^vWtfP<,sppSf W/^^f^i^ Št. 60. V Gorici, dne 22. flSi|a 1900. Izhaja trikrat n« te4e« *• 4estth tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, jutranje Jz-danje opoldne, teJerno izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami tor s ,Kažipotom * ob novem letu vred po poŠti prejemala ali v Gorici na dom posiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pQl.leta . . V.......,6.A. JO |.kJt_ t 3-30 četrt leta 3 ,40 „ ***. i t"70 ro&aitiiCne številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici Atv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A, GabrSček vsak dan od 8. ure ajutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnino w ne oziramo. „PRIMOREČ" izhaja neodvisno-od «Sooe> vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «Soca» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trsta v tobakarni Lavrendič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. ¦^—......."' SOČA Tečaj XXX. (Večerno tedanje). Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vnuki gan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do S. popoldne? ob nedeljah in praznikih od 9. do IS. dop., UpravniJtvo se nahaja v Gosposki ulici St. 9. Dopisi naj se pogtfjajoje uredništvu. Naročnina, reklamacije in" druge refii, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le uprarniStvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne Oglasi In poslani«* se računijo po petit-vistah, de tiskano 1-lcrat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje 5rke po prostora. 6 Sarocnino in oflaseje plačati Ioco Gorica. „6oriSkii TIskarna« A. Gabršček tiska in zalaga razen «Soce» m «Pnmoroa» Še .Slovansko knjižnico«. katera izhaja moseSno v snopi5ih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici, se racunijo po 20 kr. petit-vrstioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! «Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. I/. Meljavec) tiska in zal, Semenišče-ognjišče vsega zlega v deželi. (ione a in »Primorski List« sta glasili dveh semeniških profesorjev dr. (J r e g o r č i č a in dr. I' a v 1 i t; e ter njiju oboževalcev. ])a prihaja po teh d vel: listih ves razjtor, ves ta ostudni hoj, je pač že skoro splošno priznano. Seminiški gospodje imajo namreč strahovito malo dela ; »e vemo, za kaj dobivajo tako mastne plače. Dr. Gregorčič ima 24 prostih ur na dan, dr. Pavlica pa blizu toliko. Oas pa je treba kako ubiti; jedniga uporabljajo pametno, dr. Gregorčič in dr. Pavlica pa sta se vrgla z vsemi silami v grdi boj proti narodno-nupredni stranki. Vsak dan nas presenetita s kako novo spletkarijo, katero moramo primerno zavrniti, da ne pahneta ljudstva v nesrečo. Koliko časa polratimo za take neplodne boje, ko bi lahko delali za uresničenje občekoristnih načrtov v smislu modernega napredka v poljedelstvu, v trgovini ali obrtniji! »Primorski Lisi od 17. t. m. nas je zopet presenetil r- tako novo spletkarijo iz semenišča: Pdom ljudske Posojilnice, ki so nagi somišljeniki, priporočamo, da naj za zdaj še ne odpovedujejo o p r a-vilnih deležev, ker je za to se čas do konca novembra t. 1. Isto veljaj tudi udom Trgovsko-obrtne zadruge . O svojem času bodo vsi opozorjeni, kaj jim je storiti. Uazume se samo po sebi, da bomo ustanovili se svojim denarjem svoje zavode. Mi smo svarili in prosili, da naj bi se ne ustanovljalo novih denarnih zavodov poleg vže obstoječih. Toda, odkar so Turna-Gabršček-Stanič ustanovili liberalno stranko, s k a t e r o imajo vzeti narodu vero in spoštovanje do cerkve, in od karso sami izjavili, da denarni zavodi so njihovi in da morajo njim služiti za izvršitev načrtov proti cerkvi, je naša dolžnost pred Bogom in pred narodom — v z e t i j i m zadnji vin a r, o katerem smo mi gos pod ar j i. To je naša jasna beseda . MARCO VISCONTI Zgodovinski roman -5K- Jtalijaaski napisal Ccmmaso 6rossi. V Milanu, po Lombardiji, po celi Italiji so potem govorili in razlagali na sto načinov konec slavnega vojščaka. Naravno, da so tudi skrivnostno povest o njegovi ljubezni na različne načine spravili v zvezo z njegovo smrtjo. Nekateri so celo verjeli, da se je Marko sam zabodel in potem skočil skozi okno namestnikovega dvorca iz obupa, ker je bil storil umoriti Biče radi slepe ljubosumnosti. Drugi so se pa delali, kakor da bi res verjeli to, in sicer z nar».„-nc-m, da bi se dobrikali mogotcem, katerim je bilo mnogo na tem, da bi se očistili tiste sramote. Te glasove je slišal Koliko lumparij v malo vrsticah! Zares, semenišču v čast, kardinalu Missiji v ponos, katoliški cerkvi pa v — korist! S koliko brezobraznostjo pišejo, da...,: Tuma-Gabrščok-Stanič so ustanovili 1 i b e r a In o stranko, s k a t e r o imajo vzeti n n r o d u v e ro i n s postov a n j e d o e e r k v e.... In malo niže stoji, da smo mi liberalci.... sami izjavili, da denarni zavodi so naši in da nam morajo služili za izvršitev načrtov proti cerkvi.... S koliko predrznostjo pošiljajo ob vsaki priliki v svet podobne laži o naši stranki! Svoj namen dosezajo pa le še pri teroijalkah iu neukih ljudeh ; ker je pa teh vedno manj, zato se tudi vedno krči stavilo ljndij, ki verujejo, da hočemo pregnati vero in cerkev. Nasprotno, že danes je večina na naši strani, ki je prepričana, da veri in cerkvi v resnici škodujeta le »Gorim« in Pr. List - a Soča« in -Primorec* se borita proti nevrednim učencem Kristusovim, ki onečaščujejo svoj poklic ter sramote vero in cerkev.... Ti ljudje so brez sramote! Vprašamo: Kdaj, kje, kdo bi bili trdili, da naši denarni zavodi morajo služiti za izvršitev načrtov proti cerkvi V Poživljamo lažniko okrog semeniškega lista, da to povedo ! — Ali tem ljudem ni za resnico, k«ir ta govori vedno proti njim ! Zato nam ostanejo dolžni odgovor tudi na ta poziv, kakor na vse dosedanje ! Oni dotro vodi*, da sta bila oba denarna zavoda vedno vzvišena nad bratomoru; domači boj; vsakdo je bil enako postrežen, ne oziraje se na njegovo po-litiško prepričanje ali na strankarstvo; vedo tudi, da tako nepristranost so vedno naglašali iu izvrševali le pristaši naše stranke! Preidimo na poglavitno ost gori ponatisnjene nečuvenosti v Prim. Listu«. Tu se organizuje in j a v no vodi najgrša vseh lumparij, ki je mogoča proti denarnim zavodom. Somišljenikom ene politiške stranke so dajejo v javnem listu navodi, kdaj in kako naj naskočijo denaren zavod, kdaj naj od- in potomstvu izročil kak zgodovinar tisto dobe, ki je bil preveč lehkoveren ali pa preboječ, da bi preiskal ali branil resnico. Azario, bolj oprezen nego drugi, pravi, da o njegovi smrti se no more nič gotovega povedati; in pa da se je sploh govorilo o njem mnogo neresničnega, a mnogo da se je zamolčalo, kar je on res storil*). A zunaj Lombardije, kjer se niso L bali Viseontijev, ni bil nihče kakega *j .... de cuju.s m o rte certum ignoratur___M u 11 a d i c c h a n t u r, q u a e non f ariehat: e t m« t ta fa ciebat. quac n o n d i c e I) a n t u r. Pcttri Azarii, C h r o n i-con, cap. VII. Zmedenost naših zgodovinarjev pri poročanju o Markovfcj smrti je preočividna. Ta pravi tako. uni drugače, a pri vsakem se lehko opazi, da hoče kaj zakrivati. Bonincontro Moriggia, istodobni zgodovinar iz Mnnze, si pomaga iz zadregeVz vestjo, ki je navadna pri takih razmerah, da ga je zadela kup. Povedavši, da je dal Marko utopiti Biče in njeno postrežnico v rovu, ki je. obkrožal rosatki grad — ta pripovedka je bila namreč, tedaj najbolj razSirjena, in tako jo je sprejela večina poznejših zgodovinarjev — nadaljuje tako ; -Posten de necepulcher-r i m a e a m a t r i c i s s\« d o 1 u it.... d i e q u a- povedd deleže in sploh »zadnji vinar, kateri so oni gospodarji«. '"¦Kg spominjamo so na kak podoben slučaj v drugih narodih. Povsod drugod bi posegla proti takim lopovščinam tudi oblastva, lo pri nas vse mirno gledajo in so najbrže Se veseld, da so Slovenci tako ostudno koljomo mod seboj. Ali kar jo, to je, in s tem morata začeti računiti oba naša denarna zavoda v Gorici. To, kar je pisal zadnjič »Pr. List«, ju tako živo zadeva, da morata začeti izvajati potrebne posledice v svojo varstvo in v korist ljudstva. Najprej naj povemo, da nasprotniki imajo razmeroma malo denarja v naših dveh zavodih. Kakor pa kaže predrzno ruvanje v »Prim. Listu«, morata sama delati na to, da so čim prej rešita takih nezanesljivih denarjev, a novih ne sprejemali. Gotovost in stabilnost zavodov torej zahtovata, da postaneta ros le ene politično stranko, a pristašev drugo se morata skrbno ogibati, ako nočeta sluti vsak čas pred tako podlo agitacijo, kakoršno danes kar javno vodi - »Prim. List*. V interesu zavodov samih jo torej, da so p o 1 n g o m a odkrižata nasprotnikov ! P o 1 a g o m a, smo rekli! »Prim. Listu« pa menda to ni prav, da bi se dovršila taka prememba le p o 1 a g o m a, marveč skokoma, vsi na en dan naj bi prihrumeli in zahtevali svoje denarje. Oni ved6 dobro, da denarni zavodi ne smejo držati veliko denarja v blagajnah, marveč je razposojen in drugače naložen ali vezan. Z organi-zovanim naskokom pa spravijo lahko tudi' največji denarni zavod v položaj, da ne more vsem izplačati zahtevanih svot. Kdor vodi tako akcijo, vodi čisto navadno in kazni vredno lumparij o. Ali gospodje ne mislijo na to, da s takimi lopovščinami bi naša zavoda ne spravili v nikake škripce. Ako imajo pristaši nasprotne politiške stranke pri posojilnici ali zadrugi denarja naloženega, tedaj je Še več takih, ki so jima dolžni. Kaj bi sledilo ? ! Naravno, da bi zavoda ne porabila v tak namen svojih navadnih virov, pač pa, drugega mnenja nego da je bil Marko umorjen vsled ukaza svojega nečaka in bratov. Da ne omenimo drugih, Ivan Villani, ki se je bil dobro seznanil z Markom v Florenciji, in je imel opraviti ž njim v zadevi mesta Lucce, pravi to razločno, in cel<5 navaja razlog, zakaj da je pri naših zgodovinarjih ostala ta točka nejasna in negotova; k sporočilu o Markovi- smrti dodaja namreč te bedam sanus corpore, tamen perversa mente, anlam dominationis civitatis Mediolani in travit et ibiin praesentia pluvimorum, ei favorem non dantium, subitomors, quae nulli parcit,viol«nter eum oppressit. — Chronicon Modoetiense, cap. XLIL (Potem se je kesal, da je storil umoriti prekrasno ljubico.... in nekega dne je, zdrav na telesu a s slabimi mislimi v glavi, vstopil v vladni dvorec v Milanu, in tam ga je v prisotnosti mnogih, ki inu niso bili naklonjeni, nagloma zadela smrt, katera nikomur ne prizanaša). Dejstvo je v istini jako nejasno povedano. Kaj si moramo prav za prav misliti pri tistih besedah : p e r v e r s n m e n t c ? in kaj pri tistih: in praesentia plurimorum, fei favorem n o n d a n t i u m V Kateri mu niso bili da ves odpovedani denar nasprotne stranke plačajo — dolžniki, ki hote" ali nehot« trobijo v njihov rog. Kmetje bi imeli mnogo nepotrebnih stroškov in sitnostij — in povedati jim bo treba, komu se imajo za vse zahvaliti. — Kaj bo sledilo, si lahko vsakdo sam misli! To je naš prvi odgovor. Drugo prihodnjič. dopisi. Iz učiteljskih krogov. — Slovensko uciteljstvo na Goriškem je razkosano v tri stranke, kar se je jasno pokazalo za državno-zborske volitve. Nekaj uCiteljstva se je oklenilo narodno-napredne stranke; nekaj pomaga vloci dr. Gregorčičevi stranki težki voz z razklopotanimi kolesi; ostalo uCltoljslvo je sedlo na limanice „Prim. listu". Oglejmo si nekoliko bližjo te tri stranke z učiteljskega stališča. Narodno-napredna stranka se jo pojavila v najnovejšem Času kot reakcija hudega tororizmo dr. GrogorCiCa in grofu A. Goro-ninija. Stranka je zasnovana na trdni, solidni podlagi, priznavajoč vsem stanovom enakopravnost in isto veljavo. Vzela je v svoj program tudi učiteljsko prasanje, izrekla se je za zboljšanje gmotnega stanja in nadaljno izobrazbo. Stranka ima v svojem okrilji svobodomiselne elemente cele dežele, kateri so nam porok njene agilnosti in vsestranskega vspeha na gospodarskem, obrtnem i:i narodnem polju. Stranka dr. Gregorčiča z njeno srednjeveško »Slogo" je prehodna stranka, s katero ni resno računati, saj ona ne bo imela trajnega obstanka. Njej velja pregovor: Ter-tium non datur. Ta stranka bi bila uCitelj-stvu že davno lahko odpomogla, a mesto tega je nas cel6 prikrajšala na dohodkih, kar nam dovolj jasno dokazuje ,Crna tabla*. S to stranko, kakor rečeno, nam ni računati, pač pa si moramo ogledati sedanjo stranko »Prim 1.", Ta strancica je navdihnjena s pristnim klerikalizmom ter nima dosedaj nikake politične veljave. Na vnanje se pokazuje učitelj-stvu kot prijateljica; v notranjem pa goji upanje in stremi po tem, kako da spravi šolstvo pod svoje oblasti I Vsiljuje se mi prasanje, katere stranke se naj uciteljstvo oklene? Kdor ni političen otrok, kdor premolruje trezno sedanji položaj i razmere ter vidi prisede : «Ta sramotni umor messer Marka je Milance silno vznemiril, a radi strahu* se ni upal nikdo o tem govoriti*. Da bodo naši bralci vedeli, kaj se jo tačas o tem mislilo v Lucci, ali natančneje povedano, kaj je mislil neki glumec-pesnik luceanski, navedemo tu žalostinko, katero je ta pel pri nekem viteškem obedu tisti dan, ko je došla ta vest v tisto mesto. (Dalje pride). naklonjeni? in zakaj ne? Pogle*«no, kak6 jeCez 130 let zadevo omenil neki drugi zgodovinar (Bernardino Corio). Ta se je deloma oklenil te vesti Moriggie, a deloma jo je po svoje zasukal ter nam pojasnjuje tiste besede starega kronista,0 vpletnje novo vest, katere hi omenjal nobeden pisatelj iz Markove dobe, in bi bila neverjetna, tudi če bi se nahajala v bilježkah zgodovinarjev iz njegovega časa. Evo njegove besede: »Marko je dal utopiti Biče in njeno postrežnico v grajskem rovu; a potem se je neznano kesal, da je umoril prelepo ljubico. Ker je bil potem zasramovan za to, je prišel nekega dne kakor besen v knežji dvorec, in je začel z nekimi svojimi hlapci vse pleniti; a koneCno je ostal 4>rez pomoči i t. d,» I Tako se piše zgodovina! hodnjost za nekaj let pred seboj, temu je odgovor nepotreben. Vsakemu drugemu pa odločno odgovorim: Okleni m o se na-rodno-napredne stranke, ker le s to stranko zamore učiteljstvo hoditi, če se noče samo zaničevati in teptati v blato. Nepolitično bi bilo podpirati stranko dr. Gregorčiča, katere obstanek je nemogoč. Bedasto in izdajalsko bi bilo podpirati klerikalno stranko iz naslednjega: Učitelj in duhovnik sta na deželi konkurenčna stanova radi ugleda. Učitelj, kateri se slepo uda duhovniku ter mu služi v politične namene, ne skrbi za ugled svojega stanu. Takošen učitelj dela sam proti sebi oziroma proti stanu. Tovariši! ali ne zasluži tak učitelj po vsej pravici, da ga nazivljemo »izdajica* ? Zalibože, da imamo že dosti takih izdajic — sebičnežev, katerim je stanovski ponos deveta briga. Tolažimo pa se s tem, d- med sto ovcami je vedno kaka garjeva. Tovariši, oklenimo se narodno-napredne stranke, ker le v tej stranki jo našemu stanu zagotovljeno častno mesto. Tovariši, organizujmo so, da solidarno odbijemo hude navale, kateri nam prele od naših navideznih prijateljev v črnih taiarjih. Dixi. Iz Bukovice, dne 20. maja 1900. — Čislano uredništvo »Soče" blagovoljno prosim, sledeče vrstice v svojem listu priobčiti, resnici na ljubo in v lastno obrambo, če tudi že malce zakasnelo. V »Primorskem listu" z dnem 1. marca 1890. št. 10 sem bil po krivem nesramno napaden, očitali so mi, da bralno društvo, katero se je resnično ustanovilo v Bukovici, bi bilo imelo svoj sedež v mojej krčmi in kojemu predsedujem jaz, ter da je bil ustanovni shod pret. nedeljo t. j. 25. marca med popoldansko službo božjo v mojej krčmi. Resnici na ljubo izjavljam, da istega dne je bila osnovalnega odbora seja, in sicer ob 4'/, mi popoldne; javljeno je sicer bilo, aH po pomoti ob 2. uri, kar pa se ni vršilo, kakor rečeno. Nt res, da sem jaz temu društvu predsednik, temveč le odborov član. Gosp. dopisnik, slabo ste biti poučeni. — Sicer bi bilo bolje, verjemite mi, ako bi malce tudi svoj prag pometli, kakor da stikate po druzih koteh 1 Vedite, da tudi Vaša postranska opravila ne povzdigujejo Vas, Bog si ga vedi na kak prestol, temveč še ponižujejo Vas. Pastirovati najimenitnejše stvari božje, in pa barantati z opeko, se ujema z znanim pregovorom: »S konja na osla". No, saj urnem, da Vam je cvenk več nego pametna izomika, za katero bi se morali posvetiti z dušo in telesom. Geslo Vam je: Uničiti vsak naroden napredek in pospešiti terorizem, ker s Um se da boljše kupčevati. Le odpirajte zaslepljen-cem oči, da Vas laže ogledajo! Vedite, da taki nesramni, neresnični napadi Vam nikakor ne delajo časti, temveč kažejo le fanatizem, ki je Vam edino lasten, in s katerim bi radi vse stanove podjarmili, ter ž njimi ravnali svojevoljno sebi v korist; ali upam, da ne pojde tako gladko. Še to naj Vam k sklepu rečem: Bolje se ujema krčma in bralno društvo, kakor pa cerkev in propaganda v strankarske namene! »Prizad et oštir". Biheinberk, 15. maja. — Včeraj je pregledovala tudi pri nas vladna komisija železniško črto. Dornberg bi rad imel lastno postajo, —Komenci bi radi približali rihem-berško svojemu kraju. Te razne želje in predloge občin je sprejemala komisija v zapisnik. Radovedni smo pa, kako naši brumni občinski očetje poskrbe za nove dovozne ceste h kolodvoru. Take ceste morajo biti varne pred vsakim poplavo m in iztekati se morajo v osredje krajevnega prometa po najkrajši črti. Naš župan še /mirom pobira po 10-15 kr. od vsakega živinskega lista - čeravno mu tajništvo in tiskanice občina iz blagajne plačuje. Bržkone skrbi na ta način sinu za tobak. Pred kratkim časom so bili povabili vrhovski starešine župana in spremstvo njegovo v hišo Cermelovo na heklo belega, 100 jajc in 4 »greste" čebule. Pridrla je pa nenadoma v obednico stara škrbasta »furija" ter nepriljubljene lačneže z metlo in ostrimi očitanji izgnala, ko se je ravno družba najbolje zabavala. Kakor razumemo, nam kažejo našega župana njegovi dohtarji v »Prim. listu", kako zna spretno nizati rihemberške krone na svoj »patanošlerček". Zadnji čas je pa prišel do deželne in vladine gnjati ter zdaj prav pridno obira kost okolo cestnih in drugih podpor. Potoma pa zafrkuje , narodne napred-njake" z bebci. Ali bi ne bilo praktično, ko bi to »šport cajtengo" semeniških dohta-rjev ¦— sveže tiskano rabile njih kuharice lepo pobožno za zavijanje klobas in svinske masti; — kaj se Vam zdi, gosp. urednik?! Imam pa še nekaj v spominu. Kukavica Vam je zanesla v »Sočo« jajce — (recimo pristaš semeniške stranke svoj članek). Občinarji splošno jako obžalujemo*) napad na osebo našega prečast. g. župnika, kateri se v nikake politične kombinacije ne utika, *) M; se Vam pridrbžnjemo. Ur. skrbi vestno le za opravljanje svoje duhovske dolžnosti. Edino z odpravo javnih plesov si je stekel več zaslug za blagor občine kakor vsi Robiči In Pavlice, Pri tem njegovem delovanju so mu ravno pripadniki stare garde mazali hišo in streljali v noči pod okni. Dotičnemu dopisniku pa svetujemo, naj se zgleduje nad g. župnikom v spolnovanju njegove službe — naj se ne kaže v fraku in rokovicah na fantovskih brjarjih, naj v složnosti živi s svojo soprogo, naj manj po-litikuje — potem ga bodo tudi škrbe in drdre pustile v miru, tudi bo imel bolj mirrte živce. Zastaranim domačim politikonom pa kličemo : »pikon, pikon — ker boben je blizo V* Zupan se redi, vi revčki pa vsak dan medleje izgledate. Komen, 19. maja 1900. — Že pred par leti je počastil našo občino s svojim posetom gosp. Ivan Lapajne z namenom, da ustanovi na Reiffeisenovi podlagi okrajno posojilnico. Pri prvotni ustanovni seji se je zbralo dokaj zavednih občanov in voljen je bil tudi pripravljalni odbor. Toda vsled nerazumljive mlačnosti in brezbrižnosti je ostala posojilnica le pobožna želja. Z dohodom beiežnika gosp. Ig. Kotnika, kateremu naj bode tutti na tem mestu izrečena najtoplejša zalivala, je prišlo to posojilniško vprašanje v novi tir, in njegovi hvalevredni unetosti, njegovemu požrtvovalnemu in veščemu sodelovanju gre v prvi vrsti čast, da počne ta toli zaželjna posojilnica že v najkrajšem času svoje blagodejno delovanje. »Okrajna posojilnica v Komnu reg, zadruga z neomenj. jamstvom" ima svojim predsednikom preč. gosp. Iv. Luke-žiča. dekana v Komnu, odbornikom pa gg. I. Švara, župan, Jos. Kovačič, veleposestnik, A. Gaspari vsi iz Korana, Fr. Kotnik, učitelj v Gabrovici, And. Dugulin, Sveto in Jos. Mi-lanič z Volčjegagrada. Posojilnica bode enkrat v tednu poslovala in odločen je kot uradni dan četrtek. Obrestno merilo za posojila je sledeče • na osobni kredit po 6% » zastave » 57»%« Hranilne vloge obrestujejo se po 472 %« Blagodejen namen posojilnice, svojim zadružnikom s posojili pripomoči in k varčnosti in dobremu gospodarstvu napeljati, vzbuja v nas upanje, da se oklenejo te -posojilnice vsi rodoljubni občani in vsi oni, katerim je sploh zboljšanje gmotnega stanja kmeta-trpina na srcu. Želeti pa tudi moramo, da postane naša posojilnica vez drugih narodnih trdnjav, in da združena z istimi odbija navale mogočnega tujega kapitala, da širi samozavest in spoznaje gmotnih in moralnih moči v nas v boju proti našim brezobzirnim nasprotnikom. V to pa Bog pomozi l — Registrovati moram pa še drug lep napredek. Ustanovili smo za naš okraj sadjarstvo društvo. Močna udeležba ljudstva pri ustanovnem zborovanju je vzbujala najlepše upanje, a pristop je bil mlačen, jako mlačen. Pustite na stran svoje puhlo in bresmiselno filozofiranje, ker s tim se le osmešite. Pristopajte društvu, ki ima v prvi vrsti namen, pomagati kmetu, in pokažite svetu, da niste hotentoti! Log pod Mangartom, dne 17. maja 1900. — G. urednik, dovolite i mojej osebi nekoliko prostorčka v cenjenej »Soči", da našima nekoliko posvetim, da se mi ne zgubita v temi. Opravičiti se je hotel g. nune na dopis »Soče" št. 47., a ponesrečilo se mu je. V odgovor istega v »Norici" št. 35. povem samo nekaj, kakor sledi, a biti hočem stvarna. V slučaju pak, povem mu, kar mu gre, saj mu večina skoraj že vošči škofovsko službo in prosijo: »Reši nas njega o Gospod". Račun brez krčmarja delati, je težko. Ga li morda nista vidva? Sta-li bita res tako krščansko zabita? Smolen, jako smolen ste, g. nune, saj pravijo ljudje, da z Vami pamtijo še jednega tacega. Niste mi prigovarjal, naj opustim pošto, da imam z isto le zgubo ? Naj grem drugam sreče iskat? Mogoče sem Vam in Vašej trn v peti?! Zame je kruha dovelj tu, meni ga ni treba iskat hoditi, pojte ga raje Vi, če mislite, da ste že nas dovelj izmolzel, ako ne, čakajte še toliko, da. obvisite na smolenern stolcu, kojega Vi rad drugim podtikate, in na kojem morda tudi obvisite. Domačini smo, j saj se poznamo ! Prašam pa Vas, kje je ono hvalisanje o onih 4 uradih na poštno ravnateljstvo ? Koliko ptičev sta ujela? Rada bi poznala oni kritični čas? Ali nista dobila pod nos ? Rada Vama verujem, da sta prigovarjala, da bi se naselil premeščeni poštni urad v bratovi hiši, a to le pod pretvezo sedanjega katolicizma! Ali ni res ? ! Ne smešita se pred svetom, ker sta už* itak dovelj smešna! Saj se poznamo 1 Osar tutto! ne pojde! Za danes dovelj! Ako treba, povem Vama prihodnjič kaj več, da Vaju bo še glava bolela. Kar pa imata, prosim,, r a dan, da se bomo iz očij v oči bojew'< ker zahrbtni boji so malo vredni in takih te poslužujejo le oni, kojim je ljubša črna ma. Vam pa, g. Martin, svetujem, da drugič ni treba valiti krivdo na druzega, kakor ste to storili v pričo 12 starašin, saj poznate domači pregovor, ki pravi: »Gliha vkup štriha"! »Do vidova"! Kat. Mlekuš, c. kr. poštarica. Domače in razne novice. P. n. gg. naročnikom na znanje! — Ker je v četrtek praznik, izide prihodnja številka »Soče* šele v soboto, kakor je bilo določeno začetkom leta, da akp pade na torek, četrtek ali soboto praznik, ne izide list. Zato pa bo »Primorec* v petek raznovrstnejši. Zrelostni izpiti. — Včeraj so pričeli pismeni zrelostni izpiti za g.čne kandidatinje IV. tečaja na tukajšnjem ženskem učiteljišču, za -osmošolce tukajšnjega gimnazija prično pismeni zrelostni izpiti dne 28. t. m. Izlet »Goriškega Sokola" v Miren je bil za to čilo društvo vesel pojav čedalje in-tenzivnejega napredka. — Vreme je bilo precej neprijazno. V soboto je bil dež cel dan in pozno po noči. V nedeljo proti jutru se je zjasnilo, toda mrzlotno je bilo cel dan, popoldne pa je pihal precej neprijeten veter, ki je marsikoga odvrnil od sprehoda v Miren. Dvorišče g. Mih. Faganela je bilo kaj lepo prirejeno. Do 5. popoldne se je zbralo blizu 700 oseb, večinoma iz boljših krogov. Nižje sta morda bolj mikala javna plesa v Vrtojbi" in Škrljah, torej v najbližji soseščini. Že pred nastopom Sokolov je svirala vojaška godba iz Gorice nekoliko koncertnih komadov. Ob 5V4 je nastopila četa 25 telovadcev pod načelstven br. Schaupa. Prikorakali so v lepem, menjajočem se redu na zaznamovane prostore na prostornem podu in izvajali po laktu godbe prav dobro sestavljene proste vaje. Občinstvu je ta nastop jako ugajal. Moramo priznati, da so telovadci — dasi večinoma novinci, ker starejši vedno odpadajo — prav dobro izvršili svojo nalogo. Vaje na bradlji in drogu so tudi jako ugajale. Prav vratolomne vaje so izvajali srčno in prav dobro. Vse je vodil br. Schaup, dasi je bil še dan poprej v postelji radi bolezni. Hvala mu! Videlo se je, da se mnogo trudi v društveni telovadnici. Pozneje se je vnela prav živahna plesna zabava, |;rava ljudska veselica, prosto ljudstvo in gospoda v slikovito pisani družbi ob krasni razsvetljavi s plinovo lučjo »acetilen". Do polnoči se je prav živahno plesalo, potem pa je bila veselica zaključena. — Take plesne zabave naj bi se pogosto vršile po vsej okolici mesto tistih javnih plesov, ki so mladini le v pogubo, le v podivjanje... Za l gSd. je plesal vsakdo lehko nad 4 ure, dočim bi na javnih plesih (po 10 kr. komaelič) zaplesal do 5 gld. V t a k i družbi pa so izključeni vsi oni žalostni prizori, ki so navadni spremljevalci javnih plesov. Omikana družba inteligence vzgojevalno vpliva na kmečko ljudstvo, ki se nehote priuči lepšemu obnašanju, one grde napake in strasti se pa umikajo...... Poznamo mladež tudi v Mirnu in okolici in vemo, kako minevajo javni plesi: ta večer pa je minul brez najmanjšega neprijetnega dogodka; vse je bilo veselo, zabava pa živahna in vseskozi dostojna. — Toliko onim gospodom, ki se prav čudno obnašajo enako nasproti društvenim kak ostalim plesom. Naš pirotehnik gc p. Ferd. M akne je zvečer prižigal krasne umetne ognje; dvoje koles je bilo zares mojstersko delo. — V tem pogledu se mu ni bati tuje konkurence, naši ljudje pa ne potrebujejo tujih izdelkov. Umeje se, da društvo ni imelo dobička od te veselice; zadovoljno bo, ako je pokrilo velike stroške. Drugo ljudsko veselico priredi junija kje drugod v okolici. Osebna doliodarina za Gorico. — Dne 16. t. m. je pričela cenilna komisija pol. okraja Gorica (mesto) svoje delovanje za priredbo osebne dohodarine v letu 1900. pod predsedstvom c. kr. finančnega svetovalca g. Ernesta Rovisa. Udje komisije so gospodje: Jurij vitez pl. Boeckmann, posestnik, Franc dr. Marani, odvetnik, Anton Bidischini, c. kr. davčni preglpdnik v p., Josip Sturli, posestnik, Don Franc Zoratti, duhovnik in posestnik, Alojzij Resen, zemljemerec in posestnik, Josip Terpin, c. kr. davčni nadzornik, Karol Schobert, posestnik, Henrik Ra-mot, c. kr. davčni oflcijal, Avgust pl. Gironcoli, lekarnar, Pečenko Anton, trgovec in posestnik, Bramo Ivan, posestnik. Slovence menda posebno dobro pritiskajo po geslu: »Paga selaf e tas!" Druga železniška zveza s Trstom. — Komisija, ki je končno pregledala železniško črto od Gorice do Trsta, so je posvetovala po končanem dcln o prošnjah in nasvetih posameznih občin, kakor se jej bile podane pri pregledovanju. Na tem posvetovanju je bil sprejet soglasno nasvet zastopnikov goriške mestne občine, da se na živinskem trgu projektovana postaja preloži na B l a n čo„ dalje prošnja občine r i f e m b e r S k e in kraških občin v komenskem okraju, da se premakne pri Rifembergu določena postaja za 200 m tako, da bo lože pristopna za Kras in za dolino, potem so sprejeli željo občine štanjelske, da prihodnja nameravana zveza s Postojino bi šla s postaje v Štanjelu namesto z one v Koprivi, kakor stoji v projektu. Ugodi se tudi občini re-pentaborski, da napravijo postajo za nalaganje gled§ na tamkajšnje kamnolome. Pregled črte Bohinj-Gorica bo najbrže začetkom meseca julija. Svetnikom državnih železnic za 3 leta je imenovan od železniškega mini-sterstva deželni odbornik dr. Ma r a n i, znani zagrizeni Lali in sovražnik Slovencev. S tem mu je dana velika moč, da bo v imenu de- žele odločeval v marsikakem pogledu, zlasti v narodnem, kako mora biti z železnico, katera se tiče pred vsem našega dela dežele, in katera bo tekla od Podbrda pa do Trsta skozi in skozi po slovenskih tleh. Nevarnost je, da javni napisi na železniških postajah itd. vsled tega ne bodo taki, da bi odgovarjali dejanskim okoliščinam, marveč taki, kakoršne bo hotel Lah dr. Marani, ki ne zamudi prilike, varovati na zvunaj »lati-nita" naše dežele. Deželni glavar dr. Pajer že skrbi, da zapostavlja slovenska deželna odbornika za laška dva, za kar se je pobrigal, kolikor more, tudi v tem slučaju, ali poleg tega treba upoštevati, da pri takem imenovanju, kakoršno je Maranijevo, odloči železniško mi-nisterstvo samo po podanih predlogih in informacijah. Laški državni poslanci so kaj pridni na delu na Dunaju. Sedaj potrkajo tu sedaj tam pri ministrih, sekcijskih načelnikih itd. in tudi dosežejo to in ono. Tako se jim je posrečilo doseči tudi to, da pri_ p^ieWni ieTeinMem Vpr«Š^j^"nkT"še~liče"" pred vsem nas, bo zastopal deželo laški za-grizenec dr. Marani mesto kateri izmed naših dveh deželnih odbornikov, kar bi bilo edino pravilno. Kaj vendar delata naša dva državna poslanca, da se ne pobrigata za nobeno reč ter da celo v takem pogledu ne moreta preprečiti laških nakan. Ako res nista za drugo na Dunaju kot za statista, ko sta sploh gori, ter ako se ne pobrigata za nobeno reč, potem je pač boljše, da se vrne jeden v semenišče, kjer bo bolj na mestu, drugi pa v Afriko! Kaj hočemo mi, zatirani goriški Slovenci, z možema, ki sta le po imenu državna poslanca!? Battistuta-Sfiltgol. — Gujemo, da namerava sodnija predlagati oba obsojenca na smrt na vislicah v pomiloščenje, in sicer bi dobil Battistuta 18 let, Sflligoi pa 16. O »čudovitem" dogodku v Plerisu, — V soboto se je bila raznesla vest po Gorici, da Pontoni iz Trsta, okoli katerega se suče oni čudoviti dogodek v Pierisu, je bil prijet v Palmi. Ta vest je postajala še bolj verjetna, ko je priobčil tukajšnji laški list »JI Friuli Orientale" cel6 brzojavko, da so ga prijeli karabinjeri, kateri dogodek Je tudi opisoval podrobneje. Potem pa se ni nič Culo, da bi bili Pontonija i/.ročili avstrijskim oblast-vom ter ga prevedli v Trst. — »Piccolo* je poslal potem svojega poročevalca na lice mesta. Ta pa je prav v nasprotju s poročili v Gorici, katera je zanesel ponajveč »II Friuli Orientale", konstatoval, da ob meji nikdo nič ne ve, da bi bil videl ta ali oni Pontonija iti čez mejo, ali da bi ga bil sploh kje videl v tamkajšnjih krajih« Vprašal je tudi v Palmi merodajne uradnike, če so res aretovali Pontonija, ali zvedel je, da niso aretovali nikogar. Taki so glasovi z dveh stranij, potem ni mogoče presoditi, kateri vesti bi človek verjel. Ostane le dejstvo, da Pontoni je izginil in da našim oblastvom še ni prišel v roke, kar kaže, da ni mogel bili aretovan v Palmi, ker drugače bi bil že pripeljan v Trst na pristojno sodnijo. »Morebitni* tramway iz Gorice do Ogleja se spreminja v drugo železniško Črto po Furlaniji. — Povedali smo takoj s početka, da se nam ne zdi prav poštena tista reč o 100.000 K posojila za »morebitni" tramway iz Gorice do Ogleja, marveč smo namignili, da Lahi nameravajo, nabaviti si ta denar prvotno pod naslovom za tramw<»y do Ogleja, ali da ga utegnejo v slučaju kako drugače porabiti. In res! Lahi dobro vedo, da tramway do Ogleja je skoro brezsmlseln, zato so prišli na dan z drugim projektom: namesto traimvava naj se zgradi druga železniška, črta iz Gorice v Cervinjan. Ta črta bi šla iz Gorice čez Podgoro, Farro, Gradišče ob Soči, Villese, Rudo v Cervinjan. Kdo ve, če tega ne dosežejo? Dokler bodo vladale take razmere v deželni zboru našem, kakoršne smo videli v zadnjem zasedanju, prav lahko mogoče, in potem bo mali furlanski del naše dežele tako preskrbljen s prometnimi zvezami, kakor ni tega nikjeri na svetu! Kako težko pa je dognati za naš slovenski del dežele bodisi to ali ono reč ob zlovolji Lahov in ob mlačnosti slovenskih »voditeljev" v dež. zboru! Z Ravnice smo bili priobčili — ni dolgo od tega — poročilo, katero se je dotikalo tamkajšnjega pokopališča, da je v slabem stanu, zanemarjeno itd. Zadnje dni preteklega tedna j«a smo bili opozorjeni od merodajne strani na to, da poročilo ne odgovarja pravi resnici ter da isto mora biti le izraz osobnega sovraštva. Ker ni dvoma, tla resnica je na omenjeni merodajni strani, pri-občujemo te vrste, s katerimi se prvotno poročilo popravlja tako, da pokopališče, ki je bilo zanemarjeno, je bilo djano v red baš pod sedanjim g. duhovnikom. Toliko resnici na ljubo, ker nočemo delati nikake krivice nikomur. Iz Štanjela nam prihajajo pritožbe od strani naših naročnikov, kako jih ktw>t Štranear vedno pika, zmerja, nadleguje, celo v hiše hodi, preganja »Sočo" in »Primorca" ter natvezuje ljudem vse mogočo neumnosti, da bi jih pridobil za »Prim. List" in »Gorico". Svoj čas je napovedal, da šo tistih par »Primorčevih8 naročnikov vrnejo iz tamošnje občine. Odgovorili smo, da naročnikov ni le par, ampak 17; od takrat jo to število še naraslo. — Mi svetujemo naročnikom, noj temu kvasaču, ki sploh veliko ne misli, kaj govori, pokažejo, kar tnu tiče, ako • se bo še kdaj drznil, nadlegovati jih in nadzorovati, kaj da Citajo. Saj ima vsak svojo glavo, naj le čita pridno in naj sodi sam. Mi nimamo nič proti temu, da črtajo tudi »Prim. L." in »Gorico", komur pride v roke, ker vemo, da po prostem prevdarku se vsakdo oklene »Soče* in »Primorca". Nikakor pa ni potrebno in bi za Štanjelce ne bilo častno; ako bi vsi mislili .edino po glavi tako neznatnega in na duhu omejenega Človeka, kakor je kurat Štrancar. Iz Gornje Vrtojbe smo dobili dopis, v katerem nam poroča dopisnfk, da »mladi" in »stari* so se bili zjedinili ter so imeli skupen ples, kateri so naznanjali po Gorici od Lahov narejeni' le*plfRi/ kairjim- šteje dopisnik v narodni greh. Radi tega jih pozivlje, naj tudi ob takih prilikah store svojo narodno dolžnost, zlasti ker nameravajo zopet kmalu plesati. Toliko posnemamo na kratko iz omenjenega dopisa. _____Iz župiuiije Op&tjeselo nam prihajajo čudne novice o županovanju vikarja Kosa, ki ima župana pod komando. Veliko mladih Ijudij prihaja v nesrečo, zapirajo jih in love kakor zverine, ker ne poznajo moči nekaterih paragrafov. To se godi vse vsled ~-plesa, ker jim vikar noče nobenega dovoliti, j dočim plešejo po vsej soseščini. Ljudje pravijo: Ako drugod ne gredč Se živi v pekel radi plesa, tudi mi ne pojdemo. Dovolite tudi nam nekoliko zabave, saj se tudi vikar Kos imenitno zabava in je vedno rdeč kot kuhan rak.... Mi menimo, da bi bilo treba radikalne premembe v občinski vladi v Opatjemselu. — Javne plese treba omejevati, to je res, ali polagoma; z modro popustljivostjo in dobro besedo ter primernim nadzorstvom na plesiščih bi dosegli več nego z odurnosljo in z •— orožniki. Ljudstvo tuji j potrebuje zabave. Ako se hočejo zatreti taki javni plesi, naj se poskrbi za primerno nadomestilo, v kar pa ne morejo služiti procesije na Sv. Goro. Irredcntlzem r FurltmlJI. — Dne 17. t. m. sta staift pred okrožno sodnijo v Gorici Ant. Milocec župan v Terzu, in Jos. Vianelli, obtožena j ) § 305., da je drugi dal dne 9. nov, 1. 1. » javnem lokalu po fono-grafa proizvajati Ciibaldijevo himno, in prvi, da mu je to dovolil v lokalu, ki jo njegova last. Bila sta oba oproščena. Župan v Ajellu, Geotti, je bil v petek obsojen tukaj na 5 gld. globe, ker je bil izdal neki manifest, v katerem je razlagal svrho društva »Lega nazionale*. Dejstva, ki so s tem v zvezi, so tako značilna, da'se v prihodnjič pobavimo ž njimi obširneje. __________ Razgled po svetu. Držami :ebor. — V seji v soboto so nadaljevali Cehi z obstrukcijo. Citanje peticij je trajalo do 3%, potem so bila 3 glasovanja po imenih, vsled česar je večina poslancev odšla, in ker ni bilo več potrebnega števila, je bila seja zaključena. V parlamentarnih krogih zatrjujejo, da Rapno nove moči, da bi odpravili Cehe od obstrukcije; baje se potrudijo v to svrho prav uplivni politiki. Ne opravijo seveda nič, dokler se Cehom ne da zadoščenja za prestane krivice. Prihodnja seja bo najbrže dne" 6. junija. Češka obstrukeija. — Vse politiško gibanje glede drž. zbora se vrti okoli češke obstrukcije. J a w o rs k i je sporočil v poljskem klubu, da ima malo upanja, da bi odpravil Cehe od obstrukcije, aH pogajanja se bodo ie nadaljevala. — Izvrševilni odbor mlado-češke stranke je sklical sejo, v kateri bodo poročali posl. Kaizl, Kramar in Pacak o položaju. Ta seja bo velevažna ter odločilnega pomena. — Češki namestnik Coudenhove je bil poklican na cesarski dvor v Budimpešto, potem ko je bil pri cesarju v dolgi avdijenci ministerski predsednik. Razpust državnega zbora. — Vedno in vedno prihaja na dan vest, da ministerski predsednik že ima v žepu cesarjev ukaz, s Merim mzpusti državni zbor. Prav zanesljivo i^ se »aje razpusti, ako bi morala vlada pro-vizorij podaljšati s pomočjo § 14. Ofieijelno se ta vest ni dementovala, torej bi jej smeli verjeli! K položaja. — V »Slov. Narodu« smo čilali o položaju tako-le poročilo; »Dunajski dnevniki poročajo, da se je položaj poslabšal. Cehi so zavrnili antisemite in Poljake, da bi opustili obstrukcijo, dasi jim je vitez Ja\vorski grozil, da sicer desnica razpad?. Posl. dr. Kathreir. je predlagal, da bi se združile vse ,zmerne" stranke v to svrho, da bi pobijale vsakalero obstrukcijo. Kathrein snuje torej novo večino brez Cehov. Tudi levičarji so povabljeni^ k novi večini, in kar nakrat so postali še nedavni nasprotniki edini v sovraštvu Mladočehov! Ti nemški klerikalci na desnici so bili vedno jako nezna-čajiii ljudje. Levičarji se še niso izjavili, ker morajo imeti prej klubi svoje seje. Načelnik poljskega kluba vitez Jaworski je obravnaval z izvrševalnim odborom Mladočehov nad ono uro ter jim stavil ultimat: »V Lvovu sem izjavil, da obstrukcije ne bomo podpirali«, je dejal Javvorski; »tudi poljski klub se je izrekel proti dbstruketji in jednako se je odločil tudi izvrševalni odbor desnice. Zato Vam ponavljam iznova: Do tu in ne dalje! Volite, ali bodete nadaljevali obstrukcijo ali pa ohranili desnico!« .Baje so Poljaki že sklenili resolucijo, v kateri se odpovedujejo zvezi s Cehi. Ta resolucija se spo- roči v seji izvrševalnega odbora desnice vsem desničarskim strankam. Tudi nemSka kato-liško-narodna stranka je na Mladočehe jako nevoljna, ker nočejo prenašati Fuchsovih sa-movlastnosti, se vedejo sploh na desnici sila mogočno, o.dkar se jemljejo parlamentarni predsedniki iz njihove srede. Jugoslovanski klub je sklenil resolucijo, s katero apelira na levico, naj,ne.dela težav, da se uvede češki notranji uradni jezik v zaključenih "čSSftltrtskTajillVfBhidi naredbenim potom. Ta resolucija ima seveda samo platonično vred-dnost, vendar kaže, da Jugoslovani zavzemajo napram Mladocehom Vendarle še najto-lerantnejše stališče". »Edinost* pa meni: »Gospod Jawocski "prihaja * tudi med Cehe, ali ne pogajat se ali blažit. Tolaženja si prihranja za levico, med Cehi pa le žuga. Tako jim hoče zažugati tudi v parlamentarni komisiji desnice: Ali ustavite obstrukcijo, ali p? poljski klub in nemška katoliška ljudska stranka., nastopita ofieijelno proti vam 1 Alf si gospod Javvorski res domišlja, da bo to imponovalo Cehom?S »Politik" mu že odgovarja: »Naj le sbpre tako, ali s tem ne bodo škodili nikomur bolj, negG — sebi! Motijo se močno, ako menijo, da bodo po oslonjenju na levico igrali isto vlogo, kakor v dobi koalicije, kajti vpliva, ki so ga imeli do sedaj, bo konec 11* Nemški levičarji pa si zadovoljno raa-nejo roke, ko vidijo, kako drugi opravljajo njih posle. Oni puščajo, da Jaworski in Kathrein ubijata češko obstrukcijo, sami pa niti ne prikrivajo, da niti ne mislijo na to, da bi jim kdo smel zapirati vrata do eventuvelne —• nemške obstrukcije! Zato so oni za pobijanje češke obstrukcije, ali proti vsaki spremembi opravilnika, ki bi mogla bili na poti njih nemški obstrukciji l Tako postopanje po-menja sicer skrajno hinavščino, ali Nemci si mislijo • zdravo je!" Budgetni provlzoiij za drugo polovico tekočega leta je predložil fin. min. v predzadnji seji. Takih provizoi ijev smo se že navadili ; že tretje leto se vzdržuje red v državnem gospodarstvu samo z budgetniroi provizoriji. Pomagal je tem provizorijem do veljave vedno le § 14. in tako bo bržkone tudi letos. Drugače pa je s potrebščino za investicije. Za to ne more poskrbeti omenjeni paragraf, ker to pomeni trajno obremenenje države. Zalo jo pa tudi fin. minister povodom predložitve proračunskega provizorija omenil, da bo vlada morala odložili za letos tu dela, ako predloga ne dobi ustavnega odobronja, ker nima nikakega pokritja in so ji vezane roke. Tu sem spadajo I udi železnice, torej istotako druga železniška zveza s Trstom. O revoluciji na Bolgarskem, —- Četudi bolgarska vlada strogo pazi na vso korespondenco, katera se tiče najnovejših dogodkov na Bolgarskem, vendar evropski tisk precej obširno poroča o uporih v Bolgariji. Videti je na celem gibanju nekaj posebnega, kar nas spominja na leta 1875,70., 77,78. V »Samost.* je citati par slučajev, ki so resen opomin za evropski mir. V okraju Trstenik je na nogah upornikov okoli 30.000, ki so minuli teden prerušili Železnico Ruščuk-Trnovo in se nedaleč od vasi Trstonik uta-borili. Proti njim je bilo s prva podanih 3.000 mož vojske, potem še 6.000. Boj je bil zelo krvav. Palo je 250 kmetov.... Upor se širi po celi severovshodni Bulgariji. Ljudstvo trdno veruje, da pride ruski car ter ga reši zatiralcev. Vojna t jnžni Afriki. — Buri, ki so stali na severni strani New-Castlea, so se umaknili v gorovje Majuba. Buri so razstrelili most čez reko Rhcnošter. Iz verodostojnega vira je slišati, da je v Pretoriji ustanovila stranka m iru. Meščani in prebivalstvo v okolici mesta soglašajo s tem, da se bodo Buri le malo ali pa nič upirali. General Methuen je zasedel Hoopstad, ne da bi naletel na odpor. Burska generala Dupreez in Daniels in 40 mož so*je udalo. Konjenica generala Broadwooda je po neznatnem odporu zasedla Lindlev. Na strani Angležev sta bila ranjena le dva moža, Predsednika Steijna ni bilo v Lindlevu. Uredništvo oranjske države je bilo odpotovalo že v nedeljo. Pešci na konjih generala Huttona so presenetili poveljnika Botho 30 milj od Krori-stada proti severozapadu ter ga ujeli s 23 Buri. Angleži niso imeli nobene zgube. — General Buller javlja, da je v Natalu več far-merjev odložilo orožje. Uradna brzojavka generala Bullerja javlja iz Newcastle, da je isti zasedel to mesto. Od 5000 Burov, ki so zbežali pred angležkimi četami, se jih je okolu 1000 podalo menda v vVakkersiroom, ostali pa v svobodno državo Oranje. Nekaj se jih je umaknilo v Laings-neek, kjer se hočejo nadalje upirati; ti poslednji da se nahajajo v največem neredu. Z ozirom na možnost, da zaprejo že-leznično progo iz zaliva Delagoa v Pretorijo, nakupujejo v navedenem zalivu agenti vsa živila, kolikor jih morejo dobiti, ter jih prevažajo v Transvaal. »Daily Newse javljajo, da se potrjuje vest o porazu Burov pri Mafekingu. Dopisnik lista »Daily Mail" javlja iz Prelorije, da je izvedel tamkaj iz zanesljivega vira, da predložita oranjska in transvaalska vlada nove pogoje miru. Isti list je javil iz »Lourenzo Marqueza", da pojdejo inozemski konzulati iz Prelorije v Lvdenburg. Zadnja poročila trde, da predsednik , Knigor je stavil angleški vladi mirovne pogoje! Vsi Buri pri Mafekingu s kanoni vred so bili 17. t. m. ujeti od Angležev. Tako je bil torej osvobojen Mafeking. Dijaki in delavci na Danskem in Švedskem.1) - L. 1882. je dijaško društvo v Kodanji vpeljalo po iniciativi cand, mag. Jul. Schiotti, izdavatelja »Frama«, za delavce večerni pouk. Storilo se je to po analogiji »delavskega zavoda" v Stockholmu in »delavske akademije« v Kristijaniji. Vendar se v marsičem, jazlikujejo.«.... V Kodanji je posebnost večernega pouka ta, da učitelji — večinoma dijaki, kandidatje, politehniki —- uče brezplačno. Zato znašajo letni stroški le 10-1200 K, do-čim je v Kristijaniji budžet narastel na 12000 K. Prostovoljno in brezplačno učiteljevo delo daje pouku čisto poseben, intimen značaj. Vsjed tega se ne more zahtevati od posameznega učitelja več nego dve, tri ure na teden; torej mora biti mnogo učnih sil. Res je doslej učiteljevalo že 1000 oseb na teh večerih, ki so učili na tisoče Ijudij. To je za majhno deželo, kakor je Danjska, visoko število, in zato ne moremo dovolj preceniti velikega soeijalnega vpliva te na-prave. Vsi ti mladeniči-uftitelji vstopajo pozneje v življenje kot sodniki, uradniki, trgovci, industrijalci....., kjer se neprenehoma stikajo z delavci. In tu jim jako vstrezajo skušnje, ki so jih doživeli v mladosti v dotiki z nižjimi stanovi, Takisto pa i ti višje cenijo to inteligenco, ker jo poznajo; in so-cijalno življenje je zato mirnejše. Kodanjsko dijaštvo delavcem ne »predava", kakor v Stockholmu, Kristijaniji in dr., ampak jih poučuje. Začelo se je sicer s predavanji o raznovrstnih predmetih: fiziki, kemiji, metalurgiji, o barvah, pravoznanstvu zgodovini, higieni itd. A delavce je bolj zanimal pouk v pisanji, računstvu in jezikih. Predavanja so se zato omejila. Vsled tega so (ožje zadoščale mlajše moči. Toda elementarni ta pouk ni bil suhoparen: dali so mu živahnejši značaj s tem, da so izbirali za pravopisne diktate tekste trajne literarne vrednosti; da so čitali n.pr. Holberga, Ohlensehlagerja, Bjornsena, Ibserta L dr.; celo čisto znanstvena n. pr, Spencerja. Živahna je bila udeležba tovarniških delavcev in rokodelcev. Prvo leto se jih je vpisalo 1500. Število jo potem laviralo med 1500-2000. Ženskih je prihajalo 400-600. Lokale so prepuščale razne ljudsko šole. Predavanj pa niso popolnoma opustili, ampak jih le izpremenili po vzoru angleških Universitv Esrtension. Jeseni I. 1890. so začeli z malo serijo predavanj, za katera so preje razdelili po angleškem vzoru tiskane listke z vsebino. Vspeh je bil dober: 112 slušateljev, moških in ženskih, je prihajalo redno. Največ je mladih učencev, katere privaja sem praktični smoter, naučiti se za event. potovanje na tuje angleščine ali nemščine. Pa tudi po 50 let starih ne manjka, ki se uče pisati in računati, čuteč pomanjkljivost svojega znanja. Vsi učitelji hvalijo obnašanje, pridnost, vstrajnost, pazljivost, vedeželjnost in takt poslušalcev. V Stockholmu in po Švedskem sploh imajo »delavski zavodi" v mestih za delavski stan isti namen, kakor po deželi »ljudske visoke šole": nadaljujejo in dopolnjujejo ljudsko šolo. Ustanovitelj je štokholmski zdravnik in pisatelj dr. A. Nvstrdm (I. 1890.) »Delavski zavodi* naj vsem moškim in ženskim, ki si niso mogli v svoji mladosti osvojiti višje izobrazbe, popularno razpravljajo srnan-stvo, skrbe za njih omiko ter dajč priložnost spoznavati plemenite užitke, katere nudi umetnost (koncerte, gled. predstave). Delavci naj se nauče spoznavati zakone prirodc in človeštva in tako preskrbe trdno podlago svojemu življenju. Škodljivim zabavam (pijančevanje in dr.) se naj nasprotuje in tako vzgaja družbi naraščaj duševnih in nravnih močij za skupno delo za blagor in srečo domovine. Predava se od septembra do aprila zvečer o raznih predmetih. Za vsak predmet se na teden porabi en večer. Predmete pa izbira predstojništvo 7 oseb, katere so iz raznih slojev in strok. Glavne vodstvo ima še vedno dr. Nvstrom v rokah. V minolih 17 letih je bilo povprečno 267 predavanj na leto. Slušateljev je prihajalo 50-150; izjemoma celo. 300. In sicer so bili tovarniški delavci in'rokodelci. Stavke t Berolinn. — Sprevodniki in voditelji električnega tramwaya vBerolinu sta^kujejo, zahtevaje zvišanje plačila in skrajšanje dela. Vsled tega je prišlo po ulicah do izgredov, v katere je poseglo redarstvc.Nad 50 oseb je ranjenih, zaprli so jih okoli 100, nekaj jih je celo umrlo. Rasnotero. -— Skupnega potovanja Slovencev k svetovni razstavi v Parizu ne bo, ker se jih je oglasilo premalo. Kdor se hoče pridružiti Čehom, naj se oglasi pri tvrdki F. Topič, Praga, Ferdinandova tfida 9. — Nadvojvoda Fran Ferdinand se zaroči v kratkem z grofico Chotekovo, potem sledi poroka. Nadvojvoda ne izgubi pravice do prestola, le otroci iz tega zakona ne bodo imeli take pravice. — Bljuvanje Vezuva je opazoval preblizu profesor Mateucci; lava in leteče kamenje pa ga je zadelo tako, da je umrl. — Na progah c. kr. drž. železnice so upeljal i zopet nedeljski počitek. Tovorni vlaki izostanejo vsako nedeljo, in binkoštni pondeljek *) »Deulscha Zcilschrif. ausliind. Unterrichtswesen 5. 1. str. 160/1 in 182/3. Izdavi? prof. di\ J. Wychgram. skoro vsi, — Na Dunaju je v^ilnj boj v polnem,tiru. Dan ža dnevom se vrše shodi. Razpisane so tudi že volitve za novi 4. volilni razred. Vršile se bodo koncem maja. Boj med kršč. socijalisti in soc. demokrati bo hud. — Kuga v Egiptu še ni prenehala. V Aleksandriji je bilo 5 slučajev kuge, 4 ljudje so>lmrli, v Portu Saldu jih je umrlo 13 izmed 29 bolnikov, — Kapitan parnika ,Ika", ki je trčil pred 3 leti v reškem pristanu z angleškim parnikom »Thvria", je bil v soboto obsojen na 4 mesece v ječo, ker je zakrivil nesrečo on z aepravira manevriranjem. »Banea Friulana". — Laški klerikalci so ustanovili v Gorici denarni zavod z gorenjim naslovom. Zavod je registrovah konsorcij ,z omejeno zavezo. Konsorcij ima namen: proizvajanje kredita v raznih svojih oblikah v prilog svojim članom. Predsednik je dr. Faidutti, prof. bogoslovja, med odborniki sta dva duhovnika, nekaj posestnikov iz Gorice in Furlanije ter par plemenitaSev. Slovenci imamo že svoje cvetoče denarne zavode, zato se nam ni treba ozirati več na laške, pa naj se vabi koga vanje šo tako ali tako..... Kako drugje i t lmpozantna organi* zaolja l — Našim trgovcem in obrtnikom v album: V Brnu na Moravskem obstoji j o d-nota obrtnih zadrug, ki ima 21 115 udov. Kako lepč bi bilo, če bi naši obrtniki in trgovci saj malo posnemali brste Cehe! Pri nas ne spraviš niti par sto obrtnikov v organizacijo! No, pa bo že. S prosveto k napredku! Ali jo potreba na vlogo občinam koieka ali no % — V zadnjem času je priilo cesto na vrhunec vprašanje, aH morajo one vloge in dopisi trgovcev, obrtnikov, podjetnikov in podobnih interesentov na občino, ki so zgolj kupčijskega pomena, biti kolko-vane ali ne P In zato je finančno minister« sivo izdalo določbo, da ne bo nobene dvjmbe več, da vloge in dopisi ktipčijnkega in gospodarskega obsega ne podlegajo kol-kovanju. Obrtniku, če prosi sedaj za kako naročilo od strani občino, ni treba kolkovati svoje vloge. Naši čltatelji naj si to dobro zapomnijo, čemu metati denar proč, kjer ni potreba. TrgoTsko zbornico m malo trgovino. — Pod tem naslovom smo prinesli vest o trgovskih zastopstvih za malo trgovino, ki se nameravajo urediti na Nemlkem. Povedali smo tudi o stvari svoje mnenje, v kolikor smo videli, da je potrebno, Seveda nam niti na misel ni prišlo, da se bode naša vest slabo razumela. Ali našel se je organ kurata Koblarja „Siov. List", ki se je na podlagi naše notice zadri po svoje na ?Trg. in obrt. društvo*. Pravi: „prav je, da je sedaj »Soča» popolnoma odkrito povedala, da niti mali trgovci ne morejo iti z velikimi trgovci, kaj pa še-le obrtniki, ki so izdelovalci, trgovci in prodajalci". Možak, kije to napisal, nima niti pojma o trgovini! Trditev, da izdelovalci in prodajalci ne gredo skupaj, je že sjajen manifest »stro-kovnjaštva*. Na take bedastoče odgovarjati je potem težko! Vendar pa možu razjasnimo: kako je ? Na Nemškem sta se v poslednjih treh desetletjih, od 1. 70. dalje, tako mogočno razvili kakor velika trgovina tako industrija, da zamoreta tekmovati najsijajnejše na sve-tovem trgu s komur koli. Mala obrt in mala trgovina sta pa ostali na svojem nizkem stališču. Napredovali sta sicer tekom časa ali tako ne, da bi mogli konkurirati, oz. v eni vrsti stati z veliko trgovino in industrijo. Koristi prve in druge se torej križajo. Naravno: .velika* ima druge zahteve kot »mala*. Iz tega pa potem sledi, »da je v gotovih vprašanjih mej malimi in velikimi trgovci sporazum popolnoma nemogoč, kakor smo mi pisali. Saj je tako jasno kot beli dan, da pri taki ogromni razliki mej .malo" in „veliko* na Nemškem bi bilo najboljše, da imata vsaka svoje zastopstvo, V sedanji dobi se vsakdo briga seveda zase; to posebno še v trgovini. Tega vsrja mož v »Slov, Listu* ne ve, ali je pa t> ko satansko zloben, da si iz vsega napra : kol in bat, s katerima udarja po neljube;.. Pri nas na Slovenskem pa mej »malo* in »veliko* trgovino in obrtjo še ni tako velike razlike, da bi bil popolnoma nemogoč vsak sporazum. Saj naša trgovina in obrt je še vsa v povojih. Kje pa imamo tako, da bi bila podobna saj majhno oni na Nemškem? Par mlinov in pivovaren imamo, ki pa mali obrti nič ne škodujejo. Pa dovolj 1 Že s tega se vidi, da so pri nas mali in veliki lahko skupaj, posebno pa v takih zastopstvih kot sta pri nas »Trgovski in obrtni društvi*. Ko bi bil mož v »Slov. Listu« količkaj pošten, bi si bil preje prečital pravila »Trg. in obrt. dr/, potem še-le pisal. Kako ? O tem seveda ne moremo pisati. Na vsak način pa se ne bi roga!, če bi bil stvaren, našim trgovskim in obrtnim društvov. Pa, je že tako! Namen posvečuje sredstva, to je geslo naših klerikalnih pro-tivnikom, pa naj še tako trdijo, da ni res. V lažeh so veliki mojstri. »Slov. List* od nedavno prednjači. V svojem »Glasniku*, ki naj bo njegov nekak gospodarsko-socijalen oddelek, kopiči od številke do številke laž za lažjo. Na dnevnem redu so židje in socijalisti, katerim se podtika možno in nemožno. Mi ne branimo niti zidov niti socijalistov ; dejstvo, da se o njih laže, konstatujemo le zato, ker smo prijatelji resnice. Resnica nad vse, zapisali smo si na svoj prapor. In za njo gremo v boj za kogar koli in proti komur koli- — „Soca" je prinesla v zadnjih šestih mesecih članke, ki so se marsikomu zdeli za nas neumestni. Branili smo pa resnico in sedaj že dobro vidimo, kako srno prav delali. Najnovejši v slovenskem jeziku pisani nemško-rimski trifolij ,Slovenski, Novi in Primorski List" si je zadel nalogo, zaslepiti ubogo slovensko ljudstvo ler iz naših slovenskih pokrajin narediti — Tirole. Ali ne pojde, pa naj temu trifoliju pomagajo še „Gorice" — »Slovenec* stoji na čelu — in morda še drugi. Naše geslo »resnica nad vse" nas bo vodilo v boju od zmage do zmage. In na Slovenskem postanejo lepši Časi boljše bodočnosti. Proti verskemu fanatizmu rimskih janičarjev ter slovenskih proti-židovcev pojdemo brez pardona! Naš boj je stvaren, apeliramo na razum slovenskega ljudstva— od nasprotnikov stvarnosti ne pričakujemo, ker je gospodje ne poznajo. Najnovejši dokument tega nam je dal zopet »Slovenski List" v mali notici, ki nas je vspodbudila za te-le vrstice. Kam privede dobra in čila organizacij a, kaže nam dejstvo, da je delavstvo s svojimi organizacijami prisililo svoje gospodarje k ožji organizaciji. »Zveza avstrijskih industrijalcev" namerava ustanoviti — „za-varovalnico proti izgubam, katere provzroče stavke*. Seveda, če se to uresniči, bo potreba, da se delavstvo Se bolj čvrsto pri v »j« k organizacijam. Bojevati se bo z vedno močnejšim in hujšim neprijateljem. K naši kulturi. (Beležke.) O »Slovanskem pregledu8 je bilo v ti naši rubriki že govora. Seveda toliko nismo pisali o ti krasni slovanski reviji kakor zasluži. Kako tudi S Če bi hoteli istinito nazna-čiti in orisati pomen in važnost takega slovanskega glasila, ne zadoščala bi cela serija člankov. Seveda bi bilo za nas velike vrednosti, pojasniti razmerje mej »slovanstvom" in slovanstvom. Tu sta dva pojma. Jeden se zadovoljuje s praznimi besedami, nič po-menjajočimi, ki imajo pa vendar velik tre-notni vspeh. Drugi je temu ravno nasproten. Ne kaže se nam v nesmiselnih napitnicah in govorancah, ampak v razumevanju se mej seboj, v slovanskem duhu, v zbližanju slovanskih kultur. »Slovanski pregled* zastopa drugi pojem ; goji pravo slovanstvo ter nam podaja prilike k mejsebojnemu spoznavanju in duševnemu zbližanju. Sredstva v to so mu prav jednostavna. Danes pokaže mišljenje in čutenje ruskega pesnika, na to poljskega, kateremu sledi slovenski, hrvatski itd. V ti številki objavi studijo o ti slovanski književnosti, v drugi zopet o drugi itd. Skratka : v »Slovanskem pregledu* vidimo vse, kar nas zanima, vidimo, kako je ta, kako tam. In od tega imamo mnogo, ker imamo prispevke k naši kulturi v pravem pomenu besede. Hočemo čisto slovansko kulturo. In v svrho dose-e iste moramo pa marljivo zasledovati slovansko kulturo drugod. »Slovanski pfehled" za mesec maj je prav krasen. Na prvem mestu prinaša pesmi iz najmlajše poezije slovenske. J ar. Bo-reekj je prevel nekoliko umotvorov umrlega Ketteja in Otona Zupančiča. Dalje čitamo temeljito studijo »Prešeren-Aškerc" od Ilešiča in dopis A. Drmote, ki pripoveduje o gibanju na Slovenskem. To je, kar se tiče nas Slovencev. Drugi slovanski narodi so zastopani zopet po svoje. Hrvati n. pr. s pregledom svoje književnosli v minulem letu, Cehi z životopisom nedavno umrlega ravnatelja praške trgovske akademije Emanuela Tonnerja . u. Za vsakega se dobi kaj zanimivega, za onega pa, ki mu je na srcu pravo slovanstvo, je pa zanimivo vse. Svetovati bi bilo, da se Slovenci v kar največjem številu uvrste mej citat !je in zasledovatelje »Slovanskega pregleda". 100 do 300 gld. mesečno lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni njkaka nevarnost - Ponudbe pod Luthvig Ssterrelcher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest Slavnoznana Švarova gostilna v Komnu se oddS z vsemi potrebnimi prostori/ Pogodba po dogovoru, bodisi od litra ali pa proti letni najemščini. Klavir ~*mm v dobrem stanju je na prodaj. Kje, pove naše upravništvo. KISIA VODA IAJOS je priznano najbolja in najzdraveja med vsemi vodami te vrste. Ima v sebi magnesije več kot vsaka druga voda: na 1000 gramov vode ima 31*61 gramov magnesije. (Mag-nesija je pravo učinkujoče sredstvo). V d o b i v a se v vseh lekarnah in mirodilnicah. Jedino zalogo za Gorico in okoiico ima Ang. Fornizzi v Gorici. UKINEM. CAPSICI G1MPBS. I* RlcMerjflva lekarna v Pragi pripoznano kol Izvrstno bol ulilažujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in I pld. se dobi po vseh lekarnah. Naj s» zahteva to splošno priUiibJj«*«© doma;"« zdravilno sredstvo vedno 1« v oriff. steklenicah z našo zaščitno znamk« s „SI-l>ROM" namrtf, i* IUCIITEKJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek 1» tako steklenici., ki je previden* s lo zaščitno znamko. Rjchterjeva lekarna „pri zlatem levu" p*; v PRACSI. h Klepar Artur Makue Ozka ulica 1, Gorica Via Sireila 1 škropilnice proti peronospori (ponovljeno po Vermorolovi sestavi.) j Haker je trti in svetel. Zaljstke val vole) so more lahko prememu". Škropilnica je | sestavljena priprosto in tako, da škropi ' lahko na tri načine po volji lastnika. jftiNr- Cena je zelo nizka. ""**l3l Stroj za žveplanje sodov, h ein-kanega železa. Priprava za obvarovanje vina pred plesnobo in cikanjem pri točenju iz I soda (kan). Meh ta. žvoplenje grozdja raznih sistemov. - Cevi iz gume za vsakovrstne škropilnice. Sprejema v popravljanje vsakovrstne druge škropilnice, kakor tudi prevzema vsa druga v kleparsko obrt | spadajoča dela. C. kr. /j*jysf- 'veaktercnui privilegirani ^^^MffljjP^5* koj rsizum- kroji, v*Jp*e Ijivi krojiti. Kar napove iz knjige tabelna mera, to izpolni vsake velikosti in mode. v Goric!, civilni in vojaški krojač, z zalogo najfinejšega blaga. Edino na Travniku št. 22.1. nadstropje. Ima stojo izborno zalogo vsake vrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, de/nikov in sobnih plaSčev zn vnako sezono. Velika izber: zovratnic in ovratnikov, gotovega perila in srajce Jiiger ter vseh dragih k oblekam spadajofih priprav za vsaki stan po najnižji ceni. Sprejemajo se naročila za izdelov. raznih oblek, jaket, pelegrin, dežnih plaščer, tud! za dame, po najnovejši modi. Prave Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva. — Te kapljice vredijo redno prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepi po-Sv. Anton Padov. kvarjeni želodee store, da zgine v kratkem času omofiea in životea Ur.osf (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji je. -9 Cena steklenici 30 kr. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristofoletti v Gorici. JLda 1881. v Gorici ustanovljena tvTdka E. Biessner, y Nnnsti nliei 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča prež. duhovščini in stavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. d.) tiskarno črk na perilo. (P. ti.) Anton Pečenko Vrtna nliea 8 — GORICA — Via (fiardino H priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih, ii>zui''i m vse kiaje avstro-f-fferslu' iiinn.uliijc v sodili od "ilitn> .-=l»:ilnc joHliii' in {m^tne sob« so \m N.»tn5kem sloiru riilllkovanili (*rnl)?ojp\ili doUvnlc v ulit-i Ponte nuovo in vi:i Ltnni. kateiv stt Kpso in ukusneji-iz.h-iaitc in reneje od I)un;ij>kili iii Huiiapesliiu^kih Invurn. 0>(al(. pohištvo je od pmh mizarskih mojstrov. Spreji-ir.a ?e naroula in izdeluje po izbeii obrisa, najci>iit'je in v najkrajSum Tasu. Hnpi'a zulotra podob na platno in šipo z različnimi okvirji. I5d}-;e za okna i. I. d. Razbrne slolice iz lv.-ja in rehdnjda, posebno 'za jedilne sobe. Illitzine iz strune, afriške trave, z /tinnnii in plalr ni na izbero ter razne tapeearije. Reči, katere se ne nahajajo v i..\<..p\. preskr-. bijo se po izberi eenikov v najkrajšem čas Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske mesečne. - Pošilja se 1mli izven Gorice po železnici in parobrodili.