Edini slovenski dnevnik -: v S! edin jenih državah. Velji ta vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov :- TXLBFON 3P0UJLHB: 4S87 CORTLANDT. GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. | -The only Slovenian daily in the TJ ni ted States Issued every day except Sundays and Holidays z- i\ Entered u Second. Class Matter, September SI, 1908, it the Post Office at Mew York, K. Y., imder the Act of Congress of March S, 1S7& NO. 2CH. — ŠTEV. 202. NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 28, 1914. — PETEK, 28. AVGUSTA, 1914. TELEFON PISARNE: 4€S7 GOETLAND* VOLUME XZQ ^ LETNIK T^n PARIZ JE PRIPRAVLJEN NA OBLEGANJE PRI KRASNIKU JE BEŽALO PET RUSKIH ARMADNIH ZBOROV. V Angle sika križarka "High Flyer" je potopila nemško pomožno križarko "Kaiser Wilhelm der Grosse", ki je bil preje eden najlepših parnikov Severe nemškega Lloyda. - Zavezniki se nahajajo v drugi obrambni črti ter se baje vrši že druga velika bitka med Belgijci, Francozi in Angleži na eni strani ter Nemci na drugi: -- Nemci so zasedli mesta Lille, Roubaix in Valenciennes ter imajo sedaj prosto pot proti Parizu. » Car namerava navaliti na Nemčijo in Avstrijo s 6,000.000 mož močno armado. Podrobnost i o avstrijskih zmagah. Manchester, Mass., 27. avgustu. — Av*tro-ogrski poslanik v Zdr. državah, dr. Duiuba, ki biva začasno tukaj, je dal danes časopisju na razpolago brzojavko, katero mu je poslal avstrijski zunanji minister grof Berch-told. Brzojavka poroča o zmagi Avstrijcev nad Rusi in se glasi: — Pri K °asniku na Rusko-Polj-skern se je bila tridnevna vroča bitka, ki s*- .je končala s popolno zmago Avstrijcev. Ruska fronta je bila dolga nekaj nad sedemdeset milj. Avstrijske čete so se spopadle s petimi ruskimi armad-nimi zbori in jih vrgle na celi črti nazaj. Ruski vojaki so v velikem neredu bežali proti Lubli-nu. Avstrijci jih še sedaj zasledujejo. j Washington, D. C.* 27. avg. — Nemški potilanik je dobil danes iz Berlina sledečo brzojavko: — Veliko število na Dunaju živečih Angležev »impatizira z Avstrijo. K popolnemu porazu Rusov pri Krasuiku jt v prvi vrsti pripomogla avstrijska iufanterija. Glavna sila ruske armade na Rusko-Poljskem j«? h tem uničena. Avstrijci prodirajo z veliko naglico proti severu. Berlin, Nemčija, 27. avgusta. Dopisnika dveh tukajšnih uglednih listov, ki ne nahajata pri fronti, sta sporočila, da je bilo pri Krasuiku poraženih pet ruskih armadnih zborov, ki so šteli kakih 200,000 vojakov. Avstrijci so pregnali ras višine pri Krasuiku dva ruska armadna zbora. Ob rečici Kodol so se vršili neprestano krvavi spopadi, ki so se jenjali ž.ele 25. avgusta. Petroffrad, Rusija, 27. avgusta. — Ur« dno se poroča, da so zasedli Risi Tilsit, mesto v Vzhodni Pruitiji, ki leži 60 milj severozapailno od Koenigsberga. Neko drugs tozadevno poročilo se glasi: — 25. avgusta so imele naše čete r Vzhodnji Prusiji kakor tudi v Galiciji precejšnje uspehe. Naiia kavalerija je vzdržala napad sovražnika in ga na nekaterih mestih pognala nazaj. Ruska zmaga. Pari«, Fr.ineija, 27. avgusta. — Vojno minigti*8tv.o je izdalo danes uradno poročilo, ki se glasi: — Po ruski zmagi v Vzhodnji Prusiji so se umaknili Nemci nazaj. Rusi n* morejo več prodirati, ker je svet zelo močvirnat in nepripraver za vojne Qperacije. London, Anglija, 27. avgusta. Petrogradski dopisnik neke tukajšnje brzojavne agenture je sporočil, d«, io se Nemei umaknili v Ostei*o.3e, ki leži 100 milj zapadno od Cfumbinnen. Vlaki ki prihajajo Le Berlina v Koenigs-berg, so prenapolnjeni z ranjenci in begunci. Pttrografi Rusija, 27. avgusta. — Vrbovni poveljnik ruske armade je prepovedal uporabljati ona živila in krmo, katero so pustili Nemoi v Vzhodnji Prusiji, eel, da so zastrupljena. Rusi so obkrožili trdnjava Boven. London, Anglija, 27. avgusta. "Post* je dobila k Petrograda brzojavko, v kateri se hvali junaštvo in si>Osobnost ruske arma-bro^a ?ke se glasi: — Ru-19 dobila 20,000,000 delo, kate-če- te. Ruska armada je izborno preskrbljena z orožjem, municijo in hrano, v boj jo pa vodijo oni častniki, ki so se odlikovali za časa rusko-japonske vojne. Vojna z Japonci je pokazala, kaj za-morejo ruski vojaki, če jim manjka orožja in hrane. Nemci se nam ne bodo mogli več dolgo časa u-stavljati. Ko zavzamemo Koenigs-berg, imamo prosto pot v notranjost Nemčije. Cela Nemčija nima toliko vojaštva, da bi se nam lahko postavila v bran. Nemci in zavezniki. London, Anglija, 27. avgusta. Angleška tiskovna pisarna poroča: Vsled vojnih operacij francoske armade so morale spremeniti naše čete nekoliko svoje pozicije. London, Anglija, 27. avgusta.^ Današnji "Times" poroča: — Iz Francije dobivamo primeroma le malo novic. Belgijci se silno junaško obnašajo. Glavna armada, ki je zapustila Antvverpen, ima namen vstaviti prodiranje Nemcev. Časopis se nadalje zelo jezi na angleško vojno ministrstvo, ki noče izdati, kje se pravzaprav nahajajo angleški vojaki. Francozi postopajo v tem slučaju čisto drugače. Ljudstvo že vsaj približno ve, kaj je z vojaštvom. Prikrivanje le razburi prebivalstvo, dobrega se pa ne da na ta način čisto nič doseči. Nemške zmage. London, Anglija, 27. avgusta. Brzojavka ki je dospela sem iz Ostende. da so Nemci zavzeli Lille, Roubaix in Valenciennes. Vsi ti trije kraji leže v neposredni bližini belgijske me«je. Lille je zelo važna strategiČna točka. Mesto je trdnjava prvega reda in tvori najsevernejšo točko francoskih utrdb. Nekatere brzojavke iz Pariza naznanjajo, da branijo Lille francoske rezerve, v Roubaixu so pa zelo močni oddelki infa-nterije. Dopisnik nekega tukajšnjega lista naznanja in Ostende: — V pondeljek je bilo sklenjeno, da se trdnjave Lille sploh ne bo branilo. V torek je izdal župan pro-klamacijo, da je francosko vojaštvo zapustilo mesto in da se od sedaj zanaprej ne smatra več za utrjeno. Vsi žandarji so morali odložiti orožje. Mestni svet je takoj nato izročil mesto z vsemi velikimi in bogatimi tovarnami Nemcem. Berlin, Nemčija, 27. avgusta. V okolici Namurja so padle dose-daj vse utrdbe. Nemci so zavzeli po hudem boju tudi Longwey ob luxemburski meji. Francoske čete, ki so napadle armado nemškega prestolonaslednika, so bile vržene nazaj. Razen v okolici Kolmara, ni sedaj v severnem delu Alzacije nobenega sovražnika več. Berlin, Nemčija, 27. avgusta. Dopisnik nekega tukajšnjega lista naznanja, da so Nemci obstreljevali Namur s težkimi poljskimi topovi. Iz velike daljave se je zamoglo slišati, kako so kroglje udarjale ob zidovje. Vasi med buettichom in Namnrjem so čisto opustošene. V Herve je bilo 500 hiš, sedaj jih je pa ostalo samo If London, Anglija, 27. avgusta. Neki belgijski častnik, ki je dospel iz Namurja, naznanja, da so se še vse tarnošnje utrdbe vzdržale. Padli sta le dve trdnjavici, ki sta pa za Nemce brez vsakega pomena. Nemci še vedno oblegajo Namur, London, Anglija, 27. avgusta, fz Monsa je dospelo sem veliko število beguncev. Povedali so, da se je vršila vroča bitka med Nemci in Angleži, v kateri so igrali zrakoplovi skoraj glavno vlogo. Pariz se pripravlja na obleganje. Pariz, Francija, 27. avgusta. — Iz oficielnega poročila, ki je bilo danes izdano, je razvidno, da se je začelo mesto pripravljati na obleganje. Novi vojni minister Alexandre Millerand, se je posvetoval s šefi različnih depart-mentov, V naslednjih dneh se bo storilo vse potrebno, da se mesto postavi v bran sovražniku v slučaju, da bi prišel v bližino. Vojno ministrstvo bo izdelalo potrebne načrte, da se izpremeni Pariz v trdnjavo, ki bo dobro preskrbljena z orožjem in živili. Pariz, Francija, 27. avgusta. — Vojni minister je pisal danes vrhovnemu poveljniku francoske armade, generalu Joffre-ju sledeče pismo: Moj ljubi general! Takoj ko sem prevzel vojno ministrstvo, se mi je zdelo potrebno, izraziti svoje občudovanje četam, ki stoje pod vašim poveljstvom. Izražam Vam svoje popolno zaupanje in se vam zahvaljujem v imenu cele francoske republike. Francija si je zvesta svoje zmage, in tudi mora zmagati. Vsi smo prepričani, da bo Francija vstraja-la do konca. Pariz, Franeija, 27. avgusta. —j Odsedaj zanaprej ne bodo več | vozili ranjencev v Pariz, ampak vsi vlaki z ranjenci in begunci bodo šli v razna mesta južne Francije. Tudi Amerikanci so zaceli zapuščati mesto. Boji v Vogezih. Pariz, Francija, 27. avgusta. — Vojno ministrtvo naznanja' sledeče: — Naše čete so vrgle Nem-2e, ki so nas potisnil^ do Saint Die, nazaj. Včeraj so Nemci bom-j bardirali Saint Die. V okraju med Vogezi in Saint Die smo j stopili v ofenzivo. Nemci imajo j precejšnje zgube. Na neki tri kilometre dolgi fronti leži 2500, v bližini Vitrimonta pa 4500 tru-pelj. Danes je kapitulirala trdnjava Longwey, katero je branil samo en bataljon vojakov. Nemci so oblegali trdnjavo 24 dni. Več kot polovica garnizije je padlo, poveljnik Darche je pa dobil za junaško obnašanje križec častne legije. Ob reki Maasi so vrgle naše čete več nemških oddelkov nazaj. Belgijska armada, ki je operirala pri Nanrarju, se je pridružila naši. Na severu so se morali Angleži umakniti nazaj, ker so bili Nemci v veliki premoči. Antrijci zapustili Novi Paaar. London, Anglija, 27. avgusta. Havas-agentura je dobila iz Kra-gujevaca brzojavko, da je avstrijsko vojaštvo zapustilo San-džal^ in Novi Pazar. Novi Pazar leži južno od Bosne in sega med Srblift in Crnofforo do Albanije. 4' Zeppelin1' nad Antwerpenonv Pariz, Francija, 27. avgusta.— Francoski, angleški in ruski poslanik v Antwerpenu protestirajo, ker so Nemei metali iz zrakoplova bombe v mesto. Nemško časopisje pravi, da bombe niso bile namenjene kraljevi palači, pač pa v bližini ležečemu arze-nalu. London, Anglija, 27. avgusta. Iz Antwerpena je dospela sera neka Američanka, ki je izpovedala sledeče: Tisto usodepolno noč sem zaslišala strašen pok in skočila iz postelje. Mislila sem, da je začel obstreljevati sovražnik mesto. Ko sem odprla okno, sem zapazila nad hišami zrakoplov, iz katerega so padale bombe. Balon je bil v taki bližini, da sem zamogla čisto natančna slišati šumenje motorja. Dve bombi sta padli čisto blizu mojega stanovanja na tla, se razstrelili, posebne škode pa nista napravili. Veliko žensk je postalo histeričnih. To jr. bila strašna noč. Francoski socijalisti. Pariz, Francija, 27. avgusta.— Odbor francoskih socijalistov je izdal nocoj zvečer manifest, v katerem naznanja, da socijalisti popolnoma soglašajo s socialističnimi člani novega kabineta. — Socijalno-demokratična stranka je z vami, ker gre v tem slučaju za bodočnost celega naroda in za obstanek Francije. Angleška križarka je potopila parnik '' Kaiser Wilhelm der Grosse.'' London, Anglija, 27. avgusta. Angleška križarka 'High Flyer' je na zapadni obali Afrike potopila prejšni parnik Severonem-škega Lloyda "Kaiser Wilhelm der Grosse", katerega se je iz-premenilo v pomožno nemško križarko. Winston Spencer Churchill, prvi lord admiralitete, je dahes v poslanski zbornici objavil ta dogodek. Rekel je: "Admi-raliteta je ravnokar dobila poročilo da je angleška križarka "High Flyer" potopila na zapadni obali Afrike nemško pomožno križarko 'Kaiser Wilhelm der Grosse, ki je imela 14,000 ton ter je bila oborožena s 4 palč-nimi topovi. To je ona ladija, ki je ovirala promet med to deželo in Južno Afriko ter ena redkih nemških pomožnih križark, katerim se je posrečilo priti na visoko morje.- Preživele se je rešilo, predno se je parnik potopil. Na "High Flyer' je bil eden ubit, dočim jih je bilo pet ranjenih." Admiraliteta je poslala danes zvečer sledečo brzojavko poveljniku "High Flyer". Bravo! Napravili ste uslugo ne le Velik} Britaniji, temveč tudi mirni trgovini." Parnik "Kaiser Wilhelm der Grosse" je bil eden najlepših parnikov Severonemškega Lloyda ter se ga je v pričetku vojne izpremenilo v oboroženo križarko. Odkar je izbruhnila vojna, se je vedelo o njem, da zasleduje angleške trgovske ladije. Parnik je bil 626 črevljev dolg in 66 širok. Na tem parniku je bil svoj čas obstrt-ljen newyorfiki župan. Gaynor, ko je-nameraval odpotovati v Evropo. "Kaiser^Wilhelm der Grosse" Mmi* so zapustili New York pred izbruhom vojne. Odplul je due 21. julija ter dospel v Bremen dne 2JS. julija, na dan, ko je napovedala Avstrija Srbiji vojno. Parnik je stal nekako 500,000. V uradu Severonemškega Lloyda se je včeraj izjavilo, da bo morala povrniti nemška vlada povzročeno škodo. strijskega cesarja sledečo brzojavko: "Zmaga za zmago! Bog je s teboj. Tudi z nami bo. Čestitam ti, dragi prijatelj, uajpri-srčnejše, tudi tvojemu sinu, pre-stoloueslediiiku, princu Rupertu ter brezprimerno junaški nemški armadi. Besed« ne morejo izraziti, kaj preveva moje srce in z menoj mojo armado v teh dneh sve- Berlin, Nemčija. 27. avgusta.' tovne zgodovine." Nemška admiraliteta je objavila sledeče: "Mala križarka 'Magdeburg' je nasedla v gosti megli ob otoku v finski zaliv. Ladije, ki so spremljale križarko, je niso mogle spraviti s skal in kapitan je sklenil, da razstreli 'Magdeburg', ker se je pojavil oddelek ruskega brodovja. Večino posadke je rešil neki torpedni čoln med najhujšim streljanjem Rusov. 17 jih je bilo ubitih, 21 ranjenih, 85 se jih pogreša, med njimi tudi kapitana. Preživeli so dospeli v neko nemško pristanišče." Interpelacija sccijalista Keir Hardie-ja. London, Anglija, 27. avgusta. 'Minister za. zunanje zadeve, Sir Edward Grey, je izjavil danes v poslanski zbornici, da je nemški poslanik v Londonu, knez Lihnovski, do zadiyega deloval v interesu miru, da pa ni imel zadosti polnomoči, da bi kaj do- Franc Jožef." Potrebujejo le mlade rezerviste. Francoski generalni konzul v New Yorku je dobil včeraj od francoskega zunanjega ministrstva povelje, naj preneha s pokli-eanjein rezervistov, ki so stari nad 41 let. Potemtakem hoče francoska vlada le mlade rezerviste. S parnikom "Chicago", ki bo odplul v soboto, se bo odpeljal o 1.100 francoskih rezervistov. Vsem Amerikancem se je nasve-tovalo, naj se vrnejo domov. Washington, D. C., 27. avgusta. Državni tajnik Bryan je izdal danes odlok, s katerim se vsem v Evropi nahajajočirii se Amerikancem nujno nasvetuje, naj se vrnejo domov. Odlok ima sledeče besedilo: "Vseiu Amerikancem se naroča, naj se vrnejo domov, kakor hitro se jim nudi prilika za prevoz. Vojna povzroča negotovosti ležečih parnikov dobila Nemčija velikanske svote. VsU-d tega bi bilo Nemčiji tudi mogoče, da u-vede v deželo živila, katerih drugače ne more dobiti. Vlada bo nadalje napela v.se sile, da omogoči zopetni uvoz n -m-jških barvil in kemikalij, ker bi j sicer izgubilo delo približno Trilijon delavcev, zaposlenih v t«-k>til-nih napravah Združenih državah. segel. Minister je ponovil, da bi,ter se ne more vedeti vnaprej, kaj se bo zgodilo. Vsled tega ni pametno, ako zavlačujejo Amerikanci odhod za dalj časa kot je absolutno potrebno." Iz tega vladnega odloka je razvidno, da je washingtonska vlada še vedno v skrbeh, kljub zagotovilom, da je kriza, v kolikor se tiče Araerikancev, končana. Domneva se, da bosta Italija in Turčija v kratkem zapleteni v vojno ter bi iz tega nastale nove neprilike za Amerikanee, ki se bila ostala Anglija nevtralna, ako bi Nemčija varovala nevtralnost Belgije ter da je bil tozadevni sklep storjen dne 2. avgusta. V debato je nato posegel soei-jalist Keir Hardie ter vprašal, ako je nenuška vlada zavrnila predloge nemškega poslanika v Londonu in ako je angleška vlada skušala ugotoviti, v koliko bi nemška vlada pristala v predloge nemškega poslanika. Sir Edward Grey je nato izja- , „ . . . . inude v dotičnih državah. Vlada ) vil, da se hoče izognit, vsakemu se ho5e v nadalje iznebiti Vseh j nesporazumljenju. Predlogi nem- skrbi glede gvojih državya J škega poslanika so bili isti kot. da bo mogJa posvetiti vse svoje oni nemške vlade. moči trgovskim in drugim važ- nim vprašanjem, ki zahtevajo vse Izvedena blokada. pozornosti v sedanji težki situa- Tsing Tan, Kitajska, 27. avgu-lciji. sta. — Governer Meyer Waldeck j Kar velja za Amerikanee v Ev- Mcrnariška predloga v kongresu. Washington, D. C., 27. avgusta. Poslanski zbornici se je vročilo danes mornariško predlogo. Ta predloga vsebuje predpise glede delavnega časa, plače, kaznovanja beguncev in varnostnih naprav na ladijah. Glede plače se glasi v predlogi, da smejo mornarji polovico zapadle plače zahtevati v kateremkoli pristaniseu, z omejitvijo.- premembi. Predloga določa nadalje, da morata biti na parnikih v službi najmanj dva oddelka mornarjev in trije oddelki kurjačev. Nepotrebno delo v nedeljah je prepovedano in tudi telesna kazen. V mirnih pristaniščih uživajo mornarji iste prostosti kot prebivalci na kopnem. Za ameriške oceanske parnike se predpisuje zadostne varnostne in rešilne priprave. Na krovu mora biti rešilnih čolnov za 75 odstotkov na krovu na ha iajočih se oseb. Na obrežnih ladijah, ki verzijo manj kot dvajset milj od brega, zadostuje 75 odstotkov splošnih rešilnih priprav, na >ar-nikih na velikih jezerih pa 50 odstotkov. v Kiaučau je dobil danes od japonskega podadmirala Sadakichi Kato brezžično brzojavko, v kateri se je glasilo, da je japonsko brodovje ustanovilo blokado Kiaučaua. O blokadi je obvestil governer ameriškega konzula Willi R. Peek-a ter ga je naprosil, naj tekom 24 ur zapusti pristanišče. Peck, ki je bil že preje izjavil, da ostane v Tsing Tau, je odklonil ponudbo governerja. Admiral Kato si je izbral bojno ladijo "Suwo" za admiralno ladijo. Bojna ladija "Suwo". je bila preje ruska ter so jo J&ponci v rusko-japonski vojni potopili v pristan|šču Port Arthur zaeno s posestrimsko "Sagami". Pozneje so Japonci obe ladiji dvignili ter ju nanovo oborožili. Čestitka cesarja Franca Jožefa nemškemu cesarju povodom zmag. London, Anglija, 27. avgusta. "Marconi Wireless Telegraph Co." je ujela danes zvečer ofici-jelno nemško brezžično brzojav- ropi, velja v enaki meri za one, ki se mude v Palestini, Armeniji * in drugih deželah. Državni tajnik je danes izjavil, da se je vsem ameriškim poslanikom naročilo, naj vzamejo v najem parnike za prevoz Amerikan-cev. Za prvo silo bo Amerikancem v Turčiji na razpolago bojna ladija "North Carolina". Poslanik Morgenthau je že zbral pomožni fond $75.000, ki bo na razpolago Amerikancem, ki bodo zašli V zadrege. Francija protestira proti nakupu nemških parnikov. Washington, D. C., 27. avgusta. Francoska vlada je potom svojega tukajsnega poslanika Jusse-rand izrekla svojo nevoljo glede nameravanega koraka administracije, da se potom nakupa tujih parnikov ustvari ameriško trgovinsko brodovje. Poslanik je imel daljše posvetovanje s predsednikom ter je izjavil, da je njegova vlada proti temu, da bi se nakupilo nemške parnike. Fran- Nemiri v Mexico City. Mexico Cilty, Mehika. 27. avgusta. — Pri cestnem boju. ki se je završil včeraj med orožniki in konstitucijonalisti, je bilo ubitih sedem oseb. Mir je nastal žele, ko so nastopile regularne čete in potem ko je odpustil Carranza policijo. ko, ki se glasi sledeče: - coeka vlada izjavlja, da bi vsled 1 Česat Viljem je dobil M it. « nA„tMu:k____ Važno naznanilo IN SKUPNI ODGOVOR NA VEČ VPRAŠANJ. Vsem onim, kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne po-šiljatve, datirana z dnem 15. julija t. L ali kasneje, tem potom, naznanjamo, da pričakujemo že več časa raznih poročil iz urada c. kr. poštne hranilnice na Dunaju, toda dosedaj še nimno niti enega dobili. Zato nam ni znano, ako so vse naše denarne pošiljat-ve izza zadnje polovice meseca julija neovirano dospele na Dunaj in bile potem tudi odposlane na zadnje pošte. Kakor hitro se nam posreči kaj gotovega poizve-deti, bomo pošiljateljem takoj poslali takozvana obvestila, ne da bi bilo komu potreba ns.s opominjati Kot pa vse kaže, bo treba za konečno pojasnilo toliko časa čakati, da bo vojna končana. * GLAS NAHODA, 28. AVGUSTA, 1914. "6LAS NARODA" t> 'Siorcnic Daily.) t? __„ jTDfd aoc p idisoed by the fiorenic IPiibliahmg Ca N <• ct rpormtion.) SdJuiK SAK.^EA, President, i «vNKO PLESKO, Secretary. LOUIS Bf NEDIK, Treasurer. Wmi of Buainc«i of the corporation end jfficrrs : >f above ol tt 'Jurtiandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. • ......mi i rmrumTi----------------■ Sm oslo leto vel j* list za Ameriko in £anado "J noi ........................ ** j*>to *a mesto N jw York----- ' pol leta za m*>«.' *e blagovoli pošiljal po — Money Order. IVt sisn^aembi noja naročnikov pro-at&o. da oe nam tudi prejirjc Mralii6* nam an it da hitreje najdemo naslovnika. Ooptaom in poiij'atvam naredite ta oastov: * "GLAS NARODA- * IS Gortlandt St. New York City. Taiafoo 46 87 CortJandt. ICvN ASSOC/41 mmm Našim citateljem v pre udarek. Me<] ite\ iliiini naročniki in tatelji nasittsburgha Ko je izbruhnila vojna v Evropi. v časit, (Jospodje, ki vodijo sedanjo vojno, ne bodo nikdar lačni. Lačen pa bo narod, izmozgani, izse-sani, uničeni narod, ki ne ve, zakaj ga \ako tepe šiba božja. Biti patriot, avstrijski, nemški, ruski ali katerikoli je dobro, a vedeti se mora, zakaj. Xisino proti Avstriji, pač pa proti gnilemu sistemu, po katerem se jo vlada in ki je vir vsega zlega v naši stari domovini. V tem smislu smo tudi uravnali svoje pisanje. Le nfkakih iluzij. Večina listov skuša sebe in či-tatelje potolažiti vsprieo grozot vojne z upanjem, da je to zadnja vojna, katero bo moralo pretrpeti človeštvo. Učinki te vojne bodo grozni, utisi tako strašni in trajni, da bi se večina ljudi dvignila, da izvede odstranjenje oboroževanja ter doseže s tem, da bi bila vojna nemogoča. Le malo je listov, ki bi oporekali temu- splošno razširjenemu naziranju. Do kler bodo obstajala interesna na-sprotstva med ljudmi, bodo vojne neizogibne. Razven interesnih na-sprotstev pa pride v poštevr še pomanjkljivost človeške narave. Tako piše napriiner neki list: "Kil del bo poražen. Ali bo ta priznal svoj poraz ter se uklonil dejstvu, da je vojna moralno zlo. kateremu se je treba v bodočnosti izogniti? Najboljši odgovor na to je dal francoski nnrod po strašnem porazu leta 1870. Francozi so izgubili, plačali vojno odškodnino — ter učili svoje otroke že v zibelkah, da bo nekega dne izbruhnila maščevalna vojna proti Nemčiji. Ali more kdo resno misliti, da bo Nemčija, v slu-*aju, da bo poražena. opustila vso misel na osveto ter priznala svoj poraz V1 To sklepanje je popolnoma pravilno. Nič ni bolj otročje kot vpitje šovinistov vseh narodov, ki so si sedaj v laseh, da more le zmaga njihovega dela ter popisen poraz nasprotne stranke prinesti trajen mir. Ravno to, kar označujejo preveliki patrioti kot neobhodno potrebno, je neusahljiv vir, iz katerega se poraja novo zlo. Angle ško-francoski šovinisti že besedi- la o je napovedala -ijo Q aueksiji Hamburga ter iz- ) točne Prusije v prid Rusije. Nein-laz. k" I udi t i celo Evropo, smo drugih junaških činih. "V Avstrija Srbiji ________ .spravila v tek velikanski plai^Jnj^. ^a^jo 0 "priklop- Ijenju Belgije in Ilolandske in o polni neii zavedali svojega odg 3T črnega stališča. Prva na^a misel je bila: Objek-riost. nepr st ran ost na to ali dri je biti resnici pa tudi ni nobenega dvoma, da bo skušal zmagujoči del vdej-. stviti te patriotične sanje, ako ne najvišja naloga ca-L deIaVbka stranka v tej ali oni kat stranski ter de-jJeželi prepre-ila te blodnje. >remu je name- y sedanji vojni bi ne moglo (iIius Naroda je slovenski ti list v Združenih državah) p ne države. biti ničesar hujšega kot popolna . I zmaga enega dela. Bati se je, da za Zdjnizene države. bi y ukem siu5aju tudi delavski Glas KarxU je principijelnozmagnjoče dežele v pant. vojn., ki je zlo vsega zlega. triotifnera navdušenju odobril K * ^venski lmt. vgaj doyom dejsLQj& ki bi Q mu je v prvi vrsti mar bla- hraniU vojno razpoioženje živo gor slovenskega naroda to- in on-btran mor.ia. Glas Ntrcda ni kako uraduo glasilo, ki bi hvalilo le to, kar je dobrega, t*r zamolčalo vse, kar je alabega. V svobodni zemlji je na mestu zvo'»oclria beseda, svoboden izraz lastnega prepričanja. Kdor čitf naš list nepristranski, brez predsodka, ne more zapaziti v iijerEi ni kakega hujskanja proti A\s1riji, nikakega obrekovanja. Trpke besede nam silijo v pero. besede o zaslepljenosti, kratkovidnosti, a. boljše je, da jih zamolčimo. Pre,] duhom nam vstaja slika com vine, potegnjene v strašni vrtinec vojne. Vidimo gorje nareda, opustošene domove, zapuščena pol ja, družine brez sinov, očete v i i bratov, bede in pomanj kanja brez konca in kraja. Kdo je povtročil vse to gorje? K; j je m potilo tebe, slovenski delavec v Aireriki, da si prišel aem iakat koička kruha, katere-ga ti ni ioog a dati domovina? Ali swle uortia doma pri polnih loncih ter se vesele življenja, ki jim poteki, kot zveličanim dušam v raju? Ali ni Slovenec zadnji, kadar se gre za pravice, in prvi, kada.- je treba žrtvovati, dajati, šteti novce, prelivati kri? Kadar sedite skupaj, rojaki, ter politizirale, ugibate ter se včasih celo zgražate nad pisavo našega lista, takrat premislite vse to in potem asm boste dali prav. prav do zadn ja besede. Bili ste av*!rij«ki vojaki, pri-aegji ste cesarju zvestobo. Odslužili ate, šU v tujino, a tužne vam majke! Domov na vas kliče nazaj le takrat, katU r se gre za prelivanje krvi, za boj proti sovražniku, ki ni noben sovražnik, v j« ter preprečila za dolgi čas ves napredek, posebno pa mirni in trajni razvoj delavskega gibanja. Delavske organizacije bi v tt-ra slučaju zelo trpele. V premaganih deželah bi želja po osveti za morila vse drugo, v zmagujočih deželah bi se pa vladajoči razred okoristil z zmagami ter kolikor mogoče potisnil delavsko gibanje ob steno. Pred kratkim se je objavilo v nekem tukajšnjem listu pogovor z delavskim zastopnikom v an gleški poslanski zbornici, Philipp Sno\vden-om. Označil je sedanjo vojno kot konec mnogoobetajoče socijalne reforme v Angliji in naj je slednja zmagalka aH poražena. Izjavil je, da je vojna ali strah pred vojno še vedno uničil resnični soeijalni napredek. Snowden ni prenapetež in ker je natančen poznavalec razmer v Angliji, mu je lahko vrjeti na besedo. V sedanjih časih je treba pre-mLšljenosti in hladne kryi. Naj manjša napaka ima lahko usode-polne posledice. DopisL Spriagfield, m. — Tem potom se vsi vljudno vabijo na veselico, katero priredi žensko društvo sv. Eozalije K. S. K. J. v Brisk Hall na Washington Ave. med 11. in 12. cesto. Veselica se začne dne 7. septembra ob drugi uri popoldan. Vstopnina za možke 25 centov. Č'ii4ti dobiček je namenjen v prid društvene blagajne. Upati je, da se bodo vsi bližnji rojaki te zabave v polnem številu udeležili. Za pijačo in dobro postrežbo bo vse izborno preskrbljeno. — Odbor. Pisno iz domovine. Mozirje, Štajersko, 2T. jul. Ljubi Tone! ......Vprašal si na«, če je kaj sadja. Jabolka so polna, hrušek pa ni veliko. Češenj in cešpelj je bilo precej. Hmelj ponekod še dosti dobro kaže, samo to ne vem, počem ga bomo prodajali. Toda kaj nam koristi vse to, ker bodo morali skoraj vsi možki že jutri odriniti na vojsko. Prizorov, ki so se odigravali v Sarajevem, ti ne bom opisovala, ker vem, da ti je že vse deloma znano. Nikdar si nisem mislila, da bora doživela tako slabe čase. Človeka pa res vse zadene na tem svetu. Od nas bodo šli vsi od 18. do 42. leta. Moje pero je preslabo, da bi popisalo, koliko joka in žalosti je te dni pri nas. To ve le tisti, ki kaj takega doživi. Predvčerajšnjim ni še nobeden nič vedel, včeraj pa pride kar naenkrat brzojavka, da mora odriniti vse, kar zamore nositi orožje.' Samo žene, otroci in stari betežni možki ostanejo doma. Bog daj. da bi se kmalo vse to končalo in da bi zopet nastopile prejšnje razmere. Prosimo te, da nam hitro odpišeš, kaj nameravaš storiti. H koncu sprejmi od vseh skupaj najsrčnejši pozdrav. Mati. Češka Magdalena. Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Scliulz. (Nadaljevanje.) "Naj si bo!" se je togotila gospa Kristina. "Toda tak častilec in občudovatelj vsega, kar je krasno, ne more ljubiti grde ženske, iu če bi bila stokrat njegova soproga. Imam kralja Karola močno na sumu, da poleg svojih grdih kraljic \ieguje kje drugje ljubezen. Aluša, dam ti vse te dragocenosti, če mi zaslediš to tajnost! Napravim potem direkten poskus, da ga zvabim v te sobe. Če ljubi druge ženske in ne kraljice, zakaj bi ne ljubil tudi mene ? In če bo še kedaj vdovec — in zdi se mi, da mu je v tem oziru usoda posebno naklonjena — bom imela vsaj vse pripravljeno, da mi ne uide tretjič... Aluša, Aluša, pomagaj mi ga dobro opazovati na današnjem tur-naju! Zasleduj njegove oči, kam se obračajo, kje se najdalje mu-de, — niti pri vitezih, niti pri konjih to ne bo. Kralj ljubi žen ske — mora ljubiti tudi mene! Če ni možno, da bi imela že sedaj kraljevo roko, hočem imeti njegovo naklonjenost. Tako dosežem saj napol svoj namen." In strogo je zaukazala Aluši: ''Kaj čakaš tukaj tako dolgo brez dela? Hitro prinesi v prednjo sobo vse moje najdragocene-je obleke in okraske, da jih preskušam, kaj bi mi danes najbolje pristajalo. Sreča, da sem dala svoj oder pred hišo tako visoko zgraditi; kralj me mora opaziti, mora gledati name... In jaz, A-luša, jaz moram biti danes kras na, najkrasnej^a vseh gospa in deklet, ki bodo prisostvovale vi-težkim igram. Na današnji slav nosti je vse ležeče... Taka prilika, da zvabim pozornost kralja nase, se mi ne bo nudila nikdar več..." "Ah, to bo veselje, ko se bomo selili iz te stare, zatemnele hiše tja gori na grad!" se je veselila Aluša, odhajajoč, da izpolni ukaze svoje gospe. "Potem gotovo dobim tudi jaz kakega dvorjana, plemiča ali pa vsaj viteza!" je premišljala nadalje pri sebi. "Najbolj bi mi ugajal Vitek z Hradka... Lep, prijazen, hraber vitez... Dosedaj se je vedno samo šalil z menoj, kadarkoli je obiskal gospo Kristino... Vsakokrat mi je stisnil v roko kak denar. .. Od danes moram bolj nase paziti... Niti dotakniti se me ne sme!... In k gospej Kristini ga tudi več ne pustim..! Za njo ga je vendar le preveč škoda... Tak mlad, krasen vitez!... Ona naj najprej pridi one starejše in grše..." V par trenutkih so bile v stranski, krasni sobi, v katero so že skozi odgrnjena okna drli žarki jutranjega solnca, že mizice prenapolnjene z dragoceno obleko vseh barv svile, baržuna, najfinejšega sukna: s čipkami, zlatim in srebrnim vezenjem, biseri in dragim kamenjem bogato odičeno; vse po najnovejšem francoskem in italijanskem kroju. Gospa Kristina je hitro prebirala v tej bleščeči mešanici oblek predstavljajočih same oh sebi ve- liko meščansko imetje, kakor bi jih hotela v tem trenotku uničiti ali odstraniti, če bi nič ne pristajalo njenemu današnjemu ukusu in namenu. Na preprogah na tleh so že ležala dragoceno krila, suknjiči in plašči, šele nedavno poslani iz Benetk, Milana, Florence, iz Pariza, ali pa kupljeni od ho-landskih trgovcev na Tynskem bazaru. Aluša se ni niti upala še kaj hvaliti pred svojo gospodarico, ki jo je vsa razburjena, češ, da nima za današnjo slavnost niti poštene in dostojne obleke, začela zmerjati, da se na ničesar ne spominja, da ne ve. česa je treba pri hiši, da svojo službo zanemarja in Bog zna na kaj misli! Nadaljno premetavanje dragocenih, z vsem sijajem in vsemi okraski prenapolnjenih oblek ni dovedlo k boljšemu uspehu. Gospa Kristina je bila vedno nezadovoljna s svojo zalogo oblek, in ne bilo bi možno proračunati. do kake stopinje razkačenosti bi se bila razvila njena jeza proti prestrašeni Aluši, če bi ne bila v sobo stopila druga oseba iz mnogoštevilne ženske družine z naznanilom. da prosi za pogovor z gospo Kristino Rokvčansko vitez v poljski obleki, ki prihaja, kakor sani trdi, od dvora z važnim poslanstvom. V trenotku se je spremenila slaba volja gospe Kristine. Mračnost je izginila iz njenega krasnega lica; najprijaznejši nasmeh je zažarel na njem, oči so svetile v pričakovanju in radostni nadi. nekdanjo svojo lagodnost in pri-postava se je vzravnala v mladinski svežosti. Hitro je poslala služkinjo, da sprovede poljskega viteza v sosednjo vsprejemno sobo, sama pa je prijazno naroče-vala Aluši. naj hiti obleči jo v belo svilnato krilo z dolgo vleč-ko, k temu jopič spredaj globoko izstrižen, z dolgimi vzdignjenimi rokavi in pas okrašen s smaragdi in rubini, v par trenotkih je, v licu očarujoč prijazen nasmeh, z dostojanstvenim korakom vstopila v sosednjo sobo kakor boginja krasote in ljubezni v očigled svojemu neznanemu gostu. Ije-ta je z lahnim poklonom pristopil in dejal: "Najboljše bo, če skrajšam u-vod. Ti bi me sama več ne poznala, Kristina..." "Kdo si, gospod, da se drzneš z menoj tako govoriti?!" je gospa Kristina, presenečena po tem nagovoru, prekinila govor pri-šleca. :'('e bi me pustila dogovoriti, bi bilo tvoje vprašanje nepotrebno", je nadaljeval vitez z mirnim glasom. "Domeš! Ali si ti to v resnici?" je odstopila od njega dva koraka proti vratom, skozi katera je bila vstopila. "Ne prestraši se me. Kristina!" in vitez je brez vabljenja sel na bližnji stol. "Sem Domeš. Vidno je, da se nisem dosedaj toliko spremenil, da še nisem toliko pal, da bi me ne spoznala." "Kaj hočeš pri meni?" ga je vprašala strogo, vsa zmedena nepričakovanim prihodom nekda-njega. v siromaštvo dovedenega in potem zavrženega ljubimca. "Ne boj se!" je govoril Domeš dalje z istim glasom. "Nisem prišel radi tega, da bi ti morda kaj očital radi onega, kakor si se vedla proti meni. Tožil nisem nikdar tebe, ampak svojo neprevidnost in neizkušenost, ki je uzrla angelja tam, kjer je stalo samo navadno pozemsko ustvarjenje. "Domeš!" je vskliknila jezno, opotekajoč se nazaj in iščoč s tre sočo roko kljuko vrat v sosednjo sobo. "Moram poklicati..." "Ne prenagli se, Kristina!" je miril vitez, ne da bi se maknil z mesta. "Gotovo bi se sama ke sala te neprevidnosti." "Reci hitro", in se je oprijela mizice, "čemu si prišel k meni! "Da ti zlo poplačam z dobrim.' "Zglasil si se, da prihajaš od dvora..." "Nisem lagal, nisem uporabil nobene zvijače, da pridem v tvojo hišo." "In z važnim poslanstvom?" je vprašala in ni mogla obvladati svojega glasu, ki se ji je tresel v notranjem nemiru. "Vsaj zate je gotovo važno", je diejal Domeš. "Ali sedi", ji je namignil na stol, kji je stal poleg mize, "in slušaj me z ono hladnokrvnostjo, s katero znaš odpravljati svoje žrtve. Radi stare ljubezni ti svetujem popolnoma trezno razsodnost..." "Zakaj me trpinčiš?" j^ vskliknila skoro v oicedlevici. (Pride ie.) Konvencija K. S. K. J. NOVOIZVOLJENI URADNIKI Paul Selineller, Calumet, Mich., predsednik. t>6 glasov. x Josip Sitar. Joliet 111., I. podpredsednik. 63 glasov. Anton Grdina, Cleveland, O., II. podpredsednik, 60 glasov. Josip Zal ar, Joliet, 111., I. tajnik. enoglasno. Josip Rem s, New York, II. tajnik, 67 glasov. Johu Grahek, Joliet, 111., blagajnik, 79 glasov. Rev. Jak. Cerne, Shebovgan. \Y is., duh. vodja, enoglasno. Mart. Muli ie, Forest City, Pa., pooblaščenec, 77 glasov. Dr. M. J. Ivecc. Joliet. 111., vrhovni zdravnik, 62 glasov. Jos. Dunda. Joliet, 111., I. nadzornik, 63 glasov. George Thomas. Pueblo, Colo., II. nadzornik, 64 glasov. John Povše, Hibbing, Minn., III. nadzornik, 63 glasov. Fr. Petkovšek. Waukegan, 111.. IV. nadzornik, 65 glasov. Fr. Fraučič. Milwaukee, Wis.. V. nadzornik, 63 glasov. Mill. Krakar, Anaconda, Mont.. T. porotnik. 66 glasov. George Flajnik, Pittsburg, Pa. II. porotnik, 6:i glasov. Anton Gregorič, Chicago, 111., ITI. porotnik, 62 glasov. Josef Rus, Cleveland, Ohio, I. pravni odbornik. 61 glasov. Fr. Svete, Waukegan. 111.. II. pravni odbornik, 58 glasov. Fr. Pleniel, Rock Spring, Wvo. III. pravni odbornik. 59 glasov. Prihodnja konvencija bo v Eve- leth, Minn. Aretirane sufragetke. London, Anglija, 27. avgusta. Flora Druimnond, Daere Fox, Mrs. Richardson in 24 drugih bojevitih sufragetk jo bilo danes zjutraj aretiranih pred ministrstvom za notranje zadeve. Sufragetke so hotele na vsak način go-govoriti z ministrom za notranje zadeve glede vprašanja prisilnega prehranjevanji. Ker se jim je prepovedalo uhod. so hotele s silo udreti v poslopje. Na cesti se je zbrala velika množica in ženske so bile že ogrožene ko je dospela na lice mesta policija ter aretirala prismojene babnice. Veliko število sufragetk je bilo pred kratkim vsled posebnega odloka kralja izpuščenih iz ječe. Chile se ne vdeleži razstave v San Francisco. Santiago, Chile, 27. avgusta. --Vlada v Chile je danes objavila, da se ne bo vdeležila svetovne razstave v San Francisco leta 1915. LISTNICA UREDNIŠTVA. J. Z., Aliquippa, Pa. — Najboljše je za Vas, da se čimpreje naznanite na konzulatu. Ako pridete čez par let domov, boste morali najbrž na nabor. Tudi kaznovali Vas bodo, ker ste šli, predno ste bili na vseh naborih. Kazen pa ne bo prehuda. Prijavite se takoj na konzulatu! J. B., McWhorster, W. Va. — Pisma se lahko pošlje v stari kraj, vendar pa je vprašanje, kedaj pridejo na pristojno mesto. Iz Avstrije ne pride sedaj nobeno pismo ter se ne ve, kedaj bo zopet odprt poštni promet. John R., Wotoga, W. Va. — Konzulat, pri katerem se morate zglasiti, se nahaja v Charleston. W. Va. Oglasite se pismeno, priporočeno, ter zahtevajte povratni recepis. Poslati morate vojaško knjižico ali pa naznaniti svoje ime. asentni letnik, polk, kamor spadate. Iščem svojega prijatelja FRANK SMITHA. Zadnje leto se je nahajal v Johnstown, Pa. Prosim cenjene rojake, da mi naznanijo njegov sedanji naslov. za kar bom zelo hvaležen, ali naj se pa sam javi. - Math, liavuk, 528 Lafayette St., Ottawa." 111. Kje je moj bratranec FliANO MAIjJOVEC? Doma je iz Ku-težovega pri Ilirski Bistrici. Pred 8. meseci sva prišla skupaj iz starega kraja in sedaj se nahaja nekje v Pennsvlvaniji. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kjt* se nahaja, da m. javi. Frank Celin, Camp 4. Medford, Wis. ARBUTINA. Pred 3. meseci je bival nekje v Pennsvlvaniji. Doma je iz Komare, kotar Dvor, občina Žirovac. Prosim brate Slovence, Hrvate in Srbe. da mi ga javijo, ali naj se pa sam oglasi. — Božo Arbutina. Box 207, Langeloth, Pa, (28-31—8) DE POZOR POŠILJATELJEM NARJA! One, ki žele poslati domov denar, obveščamo s tem. DA POD NOBENIM POGOJEM ne odpošiljamo DO PREKLICA denarja v staro domovino. Nobena banka v New Yorku ne de la kupčij in raditega smo TUDI MI USTAVILI PO SLOVAN JE. KAKOR HITRO SE ftAgwngftB tZ BOLJŠAJO, BOMO OB VESTILI ROJAKE PO TOM ČASOPISJA. Tvrdka Frank Sakser. NOVO! NOVO! Prwkkr ie itila druga izdaja ve- ' Iezanimive knjige: ■ ; Življenje na avstrij. dvoru! \ ali ; Smrt cesarjevima Rudolfa.; Pred nedavnim faaom je izšla prva izdaja gori omenjen« knjige, prevod nem- 1 frke knjisre tnfic* Larkck. Založnik se ni I bal nobenih stročkov, da nndi občinstvu -t mjmtii jilri* h«d»i Mb v AtjfcfTTS—-. tejafa. Ofeuca 144 AHi tov tr. A« m ' la«« »>airji, tfrfra elliasrrt. mvit- 1 ■UDOLFA a »urifii fcanaln VETSEKE. ! _________ru ' kar največ in vsakdo, ki je dobil knjigo v I roko, S3 je o njej pohvalno izrazil. Našli bo se ljadje, kateri prodajajo slične knjige in to do d ve sku pa j, pa oba nimata toliko ' strani kakor muim «u. in sta obe ■■»■»«<■!. I Knjiga, katero sem izdal ji ™ taftaaa m Ceaa kajife s ftskiaka Mrjtft. Da je vse ti resnica, kar je v tem rgla- J su objavljeno > lahko vpitfajo roiaki one, ' kateri so knjigo naročili m jo prebrali. j vred $1. • Denar pošliite po pošt. Mcnejr Order j ali pa v postnih znamkah. j R»jaki! Bližajo se dolgi zimski večeri, J catoraj posezite po *£si gtti knjigi, in jo | naročite —i ■ mil pri meni, dokler zaloga ne poide. Naročila je nasloviti na: j John Putridly 520 E. 77th SL Bes 21, NewYerk j NOVO! N^VOf; Rad bi zvedel za FAX V oiiljajo na glavnega tajnika Jednote, vae pritožbe na predsednika porotnega odbora. Na osebni ali neuradna pisma od strani ilanov se nebode isiralo. Druitveno glasilo: "GLAS NARODA". IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. J. Tom potom se naznanja vsem tajnikom krajevnih društev J. S. K. Jednote, la ne smejo izdajati potnih listkov članom, kateri sedaj odpotujejo v staro domovi no z namenom, da se vdeleže voj-ne. To velja za toliko časa, doki er bo vojna trajala, ker je to iz-vanredna nevarnost za vse člane. V takih slučajih Jednota ne bode odgovorna za smrtnino. GEO. L. BROZICH, glavni tajnik. S pota. , i Base , Švica. 7. avg. EVROPA V VOJNI. Vsa Kvroja je v vojnem sta nju; mobiliziran*? so dosedaj: A v strija, Nemčija, Rusija, Francija, Anglija, Srbija, Švica in Belgija. <«rožno bode klanje, kakor hitro trčijo velik« itrmade druga na drugo. O lem boste zvedeli ž« prej, predno lospe to pismo v New York. Pred par tedni ni nihče niti mislil, da vsl»*d spora med Avstriji* in Srbijo niiMtane splošna evropska vojna. To velikansko vojno pa je povzročila zgolj Nemči- jiili bitkah in operacijah, potem I pa gorje premaganemu! Ako pod-leže Rusija. Francija in Anglija, bode Nemčija zapovedovala svetu in Slovanstvo bode pomandra-no za stoletja. Ali malo je upanja v to, ker si je Nemčija nakopala preveč sovražnikov na vrat in star pregovor pravi, da je veliko psov smrt zajca. Najbolj politična pa je sedaj Italija, ki lepo gleda vso evropsko zmešnjavo in je pripravljena za vsak slučaj ter vse kaže, da se bode Italija na koncu najbolj smejala v pest. Ako bosta Avstrija in Nemčija podlegli, segla bode na prav lahek način po plenu, in sicer po Trientu, Trstu. Dalmaciji. Istri in Albaniji; če bodo ja. Ako bi ti. Klalo bolj diploma-, ,, ■ . . , , * . . >pa r rancozie tepeni, bo segla po tirno postom la, ne bi prišlo do 1 . . J . f ' ° r , , ___,. _ iNizzi in Savoju m tako bode prav kot je storila Rumunija v zadnji balkanski vojni, ko je brez žrtev pridobila ozemlja. V Svieo je ta teden pribežalo blizo 30.000 italijanskih delavcev in to i/. Francije in Nemčije. Po- splošnega klinja, toda v svoji o-holosti je stav la Rusiji ultimatum in zalih vala v 12 urah odgovor, to pa je povzročilo vojno. Zaman se je trudila diplomatič-nim potoni Anjilija. da ne nastane tako velika vojna. Angleška diplomacija je našla gluha ušesa. *»ednji državi sta uboge Italijane S. Sedaj je t a milijone vojakov poti orožjem; nekateri politiki zatrjujejo da j>* j od orožjem do 15 milijonov mož. Obča kriza je zelo občutna iu kaj še bode! Sedaj je komaj osem dni minulo od teh homatij. Najbolj bode prizadet delavski stan. Očetje in sinovi so na bojnem polju, a družine so o-ttaviii brez sredstev. Kako pa je tudi misliti, 1» bi bili pri delavskem stanu pnhranki in nakopičene zaloge jedil, ko so zaslužki tako pičlo odmerjeni, da je komaj sproti izhajati! V sedanjem vojnem stanju se v svoji perfidnosti najbolj odlikuj« Pruska. Vedno »o ti možakarji pisarili it kričali, da spoštujejo nevtralne države in se ravnajo po mednarodnem pravu, a takoj prvi tvnotek, ko je nastala vojna, hc pruske čete prestopile aevtrmlne meje luxeinbur-ške in belgiiake z namenom, da Francijo odzada j napadejo. To bi bilo kričanje po vsem svetu o kr-ienju nevtralitete, ako bi tako postopali Rusija ali Francija, toda ako to stori Nemčija, ni nič posebnega. Seveda se Belgijci z orožjem branijo vpada in so si Nemci nakopali enega sovražnika več, dasi malega, a vendar nadležnega v takem slučaju. Sedaj se pri uas tukaj nič pozitivnega ne izve. Časopisje le u-giba in poroču razne stvari vse *ni hoparno in i%ič verjetnega. Ob mejah se vrSe praske malih od-ki nis< posebnega pome-y sedit.i ne. V par dneh kar nenadoma segnale in pribe-žali so v Švico. Tu so jih preskrbeli s potrebnim živežem, a siromaki so morali prebiti noči in dneve na prostem in v dežju, za-stražili so jih pa Švicarji z nasajenimi bajoneti kakor vojne jetnike. V par dnevih so bili ti siromaki odposlani z železnico preko Chiasso v domovino. Običajno gre vsako leto po več tisoč italijanskih delavcev za kruhom na Nemško in Francosko, tam grade železnice in trdnjave, v jeseni se pa zopet vrnejo domov. Letos pa so morali bežati že prve dni avgusta, kar je izdaten udarec za nje. Včeraj, 6. avgusta, se je nas okolu 200 ameriških državljanov zbralo pri ameriškem konzulu in imeli sejo, kako nam mogoče nazaj v Združene države. Izvolil se je v ta namen posebni odbor, kateri bode s pomočjo konzula in poslanika v Bernu deloval na io da nam Združene države pomagajo iz pasti. Odbor bode prosil vladi*, da naj nain odpošlje par nike v Genovo. Seveda morajo biti ti parniki grajeni v Združe nih državah in pluti pod ameriško zastavo. Vsakdo nas je dal svoj naslov v Združenih državah in tu, kjer stanuje, ter vplačal po 1 frank za stroške brzojavov. Združene države pa se morajo z Angleško pogoditi, da bode pu stila pluti rfaše parnike* skozi ožino pri Gibraltarju. To je edino nase upanje, da se prejkomogoce vrnemo na svoja domovja v de If leti o velikih voj- želo, kjer vlada mir. Mnogo Ame-Alinrini- r —_ t rikancev je tukaj v velikih zadre-J "°Ba »vila in mu je zdravnik pri gah, ker nimajo gotovega denar-, operaciji več koščie iz stopala iz-ja, pač pa razne čeke in kreditna vlekel in da dosedaj še res ni spo pisma, katerih pa noče nihče iz-,soben za kako delo. plačati. V Švici se nahaja sedaj j Na podlagi te izjave se je do-približno 4000 ameriških držav-,ločilo, da se podari bratu Josipu Ijanov in vsi čakamo odrešenja; Benkoviču $75, ako prinese še eno marsikdo se bode veliko let spo-! zdravniško spričevalo, iz katere-m in j al na ta izlet v Evropo in do-j ga bo razvidno, da je res za delo bro premislil, kedaj bo zopet šel. Razmere so povsod zelo čudne in ljudstvo blebeta razne stvari. Ko sem bival še na Bledu, sem vsak dan čul razne pripovedke; sedaj so vjeli tega in onega ogle duha. ta je bil napravljen v žensko obleko, drugi v duhovniško itd., vsak teh je nameraval razstreliti kak železniški most ali predor, a vse to so bile le izmišljotine. Enako se pa tudi tukaj ugibajo razne bajke o ogleduhih. nekateri že eelo slišijo gromenje topov v bližini Baselna, meščanstvo pa se boji vpada Francozov: tako vlada strah že povsod pred lastno senco. Ko sem bival še na Bledu, se nam je neko jutro pripovedovalo, da so avstrijski vojaki pri Sten-gah streljali na ogleduhe iu enega vjeli. Par dni kasneje pa se je izvedela resnica, da je nek blejski kosec travo kosil v pozno noč, po storjenem delu pa se malo o-krepeal in veselo prepeval na potu proti domu. Ko je ta kosec pri-mahal s svojo koso pod mali železniški most v Štengah, je pričel tam na straži stoječi vojak nanj streljati, toda hvala Bogu, da ga ni zadel. Nato so dospeli na pozo-rišče drugi vojaki in so sprevideli, da imajo opraviti z domačim, nenevarnim človekom, a ne s kakim srbskim ogledu h om, ki bi hotel pognati v zrak mali mostič. Neko drugo noč je oboroženi čr- nesposoben Vrhovni zdravnik dr. Grahek je dobil brzojavko, da mora priti po nujnih opravkih domov. Delegacija je v to privolila, ko je dovolil, da ga glavni odbor pri pritožbah, ki bi znale biti proti njemu, zastopa. Prošnja brata Franka Miliavar št. 29, kateri je izgubil vid na enem očesu, se zavrže, ker je do-tičui že dobil odškodnino, označeno v pravilih. Prošnja brata Jakoba Grebene št. 16, kateri se je obstrelil in mu je ena roka na podlagi različnih izjav za delo nesposobna, se ne inore rešiti za nedoJočen čas, ker po mnenju dr. Seliškarja iz priloženih zdravniških spričeval ni razvidno, kakšne konečne posledice bode ta poškodba imela. Glede prošnje Mihaela Kožarja št. 5 s ie, »711 S. Millard Ave., Chicago, ill. Tudi vse denarne po8!!Jatve pobijajte na ta Narod ki ne skrbi za svoje reve, nima postora med civllixova.nlml narodL Človek ki ne podpira narodnih savodov, ni vreden sin svojega naroda. Spominjajte s« ob vseb prIUkeb Slovenske** Sedaj je čas, da kupite farmo. _ Ako ste se namenili, da kuoite farmo, jo knpitp v fasi sluvensvi-hrva . i kUoniji v ckciici A.-i.l»r«la. ki ubstaja sedaj že ,-<>at l^t ter je kupilo ve - kol S'.ov» n-Hrvatov/arm«*. Pridite pojdeda! f irme in zemljo FCEr, z zla.nimi okraskj ter jamčen za 15 let. Ta stroj s-? je prodajalo za JiO, a ra/ii konkurence hočemo prodajati ta krasni gramofon na vse strani Zdr. držav in Tanade sU najboljšimi slovenskimi spevi, katere izberete Iz. naJesja cenika, in 500 igel ZA LE na lahke obroke po $1.00 na mesec. ; Prodajamo tudi dobrozr.ane Victor Gramofone in dra>je Columlia frramorcne na Iahk« obroka Pišite po na5 novi veliki ilustrirani katalog, katerpga vam pošljemo povsem ZASTONJ. SAUL BIRNS, 117 Second Ave., corner 7 Street. Dept. 233, NEW YCRft. Za newyorske odjemalce imamo o iprto ivečer in v nedeljah kake podpore. .— — - ---- - ---j - Brat Rudolf Kompare, kateri^'naročilo še danes. NasloV: dotičnika pozna, izjavlja, da je ta I Cacftttr Gatkr k Company vreden podpore, ker nra je bila; DEPt tb M ......... CHICAGO, ILL. tA4.*'fi& I-r» -A■ - rJ» ». --.«-t Tragedija Franc Ferdinanda. Izšla je senzafna knjiga o umoru nvstr. prestolonaslednika, kije lenzB- cija sedanjega časa. 36 velikih slik krasi knjigo in cicer: Slike obeh atentatov, smrt. pogreb, demonstracije, aretacija atentatorjev, alike iz Trsta lil Ljubljana itd. Itd. itd. Zajedno je izšla knjiga o Cesarjevič Rudolfu i pojasnjuje resnico o njem, katera je kle seda) odkrila. Ki eeje Čena obed vem kiyigain Idol.pottyja povxetjtt. Naroia se pri: tudi Slov. 535 Washington Wfe. Kadar je kako druStvo namenjeno kopiti bandero, zastavo, regalije god bene inštrumente, kape itu.. ali pa kadar potrebujete uro, verižico, privesek, prstan itd.,"ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene vprašate. Upralanjs Vas stane le 2c. p« si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Pilite ponj. IVAN PAJK, Conemaugh, Pa. Box 328. {b rffe rfflb rffe frife w 1, i t t t » i ^__:_ GLAS NARODA, 28. AVGUSTA. 1J14. hMmw^YmmmmmmwMmMM I mnžu, d je na srn. m Is. SM... on iRosnan 20. stoletja. Spisal Holt W. White; za "Glas Naroda" priredil (Nadaljevanje.) Vodene k t. pij ice so še vedno padale od Strongove obleke. Diana 'potit a ne po? orna in ga. priine za rokav. "Kako tc», da ste preinoee»ni do kože?" "Ker sem moral plavati k vam. "Znano ti je, da je danes po-poldn«' tvoj ore najel plačane pomočnike, ki so zastražili ves vrt. Jaz sem vendfir še premlad, in življenje je prelepo, da bi že zdaj imel j ar krogi jev v svojem telesu." "Ali ni smešno, da moram prihajati semkaj, kakor tat, ki je vedno v nevarnosti, da ga umore?" "(fotovo, toda mož, ki hoče svet ukrasti, se ne sme bati ničesar!" "Di! Di!" zakliče Strong, "pustiva neumnosti iin pogovarjaj-va se o pametnih stvareh. Važne stvari naju čakajo." "Mene a! vas?" vpraša Diana. "Obeh, ljubiea moja, obeh. Zate sem se podal v boj, in zate ga hočem kjnčati. Ali nisem tvoj vitez? Moja boš tudi, če bi te moral ukrasti," "Moj ljubi, mladi gospod." odvrne Diana, "prej morate izvršiti še veliko druzega; saj vendar veste: svet je tudi še tukaj!" "Gotovo, gotovo, vse pride na vrsto ob svojem času. Ce. Rima niso sezidali v enem dnevu, se tudi sveta ne more ukrasti v enem tednu. Ali bi postala moja. ljubiea, če bi ukradel svet?" "Ce res storite ono, kar obljubite, da. Samo nevem, kaj bi porekel oče. Xajboljse je, da ukradete tudi njegovo kraljestvo. Potem bo že vsaj odvisen od vas." Kakšna bedarija je vse skupaj," nadaljuje po kratkem molku. Tu stojite pr>*d menoj in govoritte o kraljih in cesarstvih, kako da kradete svet, kot bi se dalo vse to napraviti med zajutrekom in obedom. In poleg tega, vašega zrakoplova niti videla nisem in ne morem trditi da je res tako izvrsten da se drznete ž njim nad svet.* Hotel je zakričati v noč, da ga grozno bolijo njene besede. Toda njegov ponos ga je odvrnil od tega. Kmalu premaga svoja čutstva in se prične smejati ž njo. "Vidni se pravi verjeti, in raditega boš tudi ti videla. Povedati ti hočem nekaj, Diana. Sedaj odidem domov, in če hočeš nekoliko čakati, se povrnem. Vrniti se hočem s svojim zrakoplovom, po zraku priplovem k tebi. in videla me boš kot vladarja zračnih višin." "Toda, — reče čez trenutek, "stalo me bo preeej truda. Podati se moram skozi vrsto špijonov tvojega očeta in še enkrat preplavati vodo Plavanje mi dobro dene; soparna poletna noč je, in nekoliko hladu ne škoduje. Diana pogleda po vrtu. "Ce vam je mrzlo, poglejte tja; zdi se mi, da je lam velik ogenj, ki vas lahko ogreje." Strong pogleda v smeri, kamor je kazala Diana. Na drugi strani reke zapazi rudeče plamene, ki so se dvigali visoko proti nebu. "Moj Bog!" zakriči Strong, "hudiči, prokleti hudiči!" Diana je molčala. Sele čez nekaj trenutkov spregovori, dočim je Strong š« vedno zrl v plamene. "Ali je to delo tudi mojega očeta?" "Zdi se mi, da je, ljubiea moja. Slučaj je vreden posebne pozornosti. Neki lopov je zažgal mojo hišo ali pa shrambo za zrakoplov." "In zrakoplov?" "Zrakoplov, je varen. Bodi dovolj ljubimkanja. Zdravstvu j. ljubica!" V naglici pograbi za njeno roko, in jo pritisne na svoje ustnice. Nato se pa oprime stebra verande in skoči na vrt. Tudi na robec ni pozabil. Kmalu nato izgine med grmovjem. Trenutek pozneje že dirja po znanem potu mimo Kupidovega kipa, tne meneč se za mnogobrojne nevarnosti, ki so prežale nanj za vsakim grmom. Ko pride že precej blizu vode, zapazi njegovo ostro oko neko temno senco prav v bližini kipa. Strong se obrne no. desno in za trenutek obstoji. Temna postava skoči nanj. Strong se obrne in sti pripravi. Pogleda ga v oči in zapazi moža. zrelega za vislice. Udarec na levo in desno zadene močnega napadalca. Strong je čutil, da je počila koža na njegovi roki, vendar je imel vsaj to zadoščenje, da je slišal počiti tudi kosti napadalčeve. Slednji teleb-ne med grmovje kot mrtev. Nato zdirja Strong napre proti bregu. Tam stojita dva moža in gledata v plamene onstran vode. Strong se ne zmeni za nju, temveč plane \ vodo. Pri tem pa ini pozabil, da se mora skrivati v vodi, ker sicer ga zadene kroglja iz bogve katerega revolverja. Plaval je, da se je komaj videl iz vode. Uvidel je, da ga bodeta moža na bregu spoznali in tudi uganila, zakaj tako hitro plava. In v tem slučaju se gotovo ne bosta obotavljala. Za njim poči strel in pade tik njega v vodo. Zopet se posveti in poči, in voda v njegovi bližini za-šurai. Tretjič zadoni pok, p« tudi tretja kroglja ne zadene. Strong se obrne, sliloni nekoliko iz vode in se glasno zasmeje. Streljali niso več; Strong je bil rešen. Ko pride na drugi breg, hiti proti svoji hiši. Kakor je pričakoval. tako se je zgodilo. Njegova staja je gorela. Hangley stoji bled kot kreda pri čebru in zajema z vedrom vode. Strong mu vzame vedro iz rok in zakriči: "Zaman se trudiš, mladič! De pusti, naj gori! Upani, da je "Di" na varnem!" "Med jelšami," odvrne Hangley. "Pojdi tja, zaspanec, sedi se poleg zrakoplova in opazuj ljudi, ki hodijo elitne« ponoči okoli našega posestva. Si me razumel?" Strohg poseže z roko v Hangleyev žep, da se prepriča, če ima prijatelj revolver pri sebi. Hangley pa pokima in brez odgovora odhiti proti jelšam. Vročina, ki jo je razširal požar, je bila taka, da je Stronga speklo, ko i; je naslonil na zid svoje hiše. Ne glede nato, prime za vedro, in začne polivati streho. Delal je kot živina skoro pet minut, nakar je vročina pojenja-la. Dva m 1 »i Vil1'" n NASI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse droge v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lin d, Ark. in okolica: Michael Cirar. San Francisco, CaL: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: John Debevc in A. J. Terbovc. Leadville, Colo.-; Jerry Jam-nik. Pneblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Roitz in Frank Janesh. Salida, Colo, in okolica: Louis Costello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.; Ant. Saf-tich. Indianopolis, Ind.: Alois Bud- man. Depne, SI.: Dan. Badovinae. Chicago, HL: Frank Jurjovee. La Salle, SI.: Mat Eomp. Joliet, SL: Frank Launch in John Zaletel. Mineral, Kans.: John Stale. Wankegan, DI.: Frank Pet-kovšek in Math. Ogrin. So. Chicago, 111.: Frank Cerne. Springfield, SL: Matija Bar- boric. Frontenac, Kans. in okolico: Frank Kerne. Mnlbery, Kans. in okolico: Martin Kos. Calumet, Mich, in okolico: Pavel Shaltz in M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okolico: B. Kotzian. So. Range, Mich, in okolico: M. D. Likovič. Chizholm, Minn.: K. Zgonc. Duluth, Minn.: Joseph Sh&ra- bon. Ely, Minit, in okolico: Ivan Gouže, M. L. Kapsch in Jos. J. Peshel. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hibing, Mina.: Ivan Pouie. Nash wank, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Frank Hro- vatich. St. Louis, Mo.: Mike Grsbrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceša-rek. Little FaUs, H. Y.: Prank Gregor-ka. Cleveland, O.: Frank Sakser, J, Marinčič, Chaa. Karlinger in Frank Kovačič. Bridgeport, O. in okolico: Fr. Hočevar. Barbeton, 0. in okolico: Alois Balant. Collinwood, 0.: Math. Slap-nik. Lorain, Ohio in okolico: John Kumše 1935 E. 29th St. Yonngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Or eg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolico: M. Klarich. ' Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Ple-teršek. Burdine, Pa. in okolico: John Keržišuik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsbnrg, Pa.: John Kok- lich. Bronghton, Pa. in okolico: A. Demšar. Export, Pa. in okolica: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben. Farrell, Pa.: Anton Valentin- eič. Franklin, Pa., in okolica: Fran R. Drašler. Irwin, Pa. in okolico: Frank Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabre-nja. Meadow Lands, Pa.: Georg Schultz. Moon Run, Pa. in okolico: Fr. Maček. Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod vasnik, Ignaz Magister,. Frank Bambič in Z. Jakse. Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj Steelton, Pa.: Anton M. Pa-pič. Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph PeterneL Winterqnarters, Utah: Louis Blasich. Blade Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Bavensdale, Wash.: Jakob Romšak. ' Thomas, W. Va. ip okolica: Frank Kocijan in Frank BartoL Grafton, Wis.r John Stamp-feL Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Anton 9ta~ rich. Wast All is, Wis.: Frank Skok. Bock brings, Wyo.: A. Justin in Val. Stalich. Kemmerer, Wyo.: Josip Motoh. Mr. LOUIS VESSEL naS zastopnik, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" ter izdavati za to ve-«do;svz sva uq •vjtpjjod »uabT^ v vseh poslih' in zato ga rojakom toplo priporočamo. Upravn. "Glasa Naroda". Izšla je lttna knjiga t "VOJSKA NA BALKANU". Vsled vsestranske ielj* naroši li smo vei iztisov te knjige in je sedaj esnj. rojakom n« taspo-lago. Knjiga "Vojska na Balkan«" sestoji iz 13 posameznih aešitkov, obsegaj očih skupaj na večjem formatu 192 strani Delo je o-premljeno s 255 slikami, tikajo že se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki Seiitkom je prideljen tudi večji slovenski semljevii balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti p 15e, vseh 13 aeiitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.81. Naroča se pri: Slovenk Publishing Oo, 8» Cortlandt St.. New York Otty ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB. DRŽAVAH. POZOR, SLOVENSKI FARMERJl! Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število PRAVIH DOMAČIH w. Kdor B KRANJSKIH KOS B V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovai ni na Štajer- :-: skem. Iste se pritrdijo na koseče z rinkcami. :-: Cena 1 kose je 1.10. e^h naroči 6 kos, jiH dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi B B klepalno orodje iz finega jekla; b b cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po 30c. kos. Daije imamo tudi^fine jeklene srpe po 50c. Naročila .je priložiti denar ali Postal Money Order. l h, S2 Cortlandt Sfc, : - : New York, N. Y. ==—i—jOBiBQ^EE y li Podptaanl J* tsnaiditalj najuapeantj Ittinktonac ■▼•ta Aipen tinktur« la ihii|il - Ženskam ■oWm. 1 tori jo rabijo, zrma te jo v ■tO) tednih lujt popohio-ma. ne bodo bMiali in ne bodo Miv.ll. _ __Bavso take _i ili ttnifc brada fa> brk«. U no bodo izpadale la na bodo postala stve. O teku B dni popolnoma eadrotm 11 i iiiaTlnaii krwfitinl trganje po rokah, notah In hrbtonieL Bum, opol m. boU tan, kmt* in kozja oCaaa. bradavico, potenje nov. sobtino Itd. odstranim t treh dneh. Moja zdravila ao tea lati Irana v Waahinrtonn. znamenje, da ao Ciata in w.jWJj nepeina. PWb takoj po ceniki Poiljem cazaatonj. JAKOB WAH0I0, 10W X. Mth Stw Otonlaad, O N. B. Oneran. UM raba noja zdravila bna ssoo. Kadar potnjete t stari kr^j •K ksdsr ste napoti skosi New Tork, pridite k najema rajska v HOTEL, SALON ii RESTAVRANT 145 Vi iMsjl i ■ NEW TOU, N. T. —y^k*« *^ podByrj> popofe u —I— lsmtna domaČa kuhinja. Casts j SSffMTSni«. M (M |«a) Z Amerika in Amerikanci, Pnbliahjbf jo prevzela v zalogo rojakom ie znano knjigo Bif. J. M. Tnmki: NI nai namen izreči na tam mostu kako kritiko, pač pa izjavlja mo, da je to izvrstno delo. katerega bi si moral nabaviti vsak rojak t Ameriki, bodisi v last poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer as gotovo zanimajo stariii ali sorodniki , deželo, ▼ kateri biva kak Slan družine. Knjigo krasi nebroj le marsikdo zapazil ali samega sebe. ali pa dragega znanca iz sedanjih j (Francoska parobrodna družba.) Direktna trta do Havre, Pariza, Švice, loomosta in Ljubljane. Poštni parniki so i tATIOVENCr aa'4ra vijaka **LA SAVOIE" aa dva vijaka "LAILORRAINE" aajdva vijaka. TA PRAN JE* "aa uiri vijaka h Ixprctai parnlkl aa* "Chicago", "la Toorum", 4