PRI
60100200

OSKEDNJ*
KrtJ 1^ICA
| 6‘bOo\2^tR
4k^n'na t>'1^ana v gotovini ''ob. postale I grupo«.
DNEVNIK
Cena 200 lir
Leto XXXIII. Št. 112 (9720)
TRST, sreda, 18. maja 1977
ONEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novemUra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 11. septembra 1944 se Je tiskal v trskami ,Doberdoba pn trdreoil Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni vslovenijaa pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
DANES POPOLDNE SREČANJE TAJNIŠTEV EPI IN PSI
Craxi obtožuje KD, da ji je mar predvsem za strankarske koristi
Najtrši oreh na dvostranskih pogajanjih so vprašanja javnega reda, varnostnega pripora in sindikata policije
Rim, n.
Popoldne se bosta v
vu0l?n' socialistične parlamentarne ' bpine v Montecitoriu srečali taj-i . ^1 'n PSI. Kaj si bodo po-lev' * V0(bl:e'j' dveh največjih sil vice? Skoraj gotovo si bodo izme-kolikor si že niso, podrobnej-
# ■•'formacije o poteku razgovorov im DSVn' strokovnjakov, ki so jih <w' z demokristjani, ocenili bodo ^oseženg rezultate in izmenjali gle-
■meli
z demokristjani, ocenili bodo
?)^a o nadaljevanju teh težkih in l8?etenih pogajanj.
bičanje je torej logično nadalje-lnnp seslar>kov med voditelji KPI jP?I, ki so se razvila vzdolž teh j. Sejanj. Najprej so se dogovarja-■ kako začeti razgovore s KD, daje8 Pa morata največji levičarski ]j'anki proučiti način, kako nada-(,|,yaW in zaključiti pogajanja za o-. kovanje skupnega programa in r Ve vladne večine. Pogoji za spo-um msd strankami, ki so z vzdr-/njem podpii'ale Andreottijevo vla-‘n KD, obstajajo po mnenju ve-
čine. Vprašanje, ki se postavlja je torej, kako naj levica vrže vso svojo težo na zaključek pogajanj in torej politične posledice.
ne omenja samo KPI in PSI, pač pa poudarja še, da je politični rezultat pogajanj odvisen tudi od enotnosti levice s tistimi vmesnimi la-
Zanimivo je, da je razvoj dogodi ičnimi silami, ki nočejo ostati pod
kov zadnjih dni pokazal nemalo podobnosti z drugo fazo italijanskega političnega življenja, ko je pred več kot desetimi leti bila zasnovana koalicija leve sredine med KD in socialisti. Toda tedaj so socialisti in komunisti (se pravi levica) imeli globoko različna stališča. «Ta voda ne melje več,» je komentiral tajnik PSI Bettino Craxi, kajti devica ni več razklana in se ne prepira, kot tedaj*. Obstajajo še močne razlike med socialisti in komunisti, ki jih ne kaze zamolčati ali skrivati, vendar je sedaj osnovna značilnost v odnosih med strankama enotnost in tudi stališča so bliže. «To pa je sedaj naša moč,* poudarja Craxi, ki «nikakor ne sme dopustiti, da bi morebitni neuspeh pogajanj beležil poraz ali šibkost levice*. Craxi pa
'""Hunu,mm,, i,„n,il,i,nun,i,n,m,,mm,iiimmi,
OPSUJ TUDI NEPOSREDNA KONTROLA
«CESTNE IZVIDNICE« FINANČNE STRAŽE PROTI UTAJEVALCEM
Tri tisoč stražnikov v civilu bo sproti prevevalo plačevanje davkov IVA in drugih pristojbin
Minister Pandolfi
A 17. — Že v prvih poletnih bo v Italiji začela delovati ■ bba «cestna finančna policija*, tijl}. to pojasnjuje minister Pan-ki si je pobudo izmislil. Gre viliiT? finančnih stražnikov v ci-it) \	I*0 krožilo v 1500 dzvidnicah*
vsi Preverjalo «na licu mesta*, če tfgl ki so to dolžni, plačujejo poti,.ne davščine in pristojbine. Na Hilj.1,1 mestu bo IVA, ki jo potrošiti,' R'aaujejo vsi, medtem ko dr-dtea ‘eh vsot ne vnovčuje v celoti, bilj težke milijarde, ki se v raz-t^, Rtehodih v trgovinski mreži poko v j ’i° po nezakonitih žepih. Ena-Dotza davščine na storitve, od storitev do storitev svo-tm.„ a poklicev (odvetnikov, zdrav-
Pandolfi pojasnjuje s pri-kojii • ^Storitev je na primer tudi la J5 V restavraciji ali prevoz bla trgovin. V teh primerih smo .ali zamenjavo dosedanjih tj na°v *n faktur s 'ticketom’. Gre Hopj ^tk v dveh delih, v katerega »tiljJ, davkoplačevalec (recimo go-
bln r	vnieft PAnn	in
Pristojbine. Odrezek mora Wi „ klientu, drugi del pa obdr-l' Sam, k,....................! l -
biti'aarn, ker bo nanj plačal pristoj-hvir
Kla"' Jzvidnica bo, na primer, sto-
a4titT':u ' restavracijo in. ustavila Sostii?' Vprašala ga bo, ali mu je ^•to* ar 'zročil odrezek, če tega 6ila , ae bo imel bo izvidnica sto-**vala Bstn‘ku restavracije in zah-njega ustrezna pojasnila. b^O0110 se bo dogajalo na cesti, ko Ho j s tovornjakov raztovarjali blati ta trgovine. V tem primeru mo-bi j,,,,eti Prevoznik odrezke o plača-WSt?tbin' IVA. Če ga ne bo imel,
t>3 ukrepali...*
^Siv • fi '■rdi. da ne Sre za re-t«j§e f1' Ukrep, pač pa za učinkoyi-neposredno nadzorstvo nad
<4 l an.iem manjših pristojbin, gle-Aosta, . Pa je pojav utajevanja **•	^ množičen in oškoduje dr
Za več sto milijard lir. (st.s.)
tiskava o ugrabitvi ^uida Dc Martina
•4 tJpEU, n. _ Izpustitev Gui-Nista Martina je sprožila obširno s4j v valno akcijo, ki je bila do-ti baij^^ftnju, saj so se preiskoval-’ uu bi ogrožali pogajanja ter Ja. jr varnost mladega ugrabljen-4i'enCj s.Voi' današnji tiskovni kon-i tUgjn! -Ie neapeljski kvestor med kljub 'zrazil prepričanje,' da je, Nb0UjVs,emu, italijanska policija »tej iSa.v Evropi in da bo slej ko išdevaazk,’mkala ugrabitelje. Kar vzroke ugrabitve pa je ne-
apeljski kvestor dejal, da si niso še na jasnem, če je šlo za početje političnih ali navadnih zločincev.
Preiskovalci skušajo izdelati na podlagi De Martinovih izjav irienti-kit njegovih ugrabiteljev, kar pa ni lahko. Medtem skušajo tudi ugotoviti, kje se nahaja poslopje, v katerem je bil Guido De Martino zaprt,
V tržaški redakciji tiskovne agencije ANSA so sinoči posneli telefon ski poziv, s katerim so tako imenovani NAP napovedali, da bodo posredovali tisku zapise procesa, ki naj bi ga naredili Guidu De Martinu. Ni bilo mogoče ugotoviti ali so telefonirali iz Trsta ali pa iz kakega drugega italijanskega mesta. V Neaplju je Armando De Martino, brat Guida De Martina izjavil, da se mu zdi zelo malo verjetno, da bi lahko kdorkoli imel Guidove izjave.
utesnjevalnim vplivom KD.
Kar zadeva demokristjane pa je Craxi mnenja, da je z njimi treba najprej »skleniti programski sporazum* in šele nato ugotoviti, kakšne bodo «politične posledice*. Ali preprosteje povedano, kako naj se demokristjani izmaknejo političnemu sporazumu v trenutku, ko bi programski sporazum bi) že oblikovan.
»Vendar moramo reči*, ‘nadaljuje socialistični tajnik. «da dokler KD vztraja na pogajanjih pri sklicevanju na nepremostljive stran karske interese bo vsak sporazum nemogoč*.
Craxi govori o «strankarskih in-teresih*, demokristjani pa odgovarjajo, da gre za «poštenost do volivcev*.
Dejansko skušajo voditelji KD na vseh manifestacijah, kjer jim je dana priložnost nastopati, poudariti, kako so «omejene možnosti sporazuma*, da bi potolažili svo. jo nestrpno volilno bazo. Tako sta Zaccagnini in Andreotti spregovo rila na konferenci ecoldiretti*. ki jo vodi prenapeti Bonomi. Andreot ti je pohvalil «mimo kmečko prebivalstvo* in bonomijevsko organizacijo. se skliceval na shod alpin-cev v Turinu in zaključil, da je treba v Italiji «več delati v redu in miru*.
Medtem so se nadaljevala srečanja med strokovnjaki raznih strank. Dejansko so zaključili prvi krbg pogajanj o gospodarstvu in javnem redu. Gotovo je, da je najmanjša možnost takojšnjega spora zuma na temo javnega reda, ker KD vztraja pri dveh pogojih ki sta nesprejemljiva za levico: policijskem priporu in «avtonomr*čm» sindikatu agentov javne varnosti, ki bi se ne smel povezati s sindikalno federacijo CGH. - CISL - UIL
Najtrša so bila pogajanja s socialisti. Strokovnjaki so bili zaprti v dvoranici, medtem ko so nekje v drugi sobi bili Zaccagnini, Moro', Gaspari, Galloni in Barto-lamei in preko «slov* povpraševali za informacije in usmerjali svoje pogajalce. Neglede ’ na to. da je to ponoven dokaz nesmiselnega načina zavlačevanja pogajanj, ko se «polltični» predstavniki nočejo srečati s prav tako političnimi strokovnjaki, pa to dokazuje tudi. kako trd je oreh javnega reda. Socialisti in demokristjani so se dejansko strinjali o tem, da je položaj v Italiji napet in nevaren.
Sedaj se postavlja vprašanje ta kojšnje premostitve srečanj na ravni strokovnjakov in prehod k fazi kolegialnega srečanja in zaključka pogajanj. Pri tem pa se že govori o nujnosti ponovne seje vodstva KD. kajti glede resničnih perspektiv oogajanj si demokristjani niso povsem enotni. Gian Carlo Pajetta (KPI) je s tem v zvezi dejal, da je med večino voditeljev KD pre vladalo spoznanje, da lahko Italijo reši samo enotnost demokratičnih sil, so pa tudi taki, ki bi radi na pogajanjih izčrpali levicol in nič drugega. «Taki so tudi med vplivnimi člani vodstva te stranke*, je zaključil Pajetta.
CANDIDA CURZI
DUNAJ, 17. — Romunska tiskovna agencija «Agerpress* sporoča, da je včeraj prispela na uradni obisk v Bukarešto, na vabilo romunskega parlamenta, sovjetska parlamentarna delegacija,
Zaključen obisk delegacije KPI v Sloveniji
LJUBLJANA, 17. — Delegacija Komunistične partije Italije za Furlanijo - Julijsko krajino je danes o-Mskala Maribor.
V spremstvu sekretarja izvršnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Franca Šetinca si je ogledala tovarno avtomobilov in motorjev, kjer so jo predstavniki samoupravnih organov seznanili z razvojem tovarne in delovanjem samoupravnega sistema. Goste iz Furlanije - Julijske krajine je predvsem zanimalo odločanje delavcev v okviru proizvodnega procesa, njihovo vključevanje v delo krajevnih skupnosti ter organov na občinski ravni
Delegacija KPI iz Furlanije - Julijske krajine je s pogovori s predstavniki ZK Slovenije pri Arehu na Pohorju končala dvodnevni obisk v Sloveniji. (VB)
BEOGRAD, 17. — Danes je zasedalo predsedstvo Zveze komunistov Jugoslavije. Na dnevnem redu je bila obravnava aktualnih idejnopolitičnih vprašanj socialistične preobrazbe, vzgoje in izobraževanja, o čemer je uvodoma govoril Josip Vrhovec. Nato je predsedstvo sklenilo, da bo 24. maja letos slovesna seja centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, posvečena letošnjima jubilejema predsednika Tita — njegovemu 85. rojstnemu dnevu in 40-letnici njegovega prihoda na čelo Komunistične partije Jugoslavije. (VB)
106 MILIJONOV DOLARJEV U V DRŽAVNI BANKI'i
Italiji izplačali prvi obrok posojila mednarodnega denarnega sklada
Izjava zakladnega ministra Stammatija - Tur’i EOS odobrila svoje posojilo 500 milijonov dolarjev ■ Italija je skupno zadolžena pri tujih bankah za 19,5 milijarde dolarjev
RIM, 17 — Mednarodni denarni sklad je izplačal italijanski državni banki prvi obrok posojila 52C milijonov dolarjev, ki ga je odobril prejšnji me-sec po dolgih in zapletenih pogajanjih z Andreottijevo vlado in vzporednimi pogajanji vlade s sindikati in strankami. Prvi obrok, ki ga je državna banka že vnovčila .zadeva 90 milijonov <rposebnih pravic do najema*, kar znaša približno 106 milijonov dolarjev. Ostale obroke bo MDS izplačal Italiji v teku letošnjega in prihodnjega leta.
Vest je komentiral zakladni minister senator Gaetano Stammati, ki je poudaril, da je bil «glavni cilj najemanja tega posojila vrniti Italiji na mednarodnem finančnem tržišču zaupanje do tujih upnikov in torej potrditi pravilnost programa gospodarske, denarne in finančne stabilizacije**
Stammati je dodal tudi. da bo v prvi desetini junija tudi EGS izplačala Italiji odobreno posojilo 500 milijonov dolarjev, kar «tudi prispeva k krepitvi italijanske verodostojnosti na mednarodnem finančnem tržišču*. Dol-
žnosti cvlade, predstavniških teles in ljudstva*, nadaljuje Stammati, «je sedaj nadaljevati z vztrajnostjo in resnostjo proces ozdravljanja italijanskega gospodarstva, za katerega smo prav te dni prejeli na mednarodni ravni tako pomembna priznanja*.
Stammati je tudi pojasnit, da držav-
Minister Stammati
......................................................
ČETRTKOVE MANIFESTACIJE NE BO, ČE NE BODO PREKLICALI PREFEKTOVEGA ODLOKA
Razkol v rimskem študentovskem gibanju Študentje odločno zavrnili skrajneže
Vse demokratične sile naj zahtevajo preklic prepovedi javnih shodov - V Milanu pogrebni obred za podčastnikom Custro
RIM, 17. — Na shodu, ki se ga je udeležilo 3 tisoč rimskih, študentov je prišlo do globokega razkola v študentskem gibanju, ko je skupščina nekaj po 21. uri, z večino, ki So jo tako imenovani »avtonomni* ostro kontestirali, sprejela resolucijo, v kateri študentovsko gibanje potrjuje svoj sklep, da organizira shod pri Porta San Paolo, vendar samo če bodo oblasti preklicale prefektov o-dlok. s katerim so prepovedale vse javne shode v Rimu do konca tega meseca. Preklic prefektovega odloka pa ne bo zahtevalo samo študentovsko gibanje temveč vse demokratične sile, ki nasprotujejo nazadnjaškemu duhu odloka. Če oblasti ne bodo preklicale odloka do 12. ure v četrtek, 19. maja, se bodo študentje sestali na univerzi, da se ne bi izpostavljali «političnemu pa tudi fizičnemu samomoru v borbi proti vojski ministra Cossige*.
NiiiiiiiiiniiitiiimuiiiMiiiiiiiMiMMiHiiiiiiiHMiiiimiiiuiiMiitiiitifiiuiiiiiiiMMimittiMiiiiiiiHnimiiMiiiiiiiiiiimiiiniiiHiiiiiiiniiniiiiintiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiMiiiiiii
OB VČERAJŠNJIH POLITIČNIH VOLITVAH V IZRAELU
V precepu dolgoletna vodilna vloga laburistične stranke
Veliko vidnejših predstavnikov le volilo že v jutranjih urah, med temi tudi laburist Peres (levo) in leader desni-
čarske opozicije Begin (desno)
TEL AVIV, 17. - Od 7. do 23. ure (po krajevnem času) bodo izraelski državljani odločali o deveti sestavi enodomnega državnega parlamenta s sedežem v Jeruzalemu. Čeprav bodo v nekaj nad 3.300 sedežih začeli takoj pregledovati glasovnice in bodo torej prvi podatki na vpogled že ponoči, bo kolikor toliko verodostojno sliko moč dobiti šele jutri zjutraj. Iz rednega pomena je namreč vsak izgubljeni oziroma pridobljeni sedež, ki bi lahko odločilno vplival na možne vladne koalicije.
Skoraj nobenega dvoma namreč ni, da bi katerakoli od 22 strank, kolikor se jih je na politične volitve prijavilo, prejela tolikšno število glasov, da bi laljko "sama vla dala. Sicer pa je izraelsko politiko v všeh devetindvajsetih 'letih
obstoja države vodila koalicija, v kateri je imela glavno besedo laburistična stranka. Te volitve pa bodo predvsem pokazale, če mislijo Izraelci še podpreti stranko, ki je zadnje čase doživela več afer. zaradi zadnje opravlja posle ministrskega predsednika ■ obrambni minister Šimo« Peres, predvsem pa. ki se zavzema za mirnejšo rešitev spora z arabskimi državami.
Pekoče vprašanje vrnitve 'Vrab cem ozemlj, ki so jih zasedli med 6-dnevno vojno, kar so laburisti postavili kot pogoj ir. porok obenem za mir na Bližnjem vzhodu je razvnemalo duhove čez vso pet mesečev dolgo, volilno kampanjo Nepopustljivost desne opozicije na tem ključnem vprašanju, ki v veliki meri pogojuje odnose z ZDA, je 'v državi, ki je v hudih gospo-
(Telefoto ANSA)
darskih težavah, povzročila še bolj napeto ozračje.
Ostra nesoglasja med strankami, tokrat pa so se laburišt' znašli v manjšini, so izzvali tudi predlogi za gospodarsko obnovo države. Za izredno visoko stopnjo inflacije, lani se je gibala okoli 40 odst., v največji meri dolžijo tridesetletno vlado laburistične stranke. V prihodnje naj bj zato vpliv in nadzorstvo vlade nad gospodarsko dejavnostjo bila veliko manjša.
Kakršenkoli pa bo izid političnih volitev, bistvenih sprememb, po mnenju arabskih držav in gibanj, ne bodo prinesle. Veliko važnejše za rešitev izraelsko-arabskega spora bo posredovanje oziroma vplivanje vvashingtonske vlade na Tel Aviv. (bp)
V	četrtek so bodo študentje udeležili skupščin delavskih svetov ter miroljubne manifestacije pred uradom za zaposlitev rimske občine. Današnja skupščina je bila morda ena najbolj dramatičnih odkar obstaja študentovsko gibanje. Trj tisoč študentov, kolikor se jih je zbralo v veliki avli ekonomske fakultete, je razpravljalo dolgih pet ur. Ob koncu je večina glasovala za omenjeno resolucijo, kar pa tako imenovanim »avtonomnim študentom* ni bilo prav ter so zahtevali ponovitev glasovanj. Ponovno glasovanje je dalo isti izid. Večina študentov se je tako ločila od ti. stih skupin, ki so zadnje dni bile tolikokrat vpletene v hude poulične spopade, v katerih so provokatorji bili v svojem elementu. Kljub temu obstaja še vedno bpjazen, da bi se četrtkove manifestacije utegnile spremeniti v ponovno priložnost za krvave provokacije.
Predstavnik PDUP Gorla je v zvezi ■/. manifestacijo, do katere bi moralo priti v četrtek 19. izja vil, da njegova stranka nima najmanjšega namena spuščati se v spiralo provokacij, ki ima v bistvu dva aspekta., Prvi zadeva vladne ukrepe o javnem redu, še zlasti odlok, ki prepoveduje sleherno manifestacijo v Rimu, drugi pa zlo činsko delovanje samozvanih revolucionarnih skupin, ki nimajo nič skupnega z delavskim in ljudskim gibanjem ter samo koristijo represivnim načrtom notranjega ministrstva.
V	okviru preiskav, ki jih je poli cija izvedla ob umoru podčastnika Antonia Custre so zaplenili dokajšnjo količino dokumentov gibanja «autonomia operaia*. Hoteli bi ugotoviti istovetnost provokatorjev, ki so v soboto streljali proti policiji in katerih slike so objavili skoraj vsi italijanski dnevniki. Kot kaže. obstajajo utemeljeni sumi, da je streljal moški, ki je policiji dobro znan. Več ljudi je policiji telefoniralo, da bi posredovalo nekaj elementov, ki naj bi pripomogli k ugotovitvi istovetnosti provokatorjev.
V	Milanu je bila danes pogrebna slovesnost za policijskim podčastnikom Antoniom Custro. Slovesnosti se je udeležilo nad 10 tisoč oseb. v dobršni meri delavcev, ki so prav takrat končali z delom v številnih tovarnah mestnega predela, kjer se nahaja vojašnica »Annarumma*. Prisotni so bili tudi podtajnik za zunanje zadeve Darida, šef policije Parlato ter poveljnik zbora agentov javne varnosti general Settaimi. (if)
na banka ne bo namenila tako pridobljenega denarja v posebne namene. Milijoni dolarjev iz MDS in skladov EGS bodo zaenkrat ostali v blagajnah kot »dodatna rezerva* in jih bo Italija porabila samo. ee bi lira i.a mednarodnem finančnem 'tržišču doživela kak nov padec.
Kot je že Stammati povedal v svoji izjavi je izvršna komisija EGS tudi formalno potrdila izdajo obveznic za 500 milijonov dolarjev, ki jih bo izplačala Italiji kot nadomestilo za podobno posojilo, ki ga je Italija prejela, vendar ga je morala nedotaknjenega vrniti Veliki Britaniji, ker je slednja modtern zašla v hude finančne težave,in ni več bila sposobna kriti s\o-jega obroka posojila za Italijo. Ta obrok, kot rečeno, je sedaj nadomestila EGS s pomočjo bančnega konzorcija, v katerem je prevzela vodilno vlogo zahodnonemška «Duetsche Bank* skupaj s francosko-nizozemsko »Ban-que de Pariš et de Pays Bas* in švicarsko »Credit Suisse White Wekl Ud*.
S posojili MDS in EGS je Italija trenutno zadolžena v tujini za »kupno'vsoto 19 in pol milijonov dolarjev. Italija mora sedaj plačati za ta posojila obresti in povračilnih obrokov za 5 milijard dolarjev do leta 1978.
Kar zadeva posojilo Evropske gospodarske skupnosti se je izvedelo, da bo posojilo izplačano pred poletjem in bo razdeljeno na dva dela. prvi del znaša 200 milijonov dolarjev, ki jih bo morala Italija vrniti v roku petih tet in plačati 7,5 odstotka obresti, drugi pa znaša 300 milijonov dolarjev in ga bo morala Italija vrniti v sedmih letih po obrestih 7,75 od sto.
Za podelitev posojila se je EGS zadovoljila s pogoji »jamstvenega pisma* italijanske vlade Mednarodnemu denarnemu skladu, (st.s.)
Kekkoii«n v SZ
MOSKVA, 17. — Finski predsednik Urh o Kekkonen je dopotoval na uradni obisk v Moskvo, kjer bo podpisal trgovinski sporazum s Sovjet-I sko zvezo, ki bo trajal 15 let. Novi I sporazum bo zamenjal dosedanje-! ga, s katerim je Sovjetska zveza postala najpomembnejši trgovinski partner Finske, saj odpade petina vse finske zunanje trgovine na Sovjetsko zvezo. Lani je bila Finska na četrtem mestu med kapitalističnimi državami, ki trgujejo s SZ, po Zahodni Nemčiji, Združenih državah in Japonski.
Tajnik OZN Waldheira dopotoval v Ženevo
ŽENEVA, 17. — V Ženevo je dopotoval generalni tajnik Organizacije združenih narodov, ki prihaja iz Maputa. kjer se je udeležil odprtja mednarodne konference, ki obravnava vprašanje ljudstev Zimbabveja in Namibije. Jutri bo VValdheim prisoten na slovesnosti, ko bodo v palači narodov podpisali sporazum o prepovedi spreminjanja okolja v sovražne namene. Ta sporazum bodo najprej podpisale ZDA in Sovjetska zveza, katerega bosta zastopala državni tajnik Vanče in zunanji minister Gromiko.
Mati unuirjenega podčastnika javne varnosti Custre ob krsti svojega sina
(Telefoto ANSA)
PO OHLADITVI ODNOSOV MED ZDA IN SZ
Danes v Ženevi pogovori med Vanceora in Gromikom
Na dnevnem redu pogajanja SALT, vprašanje Bližnjega vzhoda in splošna razorožitev
ŽENEVA, 17. — Jutri se bodo začeli ameriško-sovjetski pogovori med obema delegacijama, ki ju vedita zunanja ministra Cyrus Vanče in Andrej Gromiko. ki bosta v prihodnjih urah prispela v Ženevo. Kot so danes sporočili v tem švicarskem mestu, bosta šefa ameriške in sovjetske diplomacije obravnavala v glavnem tri teme: pogajanja o omejitvi strateške oborožitve, vprašanje ponovnega sklicanja mirovne konference o Bližnjem vzhodu ter problem splošne razorožitve.
Kar zadeva pogajanja o omejitvi strateške oborožitve (SALT) čakajo Američani v bistvu na sovjetske pro-tipredloge, potem ko je državni tajnik Vanče obrazložil Sovjetom prejšnjega marca ameriško stališče. Glasnik a meriške delegacije je danes v Ženevi dejal, da ZDA ne pričakujejo velikih rezultatov od sestanka med Vanceom in Gromikom, vendar bi hotele vsaj določiti dnevni red iwgajanj za omejitev strateške oborožitve, ki so se prav pred kratkim obnovila. Sovjeti so doslej vedno vztrajali pri zahtevi po spoštovanju sporazuma iz Vladivostoka, ki sta ga leta 1974 dosegla takratni ameriški predsednik Ford in pa generalni tajnik KP ZS Leonid Brežnjev. Predloge, ki jih je Vanče dal marca v Moskvi, so sovjetski predstavniki zavrnili, češ da so nesprejemljivi, in v nasprotju z vsebino dogovora v Vladivostoku.
Drugo vprašanje, o katerem bosta govorila ameriški državni tajnik in sovjetski županji minister, zadeva Bližnji vzhod, že zlasti ponovno sklicanje mirovne konference, ki so jo decembra 1973 odložili za nedoločen čas. Vanče je predlagal, naj bi obe delegaciji obravnavali najprej to' vprašanje. komaj potem bi se ukvarjali »
pogajanji SALT in z'vprašanji razorožitve
Tudi v zvezi z Bližnjim vzhodom so z ameriške strani .dokaj previdni. A-meričani bi hoteli poglobiti vprašanje morebitne palestinske udeležbe na pogajanjih, vprašanje nedotakljivosti izraelskih meja in ozemlja ter ustanovitev, kot je predlagal Carier, »palestinske domovine*. Vsekakor, ugotavlja ameriški glasnik, bodo ZDA dale podrobne predloge o rešitvi krize na Bližnjem vzhodu po potovanju a-nieriškega državnega tajnika v Izrael in v nekatere arabske države, do katerega bi morali priti v teku letošnjega poletja.
Končno bosta oba zunanja ministra Vanče in Gromiko obravnavala ustanovitev delovnih skupin, ki se bodo ukvarjale z vprašanjem splošne razorožitve. Te delovne skupine bodo morale izdelati osnutek sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov ter kemične vojne, (if)
«Tito: prvi diplomat nove Jugoslavije*
BEOGRAD. 17. — Med številnimi proslavami ob letošnjih Titovih praznikih je bila nocoj tudi slovesnost, na kateri so se zbrali člani Zveze komunistov iz zveznega tajništva za zunanje zadeve. Alt’ Bebler in Miša Pavičevič sta na proslavi govorila na temo »Tito — prvi diplomat nove Jugoslavije*, medtem ko je Dobrivo je Vidič največ pozornosti namenil udeležbi Tita na petnajstem zasedanju (eneralne skuščine Združenih narodov, kar je bila ena od pomembnih etap Titovega delovanja na mednarodnem prizorišču. (VB)
Sadat jutri v Saudski Arabiji
KAIRO, 17. — Egiptovski predsednik Sadat bo v četrtek odpotoval v Saudsko Arabijo, da bi * saudskim kraljem Haledom in prestolonaslednikom Fahdom razpravljal o ameriški mirovni politiki na Bližnjem vzhodu. Ti pogovori sodijo v vrsto stikov, ki jih bo Fahd imel pred svojim potovanjem v ZDA. Fahd bo zadnji arabski voditelj, s katerim se bo predsednik Carter sestal v okviru prizadevanj za miroljubno rešitev bližnjevzhodne krize.
Med syojimi pogovori s saudskimi voditelji bo predsednik Sadat preučil tudi vprašanje varnosti v Rdečem morju v luči skorajšnje neodvisnosti Džibutija in napetosti ki vlada v vzhodni Afriki. Prav gotovo je, da bo Sadat obravnaval tudi vprašanje gospodarskega in finančnega sodelovanja med Egiptom in Saudsko Arabijo. Gre v glavnem za saudsko pomoč Kairu, kar naj bi pripomoglo k premostitvi hude gospodarske krize, v kateri se nahaja Egipt.
Čeprav Saudska Arabija ne sodi uradno med države, ki naj. bi se udeležile ženevske mirovne konference, ima vendar veliki politični in finančni vpliv na vse druge a-rabske države. Prestolonaslednik Fahd bo najbrž zelo odkrito povedal predsedniku Carterju, kaj si njegova vlada pričakuje od pogajanj ter kakšno je njeno mnenje o pravicah Palestincev.
V okviru palestinske organizacije «A1 Fatali* so izrazili mnenje, da je nemogoče, da bi v bližnji bodočnosti prišlo do dokončne rešitve krize na Bližnjem vzhodu. Kakršenkoli bo i-zid izraelskih volitev, slednje ne bodo mogle spremeniti izraelske politike in izraelskega stališča do Palestincev. Z druge strani pa bodo Združene države še naprej podpirale Izrael, čeprav skušajo sedaj uveljaviti neke vrste ravnovesje s svojimi izjavami o pravici Palestincev do lastne domovine.
Po mnenju predstavnikov «A1 Fa-taha* hočeta VVashington in Moskva dogovor o razdelitvi Afrike na dve influenčni področji, kot sta že naredila z Evropo ob koncu druge svetovne vojne. Kar zadeva obisk predsednika PLO Arafata v Moskvi naj bi nanj skušali vplivati, da bi priznal izraelsko državo v zameno za istočasno priznanje PLO s strani Izraela.
PRIMORSKI DNEVNIK 2
TRŽAŠKI DNEVNIK
18. maja 1977
NAPOVEDANA MNOŽIČNA MANIFESTACIJA NA TRGU GOLDONI
V PETEK BODO DEMOKRATIČNE SILE ODGOVORILE NA IZZIVANJE FAŠISTOV
Poziv enotnega antifašističnega odbora za ohranitev vzdušja omikanega sožitja
Demokratični Trst bo v petek z antifašistično manifestacijo izrazil naj-odločnejSo obsodbo nasilja, ki je za jelo državo in ki ga nekateri dobro znani krogi skušajo uvoziti tudi v naše mesto. S sprevodom po mestnih ulicah in s shodom na Trgu Goldoni bodo Tržačani dokazali, da naše mesto ni bilo zaman odlikovano z zlato medaljo odporništva in da ni naključje, če danes lahko v marsikaterem pogledu velja za zgled omikanega sožitja.
Odločitev o sklicanju antifašistične manifestacije je sprejel enotni odbor za uveljavitev vrednot odporništva in ustave na svoji včerajšnji seji v občinski palači pod predsedstvom podžupana Cesareja. Že takoj po sobotnih neredih v našem mestu ob priliki izzivalnega Alroirantejevega nastopa na Trgu sv. Antona, ki se je zaključil z oboroženim napadom fašističnih pobalinov na sedeža KPI in PDUP na Trgu Stare mitnice, so številne demokratične sile in sama sindikalna federacija zahtevale takojšen sestanek antifašističnega otibora, ki naj sproži ustrezne pobude v odgovor misovske-mu rovarjenju, še pred včerajšnjim
•VmmiiiitiiiiMiiHiiiiiiMtiimiiififiitiiiiiiiiiiMiiiMu
Viktor Bogateč sedem desetletn ik
Znani kriški prosvetni in jami delavec Viktor Bogateč slavi danes svojo 70-letnico. Rodil se je namreč 18. maja 1907 v Križu in tukaj tudi preživljal svojo mladost. Že kot mladenič se je priključil naprednemu gibanju v rojstni vasi in v mestu, največ pa je sodeloval v takratnem domačem prosvetnem društvu *Vesna», kjer je imel največ možnosti izpričevanja svoje narodne zavednosti in napredne miselnosti. Fašisti So postali nanj pozorni in ga nadzorovali. Zato in pa zaradi gospodarske krize se je lela 1929 izselil v Argentino, kjer je o-stal do leta 1934. V Argentini je kmalu postal član tamkajšnje komunistične stranke, v katero ga je sprejel pokojni kontovelski revolucionar Franc Štoka ki je tedaj kot izseljenec živel v Argentini. V K P Argentine sta tedaj delovala tudi že pokojni Križan Mirko Sirk in Nabrežinec Leopold Caharija. Viktor se je seveda tudi v Argentini vključil v napredne narodne prosvetne organizacije: deloval je v naprednem *Ljudskem odru*, žena Giga pa v pevskem zboru, dramski skupini in pri tRdeči pomoči».
Ker je tudi argentinskemu diktatorskemu režimu Uriburija postal nevaren, saj je kar dvakrat okusil argentinske politične zapore, se je s pristankom KP odločil za vrnitev v domači kraj s priporočilom, da se aktivno vključi v KP Italije. To je tudi storil. Ob povratku v Križ se je povezal z domačinom Vojkom Bogatcem in začel politično in kulturno delovati neglede na to, da je bil že od prvega trenutka, dejansko pa že na peti domov na ladji, pod nadzorstvom agentov OVRE. Ob prihodu v Trst so ga takoj po izkrcanju odpeljali na policijo na zaslišanje k zloglasnemu komisarju Favazzi. Ker mu niso mogli nič konkretnega dokazati, ga niso zaprli, pač pa se je moral občasno javljati policijskim organom. Tudi ko se je zaposlil kot krojač pri podjetju Beltrame, so ga nadzorovali.
Vse to pa našega jubilanta ni oviralo, dr se ne bi že leta 1941 vključil v osvobodilno gibanje. V-deležil se je prvega sestanka OF v vasi septembra 1941 in poslej deloval v organizaciji vse dbkler ga niso belogardistični Hitlerjevi hlapci skupno z esesovci 1. junija 1944 aretirali, odpeljali na poveljstvo SS rta Trgu Oberdan in tam mučili. Aretirali so tudi njegovo ženo. Po 14 dneh so ga odpeljali v taborišče Buchenwald, ženo pa v Auschivitz, odkoder sla se obe izmučena, toda živa vrnila julija 1945 v rodni kraj.
Čas po osvoboditvi je Viktor živel z navdušenjem in z zavzetim delovanjem na prosvetnem in političnem področju. V začetku je bil tajnik, potem pa dolgo let piedsednik PD iVesna*, član vodstva krajevne sekcije KPI in član krajevne sekcije Zveze borcev. V domačih organizacijah je še vedno aktiven po svojih najboljših močeh, predvsem pa zvest tistim ciljem, za katere se je že kot mladenič in potem kot borec za svobodo, boril.
Čestitkam svojcev in vaščanov pridružuj mo tudi naše z željo, da bi še dolgo bil čil in zdrav, (jk)
K lepemu jubileju, 70-letnici, prijatelja in tovariša
VIKTORJA BOGATCA
mu želi še obilo sreče in zdravja Odbor sekcije Križ VZP1 - ANP1
sestankom je antifašistični odbor sprejet številna odposlanstva študentov, ustavnih strank, sindikatov, partizanskih združenj in mladinskih gibanj: vsi so soglašali, da je treba v kali zatreti porajajoče se nasilje, ki se v našem mestu izraža s škvadrističnimi podvigi neofašistov, in da je potrebno izraziti skupno obvezo vseh demokratov za zaščito republiških institucij in za ohranitov vzdušja omikanega sožitja, ki edino lahko zagotavlja možnost svobodnega in koristnega primerjanja stališč.
Antifašistični odbor Pa je s svoje strani izrazil podporo prizadevanjem sil javnega reda za kar najbolj učinkovito akcijo proti odgovornim za škva-dristične akcije ter se je zavzel za zaprtje sedežev, kjer se taki podvigi pripravljajo .
Končno je odbor sklenil, kot smo omenili na začetku, organizirati v petek popoldne antifašistično manifestacijo ter pozval vse meščane, študente in delavce, naj se zberejo pred občinsko palačo, od koder bodo v sprevodu šli do Goldonijevega trga, kjer bo osrednja manifestacija, še pred tem pa bo delegacija odšla k prefektu in mu orisala predloge antifašističnega odbora za zaščito demokratične varnosti ter obvezo demokratičnega Trsta, da brani pridobitve odporniške-' ga gibanja
Obsodba fašističnega prevratniškega nasilja
Rajonska konzulta Novo mesto -Stara mitnica obsoja fašistična nasilja, katerih cilj sta bila v soboto, 14. maja, sedeža sekcij KPI in PD UP na Trgu Stare mitnice.
Konzulta je izrazila prepričanje, da je vsako nasilje, ki je naperje-uo proti demokratičnim ustanovam in občanom fašistično po ciljih in duhu. Zato konzulta poziva oblasti, da preprečijo provokacije prevratniških dejavnikov, občane, družbene sile in ustanove par pjpziva k čim večji budnosti, da se zagotovi trdnost demokratičnega reda, ki temelji na odporništvu.
Napovedana odprava carinskih olajšav v tržaškem pristanišču
Ministrski podtajnik Tambroni je v odgovoru na poslansko vprašanje misovskih in demokrščanskih predstavnikov napovedal, da'bodo v kratkem raztegnili tudi na druga italijanska pristanišča olajšave v plačevanju carine na kavo, ki jih je doslej uživalo le tržaško pristanišče. Pri nas velja namreč možnost odložitve plačevanja carine za 90 dni, medtem ko jo je treba drugod plačevati v roku enega meseca.
S seje občinskega sveta v Nabrežini
Po nekaj zaporednih maratonskih in vročih sejah, na katerih so politične skupine v občinskem svetu lomila kopja ob problemih, kot so urbanistična situacija v občini in proračunu in ki so zavrla reševanje cele vrste, tekočih problemov, je sinočnja, torkova seja spet zaja-
drala v mirne vode tekoče problematike, pri katerih niso bili potrebni vročekrvni posegi diskutan-tov. Vse točke dnevnega reda, o katerih so razpravljali (sanacija občinskih trgov in cest najetje kredita, nove delovne pogodbe nameščencev in pogovor s sindikati, o-dobrjtev 8,5 proCentiiega krajevnega davka na dohodke, umestitev novega vodje obstoječe službe pediatričnega zdravstva itd.) so bile sprejete soglasno.
I. Pertot
Baracetti načelnik parlamentarcev KPI iz naše dežele
V Rimu se je sestala skupina komunističnih poslancev in senatorjev iz Furlanije - Julijske krajine, ki je določila za svojega načelnika posl. Arnalda Baracetti jg. Dosedanji načelnik sen. Silvano Bacicchi je namreč prevzel funkcijo predsednika deželne nadzorne komisije KPI.
NA POVABILO PREDSEDNIKA HRVAŠKEGA IS SIR0TK0VIČA
Člani deželnega odbora od jutri na uradnem obisku v SR Hrvaški
Delegacijo sestavljajo predsednik Comelli in odborniki Stopper, Bertoii in Mauro Na programu tudi srečanje s predstavniki italijanske etnične skupine
Delegacija deželnega odbora, ki jo vodi predsednik Antonio Comelli, odpotuje danes na uradni obisk na Hrvaško na povabilo predsednika izvršnega sveta SR Hrvaške Jakova Sirotkoviča. To je že drugi obisk predstavništva deželne vlade v Zagreb (prvi je hil leta 1970), pa tudi predstavniki IS Hrvaške so že obiskali deželo Furlanijo -Julijsko krajino.
Poleg Comellija sestavljajo de želno delegacijo tudi podpredsednik odbora in odbornik za trgovino in industrijo Stopper, odbornik za turizem Bertoii in odbornik za proračun in načrtovanje Mauro. Uradni del obiska bo trajal dva dni, v četrtek in petek, medtem ko se bodo čiani delegacije vrnili v Trst v soboto dopoldne. Točen program obiska še ni bil dokončno določen, vsekakor so na sporedu intenzivni politični pogovori s predstavniki hrvaške vlade, ki bodo zajeli dobršen del prvega dne obiska. Istega dne se bodo Comelli in drugi člani deželnega odbora sestali s predstavništvom Unije Italijanov za I-
stro in Reko, ki ga bo vodil njen predsednik prof. Luigi Ferri.
V petek si bodo gostje iz naše dežele ogledali enega od pomembnejših industrijskih obratov Hrvaške (morda tovarno «Rade Končar*). nato pa bodo obiskali Titovo rojstno vas Kumrovec ter muzej Matije Gubca v Stupici. Ob povratku v Zagreb bo predstavnike iz Furlanije - Julijske krajine sprejel predsednik Gospodarske zbornice Milan Rukavina - šain, obisk pa se bo zaključil z objavo skupnega poročila.
Pričakujejo, da bodo med pogovori ' posvetili glavno pozornost gospodarskim problemom, saj Hrvaška kaže veliko zanimanje, da bi izkoristila vse možnosti, ki jih tudi tej republiki ponujajo osimski sporazumi med Italijo in Jugoslavijo. Med postavkami gospodarskega dela sporazumov pa bodo na pogovorih v Zagrebu obravnavali v prvi vrsti vprašanja velikih prometnih zvez, vštevši plovne poti Soča — Sava — Donava. Ena od oblik sodelovanja, o kateri nai bi
■ItllllllllllllllllllUIIIIIIMIMIIIIIIIIlIlllIllillIllIllllliliililiillIllIiiiiilliiiiiilimilllllllllllllllIffllllllllllllllllfItIMItllllliiiiiiiHiiiiiiiiiMMlitMlllIiilliiliiliiiiiHJMIIMIim
STAVKOVNO GIBANJE V KO ViNOPREDEL 0 VALNl STROKI
Fincantieri naj končno pristane na pogajanja za novo platformo
Izboljšave predvidene za tržaške obrate - Včeraj triurna stavka v Tovarni velikih motorjev, danes pa bodo prekinili delo v Tržaškem arzenalu
Delavci v Tovarni včlikih motprjev pri Boljuncu so včeraj stavkali tri ure, danes pa bodo .podobno stavko uprizorili delavci Tržaškega arzenala - sv. Marka. Stavkovno gibanje se uvršča v niz pobud, ki jih je napovedal Vsedržavni koordinacijski odbor za kovinopredelovalno stroko, ki se je sestal pred dnevi v Rimu, da bi prisilil vodstvo Fincantieri, da bi začelo s pogajanji za izvajanje sindikalne platforme, ki jo je Zveza delavcev kovinopredelovalne stroke CGIL-CISL UIL predložila že pred dvema mesecema. Med včerajšnjo stavko je bil v Tovarni velikih motorjev shod delavcev, po dobna shoda sta predvidena danes v Tržaškem arzenalu - sv. Marku in v- prihodnjih dneh v uradih družbe «Italcantieri»'V' Trstu.
Platforma, ki jo je sindikalna zveza predložila vodstvu Fincantieri, ima kot glavni namen zagotoviti la-djčdelstvu vlogo, ki pripada tej produktivni dejavnosti v okviru državnega gospodarstva. Konkretno se platforma zavzema za to, da bi čim prej začeli izvajati načrt za posodo bitev in okrepitev državnega ladjevja (Finmare). V ta namen bi mo rali odpraviti vsa državna in mednarodna pravila, ki ne dopuščajo priznanja finančne pomoči za gradnjo novih ladij v italijanskih ladje-delskih obratih. Glede ladjedelnice «Italcantieri» v Tržiču je v besedilu platforme poudarjeno, da je treba obrat usposobiti za gradnjo tistih ladij, po katerih je danes v svetu določeno povpraševanje (v tej zvezi naj omenimo, da je Medministrski odbor za gospodarsko načrte--
NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA
Skoraj soglasno odobren zakon o popravljanju hiš
Znatno spremenjeno prvotno besedilo zakona • Sprejete nekatere bistvene zahteve leve opozicije - Skupna izjava KPI-PSI
Deželni svet je včeraj končno odobril zakon o popravljanju poslopij, ki’ jih je poškodoval lanski potres. Zakonski osnutek, ki je bil po 26 sestankih pristojne svetovalske komisije in sedmih sejah deželnega sveta bistveno popravljen in spremenjen, je bil odobren skoraj soglasno, saj so se vzdržali samo predstavniki MSI in Furlanskega gibanja. Včerajšnja seja, ki je trajala ves dan, ■je bila povečini posvečena obravnavi posameznih členov in številnih amandmajev, ki so jih predložile vse politične skupine, ne katere pa tudi sam deželni odbor. Z odobritvijo popravkov pa so bile sprejete tudi nekatere od bistvenih zahtev levičarske opozicije, ki je tako od prvotnega popolnega nasprotovanja zakonskemu osnutku, kakršnega je pripravil deželni odbor, zavzela diametralno nasprotno sta lišče in glasovala za osnutek.
To spremenjeno stališče sta svetovalski skupini KPI in PSI utemeljili v skupni izjavi, ki so jo objavili po glasovanju in v kateri poudarja ta, da je bil prvotni osnutek bistveno spremenjen predvsem kar zadeva večje javne posege, naloge občin in krepitev njihovih tehničnih in upravnih struktur, demokratično nadzorstvo z ustanovitvijo posebnih svetovalskih komisij, v katerih bo zastopana tudi opozicija, in končno vlogo posebne svetovalske komisije za probleme potresa. Vsekakor pa obe delavski strani zahtevata ustrezna jamstva, da ne bj pri apliciranju zakona izkrivili njegove narave, am pak da bi se resnično lotili globoke obnove oblik delovanja dežele.
Podobne misli sta v svojih glasovalnih izjavah pred zaključnim glasovanjem izrekla komunist Mo-schioni in socialist Zanfagnini. Oba
sta pa tudi poudarila, da niso bile sprejete vse zahteve levice in da ima zato novi zakon tudi nekatere negativne plati. Prav tako sta oba soglašala, da je treba nadaljevati na poti konstruktivnega soočanja med vsemi demokratičnimi silami dežele, saj bo samo na ta način mogoče uspešno reševati ogromne probleme, ki so nastali ob lanskem potresu.
Tudi predstavnik Slovenske skupnosti Štoka je poudaril pomen sprememb, ki so bile vnešene v prvotnem osnutku, še posebno pa je po zdravil uveljavitev načela decentralizacije in podeljevanja najširše odgovornosti občinam. Podobno sta se izrazila tudi predstavnika PRI Bertoii in PSDI Vitale, ki sta poudarila napore tako večine kot manjšine pri izboljšanju prvotnega besedila zakona. Predstavnica Furlanskega gibanja Puppinijeva pa je dejala, da je nasprotovala prvotne mu osnutku, napovedala pa je, da se bo vzdržala glasovanja, ker je bil zakon znatno izboljšan, kljub temu pa še vedno ni najboljši. Končno je predstavnik KD Biasutti potrdil privrženost svoje stranke politiki dogovarjanja med vsemi demokratič nimi silami, izrazil pa je tudi zadovoljstvo zaradi znatnega izboljša nja zakona najprej v komisiji in nato v deželnem svetu, češ da je prav to prvenstvena funkcija deželne skupščine.
vanje CIPE v letu 1976 z združitvijo treh ladjedelnic v Tržiču, Se-striju pri Genovi in Castellamaru pri Neaplju povgril tržiškemu obratu nalogo, da se specializira v gradnji supertankerjev, po katerih pa je povpraševanje v svetu v zadnjem času povsem odpovedalo). Platforma se dalje zavzema za to, da bi se Tržaški arzenal sv. Marko združil z obratom COMNV v Benetkah in z obratom «Cantieri Navedi* v Tarantu.
Platforma se ukvarja tudi z vprašanjem razplinjevalne postaje v Trstu in naglasa, da Jo je treba čim prej uresničiti. Nujno je tudi zgraditi nove doke za.'popravljanje ladij, vendar je treba pri tem skrčiti na minimum število dovoljenj za gradnjo zasebriih "strukturi
V zvezi s Tovarno velikih motorjev pri Boljuncu se v besedilu platforme poudarja, da ,je treba točno ugotoviti, kje so razlogi za negospodarno obratovanje te tovarne, Fiatu pa je treba odreči vsako odškodnina za njegov umik iz družbe «GMT». Kar zadeva tržiško ladjedelnico pa se platforma zavzema za odpravo tako imenovanega *turn over* (pravila, po katerem se upokojeni delavci ne nadomeščajo z novimi silami), zaradi katerega se je število delavcev, zaposlenih v tem obratu, v zadnjih dveh letih skrčilo za 1000 enot. Ladjedelnica naj bi nasprotno poskrbela za zaposlitev mlade delovne sile in ustreznega števila žensk.	'	/
V četrtek (vnebohod) bo navaden delavnik
Združenje trgovcev iz tržaške pokrajine opozarja, da je bil četrtek, 19. maj (vnebohod), z zakonom št. 54 z dne 5. marca 1977 proglašen za navaden delavnik. Zaradi tega bodb ta dan vse trgovine poslovale po rednem urniku, tako dopoldne kakor tudi popoldne.
Aitomarc in Norbcdo oproščena žalitve javnega funkcionarja
Tržaško prizivno sodišče je o-prostilo zaradi pomanjkanja dokazov časnikarja iraške radijske postaje Tita Maii„a Altomareja in televizijskega snemalca Livia Nor beda, ki ju je pred časom goriško sodišče obsodilo na 4 mesece za pora zaradi žalitve javnega tunk
cionarja. Med snemanjem neke televizijske oddaje v pradeški lagu ni so ju finančni stražniki ustavili in prišlo je do izmenjave mnenj, ki so jo finančni stražniki imeli za žaljivo.
t Občinski 'bazen «B. Bianrhi* bo od
junija do septembra zaprt za obiskovalce vsako nedeljo.
se konkretno dogovorili, je tudi kulturna izmenjava na najvišji ravni. Končno bo seveda govor o manjšinski problematiki, in to ne samo na srečanju s predstavniki italijanske etnične skupine', ampak tudi na razgovorih med, člani o-beh regionalnih vlad.
-----—i
Literarne nagrade za prozo in poezijo
Tržaško vodstvo društva Dante A-lighieri javlja, da bo jutri ob 18. uri v prostorih knjižnice liceja O-berdan. v Ul. Veronese 1, nagrajevanje zmagovalcev natečaja italijanske književnosti. Posebna komisija, ki ji je predsedoval Elvio Guagni-ni, je dodelila prvo nagrado za prozo Edoardu Milottiju in Milanu Bujonu. Nagrado za poezijo so dodelili Alessandri Santaneri iz Vidma. Nagradili so tudi Pierpaola Martuccia in Maurizia Biasola'. Komisija ni nagradila nobenega eseja.
ČLANSKI SESTANEK SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Tajništvo sindikata sporoča, da bo jutri, 19. t. m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa št. 9, članski sestanek. Na dnevnem redu bodo: razprava o šolski reformi, razprava o delovni pogodbi fn razprava o spremembah zakona Belci-Škrk. Tajništvo naproša članstvo naj se gotovo in točno udeleži sestanka.
Koncerti
V okviru koncertov, ki jili prireja sklad za pomoč glasbenikom v sodelovanju z deželnim tajništvom sindikata glasbenikov, bo jutri, 19. maja, s pričetkom ob 19. uri koncert tržaškega basista Ettoreja G eri ja, ki bo pel ob klavirski spremljavi Gior-gia Rittmeyerja. Na programu so skladbe Verdija, Beethovna, Schuberta, Brahmsa, Caris6ima, Glucka, Mu-, sorgskega, Masseneta, Iberta, Davica, Allegre in Vidalija. Koncert bo v veliki dvorani CCA, (Ul. S. Carlo).
BANCA Dl CREDITO Dl TRI E STE TR2ASKA KREDITNA BANKA
,	S.PA
TRST - UlitC)A F FIL2MO, -	• (® ' OA-rtriR
TEČAJI V Al,Lil V MILANU DNE 17. 5. 1977
Ameriški dolar: debeli	884,50
drobni	» 855.-
Funt šterling	1525.-
Švicarski frank	347,-
Francoski frank	177,80
Belgijski frank	24 -
Nemška marka	372,50
Avstrijski šiling	52,-
Kanadski dolar'	820.-
Holandski florint	358,50
Danska krona	144.—
Švedska krona	197.—
Norveška Krona	'162,-
Drahma: debeli	22.-
drobni	22,-
Dinar: debeli	45.-
drobni	45,-
Sinoči v Gregorčičevi dvorani
Zaključni večer Slovenskega kluba
Pred nabito polno Gregorčičevo dwrano je bil sinoči zaključni, večer 15. sezone Slovenskega kluba. Na sporedu sta bila dva izmed novejših filmov slovenskega filmskega aj materjo Aljoše Žerjala ter nazadnje še družabna zakuska. Film «Svet Klavdija Palčiča» je vsem že dobro znan, v njem pd Žerjal prikazuje življenjsko vsakdanjost našega umetnika. Drugi Žerjalov film «Povratek v Ande» zajema širšo socialno - zgodovinsko problematiko Južne Amerike. Oba filma sta tako stilistično kot tudi vsebinsko dograjena, pri filmu o Andih pa se še pozna Žerja-lova nadarjenost ter posluh za usodo vsakega še najneznatnejšega posameznika, pa naj bo v eni sami podobi.
Po filmih je predsednik SK dr.
Vlado Turina na kratko spregovoril o plodnem 15-letnem delovanju kluba, ki je od svoje ustanovitve že daljnega februarja 1962 priklical na svojih skoraj 500 večerih okoli 25.000 ljudi.
IIIIMUlllllllflllUlllllllllllllltMItllllllllllIHMIIIIIIIIIIIHIIIIimaiMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIimn
DRUGAČNA UPORABA PROSTEGA ČASA
Otroci se učijo družabnosti
Koordinacijski center za demokratično upravljanje šol prireja v sodelovanju z rajonskimi konzultami tri popoldneve namenjene otrokom z naslovom «Igrajmo se skupaj*. Popoldnevi so na trgu pri Sv. Jakobu, na dvorišču prosvetnega doma v Valmauri in v Rojanu (Trg tra i Rivi). Prvi popoldan, namenjen o-trokom, je bil včeraj, druga dva bosta danes in jutri od 15.30 do 18.30.
Vsak dan so ob zaključku otroških iger- okrogle mize na temo:
»Drugačna uporaba prostega časa o-trok, ki je potrebna ob pomanjkanju šol s celodnevnim, poukom*.
Popoldnevi namenjeni otrokom želijo združevati malčke v skupnih
MENJALNICA
vseh tujih valut
O Pokrajinsko vodstvo UDI - ZŽI obvešča. da bo drevi ob 18. uri na sedežu UDI v Ul. del Toro 12, letni občni zbor Cooperative libera stampa. Na dnevnem redu bo razprava o ženski problematiki na podlagi tednika «Noi donne*.
•Igrajmo »e skupaj* včeraj ua Šentjakobskem ir ju
in bolj ustvarjalnih igrah. Anima torji Koordinacijskega centra skrbijo za razne igre, ki vzbujajo do mišljijo otrok in jih navajajo k skupnemu igranju. Vemo namreč, da so predvsem mestni otroci v izven-šolskih urah večkrat sami, ali pa se družijo samo s sosedovim otrokom. Na prostem in pod vodstvom mladih animatorjev otroci lahko vzpostavljajo drugačne stike z vrstniki in se tako učijo zdrave družabnosti (na žalost se. moramo družabnosti «učiti»). Tudi igre so izvir-nejše od vsakdanjega brcanja žoge ob hiši. Animatorji poskrbijo za glasbo (harmonikar), otroke vabijo k mimiki, učijo jih skupnih iger in ritmične glasbe, čeprav s pokrovkami starih loncev.	• •
Igram sledijo seveda tudi starši in radovedneži. Pobuda koordinacijskega centra je kljub skromnemu okviru pomembna, saj zastavila vprašanje o boljšem sožitju tned ljudmi. Nekaj otroškega veselja je treba pričarati med sivimi hišami in na kakem trgu, kjer posedajo upokojenci. Preveč žalostno je gledati skupinico otrok, k; se dolgočasi pred hišnimi vrati in na cerkvenem stopnišču ob mestnem trgu. Otroke pe smemo prepustiti samim j sebi niti ko gre za igro. O tem I govori pobuda koordinacijskega cen-! tra za demokratično šolo zelo jasno.
Razna obvestila
Ožji odbor in uprava NARODNE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE vabita vse člane NsK na ogled novih prostorov v Ul. sv. Frančiška 20 v 1. nadstropju.
Obisk bo v soboto, 21. maja t.l. od IC. do 18. ure.
Vodstvo godbe Iz Trebč vabi nove elane iz vasi in bližnje okolice, ki bi bili pripravljeni sodelovati, da se ude ležijo sestanka, ki bo v petek, 20. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah.
Gledališča
KUSSETTI
Danes, ob 20.30 v abonmajskem sporedu Stalno gledališče iz Genove z delom Ostrovskega »PRAGOZD*. Delo je režiral Luigi Squarzina. Posebne cene (2.000 in 1.200 lir) za študente in mladino 19., 24. in 25. maja. Rezervacije pri Osrednji blagajni v Pasaži Protti 2..
• « «
Danes ob 20.30 v mali dvorani Dide-rot: «IL NIPOTE Dl RAMEAU*. Igrata R. Herlitzka in T. Garrani. Režija Gabriele Lavia. Enotna cena 3.000 lir. Abonenti 30 odst. in 20 odst. popusta. Za študente in mladino posebne cene 1.200 lir. Veljavni odrezki Rasseg-na Auditorium. ki se lahko vsi izkoristijo za to predstavo.
Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Protti 2.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Carsten KrUger - Ludvvig Voiker
MAKS ŽVIŽGAČ
mladinska igra v dveh delih
Prevod	Janez Žmavc
Scena in kostumi	inž. arh. Mirko Lipužič
Glasba	Aleksander Vodopivec
Režija	MARJAN BEVK
Jutri, 19. t.m., ob 15.30
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
ANONIMO VENEZ1ANO
BEN EČAN K A
(La Venexiaoa)
Prevod Ciril Kosmač Scena	Demetrij CeJ
Kostumi	Marija Vidau
Glasba	Ivan Mignozzi
Režija MARIO URŠIČ
V petek, 20. t.m., ob 16. uri ABONMA RED I. — ob 20. uri IZVEN ABONMAJA.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Josip Tavčar , IGORJU UGAJA BACH
Igra v dveh delih
Glasbena oprema Anton Natek Lektor	Majda Križajeva
Scena	Demetrij Cej
Jože* Babič' Kostumi	Marija Vidau
Režija	JOŽE BABIČ
V soboto, 21. t.m., ob 20. uri
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 18. maja DUBRAVKA
Sonce vzide ob 4.30 in zatone ob 19.32. — Dolžina dneva 15.02. — Luna vzide ob 4.54 in zatone ob 19.50.
Jutri, ČETRTEK, 19. maja VNEBOHOD
Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 20. stopinj, najnižja 12,9, ob 19. uri 18,8, zračni pritisk 1017,2 mb narašča, vlaga fil-odstotna, padlo je 8,2 mm dežja, brpz vetra, nebo oblačno. morje mimo, temperatura morja 17,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 17. maja 1977 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 84-letni Carlo Bak, 79-letni Carlo Vincentelli, 78-letni Giovan-ni Bogatez, 98-letna Emilia Thomann, 76-letna Amelia Doratti por. Piccoli, 88-letna Maria Depase vd. Verbi, 69-letni Giordano Cosmini, 85-letna Maria Fereghin por. Tamaro, 71-letni Giuseppe Sturm, 71-letni Carlo Angelini, 77-letni Giuseppe Vassallo, 77-letna Ida David vd. Faelli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Giaco-mo 1, Ul. Soncini 179, Ul. Revoltel-ia 41.
(od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek; tel. 225-114; Božje polje • Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197; žavlje: teL 213-137; Milje: tel. 271-124.
ŠOLA GLASBENE MATICE TRST
Oanes, 18. maja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega dorna
I. ZAKLJUČNA AKADEMIJA
Vljudno vabljeni!
Vstop prost!
PODRUŽNICA
GLASBENE MATICE — DOLINA PD VALENTIN VODNIK
Danes, 18. maja, ob 20, uri Jj občinskem gledališču »Fran« Prešeren* v Boljuncu
NASTOP GOJENCEV
GLASBENE ŠOLE
Vljudno vabljeni!
Vstop prost!
Kino
-21'Š
La Cappella Underground 19.00 »Sun Velley Serenade*. Sonja Barvni film.	i J |H
Movie Club 77 (V Domu študenta i Ul. F. Sev,ero 158). - Ob 1F°° i figli aella gloria*. Režija S®"1 Fuller. Richard Basehart, Gene ■ vans. James Dean. — Ob 18-M	<
moglie sconosciuta*. Režija VValsh. Sal Mineo, Christine Cai'e Terry Moore.
Ariston Danes zaprto.
Mignon 16.30 «Cari mostri del niarC’ Bruna Vailatija. Barvni film. . Nazlonale 16.00 «Senza nome*. * . Montand, Alain Delon, Gian®> Volontž. Barvni film.
Grattacieln 16.30 «11 mio primo u°* j Ornella Muti. Prepovedan nJa pod 18. letom. Barvni film.	J
Penice 16.00 «21 ore a Monaco*.
co Nero. Barvni film.	.'j
Excelsior 16.00 «Dedicato ad “j stella*. Pamela Villoresi in R>c" Johnson. Barvni film.	J
Eden 16.30 »Intimita proibite*. Prf^j vedan mladini pod 18. letom. Bar
Ritz 16.30 »Violenza sulTautostra^
Prepovedan mladini pod 14. 'ct' Ban ni film.	J
Aurora 16.30 «La pantera rosa 8' 1'ispcttore Closeau*. Peter Sri,e Barvni film.	'j
Capitol 16.30 «A1 piacere di rivedriri Ugoj Tognazzi. Prepovedan ta pod 18. letom. Barvni film.
Cristallo 16.30 »Cielo di piombo, tore Callaghan*. Clint East* Prepovedan mladini pod 14. Barvni film.	^
Moderno 16.00 «Panico nello s't*® Barvni film. Prepovedan pod 14. letom.
Filedranuiiatico 16.30 «Vanessa». B a ni film, Prepovedan mladini ™ 18. letom.
Ideale16*90 «Maciste allinf*11*^ Kirk Morris. Barvni film. ^ Impero 16.30 »Salon Kitty.* Helmut ^ ger. Prepovendan mladim P°° letotn. Barvni fiJm.
Radio 16.30 »Prefessione repedš Jack Nicholson. Barvni film. , . Vittorio Veneto 16.30 «Napoli viole*1 ^ Maurizio Merli. Prepovedan H“a pod 14. letom. Barvni film.
ro\
$0
isp*f’
Abbazia 16.00 «Gli anni deli a^.
tura*. Robert Shaw in Anne croft. Barvni film.
Astra 16.00 «Profondo rosso*. ^ ^ Dario Argento. Prepovedati pod 14. letom. Barvni film.
Volta (Milje) Walt Disneyev «11 srna del pirata Barbanera*- ‘ Ustinov. Barvni film.
Razstave
V domu «Jakoha Ukmarja* v Jg nju bo danes, ob 20.30 filmski v .gl$ ALJOŠE ŽERJALA s predvaia"<ir najnovejših filmov. Obenem bo,jn»' ritev razstave ročnih del in slik jj čega ljudskega umetnika Ferdio^j. Bajca. Razstava bo odprta vsak rLf dan od 15.30 do 19. ure do 8 28. t.m.	,
M
V občinski galeriji v Trstu IfJTjCi izstavo svojih del ANTON g ki bo razstavljal do 22. maja. si deli galerijo s slikarjem DUP®1*
razstavo svojih del ANTON Ml
M«
v ^
Gianfranco Forzato razstavil* pt linski Torkli do 29. maja 19’'<_, l& stava je odprta ob delavnikih *r )!• do 20. ure, ob nedeljah od l®’ ° in od 15 do 17. ure.
Izleti
PD Rdeča zvezda iz občine t organizira 22. maja izlet v Istrf ^ gledom Grožnjana, Pazina, Mri g jflfl in Umskega kanala. Cena izlet* ^ lir, za otroke popust. Vpisovari vaških odbornikih.
Prispevki
Karlo Sancin daruje 5.000 Uf ** Breg.
i -.jsl)'
ŠD Primorje Izreka iskreno yfjl igralcema Marjanu in Brun0 ob izgubi none.
Zapustil nas je dragi mož, oče in nono
inž. JOŽE STURM
Pogreb bo jutri, 19. t.m., ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bol°^ niče na pokopališče pri Sv. Ani.
\
Žalujoči; žena Hermina, hčerka Nev* In vnuk Saško.
Trst. Barkovlje, 18, maja 1977
5IM0RSKI DNEVNIK 3
NA TRŽAŠKEM PRIZIVNEM POROTNEM SODIŠČU
Tožilec zahteval potrditev obsodbe Roberte Godeas na dosmrtno ječo
*°dni zbor je dvakrat zavrnil zahtevo zagovornika odv. Moniacca po odložitvi razprave
GORIŠKI DNEVNIK
18. maja 1977
je, da ni ubila očeta in da je vedno govorila resnico. »Ni prav,* je dejala, «da sem v tej kletki jaz, kajti na tem mestu bi moral stati Usti, ki je odgovoren za umor.* Godeasova je odgovorila še na nekatera manj pomembna vprašanja v zvezi z okoliščinami, ki so prišle na dan v prvostopenjski razpravi, nakar je prevzel besedo državni tožilec dr. Franzot, ki je v poldrugo uro trajajočem govoru ponovil teze utemeljitve prvostopenjske razsodbe in zahteval potrditev obsod be na dosmrtno ječo. Razprava se nadaljuj« danes z govorom odv. Maniacca.	‘ .	%
veliki dvorani tržaške sodne se je včeraj začela sodna kffjava proti 27-letni učiteljici " ^teje Roberti Godeas, ki jo je sodišče obsodilo 21. julija bdjKe^a kta na dosmrtno ječo zale jpUrtWlra očeta Arriga. Razprava 0dvJ	z zahtevo zagovornika
Ven’ ■ a.n*acca iz Gorice po raz-H 7ltvi sodnega poziva za zače-(j2ftJazPrave in torej po odložitvi itjK ^Ve. ki	pa jo je sodišče za-
'Vetrri Sledilo je obširno poročilo fojJi	Conteja, ki je obnovil
fj vse	od tiste tragične no-
ti^. na 16. oktober 1974, ko to Roberta skupno s še nežna-s kuhinjskim nožem več-bj „ Zai>odla očeta, nato pa naj Vi,sa »darila s strešnikom po gla-uLj^igo Godeas je obležal v k.,1 krvi, morilec pa je njegovo kep Slekel v majico in ga pre-k ,na dvorišče in ga postavil v k t^(>, ki je dala na prvi pogled kov' da 'e z.a samomor. Na *W • nekaterih indicij so nrvo-*V>vn sodniki spoznali Gode-objo?. za krivo očetomora in jo 1^7* na dosmrtno ječo, proti j^azsodbi pa je dekle vložilo M
Vj ,°b začetku včerajšnje razpra-VoJ^ b‘'° .iasno’ da se bo zago-Deuna vse pretege boril za vsaj j sjdnevno odložitev, kajti druga tkj.^govornika se ne moreta u-‘R današnje ■ razprave:	odv.
j?*0 je zbolel, odv. Sol.giu.--fw ar>es jn jutri nujno zadržan v Zalo je odv. Maniacco na (^.‘danski razpravi predočrh*-to1 feJe. sodišču, ki pa ie ponovno zahtevo po odložitvi.
V NABREŽINI
S. Pahor predaval o bitki za Trst
Ponedeljkovo predavanje prof. Sama Pahorja v Nabrežini je privabilo v dvorano prosvetnega društva »Igo Gruden, za domače razmere širok krog poslušalcev, Pre-
davatelj, ki se je odzval vabilu agilnih delavcev društva, je zbranim plastično, tekoče in dokumentirano orisal potek bitke za osvoboditev Trsta v drugi svetovni vojni. Govornik je s kopico podatkov opisal zasnovo bitke, hitro prodiranje enot .jugoslovanske ljudske armade vzdolž Dalmacije proti Trstu, prodor enot IV. armade JLA in IX. korpusa v mesto v noči na 1. maj v TrstO, splošne vstaje katere organizator in nosilec je bila Komanda mesta Trst, ki je operirala skladno z JLA, prodora zaveznikov v mesto ter podpisa predaje okupatorja 7. maja. Prof. Pahor je dokazal, da dobro oozna temo, o kateri je govoril, ustrezno literaturo in dokumentacijo, kar je dopolnil še z lastnim raziskovanjem mestnega zgodovinarja. Zato je s svojim izvajanjem pritegnil pozornost poslušalcev, ki sta .jim dee uri poslušanja minili še prehitro. Taka in podobna predavanja naj bi bila bolj pogosta, saj je važno, da poznamo to " častno obdobje naše zgodovine.
I. Pertot
imiiiiiiiMiiitiiiitiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiMMiHiiiitiiiimiiumiimuiiiiiumiiMmiimiHHimiHMHmnni
PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODIŠČEM
Oproščeni mladi antiiašisti obtoženi napada na A. Erilza
Le zaradi pomanjkanja dokazov dekle oproščeno posesti mamil
Tržaško kazensko sodišče (predsednik Gervasi. pri.sednika Vecchio-ni in Cola, tožilec Brenči, zapisnikar Bernazza) je včeraj sodilo trem mladim antifašistom, 25-letnemu Mauru Stradiju, 23-letnemu Vojku Huselu in 22-letnemu Giorgiu Cata-lanu, ki so bili obtoženi, cja so 29-. maja 1974 pretepli znanega neofa-šista Almeriga Grllza in mu 'povzročili telesne poškodbe, zaradi katerih se je moral zdraviti v bolnišnici 10 dni. Povzročitev telesnih poškodb je sicer manj pomembno kaznivo dejanje, ki sodi v pristojnost pretor-ja in ne kazenskega sodišča. Ob-
dan po bombnem atentatu na Trgu della Loggia v Brescii. 29. maja je bila v dopoldanskih urah množična protestna manifestacija na Trgu Goldoni, med to manifestacijo pa je prišlo do izzivanja od strani fašističnih skrajnežev. Do spopada, pri katerem je bil lažje ranjen časni kar našega dnevnika, je .prišlo tudi pred sedežem mladinske neofašistične organizacije «fronte della gio-ventu* v Ul. Paduina, kasneje pa so se duhovi pomirili. V poznih večernih urah pa je prišlo v Drevoredu 20. septembra zopet do spopada, v katerem je bil Grilz lažje ranjen.
toženci pa so se morali zagovarjati j Odv. Ressauer je zato zahteval, naj pred sodiščem zato, ker je že j sodniki oprostijo vste tri obtožence, med preiskavo namestnik državnega I ki so zanikali sodelovanje pri spopa-pravdnika dr. Coassln, na včerajšnji j du, predlagal pa je tpdi podrejeno razpravi pa tudi tožilec dr. Brenči, \ možpost, in sicer odpravo obtežilne
naglasil, da so obtoženci napadli )QriU3t,br<?z.,ppbenega tejrtnega razloga. kar predstavlja obtežilo« t>-.koliščinp in, sodi torej dejanje v pristojnost sodišča.
Kako je bilo z vprašanjem' »tehtne-ga razloga* je na včerajšnji razpravi obširno pojasnil zagovornik vseh treh obtožencev odv. Ressauer. ki je dejal, da se je dogodek pripetil na
odložitvi.
je kratko zaslišanje Go-few,Ve' ki je ponovila izjave s ^kipenjske razprave. Naglasila
“""''■m............................IIIIIIIUI...................Illllllll..MIH......mtp
Sr.
'AT NA GORENJSKO
Tradicionalni majski izlet ^Janškega združenja staršev
Od Radovljice in Begunj do hrope
^cija
|a rojanskega združenja .. i vsakoletna priprava ma j-h, V, lz!eta. Obiskali so že Beneči-
"l|m in A 7 mL ni Im 1 Atne rta CA
dv rnenili z* PreleP° Gorenjsko. Meseca so vneto pripravljali, tacali in končno je prišla ta-aVlie,5, °vana majska nedelja. Pri-izletnikov je bilo nad 150, **šrt oprimi je bila večina otrok,
’ ^dkov in babic, avtobusi so nas čakali na !^ati -ern trgu- ^ daleč Je kil« H1q ! ‘ivahen otroški vrvež in ve-S	ostalih izletnikov. Od-
jilo	bil točno ob osmih. Vse je
^ redu, le vreme nam ni bilo ,Vse§a začetka naklonjeno. Po ./'"»h prijetne vožnje med pet-Nii meian,iem in klepetanjem, smo Jš srce Gorenjske. Prva toč-S ‘.a je bila Radovljica, kjer fW.„°eledali čebelarski muzej. 1 Oovjv n' so razn' modeli starih i?lilte Panjev, zraven so razne ra s.at°vja. Silno zanimšva je ,aZ af?a, tako da so marsika-na*i važnost dela in ko-% č* P>ale čebelice. Mnogim otro-h. Sorv, bo več vzbujala strahu, saj itie 'aa*> pravo piodobo čebelice, k il® j Slavke in nabiralke zdra-Ooi^fdravjinega medu. Nato smo , a*j še vaško cerkev, ki je * Poznanirnivih fresk. Ura je bila J>0 , a' zato smo šli h kosilu. N„CS«U nas je avtobus popeljal 's Bp ’ kot so jo sami otroci opisa-2’^Srn 1 «tam, kjer murke cve-S ‘	Ptički pojo v lepi Dra-
čje . j Slovenci poznamo Be-at je bilo tam uničevalno ta (I kfiij ^ajmlajši so se tu sprostili ?tflj kralj na ve]jbern travniku, takšni 0 ogledali muzej, priča ?	mučenišča borcev. Tu
i^J'0bnH'i0 življenje veliko borcev l>0 ''' 1 ne fronte.
-S Sp0k'ndu begunjskega muzeja, ,,k?a kj^ijali še do Krope, nekda-,,;Naii°Vaškega centra. Tu smo si ki m.ae.zadnjo kovačijo in pa
spel izlet rojanskih otrok in njihovih staršev. Zahvaliti se moramo združenju staršev, posebno organizatorjem za tako uspeli izlet. Želimo si, da bi taki izleti ostali v tra-
okoliščine ter arhiviranje aktov, ker je Grilz medtem umaknil prijavo. Sodniki so se. odločili za zadnjo možnost in po zelo kratkem posvetu o-prostili vse tri obtožence.
Isti sodni zbor je sodil tudi 27-letni Patrizii Longo iz Ulice Bel-losguarrio 28, ki je bila obtožena prekupčevanja z mamili, V* letih 1974 in 1975 naj bi Longova razprodala v Trstu večjo količino hašiša, kar pa je na včerajšnji razpravi dekle odločno zanikalo. Državni tožilec je zahteval spremembo obtožnice iz prekupčevanja z mamili v nedovoljeno posest mamil in zahteval obsodbo Longove na 2 leti zapora in na 3 milijone lir globe, medtem ko je zagovornik odv. Morgera zahteval oprostitev, ker Longova ni zagrešila dejanja. Sodišče je obtoženko sicer oprostilo, vendar le zaradi pomanjkanja dokazov.
DA BI ZAVAROVALI SVOJE KORISTI
Standreški zemljiški lastniki snujejo društvo razlaščencev
Občinska uprava se pripravlja na razlastitev zemlje za tovorno postajališče in obmejna poslopja - Namen društva je doseči pravično odškodnino
PROŠNJE ZA NAMESTITVE V VRTCIH ONAIRC
Pokrajinski urad otroških vrtcev ONAIRC tobvešča, da je razglas za
diciji na rojanski šoli, saj so bili do- namestitve in suplence vzgojiteljic
slej vsi zelo poučni, zanimivi, kar je tudi važno, prijetni in zabavni. Prav taki izleti dajejo otrokom in ostalim možnost spoznavanja in zblL ževanja med seboj, kar pa sama šola ne nudi.
m. m.
za leto 1977-78 razobešen na sedežu ONAIRC v Ul. S. Caterina 5 (IV. nadstropje).
Prošnjam na kolkovanem papifju je treba dodati vse 'potrebne dokumente. Rok za prošnje zapade 10. junija.
Dijaki osnovnih in nižjih srednjih šol skoraj dnevno obiskujejo prostore, kjer se v poznih nočnih urah tiska naš dnevnik. Na sliki vidimo zgoraj dijake I.b razreda nižje srednje šole «Ivan Cankar* pri Sv. Jakobu ter spodaj II.b razreda iste šole v tiskarni ZTT
Lastniki zemlje v Štandrežu, kmetje jn tudi nekmetje, se združujejo v društvo razlaščencev, ki naj brani njihove koristi. V ta namea so imeli pred dnevi sestanek, na katerem so ustanovili pripravljalni odbor. Tega sestanka so se udeležili odborniki kmečkega društva, trije štan-dreški občinski svetovalci, Paulin, Nanut in Brajnikova, odvetnik San-zin, agronom Mirko Primožič in geometer Cvetko Nanut.
Na sestanku so se dogovorili, da je potrebno čimprej zbrati imena vseh lastnikov zemlje na območju tovornega postajališča in mednarodnega mejnega prehoda, od katerih bodo zahtevali, da pooblastijo društvo, naj jih zastopa v odnosu do občinske uprave, ki njihovo zemljo potrebuje za izgradnjo poprej omenjenih objektov.
Ker lastniki zemljišč že prejemajo vabila, je časa za akcijo vedno manj. Potrebno je pohiteti in obrambo postaviti na čimbolj trdne osnove, da bo obrodila uspeh, štan-dreški kmetje se dobro zavedajo, da so stopili na pravo pot, ko so se dogovorili za skupno in organizirano zaščito. Pri tem so j'im zelo dragocene izkušnje, ki so jih lastniki zemlje v podobnih primerih pridobili na Tržaškem. Štandrežci se zavedajo, da morajo nastopiti enotno, če hočejo uspeti. Predvsem pa hočejo tudi občinskim predstavnikom dopovedati, da se ne bodo pustili več voditi za nos, kot že večkrat. Njihov predlog o izgradnji toplih gred, s katerimi naj bi jim povrnili škodo, odločno zavračajo, ker takšna, specializirana kmetijska dejavnost v štandrežu ni udomačena ter ne obstajajo niti pogoji za njen razvoj.
Lastniki zemlje v Štandrežu so za vsako prizadeto skupino izdelali svoje stališče. Tako se, denimo, ne morejo strinjati, da bi prejelo devet družin, ki sedaj stanujejo na Jere-mitišču, kjer bo avtoport, vsega skupaj 80 milijonov lir, ker ta znesek niti od daleč ne ustreza vrednosti njihovih stanovanj, gospodarskih poslopij in zemlje. Za te družine bo treba zgraditi nove hiše in jim zagotoviti tudi druge prostore, ki jih bo do izgubili.
Nadalje bodo štiri močne kmečke družine izgubile ogromno zemlje, ki leži na Jeremitišču, ter je zato potrebno, da jim zagotovijo ustrezno površino zemlje nekje drugje.
Glede ostalih lastnikov zemlje ob stajajo različni predlogi. Nekateri bi šč zadovoljili z zamenjavo zemlje, tisti pa, ki niso kmetje, bi sprejeli tudi pravično denarno odškodnino. Toda, ih'tu nastaja novo vprašanje, to odškodnino mora občina plačati takoj ob podpisu pogodbe, kakor taksno odškodnino takoj plačajo jugoslovanske oblasti. Naši kmetje imajo glede takšnih izplačil zelo slabe izkušnje.
Člani, ki pripravljajo ustanovitev dimštva razlaščencev, opozarjajo zemljiške lastnike, naj se ne pre naglijo pri prodaji zemlje zasebnikom, ker bodo doživeli neprijetna presenečenja zaradi plačila davka. V vsakem pogledu naj vprašajo za svet sovaščane, ki snujejo društvo razlaščencev, predvsem pa naj vsi skupaj čimprej ustanovijo to društvo ter ga s svojim podpisom pri notarju pooblastijo, da jih zastopa. S tem se svoji zemlji ne bodo odpovedali, prav tako pa se ne bodo od povedali pravici, da skozi vso akcijo Vplivajo na njen potek, sprem ljajo pogovore in izrečejo zadnjo besedo.
DANES V NOVI GORICI
Pogovori delegacij SZDL in SSk za Goriško
Danes, v sredo, ob 15. uri se v Novi Gorici sestaneta delegaciji ob činske konference Socialistične zve ze delovnega ljudstva ter pokra jinskega sveta Slovenske skupnost za Goriško. Na' sestanku bodo po jglobili teme, ki sta jih pred ne i davnim obravnavali delegaciji re publiške konference SZDL in de želnega sveta SSk v Ljubljani.
Do 24. maja vpis v otroške vrtce v Sovodnjah in Rupi
24. maja poteče rok za vpis otrok v otroške vrtce v sovodenjski občini. Vpišejo se lahko otroci rojeni leta 1972, 1973 in otroci rojeni do 30. septembra 1974 leta. Vpisovali bodo tudi otroke rojene do konca leta 1974 in jih bodo sprejeli kolikor bodo ostala nezasedena razpoložljiva mesta.
Žal je
bilo že pozno
ie za nas nezaželen čas
SR«*,
ie;
J110 utrujeni, a še polni ve Zabave smo stopali na av-,Pfemi:.re*e pot do Trsta so nas
kH k, 6 vesele otroške pesmi, »h?*1* n»n'°Fli'<e trobente, ter u-s« PrkiStT1' starejših. Ob pozni uri ^ y„ Rojan in kot vsako leto "ih i,iayui «na svidenje na prihod-etu». Tudi letos je torej u-
V pripravah seja občinskega sveta
Goriški občinski odbor se je na zadnji seji ukvarjal tudi z nekaterimi upravnimi zadevami nastavitve
pd »jezero* iz Doberdoba
je v sodelovanju z delavsko univerzo iz Nove Gorice pripravilo za drevi ob 20. uri v prosvetni dvorani zanimivo vzgojno predavanje na temo:
»PROSTI ČAS SOLARJEV*
Govoril bo diplomirani psiholog ANDREJ FRANČEŠKIN.
Vljudno vabljeni!
novega osebja. Tako so se dogovorili za razpis internega natečaja za dodelitev podčastniških mest v zboru mestnih redarjev. Prav tako bodo razpisali tudi natečaj za kvalificiranega mizarja in vzgojiteljice v otroških vrtcih.	1
Razpravljali so tudi o ureditvi razstave o ločniški šoli «L. Perco* za kar bo občina dala na razpolago sredstva. Razpisali pa bodo tud^ natečaj za zgraditev centrajne kiirja-ve v stanovanjih v Ulici Garzarolli, kj so last občine.
Na Espomcgu 22. maja razstava psov
Na razstavnem prostoru Espome-go bo v nedeljo. 22. maja, od 8. do 17. ure vsedržavna razstava psov, ki bo povezana z raznimi tekmami. Predpoldne bodo na sporedu tekme in ocenjevanja psov, popoldne, ob 16. uri, pa bo razdelitev nagrad. Pričakujejo da pride za to priliko v Gorico veliko lju di iz raznih krajev države s svojimi psi.
Pasja steklina je bolezen, ki že dalj časa (bolj ali manj upravičeno) zaskrblja prebivalstvo na obmejnem področju med Italijo in Avstrijo. Iz te dežele se namreč širi v notranjost Italije, prenašajo jo pa največ Lisice in druge živali.
O pasji steklini bo jutri zvečer govoril živinozdravnik dr. Guido Ni-brant, dr. Davide Gaspardis pa bo predaval o pasjih zajedalcih. Predavanje je'organizirala goriška pokrajinska uprava in bo v sejni dvorani ob 20. uri.
Dodatna preiskava o petoveljskem . atentatu 1972. leta
Preiskava o ozadju petovehske-ga atentata je ponovno na dnevnem redu. Danes bo namreč preiskovalni sodnik iz Benetk Paolo Izzo poveril štirim sodnim izvedencem dodatno preiskavo o glasu neznanca, ki je 31. maja 1972. z anonimnim telefonskim pozivom zvabil tri karabinjerje v sm-tno past. Tokrat pa gre za pomembnejšo preiskavo, od tiste, ki jo je odredilo tržaško sodišče lansko leto,, , saj ne bdd° gia,su peznanca primerjali z glasom štirifi Goričanov, ki so bin že dvakrat oproščeni tega zločina, ampak ga oodo primerjali z glasom Ivana Boceac-,cia, mlgdcniča, ki je jeseni leta 1972 ugrabil letalo fokker F 27 na rnnškem letališču in ki je oh tisti priložnosti tudi izgubil življenje. Beneški preiskovalni sodnik hoče namreč preveriti tudi to možnost, lči so jo na tržaškem procesu nakazali zagovorniki, ko so s svojim izvedencem strokovno ugotovili področje, 'iz katerega ie doma avtor telefonskega poziva. Šlo naj bi za manjši nredel ozemlja okoji mesteca S. Giovanni al Natisone. kjer .ie znan sedež videmske naci fašistične ,cel’Ce. kateri ie pripadal Boceaccio. Prav potrditev te teze zagovornikov pa predstavlja drugi del Dreiskave, ki .io bodo opravili sodni izvedenci po nalogu beneš-
PD «NAŠ PRAPOR*
obvešča vaščane iz Pevme, štma-vra in Oslavja, cia se je že pričelo vpisovanje za
SOLIDARNOSTNI IZLET NA KOROŠKO
* Vpisujejo: Darinka Mikluš, Pepca Pintar. Aleš Figelj (Osiavje), Mario Saher (Pevma) in Albina Valenčič (Sitrraver).
Kdor se želi udeležiti, naj pohiti z vpisom!
kega preiskovalnega sodnika, saj jim je podelil nalogo, naj poskusijo glotološko lokalizirati zemljepisni izvor avtorja telefonskega poziva. S to odločitvijo benešaega preiskovalnega sodnika prehaja preiskava v drugo fazo; medtem ko se je dr. Izzo doslej omejeval le na preverjanje tistih okoliščin, v katerih so se po mnenju žago vornikov tržaškega procesa preiskovalci namerno ali nenamerno »zmotili*, bo sedaj sodišče preverilo tudi tiste okoliščine, ki so jih- zagovorniki nakazali kot pravo smer, po kateri bi morali preiskovalci izslediti atentatorje.
Podlegel posledicam prometne nesreče
V tržaški bolnišnici je podlegel poškodbam. 52-letni Ciro Mahorcich iz Panzana, Trg Liberta, 5. 24. aprila letos ga je na Ulici Bagni v Tržiču povozila z avtom 25-letna Franca Pauletti. Zaradi številnih notranjih poškodb so ga že nekaj dni po nesreči prepeljali iz tržiške bolnišnice v Trst.
V PRIČAKOVANJU NOVIH PREDPISOV
Bencinske bone izdajajo v turističnih pisarnah
Omejitev prizadela predvsem italijanske avtomobiliste, ki so do zdaj uživali 20 odstotkov popusta na ceni goriva
Spet ftovo presenečenje za številne italijanske avtomobiliste iz obmejnega področja, ki se zalagajo z gorivom na jugoslovanskih črpalkah. Od tx>nedeljka dalje ni mogoče več kupiti bencinskih bonov direktno na črpalkah, ampak jih izdajajo samo v turističnih pisarnah na mejnih prehodih.
Zakaj je prišlo do spremembe, zaenkrat še ni znano, čeprav smo se pozanimali na pristojnih mestih v Novi Gorici. Iz Beograda namreč še ni novih navodil. Nekateri sicer spravljajo to spremembo v zvezo z dejstvom, da so se z boni okoriščali tudj jugoslovanski avtomobilisti.
Tuji avtomobilisti, ki želijo kupiti gorivo po znižani ceni, morajo zdaj obvezno preko turističnega urada na mejnem prehodu, kjer lahko za tujo valuto kupijo neomejeno količino bonov. Cena je še vedno nespremenjena — 275 lir za liter, boni pa veljajo za celotno področje Jugoslavije. Skratka italijanski avtomobilisti so ob ugodnost, da so do zdaj bone kupovali predvsem na bencinskih črpalkah.
Nova omejitev je povzročila že tudi precej nejevolje, zlasti včeraj, ko so avtomobilisti kakor po navadi zapeljali pred črpalke, plačali pa
so gorivo (čeprav v lirah) 20 odstotkov dražje.
Torej zaenkrat drži pot do poceni goriva samo preko turistične pisarne!
Nova številka revije «Lucinrs»
Kulturni krožek Amis di Lucinis je izdal drugo številko revije Lu cjnis, ki se vključuje u proslavljanje 900. obletnice kraja Lobnik-To ime so namreč prvič zasledili na nekem dokumentu, fci so ga 3. aprila 1077. leta izstavili v Pavii, s katerim je cesar Henrik /V. daroval oglejskemu patriarhu kraj Loč-nik. j
Uvodnik za ta časopis je napisal tamkajšnji župnik Silvano Piani, objavljen pa je tudi daljši zapis Francesca Placereanija. bolje pozfiahega pod imenom *pre Checo» v katerem je podam analiza zgo-kovinskih vzrokov, ki so cesarju Henriku IV. narekovali ustanovitev furlanske države. V ilustracijo te vesti mi dodamo še to, da je prč Checo zelo bojevit zagovornik furlanskega avtonomističnega gibanja.
niiiiiiiMiiMiiiiiitiKiiiiiiiiiiuiiiiiniifiHmitfiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiJiiiiiiuiimitiiiiiiiitiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiniiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii
Srečanje med kratkimi in briškimi otroki

-"1
Srečanja med učeče i slovenskih osnovnih šol so na-Goriškem že prišla v tradicijo. Učencj se obiskujejo, tekmujejo med seboj, sklepajo nova poznanstva, ki se bodo utrdila, ko bodo šli v srednjo šolo. Tako srečanje je bilo v soboto predpoldne na športnem igrišču za šolo v Doberdobu, kjer so se. srečali učenci tretjih, četrtih in petih razredov slovenskih šol iz Doberdoba, Števerja-na in Pevme. Tekmovali so v poligonu, gledalci so bodrili svoje junake z vzkliki in ploskanjem. Po tekmovanju so se zbrali vsi skupaj v šolski telovadnici, kjer je bila zakuska. Doberdobski solariji so svojim briškim kolegom darovali lep kos. kraškega kamna, ki so ga priskrbeli «Kraški krti*. Doberdobsko učiteljstvo se ob te.i priliki zahvaljuje go-riškj tvrdki Bogdan Šuligoj, ki je darovala šoli štoparico. Na naši sliki šolarji med tekmovanjem.
Glasbeni večer v sponi'n
Jožiee Lasič-Cefarin
Glasbena mat-ca ‘je ob obletnici smrti prof. Jožice Lasič - Ce;arin priredila v ponedeljek zvečer n so-vodenjskem, Kulturnem domu o la s beni večer, na katerem so nastopili njeni bivši gojenci. To so Iva na Butkovič. Gema Konic Vesna Tomšič, Loredam Peteani, Livmno Brumat, Mirjam Kovic Tanja Hme lja'c, Sonja Lutman, Ana Rupil.
Mgriuela' Mhlgon, Sonja m Majda Pelicon.
Občinstvo., ki je do kraja napolnilo sovodenjsko dvorano, je mstop mladih pianistov toplo sprejelo. Mladi izvajalci so se predstavili z naslednjimi deli: Franck ržalostm punčka», Diabelli *Menueti>, Gala-vemi »Bolno punčka», Grečaninov »Valček*. Majkapar *Toccathia», Clementi čValček*. Zupanovič 'Kolo*, Moy Melodija*. Schumann «U-spavanka* Schubert «Dva valčka*, Martinu 'Kolombina pleše*. Frield 'Nokturno*. Dvorak «Dve legendi»,
V	popoldanskih urah so se gojenci Glasbene matice oddolžili spominu Jožice Lasič s položitvijo šopa rož m njen grob.
Razstava obrtništva na tržaškem velesejmu
V	okviru 29. tržaškega velesejma ki bo potekal v dneh od 17. do 29 junija, bo deželna ustanova za raz voj obrtništva (ESA) pripravila ko lektivno razstavo obrtniških izdel kov iz naše dežele. Razstavni prostor — približno 300 kv. metrov je v tretjem nadstropju palače narodov.
Podjetja, ki se nameravajo udeležiti omenjene razstave, naj do 25. maja vložijo prošnjo pri deželni u-stanovi za razvoj obrtništva v Vidmu — Viale Venezia 100. Vse stroške v zvezi z razstavo bo krila omenjena ustanova.
Dohodki Goričanov v 1. 1974
Kino
Ettore Nadia 4.400 00(1^ lir, Dino Nadalutti 6.675.009. Giorgio Nalgi
8.560.000,	Antonio Nanut 8.Ž80 000, Basilio Nanut 4.087.000, Karlo Nanut
4.567.000,	Danilo Nanut 9.193 000, Daniele Nanut 4.046 000, Darjo Na nut 6.442.000, Cvetko Nanut 4 mil
949.000,	Giovanna Nanut 5416.000, Giovanna Nanut (r. 1932 ) 4 256 000, Luigi Nanut 5.476.000. Milan Nanut
4.242.000,	Rodolfo Nanut 14 921.000, Raffaele Napea 5.621.000, Bruno Nardin 4.034.000, Elio Nardin 5 mil.
259.000,	Franco Nardin 5.895.090, Guerrino Nardin 5,556.000, Giorgio Nardini 4.906.000, Giuvanni Nardini
6.550.000,	Edoardo Natino 4.593.000, Emilio Nazzaro j.912.000 Luciano Negro 6.249.000, Olivi ero Negro 4 mil. 881.000, Silvano Negro 5,040.000, Aldo Nemec 5,674.000, Giorgio Ne' ri 4.093.000, Stefano Netti 7.369.000, Guido Nibrant 12.552 000, Roberto Nibrant 4.068.000. Gianfranco Nico-letti 4.901.000, Paolo Nicora 6 mil.
63.000,	Lidio Nikolavčič 4.703.000. Luigi Ninin 6.593.000, Roberto Nin zatti 4.711.000. Tommaso Nobili 4 mil. 828.000, Francesco Nodetti 7 mil. 202.000, Silvano Nonini 4 mil.
77.000,	Andrea Norbedo 5.332.000 Giorgio Noselli 5.304.000, Alfredo Noselli 7.022.(X)0, Gaetano Novello
4.455.000,	Clotilde Nulli 4.452 (Miri. Silvano Ninin 5.054 00') Italo Nur chis 4.027.000, Luigi Nutrizio 8 mil.
548.000,
Armando Obit 4.908.000. Franco
Obizzi 4.210.000, Cesare Oblach 5 mil. 265.000, Lorenzo Oblach 9 mil.
182.000,	Valfrido Oblak 5.656.000, Paolo Oblascia 4.365 000, Antonio Occhionero 8.820.000. Iginio Ocera
4.132.000,	Severino Ocroglio 5.223.000. Umberto Odorico 5.455.000. Mario Ognibene 4.081.000, Mario Ognissan-ti 7.083.009, Federico Okroghč 7 mil.'553.000, Majino Okroglič 7 mil. 965.001/, Giorgio Oleutto 5.88! <H)(), Vittorio Oliva 5.316.000, Bruno Oli vi 5.149.000. Norberto Olivi 6 mil 893.000 Drrio Olivieri 8.357.000. Giorgio Olivieri 5.117 000, Vincenzo Olivieri 7.590.000, Germano Glivo
4.473.000,	Giancarlo Olivo 4.677 (KK), Giuseppe Olivo 4.199 (KK) Italo Olivo 12.B54 000. Pietro Olivo 4.346.000. Livio Ongaro 4.595.000 Livio Oonie ri 4.599.000. Aldo Orazietti 4.135.000. Lucio Orel 9.106.000, Pietro Orlan-dini 5.843.000, Sergio Orlandini 4 mil. 810.000. Achille Orlando 4 mil.
275.000,	Dario Orlando 4.658.000. Lelio Orsini 5.501.000. Giuseppe Or-so 11.597 000, Claudio Orzan 6 mil.
458.000,	Franca Orzan 4 117 000, Francesco Orzan 9.635.000. Gino Orzan 4.8O5.OOO, Nives Orzan 4 mil.
324.000,	Klavdij Ožbat 4 660.000. Wanda Oster 5.149.000.
Umberto, Pacenza 14.028.000, Ma riangelo Paciflco 6.517.000, Antonio Pacioselli 4.557.000, Giancarlo Pa-cioselli 4.067.000, Licia Pacorj 4 milijone 898.000, Sergio Pacori 6 milijonov 505.000, Francesco PaUovan
6.220.000,	Gino Padovan 4.659.000, Mario Padovan 7.105.000, Vittorio Padovan 8.689.000, Aldo Padovan 4 milijone 220.000, Adriano Paesini
4.624.000,	Giorgio Paganelli 5.039.000, Tommaso Pagliarone 4.786.000, Mario Pagnutti 8.043.000, Gianni Pagot-to 5.692.000, Silvano Pagura 9.366.000, Felice Pahor 4.755.000, Giovanni Pais 7.774.000, Oreste Pais 8.093.000, Cesare Palamara 6.994.000, Dario Palla 4.359.000, Guido Palla 4.034.000, Mario Palla 4.129.000, Bruno Palla-ver 4.212.000, Luigi Palmerini 39 milijonov 328.000, Raffaele Palomba
4.268.000,	Anna Paludetto 5.375.000, Angelo Palumbo 6.272.000, Giuseppe P^lumbo 4.100.000, Pasquale Palumbo 4.058.000, Rosolino Palumbo 5 milijonov 932.000, Sergio Palumbo
7.024.000,	Elsa Paluzzano 4.669.000, Sergio Pancerj 4.550.000, Giuseppe Pangoz 7.750.000, Massimo Paniccia
4.042.000,	Antonia Panzera 5.030.000. Lino Paoletig 4.718.000, Giorgio Pa-oletti 4.035.000, Giuseppe Paoletti
5.964.000,	Guido Paoletti 4.015.000, Maria Paoletti 4.586.000, Norma Paoletti 8.472.000, Riccardo Paoletti
4.414.000,	Salvatore Paolino 5.559.000, Gualtiero Paolizzi 4.594.000, Luigi Paoluzzi 6.206.000, Antonino Papagni
5.318.000,	Svonimir Paravan 6.480.000, Serafino Parente 5.968.(KK), France sca Parietti 4.472.000, Andra Parmi
9.334.000,	Benito. Parisi 5.378.000. Umberto Parisi 7.307.000, Paolo Pa-ruzzi 5.676.000, Carlo Paoletti 5 mi lijonov 979.000.
Gorica
VERDI 17.00-22.00 »Lultima follia*. M. Brooks in M. Feldman. Barvni film.
CORSO 17.00-22.00 »Angeli dell infer-110 sulle ruote*. J. Nicholson. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
MODF.RNISSIMO 16.45-22.00 »Nessu-na pieta per Ulzana*. B. Lancaster in R. Lipton. Barvni film. Mladini ix/d 14. letom prepovedan.
CENTRALE 17.00-22.00 »Keoma*. F. Nero in VV. Berger.
VITTORIA 17.00-22.00 »Singapore: violenza e sesso*. T. Keena in A. Ling. Barvni film. Mladini i<od 14. letom prepovedan.
Iršič
PRINCIPE 17.30-22.00 »Tentacoli*.
EXCELSIOR 17.30—22.00 «Due uomini e una dote*. Barvni film.
A«rvi Gorica in okolica
SOČA «Pogumni VValdo Pepper* — *-meriški film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA »Pregon* — ameriški film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE Prosto.
Včeraj-danes
h goriskega matičnega urada
RODILI SO SE: Simon Feri. Davide Valentinuzzi, Sergio Alippo Tam-borra, Riccardo Corbatto, Manuela Culetto, Eriča Dean.
UMRLI SO: 87-letna upokojenka Pierina Mozetič, 56-letni delavec Mario Feresin, 64-letna gospodinja Trevisella Turini por. de Venezia. 81-letna upokojenk^ Olga Reja. 78-letna Ida Arčon vdova Caleca, 65-letna gospodinja Jolanda Tudor vdova Fabbro.
POROKE: Trgovec Mario Aguz-zoni in prodajalka Rosanna Mastro-rillo, delavec Enzo Mughelli in delavka Pasqualina Barbiero.
OKLICI: Giorgio'Tosolinj in uradnica Aldena Tecco, uradnik Giorgio Settomini in učiteljica Majda Ceu-dek, šofer Marino Fedel in gospodinja Alba Delpin.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev kor* zo 57 - tel. 28-79.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale na Trgu Republike. — tel. 72341.
tam—
Namesto cvetja n« grob pokojne Petre Mozetič damje družina Mozetič iz Standreža 15.000 lir za dom Andreja Budala.
PRIMORSKI DNEVNIK 4
18. maja 19??
SLOVENSKA ISTRA PRAZNUJE ZGODOVINSKE OBLETNICE
Težki začetki ilegalnega boja v Slovenski Istri
Spomini enega prvih organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja, Vidka Hlaja
Slavje miljskih Slovencev
Na pobudo nekdanjih aktivistov OF Slovenske Istre, pred-
stavnikov domicilnih partizanskih enot, krajevnih in družbeno-potiticnih organizacij ter strokovnih ustanov z obalnokraškega
območja, bo v Gabrovici v Slovenski Istri 28. maja 1977 veliko partizansko srečanje in komemorativna proslava ob obletnici njenega požiga (28. maja 1944).
V	ta namen tečejo že več mesecev obsežne priprave za to osrednjo proslavo v tem delu Primorske v počastitev zgodovinskih partijskih jubilejev. Izdana bo brošura o pomembnih dogajanjih med obema vojnama in za časa NOB v Gabrovici. Z večkratnimi mladinskimi dclOvnifni akcijami so uredili še danes otipljive ostanke okupatorjevega požiga, partizanske objekte in opravili razna komunalna dela; vse to pod strokovnim vodstvom Med občinskega zavoda za spomeniško varstvo iz Pirana, ki je prevzel nalogo za obnovo partizanske tiskarne «Naš dom» in drugih objektov, da bosta postali Gabrovica in njena okolica «Spomin-ski park predvojne revolucionarne dejavnosti in NOB*.
Na tej veličastni proslavi bo sodeloval v kulturnem programu tudj Tržaški partizanski'pevski zbor.
V	počastitev tega dogodka bomo objavili v teh dneh več prispevkov nekdanjih neposrednih udeležencev dogajanj v letih NOB v Istri.
Po že znanem sklepu Pokrajinske partijske konference za Slovensko Primorje pri Braniku prve dni decembra 1942. leta o pospešenem razširjanju in utrjevanju Osvobodilne fronte, KPS in krepitvi partizanskih in drugih organizacij NOG po vsej Primorski, je bilo [»slanih več organizatorjev v vse predele te pokrajine. Posebno je bilo organizatorjem naloženo, da zastavijo vse svoje moči in znanje in vzpostavijo or
ganizacije NOG. kjer so le-te bile šele v zar
v zametkih ali jih še sploh ni bilo. Konec 1942. leta je Slo venska Istra bila še vedno ena slabše organiziranih primorskih področij.
Dobil sem nalogo organizacij-sko-polit enega dela v Slovenski Istri. Takratne razmere za naše delo v Istri sploh nisem poznal. „V nekaj skopih stavkih mi je tov. Darko Marušič - Blaž. ki je bil kot partijski delegat iz Trsta in za Istro na konferenci, opisal bolj podrobno le način in približno čas. kje se bova v Istri dobila pri tov. Kuzmiču v Padni. Vse ostalo naj bi spoznal konkretno ra terenu samem.
Redne partizanske kurirske zve ze za Slovensko Istro do takrat še
VIDKO HLAJ
avtor tega prispevka, je bil v času narodnoosvobodilnega boja sekretar Okrožnega komiteja Komunistične partije Slovenije za Slovensko Istro pred kapitulacijo Italije in eden prvih organizatorjev gibanja na tem področju. Po kapitulaciji Italije je bd eden od organizatorjev ‘odgovornih nalog v okviru NOB v Trstu. Je nosi lec spomenice prvoborca iz le ta 1941 in drugih odlikovanj.
niso bile vzpostavljene. Partizanska kurirska karavla P 2a je bila v Brkinih. Kurirji so le zelo redko ir. občasno prihajali na obalno področje.
Ponarejenih osebnih dokumentov nisem mogel hitro dobiti, ker ilegalne tiskarske tehnike na južnem Primorskem za izdelovanje potrebnih dokumentov še ni bilo. Po drugi strani pa mi italijanski dokumenti ne 'bi veliko koristili, ker takrat nisem znal italijansko. V tem so bile velike težave za moje gibanje ilegalcd na tem področju, kjer ni bilo še nobene oborožene partizanske enote, itjeb bi lahko našel varno zatočišče.
Prvič sem odšel v Istro decembra 1942. leta iz vasice Orehek v Brkinih. Spremljala sta me dva oborožena kurirja. Šli smo ponoči mimo vasi Skadanščina in čez Slavnik do železniške proge pri Podgorju. Tu smo se ločili in dalje sem krenil sam. Orientiral sem se po specialki in kompasu. Bil sem brez vsakršnih osebnih dokumentov niti ponarejenih, niti
partizanskih prepustnic, le oborožen sem bil s pištolo in dvoma defenzivnima bombama izogibal sem se vsakega naselja, posameznih hiš, ter povsem razumljivo vseh prometnic. Celo poljskih poti ter stez in stezic sem se izogibal, zavedajoč se. da bi prav na le-teh utegnil naleteti na karabinjerske in fašistične patrulje ali zasede, kar sem iz izkušenj dotedanjega ilegalnega in partizanskega boja v ostalih predelih Primorske dobro vedel
Kljub vsem meram opreznosti pa sem nekje na terenu blizu vasi Popetre naletel na skupino otrok, starih 8-12 let, ki so gnali živino proti vasi. Nekaj otrok me je pozdravilo «Buona sera*. Namerno sem preslišal pozdrav in odšel dalje, toda v drugo smer. kot sem bil namenjen. Ko me otrocj niso več videli, sem pohitel. kolikor sem le mogel, da prispem čimprei v Padno. Vedel sem. da se bo takoj v vasi razvedelo, da so otroci srečali neznanca in da bo to prišlo kmalu na uho tudi karabinjerjem. V zgodnjih večernih urah sem se zglasil na javki pri kovaču Francu Kuzmiču. Še isto noč so taši-sti Kuzmiča aretjrali, meni je uspelo pobegniti po zaslugi njegove hčerke, ki me je pravočasno obvestila.
Sedaj sem ostal brez vsake preverjene opore v Istri, ker rezervne javke nisem imel. oziroma je bila dober teden pred mojim prih dom odkrita. Diugi dan mi je Kuzmičeva hčerka Milka pre skrbela hrano. Spraševal sehivjo" za še kakšne zanesljive .. ljudi, vendar mi ni mogla-n pomagati.-Rekel sem ji, da grem v smeri Malije in do Kort čeprav sem se odločil že v tern trenutku, da se vrnem spet v Brkine. Da bi nekako zabrisal sled o’ svoji nameri odhoda nazaj «v hribe*, sem čez dan res- odšel proti Kortam, vendar sem se 24. decembra 42 okrog 4. ure popoldan poda! na pospešeni marš in drugo jutro po močni, ledeni burji in sneženju. prispel na našo avko v Pov-žane pri Materiji, kjer sem od nepopisnega nannra lakoi zaspal in se nisem zbudil do drugega dne.
Moj drugi odhod v Istro sva podrobno pripravila z Rudijem Brkincem, sekretarjem KPS za Južnoprimorsko okrožje. Po terenski liniji je bila vzpostavljena javka v Cepkih pri Rižani pri Šikovi Justini - Pavli Brkine Rudi je zadolžil Zidarja Josipa Jadrana, da s kurirji iz P-2a vzpo- , stavi stalno in redno partizansko kurirsko zvezo s Slovensko Istro, ker le tako bo zvez,a s tem predelom Primorske in ostalimi predeli partizanske Primorske in o-stale Slovenije najbolj zanesljiva. Ta naloga, je bila kmalu nato tudi izvršena in kuriri’ so potem redno in vse pogosteje prihajali in odhajali iz Istre vse do osvoboditve.
Po prihodu v Cepke z Jadranom in Jelkom v ncci od 19 na 20. januar 1943 se je začelo moje delo v Slovenski Tstri.
Razmere so tuka bile dokaj drugačne, kot v ostalih predelih Primorske, kjer so bile organizacije KPS, OF, AFŽ ZSM že, globoko zasidrane in kjer so partizanske enote z oboroženimi akcijami na okupatorjevo oboroženo silo, povsem spremenile odnose do okupacijskih oblasti. Seveda ni mogoče mimo dejstva, da je več kot dvajsetletna itatijanska-f iši-stična raznarodovalna oblast z najbolj grobimi oblikami terorja strahovala in uničevala zavedno slovensko ljudstvo. Posebno obeležje je imela tuka j že dolgoletna razredna borba mešanega italiian-sko slovenskega življa. Zasidrano je bilo veliko sektašenje in oportunizem, kar je drobilo najboljše napredne sile v Istri.
Italijanski okupator je vso Istro prepredel z gostimi vojaškimi, fašističnimi in karabinjerskimi postojankami. Redka je bila mala vasica, da ne bi imeli v njej svojega oporišča. Okupator je razpolagal z zelo gosto razpredeno informativno služijo, ki je vse sumljive osebe in dogodke najhitreje sporočala svojim centrom. Karabinjerjem in kvesturi ni bilo težko po svojih plačanih ali prisilnih zaupnikih potem drastično ukrepati. Celo šolski otroci niso bili pri tem izvzeti. Odsotnost velikega števila antifašistov s tega področja je v precejšnji merj zmanjšala možnost razmaha NOB. Znani in manj znani antifašistični borci so bili že dolga leta v italijanskih zaporih in konfinacijah širom po Italiji. Za vojsko sposobni moški pa so bili mobilizirani in večina njih je spet bila po mnogoštevilnih kazenskih bataljonih — «BattagliOni s pedali*.
Takšna situacija je italijanskim' oblastem vlivala dokaj veliko sigurnost in zaupanje, da se v Istri ne bo razmahnila NOB. Prebivalstvo je bilo prestrašeno in nezaupljivo.
VIDKO HI.AJ
V soboto zvečer je Društvo miljskih Slovencev priredilo prvo Veselico v kledališču Verdi, ki je zelo dobro u-spela. Na slikali: nastopi najmlajših in otrok ter pozdravni na Kovor milj-shega_ župana Milerja Bordona
(Nadaljevanje .sledi)
					
NA FILMSKIH PLATNIH
Italijanski film: komedije in ostalo
Ajf.ij J) »jiinii/ij.
Italijanski 'film st’ danes pro-
izvaja na treh nivojih (ne mislimo na kvaliteto, temveč na produktivni nivo): na najvišjem avtorski film, na srednjem filmska komedija, na nižjem serijski, predvsem erotični film.
Med avtorskimi filmi, ki so se zadnje čase pojavili na tržaških platnih, lahko končno zabeležimo zadnje delo Pier Paola Pasolini-ja. ki je z nekaterimi rezi cenzure prišlo pred celo publike O Pasolinijevem filmu je no našem treba reči (in ne zaradi kakšnega poklona umrlemu avtorju), da gre za pomemben film. «Safd o le 120 giornate di Sodoma» je pač delo, kj nas marsikje ne zadovoljuje, vendar gre za razmišljanje o samem načinu posredovanja s publiko ter med igralci iv u stvaritvi v sodobnem filmu.-. Vsi so videli v filmu politično metaforo. čudno pa je, da niso videli skrajno pesimistične metafore o filmu, o Pasolinijevem ustvarjalnem svetu.
Filmska komedija je še vedno osrednji in morda najznačilnejši proizvodni nivo italijanskega filma. Avtor, ki se je v njej predvsem uveljavil, je Di no Risi. Zadnje čase smo lahko gledali dva njegova filma, *Anima persa»
(Vitlorio Gassman. Catherine De-neuve. Anicče Alvina) in s Ca stanza del vescovo» (Ugo Tognaz-zi, Orpella Muti. Patrick Dewae-re). Filma sla nekako ustvarjena po obratnih principih: v prvem se uveljavi, čar «mistifikacije» (ne mislimo v negativnem umislu). ki jo prinaša protagonist Gassman. v drugem pa postopek rdemisti-, -filcacijev, ki je značilen za večino italijanske komedije. Morda Uidi zalo nam dosti bolj ugaja prvi film, katerega neuspeh (spričo velikega uspeha drugega) si moramo nujno razložiti kot posledico njegove atipičnosti v sedanji proizvodnji
Drugi večji avtor italijanske' komedije je Dvigi Comencini. ki. je vendar zadnje čase• režiral le nekaj epizdd. «Signore e signort, buonanotte„ je celo film. v katerem so epizode nepodpisane: podpisali so ga v celoti, poleg Coniencinija. Nanni hop. Luigi Magni, Mario Monicelli in E flore Scola. Gre, za slabo delo. v katerem sta . še. na zan mipejša prav odlomka, za katera vemo. da sta Comencinijeva (lekeva anglešč. in parodija otroškega televizijskega programa). Avtorje je siger lahko spoznati, in žal zaradi tematskih konvencij in ne' zaradi stila, ki
je brezoseben.
Trije od omenjenih petih režiserjev se povrnejo še v dveh o-stalih filmih, ki se jasneje vključujejo v «komedijo v epizodah». «Basla čhe non si sappia in gi-ro!...» 'združuje namreč Lopevo, .Magnijevo in Comengjnijevo epizodo, v katerih nastopajo Monica Vitli. Nina Manfredi ih Johnnj Dorelli. Nobena od epizod se ne izkaže, kot tudi ne v filmu *Qnel-le strane occasioni» z Manfredi-jem, Sordijem. Sandrellijevo in Villaggiom. Režiserji so isti. čeprav je h opeva epizoda «ltalian Super mam podpisana tAngnimm.
Drug specialist komedije je Mario Monicelli, katerega smo prav tako gledali dva filma, komercialno neuspešnega rCaro Miche-le» (Mariangela Meluto, Delphine Segrig. Aurore Clement) in pa uspešnega «Un borghese piccolo piccolo» (Alberto Strdi. Shelleg \Vinters. Romalo Vulli) Zabeleži-tudi. da se je povrnil na plat-
na prejšnji Monicellijev us ne h «Amici mieh, in sicer v daljši verziji, kot je bila sprva prikazana. V celoti se nam zdi Mohi-celli režiser, ki 'dobro razume družbeni odmev filmske komedije, ki jo pa na filmskem terenu precej omejuje.	'
Komedija je tudi1 Carla Di Palme «Mimi Bluelte fiore del mio giarding» (Monica Vitti. Shelleg Winters), ki obenem razvija modo <revivala», saj je film posnet po romanu Guida Di Verone, kftr mn dopušča bogato scenografijo.
Tudi dva režiserja, s katerima smo se zadnje čase srečali 'v Trstu, sla zaključila lastni opus s filmi, ki nekako spadajo v žanr. Dokončno vel,a za Maria Came-rinija. ki se je umaknil v zasebno življenje, potem ko je režiral v začetku 70. let še dva filma. «Io non vedo, tu non parli, lui not i, sentev in '(.Don Oamillo e i gioveni d’aggi». Trenutno pa to velja zg G usepna De Sardina, kt bi se po zanimivem «L’h apprez-zato prof^ssionista di sicurn av-netiire> rad spet povrnil k režiji. Z De Santisbm smo se pred kratkim srečali v Trstu na pobudo univerzitetne stoPce za zgodovino filma In Movie Ciuha.
Precej v krizi pa je italijanski komični film. ki se je v preteklosti razvijal na produktivno nižjih napojih, doživljal pa je velik ttsoeh vrednem v manjših kinodvoranah. Danes so te kinadvo-S. G.
(KiMuljevame na zadnji strani)
VLADIMIR GRADNIK
^Krvavemu Posočju» na pol
Reka Soča metre tri samo ima širine, a pozna vse krute bitke, zre jih iz globine.
Oj, ko nje valovi govoriti bi začeli.
•tisoč milijonov bi granat lahko našteli.
(Neznani ukrajinski vojak)
Domala vse kar je bilo o dogodkih med prvo Sve->vno vojno napisano, pa naj so to strokovna dela, repor-iže, spominski zapisi ali pa prava književnost, ugotavlja sto, kar je v slogu ljudske pesmi ("dume”)' zapis&l ne-nani Ukrajinec (avstro-ogrski vojak) na zdravljenju v olnici za poškodbami, ki mu jih je prizadejala italijan--ta granata na Oslavju, pomladi leta 1916. Veliko doga-inje ob reki Soči v letih 1915-1917 je zganilo čustva pre-rostega človeka, navdihnilo je literarne ustvarjalce, na-čilo pisati dotlej te umetnosti nevešče, iz vojakov je aredilo zgodovinarje, politike je navdajalo s patriotskim Einosom in končno v današnjih generacijah zapušča gre-ak občutek ničevosti in nesmisla.
Slovenski narod — tudi na svojih tleh — je bil eden :med udeležencev velike igre merjenja moči evropskih
sil. Zgodovina mu je že skušala odmeriti vlogo, ki jo je tedaj odigral, ugotavljal je in še ugotavlja po posledicah vojne, zauštavlja se tudi ob reprizi soških bitk, ki jih je pripravila druga svetovna vojna. Danes nas od prve svetovne vojne loči pol stoletja in še desetletje. Spomini se brišejo, neposredni udeleženci umirajo in današnjost jemlje miselnemu svetu ljudi'toliko moči, da se mora krvava prva svetovna'vojna in njena predstava na slovenskih etničnih tleh umikati v pozabo ali pa se vsaj manj prizadeto in čustveno uvršča v vrsto tistih dogajanj, ki so Slovence skozi zgodovino fizično in duhovno globoko prizadela (na primer turški vpadi, Napoleonove vojne). In vendar človek ne sme pozabljati, in prav ta misel, ki je tudi želja (da ne rečemo naravnost ukaz) je vodila Vladimira Gradnika, upokojenega polkovnika JLA iz Nove Gorice, da se je lotil pisanja prikaza »Krvavo Posočje«.
Objavljanje novega — vendar v vrsti prav redkih — slovenskega dela o soški fronti ponuja priložnost za kratek pregled zgodovinopisnih del jn vsega drugega, kar o dogajanju Slovenci poznamo iz najrazličnejših objav.
Prva svetovna vojna je tudi pri Slovencih tako kompleksen pojav, da jo moremo obravnavati z mnogih aspektov, izmed katerih se kot poglavitni izdvajajo predvsem; vojaški dogodki na slovenskih tleh in na drugih bojiščih, politično gibanje znotraj in zunaj Avstro - Ogrske, gospodarske razmere ter socialna problematika. Če v okviru navedenega ugotavljamo kakšni so dosežki slovenskega
Vladimir Gradnik
zgodovinopisja, nas rezultat ne more zadovoljiti. Zgodovinopisje, ki obravnava politične dogodke in stanje, daleč prekaša stvaritve vojaških zgodovinarjev pa tudi tistih piscev, ki bi se odločili za reportažni način poročanja. Ta nedostatek je ugotavljal tudi pisec zadnjega slovenskega izvirnega dela o soški fronti, Ivan Hmelak (Janez Mesesnel), da »o soški fronti in prav tako na drugih bojiščih tedanje Avstro - Ogrske, je pri nas malo izvirnih knjižnih del» (Soška fronta, 1968, 6). Zgodovinar mora seveda med objavljenim gradivom dobro razlikovati, kaj sodi k zgodovinskim virom (na primer spomini udeležencev) in kaj je prava zgodovinska literatura. Ob pičlem izkupičku pa tako selekcijo težko opremimo in tako se obe zvrsti med sabo prepletata. Med spomini udeležencev s soške fronte je zagotovo najbolj poznana Matiči-čeva knjiga »Na krvavih poljanah” (1923), svoje spomine je nato Matičič razširil in jih izdal v »Skozi plamene prve svetovne vojne« (1966), ki je doslej najbolj obširen izvirni slovenski tekst s tako tematiko. Skoraj istočasno z Matičičevo prvo izdajo so izšli v slovenskem prevodu tudi Borojevičevi spomini (1923). O soški fronti potem govore še Samostojne knjige spominov V. Gaberca «Brez slave* (1935), psevdonimna knjiga »Doberdob slovenskih fantov grob» (1936), F. Arnejca »Od Dnestra do Piave«’ (1970) in seveda serija spominov manjšega obsega, ki so bili v celoti ali pa deloma objavljeni ob raznih prilikah in na raznih mestih (na primer revija «Qj Doberdob«, 1938-1940). Posebno mesto imajo tudi' spomini L. Pivka »Proti Avstriji« (1924-1928), ki se sicer soške fronti le posredno dotikajo, vendar pa govore o italijansko - avstrijskem bojišču (o Pivku in njegovi vlogi pri bitki pri Car-zanu je pisal 1968 v »Vojnoistorijskem glasniku« M. Belo-ševič). Vojaškim spominom se seveda pridružujejo- tudi spomini civilistov, zlasti tistih, ki jih je vojna pregnala v begunstvo,
(Nadaljevanje sledi)
SREDA, 18. MAJA 1977
12.30
13.00 13.25
13.30 14.10
17.00 17.50 18.20
18.55
20.50
21.45
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
Argumenti: Vzgojna TV drugih — SZ Biseri sedme celine: V kraljestvu rib Vremenska slika
DNEVNIK in Danes v parlamentg Jezik za vsakogar: Francoščina Gioco - citta
Argumenti: Zgodovina in njene osebnosti
XXIV concorso polifonico internazionale *Guido D'ArezzOP
Vremenska slika
V evroviziji iz Španije — Bilbao:
Nogomet: BILBAO — JUVENTUS Ob koncu DNEVNIK Posebna oddaja Dnevnika 1 Rossellini med čudeži in bojaznijo:
LJUBEZEN	I
Ob zaključku’ DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vre’ne ska slika
12.30
13.00
13.30
17.00
17.25 18.00
18.25 18.45 19.10
19.45
20.40
20.50
22.05
23.05
Drugi kanal
O tem je zdaj govor DNEVNIK 2 — OB 13. uri Vzgoja in dežele Program za mladino:
Vojna Toma Grattana Trideset minut za mladino Laboratorij 4
Iz Parlamenta in DNEVNIK 2 — Šport Rumena barka .11 Cantaposta Vremenska napoved DNEVNIK 2 — Odprti studio La ragazza ladra — risani film AL CAV-ALLINO BIANCO — drugi del Alle preše con . ..
H caro caffe
Sergio Centi, predstavlja
TUTTAROMA
Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
8.10,
17.00
17.15 17.40 17.55
18.30
19.15
19.30
20.00
20.55
22.20
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
9.00. 14.1(0 TV v šoli;	.
Elektronika, Poklici in proizvodnja, Slovnica, Kocka, Risanlt 1 Izobraževalni film
Deklica Delfina in lisica Zvitorepka
Deževni dan
Obzornik
Na sedmj stezi
Glasba takšna in drugačna
Risanka
DNEVNIK
JOSIP BROZ TITO
Borba in razvoj KPJ- med obema vojnama ČUVAJ PLAŽE V ZIMSKEM ČASU - film DNEVNIK
19.55
20.15
20.35
21.10
22.00
Koper — barvna
Otroški kotiček DNEVNIK
Portret maršala Tita
ZVEZDE GLEDAJO Z NEBA - nadaljevanka MADŽARSKA
17.45 18.15.
18.45 19.30 20.00
20.45
21,40
21.55
Nogomet: SZ
Zagreb
Mali svet
Izobraževala,oddaja,,,*.-».m i Narodna glasba DNEVNIK	,,
JOSIP BROZ TITO:	.
Borba in razvoj KPJ med obema vojnama
Dokumentarna oddaja
DNEVNIK
Nogomet: SZ — MADŽARSKA
Švicarska barvna TV
18.00
18.55
19.30
19.45
20.45 21.00
22.30
Oddaja za najmlajše
Srečanja
DNEVNIK
Argumehti
DNEVNIK
Kinoteka:
L'ENFANCE DTVAN DNEVNIK
ma: Bilbao
15.05 Glasbeni grehi; Np ' "
Primo NIP; 19.05 Nogomet0® «0-- Juventus; 21-0&.V
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila:	o;
Rekreacija; 6.50 Dobro jut „jiij' trocii; 7.20 Beseda na da7 $ dan; 7.30 Iz naših sporedov,. jj Glasbena matineja; 9.05 Za ^i;
TRST A
7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 13.00, 14.00,
15.30.	17.00, 18.00, ,19.00 Poročila;
7.20 Dobro jutro; 8.05 , 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Rojstna hiša naših velemož; 9.40 Koncert; 10.05 Bredpoldanski omnibus; 11.40 Šolske oddaje;' 12.00 Glasba po že- ------ —,—	---------
Ijali; 13.15 Glasbeni almanah; sta srečanja; 2.00 Lingue tag1 14.05 Roman v nadaljevanjih; 14.30 23.15 Lahko noč.
Izbirajte sami; 15.35 Klasični album; 16.05 Od melodije do melodije; 16.30 Za najmlajše; 17.05 Deželni solisti; 17.35 Glasbena panorama; 18.05 Radijska drama.
KOPER	•
6.30, 7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 14.30,
16.30,	18.30, 20.3C Poročila; 6.05,
7.00,	7.40 Glasba za dobro jutro;
8.35 Glasbena galerija; 10.10 O-Jtroški kotiček; 10.45 Glasba in nasveti; 11.30 B’olk giasbli; 11.45 E-lisabcttine pravljice; 12.05 Glasba po željah; 14.10 Plošče: 15.00 V svetu znanosti; 16.45 Med zamejskimi rojaki; 17.00 Po samoupravni poti; 17.10 Izložba hitov; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Progresivna glasba; 18.35, Iz priljubljenih oper;
19.30 Pop glasba; 20.00 Zbori; 21.00 Čitajmo skupaj: 21.35 Glasbena srečanja; 22.45 Lahka glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00. 18.00, 19.00, 21.00 Po-
ročila; 6.00, 7.30 Jutranja in pogovori; 9.00, 10.35 Vi i° W 11.00 Strnjena opereta; 12-I®.ijd besed na dan; 12.30 Toskana; ‘j Drobec satire; 14.30 Radi les;


radovedneže; 9.25 Zapojmo P?; 9.40 Aktualni problemi marks>''-’j») 10.45 Turistični napotki; svetu glasbe; 12.10 Lahka a za opoldne; 12.30 KmetijsK1.^ sveti; 12.40 Pihalne godbe: ^ Priporočajo vam . . .; 14.05 gjji
14.30
ska glasbena kultura; ba po željah;. 15.30 L. termezzo: 15.45 Spomini in P (ft 16.00 »Loto vrtiljak*^ 18-, , $
Glasbe^:
skočna deska; 18.30”Pesmi ^
cialno in borbeno tematiko:	'l|
Lahko noč, otroci!; 19.45 LfjjU ski jazz ansambel; 20.00	y>' J
iz našega studia; 22.20 S "aiif |(| lov jazza; 23.05 Literarni n., no; 00.05,Glasbene miniature’
Za pozne plesalce.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Med vami in nekim predstojnikom bo prišlo do kratkotrajnega spora brez posledic. V čustvih vse najbolje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne ogibajte se spopadov, vendar se nanje pripravite. Deležni boste velikega nepričakovanega priznanja.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) O-gibajte se slehernih novosti, ki bi jih sicer želeli vnesti v svoje poslovanje. Ogrožali bodo vaš mir.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Pri reševanju nekega za vas izredno po membnega vprašanja, upoštevajte dragocen nasvet, ki vam bo dan.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne odstopajte od svojega stališča, če vas na' to ne prisilijo stvarne potrebe. Prijeten večer v krogu prijateljev.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Izboljšanje finančnega vprašanja. Bodite bolj nepristranski v odno su do onih, ki vas obkrožajo.
TEHTNICA (od 23.9. d°
.,3,
LUP®
Postavite se po robu nezaUl’ s ki se vas je lotilo v zvez' bim zdravstvenim stanjem-j) ŠKORPIJON (od 24.10- do Obstoječi pogoji so nadvse j| za sleherno skupinsko del°- |( šajte bolje spoznavati kraj-živite.	20-1
STRELEC (od 22.11. do % Še v pravem času boste rij svojemu sodelavcu prepreo^ bi storil napačno potezo-sumnost.	, ?0-
KOZOROG (od 21.12 do Pošteno (»klicno tekmo^^t vam zagotovilo več koristi, to, da se izolirate. n 9 ) ' VODNAR (od 21.1. do b' lo primeren dan, za katero ^ akcijo. Ne zlorabljajte svO-i . sti in bodite bolj diplomat* jj RIBI (od 20.2. do 20.3.)JV de na ponudbe, ki jih boste _ li, dokončajte prej to. kal začeli. Sreča v ljubezni.
k
Gorski dnevnik
!12?0MET
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
V POKALU UEFA
18. maja 1977
■urinski Juventus bo danes Pred odločilno preizkušnjo
^ Povratnem srečanju bo v gosteh igral z ekipo Atletico Bilbao
O odigrali v Bilbau po-IIEFA Ilnalno srečanje za pokal
prijela se bosta domači Atleti-iJiiju 2U^tus> J^i je y prvem sre-
Tardellija zmagal W. bodo nocoj podelili drugi P°kal, finale tretjega in % vei.eSa pa bodo odigrali 25.
, ltTIU, za katerega se bosta C ala Borussia in Liverpool, ^ašhi ’ma španska ekipa na ^ 'Jem srečanju izredno priložit j. 8 nadoknadi gol razlike, ki kLlrfJela v Turinu. Vendar Pa *i, ki k}1us zel° izkušena enajsteri-
lik.	Zrinili	s ir n Ir/-« nn
KS
zna*a izkoristiti vsako nagcev. Slednji so v Turinu so dobro moštvo, ki se braniti in kriti sredino bjjtj"ncoj pa se bodo morali iz-ojiti ,uni v napadu, če hočejo o-b u 7*°*nji pokal UEFA. Juven-\ are,i pred zelo težko preiz-«vte Vendar Pa Žanjejo Turinča-Vetlf.,J, Sezoni zavidljive uspehe. V % |Va so kolo pred koncem na Hi „.S v’pe in po vsej verjetnosti i| ;e gojili državni naslov, ki bi *i|)a /• v zgodovini kluba. Goto-ipeli, "e> da bodo nocoj Turinčani « sile, da bi si zagotovili narodni pokal, ki jim še .ko imajo v tem tednu Jtii! Prožnost, da na najboljši Itvisj ^Ijočijo letošnjo sezono. V llojij srečanju bodo nastopili z G° Postavo, ki jim je letos tuji9, Za k°bko uspehov. sflj sPanci so prepričani o zma-s® Za to finalno srečanje že ^navijajo. V primeru da Ses'° Uspel°' t>' bil ta uspeh Pomena ne samo na šport-
22. 6.: Juventus - L.R. Vicenza Lecce - Inter
26. 6.: Inter - L.R. Vicenza Lecce - Juventus 29. 6.: Inter - Lecce
L.R. Vicenza - Juventus Zmagovalca obeh skupin se bosta srečala v finalnem srečanju, katerega datuma pa še niso določili.
GIMNASTIKA
i\adia Comaneci danes v Bologni
BOLOGNA, 17. - Nadia Comaneci in Teodora Ungureani ter vsa romunska ženska telovadna vrsta bo jutri (v sredo) imela ekshibicijski nastop v tem kraju.
Po nesrečnem nastopu v Pragi, kjer je vsa romunska reprezentanca odstopila, je danes Comane-cijeva izjavila novfnarjem, da so sodniki oškodovali celotno romun-
sko ekipo. - Nakar je se dodala, da je ona trenutno najboljša telovadka na svetu, njena in edina najnevarnejša nasprotnica pa je ro jakinja Ungureani.
Res čudne izjave, ki gotovo niso v ponos te mlade, sicer izredno nadarjene tekmovalke.
MODENA, 17. — Po zdravniškem pregledu, ki ga je opravil v Bologni, je skoraj gotovo, da bo Niki Lauda nastopil za VN Monaka, ki bo v nedeljo, 22. t.m.
TENIS
Špear in Franuiovič uspešna
RIM, 17. — Na mednarodnem teniškem tekmovanju Italije, ni prišlo v 1. kolu do nobenega presenečenja. Poleg favoritov sta se uvrstila v 2., kolo tudi jugoslovanska reprezentanta Špear, ki je premagal Hageya (ZDA) s 6:1, 6:1, in Franuiovič, ki je odpravil Martina (ZDA) s 3:6, 6:0 in 6:0.
KOŠARKA
V 1. MOŠKI DIVIZIJI
Tudi v drugem goriškem derbiju lepu zmugu Hvaličevih varovancev
Dom je z zmago nad ekipo Umanita utrdil svoje drugo mesto na lestvici
Dom — Umanitd	78:71
(37:27)
DOM: Dornik Mauro 8, Nanut Glauko 8, Dornik Ugo, Morel 2, Mostič, Hvalič 13, Nanut Rado 18, Semolič 8, Prinčič 7, Čubej 14.
UMANITA’: Lutman 2, Castaldo IG, Bonamico 23, Juretich, Delpin 2, Duranti 14, Larise, Ceccotti 11, Licari 3.
PON: Dornik Mauro, Nanut Rado, Lutman, Castaldo, Licari.
SON: Dom 20, Umanita'24.
V nedeljo sta se v okviru košarkarskega prvenstva 1. moške divizije spoprijeli ekipi Doma in Umanita. Tudi v drugem mestnem derbiju so zmagali Hvaličevi varovanci, ki so še enkrat potrdili svojo premoč. V prvem srečanju so naši fantje zmagali le v zadnjih sekundah igre z dvema točkama prednosti. Tudi tokrat je odločitev padla nekaj sekund pred zaključkom.
Domovci so začeli srečanje z najmočnejšo postavo in to V velikem slogu. Hitro so prišli v vodstvo z

NOGOMET
V 3. AMATERSKI LIGI NA GORIŠKEM
Ital’ ^
bi gJu. temveč tudi na politič Sko j -ie namreč središče ba-; D dežele, ki se že več let bo-»t, Tat ^ne 'n človečanske -pra-bfn 880 bi tak usp°h odjeknil po kar bi bilo za Baske tj?8 Pomena.
Nr srečanja bo Avstrijec Li-
Sn k
Im ■ co v barvah neposredno l n 8 tudi italiianska televizi-V^etkom ob 18.55.
% '* bosta nastopili z nasled-
<CS‘?V8ma:
’ flso-,0 BILBAO: Iribar; La-y JZf>: Villar, Guisasola, Ale-Vn Irureta, Carlos, Chur-
&i-
CNTUS:	Zoff; Cuccureddu,
ki0’ furino, Morini, Scirea; it b fardplli, Boninsegna, Benet-°ettega.
italijanski pokal
V 17. — Italijanska nogo-^eza je objavila spored te-
V
e". ?,ol°gna
i: p _
^ilan - Bologna |J. ..Pal - Napoli Napoli - Milan Bologna - Napoli 5,. Milan - Spal Bologna - Milan 6. Napoli - Spal " Napoli - Bologna l' sk^. pal - Milan '• Plni B pa je spored nasled
j’ 6,; T ^
Vicenza - Lecce H' , ce - L.R. Vicenza 'jUventus - Inter , ":Uventus - Lecce 5,; Vicenza - Inter
S
H, .-.c,
'j^labjanski pokal.
PlnI A bodo 'grali takole:
.--o— Spal Milan - Napoli 6 ' »P.?' Bologna
bter - Juventus
Nedeljsko prvenstveno kolo uspešno za slovenski moštvi
Staranzano se je že uvrstil v drugo amatersko ligo
V	3. amaterski ligi na Goriškem je dve koli pred koncem že znano ime ekipe, ki je napredovala v višjo ligo. Staranzano je namreč z nedeljsko zmago dosegel matematično gotovost uvrstitve v 2. AL.
V	zadnjem kolu sta se dobro odrezali nrši ekipi:	Sovodenjci so
namreč slavili zmdgo proti Ederi, Mladost pa je remizirala v Medeji.
IZIDI ZADNJEGA KOLA Medeuzza - Mladost	3:3
Capriva - Poggio	1:1
Staranzano - Borgo Fasulli 4:0 Sovodnje - Edera	1:0
Piedim nte - Azzurra	5:1
Brazzanese - S. Lorenzo	1:0
Fogliano - Romana	1:2
LESTVICA
Staranzano 48, Vermegliano 42, Poggio "34, ""Romana 33, S>- Lorenzo 32, Azzurra 30, Mladost 28; Medeuzza 27, Capriva 2»,Brazzanese 22, Fogliano'21; 'SoMdnje 15, Piedimon-te 14. Borgo Fasulli in Edera 11. PRIHODNJE (predzadnje) KOLO Azzurra - Medeuzza Borgo Fasulli - Capriva Mladost - Piedimonte Edera - Brazzanese Vermegliano - Staranzano S. Lorenzo - Sovodnje Poggio - Fogliano Počiva: Romana.
P. R.
Čanje služilo zot zadnji trening pred nastopom v Kopru, za člane pa bo tekma nova priložnost, da se izkažejo pred gostovanjem v Bosni.
DREVI NA PROSEKU
V prijateljski tekmi reprezentanti ZSŠDI
Drevi Bo na Proseku, s pričetkom ob 20. uri, prijateljska nogometna tekma med mlado in člansko selekcijo ZSŠDI.
Mladinski postavi ZSŠDI bo sre-
Slabi nastopi naših mladinskih enajsteric
1:2
ZAČETNIKI Primorje — San Vito
(1:0)
PRIMORJE: Ostrouška, Sedmak, Rupel, Bukavec, Ražem, Candotti,
D.	Fonda. E. Fonda, Sardoč, To-gnetti, Meden.
STRELEC: zauPrinsorje Ražem.
Na domačih tleh so začetniki Primorja nezasluženo predali ekipi San Vito obe točki; Potem, ko so Prosc čani v prvem polčasu že vodili z golom predno.'i in bili za razred boljši od Tržačanov, so v nadaljevanju premostili pobudo nasprotniku.
Zaradi dveh banalnih napak vratarja Primorja so Tržačani nepričakovano prišli v vodstvo. Proseča-ni so takoj skušali nadoknaditi zamujeno, toda športna sreča, jim ni bila naklonjena, saj so napadalci Primorja v ostaTh minutah srečanja vsaj ob treh priložnostih le za las zgrešili zadetek.
Najboljši v vrstah Primorja je bil
E.	Fonda.
H. V.
Fulgor — Kras 1:2 (1:2)
KRAS: Igoir Škabar, Guštin, Škrk, Drago Purič, Tavčar, Rudi Purič, Igor Purič, Petelin, Pernarčič, Terčon, Hrvatič, Raubar, Doljak.
STRELCI: Petelin in Tavčar.
"""■■Mini,,,,,,,,,,,,..... ......................................................................mini......
ZA NASLOV SVETOVNEGA PRVAKA
M)rodelna» zmaga Alija
Ni Alfredu Evangelistu
i® zaslužil lepo vsoto, skoraj poltretjo milijardo lir
d«
p«
i
,3«
t
r
)d' sp: i
p
i
.3«
/
nasprotnika, saj ■ 4tw' Ver.ietno lahko končal C šNr be bi Ali malo bolj 51 CVb
,1 lTl'° le Se za ^bJa ni končal ijj všrari: zaradi zmage, ampak
te tzas,užka'sak *
fcj.
17. — Cassius Clay, Pjil s^ad Ali, je z lahkoto jj. te}!01 oaslov svetovnega pr-e boksarske kategorije, 'ir^šh Eniško odločitvijo je jnv 15 krogih premagal iz-f Al(bansko-urugvajskega bok-
V\ia SveR>vni prvak se v tem n ^-letnim nasprotnikom v, Začetuaprezal- V napad je šel £• S t in °b koncu vsanega Sir^tAktik0 (katero so ne-
da Evangelisto.
za «dobrodelno» i je svoje sile, «šledil»
ih130 ,laSrado skoraj dveh :F A,.bol lir. čeprav je od
k 4SPdarnvai
170 mili ionov vstopnic (po 20 do-'■16^’ ki so jih nato razde

f
j-1 Probivalcem Landovra. r	*ahko	ogledali	dvoboj
i,l !) ,v tia^nii°- da bi bila dvo-■L V L Protnem primeru praz-\	.njoral,	poravnati	svoje
r Hj v0n>.Se davkarjem, ni nobe-VhS8ri„' da so taki dvoboji za ' Ji iC5 "(ie? Predvsem donosna fi
f,	aciia-
542 ^Yan.ffelisto .ie bilo za je °Pravil kot
f? SS. ist;** „.f
Vlle tl “J« Prireditve v I^an-^4 ^di Portoričan Alfredn tlranil 8VOj naslov s ve
tovnega prvaka težke peresne kategorije. Ameriško - mehiškega boksarja Carlosa Becerrila je premagal s k.o. v osmem krogu.
Escalera je doslej že osemkrat uspešno branil svoj naslov SP.
3. ŽENSKA DIVIZIJA
Domovke poražene
Libertas — Dom	3:0
(15:7, 15:12, 15:13)
DOM: Buzzi, M. Černič, Maraž, Vižintin, Prinčič, Petejan, Cijan, Bensa, Koren, M. Černič.
V	ponedeljki; je goriška ženska še-ste-ka Doma odigrala prvo kolo povratnega dela prvenstva 3. ženske divizije. Varovanke trenerja R. Pelicona so se spoprijele z močno šester-ko Libertas iz Gorice, ki je glavni kandidat za napredovanje v višjo ligo.
V	prvem setu je bil Libertas boljši in je držal vseskozi vajeti igre v svojih rokah, tako da v osvojitev delne zmage ni nihče dvomil. V drugem setu sta bili šesterki zelo enakovredni, toda zaradi pomanjkanja športne sreče o domačinke podlegle gostom. Naša dekleta pa se niso demorabzirale in v tretjem setu so že vodile s 13:9. Tedaj pa se je v Domovih vrstah nekaj zataknilo in osvojitev seta je bila za Libertas le gola formalnost.
Prihodnje kolo bo Domova šester-ka igrala proti ekioi goriške 01ym-pije (v četrtek 19. maja v telovad niči ITI «Galileo Galilei*) ob 19.30.
Vladimir
ODBOJKA
REPREZENTANCA ZSŠDI
Sklicane igralke za tekmo z Rijeko
Seznam mladink, ki pridejo v poštev za sestavo reprezentance ZS ŠDI, ki bo odigrala prijateljsko srečanje danes, 18. t.m. na Reki proti tamkajšnji odbojkarski šesterki Rijeki, je naslednji:
ŠZ Bor
Glavina Annamarija Jazbec Sonja
ŠD Breg
Kocjančič Danica Olenik Franka ŠD Kontovel Albi Dunja čemjava Majda Rupel Nadja ŠD Sloga Crissani Tiziana Debenjak Nadja Grgič Mira ŠD Sokol Kralj Cirila Legiša Lia Legiša Vida
Igralke naj se za odhod na Reko zberejo ob 18. uri v Trstu, na Oberdankovem trgu, pred deželno palačo.
Članice Sloge (Crissani, Debenjak in Grgič) pa naj čakajo na avto v svoji vasi na trgu.
Kongres športnih novinarjev
MILANO MARITTIMA, 17. - V tem kraju je bilo danes odprtje 41. mednarodnega kongresa športnega časnikarstva.
Na tem kongresu je prisotnih 250 delegatov iz 70 držav.
Po uvodnih pozdravih italijanskih športnih in političnih funkcionarjev so med drugim tudi nagradili Co-manecijevo za zmage na zadnjih OI, olimpijskega zmagovalca Juantoreno (Kuba) in nogometno reprezentanco ČSSR, ki je osvojila zadnji naslov evropskega prvaka.
Končno se je zmaga nasmehnila tudi Krasovi ekipi, ki je prav na zadnji tekmi uspela prebiti 'led in tako dosegla svoj prvi prvenstveni točki. Igra je bila razburljiva, saj so domačini dobro začeli in so prišli v vodstvo že v prvih minutah. Naj omenimo, da se je prvo srečanje končalo v korist Fulgorja z 7:0. Kras e tokrat v nadaljevanju postopoma uredil svoje vrste in uspel prevzeti pobudo. Ustvaril si je več priložnosti, rezultat katerih sta bila dva zadetka. Zadnji del igre je bil za kra-sovce neskončno dolg, saj se je' ekipa nagonsko zaprla v obrambo v pričakovanju .sodnikovega končnega žvižga. Poteza je bila nevarna, saj domačini niso izčrpali vseh moči, Krasova obramba pa je bila v treh odločilnitrgjiijjtkib vedno pazljiva in je s tem uspela rešiti dragocen rezultat.	O. G.
Breg
Domio
0:1
BREG: Milkovič; Tedesco, Grego-ri; Žerjal I„ Lovriha, Tul; Kraljič, Mondo, Žerjal II., Pieri, Ivaldi.
DOMIO: Dreas; Bonaza, Micol; Cinque, Algieri, Viezzoli; Emili, Bi-netti, Škerlj, Petronio, fiinetti R.
V lepi tekmi je Breg izgubil srečanje, ki je bilo zelo uravnovešeno. Igralci Domia so začeli tekmo zelo samozavestno in si pričakovali, da jim bo Breg lahek plen (kakor v srečanju prvega kola). Vendar tako ni bilo, saj bi «plavi» lahko izenačili, ko jim ne bi zelo pristranski sodnik dosodil enajstmetrovke. Pri Domiu je nad vsemi izstopal Binetti R., ki je bil tudi pobudnik vseh nevarnejših akcij.
Med Brežani so tokrat izstopali Gregori, Mondo in Kraljič.
JOLO
Jugoslavija četrta
v Bratislavi
Na velikem mednarodnem odbojkarskem turnirju za »Osvoboditev Bratislave* je pomlajena jugoslovanska moška reprezentanca osvojila odlično četrto mesto. Skupno je igralo v Trnovi in Bratislavi 11 izbranih vrst.
Pomlajeni Jugoslovani so premagali NDR, Poljsko in ČSSR B. Izgubili pa so dve tekmi: najprej z Romunijo in kasneje v odločilnem srečanju za tretje mesto s prvo postavo domačinov s 3:0.
Zmagali so Kubanci, ki so na OI v Montrealu osvojili bronasto kolajno.
Tako zvezni selektor Lazar Gro-zdanovič, kot tudi trener Viki Krev-sel sta bila po končanem turnirju v Bratislavi izredno zadovoljna s prikazano igro pomlajene «plave» vrste.
Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Kuba, 2. NDR, 3. ČSSR, 4. Jugoslavija, 5. Romunija, 6. Bolgarija.
Kot zanimivost naj povemo še to, da sta bili v Bratislavi Romunija in Bolgarija za Jugoslavijo, pred skorajšnjimi balkanskimi igrami v Adanu v Turčiji.
NAMIZNI TENIS
ALPE — ADRIA
Krasova ekipa prva na Ravnah
Mednarodnega namiznoteniškega tekmovanja Alpe - Adria, ki se je odvijalo prejšnjo soboto in nedeljo na Ravnah na Koroškem, se je u-spešno udeležilo tudi predstavništvo Krasa, ki je nastopilo z dvema ženskima ekipama.
Prva ekipa Krasa (v postavi Milič, Vesnaver) je zasluženo osvojila končno prvo mesto na ekipnem tekmovanju, po zmagi nad Fužinar-jem s 3:1.
Med posameznicami pa se je najbolje odrezala Sonja Miličeva, ki je osvojila odlično 2. mesto in tako dokazala, da bo v prihodnjih dneh lahko uspešno branila na državnem prvenstvu svoj prestižni naslov ab solutne državne prvakinje.
lepimi protinapadi in točnimi meti Hvaliča.
V	drugem polčasu so naši fantje nekoliko popustili in to so nasprotniki takoj izkoristili. Pri naših fantih je poleg obrambe precej pešal tudi napad, vendar so bili domovci stalno v vodstvu in to se jim je tudi obrestovalo na koncu, ko so igrali bolj sproščeno in dosegli v petih sekundah kar pet točk,
V	naših vrstah so dobro zaigrali le Rado Nanut, Mauro Dornik in Marko Čubej, vsi ostali pa so igra- i li pod svojimi možnostmi. Po tem srečanju, so domovci še bolj utrdili svoje drugo mesto na lestvici za Mobilcaso iz Krmina in so že uvrščeni v finalni del turnirja. Za večjo gotovost bo treba počakati na naslednjo tekmo, ki bo na sporedu prihodnjo nedeljo, in sicer proti Be-glianu na odprtem igrišču v Be-glianu, s pričetkom ob 11. uri. V prvem srečahju so domovci gladko zmagali, vendar so igrali na lastnem igrišču, zato bo nedeljska tekma zelo nevarna.
M. Č.
V PRVENSTVU »POMLAD*
Dom ni bil kos Sidertecnici A
Sidertecnica A — Dom 100:70 ^ (49:33)
DOM: Semolič 41, Kantelli, So-šol 3, U. Dornik 5, D. Devetak 6, Fait 15, I. Devetak, Sancin.
V	zadnjem kolu prvega dela prvenstva »pomlad* je goriški Dom gostoval v Tržiču proti zelo močni ekipi Sidertecnica A. Domovci so odpotovali z okrnjeno postavo, ker sta manjkala trener Gojkovič in visoki center Prinčič.
Gostje se niso mogli enakovredno boriti proti višjemu in močnejšemu nasprotniku, zato je bil poraz neizbežen.
Domačini so takoj povedli 10:2. Domovci pa so le enkrat ogrožali vodstvo tržiške ekipe, in sicer pri stanju 11:8. Tedaj pa se je Sidertecnica s točnimi meti od daleč oddaljevala od gostov.
V	drugem polčasu je italijansko moštvo še ostreje pritisnilo in neenakovredne menjave pri Domu se niso mogle upirati. razigranim domačinom, zato se je razlika vedno bolj večala. Vredno je še omeniti, da^se je edjno .Fait požrtvovalno bom proti rrfnšgo'’vftjffn tfasprdtni1 kom, zlasti v obrambi. Kapetan Semolič pa se je ponovno izkazal v napadu, saj je sam zadel več kot polovico košev, vendar je popolnoma odpovedal v obrambi.
Sedaj morajo domovci odigrati še zaostalo tekmo proti Pagnossinu B.
Vladimir
Pagnossin B — Dom 105:68
DOM: Semolič 27, Kantelli, Košuta, 'Sošol, Juren, Devetak 12, Fait 6, Prinčič 15, U. Dornik 8, Bučinel.
V	ponedeljek je v goriški športni palači Dom v prvenstvu «pomlad» odigral zaostalo tekmo proti moštvu Pagnossin B. Italijansko ekipo sestavljajo večinoma igralci, ki so igrali finalni del prvenstva kadetov. Zaradi tega se ne bomo motili, če bomo trdili, da sta si Pagnossin A in B povsem enakovredna. V takih pogojih je bil poraz predviden, toda z manjšo razliko v koših. Domovi fantje so se enakovredno borili do pete minute prve-
ga polčasa. Tedaj so domačini o-streje pritisnili in s hitrimi protinapadi ter s točnimi meti od daleč vedno bolj večali razliko.
V drugem delu srečanja so naši fantje igrali bolj požrtvovalno, kljub temu pa niso mogli zmanjšati razlike iz prvega polčasa.
S tem srečanjem se je končal prvi del prvenstva «pomlad». Povratni del se bo začel v soboto. 21. maja, ko se bo Dom spoprijel v goriškem domu z ekipo iz Ronk.
Vladimir
»TURNIR BIASI.
V	petek nagrajevanj«
V	petek, 20. maja, bo pri Ferro-viariu, Miramarski drevored, nagrajevanje vseh udeležencev turnirja v minibasketu za »Trofejo Biasi*.
Nagrajevanja, ki se bo pričelo ob 19. uri, se bodo udeležile tudi slovenske ekipe Bora. Brega, Kontove-la, Poleta in Sokola.
Karel Ražem, med skokom za odbito žogo, je bil eden boljših Jadra* novih košarkarjev med tekmo s Servolano
tniiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiaainiiiiiiiiimiiuiiiiiMiiiiNiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiMiiiiiiinfi
Se o tekmi Jadran - Servolana
V soboto se je v Dolini za odločilno tekmo zadnjega kola promocijskega prvenstva med Jadranom in Servolano zbralo rekordno število ljudi. Dvorana je bila nabito polna, navijanje naših navijačev (kljub medli igri Jadranovih igralcev) pa tako, kot smo le malokdaj opazili na naših športnih prireditvah.
Bil je torej važen športen dogodek, za katerega je nujno, da napišemo še nekaj besed.
Gostje zasluženo slavili
Servolana je nedvomno zasluženo zmagala. Škedenjci so bili bolj izkušeni in bolj pripravljeni za tak odločilni spopad, -ko »igra živcev* nedvomno odloča o razpletih na i-grišču. Ponton, odlični graditelj igre gostov; Cassio, skoraj nezgrešljivi strelec, ki je že igral za Lloyd A-driatico; Ritossa, ki je gospodaril pod košema in Rupena, hladnokrven v napadu: bili so to izkušeni košarkarji, kj so v ključnih trenutkih pokopali še sleherno reakcijo naših fantov.
Z enostavno igro v napadu, ž zastarelo, a učinkovito consko obrambo so Škedenici jnMi^^liK Ja-dranovim košarklrjemJlw|tri'gft)')f) to tudi tedaj, ko je Jadranu le uspelo nadoknaditi več točk zaostanka. Izkušenost je torej zopet prevladala nad mladostnim zanosom, požrtvovalnostjo.
«P$ihološka
preobremenjenost*
Že ko so Jadranovi košarkarji stopili na igrišče, je bilo jasno, da ne bodo igrali v «navadnih okoliščinah*. Bledi obrazi, bežni nasmehi, stiskanje pesti: vse to je jasno pokazalo, da slovenski zastopniki preveč «čutijo» tč srečanje. Zavedali so se važnosti tega srečanja in tudi začeli so to srečanje izredno živčni. Klobas je šestkrat metal v uvodnih minutah, ni pa dosegel niti enega koša, pa čeprav se odlikuje kot strelec. Servolana je ulovila kar 15 odbitih žog, Jadran pa le 7. Obramba, ki je bila v preostalih tekmah najučinkovitejše orožje Jadranove i-gre, je močno šepala. Vse te napake pa so seveda še v večji meri
olajšale nalogo Servolane. Le na tre- ] morali določiti drugega zmagovalca nutke je Jadran zaigral, kot zna. I v tem srečanju, potem bi nedvomno Bili so to trenutki izredno agresivne I dejali, da je predvsem zmagalo na-obrambe naših fantov, ki so povsem I še občinstvo, zmedli goste. Teh trenutkov pa je, bilo izredno malo, tekma pa je tra-
jala celih 40 dolgih minut.
Razna mnenja
Na tem srečanju se je zbralo veliko število tržaških trenerjev. Po tekmi so bila seveda mr.enja le-teh različna. Vsi pa so si bili enotni v tem, da je Servolana zasluženo zmagala.
Zini (trener Servolane): »Potem ko zmagaš, je seveda lahko ocenjevati tekmo. Mislim, da smo zasluženo slavili, ker smo bili bolj izkušeni in točnejši prj metih na koš.»
Jadranov trener Peter Brumen je
MINIBASKET
»VELIKA NAGRADA«
Prva zmaga Brežanov
Breg — Libertas B 43:26
BREG: Bavčar, Zobec L, Maver 35, Milini 2, Rapotec, M. Štrajn, G. Štrajn, B. Slavec 3, P. Žerjal, Vodopivec, A. Slavec 2, Štefančič. SODNIKA: Barut in Rajko Pertot. Po hudem porazu z ekipo Visintini so Bregov; košarkarji v turnirju mi-
bil seveda po tekmi dokaj potrt. Ni ] nibasketa za »Veliko nagrado« osvo-
----j- -- -— ----------------• —- jili svojo prvo zmago. Premagali
so namreč drugo ekipo Libertasa.
V Bregovih vrstah je zopet izstopal Henrik Maver, ki je dal kar 35 točk, sicer pa so tudi ostali dobro opravili svojo nalogo.
mogel verjeti, da so njegovi varovanci, ki so več mesecev tako pridno in požrtvovalno trenirali, toliko zgrešili predvsem v metih na koš. »S takimi odstotki pri metih«, je pristavil Brumen, «res nismo mogli zmagati. Obema ekipama pa gre pohvala za izredno požrtvovalno igro »
Federici (trener mladincev Hurlin-ghama): »Po mojem, Jadran ni znal izkoristiti hib nasprotnikove cone. Na mestu posta bi jaz postavil Klobasa, ki bi bil iz tistega položaja izredno nevaren za met na koš.«
Mari (bivši Borov trener): «Fantje niso igrah sproščeno in zato niso mogli dati in pokazati, vsega, kar znajo.«
Romolj (trener Barcolane): »Bil sem prepričan o Jadranovi zmagi. Razpleti na igrišču pa so pokazali, da je izkušenost še vedno najboljše orožje za zmago.«
Zmagalo je predvsem občinstvo
Zopet so naši športni ljubitelji do kazali, da želijo kvalitetnih športnih dogodkov.
Naše občinstvo pa je na tem srečanju pokazalo predvsem zvrhano mero športne etike. Navijanje je bilo bučno. Pri tem pa ni bilo žalitev, še manj pa izgredov.
Sodnika Mogorovich in Verh sta laskavo pohvalila naše občinstvo in tudi to je za nas velik uspeh. Ko bi
niiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiuiiiiiMiiiniiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiniifiiiiifiiiiiMiiiiiiitiimiitiiiiii
Kontovelov «Tumir prijateljstva*
Tudi osrednji Kontovelov tTurnir prijateljstva» je dobro uspel. Na tem turnirju so nbstopili igralci letnika 1963 in mlajši, ki so se predvsem izkazali zaradi velike požrtvovalnosti.
Tudi ta turnir je pokazal, da imamo v zhmejstvu dober naraščaj, saj so mladi košarkarji Kontovela, Bora in Poleta zadovoljili tako zaradi tehničnega znanja kot tudi zaradi »košarkarske nadarjenosti».
Med posamezniki bi omenili Roberta Daneva (Kontovel) in Pečarja (Bor), ki sta se uveljavila kot odlična strelca.
Na slikah posnetka s tega turnirja.
Zgoraj: v odsotnosti predsednika Kontovela Marjana Pertoia je bivši predsednik tega društva Stojan Lisjak izročil kapetanu mariborske ekipe Branika pokal za prvo mesto.
Spodaj: finalista za prvo mesto Branik in Kontovel.
ATLETIKA
HOJA NA 20 KM
V Gradišču Memorial «S. in T. Bressan» za državno prvenstvo
Športno društvo Tomana organizira v soboto, 28. maja, s sodelovanjem turistične ustanove v Gradišču državno prvenstvo v hoji na 20 km, katerega se lahko udeležijo vsi člani FIDAL. Memorial «Silvio in Tullio Bressan*, ki se bo odvijal po gradiščanskih ulicah, bo veljal tudi za italijansko prvenstvo za športna društva.
V	nedeljo v Gorici pokrajinski del kotalkarskcga prvenstva
V	nedeljo se bo v telovadnici r dolini Korna pričel ob 8.30 drugi del pokrajinskega kotalkarskega prvenstva za posameznike in pare za mladince. Najboljši se bodo udeležili deželnega prvenstva, ki bo 18. junija v Trstu. Na to prvenstvo so sa že uvrstili Laura Borra, Cristiapo Colombo, Annarita Crali, Laura Ser* gi in Rozana Šuligoj (vsi UGG), ki so se udeležili prvega dela pokrajinskega prvenstva.
V	nedeljo pa bodo UGG predstavljali Katerina Bavcon, Alessandro Ciufarin, Maria De Fomasari, Mar-zia Fabro, Lucija Pisk, Serenella Ragusa, Livij Rožič, Giuliana Vuk in Raffaella Zenobi.
NA PONEDEUKOVEM TURNIRJU
Prvo mesto osvojil dr. Božidar Filipovič
V	ponedeljek zvečer je bil v Domu pristaniških delavcev šahovski brzoturnir, katerega so priredile organizacije AST - TŠA, ARCI - Por* tuale in kulturno rekreacijsko društvo tržaškega študentskega doma. Turnirja se je udeležilo 15 šahistov, prvo mesto pa je osvojil mojster Božidar Filipovič z dvanajstimi točkami od 14 možnih. Drugo mesto je osvojil z enakim številom točk Bat-tisti, tretje pa s točko manj Dušan Jelinčič. Sledijo na četrtem mestu Vecchiet, na petem Bitežnik, nato pa še Caracci, Periatti, Prašelj,
I Stocchi, Carboni, Tavano, Prodan, Fragiacomo, Cernich in Ljuba.
V	tržaškem študentskem domu se v organizaciji AST - TŠA nadaljuje izpopolnjevalni šahovski tečaj mojstra Filipoviča, katerega se udeležuje lepo število šahistov, v glavnem študentov.
V	okviru pokrajinskega festivala ARCI, ki bo v nedeljo, 5. junija, na stadionu «1. maj«, se bosta v šahovskem dvoboju pomerili ekipi tržaške pokrajinske selekcije šahistov, ki so vpisani v ARCI (dejansko vsi najboljši tržaški šahisti) ter reprezentanca primorske šahovske zveze. Dvoboj se bo pričel ob 10. uri.
D. J.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08
79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozerristvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
DZS . 61000 Llub««'*
Oglati
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
;18. maja 1977
Za 5FRJ	Žiro račun 50101-603-45361 *ADIT»
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207	.
Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za ^ v' n v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tr ^ goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vse pokrajin Italije pri SPL
.	, čl.n ;ta!ii»"sk‘
i z d. i»L J zn zveze č»sopi»jj!!
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	intijk«f ^trst tožnikov riw
IZJAVE PODPREDSEDNIKA ZDA MED OBISKOM V ŠPANIJI
Demokracija ni v zatonu
SMOLA AVSTRIJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA
PAHR SE JE DVAKRAT UJEL
ampak prehaja v ofenzivo V LASTNE POLITIČNE ZANKE
.......	ii.žnim Tirnirpm i* očital da so sami krivi, ker se iužnotirolski paket uresničuje prepočasi,
M on dale in Suarez sta obravnavala dvostranske odnose in mednarodna vprašanja . Napetost v deželi Baskov popustila
MADRID, 17. — Dopoldne je pripotoval iz Lizbone ameriški podpredsednik Walter Mondale. Ki se je sestal najprej s predsednaom’ španske vlade Suarezom, nato pa s kraljem Juanom Carlosom. Sile, ki nasprotujejo nadaljevanju procesa demokratizacije v državi, so prihod ameriškega predstavnika takoj izkoristile s terorističnimi de janjera: izvršile so bombni atentat na sedež ameriške kulturne ustanove v Madridu.
Silovita eksplozija je povzročila izdatno gmotno škodo ter laže ra nila čuvarja. Odgovornost za napad, ki .je izrazito fašistične nara ve, jc prevzela samozvana organizacija »protifašističnih revolucionarjev* (GRAPO), ki je nedavno Ugrabila predsednika državnega sveta Oriola ter predsednika vojaškega sodnega sveta Villaeseuso.
Atentat sodi v okvir načrta za stopnjevanje napetosti V času, ko se naglo bližajo prve svobodne volitve po 40-letni diktaturi (15 junija).
' Mondale je. izjavil časnikarjem, da niso bili. odnosi med državama še nikoli tako dobri in da ZDA visoko cenijo demokratični preobrat v Španiji po Francovi smrti španski voditelji so dokazali, je pripomnil ameriški podpredsednik, da demokracija na svetu ni v zatonu, temveč, nasprotno, prehaja v ofenzivo. Državnika sta se pogovaiiala o dvostranskih odnosih, o političnem položaju v Španiji, zunanjepolitičnih smernicah madridske vlade, napetosti na Sredozemlju in problemu pomiritve na Bkžniem vzhodu. Jutri zjutraj odpotuje Mondale na Dunaj.
Medtem ko se predsednik Suarez na pragu volitev prieravlia na protiofenzivo zmerne in skrajne desnice se ustanovitelj rrlianza ropu lar» (zavezništva sedmih strank, ki jih vodijo bivši Francovi ministri) F ra g a Iribarne nahaja v Rimu. Na tiskovni kor ferenci sploh ni hotel pojasniti, zakaj je v Italiji in s kom se je sestal ter je z druge strani zanikat, da bi se srečal s predstavnik; fašističnega »misovskega gibanja* (MSI) O-gorčeno je naglasil, da «alianza popular* ni «novotrankistično gibanje*, v isti sapi pa žolčno napadel komuniste, češ da jim je ev-rokumunizem le krinka pod katero bi radi zagospodarili v Španiji ter drueod (očiten je bil namig na Italijo).
V deželi Baskov se je noložai po nemirih prejšnjih dni. ki so zahtevali pet mrtvih in kakih 60 ranjenih, bistveno umiril, kljub temu pa množice čedalje odločneje zahtevajo proglasitev splošne amnestije za politične zapornike. Zlasti aktivni so »avtonomisti*. ki pripravlja« bojevito strategijo za udeležbo na ju nijskih volitvah, (dg)
Goriški podjetnik umrl v prometni nesreči pri Veroni
VERONA. 17. — Goriški podjetnik In uslužbenka neke padovske tovarne sta izgubila življenje v prometni nesreči na avtocesti »Serenissima*. Žrtvi sta 63-letni Armando Di Dato in 26-lclna Alessandra, Cecchin. Nesrečneža sta se peljala z industrijcem Ampelio Lagom proti Veroni, ko je njihova »alfetta* trčila v tovornjak. Težko vo-zilo se je po eksploziji pnevmatike zasukalo okrog svoje osi in trčenje je bilo neizogibno.
Italijanski film: komedije in ostalo
, (Nadaljevanje a 4. strani)
Južnim Tirolcem je -očital, da so sami krivi, ker se južnotirolski paket uresničuje prepočasi, koroškim Slovencem pa je lani sam predlagal naj bojkotirajo popis posebne vrste...
DUNAJ, 17. — Avstrijski zunanji minister Willibald Pahr se je v tednu dni kar dvakrat ujel v politične zanke, ki jih je sam nastavljal. Na svojem nedavnem obisku v Rimu se je za Avstrijo vedno tako zelo žgočega južnotirolskega vprašanja lotil tako medlo, da je moral, ko se je soočil z vprašanji iz vrst parlamentarne opozicije, krivdo za zastoj’ pri uresničevanju južnotirolskega paketa, vreči na južne Tirolce same, češ da postavljajo venomer nove in širše zahteve. Še preden je to izjavo zadovoljivo pojasnil, pa se je Pahr vnovič znašel v škripcih: tokrat zaradi pričevanja predsednikov obeh osrednjih organizacij Slovenčev v Avstriji, ki sta Pahra na protestnem shodu v Borovljah ob 22. obletnici podpisa državne pogodbe, obdolžila dvolične igre, češ da ju je sam nagovarjal k bojkotu jezikovnega preštevanja.
Prvi Pahrov spodrsljaj ima ozadje, ki sega tudi v avstrijske odnose z Jugoslavijo in avstrijsko manjšinsko politiko. Kolikor bolj jasno postaja, da sc ne Jugoslavija, ne manjšina ne pustita speljati na led in da lanske julijske manjšinske zakonodaje' nočeta sprejeti kot nadomestilo za pravice iz 7. člena državne pogodbe, toliko bolj se avstrijska visoka politika pripravlja na dolgo vojskovanje. V okvir takšnih priprav
režiser Franco Giraldu katerega delo <dJn anno di sctiola» smo z zanimanjem gledali na tržaški premieri, kmalu pa se bo prikazalo na televiziji.
Med italijanskimi filmi, proizvedenimi z omenjenimi sredstvi in ki so vendar še vezani na klasične filmske žanre, bi radi zabeležili Maria Bave «Lo časa del-l’esorcismo», v katerih ie vendar nekaj znanih igralcev (Spiva Kostim. Tclly Savalas, EIke Som-mer). Gre za grozljivko, v kateri se tradicionalni Bavov Ulm pomešava s sodobnimi, manj nro-duktivnmi modami udemonizma-C.
Nekako vezan m erotično smer je Pier Ludovica Panonija «La peččatricev, neznosni film, v katerem poleg lepe črnke Zeitdi Arape nastopa že stara Clara Ca-lamai. V celoti pa spada v to smer film Aristida Massacceslja (ki se podpisuie Joe D’Amato)
«Emahuelle in America». v katerem se povrača lepa Laura Gzm-ser tpoleg Paole Senatore). Edina zanimivost tega filma, ki že kroži v precej cenzurirani verziji, je v tem, da se v njem gledajo odlomki iz ameriških pornografskih filmov (tudi iz «snuff» filma z resničnimi nasilnimi prizori). ki go sami na sebi prepovedani italijanski publiki.
ČAKA GA TEŽAK KIRURŠKI POSEG NA ODVODNICI
Ugrabljeni draguljar Eiansanti hudo bolan
ki so skoraj Istočasno odvedli in študenta Cozzija pri Milanu
Nobene sledi za banditi, tudi mdustrijca Scalarija
rane v težavah, le večje še relativno uspevajo, ‘V težavah je tako tudi ta ti p filma. Franchi in ln-grassia, fci sta bila njegova zadnja predstavnika, sta s svojim prehodom k televiziji nekako o-značila tudi prehod lastne publike. Na platnih je medtem izšla antologija njunih filmov z naslovom «Arniči piti di prima. Anto-logia della risala*, ki sta jo pripravila Carla Veo in Vmcenzo Tomassi z odlomki iz filmov, ki so Uh režirali Giorgt* Pimonetti, Marino Girolami in IM’-uri ftn-maldi med leti 1963 in W0. Antologija je precej zabavna čeprav je treba pomisliti, da ie uro in pol dolp izbor izvlečen xz 6 filmov, ki so tih verjetno v celoti marsikje dolgočasni.
Televizija je zadnje čase privlekla tudi gledališkega komičnega igralca, ki se ie redkokdaj približal k filmu. Mislimo na Da-ria • Foja. katerega povratek na televizijo so sprejele znane pole mike. S televizijsko verzijo svoje igre rMistero buffo* je Fo izkazal vse svoje mojstiske sposobnosti. medtem ko so nekatere od nadaljnjih komedij pokazale, da ie televizijsko sreestvo primernejše za posnemanje enega samega igralca, ki se ure in ure obrača ne gledalce, kot pa za objektivno filmiranje tradicionalne komedije.
Marsikdo se je zadnje čase ro-služi I televizije, spričo produktivne krize filma. Tako tudi tržasti
MILAN, 17. — Vzporedne preiska ve o sinočnjih treh ugrabitvah v milanskem predmestju oziroma Rimu, ki so jih sprož li policisti in karabinjerji. doslej še niso rodile sadov. Banditi so izginili brez vsakega sledu, tako niso preiskovalci zasledili niti avtomobilov, s katerimi so hudodelci odpeljali žrtve. Pri vsem tem je najbolj zaskrbljivo dejstvo, da dva «talca* bolehata: 28-letnega rim. skega draguljarja Roberta Giansan-tija bi morali v kratkem operirati na odvodnic’, potem ko so mu kirurgi pred nekaj leti s podobno operacijo uspeli izboljšati zcjravstvpno stanje: 59-ietni industrijec Giuseppe Scalari pa je podvržen občasnim srčnim napadom.
Vse tri ugrabitve so bile izpeljane v slabi uri. Najprej (okoli 20. ure) so napadli prav Scalarija, ki vodi v Trezzanu sul Naviglio (milanski in-liM mski pas) tovarno zdravil «Sca-lari Istituto Farmaceutico*. Četverica zakrinkanih moških, oboroženih z revolverji oz. puškama s prežagano cevjo, je priletnega tovarnarja u-stavila pred sedežem obrata, ko se jc poslavljal od skupine sodelavcev ter hotel sesti v lastni avtomobil lancia beta HPE 2000. Dva napadalca sta žrtvine kolege prisilila, da so se vrnili v stavbo, druga dva pa sta' Scalarija pošteno pretepla in vrgla v vozilo lancia z evidenčno tablico Pavia, s katerim so se takoj nato divje odpeljali. Preiskovalci so na mestu našli gumijasto rokavico j rdeče l/.rve, ki je skoraj gotovo: pripadala enemu od kriminalcev. ] Scalari jev zet Mario Giorgi je ka-j rabinjerjem pojasnil, da tast ni nik-; dar niti z besedico omenil možnost:; takega napada. Scalarijeva družina j je preko milanskega uredništva tiskovne agencije Ansa zaprosila časnikarje, naj o zadevi nekaj časa sploh ne poročajo, da bi tako olajšali vzpostavitev stika med industrijčevi-mi svojci in prijatelji ter ugrabitelji. Obenem je družina apelirala na bandite, naj z žrtvijo ne ravnajo grobo, ker je podvržena, kot že rečeno, srčnim napadom.
Le kake pol ure pozneje so ravno tako štirje hudodelci ugrabili 18-let-nega Alfreda Cozzija, čigar oče je solastnik tovarne radijskih in televizijskih ohišij »Lares*. Pripetilo se je v neposredni okolici lombardijskega velemesta, v Padernu Dugnanu. Ko se je mladenič vračal z umetnpstnega zavoda Brera, kjer študira klavir, in sicer v družbi prijateljice, ga je napadla skupina štirih (!) moških, ki pa niso imeli zakritega obraza. Medtem ko je dekle urno pobegnilo, je privozil neki avtomobilist in ,se hotel ustaviti: banditi so ga spravili v beg s streljanjem ter ;ra le po golein naključju niso z deli. Alfreda so naložili na avtomobil alfet-ta in odbrzeli, vendar je dekletu in avtomobilistu uspelo, da sta si zapomnila njihove obraze. Na podlagi njunih pričevanj sestavljajo sedaj karabinjerji v Monzi identikite. Ko je mladeničeva mati Lina zvedela za dogodek, ji je postalo slabo in poklicati je bilo treba zdravnika. Alfredovi starši so zaprosili tisk in radiotelevizijo za molk.
Kakor omenjeno, ima največ skrbi družina rimskega draguljarja Roberta Giansantija. ki je bil ugrabljen sinoči med 20. ter 21. uro. Njegovi svojci rotijo bandite, naj nesrečniku ne dajejo nobenih narkotičnih, temveč le nekatera lažja pomirjevalna
sredstva, kot so npr. valium, quen, noan, neurobiol in serpax, scer se mu bo zdravje usodno poslabšalo. V
#ioa9nih Klnlznu Ir! CD lili 111
okviru cestnih blokov, ki so jih uve dli policijski agenti, in karabinjerji za ižšleditfev Ugrabiteljev, so bili a-retirani trije mladinci, pri katerih so preiskovalci odkrili 20 doz čistega heroina. Peljali so se z vozilom fiat 125, kakršnega so uporabili tudi Giansantijevi napadalci.
Notranje ministrstvo je obljub’lo 30 milijonov lir, tistemu, ki bi omo-aočil preiskovalcem izsleditev ugra biteljev. (dg)
HOUSTON, 17. — ZDA in Sovjetska zveza so podpisale sporazum za načrtovanje in uresničitev mednarodne vesoljske postaje. Vest o podpisu pogodbe je sporočil funkcionar ameriške vesoljske ustanove NASA v Houstonu. Glasnik je tudi dodal, da je današnji sporazum nadaljevanje sovjetsko-ameriškega sodelovanja, ki se je začelo z združitvijo vesoljskih ladjic sojuz in a-pollo.
sodi tudi priprava diplomatskega terena, kjer imajo za Avstrijo še poseben pomen prav tiste države, ki imajo v svoje odnose z Jugoslavijo vgrajeno tudi manjšinsko problematiko. Med njimi je seveda tudi Italija in ko je Pahr 5. maja odpotoval v Rim, je odpotoval z namenom, da prikaže avstrijsko - italijanske odnose kot skorajda idilične in s tem dokaže, da je Avstrija od nekdaj odločen zagovornik sodelovanja in dobrega sosedstva in da je le Jugoslavija tista, ki zaradi manjšinskega vprašanja trmoglavi in ustvarja konfliktno ozračje. Da pa bi lahko ustvaril takšen vtis, je moral Pahr pustiti ob strani za Avstrijo vedno zelo žgoče južnotiroisko vprašanje. Avstrijska opozicija, ki se bržkone strinja s tem, da je treba spričo sporov z Jugoslavijo postaviti v hladilnik vse druge spore, pa ne bi bila opozicija, če tega ne bi izkoristila in tako se je Pahru zgodilo, da so ga ob vrnitvi na Dunaj vprašali,'zakaj je uresničevanje paketa ukrepov za zaščito nemško govorečega prebivalstva na Južnem Tirolskem tako počasno in kaj je v Rimu storil, da bi bilo hitrejše. Pahr. je očitno presodil, da je vtis zglajenih odnosov z' Italijo ta hip diplomatsko bolj dragocen, kot vse drugo in je krivdo za počasnost vrgel na južne Tirolce, češ da nenehno postavljajo nove in dodatne zahteve, ki segajo preko meja že sprejetega paketa ukrepov za zaščito manjšine. Reakcija avstrijske opozicije je bila uničujoča, vodja južnotirolske ljudske stranke Maniago pa je re-signirano izjavil, da nikoli ni pričakoval, da bo slišal kaj takšnega iz ust .avstrijskega zunanjega ministra. Kancler Kreisky je ob vsem tem dvignil roke in izjavil, dg se Pahr rešuje kakor ve in zna.
Nesreča tucli za avstrijskega zu nanjega ministra očitno nikoli ne pride sama. Še preden se je poleglo vznemirjenje zaradi prve Pa-hrove izjave, se je moral avstrijski zunanji minister Pahr včeraj braniti , pred očitki, Iti jih je opozicija zgradila na nedeljskih izjavah obeh slovenskih voditeljev Ta dva sta avstrijskega zunanjega mi-protestnpm shodu v Borovljah minulo nedeljo, obdolžila dvolične igre. češ da ju je pred, letom dni. ko je bil še vodja kanclerjeve ustavne službe, sam nagovarjal k bojkotu razpisanega jezikovnega preštevanja.
Gre za pogovor, ki sta ga imela Franci Zivitter in Matevž Grilc lani iulija v videmskem hotelu A-storia. Pahr. ki je bi! med poglavitnimi avtorji lanske julijske zakonodaje, je skušal odpor Slovencev tedaj premagati tudi tako da jim je narisal vraga manj črnega, kot je v resnici bil Tako je tudi povedal, da se je vlada za jezikovno preštevanje odločila zaradi pritiska nemško nacionalističnega heimatdiensta, da pa se Slo venci pravnim političnim posledicam taksnega preštevanja lahko izognejo, če ga bojkotirajo. Po Pa-hrovih besedah bi preštevanje- izgubilo sleherno politično in statistično vrednost, če bi se za Slo-
Strahovito nesreča v New Yorkt helikopter sekal kot giljotine
vence zapisalo manj kdt 8000 ljudi. Kot je znano, sta osrednji organizaciji Slovencev v Avstriji jezikovno preštevanje ocenili kot neposredno kršitev določil državne pogodbe in ga bojkotirali tako uspešno, da so na Koroškem 14. novembra lani našteli ne samo manj kot 8, marveč celo manj kot 4 tisoč Slove n-, cev. Kljub teimu pa so oblasti v | zimskih mesecih podatke preštevanja vzele za verodostojne in na njihovi podlagi rabo slovenščine skrčili na tretjino oziroma, ko je govor o dvojezičnih krajevnih napisih, celo na šestino dejanskega dvojezičnega ozemlja.
Na odkritja obeh slovenskih voditeljev, je Pahr nemudoma odgovoril: sestanka v Vidmu sicer ni mogel zanikati, na vprašanje, kako j je mogoče, da o takšnih izjavah i pričata kar dva slovenska vodite I lja, pa je zbegano dejal, da si i takšna vprašanja zastavlja tudi sam 1 in da mu je zadeva docela nerazumljiva...
MARJAN SEDMAK
%	■ Si.
*&?’. S.
m :
lis -
til
LA V1


Pet oseb ubitih in o*®111 ranjenih na terasi n^0 ličnika «Pan Amfi^icaI|,
sef
NEW YORK, 1.. - Ko 50 silci nekaj pred 18. uro P° nem času (23. po srednjee'™* p povzpeli na teraso 59-naas )■ nebotičnika letalske družb« merican* v newyorškem sre°rlZor#
itivi ivnii" v iivnj v*«**«'—-
se znašli pred strahovitim 9 Vsepovsod so ležali delila«1 . le grozno pohabljenih 1.tLif' so jih deloma prekrivale raz jaškega helikopterja.
nih in
’
. RIM, 17. — Rimsko kazensko sodišče je danes obsodilo na tri leta ječe Stefana Delle Chiaie, voditelja zloglasne «avanguardie nazionale* in enega najvplivnejših fašističnih kolovodij. Delle Chiaie, ki je bil obtožen raznih terorističnih atentatov, je že pred leti pobegnil v Španijo.

^ ....................................... * ' ■**-*. ■
..........Hlinili.um..............1111111111.........................h
PRI VOJAŠKI UTRDBI PRENESTINO V RIMU
Sedem let po ugrabitvi odkrili
V resnici gre za eno ljivih nesreč v civilnem *, čeprav je zahtevala le P«*\ žrtev in osem ranjenih	1
cer nekateri ležijo v bol ^ obupnem stanju). Kaj se Je ^ prav zgodilo?	hotič1'*1
Na terasi omenjenega ne' se nahaja »terminal* za je, ki prevažajo potnike iz J" ^ ka na letališče Kennedy *** ^ no. Službo vzdržuje P^iUr ' York Airways», ki sodi s. režijo družbe »Pan America ' ^ s helikopterji tipa sikm'^ pj terih je prostora za JU ‘f m f seveda glavnega in pomožne* ^ ta ter stevardese. Vožnja '-a V šča do vrha nebotičnika
maj 8 minut, medtem Ljj avtobus isto razdaljo v u, Tragedija je nastala takffl ^ ko je helikopter pristal n * Desni kolesni opornik je v agr pustil, vozilo se je mf3cn0„e\et $ tedaj pa se je orjaški P™* pr# taknil tel; zaradi vrtoglaV propelerja je bilo trčenje v 5/ pod strašno in propeler sej p? menil v nekakšno f^j. ' J s«, potniki iz skupine ljudi. te pripravljali na vkrcanje. » ^1' ! hipu razmesarjeni ozil'onlj la*8 , j ljeni, osem oseb (med	,
| di otroka) pa so drobci ^ f železja hudo ranili, tako (
posmrtne ostanke Moren Dominiciju
Šestletni otrok je izginil 26. aprila 1970 proti večeru - Vse takratne preiskave niso privedle do nikakršne otipljive sledi
RIM, 17. — Po več kot sedmih letih od izginitve šestletnega Marca Dominicija so včeraj popoldne nedaleč od njegovega doma odkrili o-trokove posmrtne ostanke. Par čevljev, pasna zaponka, kosi blaga in nekaj kosti je vse, kar je ostalo za 6-letnim otrokom, ki se je na nedeljski popoldan 28. aprila 1970 odpravil v bl žnji župnijski kino, od koder pa se ni več vrnil domov.
Žalostnemu odkritju je botrovalo golo naključje, malo po 17. uri se je namreč okoli utrdbe Prenestino na istoimenski ulici v predmestju Centocelle z d vete a 'mladima prijateljema sprehajal Antonio Zagaria. Verjetno so svoji okolici posvečali več pozornosti kot bi jo sicer, kajti tisti predel so šele pred kratkim odprli za javnost. Prost vstop je omogočila odstranitev ostankov orožja in razbitin iz druge svetovne vojne, del prej ograjenega in prebivalcem prepovedanega kraja, pa so namenili otrokom in njihovim igram. V
a prej v boj za naše pravici
številnim zborovalcem sta govorila oba predsednika dr. Zwitter in dr. Grilc. Nastopil je pevski zbor iz
Št. Jakoba v Rožu. (Foto sclhaus)
V mestni dvorani ccv (ZSO
podzemskem rovu od konca vojne sem neobljudenega predela so odkrili človeške kostne ostanke in nekaj obleke ter taBj javili bližnjemu policijskemu komisariatu.
Kaj kmalu so preiskovalni agentje odkritje povezali z nikoli rešeno u-ganko izginitve Marca Dominicija, čigar dom v Ul. Ciclamini ni daleč od bivše vojaške utrdbe Prenestino. Dokončno potrditev o upravičenosti tekih domnev je dal Marcov oče Roberto, ki je prepoznal za sinove borne ostanke oblačil in obuval. Tudi izvedene’ so pritrdili njegovemu mnenju, ki se je še bolj utrdilo, ko so gasilci po triurnem prodiranju in kopanju po rovu, ki sega do zavoda salezijancev, kamor je hodil mali Marco, našli vrečo za smeti, v njej pa še nekaj obleke in ostanke lasišča. Vsekakor pa raziskav še niso končali, kajti v rovu so odkrili nekaj kosti, ki po presoji sodnega zdravnika, nikakor ne morejo biti otrokove.
Celotnemu današnjemu poteku je sledilo večje število ljudi, .ki se je tudi začelo spraševati, kako da niso pred sedmimi leti odkrili najmanjše sledi za otrokom, čeprav so ga iskali več mesecev. Delno razlago bi lahko nudila prepoved vstopa v okoliš nekdanjega skladišča orožja, vendar je (sedaj jasno, ':a so morilec ali morilci dobro poznali utrdbo Prenestino in njene skrivne poti. Pripomniti pa je treba, da so kraj pred odprtjem 1. maja letos, precej počistili in tudi zredčili grmovje, ki 'je do takrat zakrivalo vhod v rov, v katerem so trije prijatelji iskali o-rožje našli pa človeške posmrtne o-stanke.
Tragični primer Marco Dominici se torej končno razjasiiuje, malo potem ko je kasacijsko sodišče izreklo zaključno besedo ob usmrtitvi Er-manna Lavorinija, čigar usodi, tudi zaradi kratkega časovnega presledka med dogodkoma, so primerjali z Marcovo. Sedemletna sumničenja oziroma upi družine Dominici, da so otroka ugrabili cigani, so se danes _________ razblinila v nič. Najverjetneje, vsaj
..!,..............................................................................................
Podeželski župnik in njegova pravica
mnenje preiskovalcev je teko, je o-t.-oka ubil psihopat, ki .pa je »vjeg*. in kraj, kjer je zakril žrtev svojega zločina/dobre poznal. Ob sklepu še pikro pripombo Roberte Dominicija, ki je žalostno ugotavljal, da je ponovno zanimanje za usodo njegovega sina vzbudilo nevsakdanje odkritje, medtem ko so izzveneli v prazno vsi njegovi neprestani bolestni pozivi, (bp)
ŽENEVA; 17. — Potem ko je Idi Amin strmoglavil predsednika Miltona Oboteja, je bilo v Ugandi u-bitih od 80.000 do 90.000 ljudi. Tako trdi mednarodna komisija pravnikov CIG. v kateri je včlanjenih 50.000 pravnikov iz 60 držav.
Poročilo, ki je bilo pripravljeno na osnovi pričevanja političnih beguncev in bivših ugandskih ministrov, poudarja, da je Idi Amin spremenil Ugando v «kraljc-vino terorja* in da je uzakonil mučenje, rasizem in teptanje človeških pravic.
likopterja leteli na vse jih je nekaj padlo tudi z ne”V^ 59 nadstropij niže, na cest. moškega in žensko.	:3<ti
Vzroki tragedije še niso i ^ ni. Nekateri menijo, da J® opornik popustil zaradi us ^ pf? vamiške napake, drugi Pa ^ Sffjčjo Okvari na motorju- ' med nesrečo razneslo. ^>Tec^oc j dita zvezna ustanova za
telstvo (FAA) in državna za varnost javnih prevozo j Nesreča je sprožila va ^lit polemik, ker so nekateri J ^
Nesreča je sprožila polemik, ker so neka.'---	p.-
krogi ob zaslombi krajev« valstva že večkrat z-ahteToV U ved helikopterskih Pristate,j, t mesta, češ da so preln'UP,. pt pa nevarni. Zaradi tovte stov je bilo pristajališče za*JfjG 9 leti, znova pa odprto ‘Vtejlf J tos. Demokratski preds “ tej (jj ward Kodi meni, da ho po , botičnika «Pan America p strašni nesreči sploh 0801 zračnemu prometu.
Med petimi žrtvami ie '
mcu ............... M
ni Milančan Enrico Gnaga' 1 uslužben pri podjetju »Zag
(Na sliki terasa nebotiel^d^,
njenim helikopterjem.
'(Tel^V
.».».».1.»..    m.......-mil**'...in.i.i.*«...m""1    A
DRUGI MNOŽIČNI POBEG V PIČLEM
Iz turinske poboljševalni pobegnilo 7 mladoletnih
PESCARA, 17, — Sredi junija se bo na civilnem sodišču v Pescari začela nenavadna pravda med podeželskim župnikom don Gianpiom Laurenzijem in njegovim škofom msgr. Iannuccijem. Spor je nastal ob nerešenem vprašanju zemljiške rente, ki naj bi po mnenju duhovnika pripadala župniji, medtem ko je doslej rento vselej, vnovčila škofija. Za spor se zanimajo sedaj tudi karabinjerji iz Pescare, njihov poseg pa je vzbudil nekaj pomislekov.
Orožniki so se namreč pred nekaj dnevi javili pri don Laurenziju (lete je župnik v Villanovi. majhni vasici nedaleč od Pescare) in ga pozvali, naj spoštuje ukaz svojega ško fa in naj zaenkrat ne bere več maše. Kaže, da se je župnik odločno uprl ukazu, saj je branje maše njegova neodtujljiva pravica, še zlasti
Kot je v razgovoru s časnikarji poudaril Laurenzijev zagovornik odv. Rasetti, je ravnanje karabinjerjev nerazumljivo, saj sodstvo doslej ni ukrenilo ničesar proti duhovniku. »Bolje bi bilo — je pripomnil odvetnik — če bi sodstvo in karabinjerji skušali razčistiti vrašanje dediščine in bi se pozanimali za delovanje škofa, (ci tudi med svojimi «ovčkami» ni ravno na dobrem glasu.*
Pravda med župnika - in škofom zadeva neko staro dediščino. Lete 1832 je namreč zemljiški posestn:k Giuseppe Lattanzazi zapustil župniji svoje posestvo, okrog 30 hektarov zemlje, od katerih naj bi župnija imela vsaj 8 milijonov lir letnega donosa. Kaže pa, da je šla zapuščina v pozabo, saj ko j j pred nekaj leti don Laurer.zi priše. v Villanovo, n: o dediščini nihče vedel ničesar. Še
^rnuTne smejokpi orožniki. | več: kot župnik.ki ni ime! nobenega
dohodka, je don Laurenzi dobival od države 70.000 lir podpore.
Ne vemo, kako je duhovnik odkril, da bi župnija imela pravico do rente, vendar to ni bistveno. Glavno dejstvo je, da je večkrat zahteval od škofije, naj mu prepusti upravljanje posestva, naletel pa je na gluha ušesa. Zato se je obrnil na posvetno oblast v upanju, da bo deležen večjega razumevanja.
Pot d-p pravice pa je strma in popotnik, ki jo mahne po nji, mora biti pripravljen na marsikatero razočaranje ter grenko preizkušnjo. Don Laurenzi je to preizkusil na lastni koži: najprej ga je ravnatelj šole. v kateri je poučeval verouk, odslovil, ker da mu je škofija preklicala dovoljenje Za poučevanje. Profesorska plača je bila edini dohodek za podeželnega župnika, ki se ni mogel preživljati i državno podporo 70.000 lir. Takoj
nato so župniku prepovedali branje maše in- končno je bil še ob letni prispevek 300.000 lir.
K temu gre dodati še nemarnost pravnih komplikacij: država priznava finančni prispevek samo revnim župnijam, Villanova pa spričo zapuščine ni b:la revna. Kaj bo s tem v zvezi ukrenila država?
Škofija je proti večeru pojasnila, da je bil don Laurčnzi na osnovi cerkvenih zakonov avtomatično spreveden v laiški stan. Na njegovo mesto je bil že imenovan nov župnik don Umberto Franchi, ki je že prispel v Villanovo. To naj bi pojasnjevalo prisotnost karabinjerjev, ki naj bi hoteli preprečiti morebitne incidente. Obenem škofija dodaja tudi, da so Laurenzi je ve zahteve po renti povsem neosnovabe. .
(vt)
TURIN, 17/ — Sedem jetnikov je pobegnilo danes iz turinske kaznilnice za mladoletnike «Ferrante Appor-ti». Ob prvem svitu so iz poboljše-valnice pobegnili štirje mladi »gostje*/ nekaj ur pozneje pa so jo od-kurili še nadaljnji trije, ki so (neverjetno!) odšli po isti poti kot njihovi pajdaši.
Prvi pobeg je edini paznik,, ki ponoči straži v poboljševalnici, odkril malo pred 5. uro. Mladi jetniki so prežagali rešetke in se po zasilni vrvi, pripravljeni s posteljnino, spustili na dvorišče. Nato so s pomočjo lestve preplezali mejni zid in zginili kot' kafra. Ni se še poleglo razburjenje zaradi tega pobega, ko so jo od-kurili drugi trije jetniki. Fantje so onesposobili paznika in mu zaplenili ključe, š katerimi so odprli vrata celice s prežagano rešetko. Po isti vrvi so se spustili, na dvorišče in nato s pomočjo lestve preplezali zunanji zid. Osebje kaznilnice je odkrilo njihov podvig, ko je bilo že zdavnaj prepozno.
Pobegli so vsi 16 do 17 let stari fantje in so obtoženi vrste kaznivih dejanj. Najbolj znan med njimi je najbrž Gerardo La Salandra, ki je bil’aretiran lani, ker je organiziral bratov beg iz turinske kaznilnice »Nuove*. Gerardo je s svakom Francom Attivissimom obiskal brata Pie-tra, obtoženega poskusa umora, v zaporu. Pp razgovoru je Gerardo o-stal v govorilnici, Pietro pa je mirno odšel s svakom, ne da bi se pazniki zmenili za zamenjavo.
Današnji je drugi množični pobeg iz turinske poboljševalnice. 1. maja je namreč pobegnilo 15 mladih zapornikov. Trije so se po nekaj urah vrnili v kaznilnico, nadaljnje tri pa je ujela policija. Po tem po-
begu je pravosodni n1inJijše' preiskavo o varnosti	(yt)
in o ravnanju ravnate!) •
RIM, 17. - Orožniki
skega' preiskovalnega• tej# y
prišli na sled novi fafj n f/ stični organizaciji.	■.
zvano ECA (»esercito .^jv m armato*). V okviru P, bila aretirana dva skrJ ^ i.J similiano Bianchi Crv $
tajnika misovske sckc^jr Talenti, in Etiopec s« Aye. V njunem stanovjteji vrsto somokresov in P* . materiala.	-el*aj w.
Preiskava je stekla J. retaciji misovskih pr® P (P . f chija in Ferdinandu ’ god*1 streljanja pred rims lačo.
i
?!
V Nettunu skrivališče NAr
RIM, 17. - Agentij ^ be za Lacij so davi °d .ječ nu, letoviškem kraju ®7Vai'|t' vt ma, skrivališče saljHelk0',/’' roženih proletarskih ®”bllo 5 J. Gre za majhno eno 0 j’ ni* v luksuzni četrti.
:ev stanov®
Mutcio in Maria *
l umjiiuu	.•	,.r
nje v luksuzni četm- ah‘V . nekaj mesecev stanova Muscio in Maria ^naš)1 skrivališču so a£etl
- -
vrstč
m#* r>
„	______t j«
nju so bili iste vrste v’ož*
diva in zanimivih boji, ki so
jih našli v dostavne®1 faeleja Piccinina.