8- decembra leta 1902 je pa odprl G Hrastniku prvo brivsko delavnico v JUerrovi hiši, nasproti današnje osnov-,,e šole, brivec Josip Rak er, ki oprav-* obrt še danes kljub 74-letni starosti.
Mojster Raker je rojen Ljubljančan; Jr® mu je bil mali obrtnik-čevljar. Iz-eil se je za brivca v Ljubljani. Po ®kratnem običaju so se šli mladi po-?°čni)ci urit v svoji stroki po svetu, ako je tudi mladi Josip Raker služil briuslct pomočnik v Tržiču, Kam-Jku, Mariboru, Grazu in Radečah. V prijem kraju je postal leta 1900 sa-®sfojen obrtnik. Na povabilo Hrast-tootiou je pa, kakor je že rečeno, pred j, leti odprl prvo brivnico v Hrastniku, ^ko je mojster Raker najstarejši bri-JF in tudi najstarejši obrtnik v Hrast-,Mcu. če ne v trboveljskem okraju. k Mladi brivec Raker se pa ni brigat ,, svojo obrt, temveč se je udej-gtobal tudi na narodno-kulturnem ptoročju med našimi delavci. Bil je prvo vojno v od tujcev ponem-fjtoetn Hrastniku zaveden član Narodne lice. Sokola in narodnoobramb-Kjj® Ciril-Metodovega društva. Kot stolni čar je vodil tamburaškl in citra-eb°r. Učil pa je poleg tega še slo-in 8*Cc tamburaše v Delavskem domu »lit rn^a(ip steklarje-tamburaše (glej d *0). Ko so prišli leta 1918 po zlomu Drstr°-ogrske monarhije v Hrastnik srbski vojaki, je Raker jev čital-5 .** tamburaški zbor pozdravil brate „„ e na pozdravnem večeru v Rošev i “Etilni
s srbsko himno.
BIOOERSl
Mojster Raker se je poročil leta 1913 z ženo Rezko iz znane zavedne Dolinškove gostilne. Danes skrbi kot ded za nepreskrbljenega vnuka in vnukinjo, ki sa ostala po osvoboditvi v Jugoslaviji brez staršev.
Njegova mlajša sestra, 64-letna slovenska igralka Angela Raker, je še danes aktivna članica Slovenskega gledališča v Trstu; poznamo jo iz filma »Na svoji zemlji«.
Mojstru Rakerju Selijo vsi Hrastničani in tudi mi ob njegovem zlatem jubileju še mnogo zdravih in zadovoljnih leti	L. H.
gradb. materiale -r Zidanem mostu ter Elektrarno v Trbovljah; tukaj so ob 100% udeležbi Izvoljen.h delegatov iavolili 1 odbornika.
V sedmi volilni enota, ki je bila sestavljena iz 63 delegatov raznih ostalih podjetij okraja Trbovlje, sta bila izvoljena 2 odbornika ob 68% udeležbi delegatov.
Osma volilna enota je zajemala trgovsko in gostinsko stroko; od 70 delegatov je bilo navzočih samo 50. ki so izvolili za odbornika tov. FranOa Rozino.
Deveto volilno enoto so sestavljali delegati zadružnega kmetijstva, ki so ob navzočnosti 86% delegatov izvolil, l odbornika.
Deseto volilno enoto so zajemali delegati drž. kmetijstva in splošnih KZ, kjer so ob prisotnosti 30 delegatov izvolili 1 odbornika in sicer tov. Jožeta Slaha.
Tudi obrtna ibornioa je izvolil* v okrajni zbor proizvajalcev svojega zastopnika in sicer tov. Jožeta Turka iz Zagorja. Od 134 delegatov pa je bilo prt volitvah navaočiih samo 79.
Ob nezadostni aktivnosti posameznih delovnih kolektivov, so tem volitvam posvečale premajhno pažnjo tudi osnovne sindikalne organizacije, akoravno so te volitve le spet nov izraz utrjevanja in poglabljanja naše demokracij«. Naloge, ki bodo stale pred temi organi, ne bodo majhne, saj bodo kot zastopniki naših_ podjetij odgovorni za poll-‘ o in kulturno dejavnost na-D. K.
Se nekaj tednov in spet bo Novoletna jelka tu. Ob mislih na besedo Novoletna jelka se vzdramijo v tebi lepi spomini, s kakšnim otroškim veseljem smo skupno z našimi pionirji in cicibančki praznovali ta praznik preteklo leto.
Ko sem pred kratkim mimogrede prisluhnila živahnim razgovorom malih otrok, sem postala pozorna; iz njihovega govorjenja si čul vsevprek nestrpno pričakovanje in ugibanje, kaj vse jim bodo mamica in očka ter množične organizacije in društva pripravila za Novoletno jelko.
Res je, da je otroška radost tudi veselje nas odraslih; zato se po vseh centrih naših društev »Svoboda« v mestu Trbovlje že sestavljajo pripravljalni odbori, ki pripravljajo kvalitetne kulturne programe, s katerimi hočejo naše malčke tudi letos kar najbolj razveseliti. Vse priprave so v živahnem teku ter tako centri »Svobod« v Trbovljah med seboj tekmujejo, kateri center bo nudil otrokom njihovega okoHša več razvedrila in zabave ob Novoletni jelki. Kar veselje je poslušati naše skrbne mamice, kako se med seboj posvetujejo, s kakšnim darilcem bi pač najbolje razveselile svoje otroke ob tem prazniku.
Pa poglejmo še v ostala mesta in vasi na območju našega okraja; povsod opazimo v pripravah na Novoletno
tiftno, gospodarsko šega okraja.
POPRAVEK
V 48. številki našega lista smo objavili na četrti strani »Tako je treba delati«. Po neki tehnični pomoti pa je i v tem sestavku izostal podnaslov član-i ka »Plodno delo delavskega prosvet-; nega društva .Svoboda" v Lokah-Kisov-I cu«, zaradi česar si številni naši bralci niso bili na jasnem, o katerem društvu je v tem članku govora. To neljubo J pomoto s prednjim pojasnilom poprav-I ljamo. — Uredništvo.

Tamburaški zbor mladih steklarjev pred prvo svetovno vojno v Hrastniku. Kapelnik — brivski mojster Josip Raker iz Hrastnika
Skrivnost
EVE IDEJE
»Toda na v**ik način moram domov . . . da «0 preoblečem.«
»Vi se šalite... saj ste lepi... kakor cvetoča breskev.«
»Hm... od kod Imate to primero? 8aJ ni važno. Torej greva »kil »C« vam Je tako prav.«
ite to pri skupaj?«
.[totem Je vsa stvar precej preprosta,« Je •IJcvaia Morrow. »Grem takoj k polkov-’•» Ka vprašam ■	.«
.rv^čJ Je Cban stegnil roko:
'•prostite! Zastavil vam bom vprašanje: '"'st,, zahtevali ml slepca, da vam pnka-*0d in kam morate tti?«
‘"to razumem vaa.«
!*» več dni vem. da Jo bil polkovnik ,6m v Pesliawarju v začetku maja 1912: "«eoj pa ml ul hUo znano, da je sode-*' Pri usmineni zletu. Pa tudi sedaj sc zdi umestno, da bi ga o teli stvareh
»V? mcndn vendar ne ftumite . ..«
’lKeiii si še popolnoma na Jasnem, toda .„** ml, it„ hi vse pokvarili, če hi polis." dali vedeti, da so nam znane ne-i!" »tvarl Podobni bi bili človeku, ki "dl. dn hi n .naval dete. hkrati ga pa ki ’ da se otrok dere lo ne more žalni ' r,‘den nadaljujem ml dovolite, da fl^rnem na nekatere dogodke lž pretek-
»aisfovorImo »c malo o tistih žametnih '■ ,Il»lede. la Jih Je storilec odnesel |Q/?ut. K«J Je z njimi storil? Imhko
"nniia
IX n j jr /. njuni	-----
4« Jih Je odvrgel. brž ko w mn . - Prva ugodna priložnost. Kadar s *n«:IIJI kaj takega dogodi, notem po-i Du Čjisnlkih obljublja nagrado tistemu, ' P/Ireael Izgubljeni predmet« im/1' °dllina zamisel.« Je dejal Cban. ,,,n da ko nadzornik na to ni apom
A^nnery k«, vede. kakor da M morilre I	v mrežo. Ham nebi dopoveduje
|rj ?,n•AlJuJc. da Je uganko že rešil, v m pa le Še bolj zapleta Toda v ter*
»Poiskal bom nadzornika po večerji in mu svetoval naj to atorl. Jaz ne poznam tega kraja In sr v njein čutim kot zguhlje-nec. Storite ml to uslugo In večerjajte z mano; lahko se im v a na dolgo In Široko pogovorila o vsem. končno pa me boste lahko povedli do Kiai neryjcve pisarne.«
»Vaše vabilo je zame zelo laskavo. Ja* bi silno rad zvedel za mnoge stvari vašega poklica, ki so mi fte doslej ostale prikrite. In v vaši ljubeznivi družbi se bom prav gotovo mnogočesa naučil.«
»Hm nekoliko pretiravate. Vsekakor pa drži. da hov« len« večerjala.«
Potem se Je obrnil h Kirku In gospodični Morrow:
»Drago mi Je. da sem se spoznal z vami. Gospodična Morrow. to Je zame v Življenju prva priložnost, da sodelujem v svojem poklicnem delu s tako dražestno mlado damo .. . PreprIČAn sem, da se bova odlično razumela.«
»Prej bi rekla, da se vam mora zdeti smešno, ker Imate Žensko za sodelavca.«
»Ne. nikakor. Pa zakaj tako? Nasprotno!«
Cban se Je vrnil v salon, potem pa odšel z Duffom. Tudi gospodična Morrow je vzela plašč.
»Kam pa vi?« Je vprašal Kirk.
»Domov.«
»In boste večerjali sami?«
»Nikakor me ne nadlegujte! Danes vas ne morem povabiti na večerjo. Pripravljanje limonine torte zahteva nreveč Časa.«
»Ob ne! Saj ne nadlegujem. Toda mlael. da moram večerjati popolnoma sam v svoji vlil, me nič ne vleče. Predlagam, da greva
skupaj v kakšno svetlo ln veselo restavra rljo. kjer kuharjem In strežajem zaupani.
ner„ ■" ■<- - ........ ...... ....... «	t"l<n dobrL \»k0J	"• »°-
Um *" "č urnem grnjatl. ker tudi meni i gleil. potem nc bozte dovolili, da Ih ve še nobena rešilna iniael.«	' čerjal lam.«
Kirk Je pozvonil ln Parady Je takoj prišel.
»Hm . rta . večerjal hora v mestu,« Je pojasnil mladenič.
»Dobro, gospod, toda... oprostite, da sl drznem ...«
»Kaj?«
»Gospod se mord« Izogiba In ml noče povedati, da Iilma več zaupanja vame. Upal sem, da boste po . .<
»Parady, nc govorite neumnosti 1 Saj dobro veste, da dostikrat večerjam zunaj v mestu.«
»Vem. gospod «
Paracly ,ie odšel s pohitim obrazom.
»Strašen Človek! Sedaj me bo začel še mučiti s temi avojlml neumnostmi. Ce mu hočem dokazali, da še vedno uživa moje za upanje, bom moral kmalu prirediti veliko večerjo, na katero bom povabil vae, ki Jih Imam rad.«
»Veliko večerjo?«
»Reči liočem. da bom povabil avojo babico, Charlieja Chana ln še nekaj dobrih prijateljev Iz kluba ... Moste prišli tudi vi?«
»Cc bom odklonila, nikar ne mislite, da delam to zato, ker ne zaupam ParadvJu.«
Odšla sta Iz hiše. Zunaj je bila gosta megla. Od čaaa do čana je pljusknil dež. pa »pet prenehal. Kirk Je poklical taksi. Avto Je zdrvel skozi poslovno središče mesta, ki Je bilo ob tej url puato, na to se obrnil proti Union Sciusreu, ki eo ga razsvetljevale neštevllne žarnice, kjer se je z mokrega aafalta odbijala bogata luč. Tramvajski zvonci so neprestano zvonili. Po pločnikih so bodili moški In ženske z dežniki. Vesele stanovalce Sam Franelaea de* ni motil.
Na majhnem, nizkem odru y restavraciji ,ie več mladih plesalk plesalo p« ritmu melodije. ki je bila tedaj v modi. Rarrv Kirk Je bil dobro znan v tem goatlščn; postrež Ijlvl natakar Ju Je popeljal do mize, ki Jo bila na lepem prostoru, nato p* sl zapisal vse, kar sta naročila.
jelko živahno razgibanost v množičnih organizacijah kakor tudi pri starših samih, ki jim je na j več j a želja pripraviti otrokom čimveč veselja ob tem dnevu. Iz došlih poročil vidimo, da mestni odbori Zagorje, Hrastnik in Radeče ter na podeželju kot n. pr. v Dolah pri Litiji, Podkumu, Cemšeniku itd. nočejo prav nič zaostajati za Trboveljčani; tudi tu hočejo razveseliti otroke ob Novoletni jelki, saj imajo v ta namen pripravljenega že mnogo.
Za otroke, ki so brez staršev, ter socialno ogroženo deco pa bo poskrbela naša ljudska oblast, tako da bodo tudi ti obdarjeni ter jim bo hkrati dana priložnost, da se ob tem otroškem prazniku porazvesele z ostalo deco.
Ker pa je kvalitetna izvedba Novoletne jelke vezana na precejšnje stroške, je za mesto Trbovlje prispevala Strojna tovarna »Miha Marinko« 50.000 din in Mestno trgovsko podjetje v Trbovljah prav tako 50.000 din, katerima izrekamo s tega mesta za darila toplo zahvalo. Ostala podjetja pa prosimo, da slede zgledu navedenih podjetij, da tako zagotovimo našim malčkom ob njihovih vročih željah obilo radosti ob Novoletni jelki.
Pripominjamo še, da je tudi Papirnica v Radečah prispevala 30.000 din za prireditev Novoletne jelke v mestu Radeče.
| ZASAVSKI PIONIR
Kotiček «a naše pionirje tn pionirke
V 47. številki našega lista smo priobčili v Pionirskem kotičku risano »Zgodbo brez besed« ter pozvali naše pionirje in pionirke, da nam to slikano zgodbo opišejo. Hkrati smo obljubili, da bomo tri najboljše odgovore nagradili.
Na paš poziv smo prejeli od zasavskih pionirjev in pionirk k tej zgodbi več opisov. Posebna komisija je v uredništvu pregledala došle pismene sestavke ter prisodila nagrade sledečim tekmovalcem: Marinki Sajevic, učenki 1. razreda trboveljske gimnazije, nadalje Toski Ulaga, učenki 4. razreda osnovne šole v Zagorju ter Leopoldu Grošlju, učencu 4. razreda osnovne šole v Senožetih nad Zagorjem. Odgovore teh učencev bomo priobčili. Marinka Sajevičeva opisuje našo »Zgodbo brez besed« takole:
NAS BOBI
Pri nas imamo ljubkega psička, ki ga kličemo Bobi. Dasi stanuje v prijetni Izbici, jo vendar rad zapušča ter se potepa po cel dan okoli. Na cesti ga mnogokrat doleti kakšna nesreča.
Oni dan" se je spet vrnil proti večeru z veliko bunko na glavi. Spremljal je namreč kos poti otroke, ki so se vračali iz šole. Vabili in klicali so ga; ko pa se jim je približal, so ga obdarili s kamenjem Bil je tako jezen, da je sklenil ves drugi dan ostati doma. Sedel je v kotu in razmišljal o svoji žalostni usodi. Uh, kakšen dolgčas! Kazalci na uri se pomikajo tako počasi. Naenkrat mu šine v glavo rešilna misel
Spomnil se je že davno pozabljene podkve, ki jo bo danes pribil na steno.
Tako otroci. Nič več ne bo bunk, v naši hiši se bo naselila sreča, kajti smola me je že zadosti dolgo sprem-
»Ta lokal nji Je zelo všeč,«,Je dejal Kirk. »Ljudje v njem so veseli, a svojega veselja nikoli ne obrnejo v ropot «
Neka lepa plavolaska Je smuknila mimo njune mize ln se nasmehnila Kirku.
»Lepo dekle.« je rekel Kirk.
»Krasno.« Je odgovorila Morrow. »VI imate radi lepe deklice «
»Rad Jih gledam od daleč .. od daleč. Pogovor i njim' pa ml ni prijeten. To so pogovori brez vsake zveze, toda ženske — pravnice . .«
»Prosim, nc zbijajte šal; nocoj nisem preveč razpoložena za takšne pogovore. Trudna sem in brez poguma.«
»Razumem. d» ste trudni... pa zakaj bi bili brez poguma? Mislim, da se vam je v celoti posrečilo Izvršiti vse tisto, kar je bila vaša dolžnost «
»Ne, nič mi ne gre od rok. Pomislite, že sedem dni je preteklo . . ,«
». .. odkar sva prvikrat skupaj večerjala Jaz upam ..«
»Sedem dni je že preteklo, odkar je bil sir Frederlk ubit ln odkar sem prevzela to težko nalogo i;i ves čas nisem z nobeno stvarjo pripomogla k rešitve te uganke.«
»Saj Imate še doati čaaa.«
»NI res: vsak trenutek ml državni tožilec lahko odvzame stvar. Moram pospešiti preiskavo Pa kako? Kaj pa smo zanimivega In važnega odkrili do tega trenutka?«
»Odkrili »te Evo Durand.«
»In Jo spet izgubili . . Sicer Pa še ni dokazano, da Je dekle iz dvigala zares Eva Durand.«
»Izven vsakega dvoma je. da Je ona; Cban tako trdi «
»Chan Je nenavadno spoaoben človek, toda možno je. da se tudi on moti. Ko je nocoj nadzornik stopil ponjo, sem v naprej nekaj slutila; nekaj ml Je reklo, da ta ženska ni Eva Durand.«
»Na kaj op|rat« svoje mnenje?«
»Na nič; prevzel me je občutek, da »mo n« napačni poti. Ona le lahko prav tako Jennv Jcroma kot Mary Lantellv. vendar zato še ni nujno, da Je prav ona žena ma Joria Dnranda. Nikar ne pozabite, da so še druge ženske, ki bi lahko bile Eva Du-raud«
Ijala. Previdno je stopil na stolček, s težkim kladivom pa začel na vso moč zabijati žebelj v podkev.
To se mu je zdelo tako zabavno, da ni odnehal, čeprav je opazil, da se pod udarci stena vdira in opeka leti na vse strani.
Toda glej nesrečo: podkev je z vso silo treščila na nos nekemu postreščku, ki se je tako prestrašil, da Bobija, ki je molel glavo skozi odprtino zidu, niti videl ni, pač pa so mu pred očmi migljale zvezde.
Od takrat naš Bobi ne pričakuje več sreče od podkve.
Zgoraj navedeni učenci naj pridejo v naše uredništvo, da vzamejo razpisana darila, ali pa naj po nagrade pošljejo.
NAGRADNA BESEDNA UGANKA
1	2	3 = posoda
3	2	1 = mala živalica
Namesto številk vstavite črke, pa imate odgovor. Rešitve nam pošljite najkasneje do ponedeljka, 15. decembra t. 1. Izžrebani bo prejel lepo knjižno darilo.
Iz Radeč
Te večkrat smo pisali o prostovoljnem gn-sihkem društvu v Radečah, nismo pa šc omenili, da «ttoje člani tega humanega društvu pred velikimi problemi in težavami.
Že lansko leto so govorili po Radečah, da si bodo postavilj nov gasilski dom. Te nalo Sre so se lotili zaradi tega, ker sedanji mali dom ne ustreza več svojemu namenu. Pa tudi z vidika olepšave me»sta. zlasti pa trga v Ra dečah, kjer stoji krasen spomenik padlim borcem, stavba starega doma ne daje mestu in trgu pravilnega lica.
S požrtvovalnostjo in nesebičnim delom skoro vseh aktivnih članov je uspelo, da je za postavitev novega gasilskega doma določen prostor splaniran in tudi že sezidan potrebni oporni zid v bregu. Dalje pa gasilci zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso mogli priti Prepričani smo, da bo mestna občina uvidela upravičenost te prepotrebne gradnje in prihodnje leto pomagala, da Be ta načrt uresniči.
I Ves potek dela v tem gasilskem društvu I kaže. da je društvo na pravilni poti in ustrezni višini Akoravno je na področju mostne občine Radeče mnogo organizacij in društev z velikim številom članstva in če tudi so na tem območju še štiri gasilska društva, ima ta ustanova vendar 40 aktivni! članov, med katerimi je tudi 9 žensk ln okoli «r>ft pionirjev Društvo sedaj pridobiva podporne člane ki jih je že čez petdeset Teh pa bi bilo lahko še več, če bi odbot društva razvil večjo delavno*! v to smer in če bi se prebivalstvo v večji meri zavedalo pomena društva tudi takrat, kadar ni v ne posredni nevarnosti.
»Na primer?«
»Na primer LIH« Raar, uradnica Izvorne družbe iz Kalkute; vi sami ste rekli, da se Je sir Fredenk zanjo zanimal. Potem je tu Ellane Andberrv In nazadnje Gloria Gar-land. M i mo vsega, kar so nam povedale, pa ne mislim, da se jim je posrečilo odstranit’ sleherni sum r sebe. Potem je tukaj tudi gospa Tapper-Brook. Nobenih dokazov ni mamo, da je prav deklica iz dvigala Eva Durand. To so samo ugibanja. In nikoli ne bomo zvedeli prave resnice.«
»Zakaj? Flannery bo še Iztaknil Ib prijel begunko.«
»V| kar tako govorite, dejansko pa tudi vi tega ne verjamete. Ali pa verjamete bolj kot jaz v sposobnosti nesrečnega nad zornika Pa recimo, da jo res najde ln ugotovi. da je ona prava Eva Durand. Kaj bomo Imeli od tega? Ona ne bo hotela govoriti In ni| tudi notem ne bomo vedeli, kdo je ubil sira Frederika.«
»Upal Rfm da bova prebila prijeten večer, vas pa težijo temne misli,« je pripomnil Kirk.
»Dovolite, da končam . .. I^aže ml je pri srcu. kadar lahko prosto spregovorim o svojih težkih skrbeh. Kdo je Izstrelil kroglo na sira Frederika ♦isti večer v vaši pisar ni? Garrick Andberry? Zelo verjetno. Ellane Andborry? Spomnite se madežev na njeni obleki! AH Je ta odšla po pomožni lestvi da bi izvršila to strašno dejanje? Če pu stinio ob strani zakonski par Andberry, nam preostanejo še drugi. Glorls Gerland. gospa Tapper Ilrook ?«
»To sc pravi, da so vse te dame večerjale za moje mizo In so Imele skrit v svoji obleki vsaka svoj revolver?« je vprašal smeje se Kirk
»Vse so vedele, da bodo na tej večerji skupaj s sirom Frederlkom. Morda je kater. Izmed njih imela skrit samokres. Ce nada 1 j ujemo * naštevanjem, naletimo tudi n Paradyja; ta mi je sicer všeč, toda stvar-, ki smo jih slišali o njem. mečejo nanj čud no luč. In poleg povabljencev je tu še tisti bledi mladenič Iz knjigovodstva.«
»Oh, da. Tisti Smith. Popolnoma sem pozabil nanj.«
Štev. 49.
Kakšen bo DELAVSKI DOM
— JE NASA SKUPNA NALOGA
Naši javnosti jo poznano, da so že nekaj mesecev v teku priprave za pričetek gradnje novega Delavskega doma v Trbovljah. Odboru, ki vodi celotno organizacijo, so za uspešno delo potrebni nasveti vseh tistih, ki se praktično udejstvujejo na področju kulture, za katere je namenjen bodoči Delavski dom. Zairadi tega prosi Odbor za gradnjo Delavskega doma vse zainteresirane, da izrečejo utemeljene pripombe h gradbenemu programu in jih sporoče odboru. Zaenkrat sprejeti gradbeni načrt — na podlagi katerega se izdeluje tudi idejni projekt — je naslednji:
Lokacija projekta
Skladno s pri pravi jeno urbanistično 6kioo za ureditev in zazidavo območja Trbovelj in glede na osnovno načelo, da naj novi Delavski dom leži centralno v urbanističnem jedru naselja, in da naj bo z izbranim zemljiščem podana takojšnja možnost gradnje, je za novi Delavski dom v Trbovljah določeno zemljišče, ki leži med novo regulirano glavno cesto in med današnjim kinematografom ter stanovanjskimi zgradbami ob Rudarskem muzeju. Predvideno je, da se bodo sedanjo stare zgradbe na tem kompleksu — razen Rudarskega muzeja — po-NtojKuma odstranile, to pa skladno z napredovanjem gradnje Delavskega doma. Upoštevati bo trebsa tudi zahtevo, da mora biti izgradnja novega doma projektirana tako, da bo omogočeno uporabljanje dosedanje kinodvorane, dokler ne bo zgrajena vsaj ena izmed predvidenih dvoran v novem Delavskem domu ter izročena svojemu namenu.
Pročelje novega doma z glavnim dostopom do dvoran naj bo s strani glavne ceste, to pa na ta način, da se zgradi pred domom približno na ni veleti glavne ceste prostoren »Zgornji trg*, ki bi bil seveda a rhi tek tonsko-estetsko in v funkcionalnem pogledu primerno reprezentativen. Ob projektirani stanovanjski cesti (mimo sedanje stavbe D ES) pa bo »Spodnji trg«, ki bi služil za dostop in izstop iz novega doma.
Glede na opi&aino načelno lokacijo in na predviden obseg zgradbe (po dolžini in širini) bo nujno potrebna takojšnja definitivna ali provizoma preložitev dosedanje struge Trbovci jščice v njenem ostrem zavoju ob gradbišču v smeri proti sedanji zgradbi DES. To delo bo moral oskrbeti ljudski odbor mestne občine Trbovlje s pristojno upravo za vodno gospodarstvo. Enako bo moral ta odbor pravočasno oskrbeti son-dažo ter zadevne podatke o nosilnosti tal, niveleto eventualne talne vode in dosedanje naj višje poplavne kote Trbovci jščice.
Prostorska kapaciteta novega doma
Dom bo v glavnem vseboval:
Kinodvorano s kapaciteto 500 normalnih sedežev, razdeljenih na nagnjenem parterju in event. balkonu (torej dvorana brez stranskih lož).
Gledališko dvorano s kapaciteto 500 normalnih sedežev, razdeljenih enako kot v kinodvorani
Za obe dvorani je potreben skupen vhodni del (vetrolovi, glavna vhodna veža) z blagajnami, garderobami, sanitarijami, stopnišči na balkone in v pod pritlične etaže.
Stranski prostori kinodvorane — fcrno-operaters-ka kabina s pri pada jočimi san i tari jami in komuni kači jami (vodoravnimi in vertikalnimi) — bodo dimenzionirani soglasno z zadevnimi predpisi (Urodba o biosko-I>ih).
Ob projekcijski steni dvorane bo predvidena predavalnica, ki bo mogla služiti tudi za koncertne prireditve, zborovanja, predavanja itd. ter ho primerno vezana s stranskimi sobami za nastopajoče predavatelje, vodstva zborovanj in podobno.
Stranski prostori gledališke dvorane kinooperaterska oz. projekcijska kabina, ki 1k> posredno ali neposredno vezana s projekcijsko kinodvorano (v kolikoT ne bo izvedljiva naprava skupne kabine s pomožnimi proštom za obe dvorani), sanitarije za gledališko publiko, dohodne in izhodne ko-
munikacije ter stranska stopnišča za vertikalno zvezo prostorov — bodo razporejeni in dimenzionirani po zadevnih predpisih za gledališča. Prostor za orkester v parterju dvorane s kapaciteto 50 sedežev bo opremljen še s pripadajočimi stranskima prostori za godbenike in sanitarijami.
Gledališki oder bo izdelan v dimenzijah, po mehanični in električni oskrbi, po svoji opravi in funkcionalnosti ustrezno s sodobnimi zahtevami režije in odrske tehnike, z možnostjo hitre menjave odrskih scen s pomočjo pomičnih platojev ter bo vezan s shrambami za začasno odlaganje kulis in scenske oprave za največ štiri igre. Imel bo tudi zidan horizont z ustrezno višino. Prostoru inske dimenzije odra bodo omogočale tudi uprizoritve naših centralnih gledališč (Drame in Opere) v umetniško in insce-nacijsko neokrnjenih izvedbah.
Stranska prostjori odrišča:	gardeirobe s
pripadajočimi sanitarijami; ti prostori bodo po številu in velikosti ter opravi v skladu z omenjeno kapaciteto odra; kjojačmioa za gledališko garderobo bo zvezana z ustreznim skladiščem za obleke ter bo omogočila pripravo in pravilno shranjevanje oblek, odrskih zaves itd.
V primernih dimenzijah bode predvideni tudi prostori za shrambo odrskih rekvizitov in pohištva. Ostali stranski prostori odrišča (za elektr. razsvetljeval ne naprave, za napeljave, garderobe za tehniško odrsko osebje, pomožne delavnice itd.) bodo predvidene v okviru namena in obsega odrišča.
Prostori za društva oziroma sekcije: dvorana za vaje godbenikov (50 oseb), dvorana za vaje pevcev (100 oseb), prostor za shrambo godal, prostor za shranjevanje muzikalnih arhivov, pisarne uprave gledališča, pisarne pevske sekcije in pisarne godbene sekcije.
Eventualni gostinski prostori: v kolikor bodo splošne prostora inske prilike in funkcionalne možnosti dopuščale, je predvidena tudi ureditev gostinskega obrata v podpritličju, ki bo posredno povezan z glavnimi vbodnima, in izhodnimi prostori doma.
Vse to pa bo vendar izvedeno na tak način, da uporaba glavnih prostorov nikakor n® bo motena in da tudi reprezentativnost in ugled ter namen dnina kot kulturne ustanove v ničemer ne bo prizadet.
Tehnična in sanitarna oprava: načelno se predvideva, da bodo vsi prostori doma ogrevani s centralno kurjavo v kombinirani izvedbi, t. j. toplovodna kurjava za manjše prostore, parna kurjava za hodnike in stopnišča ter zračna kurjava z možnostjo klimatizacije za dvorano, oder in večje prostore (n. pr. prostor za vaje godbenikov, pevcev, gostinski proetiri itd.).
Ureditev neposredne okolice doma: s projektom se določi urbanistična ureditev okolice v okviru sedanjih spLošnih ureditvenih osnov za Trbovlje in to na arhitektonsko in estetsko primeren način s tem, da bo sedanji Rudarski muzej harmonično vključen v ureditveni koncept
Po podrobni analizi opisanega gradbenega programa, analizi površin potrebnih prostorov in nujnih horizontalnih in vertikalnih komunikacijskih ploskev je računati skupno površino na okrog 8000 kvadratnih metrov zazidane površine. Računajoč, da bi stal 1 kvadratni meter zgradbe okrog 20.000 din, bi znašali stroški gradnje Delavskega doma v Trbovljah okrog 160,000.000 din. Ta znesek je le približen, informativen in predstavlja le okvirno vsoto za takojšnjo gradnjo. V tem znesku pa niso še vpošteti stroški za ureditev neposredne okolice doma, izdatki za izvedbo komunalnih naprav (vodovod, kanalizacija, dokončna ureditev cest in trgov) ter prestavitev potoka, ureditev nasadov in podobno, kar bi zahtevalo še okrog 20 milijonov dinarjev.
Vse tiste delavske svete in uprave ustanov, ki še do danes niso odgovorili na prošnjo za prispevke, naprošamo, da store čimprej svojo dolžnost in sporoče to Odboru za gradnjo Delavskega doma v Trbovljah, s čimer bodo dejansko dokazali svojo skrb za dvig kulturne ravni našega človeka.
M. K.
KRIŽANKA
L!.
!ffl» ! i	I ,
suši.m®"srr5WsrT
istJI.UR.I.i.iSsn
=rrinnri5ii5i»
"M|p“
.!_.im_
I 20 j
i—
i !
3110-4
».j27.
!§pf 32;
—!—

	 Sl89 m	lljllglll !«Bl?l“1ljS
	«1	i«N§?! ,M«M	i m«
49 j 50	Hi51! 1 !s2®i53i ! ! IH54!
55;	»ispi r iSN	r»Mn -
601	
65; IS			!	ISfeLLli- «	j*
ij	MM l$73i mm !	
Vodoravno: 1. slovensko mesto; 6. enako; 12. aktiven, triatomski kisik; 14. barva; 15. poslovni prostor; 17. moško ime; 19. borilni prostor (3. sklon); 21. žganje; 22. bolezen; 24. bivša upravna enota; 25. del angl. pozdrava (fon.); 26. moli (lat.); 27. urgenca (kratica); 29. moško ime; 30. veznik; 31. napad; 32. gizdalin, domišljavec (tujka); 54.. predlog (nemški); 35. ugrezanje: 37. literarni proizvod; 39. jugoslov. opera; 40. jaz (lat.);
Kaj je z radeškim športnim društvom?
O ustanovitvi Športnega društva »Sava« v Radečah v letošnji pomladi smo v našem listu že obširneje poročali; pisali smo tudi o zgodovini Športa v tem kraju, o perspektivah za bodoči razvoj športa in o težavah, ki se porajajo. Na takratnem občnem 7,boru je izglodalo, da je res nastopil preobrat v rarieškem športnem življenju, da se bo šport sedaj res razmahnil in razživel, kot bi se lahko in bi se tudi moral. Toda ostalo j® le pri besedah »n obljubah, kot se to v Radečah največkrat dogaja (pa menda tudi drugod). Kar priznajmo si, da je bilo v Radečah letošnje leto v tem pogledu še slabše kot poprej, ko športnega društva še ni bilo. Kaj vse smo čuli na občnem zboru: pa to, pa ono — pa ta sekcija, pa ona — nazadnje Pa niti edina, ki sploh obstoja, t. j. nogometna. ni mnogo delala; kar na prste bi menda lahko našteli njene nastope, kar je tem bolj žalostno, ker vsi vemo, kako Ra-dečani cenijo nogomet in koliko je tamkaj navdušenih navijaloev, starih in mladih.
Da je v Radečah dovolj pogojev za razvoj športa, ie bilo že večkrat rečeno in ni treba tega posebej poudarjati. Da je šport potreben in koristen, je tudi več kot jasno, naj ga moramo šteti, kot kulturno-prosvetno delo, za sestavni del vzgoje našega delovnega ljudstva, zlasti pa vzgoje mladine v krepke in odločne borce 7«a socializem, za odločne branitelje miru v svetu ter za svobodo in neodvisnost naše domovine, Titove Jugoslavije.
Kje so torej vzroki tega mrtvila! Pravih objektivnih razlogov gotovo ni toliko, da bi opravičevali to veliko mrtvilo. Res je, da ni primernega športnega prostora, toda tudi to vprašanje bi z dobro voljo lahko rešili in zadovoljivo uredili, kot je bilo že večkrat poudarjeno in tudi — obljubljeno; menda je le glavni vzrok nezainteresiranost, tako tistih ki so za vzgojo mladine odgovorni, kakor tudi mladine same. kajti če bi mladina hotela in zahtevala, bi bili vsi odločujoči ljudje v Radečah primorani sto* riti vse, da ji ugodijo in nudijo možnost
Športnega delovanja. Odgovorni pa so tudi vsi tisti, ki so na občnem zboru prevzeli odgovorne naloge za rešiftov toga vprašanja, vendar o izvršitvi vseh teh sklepov ni ne duha ne sluha. Upravni odbor društva se j® menda v vsem tem času sešel enkrat, ali pa celo nobenkrat — ne vem čisto natančne — in vendar h* v pozitivnem primeru to slišal.
S takšnim »športnim življenjem« moramo v Radečah prenehati! Sedaj, v zimski dobi, ko nogomet in lahka atletika v glavnem počivata, naj hi napravili vse priprave in storili vse, da bi z nastopom -nove pomladi tudi naš šport zaživel novo življenje, kot se to za Radeče spodobi. Lahko pa bi osnovali smučarsko sekcijo, saj je v Radečah dovolj mladine, ki se zanima za ta lepi šport in tudi izvrstnih smuških terenov v okolici Radeč no majica.
Torej, radeški športniki in vzgojitelji mladine: No novo delo za dvig in procvit športa v Radečah!
41 nemška reka; 43. glasbeni izraz; 46. nekdanja ženska organizacija; 49. zlato (franc.);
51.	primitivna rastlina; 53. tovarna peciva; 54. zaimek; 55. potrebno za izvršitev vsakega dela; 57. mnogokrat uporabljena kratica; 58. rok; 59. kurir; 60. polet (tujka); 62. diktat; 64. moško ime; 65. del avtomobila; 67. evropsko mesto; 68. pomorske enote (tujka); 69. akademski naslov (kratica, v sklonu); 71. pisarna; 72. Cankarjevo delo; 73. del sveta.
Navpično: 1. zelen okrasni kamen; 2. del suknjiča; 3. židovsko ime; 4. bolečina; 5. zaimek (nemški); 8. prislov kraja; 9. nordijsko moško ime; 10. drobci, utrinki; 11. ameriška država; 13. pesnitvi; 16. pristanišče; 17. drž. lastnina; 18. glasb, izraz; 20. ruska reka; 22. fevdalno poslopje; 23. ime norveškega plavalca; 26. pesnitev; 28. domača žival; 31. jugoslov. reka; 33. čitaŠ; 35. časovna enota; 36. jarem; 38. gozdna žival; 42. slovensko mesto; 44. kratica za tržaško policijo; 45. leha; 46. ostanek mistike; 47. krepak; 48. vas ob Dravi; 50. primitivno poljsko orodje;
52.	pripadnik izumrlega naroda; 53. barva
(fon.); 54. ime konservnega izdelka; 56. knjigovodski izraz: 59. oboki; 61. del stopala; 63. reka (Špan.); 64. naša cigareta; 66. osebni zaimek; 68. švicarski izdelki; 70. okrajšan veznik; 71. ima le človek.________________
V rokopisu je izšla enodejanka s petjem in even. plesom »Matjažek in Dedek Mraz« v založbi Delavskega prosvetnega društva »Svoboda-center« v Trbovljah, kjer jo lahko naročite.
Priporočljiva je za vsak oder; prirejena je za Novoletno jelko.
Ameriški glasbeni film
„FANT S TROBENTO«
»Fant«, s trobento« bi lahko postavili ob stran mladeniču z violino, Pavlu Borayu iz »Humoreske* in najbžr še kateremu, saj kaže film, da sodi v določeno vrsto filmskih povesti, ki bi jim lahko iz našega tekočega programa dodali še ženski element v Mil-dred Pierce in Heleno iz »Težke poti«. To so »življenjske zgodbe«. Niso vse enako d<v bre po umetniški in življenjski vrednosti (kljub nedvoumnemu uspehu, ki ga imajo pri našem, ne preveč kritičnem občinstvu), niti po režiji in moči igralskih stvaritev.
Za Rica Martina življenje ni bilo lahko; bre® staršev in prijateljev je doraščail v nervoznem utripanju ameriškega velemestnega življenja. Emo samo pravo ljubezen j® poznal: trobente in muziko. Ta ga je vodila, tej je bil resnično vdan. Prijatelj in vzgojitelj, črnec Art Hazzard. pianist Smock Willoughby, in pevka Jo Jordan, ki so mu zvesti, so ob njej postranskega pomena, nanje pozablja, se jim približuje in spet oddaljuje, le trobente ne zapusti. Trmast in
nervozen doživi nujni zlom. iz kaiteraga dvigneta zvesta Jo in Smock.	^
Film bo na sporedu te dni v trboveijs*®*1* kinu.
KINO TRBOVLJE
bo predvajal v prihodnjih dneh ameriški glasbeni film
»Fant s trobento«, naslednji teden pa francosko filmsko dramo
»Pravici je zadoščeno«. Spored predstav bo razviden iz reklamnih omaric in lepakov.
Elementarne nesreče v starih časih
Zgodovinski podatki iz XVI., XVII. in XVIII. stoletja pripovedujejo o velikih nesrečah, ki so jih povzročile razne elementarne nezgode: poplave, hude zime? nerodovitne letine, požari, potresi, navali kobilic itd.
Zgodovinski viri govore, da so po dolgih, c*6trih zimah, ko je sneg naletaval celo do Sv Jurija, nastopile posebno nerodovitne letine. Kot izredno ostra zima se omenja leta 1504; tega leta je sneg zapadel za Veliko noč in je naletaval neprestano še 20 dni. Sledeča leta so bila nerodovitna; prišlo je do lakote, nastala je draginja. Izgleda, da leta lakote, ki se pogosto omenjajo v narodnem pesništvu, niso samo plod domišljije, marveč da so jih ljudje resnično doživeli.
Mnogo redkeje se omenjajo lepe in tople zime, kadar ni bilo snega niti tri dni; leta 1745 so ljudje o Sv. Miklavžu brali jagode.
V zgodovinskih zapiskih se omenjajo tudi množična umiranja ljudi in živine od kuge. Kuga je običajno pustošila cela mesta in cele pokrajine. Včasih je po teh virih zajela celo Srbijo, pa se preko Vlaške, Srema, Bačke in Hrvatske razširila celo do Dnnaja.
Neki zgodovinski zapiski govore o suhih letih; tako od 20. aprila pa vse do 12. oktobra 1834. leta ni padla v Srbiji niti kapljica
dežja. Vodnjaki so se posušili, voda na navi pa je tako upadla, da si lahko PreS® z brega na breg	.	, .
Kot zelo rodovitno leto se omenja *c. 1882. Toda niti poplave niti viharji niso Pn' zanesli naši zemlji.	.t
Kobilice in miši so predstavljale veliko nevarnost za posevke; neki op# 1 leta 1711 pravi, da so se kobilice pojavile takih oblakih, da so zatemnile zemljo.
Winston Churchill - v filmu
Angleški premier bo, kakor poročajo,# n*' stopil na koncu filma o Clemenceauju, ki 6 pripravlja Gilbert Prouteau. Churchill bo P ' vedal znani 6tavek o »Tigru«, ki ga je pisal tudi v svojih spominih:	»V toliksu
meri, kolikor more kak človek pooseblj*0 svojo domovino, je bil on Francija.«
Film bo kmalu skončan.
Teramicin in malarija
Poskusi, ki so jih napravili na malarijr« nih bolnikih v starosti od 15 mesecev 4°. g let, so pokazali, da so po zaužitju terami«0 prenehali mrzlični napadi in bolečine. P°|es tega so bili uničeni tudi paraziti v krvi-^j
Po okrevanju so bolnike opazovali še “ mesece, pa se bolezen ni znova pojavila.
IZPRED SODIŠČA
Telohove koreninice...
Pred okrajaiim sodiščem v Trbovljah se je zagovarjala Frančiška Sef er i® Trbovelj-Lok št. 51, ki je leta 1950 in 'letos napravila pet splavov; to je delala tako, da je nosečim ženam vlagala v nožnico posušene telohove koreninice ter z njihovim privoljenjem na ta način odpravljala telesne plodove. Tako je ▼ jeseni leta 1950 odpravila telesni plod Giaeli Pongrac in nato v letošnjem maju, juniju in juliju še trem ženskam.
Obtoženka je svoje dejanje priznala in se zagovarjala, da je to napravila zaradi tega, ker 60 jo noseče ženske prosile, naj jim odpravi plod. in jokale. To dejanje je storila v glavnem iz usmiljenja, ne pa zaradi denarja. Ena izmed teh žensk je prišla k njej in ji oelo rekla, da ji fant grozi, če si ne bo dala odpraviti plodu; boji se, da je ne bi ubil.
Tudi vse zaslišane priče so pred sodiščem potrdile, da jim je obtoženka odpravila plod in izjavile, da se obtoženka ni pustila posebno prositi, da bi odpravila telesni plod, pač pa da je bila kaj hitro pripravljena k temu Videti je bilo, da je morajo biti takih primerov še več.
V isti zadevi se je zagovarjal pred sodiščem tudi Jože Podbregar iz Trbovelj št. 191, ki je z grožnjo umora prisilil neko žensko, da si je dala pri Frančiški Šefer odpraviti telesni plod. Imenovani je celo dal znesek 1000 din v ta namen ter ji je obtoženka tako plod tudi odpravila.
Sodišče je obtoženko Frančiško Šefer spoznalo kaznivega dejanja zoper življenje in telo in jo obsodilo na 1 leto in šest mesecev zapora. Prav tako mora obtoženka plačati Okrajnemu zavodu za soc. zavarovnje v Trbovljah 14.650 din, ker je imel ta zavod tolikšne stroške z zdravljenjem ženske, ki 6i je dala odpraviti plod, nakaT je bila bolna. Drugega obtoženca pa je sodišče obsodilo na 5000 din denarne kazni in na plačilo stroškov kazenskega postopanja. Izglodalo je. da sta bila oba obtoženca s sodbo zadovoljna, ker se zoper njo nista pritožila.
V jezi jo je pretepel
Pred sod iščem se je istega dne zagovarjal Peter Grobljar iz Prapreč št. 15, ki je 6. septembra letošnjega leta v Praprečah pretepel z rokami in vrgel po tleh Antonijo Gluhak, kateri je prizadejal lažje telesne poškodbe.
Obtoženec svojega dejanja ni priznal In se je zagovarjal, da je poškodovan ko videl na lastne oči, ko je začela puliti korenje
DROBIŽ IZ TRBOVELJ
MLO Trbovlje je v 47. številki našega tednika objavil Razpis za določitev imena za novodogrnjeno stavbo dosedanjega Sindikalnega doma v Trbovljah, ker bo občina ta objekt preuredila v moderni gostinski obrat — hotel z restavracijo, kavarno in tujskimi sobami. Naj se oglasimo k temu raz.pisu tudi mi
Nekdanj’ sindikalni dom v Trbovljah bo torej spremenjen v hotel z restavracijo, kavarno in prenočišča za tujce. Ker ho to gostišče pravzaprav prvi hotelski obrat v Trbovljah, bi si dovolil predlagati, da bi t«o novo gostišče imenovali morda čisto eno stavno in kratko; »Hotel Trbovlje«. To bi Ml en predlog.
Drug predlog pa M bil tale: vsi starejši Trboveljčani smo poznali in cenili našo ro-
g Hrastniku
(v stavbi, kjer je bil KSS)
IZVRŠUJE VSE VRSTE ELEKTROTEHNIČNIH INSTALACIJ — POPRAVLJA GRELNE IN OSTALE ELEKTRIČNE NAPRAVE SOLIDNO IN POCENI
jak in jo. idealno komunistko Tončko Čečevo, ki je svoje delo iu življenje posvetila uresničenju socialističnih idealov. Za te lepe ideale je Tončka po strašnem trpinčenju ix> okupatorskih hudodelcih darovala svoje mlado življenje. Razmišljamo, ali ne bi bilo umestno, da novo gostišč« v Trbovljah posvetimo spomiuu te neustrašene borko za delavsko pravice in ga imenujemo »Hotel Tončke Čečeve!« Kakor imamo na Partizanskem vrhu planinski hotel trboveljskih rudarjev, ki *mo ga posvetili spominu na velikega našega borca-komun ista, narodnega heroja Frauoa Salamona, tako naj bi bil nov hotel v Trbovljah posvečen nepozabni borki Tončki Čečevi. To bi bila majhna, skromna oddolžitev človeško tako veliki ženski, kot je bila naša pokojna Tončk« Čečeva, katere ime mora vsak Trboveljčan, kdor je poznal njeno dušo in srce, njeno delo in življenje, izgovarjati z naj večja m spoštovanjem in ponosom.
Sedaj pa nekaj drugega. V današnji številki našega lista prinašamo na drugem mestu članek v katerem naš dopisnik pripoveduje, kakšen bo po dosedanjih načrtih bodoči novi Dolavski doin v Trbovljah. V tem sestavku j« podrobno navedeno, kakšnemu namenu bodo služili posamezni prostori to bodoče monumentalno stavbe, ki bo predstavljala center delavske kulture v Trbovljah. V njem beremo, da bosta v novem domu velika gledališka in kinematografska dvorana, prav tako čitamo, da bodo v novi zgradbi prostori za vaje godbenikov in pevskih zborov, da bodo v novem domu predavalnica, potrebni stranski prostori, pisarno itd. Vse je lepo in dobro zamišljeno, samo na nekaj so projektanti vendar pozabili v novem Delavskem domu, v katerem so v spodnjih prostorih predvideni oelo gostinski lokali in okrepčevalnica, saj proti tem prostorom nimamo pomislekov; mislimo namreč, da se v novem domu na vsak način predvidi prostor za veliko čitaluioo. V njej hi se shajali In zbirali	tisti naši mladi
resni fantje in dekleta, ki jim ni za gostilniški hrup in kvante, pač pa sl želijo lokala z udobnimi sedeži, v katerem bodo
OGLASI V ZASAVSKEM VESTNIKU IMAJO ZANESLJIV USPEH!
na razpolago najrazličnejši domači in tuji časniki, revije, ilustracije iu morda tudi knjigo, ki jih bodo tamkaj v miru pregledovali in probiTali.
Ustanavljanje takih čitalnic —• rečemo luhko tudi klubskih prostorov — bo postala v naši socialistični stvarnosti prej ali slej nujnost m dolžnost. Takih prostorov in lokalov bomo imeli v prihodnosti v vsakem kraju po več. Odpiranje takih lokalov bo postala naša nujna dolžnost, saj bomo samo s pripravljanjem takih prostorov ustvarili nujno protiutež neštevilnim gostil-uam, ki naj bi služile delovnemu človeku kot potrebna okrepčevalnioa. so pa žal v neštetih primerih nič drugega kot lokali, v katerem se pijančuje, v katerih naš delovni človek prečostokrat prekomerno zapravlja svoj težko prislužem denar, ki bi bil njemu in njegovi družini dostikrat bolj potreben za kaj drugega, za kaj bolj pametnega in koristnega.
Da se bomo razumoli: nisem proti gostilnam! Tudi te so potrebne. Vsak noš delavec zasluži in mu je potreben po težkom delu kozarec vina. Samo preveč ga no sme biti, ne sme toči vino ob plačilnih dneh od mize, kot to žal čestokrat vidimo ob pla čilnih dneh! Po pameti ga pijmo, no preveč! Zamislimo se, kaj pripoveduje okraj na statistika o konsumu alkoholnih pijuč v našem okraju. Iz teh številk lahko po vzamemo in Izračunamo, da naš delovni člo-vok izda mesečno 18% svoje plačo zn alkoholne pijače, kar je več kot 2000 din mesečno! Koliko dolavcev misli na to, da bi bil za ta denar lahko vsak naš človek po 25 ali 30 letih v svoji lastni hiši! Torej Še enkrat; po pameti ga pijmo!
Našo mladino pa navajamo k treznosti. K treznosti pa jo bomo navujali, če ji bomo pripravljali namesto gostilniških prostorov drugo bolj pametno razvedrilo, t-j. Čitalnica, v katerih bo mladina preživljala svoj prosti čas boli zadovoljno in srečno. Zato tudi v novem Delavskem domu v Trbovljah mislimo na ureditev takega prostora, ki l»o za č.itanjo udobno opremljen. V tem in njem podobnih lokalih so bo zbirala tista naša mladina, tisti fantje in dekleta, ki so bodo vključili v treznostn<> gibanjo v Jugoslaviji. Ustanovitev take organizacije je — kakor smo te dni brali — tudi v Sloveniji na pohodu. In pospeševanje treznosti bo portala že v najbliijl bodočnosti kulturna n« loga naših »Svobod*.
na njegovi njivi; ko ga je nabrala je odšla na njivo, kjer je bil posajen pir. Najbrž je hotela odnesti buče, ki J1 je imel posajene med krompirjem. Ko jejjj videl, je obšel njivo tako, da je prišel tatici od spodnjega konca njive. Ta pa L je medtem skrila pod neko drevo. Začelij tajiti in se pridušati, da ni bila na č
koša pa j
zaslišana	«- M
dila, da jo je Peter Grobljar napadel, * se je pozno proti večeru vračala domov* v* jo brez vzroka pretepel.	,
Sodišče .je obtoženca obsodilo na. tri dT1 zapora.
Pšenico je kradla
Obsojena je bila tudi Ana Šešek i® gorja St. 32, ker je 15. oktobra t- 1. V*S)! iz valj6ne#a mlina v Zagorju 14 in pol k”®' grama pšenice to (o odnesla domov. Sodjsjj jo je zaradi dejanja tatvine obsodilo na din denarne kazni.
OBJAVE
NAŠIM NAROČNIKOM!
V zadnji številki smo vas obvestil'' da bomo v tej številki priložili polo®' niče za plačilo naročnine. Ker pa P®' ložnic še nismo prejeli tiskanih, P11 bomo priložili pozneje. Po 15. decembrj1 pa bo naročnike obiskal naš inkasan*1 kateremu lahko poravnate naročnin0. Opozarjamo že danes, da pripravljam0 naročnikom, ki bodo imeli svoje obve®' nosti poravnane, z Novim letom presenečenje!
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Od soliote 13 decembru opoldne do P?0y deljka 15 decembra zjutraj v bolnišnic* Trbovljah.________________  ^
Objava
Planinsko društvo Trbovlje obveščaj vse svoje članstvo in tudi nečlane, ° bo redni letni občni zbor društva . soboto, 13. novembra 1952 ob 18. u’ v dvorani rudniške restavracije. Vabljeni vsi!	 jg
Zahvala
Zahvaljujemo se vsem, ki so smr'1’8 ponesrečenega Francka Krežeta, s"1;’ brata, svaka, pomožnega ključavničar!0 v Strojni tovarni »Miha Marinko« P°” častili s svojo udeležbo na pogr®buj prav tako iskreno zahvalo vsem dar°_ valcem cvetja in vencev, godbi in t vornikoma ter pevcem, partijski -J sindikalni organizaciji tovarne, upr3 tovarne in mladinskemu aktivu rud® škega zunanjega obrata. — Druži® Kreže, Trbovlje.	„
Slikarsko in pleskarsko podjetje ( Hrastniku sprejme takoj v uk vajen0’ vprašati v knjigarni DZ v HrastnmJ
Prosim tistega, ki je našel kljn^j naj jih odda proti nagradi mleka®1 Mariji Hribar v Gabrskem.	_
nedeljo, 7. dec., zjutruj sera izgubi!®. <(J od gostilne Počivuvfick do postaje .-p Posten najditelj nuj jo vrne pr0!.1 -nfl MalavaSič, lck*fP
V
poti od broSo.
gradi na naslov: Gabrijela Trbovlje.	_
Preklicujeva žaljivke proti Antonu in njegovi ženi. Vilko in Alojzija l>rnov** Trbovlje.
PRODAM ženski Trbovlje 11-76.
šivalni stroj.
_ Itoh®r’
Izdaja okrutni odbor OF Trbovlje. 0r*d°je uredniški odbor Odgovorni urednik f Šuštar Tisk Tiskarne »Ljudske pravic®4 . Ljubljani Naslov uredništva in u!,lr8«st' Trbovlje upruvu rudnika Trbovlje ii i k. Telofon Št. 54	— Račun pri podru^Lj
Narodne bunke v Trbovljah At 614
-	List izhaja vsak četrtek - Rokopl»®v ^ vračamo prispevki za Pst morajo hit’ j uredništvu najkasneje vsako nodolio »J1*
—	Mesečna naročnina 20 din, četrHGJjJ.
I 60 din, polletna 120 din, celoletna 240 <*