St. 38.
V Gorici; 16. septembra 1881.
„So5a" izhaja vsak petek in  velja
8 poSto prejemaua ali v Gorki «a rtom
posiljana:
Vsc kto.....f. 4.50
Pol lota.....„ 2.30
Cctrrt Icta    .   .   .   .   „ I.2u Pri ozoanilih in prav tako jui ,.po-
lunicuh" su placitje :a. i.avatlit-j tristop-
«:« vrsto:
8 kr. .v «t» tisfca ! Uax '»   .,   ..   .,     .,   .1   .,
Ztt V«<«'   tuLi'    [¦<!   tHt'atCiU,
Tedaj
Posamesne stevilke se dobivajo po 10 kr. v Gorici v tobafcarnici v go-sposki ulici, blizo „treh kron". na siarcm trgu; in nunski ulici; v Tratu y tobakarnici: Via dclla casenna St. 3. in v AjdovSSini pri trgovcu g. Doloncu.
Dopisi naj se blagovoljuo poiiljaio ureilniStvu „Socc" v Gorici v Hilarijanski -tiskncni, narounina pa opravniStvu,JSoceu na Ivorcnji v Sticsa - vi  Jti&i  gfc. 10 II. nadstr.
Rokopisi sc nn vraiiajo; dopisi naf se blagovoljuo frankujejo. — Dolalcem in drugim nepienioznim w iiaroftnina zniia, altosc oglasc pri urcdni&tvu,
Goriski dezelni zbor.
r>. t-eja. fi. sept.
V U'i sesiji jo .<amo daues bar, I)epreti> nauuL kot dezolni poslauec.
Predsiduik priobci naslodnji predion pivlanra Del Torre-ju: ^Di'/'ducmu odboru je naroccnn, naj so poUt/a pri e. kr. \iadi zato, da so, mod eKmcntarm' bkodp. ubcfzoii.: v p->.-ta\i /\Mmi o!«ko.lhc <la\knv, sprojmejo in por.nnaj.) tudi 'on-.1, katrre /akrivljajo misi, zmr/al, skin* in tudi titna ik kcr zapahnejo ali pomanjvijo ttitli te skob' p'djnMn-m ti.ste viir dohodkov. ikv kateu* ;o nadauja davokJ. T.i piodi.'g j;: bil v (». seji :*pi«'j.'t Inez Hgovora.
l*o prestop i u.\ dni'vai ivd pns.tr i po-ianei- dr. Abiuni v iiuonu puvKig.t nd.-^kao vp:.'-anjili v. \iudo zastian vretlbo- admini: tiafivni' <di;/iu'. t»r pivdlag.i. naj sklem* zbor:
1.   Na podligt rbirp nth sku^nj in z n/irow na rt'd.'iuju pol»ti«ut* \jfdb'» iiit-n; de^h.i zbor, i\\ ni in; potridmo, ne zt.dtti, da a* la-.tuemu dolukrogu obuu odtegnejo iif-katou ah \;-;\ p >»I:fij ka opr.ivila to; pio-lo/.ijo v i/.mi-t>ut il> luknra; ali dvlotua t-idi \ di-lnk;*.?* 1 olitb'tub obfa fiiij,
2.   I>jv„ 7,U)Y misli. da ri! vj-t-.uj JviU'V okiajiiib /a<ilupuv v /ittihlu i-lfuriv XVII iit MX py.tavi: oil ,i. inauM 1*7:;, >»tcv. IS. dr/. /ak. / didoknrmm doln-t-t'iiiui v '<>. torki pr*'dl'»/t!iiiii vpra-auj in >-novainb po uamcnii L'. to«nkt* mni'iijohi!; \piasinj iw \jrma :> ptaktiCtio potH'lvo v poku*v»!u jirotiu fiwoki in (J,a-di'lu.
IVciIIora >.r ;pivj!i8-'ta b:c/ i.-./pra1.:-. Po^lanix tlasH!1 pn-dl;i^a v uatJia dtv. «j.lbt;:a, !,sy . !:lt;nf /Jior r
1.  JYitrdi :-i' naut po^odbo ra. Ij'.in d nolji'uj.i v/ieka kinetiju -,1'a Kaptuiitiir, ob-Nijcu; i/, U;>" si. 1'JU v. p. in xctitlitirt' t. 7, .s, ;», U) r-t-iie mi'n: v .St. l'rtui tgonsko obm^tjeji v koiii.t iii•/. kriictij-.!-:*:. <:)h>, in pooblasti he dt-z. o.ibor, da .-kit.i.r :> *-. kr. dni-Jltvuiu dotifino pogodbt) lor o.-kibi \kujl/.ho.
2,   W,A\-«m i«"M» si-, d.ivoli-iu «:. k. k:iie*ijsk<-.. urn dru^tui v ovji 'Jl. luaica i-7i> i,: d /. ;a!<>^a'po-muo/i io r.a Ifls.nh U7H -1.. u\ >c i) pi.'.r--'.-^a ki;i. ilrtt?tv:t d:i tak;-a!. ki l»i im<d i.-haii o:.i, ;:j ;.; \.<ii.-k, s» i-i i-i. k:»u-tiji i-»\i::ila v n- ^wj -;4 • !¦-' r. k. ku. (lru>t\u. V pt^Iidrj>*a tlr.r.tji ti <-j p-i.dp«;ra /iiluij-?ab !¦" tM'-i-u !•». f.fr. !«•<;;; n.i ictinli :.•)•) al.
a. Knu.lr.a k:iu-tij:k«: .-.4-   .pol Turner i on-
LISTEK.
O cerkvcni glasbi.
(Koi:t?c)
Nasprotuikc latintkega cerkv. potja moti pocub-no to, da ima vzhodna ccsknv t-Iovar.iko iituigijo, in <:.i je isto pupei ob cjieu sv. CiriJa in Mctoda dovolil. A pomisliti je trcba, da dovo'.je:^" ohst^fa lo ftavo slovcusCino, kakor sta jo sv. Ciril in Metod v ccrkcv \peijala, r.e pa bedanjc silovcnscme all pa sploh ka-kcga druzega /ivcga jczika, in to staro siovensko li-turgijo je potfdil tudi sodanji papez. nikftkor jc pa ni raz&iril na novo?lovonsko' To potrjnijc y.\ zadcva le i.ste krajc. kjer je bila uze dosedaj tlovan.ska litui-gija v navadi, in nikakor ui mogoce vpoljati je brez posebnega dovoljcnja v krajili. kjer ni bila dosedaj vpeljana. Sicor bi gotcvo bi!i slovanski narodi *v. ogetu hvalezni, ako bi dovolil to Hturgijo po vsch slovanskih dc^elab, pa tcga dovoljenja se nam ni na-dejati v sedanjih okoIi§Cinah. *) Tudi ob Casu triden-tinskega zbora je veliko dostojanstvenikov sc potego-valo, in med njimi tudi sain cesar Ferdinand, je bil
*) Dovoljenje z& vso litargijo in samo za ecrkveno petje na kom, za ktero je najprej goToril tudi „eork. pe-vec," dela tak razlocek, da jc ta tudi scdanjim* razmeram vgoden.                                                                      Ur.
dottiiin zcmljiMCMa in z /iMiilji^cciii pod Scmpdrom, kakor tudi s st'!;o/.t>tju na Illanc-i udlotii j»!, i:u kuuv tij^ica M)la india, po dogov-iru dozolo, s c. kv. kmct. ilnihtvoui za kitiotij'sko uami'iic in v pivi vi:ti v pov-zdjjto knu't^kfga poduka.
I. >;. l.i. si'tlanjih ptavil dcz. km. Suit*, popiavi st> tako: Nttdznr.itvo .solo riv dcz, odhnru, kati'ii bo v toHiiirao-didakticnih zadevah poprusvl Solski odsck (Cuiuturij) /a iiiiiciijr ; odsi'k pa bo si'stavljon i/> o-nt'g.i znhtopnika c. k. vladc. 2 xaslopuikov dcz. od-bura in I zastopnikov r. kr. knifiMjskeg.i drn.stva. lVof-soija vuditclja bo.sta v.sik mcsi'c pororala t\o/„ odboru (» Aam\ tiolc in jjospodar^va.
¦'». C kr. km. drii.itvn pKpn/uuva so piavica na-/.ij v/i'ti. ill*/, ci.-llioru pa d'llznost pnvrniti kmctijo *,I*i¦ kapininiir z \som, kar pripuila njoj, in no ben u L o \ o r m* o b v i! 1 j a p r o t i t o in u, in km. dru-^•Ko tudi no bo uidziin iiobom* od^kodbi1 dajati, ako .sc y^oivj na'iicli :klrpi ur izpoluijo tilt pa popolnoin u-' izpolniju.
/bur potidi v.;c, Jc prcdlu^o. rodaiiu", dr. Allium poioca v iiiv.Miii piavin'.xa od-siki a pi'tirlji ibdi'n^kih (v Hrdib) ubfinaijov za za-diii/.lm ilolfiijskr ziipaniji', in zbor i;pri'jino ta pivd-U>'A'- IMii'ija iluloiijskih obrinarjev ml till. avg. 18.^1 nblopi j^i' do/,, odboru z narot-iliim, da stori potridnu* ktiruko /a loritcv davkov.diih obriu, spadajof-ib k so-danjl zupaniji dnlonj>ki in da vpovo'.'i o torn di>z. zboru v pi ill. :»>iji tor uni prcdlnzt dotii;ni nacrt postavi*.
Kakor j<1 znano, j« dob-i,;: I a obciua na moji, in itna z la¦-kiini obftnarji pnj'o^loma in vcilotuo ]in«|)uv. 7,\\t} \y zarc: /"h'Ji. da sc tatuo^ijo sl'jv/ii.sku obilino J zdns/ijo, tak«i <!a bodo pri'.toto k Hlovonciin tudiob-j i\w\ M«'rnik. K'izbaiia iu lluii'vljo. 1            Vo pit.'dl-uvi dfz. odbora. o kakivm jioroi'-a po
-, tdatuc <i.i .!¦»•. ^kb'll«' zbor: 1> ^. <». piavil di'z. km. ! ?fdc popravi h' tako: hvolttai tct'-aj ::i- bo zacenjal ; vaako loto 1. novo in bra in bo trajal culo leto | razisn -"• d»i ptii'.tnio o Uozia, o Puslu in o Veliki i nun. tJ) Ui'z. odbor jn pooblastx-n, da pjtrosi <lo ! riU.mjti t»l. in od t-.di 22.000 ^1. za poslopja, potrcb-. i;,i ^lovrni-kcmii oddclku iu «000 gl. da dopolni | po-bipj.i ital. oddi.-lka: narori so inn ob ononi, da ua-j i'Hf. ; u-t.tvljiMio po pottMVaku da proglcdati khniil-] iiiiii i;i kniiiij kirn i/vodomem v dvojni namoii, da j pi.i/w naniiii', alt :-o prodlo^i pi'imorni, in da j«s j .P'nii.p' v po>l«-v k;ir uiogoi-'.' wliko \ai<'iio^t. .'!) Dcz. o<i?M»r .o ponlda.-ti.  da kupi 21 zidiznih postolojakov
za t->, da bi xc sveti obrcdi v narodnom joziku opravljali. Toda zbiani ocetje so tostvar tobtno prc-mi.-lili, pa vendar izrekli, da v zapadoi kat. cerkvi nstdtic staia, nospri'inenjcna lalin.^iua littirgiOni jezik. Zlasti glodo na sv. maSo pravi zbor: nDasi ima sv. masa muogo poduOnoga v scbi, sc vendar ocetom ni zdolo primorno. da bi se tu in tarn v navadnem je-ziku opravljala."'
Corkv. pjvi-c je hotel a hvojim spisom v ,Sociu posebno ceciljancc pikniti. A ni trcba mi.sliti, da ray-no ceciljanci htMzcjo latinscino v ccrkev vrivati, kajti ceciljauci buCojo !e pravilno ecrkveno petje, po na-tanjenih cerkv. ukazih it: dolocbah. Tudi nc vpcljuje* jo niee^ar novega. kcr tako so peli v cerkvi ze prcd 300 loti.
Ceciljanci imajo res se veliko nasprof.nikov, a!i kteri ^o iiti V Kcvoduc2i in lenuhi. Kdor pozua cerkv. dolocbe in ima voljo, se za cerkv. petje potruditi, no bode nikdar ceciljanceni nasprotoval. Brez dela in truda ne bodemo nic doscgli.
Da je pri nas na Goriskem se tako slabo cerkv. petje, je krivo, da imamo malo duhovnikov. kteri bi se kaj brigali za petje, in tudi cerkv. pevcev prav ni6 ne podpirajo! Kako hoCemo inietl pravo pe^je v ccikvi, ako se organistu plafia na leto borik 40—60 gld., in pri tern mora §e za pevee in muzikalije skr-•beti! Koliko carkva dobii, da bi imelc svoj lastni re-pertoir? Mislim, da jih lahko na prstih cue roke za-steje§. Jaz vein, da ima'pri nasmnogo organistov do-bro voljo, all, ako se jim §e od strani  cerkv.  pred-
za Kpalnicc gojencev obeli oddolkov dez. km. Sole, in da potiusi v fa numcii do 300 gl.
Porogevalcc dr. Abram. Po predlogu pravnogft oilseka odstopi m pcticija zupanstev pol. okraja 80-zanskoga od ao. itvg. t. I. do^eluemu odboru, da jo prclrcse, in da poda movda v prill, sesijl svojo pred-logo o tej zadevi.
Ta pcticija proni, da se nalo^i davek onim, kl se ^enijo in onim, ki bc izseljujejo. AH povodano ni bilo v njoj, koliko davka naj bi se doloello, in kor jo bila pcticija po pick prosplo&no osnovana, ni se moglft ze Ictos prctrcsavati.
l*o»l. (lansor poroila v iinonu odbot'ovem, Insprej-me m nasdoduji predlog: ObrtiiiJBki fioli v Marianu ilovoli ne 800 gold, podporo 8 pogojoin, da kupi vr-talni Htroj (vrtalnik), kateri nc bo Bamo za iolsko po-trcbo, ampak m bo v Solski doUvnici preputial tudi nmrianskim rokodelcem, kateri bi p hoteli wbiti, in to proti plaLilu inajliuu davsiine.
Dei odbor je poobluMcii, da veli postavlti mi poslopjo lioliiisnicc, ii;mu)j(iiiili lira to v, katoro jo biHt-nina glavnega znloga zu uboge, 8 Htrelovodov, in da porabi v ta iiameii 708.50 gld. it imonovanega zaloga.
BtreJSftju de*. Sole kmetijsko F, Kodcrmacu po-visa m pkica od 300 na ;il»0 gld. na leto zravcnuta-iioviiine 00 gld.
Na to elede poroiMla pcUciiskcga odsoka. PobI. Itenardelli poroiia o pcticiji dniStva za zdravljcnje bolnih dijukov nu Dmmjiv dosogo podpore. Zbor pr'> stopi na iliievni red, ne zarad tcga, kakor bi no pri-znaval vrednonti in vainosti imenovanega dru§tva, ampak glede na to, da m jc oziral na proSuje po sarnie n i h dijakov na§e delclc. Naj takoj povemo, da so, jc de^. zbor gotiaki v tern pogledu, kakor vsutcj, tako tudi letos kaj plcmenito obna§al. OdloCil je uam-rcc vsakumu dijaku z velikih sol, ki je bil potreben in vreden, brez obotavljanja za 1. 1882 po 80 gold, podpore.
Odboru obeinskega muzeja v Ogleji se je dovo* lilo 150 gold, podpore, katcre izplaca dc2. odbor iz zaloga za izredne &tro§kc 1. 1882,
0 proSnjah 3 uCiteljskih pripravnikov v Kopru prcstopi zbor na dnevni red, menda z oztrom na to, da jc dez\ zbor zc parkrat prosil vlado, naj priprav-niSnico iz Kopra premesti v Gorico, kjer io za pri-pravniku po vscm ugodnise razmcre, vlado m pa na ] duz. zbor ni ozirala,  in potem tudi zarad tcga, ker
stojnikov zaprekc dclsjo,  ni mogoce misliti na kak vspeli.
Slabo je tudi to, da iiimamo v goriski nadSko-
liji nobenega druStva za ecrkveno  glasbo.   Pred ne-
j koliko leti jc namarovalo nekaj za cerkv.  petje vne-
tik mozakov na Cerkljanskem ustanoviti   poddru^nico
cecilj- diuitva, **) in posreCi ta ideja ni §e  zaspala,
ampak se je, kakor je pisec tell vrst za gotovo izve-
del, §e mocneje vkoreninila.   Da bi se nauirefc pravo
; cerkv. petje bolj r«iz§irjevalo, uameravajo tu omenjeni
I gospodje ustanoviti poddruzmco za celo Gori§ko,  in
I v ta namen hoSejo pred ustanovitvijo napraviti nekjo
| blizu Gorice shod cerkv. pevcev in prijateijnv cerkv.
glasbe.   Na shodu bi se o tej ideji natanSneje pogo-
voriii, izurjeni cerkv. pevci pa bi o tej priliki dejan-
sko pokazali lepoto pravega cerkv.  petja,  in s tem
spodbudili tudi druge tovarise za tako petje.
Ako se ta iepa misel res uresniCi, kar bi bilo za prospeh cerkv. glasbe zeio koristno, bi so na§i nasprotniki gotovo prepricali, da hofiemo iu se trudi-mo za pravo cerkv. petje, in ne delamo pri tem Sko-j de narodnosti. Tudi upam, da dobi gori omenjeno dru§tvo pri tem shodu gotovo toliko udov, da bodo moglo vspesno delovati, posebnopa, ako bodo se cerkv. predstojnistva kaj v to koristno napvavo pomagala.
**) Tak<S je cdino prav; kajti samostojnoga druStva ae Vam je bati, ket bi Mralo. Imojmo naCelo na Slovenakem na vair Btraoi: Za vsako potrebo po euo glavno drufitvo, po an itd., kterim naj bo vse drugo podcedjono!
en gla.ni organ
" se ka$e, da imamo za zdaj v nasi dezeli ze dovoljno gtevilo ufiteljev.
IHjakoma na kr. kmetijsko gozdnarski soli v Krizevcu (Krizevac) JuStu Belja in Jo2. Gnlin-u do-YOli zbor podpore vsakemu po 50 gld. za leto 1S82.
0 prosnji c. kr. okrajnega Sols, svetovalstva v Gorici za veci donesek iz dez. §. zaloga prcstopi zbor na dncvni red zarad tcga, ker uslisanje tc prosnjc nc spada v podrocjc dez. zbora.
Del Torre-jcv predlog za popravo coloc tariff, zadevajoSe izvazanjc navadoih st«»lov v Itabjo, zbor vzame kot nnjen predlog in ga sprcjme brcz iigovora.
Na to sc sklene seja, in G. seja je bila v pctck 9. t m. cb 5. uri zvecer.
Iz 6. seje danes samo nckoliko.
Porocevalec grof Coroniui. V odgovor na v pi*-iaoja c. kr. vladc, ali in kako naj bi se prenaredila doraovinska postava, sklene zbor: Na podlagi akoSeoj, storjeuih v dobi, odkar je obveljala postava od 3, dec. 1863, po katcri so zdaj uredjcne domo-vinske vazmere, izraza dcz. zbor svoje mnenje, da je ieleti prcnaredbe v tern zuiisiu, da bo sprejet v ob-cinsko zvezo vsch obcin brez razlocka vsakdo xe s teia, d* trajno in ncpretrgoma v njih stanujc, no glc-dc na to, ali ima dotuovindki list ali ne.
Pri tem pa bi moralo ostati v veljavi naeclo, da se ne more nikdor prisiliti, da sc odpove pravici pristojnosti v obcini, kjer jo je sprva irael, in da sc omenjeni moMeci sprejem oraeji v pogojih, ktcrc je veciooina posucti iz obfinskih postav 1.1811) in 1359, po kterih se obvarujejo velika srediSca, kanior se ste-ka mnogo Ijudstva, pretezkili brcmen, ki bi jib pri-zadevali tujci brez prctaozenja in nezmozmki vzdrze vati se z lastnim delom.
Iz 7. ali zadnje seje 10. sept, danes to le. Iz-yolili so se 1 ndje in 4 namestniki v komisijo, ki ima pregledovati in presojevati reklamacije o zcinljis-kem davku. Izvoljeni so: gg. de Dottori, Candnssi, Devetak in bar. Tacco, in njih namestniki gg: Nik. Benardelli, K. de Stabile, Ign. Kovacit in Aut. Cer-ne (no doinacc Fabijan).
Bila je potem volitev cnega dczulnega odborni-ka od straui velikega posestva. Stvar je bila nckoliko j koCljivrt ali zamotaua in bati se jc bilo  ncsloznosti j ali izida, ki bi zlasti v scdanjih razmerah nc bil ni- j kakor na korist goriskim Slovencem.   Konccuo se je | vozel resil, kakor so pravi rodoljubi edino zeleli in u- ] pali.   Izvoljen je bil v de2. odbor dozdanji  dez. od- i bornik dr. Jos. Tookli. Glede nadvanamestnikasobili duhovi pa ze nckoliko razjarjeni, nam je gal,  da sc niso zoali v pravem bipn krotiti, bolj zarad principa, kot pa zarad skode,  ktcra je  bila zdaj ze  bistveno odstraujena. Izvoljena sta bila naposled v namesdeva-nje dezeloih ndbornikov gg.  Faganel in Kocijantie.
Po^tej volitvi ni prislo posebnega veL na vrsto, in dnevni red in z niim letosnja sesija bila je kon-cana. G. dez. glavar pi. Pajer sc je poslancem zali-valil za njih niarljivost in nepristrauost; poslanci so otoje poslasali in konecno presvitlemu-cesarjtt zakli-cali: Zivio in Evviva! Posl. Deperis se ua to zahva-li v iinenu zbornice za nataneuo vodstvo zbornice, in del. glavar sklene sejo in sesijo. — O tem in oncm pozneje.
Dopisi.
fe Dornberga, 12. sept. V tem ko je preteklo nedeljo veginoma v goriski okolici dezevalo, smo tu-kaj ob izjerano vgodnem vrcmenu velecastno obhajali navadni cerkveni shod. Razpostavili ste se slovesno v farni cerkvi dve svetioji v luasnem okvirji naveliki ol-tarvcrniraza poCegCenje, dve dragi pa v poljubovanje (paks), kakor jc bila niisel izprozeua ze 0 sveianosti s?. Cirila in Metodija. Imel je zgovoroi in v tej zap-niji zasluzoo priljabljeni monsig. kanonik Marusie o-govor, obnasanje in veliko sv. maso. Na zunaj so slo-vesnost povisali sekcijski veteran! z naEelnikoin bla-gorodnim g. c. kr. ciajorjem vitezom Catinelii-jem in se sknpno po stari slovenski §egi ofra udelezili. Ni se leto presio, da je ta sekcija Stela samo petero u-dov, zdajjih stejc z"e nad Stirideset. Kolikor ocitnejse se kaze nasilstvom rovanje od strani sovraznikov na-Si dinastiji in drzavi, toliko bolj klige patriotizem iz tai junace domoljube na dan. Ko sem po dokoncani slu2bi bozji na precej lirokem prostora pred cerkvijo sliSal navdaSen nagovor nacelnika do veteranov, videl cedno in redno defilovanje iti mimo dnhov§<Sine in obcinskega stareSiastva, sem si mislil, evo! geslo: viribus nnitis naravno gojiti, starim rane hladiti in mladino spodbujatl.
Po dnsnem opravita je sledilo telesno okiepce-vauje vseh odlicuib gostov pri c. g. zupniko. To svet-no tofiko je zivabno vzdrzeval v pozni mrak sekcijski naCc'r-ik, blagorodni grof Lautieri, in doma^i pevski zbor.
Drugo bliznjo todko — bendiraov tem mesecu mokro vreme tako ovira, da so nekateri mali posest-niki preplaSeni zarad gnjilobc 2e za prodajo trgali in most po 10 fr. kvind oddali. Boba 2e zdaj izvrstna, kakor smo se pri omenjeni mizi preprieali, in zanas-ke postena cena.
f         Tretja naSa toLka — volitev obcinskega zastopa
I — se pa sem od velike Smarnicc po reklamah zarad ; osem(!) pregreSkov zatcgoje tako, da bode poslednji^ : pri vsem trudu in pri vsej nadi vlada1 tudi za naprej
stari pregovor: lucus a non luccudo scjgol, migol, inoj
BoStjanc!                     _______
IZ Dfllenje, 9. sept. Mejni potok Idrija (Jiuui), ki loci Avstrijo od Italije, postal je svojegla-ven, uhaja nanireL ob dczevji iz svoje struge, ker ja prevefi zasnta, tcr si skuSa pri Dolcnji novo pot na-praviti na flsto avstrijskein sveto in tako mejnik pre-ncsti na skodo Avstrije. ^ato se nam vsiljuje praSa-nje: Ali misli proti takemu prodiranju in prekladanja niejnikov kaj utoritivisoka grenzregulirnngsko-misijaV (komisija, ki dotot-itje ianritvuava mejnike). Nam sc pozdeva, da jc tukaj treba rcgfilacijc—in si-cer prav zdatne. Takemu potokn, bti Eoutnikiu izro-Liti brambo mejnikov, ni bt!a kaj srecna inisel. Ysi pritoki Soce naj bi bili avstrijski na hlavo in blager Avstrijo! Pomota sc da se popravlti.
Iz Cernid, 11. t. in. Preteklo nedeljo je imel pri nas g. profesor iu dezelui poslanec PovSe preda-vauje in poduk o vinoreji sploh, s posebnim ozirom na bliznjo trgatcv. Kakor poduk 0 kmetijslvn prcd Stirmi leti, privabi! je tudi ta prav oliilno poaltiSalcev ki dobro poznajo vaznost njegovo.
Prcd poludnem bilo jc posvetovanje na sploli 0 trgatvi, za tem kemieno preiskovanje dobroto lanake-ga viiia; kakor tudi letoSnjega mosta, ki ima ze zdaj primeroina doiti dobrote in obeta Se veco, ako m vreme naredi. Pravi poduk zacel fc>c je pa po popo-Judanaki sluzbi boiji. Vazeu posebno i)tl jc g«»vor o vinski posodi. Povdarjal jc g. I*ovsc prav tcmcljito, kako veliko, da vse tako rekoe je zavisno od posode. Omenil jc prav priincruo, da to, fcar je telo za du5a jc posoda za viuo, sana mens, pravi, iu eorpore sano, t. j. zdiava du3a zamorc stanovati le v zdra-vcm telesu! Osuazi naj sc toraj posoda, da bo v jijej se lehko liirauila—Cc jo Bog du-—bo2ja kapljica!—
Drugi del ujegovega poduka jc bil 0 trgatvi 0 dclovanji 7. grozdjem in moStom, 0 inoStovrenji itd. Kar so trgatve dostajc, jc g. profesor gorko priporo-Ceval, naj se ta kolikor inogoSe odlaSa, kajti ma ka-snejo se ona vrfii, tem vec vdobiva grozdjc dobrote in sladkorja, zgublja pa cuakomeruo kisline.
Vse predavanje jc trajalo kaki dve uri, in jc bilo na vse strani tako poducno in zanimivo, da ga je hvalczno obcinstvo ves eas miruo iu zvesto poblu* galo. Govoril pa je tudi g- profesor, kakor povsod, prav jasno in po domaCe. Obcinstvo na mit zato do-volj zahvaliti ni moglo, ko jc bil govor dokoncan. K sklepn polagal je tudi g. zupan Fr. Leban priCujocim na srec, naj pad dobro pazijo na posodj, pa uc le na ono, v kteri se brant vino, ampak tudi za posodo, v ktero se grozdja tr^e iu v kteri sc masti.
Ko se je obciustvo razslo, bil je se privaten po-govor 0 eni in dragi zadevi, zlasti 0 IetoSnji Ietini. Letina pa je zalibog tako revna, da si rcvnejSc skoraj misliti ne moremo, in da sc najstarSi mozje enakc nc pomnijo.
Od Sempasa ilo Vrtovinskega mosta od pridcl-kov skoro govoriti nc moremo, ker jib v resnict no-benib ni. Zlasli pa zadefcc so zupanije Crnice in Ma-Iovse. Krompirja se ni pridelala §e polovica uc od lauskega, tnrSice ne bo, tako rekoC, nie, kajti srednji kmet, ki jo je lani n. pr. 50 meruikov imel, vdobi jc letos 2—3 mernikc, nekteri §c fsemena ne. In to so faeta, to je resnica. Nemila susa ali Sc bolj vse po-koncevalna bnrja je temu kriva. Pa poreee kdo: bo pa drugo? Kaj pa? FiMtt ni zaameuja, ajda se til ne seje, za repo se §e ne ve, ali je bo kaj ali nie, grozdja je prav malo, ker ni trt. Polozaj ubozih Ijit-di je tedaj zaloaten, britek in uamiljenja vredeu.
.   To{a pred stirimi leti—ziviuska kuga, ki je le j y Crnieab   okoli 5000 gl. skode provzrocila— velika izguba zarad voznje v Bosni—pozebenje trt predlan-ske straSnc zime—letosnja omenjena fsu§a in burja— pripravila je ubozega kraeta na golo.
Potrebn.i je bila lansko leto nova cesta, da se je ljudstvo prezivilo — a potrebno pa bi bilo se kaj enaeega posebno gotovo Ictos I
IZ Komna, 12. sept. (Toga, mlin.) Ze v pred-zadnji nSocitt iz Komna je bilo povedano, da jc zito le slabo obrodilo, in tursieo uuiaila je susa. — Toda poleg vseh imeuovamh nevgodnosti nsnla se je debe-la to6a due 9. t. m. in pokontala grozdje, zadnje na-§e upanje, razkosila ajdo in kapus (zelje). Drevjeje mnogo trpelo, ker mu je mnogo vejic odbila. Pod drevesi jc bilo listja, kakor meseca novembra. Ne vera, kaj bomo po^eli, kajti pridelkov ni, kredita tudi ne, in ^iveti bode vendar treba. Kedor kolieka] na pribodnjest pomisli, opravicil bode plakanjc revezev in revic, ki ne bodo imeli koSeeka kruha, da bi ga dale gladnim otro5iLem. Tudi po hi§ah jc tofia raz-bila §ipe, kar se §e nikedar ni zgodilo. — Zadet je naj bolj Komen. Parni mlin v Komnu obeta,  kakor
se vidi, dobro delati, odlikuje se posebno zarad na-glosti in dobre melje. Ljudstvo sploh je veliko bolj zadovoljno z moko, negona vipavskih mlinih.—S tem mlinom je nam KraSevcem mwogo pomagano. Koliko casa, trnda iu zlvine se prihrani! Da bi le izvrstuo tudi za naprej se obna§al in spla2eval, to bi bila na-ia ielja, drugaee bi bili pri starem.                   i§.
S Krasa, 7. sept. (Praznik v Brestovici in sad nem§eine v ljudski Soli). Na spodnjetn, Krasu in si-eer v Brestovici smo obhajali 28. avgusta vesel praznik ob priliki, ko je dobil na§ vrli vikaiv ^ g. Jo2e Kumar od prcsvitlega eesarja zlati zasluioi krizec. Od vseh krajev je privrelo ljudstvo ta dan v naSo mirno in preljubljeuo dolinico; bila je pa tudi Brestovica v praznicni obleki. Iz Tr2ica je bila pri-lla godba, ktera se je dobro obnesla. C. Kr. okrajni I glavar pi. Bosizio je dobro poglcdal napis na slavolo-; ku, ali ni morda nemLk; atibratije vbilo samo: nDo-! bro do§litf. V pridigi je g. inona. Stefan Kofol po-jasnjeval lepe lastnosti proslavljenega vikarja, ki se je vedno potezal moraloo in politicno za blagot* in korist obcine. Veliko maso jc imel inon&. e. g. Beusa, ktercmn no bili pripoiuoeniki odlicni duhovniki. Sliia-li smo pri sv. opravilu kaj Iepo petje.
Pozneje jc g. okr. glavar nckoliko slovenski na-gteval zasiugc g. Kumarja, potem pa, izrocivsi mu zlati kri2ec, je govoril v nemskom jeziku, kterega pa jaz uiscm umel in torej ne vem za ta del nadaljnje-ga poroeila. G. Kumar se je v slovenS&ni zahvalil ccsarjn, ktererau obeta ostati vedno zvest drzavljan in skrbcn za domovino. Ko je na to zadonela eesar-ska pc3en, jc ljudstvo z navdusenimi zivioklici izra-zilo svoje veselje. Od g. vikarja je dobila Solskamla-dina mnogovrstnih darov ob tcj priliki. Veselje je prc-sinjalo ljudstvo tudi med obedom, ko je godba svira-la iu so sc prepevale narodue pesni. Tako nam osta-uc ta praznik v Icpem spoininu. Pouosui smo na ta-kega duSncga pastirja, cegar mnogobrojna dobra in lepa dejanja so vsem v okolici odkrita; naj nam nje-gov zglcd ostaoe v Jastno spodbudo.
V novejScin ^asu imamo ljudskc Sole, in zclo uas obtczujiyo davki, ki so poveeani po Solskih do-kladalt. Clovck bi nic ne rckcl, ko bi sc nasi otroci zares kaj prida mutcili. AH numostu da bi so otroci poducevali »amo v domaeetu jeziku koristniti prodmo* tov, jih trudijo in paeijo s tujSeino, nomScino. Tako se pa dogodi, da ne znajo ne tcga, ne Onega. Ko pri-dejo v sluzbo v Trst, zaenejo, ker sc niso utrdili v sloveuSCini, tskoj meSati spakedrauo trzasko la§6ino, in p'tSejo nam pisma, v kterih nozaslcdisne enc vrsticc samo donweega jezika. Vse jc pomcSano in spatcno, tako da je ni mogocc umeti. Bog pomagaj, potem pa naj nasi krajni Solski sveti prosijo za ncm^kc Sole I Bog jim grehc odpusti!
Politidni pregled.
Cesar je pri manevrab na Ogerskem zelo zadovoljen, ker vidi vclik napredek nase vojskc zlasti tudi v tehnicnih izvrsbalt in natanenostilu Udje cesarske biSe so bili v innogem stevilu navzoci in tudi dclavui kot presojevalci.
Cesar pride te clni v Budapest, kamor pri-dejo tudi uase poloviec ministri v posvetovanje skupnega proracuna 1. 1882.
Ustaroverci so si prisvajali dozdaj s tem Imenom pravico, kakor da bi oni edini varovali liaso tistavo. Prisvajali so si to pravico tudi potem, ko so sc zc davno obnasali kot nacijo-nalci, potem ko so na strogo prusko-nemske pro-grame Sciionererjeve prisegali ali vsaj jih molce sprejemali. Rekli so, da oui sarai Cujejo nad ustavo in s tem nad drzavo, in da drugi iiarodi delajo ua razpad drzave. Vse to so delali sa-mi, in bodo se delali, pa ne pod krinko ustavo-vercev, ampak pod pravim imenom v j,nemskem klnbu", kterega snujejo in svoje tovarise zdru-zujejo. Iste osebe pod pokroviteljstvom nove-ga, ne ravno visoko nemskega imena! Mi smo tega veseli, ker krinko snamejo z obraza, da ne bodo vec nasproti kroni in tujeem kazaii se boljse uego so.—V novi nnemski klub* ustavo-veree vabi tudi dr. Herbst, ki je zopet svetu razglasal nemskih nacijonaleev separatizera za liegemonijo nad drugimi narodnostimi.
Kljubu Herbstovemu in tovarisev scuvanju pa ravno pemski Neraei drugaee mislijo, kot njih pol. vodje. Neaiei in Cehi na Pemskem letos vzajemno otroke posiljajo eden k drugemu, da se otroci privadijo zlahka in z mladega obeh dez, jezikov. Dokaz ad oculos I
Dozdanji namestnik pemski Weber je odsel za namestnika v gornjo Avstrijo v Linz.              J
Govori se, da pride ital. kralj Urabert ven-dar na Dunaj nasega cesarja obiskat in sicer 15. oktobra. 0 nasem cesarji pa pripovedujejo, da pride skupaj z rnskim cesarjem. Avstrijski Slovani se takega shoda toliko nadejajo, kolikor se ga boje Ogri, ki bi radi napeli vojsko z Ku- I sijo.                                                                       I
Na Ogrskem niso veseli, ce niraajo s skan* dali opraviti bodi siv notranji   all  pa zunanji I politiki.    Te dni imajo opraviti  z enim stotni- | kom in podstotnikom, ki sta  sc bila  sprla za- j rad nepotrebnih reel. Nek „lejtnantK  Gbtzel je tidily da bi ne ustrelil na Ogre, ko bi imel ukaz. Zarad tega ga Ogri demonstrativno proslavljajo. Misli pa se, da bo treba vojakom dotiCno pri-sego popraviti; to bi bilo prav, drugafie bi morula Avstrija propasti,  kakor liitro bi notranje nstaje nastale.
Ogrski fin, minister grof Szapary izdelujc nacrt, po kterem bi se uravnalc ogrske finance, ki so res reda in se vee ko reda potrebne.
Bar. Lapenna, ki ni bil Slovanom nikdar prijazen, pac" pa vclik sovrafriik, bo urcdoval zdaj sodnijskc urade v Bosni in Hercegovini. Sekcfjski naeelnik bar. Kravs bo pa v teh po-krajinah ogledoval upravne ali administrativnc nrade. Vsakoteri uradi so v Bosni in Hercegovini v starem ali v prebudem stanji za ljud-stvo.   Poprav je silno potreba.
V  dalmathiskcm dez. zboru v ftadru je Ba-janionti s tovarisi napravil skandalc, vsled kte-rih so bili cclo narodni poslaiici napadeni na ulicah. Namestnik Rodiu je odSel gotovo vsled tega na Dimaj. Zbor se je sklenil; vee o njem in drugili zborili pozneje.
Na HrvaSkcm je vlada uezasiisano pri-tiskala ob volitvali na volilee, Zmagala je po zunanjem, ali moralno nikakor. Dobila je dozdaj na svojo stran 21 poslancev izmed 112 poslancev. Biskup Strossmajer jc vladi nasprotno deloval; nemski judje v „N. f. Prcsse" svetujejo ogrski vladi, da bi tega sveeenika odstavila! Ali bi bilo vesetje, pa v tern ima Se kdo drug govoriti, predno se zidovske in gotovo tudi hrvaske via-de zelje uresnicjjol
Najveee pomenljivosti je bil oni teden shod nemskega cesarja z ruskim carjem v Dancikn ali v Gdanjskem. Imeniten mora biti ta shod, ker so se ga udeleztli prvi diplomatic Nem-cije in Rusije. Vsi, tudi avstrijski uradni list! mislijo, da ta shod pomeni sarao mir, evropski mir. Avstrija je bila za ta shod sporazumljeaa in vse neki kaze, dasezveza med NemCijo, Ku-sijo in Avstrijo utrdi kljubu avstrijskim judom in magjarskim rusofagom.
V  Egiptu pa se gode eudnc rcci, ki nc kazejo na mir. V tej dezcli so se vajaski polki zdruzili in kralja ali Kedive-ja prisilili, da je sedanje ministerstvo odpustil. Za vojasko ncna-vadno revolto pa se tisce diplomatjc, najprej angleski, ki bi radi Egipet dobili v svoje roke, zlasti odkar so zascdli Franeozi Tunizijo. Tako pa bi vtegnila vneti se vojska med Franeozi in Anglezi na tuji zemlji: v Afriki, kjer turskt sultan le po iinenu §e nekaj gospoduje, in je brez vsake moei nasproti velevlastim evropskim.
Na Svicarskem se je posula gora na vas Elm in je zastila 200 ljudi in 30 his.
Domace stvari.
Razglas. S podporo v. c. kr. kuictijskega mi-nisterstva prircdi tukajgno c. kr. kmetijsko drustvo naslednja kletarska predavanja s posebnim ozirow na blizajoeo se trgatev in sicer: dne 11. septembra t. 1. je bilo v Crnicah, (kakor ka2e tudi dcnaSuji dopis) predp. od 8-93/4 posvetovanje z yinorejei in razkazo-vanje aparatov, s katerimi se preiskuje most; popo-ludne po koncani, sluzbi bo^ji: poduk o kletarstvu. dne 18. sept, v Stanjelu (isti red kakor za Crnice); dne 24. sept, v Kri2u pri AjdovsCini, predp. od 9-12 poduk o kletarstvu> popoludnc praktifini razkazi o iz-delovanji moSta; dne 25. sept, v Smarjak (isti red, kakor za Crnule); dne 27, sept v Dorubergu (isti led, kakor v Krizu); due 30. sept, v Stverjanu (isti
red, kakor :v Krizu); dne 1. oktobra v Kanalu (isti red, kakor v Krigu); dne 3. oktobra v Biljani (isti red, kakor v Kri2o). V Kriiu, Dornbergu, Stverjanu, Kanalu in Biljani so nekateri rodoljubni gospodje po-nudili za praktifini razkaz in poduk, kafco ravnati z moStom, primerne mnozme grozdja, katero se bo po-delalo strogo po vodilih umnega kletarstva, tako da bo mogoee ob enein pridobiti poskuSnjo, katere bod,/ zamogle dokazati sposobnost nasih vin za svetovno kupfiijo. Obilno vdele^itev teh poducmh predavanj pri- I eakuje c. kr. kmetijsko dtugtvo. Prcdsednik Corouini, I tajnik G. N. Prato.                                                  !
Kobaridska ditaluica vabi za ncdeljo 18. sept, v Zganovi dvorani k bescdi, Snored: 1. Herce-govska, zbor s evetorospevom T. Hajdiih. 2. Govor. 3. Daniei, samospev z zborom, Di% Ipavcc. 4. Pev5eva kletev, deklamacija Cegnar.v5. Vonfick narodnih pesni, J. Koeijanfci6. 6. Gospod Capek, veseloigia v enem dejaiiji, Po besedi domaca zabava. Zaietek to^no ob 7. uri. Vstopnina 20 novecv. OiBti dohoduk je oamc-njen iitalnieni knji^cicl. K obilni vdeloiitvi vabi
odbor.
Izpred porotne sodntje, Na smrt obso-j e n je bil pred porotno soduijo v Gorici 7. t m. Luka Cuiz, rojen v Dolji, bivajofi v Cadii v okraji tomiiiBkein. Obsojcn je z 11 glasovi proti oiiomu gla-su zarad umora. 23. jnl. 1870 je vrgcl b!ku Tomiua pod cesto Jerneja Klobudaija kteri je vsled zmrtnih ran v glavi U drugo iioC umrl. Obsojon fje tudi zarad tega, da je 2ugal Cuiz muoiiti Ano Leban. Cuiz je 47 let star, ozenjen, zna brati in je bil 2e kaznovan.
Nek Anton Miholifi »z Otale^a pa je bil obsojen na 4 leta ostre jefie zarad tatvine. Bil je zarad tatvme M v GradiSki zapit 1 in pol ;lela. Ko je dostdl lotos Kpomladi to kazen, je takoj iiiicbcI nekjo 5 gl. in fo>, par ravno tako majlmih zucskov, Zarad prpjSnjcga zivljeuja jo dobil takrt kudo kazen.
To vrstice uino bili napisali, predno nam jc do* gel prijazen opomin vCeraj v „SI. N,", da naj prina-fiamo vesti tudi izprcd porotnih sodnij, Kedar je kaj posebuega, ne pozabiiuo objaviti tudi v „SoiH" stvavi od te Rtrani, Navadno pa, hvala Bogn, nininmo prebudih hudodelstev pred aaso porotno soilnijo, in zato jib no naznanjamo redno ali kar od kraja. /;it,o mislinio, da nasi Gc\ bralci uicesar no izgubi^, ako takih obravnav ne berejo v uasih oniejcnih prcdalib.. in konceoo aino so mi od :mCetka drzali nafiela, da vcfiknitno prebi-rauje zloLinov nam sti'iih pred ujiuii prcjtcue. Veliko pozneje smo brali v slov. listili pouatisnen sklep ital. ureduikov, s ktciimi so se neki odlo&ili pobojev in raznih hudodelstev ne nrinagatt. NaSi UstUo ta sklep odobravali, ali v dejaiiji ga da zdaj niso Szpolnjevali. Mislimo pa, da jim obtinstvo ne dela preglavie, ko bi oni sklep posnemali tudi za slov. razmerc.
Na Obcinah pri Tratu so  izvolili v  mcKtno
svetovalstvo trzasko zopet dr. Bizjaka s 102 glasovi.
G. Malalan dobil je neki samo 22 glasov. „Edinost" pri-
stavlja temu dogodku to-le: „V drugacmh razmerah bi
naSi rodoljnbni volilci gotovo bili glasovali  za vrlega
! Malalana; z izvolitvijo dr. Bizjaka pa so dali tri ue-
| zaupuice: de^elni vladi, itisstnemu svetu in onemugo-
; spodu, ki je mislil, da iina poslanca v svojeiu 2epu.tt
i Bomo videli, kaj porefiejo pa drugi.   „SI. N.'  n. pr.
| pristavlja:  „Na Prhnorskon,  kakor je videli,  se ni
konec zme§Djav.a
Zmegnjav tudi nc bo konec, dokler bodo nafiim
I Ijudem pot kazali taki politika»ji, kakorsni sc kazejo
I na TrzaSkeni in zlasti tudi  na  raznih  prostorih in
straneh tiz, lista „Edinosti".   Ti ljudje se  obnasajo
kakor da bi slovensko obtfinstvo spomina ne imeloza
zasukavanja prevracanja in okorna izgovarjanja, da bi
se la^e umili pred slovenskiiu svetom. Iu tako drzni,
so da z uajliujSimi psovkami obirajo poznano in nepo-
znane rodoljube, ki imajo pogum vjdrugih slov. listih
priti z resnico r.a dan.   Glasilo  BEdinost"  se gledo
na volitev na Obcmah obnaSa tak6, kakor bi ne bila
smela priporofiati po lastnem izceku dislanega narod-
njaka g. Malalana. Zakaj si pa ni upala javno priob-
Citi ime kandidata, ktcrega je pol. drugtvo nEdinosttt
doloeilo? Zakaj je stopilo od svoje   navade?  Kdo je
I volilcem narekal ono modrost, ktero bertino v razlo-
I gih zadnje „Edinosti" ? Pa nehamo stavljati daacs pra-
J Sanja, saj bodo   nas tako  zopet silili  pometati pred
svojim pragom. KajU resniea bode najbolj politikaije
I trz\ nEdiuosti", zato ker imajo prevefi gcehov na svo-
I ji vesti.—Mi smo sicer „Edinosti" dols^ni mnogo po-
vedati, oziroma na njeno puhlo in predrzno zbadanje
odgovoriti.   Toliko moramo pa  daues vendar izreCi,
j da so na Primorskein razmere zares take, ki potreba-
I jejo kropkih zagovorov na§ih  pravic  v kakorSnih si
I bodi glasilih. Ali zelo dvomimo, da bi  zastopala trz.
„Edinosta   ogromno  veemo  ljudstva  na  vsem  slo-
venskem Primorskera, dokler jo bodo  vodili dozdanji
politikarji.   Dokler bo hodila  „EJ.a   v Trstu  dosc-
danje poti, protestujemo proti takim  trditvaui,  tudi
ko bi prihajale od straui cistih poStenjakov^ pa slabo
1 poduceuih narodniakov.
G. dr. Janez Bleiweis vitez TrsteniSkise
je z ozirom na svoja leta odpovedai namestovanju I kranjskega dcMuega glavarja. 05e Slovencev jc prej I ko ne s tern pot pokazal kranjskim  deL.  poslaucem
za pribli2ujofie se zborovanje. Kranjci so zastonj pri-^akovali razpusta de2. zbora; sloveuski poslanci pa, kakor upamo, bodo ognili se vsakotere Skodljive o-portunosti v tej sesiji.
De^elni zbor kranjski. Danes ppslednjo uro pred tiskom MSo6ea smo dobili s Kranjskega obgireu dopis, kteri ^ivo, pa vse resnicno alika ^alostne razmere Slovencev pod Taaifejevo vlado, v ktero ved-no samo upamo, pa niCesar tie dose2emo. Dopis pri-obfiimo prihodnjifi v celoti. Daues samo se to. G. do-pisnik sc Cudi, da so kianjski tde2. poslanci nekako sami neslozni. Laui so poslanci izjavili v javiir H01 „da se v ta de^elni zbor, ki je tak6 nepostavno se-stavljen,^ ne vrnejo ve5 — kakd navduSeno •— groze-
Ce je „SI. Narod" ta^as razglaSal to izjavo......s ia-
som so je vse poleglo, in dandanes se pri nas ne more nihge orientovati, kaj da nameravajo nasi po-slaiici»."Kon5ujepa tako: MDrugi teden sobotojeao-Io6eno, da so snide na§ de^elni zbor. Je-li bodo pol-nostevilen ? 0 tern vpraSanji tudi klub narodnih poslancev ni sloven. Tako se vsaj prlpoveduje. Sploh od Juvciccve Bmiti juifsa poiitika lavira; da si ne pri-znan vodja, jc imel Jurfiie velik upliv, jasen cil j, 2elczno roko in jckleno voljo! Pa jo slo zato tudi dobro. Ljubljansko prebivalstvo pa z napetlmi 2ivcl pvifiakuje dan 24. septembra". — Iz vscga jo razvidno. da v kranjBkih narodnjakih vie, in da niso zadovoljni s postopanjem in neodlodnostjo Bvojih poslancev. Moida smo jo prav zadeli, ako smo rekli, da so je dr. Bleiwein odpovedai namestovanju de2. glavarstva. Mi zaupamo, da bodo poslanci hodili pot oCcta Blei-weisa, ki je Sc zmerom pravo zadcl, U naprej tudi slutilt
Kranjsko-primorsko gozdarsko drustvo bo
inielo rcdui obfini zbor 'M. 27. in 28. t. m. v KoCov-ji. Program je neki jako zanimiv.
0. Androj Winkler, c. kr. del gluvar kranj-ski je bil 11. t. in, kakor se „S1. N.tf telegratuje, izvo-Ijeu od oWin vipavsku doliuo za Castnoga obCaua.
Minister Conrad skeptlcen. Bedanji tiau&ii milliliter je bil dalj twm na KninJHkem, in io lotos je rckel, da pozua primoisko in v obfio rassmore vseh Slovencev prav dobro. V Kranjskem dei zboru jo ob svojem fiasu videl, kako so so naSi slov, poslanci spretno znasali in sukalivsioven^iiii.Alikodarjokaj nevgodnega za nas, Conrad takoj nase nasprotnike usliai, in takd je hvf, potrdit nasvet kranjskega del Sols, sveta, da naj bo na uciteljski piipiuvnici blovenSftna obligaten predmct samo prvo leto in sumo za poskugnjol Tudi njeimi: Lo takd naprej! Upamo, da Jili bo zato zc gc sligal od na§ih dri. poslancev, pa takd, da jili bo druga^e usligal, kakor dozdaj.
Sloven§dina je na Kranjskem vendar sodni je-zik, kakor jc posuematiizrekurza,katerega jc v. nad-sodnija rcSila, da sije bilsestavljen v slovcnskem jeziku. Ce lenepodcrcjo jutri, kar so sezidali dancs!
Kuponi k 2emljisko odveznim obligacijain
za GoriSko se izdajo novi zadesetletje od |1. maja
1882. do konca novembra 1891. Posestuiki tacih obli-
i gacij naj se obraCajo zanje na gori§ko dczcluo blagaj-
! nice; izkazati se morajo z obligacijami in polo^itipo-
botnico, v katerej je navesti §tevilko obligacije in nje
I uominalno vrednost.
I Nagrobna spomenika za slovenska umrla pi-satelja Val. Mandelca in J.JurSiCaje izdelal Ijubljan-I ski kamcuosek g. V. Camernik. Prvi se poSlje v Kar-I lovec, drugi pa se tudi kmalu postavi na Juriifiev ! grob v Ljubljani. Spomenik bo ograjen z okusno ze-I lczno ograjo, katero dela kljucavnicar g. Zelcnec.
I Velike vojaske vaje so se v Postojni zaSele 1, t. m. z jeduo brigado, katcra je sestavljena iz polka Jela&c, 1. in 3. bat. Hess, 4. bat. Weber, 2 ba-teriji topnWarjev, 1. eskadrona ulanccv in nekaj sa-nitete. 1. in 2. t. m. si je ogledal vaje Flzm. baron Kuhn, ter se o ujih zadovoljno izrazil. — V sredo, 7.
j t. m. je bil pri vajah nevarno iz topa zadet nek top-nicar, kateii tesko ozdravi. NesreCi povod je preveli-ka naglost.
Na Proseku sc odpre c. kr. pripravnica za nem-§ke srednje Sole 16. septembra t. 1.
Napitnica na§ega cesarja. Na§ cesar jepri cesarski mizi v Miskolczu na Ogerskem carju napil tak6-le: „Daises praznujemo rojstni dan mojega iz-vrstnega prijatelja, cesarja raskega. Jaz jzpraznim svoj kozarec na njegovo blagostanje in popolno zdrav-je.w [Na te besede se obrne cesar proti ruskemu fge-neralu Feldmanuu, vojaska godba pa zasvira rusko himno, in ves dvor jo je stoj6 poslaSal.
Deselna kranjska vino-in sadjerejska Sola na Slapu pri Vipavi pri8no s 15. novembrom t. 1. nov tecaj. Poduk v trtoreji, kletarstvu, sadjereji, splo§nem kmetijstvu (tloznanstvo, gnojezaanstvo, oro-djeznanstvo, rastlinoroja, 2ivinoreja), zelcnjadoreji, ce-beloreji, sviloreji, kmetijskem kojigovodstvu, kemiji, fiziki, geometriji in praktifiuem merstvu, praktidnem I risanju, spisju in nemSkem jeziku, traja s poSitnica-
mi we'd dve celi leti. USni jezlk je sbvenski ter po-ducojeta dva redna ia eden izvanredni uCitelj. Za praktiCni podnk namesBena sta vincar in vrtoar. Za redne notranje uceoce te Sole sprejemajose lc popol-noma zdravi, krcpki fanti, katcri so vsaj 16. lcto in yudsko Solo z dobrim vspehom dovrSili. Za spretno kraojske mladenicc razpisalo se bode o svojem Casu nekoliko dezelnik Stipendij po 120 gl., ?a katere do-bodo stanovanje, hraao ia podak vzavodu. NeSlipen-disti, torej platujoci notranji uLeuci, plaCujojo, ako se z navadno brano gtipendistov zadovolijo po 120 gl. na lcto za hrano ia stanovanje, in siccr v mesecnili Obrokih po lOgl.naprej; hpj5ejcJijaoni_b^ljSp_hrajio iraeti, t. j. vsak dan jubo in mew s prikuno, potent placajo po 156 gl. na leto. Solnine plaSujejc redni, notranji, pla&ijoti ucenci po 20 gl. na leto in sicer v pol letoih zneskih po 10 gl. naprej, |Pravilno kule-kovaue prosnje za sprejem naj sc posiljajo podpisa-nemu vodstvu, tcr naj be jim pridene krotni list, zad-nje Solsko spriccvalo, spricevalo zadizanja in pravilno kolekovana ter legalizovana zaveza prosilccvih starSev ali varuiia, da ga bodo za cas bivanja na zavodu z vscm potrebuim prcskrbljevali.
Na Slapu, v septembru 1881.
Vodstvo dezelne vino-io sadjerejske Sole na Slapu pri Vipavi.
R, Dolenc,  vodja.
Bazstava obrtnijska in kraetijska v Trstu za leto 1882 v spomin petstoletnice, od kar je Tret pod naio cesarsko hlio, je zagotovljena, Odpre se 1. oziroma 13. avg. 1882 in zapre 15. nov. 1882. Vee* o tej razstavi, ki se sntije po Ludnih potih in sklepih, o priliki.
Katfglas. Ziviuskc razstavc, katera je bila na-povedana za 29. dan t. m. v Goriei, ue bo letos za-rad neprefidenih vzrokov.
Mila gora — Mengore. Ko se jo blizal shod na Mengoran, pri VolCab, sliSal sem v Gradnem rcCi: Prihodiijo nedeljo pojdem na Milogoro in ponesem tje fige, ker se dobro tam prodajo. Na vpraSanje moje: Kje je ta Milagora? dobil sem v odgovor popis kra-ja, po kterem sem spoznal, da refiejo Gradenei (in morda ttidi drugi Brici) Mengoram—Mila gora. Toga lepega imena niscm nikjer na Tolminskem sliSal, dasi mi je bila priloznost prav mnogokrat o Mengorah kuj sliSati, zlasti kedar sem se v prijazuih Volfiah usta-?il, Zato me je aiikato, to najdbo piiobCiti. Milagora bo labko kaj pomagala k etimologijt Mengore, vsaj labiates se radi zamenjajo. Sploh, brez vreduosti ni to lepo inic Milagora. *)                                   X.
Zahvala, V novifi je gospod Tone  Frfiila, tr«
gevee v Gorici, knji^nici kat. polit. fltalnice v (Japo-
vanu podaril 20 slovenskih kojig.  Prijetno dolznost
spolnovaje izreka iskreno zahvalo za ta znameniti dar.
Bl. Grea, jnredsednik.
Knjizeroo nazuanilo. P. o. narofinikom po-mozite golske knjige „Pm poduk* si dovoljujem na-znanjati, da pride v kratkem na svitlo v tiskarnici in zalo^bi Eleinmayra in Bamberga v Ljubljani. — Ob enem priporoctijem svoje §olsko blago po naslednjih znizanih cenah, in sicer pisanke z zemljevidi in brez njih pa 1.15 gl. (na debelo), risanke (po 3 gl. in '2"g[. 50) ter knjige: domoslovje (g), zgodovino (10), zemljepis (10, 26), geometrijo (24), rnalo fiziko (23), prirodopis (56), fiziko s kemijo (L0) in gospo-diDJstvo (30).
Lapajne, v KrSkem.
*) Kdo dragt bi utegnil misliti §o prej na j,mojno go-re«j p» mi stran ne poznamo, ia zato ne dajemo nikake vrod-BOBti ne tenia ne onemu izvodu- „Mila gora" je pa najprej od tod, da so Brici ime po svoje spremenili.                      Ui%
Listnica ured. Vec dopisov smo morali za to pot odloziti. ^noralcn sestavka: „Oslorejcem!tt prosimo za ptavo ime. To ostanc samo za nas. Ilvala za naptej.
Liatnica opravniStra. Po po§ti jz Siljano smo dobili 3 gl. narocnine; ker se je pozabil, naj nam g. uaroCuik blago-YOli poslati svoje ime.
Poslanica.
Ker se sploh sumi, da bi bil jaz pisal dopis v zadnjem fa predzadnjem listu „So5ett, glasefi se wiz Kornoa", zato prosim slavno uredni§tvo*), naj blago-Toli potrditi, da ni to istina, — nego da imamo tudi druge ljudi v ob5ini, katerih cuti niso se otrpneli. Omenjeni dopis je bil pisan popolnem v dubu ob5in> stYa> vox popoli — je pa -— vox Dei, tako se mi je nekjc povedalo.
Z odliaiim spoStovanjem vdani
Al. Strekelj.
Eomen, 12. sept 1881.
*) Radi potrdimo, da ni g. Al. Strekelj pisal dopisov »ia Komna" r zadnjih 2 §t. „Soeeu. OMalnjemo pa tudi*ob tej priliki, da je pri nas obde razsirjena bolezen sumnicenja, doloCnih eaeb, ako se kdo predrzne nekoliko resnice v cas-niWi objaviti. Ali se morda z zaslcdovanjom in preganjanjom zatrejo krmce in ucrednoati, kjer »e nahajajo!               Ur.
Objava!
Ker se raznasa govorica med mirenskimi vaSca-ni, kakor da bi bil podpisani spisavat dopise z napi-som: „Iz goriSke okolice" v polifcienem listu nSoCett, zadevajoce mirensko ob5ino, zato pro.ii podpisani si. nrcdniStyo*), naj bi blagovolilo pritiditi, da dotidni dopisi nikakor ne izvirajo iz pcrcsa ntzu po<lpisancga.
Miien, 12. sept. 1881.
Mihajlovic" Vnga, kaplan.
*) Potrdimo, da g. Mihnjlovifi Vnga v tej objavi „ome-njonih dopisov" ui pisal za BSocou.                                 Ur.
Javao zakvalG
izreka vsem unim BovSanem, ki bo blagovolili zadnjo fiast skazati moji dne 11. t. m. umerli soprugi ter jo sprejmiti do ktvja vcfinega poCitka
^alujo^i soprug M. MAVHFR. V Bovcu, 13. sept 1881.
Nove bnkvc  so priSle ravnokar  »a svctlo i imenora
„Lur§ka mati BoLja."
PreMeuc so u francoskega po g. Hcnriku Las-serrp. V njih ,je popisano, kako se jc mati Bo2ja prikazovala v Lurdit pretl nckoliko Ieti, in kako so se potem godili in so sc godd h\-de2i, Vcljajo mcliko vezane 1 gld., v polplatnu I gld. 20, v polusnji 1 gld. 25 kr., in vse v platnu 1 gl. 40 kr. Po poSti 10 kr. vec. Kdor vzame 10 iztisov, jih dobi poStninc prostc. Pro-daja jih prelagatelj Franjo AlareKif, kaplan v Senlvidu nacl Ljubljana in
Ittlffll llUKVfiri 7 LlUlilll,
ozdravlja pismeno spccijnlui zdravnik d.1*. SLilllstoli
v BraManill (Dresden, Saeh-Ben) Ym vclike vspelie (8000) velike medalje znau«t. druSt v I'arizu.
Zakaj bolelm toliko ljudi?
Pogostoma sc pritr>'2ujcjo, da se Ijudjo ilandancs vcliko manj dobro po6utijo ncgo nekdaj. Ni pa, da bi bilo vec na-lezljivih bolczni, ker jo dokazano ravno nasprotno, da to niso vcci (alco luulc in sc no Sirijo vec toliko, kolikor nckibij. in sicer zato no, kor ho skrbi bolj za santtaniu mircdhr*. i:i kt-r imajo veliko veu skrbi za¦ zdravstvene zadcvi»: ti> pa jr vrn-dar gotovo, da boleliajo Ijndjo veliko bolj v hrb'ai in v prsili, in da so pocutijo, kakor da bi bili broz nioci in mrtvi. in vse to brez vidnih vzrokov. Koliko jih jo, ki un nritofaijcjo po jedi o bolcfiinab in tiSCanji v ^oiodeu, tud«, kudur so W malo pov^ili. Drugi so Sutijo oncmogli zarad lipprobavljivo.sti. Ti>n-ceri cutijo boloeino v glavi, na zolci, ncprijotin;m dilianji, ki jo zlasti noprijetno onim, ki obcujejo v. nami, in je p<Wi>bn<> noprijetno zjutraj. VoCknit slteimo: hujso so pocutim in scin trudneji, kodar vstanem, kot pa, kedar se vlozem. Pogo-stoma naluyamo tudi slaba usta, jed nam ne disi, ali pa no morcmo niccsar povziti pri obodu.
Ti so pa najmanjsi naslcdki, da se elabc pocutimo, in vendar jo nesre&i in tivijonjo voliko zarutl toga j zadrznje nas za vsako veseljo in opravilo!
Vzroka pa nam ni troba dalec iskati; vzrok tici v io-lodcu in v prebavilih, katera (bolj kot bi si ulovok mislil) provzroCujojo skodo in trpljenje skoro v vsoh drugiit telesnih opvavilih. Ko bi bilo mogoiSo ohrantti zoiodec v iijegovom pra-vilncm stan.ji, in ko bi bil drob proat zaprtij in nopotrobne driste, bi clovek dosegel veliko veco starost nego jo do.srze.
Ta dva pogoja kazeta pot za stanovitno zdravjo. Zolo-dec je, kakor kolo v kolesib, in kakor vtegui' nopravihu* te-kanje onega kolesa v uri podreti ves urni siroj, ko vnici urno delovanje za kazanjo casa, ravno tako se godi z imr>nitninu prebavili; ako pa pvonehajo natanko in pravilno delovali, po* konSajo h torn vsled oslabljene moei iu nedelavnosti — in teh jo legija — delavnost vsoh od njih odvisnih delov, in vtv i-lo-veski melianizem trpi zarad toga, kar bolnik ncprijerno vo in obcuti.
Ako toco pa strojevo kolo pavilno, kuzo tudi pravi cas. in bistveno urno delovanje -• ki jo merilo casa — jo zopefc na pravcm nteatu. Ako se pa zlo vgnjezdi, so kolesa — na-mesto da bi skupno delovala — poskodujejo in razrusijo, iii so tako unieijo. Ravno taka je s sestavo oloveskega telesa kakor ura, potrobujo tupa tarn uravnavc. Ako podelispokvar-jenim organom zopet naavno raoc, delovali bodo zopet pravilno, in nobtm oi'gan ner bo rusil ali nereden, v Skodo in bo-leoino drugih. Da so pa to dose2e, mora so prcbava po-spcSevati s tokom tekocine, ki pripada spodnjemu zelodeu, in to se dosoi&o najvsposniSo z BShiiker ekstraktom"; ta po-deli moc sielodcu, drobu 2ivost in mofi, ozivi jotra, za vece veseljo Hvljenja in zdravja vseni, ki ga rabijo.
Cena steklu gl. 1.25 gld. Dobiva sc v Gorici pri goapo-du lekarniku Jak. Oristofoletti-ju.
Ve6 4 do 5 letiilh
ZREBCEV
najboljsega tirolsko—Stajarskega lehkoga in tezkega plemena so igce v nafcup. Posredovalci dobro dyslj. Ponudbe naj se pisrjo na W. S. 84i) an Haasenstein & Vogler iu Leipzig.
3Mi
so na prodaj pri KOLAIllCr, kotlarji   1 r/.a kosarno,                         if
Na podlogi razsodbo v. <:. k. ilez. zdiavni-Skega sveta od v, e. k. nainc.itnisLvji dovoljene
Marijaceljske kaplje za zelodec
izvrsten pripomocek zoper vse ze!ode6ne bolezni
] (Ml i o   pa h> hponasa pii
iiihriirrti,   zclodofni   slabo*
;!i, slabodissmni diliu,   kc*
dar tilovcka nain»nj«, mu  ki-
slo podaja,   kodar  ga &rizo
ali   vjeda,   pri   zelodoCnem
katarn, zgagi ali rc/alci, Co
so  nareja  pi-sek  ali   ka&i,
pri preobilnosti slin, zlat.on-
ei,   pri  Ktudii   in   uiManji,
ulavolioln,   piiliiijiijiinin  od
zolodra,   ^elodociu'm   krou,
pri zaprtom zi\otn,   piena-
sitonosti   iiodi  z jedmi  ali
pijaCami,  pi*, glilah, vranfnili, jetcniili ali be-
moroidalnib bolcslih.
Vsaka steklcuica static b podukom o rabi 35 kr.
Glavna znloga za (ioi ico  pri gospodn le-
kaniMarju  A.  pi.  Giroiii-oli v  Gorici,   blizo
„treh kron".
Centralna zaloga zarazposiljanjo: Apothcko zum hciligcn Schutzcngel des Carl Brady, Krem-sior, Maoiirou.
int. Crsjoric,
sedaj v svoji lastni hiSi Via Francesco Giuseppe blizu staroga goriS-kega pokopaliSC-a,
sprejema vsako mizarsko in tapecirsko delo ter garantuje, da bode dobro in trajno izvrseno.                                          »¦
Priporoca ob cnem  svojo   liogato zalogo iiiSne opravc  (mobilij), tape- j eirskega blaga in zrcal po prav spo-dobnih ceuah.                                            |
<4
GLASOVIRJI!
Glasovirji, ze rabljeni:
od Sehoit-a po 180 do 230 gold, od Riedl-a   po 250 do 300    „ 2 Boesendorfer-jct& po 450    „ Cisto novi':
Kutseliera, 1. vrste 430 gld. Mayer,       1, vrsto 450   „ Pri g. F. Dragatiii-w, t Gorici, via MorelH §t. 12.
Isdajatelj in odgovorni urednik:   F. PODGOKNIK. — Tiska: „Hilarijanska tiskarna" v Gorici.