ub.j. fuk dan ram aadoU ta pi»iiiiku». T- luued dali/ «Mpt Suoda/a M4 Holidajrs. GLASILO ST.OVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniikt In oprtmlikl pmteti mi A. U«ndak A »a. OfflM of PublkaUon: 1067 South Uffndala Aro. TclophoM. Rockirall 4»04 leto-year xxv t XXV. ^ ■ • ■ Cana UsU _ Jo IUI •t CIltMCo. IlUMto. ■•tl* Juinm M. it is, .t IU »Mt^ffte, tU 4* Om«i— «f M»rok I. iSn. Chlcago, IU., torek, 1. marca (March 1), 1932. Accfptane» for maihnf «t apocial rata of po»tay providod for in -ctlo* 110», Act of Oct. », 1917, authortsad on Juno 14. I91H Subscriptioa $6.00 ŠTEV,—NUMBER 51 Japoici izkrcali na-| *e čete v Sangaju Kiangvvan v rokah. Bombardiranje kitajskih pozicij obnovljeno. Mirovne konferenc« se razlbile Sanjaj, 29. febr— Kiangwan, kitajski distrikt v Sangaju, ki je imel prej 16,000 prebivalcev, ao danes zasedle japonske čete.' Topniški ogenj je prisili Kitajce na umik. Poročila ae glase, da ni niti eno poslopje v distriktu ostalo nepoškodovano. Krogle so razdejale kitajsko univerzo, vojaške barake in vsa javna poslopja. Krog 1,600 kitajskih civilistov, med njimi mnogo žensk in otrok, ter vojakov je bilo ranjenih. ' Japonci so otvorili bombardiranje v ranih jutranjih urah. Grmenje topov je pozdravilo izkrcanje svežih japonskih čet, ki ik> prispele v Sangaj. Bombardiranje je v polnem razmahu ob dolgi fronti, ki se razteza od Kiangvvana do Čapeja. Japonci so otvorili ogenj po neuapešni konferenci s kitajskimi avtoritetami, ker slednje niso hotele sprejeti japonskih pogojev glede končanja krvolitja v San-K*ju. Japonske čete so pričele skupno ofenzivo s kopnega in morja takoj po prihodu novega transporta. Kitajci odbijajo naskoke s strojnimi puškami in topovi. Hude bitke so v teku tudi v Capeju. Japonska artilerija in inlanterija vodita ofenzivo s svojih pozicij v parku Houg-kew. Japonska vojna letala ao ponovno pričela metati bo^fee na kitajske nlnflis nk ashf Yj|'if Sleparija z ameriškimi potnimi listi odkrita Več ameriških državljanov, ki so prodsjsli potne liste iaael-«iikoni, aretiranih v Italiji tse. Japonsko poročilo se glaai, da je eksplozija bombe pognala v zrak kitajsko municijskd skladišč v bližini Tzetzelinga. Dalje trdijo, da kitajske isgube v zadnjih dveh dneh znašajo več l s katerimi bl U mogel izraziti svoja čuvstvs in hvaležni i m pa izreči tebi, sodrug, • najgiol>okejšo hvaležnost "Je žrtvovanje . . .** r>i*mu Mooney tudi ootenja. »jun |K>l»jtaj aličen; da sU •»♦•a omrežena In poslana v ker «ts <»r ^an i lira Is delsv-maM- in vodils mUitantne Rim, 29. febr. -r- Kako velik dobiček prinaša kupčija z ameriškimi potnimi listi, je prineala na dan preiskava, katero ao pod-vzele italijanske izselniške oblasti v Napol ju. Oblasti ao aretirale več natu-raliziranih Italijanov, ki »o ae za stalno vrnili v Italijo. Ti 80 prodajali svoje potne liate osebam, ki so se hotele naseliti v Združenih državah. Za/te potne liste so zahtevali petato dolarjev in več. Aretacija Conatantina Binet-tija, ki se je pred tremi tedni skušal vkrcati na parnik Conte Bianco s takim potnim listom, je rezultirala v preiskavi. Pečat na njegovem potnem listu se je zdel izselniškim oblastem sumljiv in Binetti je bil pridržan za aretacijo. Na zaslišanju je izpovedal, da je kupil potni list od Giuseppe Colacicca za vsoto 10,-000 lir ($621). Colacicco je bil pozneje aretiran. Uradnikom je dejal, da je prodal potni list, ker namerava stalno ostati v Italiji. Trije drugi moški so bili aretirani, ko so 8e hoteli a takimi potnimi listi vkrcati na parnik Conte Grande. Na zaališanju so izjavili, da se ne spominjajo fr men oseb, od)katerih so kupili jmtn« liste. Dosedanja preiskava je odkrila številne faisifiks-cije potnih llatov ln pričakujejo se nadaljnje aretacije. RUDARJI ZAHTEVAJO FEDERALNO POMOČ Sprejeli so tudi resolucijo, naj vlada prepove uvoz ruskega premoga Hazleton, Pa. — (FP) — Ek-sekutivni odbor treh premogovnih distriktov na polju antracita je na avoji konferenci v Hazleto-nu sprejel resolucijo, v kateri poziva kongresnike, ki zastopajo antracitne distrikte, naj predlo-že zahteve v kongresu za direktno pomoč brezposelnim. Druga resolucija zahteva odreditev embargs ns uvoz trdegs premoga iz aovjetake Rusije. Odbor je bil bolj nsklonjen embsr-gu kot zvišani carini. Bil je mnenja, da bi predlog glede zvišanja oarine naletel na velike ovire v Kanadi. Kanada je važna odje-malka ameriškega antracita in bi morda protestirala proti zvišanju carine. Glede predlagane mezdne redukcije je odbor sprejel resolucijo, v kateri izraža svojo opozicijo. Resolucija pravi, da mezdne redukcije ne bodo rešile problemov premogovne industrije, temveč poslabšale situacijo. n«»st z,t '-i /«t Hoffmmna se je zevzelo "\vlvanako delavstvo, da gs ' ' 'mpr«j u ječe. Sedaj aabi-1**1 piae na peticijo za opro-' ' hi i»o predložena drftsvnl milosti t veni komisiji. jScver- Plssteljl plkstlrajo Wall Stresi New York. — Skupins 40 II-berslnih intelektuslccv je pred psr dnevi obrnila ns Wsll stree-tu pozornost nese, ko je demonstrirala pred Morganovlm poslopjem proti persekuciji rudarjev v Kentuckyju. "Rudarji v Kentuckyju zshtevsjo kruhs; U. 8. Steel korporscija jih krmi s svincem," se je glssU eden iz-msd napisov. Morgsn kontrol i rs jeklsroko korporscijo, slednje pa premogovnike v Kentuckyju. Skupino je vodil pisatelj Melvin P. I>evy.__ Izgredi v Argsottal; oasni ubitih Buenoa Airss, 29. febr. — Pri političnih Izgredih v Cslle Florida, ki eo včeraj sledili shodu radi kakev. je bik) osem oseb ubitih In 50 ranjenih. _ ner Pinchot je obljubil.ds bo Hoffmsns Ukoj pomikati) kskor hitro pride zadeva pred nJega. SOVJETSKA VIA IAREVIIIR SVOJE STAL Japonski Je dovolila uporabo vzhodne, kitajske želesnke za traneportscijo čet. — Nove kampanja za iztrebljenje ben-ditov v Mandžuriji Izbruh civilne vojne na Finskem Fašisti Moskva, 29. febr. — Sovjetska Rusija je včersj pristala na japonski apel ter dovolila delno transportacijo japonskih čet ' po vzhodni kitajski železnici, ki je skupna last Ruaije in Kitajake, obenem ps je ponovno zahtevala, da Tokio pojasni gibanje japonskih čet ob ruski meji.«" • V Sovjetska vlada je že prej obtožila Japonsko, da podpira in ščiti aktivnosti ruskih belogardi-atov v Mandžuriji. Tokio še ni odgovoril na te obtožbej a pričakuje se, da to stori v kratkem. L. M. Karakhan, nadomestujo-či sovjetski komisar za zunanje zadeve, je informiral japonskega poslanika v Moskvi Hirohita, da bo sovjetska vlada dovolila uporabo železnice ?a transportacijo japonskih čet le pod pogojem, ako prejme zagotovilo od Tokija, da bo respektiral sovjetske intere«e in pravice v vzhodni Mandžuriji. Karakhan je prošli teden podal izjavo, v kateri je dolžil Japonsko, da namerava poslati svoje čete v bližino sovjetske meje. Hirohito Je to zanikal in izjavil, da ima japonsko vojaštvo namen le protektirati japonske podanike v severnem delu Mandžurije. Obljubil je tudi, da bo vprašal svojo vlado za informacije o tem vprašanju. Dalreti, MandiuriJa, 29. febr. peevince Kirin, ki Ja pod japonskim pokroviteljstvom, je poslala divizijo .konjonice>' v distrikt Harbin, da iztrebi kitajake bandite, ki plenijo in ropajo trgovine. Podjetniki v kampanji proti podjetnikom Fall River, Maas. — Kako da- L IWrikt Lapua, v katerem se leč so nekateri podjetniki pri- [koncftntri*«Jo-falistlčne aktiv-pravljeni Izkoriščati delavce, pokazuje kampanja v tukajšnji oblačilni industriji za odpravo "učne dobe", v kateri so novinci primorani delati zastonj. Nekateri izkoriščevalci zahtevajo od novih delavcev, da mora delati zastonj po več dni, dokler se nekoliko ne privadijo. Kampanji za odpravo teh znojnih razmer so se pridružili tudi nekateri podjetniki, ki sicer ne plsčujejo sijajnih mezd, ampak vidijo V tej praksi pogrešanje oblačilne industrije v še večjo anarhijo. Kampanjo je pričela mlada pisateljica Joan Lowell, ki si je bila namenoma poiskala delo v oblačilnih tovarnah, da se prepriča 6 razmerah in katere je potem razgalila v nekem bostonskem dnevniku. Sneg v Italiji Napol j, 29. febr. — Skoro vso Italijo pokriva štiri palce debela snežna odeja. Takega anega ne pomnijo v Italiji zadnjih 48 let. Mnogo oaeb se je poškodovalo pri padcu na s snegom pokritih cestah in morali so Jih odpsljatl v bolnišnico. ns pohod lada razgls- Heltfingfotu, Finska, 29, febr. — Ns Finskem je včeraj is-bruhnila civilna vogna. Finski fašisti, ki so ustanovili oboroženo tsboriščs v Msntsali. 35 milj od Helsingforas, so zsgrosill s pohodom v glsvno jneato. Dvajset tisoč oboroženih fašiatov in njihovih pristašev je že dospelo v Mantaalo is vseh krajev države. Veati ae glaae, da so ae fašistom pridružili tudi nekateri častniki narodne garde. Vlada je silno vsnemirjena in je podvzele korake, ds prepreči fašistični pohod v glavno mesto. Vse čete so bile obveščene, naj ostanejo v barakah ln morajo biti pripravljene na akcijo. Kabinet je na včerajšnji aeji ras-glaail izjemno atapje nad mestom Mantaala. Podvzeti so bili tudi drugi koraki pa potlačenje fašistične -revolte. Notranji minister B. E. Bora je izjavil, da je polieija brez moči proti fašistom in da morajo vojaške čete stopiti v akcijo. Situacija je silno, resna. Dejal je, da je pripravljen resignirati, ako bo to sahtev^l položaj, V soboto so s' strojnimi puškami oboroienl fašisti navalili na shod v Mantaall, na katerem ju govoril socialistični pbslsnec dr. Erich, in ga rasbili. Poslanca so poavarili, naj se takoj odstrani iz mesta, fašisti ao potem zastražili vse ceste, ki vodijo v Mantaalo. FašlstiCao stranko je uatano-vil Vlhtorl Konsola pred dvema letoma. V juliju 1930 je imela stranka 12,000 članov, toda šte-vilo je v zadnjem wwu asU poskočilo. Pred enim letom so fašisti priredili velike demonstracije v Helsingforsu in zahtsvsli, ds psrlsment zatre komunistično gibsnjs. Pozneje so bile predložene predloge zu razpust 'komunistična stranke, a so bile poražene In psrlsment raspuščen. A Distrikt Lapua, v katerem se nosti, je središče verskega gibanja luteranske cerkve. Sodnica čestitala Paullnl Jurich Pittsburgh, Pa. — Pred aod-nico Sarah M. Soffel je bila te dni privedena 16-letna Paulina Jurich pod obtošbo, da Je na shodu brezpoeelnih v Mc^Ceesportu pozivala na izgrede. Namesto da bl jo poslala, v ječo, kamor po mnsnju policije spada, JI js sodnica čsatitsla radi njene IntelU gentnostl in rskls, da imajo brezposelni isto pravico obdržavsti shode kot fathsr Cog, Morsjo ps dobiti polioijeko dovoljenje. Brez kasni ps se obravnava vseeno nI zaključila. Sodnica Je mladi Pauliai prcpovodsls govoriti ns shodih brez policijskega dovoljenja. Novo posilstvo ns HsvsJIh Honolulu, Havaji, 29. febr. — Kakor poročajo, je bil včeraj izvršen napad posilstva na Kath-leen Hope, 25»letno ženo pomor* ščaka Johna H. Hope na aubma-rlnkl S—28. 2ens trdi, ds je bil nje* napadalec Japonskega pismene. POROČILO 0 NIZKIH PLAČAH NAJUGU l*ovprečna plača v rajonski Industriji. kjer so najvišje mss-de. Js L 1980 snašala manj kot tri dolar js ns dsn; delov-nik je še vedno srednjeveški Kichmond. Va. — (FP) — Državni department sa delo in industrije v Vlrglnijl je |Kitre-boval nad eno leto, da je seata-vil poročilo o delovnih razmerah in plačah za leto 1930, Poročilo pa je kljub temu zanimivo, ker pokazuje v obrisih dobro socialno sliko vlrginj.skega delavstva. Izmed vseh manufakturnlh industrij je v državi najbolj razvita induatrlja za umetno avllo. V njenih mejah ao bile v povojni dobi, odkar je umstns svila zakraljevala na ameriškem trgu, zgrajene ogromne tovarne, v katerih je uposlsnih tisoče delavcev. Samo v Dan River tovarni je normalno zapoelenih nad o-sem tisoč delavcev. Leta 1980 je bilo v tej industriji uposlenih 7% Vaeh delavcev, katerih js 163,000 v državi. V sedmin rajonskih tovarnah, ki so obratovale 338 dni v letu, kar pomeni poleg vseh delovni-kov tudi polovico nedelj, je povprečen saalužek na delavca Znašal $954 sa celo leto, kar Jo manj kot tri dolarje na dan. Dan River tovarna je radi stavke obratovala le 245 dni 1, 1930, povprečni saslutek pa je snašal na delavca $588, ali nekaj več kot dva dolarja na dan. V primeri s drugimi delavci v Virginljl so bili rajonski delavci "gospodje," ker so nekoliko bolje plačani kqt pa znašajo mezde v ostalih manufakturnlh industrijah. V zaslužku so jih prekosili le delsvci v Javnih napravah — 1546 po številu — ki so delali vseh 365 dni v letu ln zasluti H povprečno $1288. O osemurniku ni v Vlrglnijl niti sluha. V tovarnah znaša de-lovnlk od 10 do 12 ur na dan. V industriji umetne svile prevls-duje 12-urni delovnlk, Osemur-nlka ne pozna niti gradbena industrija, kjer so delavci najbolje organizirani. Iz poročila je tudi razvidno zapostavljanje zamorcev tako v poklicih kot pri plačah, ki so ns splošno eno tretjino nižja kot jih prejemajo belopolte!, Enake razmere kot v Vlrglnijl Madajo po vaem jugu. | ' V Rusiji Js šs dosti krišev Boston, Masa. — V Rusiji Je še veliko cerkve, šs vsč pa kri-žev, ie zagotovil Člane Clty kluba Eliot Wadsworth, bivši pod-tsjnlk v zveznem zskiadniŠkem dspartmentu in aovrašnlk rdsč-karjev. Predaval je o svojih vtisih v Rusiji in reksl, ds so ss stsreJŠl ljudje pritoževali nad mladino, ker Je postals brszbož-ns. O ruskem sistemu Js r*k*l, ds ni znsnstven, smpak kljub temu funkcionira bolje kot kapitalistični. Konflikti med dolom in kaplis-Ipm as m nože Wsshington, I), C. — Dspart-ment zs delo |>oročs, ds ims spete za posrsdovanje v 48. aUvksh po dsželi in poleg tegs je še .T7 sporov med delsvci in detodsjsl-ci, ki šs niso doopeJi v stadij stavka. V * ■■ " fttlrlaajst rudarjev ubitih Hluefleld, W. Va. — Iz premogovnika Pocahontas Fuel komi* ni je «0 v nedeljo prinesli na površje 14 trupel ubitih rudarjev, ki so žrtve elUpiosiJe plinov v jami prejšnji dan. Pod zemljo je ostalo M rudarjev in najbrž ao vol mrtvi. Chlcago. — Chicago In okoli ca uživata še štiri dni pravo spomladansko vreme, daal Je še 20 dni do koledarske spomladi. ^bremenski biro ne ve, kako 4otgo bo to vreme trajalo. Kitajska odklonila japonske pogoje Mirovna konferenca, ki ho Je vršile na angloAki vojni ladji, se je razbila Sangaj. 29. febr. — Preliminarna mirovna pogajanja med Japonsko in Kitajsko na glavni vojni ladji brltakega admirala alr Howard Kellyja so bila zaključena ob lv danes zjutraj. Generalni konaul Murai in Yosuka Mataouka, bivši podpredaednik jušnomandšurske železnice, ata reprezentirala Japonsko, Wollln-gton Koo, bivši zunanji minlater in član Štaba generala Taal Tin-čaja, pa js govoril v imenu Kitajske, Konferenca je bila sklicana na apel Japonske. Admiral Kolly je sodeloval kot posredovalec, lz-črpek raagovor je bi) potem poslan kitajekim avtoritetam v Nankingu in Honanfu. Japonski zastopniki so predlagali, da obe stranki umakneta svoje čete v določeno ozemlje ln prenehata a sovražnostmi, Temu naj bi sledile nadaljnje konference, katerih aaj bi se udeležili tudi reprezeatantl mednarodne naselbine v Sangaju. Japonski načrt je predvideval ustanovitev nevtralne cone okrog Sangaja, nad katero naj bl imele kontrolo veleaile. Ta načrt ao Kitajci Odklonili ln konferonca ae je Izjalovila. Da se je Japonaka odločila sa mire v no konferenco, Je več razlogov. Tokio bl rod končal so-vraž nos ti v Sangaju, prodno ss sestane Svet Lige narodov na svojem saeedanju, Japonaka vlada hoče (»dati konkretne dokaze, da nima terltorijalnlh ambicij v dolini reke Tagtae, kot se glase očitki, ki so bili še večkrat naglašeni na sejah Sveta Ligo narodov.' t,. , v^/Ij mmmm—LrnmiMmmim P J* KENTUKISKI ME- &CANI SE JEZE Kongres naj preišče "newyorško komuniste," ns pa raamsr med rudarji v Kentuckyju, kot su-gosti rajo pisatelji Pinsvills, Ky. — (FP) — Pd-trpsAlJlvost ln jess harlansklh Babbltov sta priklpsll te dni do vrhunca in isjill so veliko ogorčenje nad skupino newyorških pisateljev ter drugimi sunanježi, ki zadnje čase kalijo mir In sa-dovoljstvo med njimi. Posebno ogorčeni ao radi prošnje Sher-wood Andersons In drugih pisateljev, da kongres preišče raz-mere med kentuklšklm* rudarji. Protest proti temu so poslsH Hsm Pishu in senatorjema In kongresnlkom Is Kentuckyjs. ' "Državljani v Pinevlllu ao bili zadnjih last mesecev do smrti nsdlegovaoi po skupini komuni atov iz New Yorks, ki ss skriva-Jo pod kritiko plsaUlJsv.njihov namen ps Je le puhllclteta za njihove doktrine In knjige, ki jih nameravajo spisati, Ako pride do kakšne preiskave, ni sugestira-mo, da se prične v New Yorku, v tamkajšnjem komunističnem gnezdu," svetujejo ogorčeni in miroljubni Plnevllčenl kongres-nikom. Pri tsm Jih podplrs tudi dnsv-nik "l>slly Enterprise" v Hsrls-ihj, ki pravi v uvodnem članku: "Ako k on g rt-* želi ksj preiak«>vs. t|, ako ima Uko moč nsd drtsv-nlmi zsdsvami« tedaj na| prične inveatlgiratl sladkodlšeče gera-nlum«\ ki paradlrsjo po rletell In poaebno po Induatrijokih csn trlh, kjsr a podžlgsjoftlml govori ln taljenjem Boga povzročajo nemire ia razplhsvsjo nezadovoljnost med dslovnim IJud stvom. ki ftsH služiti kruh za avo-je družine. Vlada bl morala to peajo zalego poslati tjs kshv>r spsds — v fctfsijo." Japonski predlog ss knsčsejs keoflikta v ftssgsJs Ženeva. — Nsčrlnlk Jspon ake dalegscije Nsotoke Hsto Je ns aobotusm ssssdsnju HvaU Lige narodov predlagal, naj ve-leslls ustanove nevtralno cono okrog Aaagsjs, katero naj bi o-k upirala njihova oborožena sila. REZULTAT ENOMESEČNE VOJNE V SANGAJU Materialna škoda, ki ao Jo utrpeli Kitajci, snaša $25,000,000. Velike Isgube življenj na obeh straneh Sangaj, 29. febr. — Včeraj je minulo meaec dni, odkar so pričeli Japonci s svojimi militarl« stičnimi sktivnoatml v dolini Yangtae. 28, januarja ao japonski pomorščaki uprisorill prvi naval na kitajsko armado v distriktu Cape j v Sangaju, ki l>a so ga Kitajci odbili. Kitajakim četam devetnajate armade, ki so odbile napad japonskih pomorščakov, au bile l>osneje prideljoni odekdki narodne gardo ln a tem Je bila u-atvarjena situacija, kateri se prvotno ni (josvečslo veliko po-sornostl, toda Is te ae js raavila prava vojna, daal je ni doslej o-ficlelno priznala nobena atranks. Dosedanji resultat japonskih militarističnih aktivnosti Js o-kupacija kitajskega osemlja, ki so raateaa od Ssngaja do Woo-aungs. To ossmlje Je dolgo ss-demnajst milj in pet milj široko. Materialna škoda, ki ao jo utr-l»li Kitajci, ae oeni na $25,000,- 000 S To osemlje uklju&ije sode* kitajsko municipalne vlado. Tu so tudi tri kitajsks univerze ln stanovanja bogatih Kitajcev. Prve bitka msd Kitajci In Japonci ao imsle značaj pouličnih spopadov, V teh so bil! saple-teni Japonski pomorščaki In čs-te devetnajate kitajske armade. Ker Japonci niso mogli zlomiti kitajskega odpora, so bili pri- siljeni poslati v boj regularne četa. ml večji trsnaport, ki Je prišel $ Japonaksga, Je tvorila mešana brigada pomorščakov in Infahterlje, V BangaJ Je prispela 4 februarja. Temu transportu Jo sledi! drugi 14, februarja, ki je štel 18,000 mož. Nadaljnji transporti so povečali Japonsko armado na 80,000 moš. Povsljnlštvo Japonske srmado Je sinoči nasnanilo, da znašajo Japonske isgube od pričetka Invazije do sedaj 805 mrtvih ln 1,267 ranjenih. Poleg tega Je bilo ubitih in ranjonlh več sto cl-vlllatov. Kitajske Isgube so veliko večje. V bltksh Je bilo rsnjenlh ln ubitih 2,500 vojakov In krog 5,000 civilistov. Slednji so bil! večinoma žrtve bomb, ki so Jih vrgli j spon sk I leUflci v kitajsko «strt. Msd ubitimi civilisti Je ve-111(0 število ftsnsk ln otrok. AfUaeifa u savarmaji aaJ Mil llHlI Mizarji ae obrnili ns ostsls stre- ke, ds isvedo njih ssatimsal. Ustanovitev konference sa brezptsielnostno savarevaaja Nsw York. — (KP) — Krs-jsvns mizarska unljs 2217 ss js obrnila ns druge unije v tem msstu z vprsšanjom, kskšno stališče zastopajo glsde brezpo-selnostnegs zsvsrovsnjs. Ts unljs pravi, ds vodatvo Ameriške dslsvsk« federacije na zastopa sentimenta članstvs gleiie zavarovanja in tudi ga nI israslla zadnja konvencija federacije, ki se Je izrekle |>roti tsj zakonodaji. Ds ps ae mizsrsks unijs prepriča o tem, Je uvsdls nekskšno alamnato glasovsnje med organiziranim delavstvom. Nedavno je bila v New Yor-ku ustanovljena tudi konfersn-cs ss brc^iaalnostno zsvsrovsnjs, Njen nsmen je voditi sgi-Isi-ijo zs to sskonodsjo rn^l u-nijsmi. Izbran je bil odbor 15 članov, ki bo iskal podporo pri unijah zs Uko zvsno delavsko predlogo. Sato js dejal, da bi to preprsčl- Io nadaljnja sovražnosti v ftsn- flOSVIT* Milsaukee. Wi*. — Nekdo »e j« pod«! pe* iz Mihrnukee v Wa-shington; o* hrbet si je obesil sledeči napis: "Ako »e ne vza-meš k sebi na avtogjpbfl, bom vo-lil Hoover Ja," pa je hodil celo pot samo 11 milj. • • e. Zavedaj se, kadar te brezz da s} slab človek, načajfteži hvalijo. I • • Vsak nevedne! te bo hvalil, s-ko mu reče*, da je pameten fn mu se govoril o ajsgovih napakah. • 0 f- , Pristni Američa* je tfcti, *» uničuje zdravje s skrbmi zaradi svojega premoženja, z avtomobilom ps drvi po 70 milj na uro in tvega svoje življenje. • • • Nekatere ženske bi bile rade vitke, kažejo sosedom lepo ob! velik avtomobil. 0 0 0 o, ker pa, da ko in pa Nekateri ljudje so res imenitni, drugi pa se izognejo grocerjs blok daleč. a zelo ma-I podpreti s Petrova skala se jati. ker so jo mor fašizmom. V:,!- 000 Kaj pa pomsga^čhn modernejša Je kuhinja, tembolj se rsbl "ca* opener." 0 0 0 V preteklem leta je bilo v " mKj A- meriki 114,000 smrtnih ponesrečb z avtomobili, 907,600 oseb pa je bile ranjenih, tisoča Izmed teh pohsbljenih- za vse življenje. • • • Tudi to so posledice ameriške whdopee In jazz blaznosti. Praz-noglavs množica drvi kot nora za praznimi zabavami. Ljudstvo se povečini ne poda v prosto naravo, da občpduje in vžlva naravna lepoto, temveč, da najds tisti prazni ameriški "thrftl," ki nudi naslado samo praznim glavam in še balj prašnim srcem. « e • . Osemindevetdeset odstotkov a-meriškega ljudstva poseduje manj ko polovico skupnega bogastva dežele, ostala dva odstotka pa vse drugo. ♦ • • Krog 9 milijonov brezposelnih delavcev v Ameriki, nad 9 milijone saaio delno zaposlenih, nakupovalna moč ljudstva znižana za 86 bilijonov oa leto, % vlado, katera da dva bilijona dolarjev na razpolago velekapHalu ln odkloni vsako pomoč delavstvu, farmarjem In malim trgovcem — to Je slika Amerike. In velekapital skiiša rešiti U problem z lepimi govori. Toda koliko delavcev Šs vodno posluša lažnjlve kapitalistične kandidate? Ali js človsk, kateri še dooedaj nI sprevidel, Hje tiH jadro vsega tega sla, pri zdravi pameti? rujtlt • • • In kaj se bo sjodilo v Ameriki* kadar prodre spoznsnje, da so t te milijarde naloženo V Ne: ČIJI ln Italiji zgubljene? 0 0 0 : V petih letih, naJdalje, bo ks-pitilistlčnl ustroj družabnega roda t Bvropt v razvalinah in kftt bo čas, da bo ameriško lavstvo spregovorile odločno sedo. iili ps bo 0tfdlo le v večj bede. v. L ............- ••V..4..4,- Orjak, sovjetska Rusija, bo končal petletko prihodnje | in od tega časa naprej bo šla pot ruskega ljudstva brzo nsvzgor proti boljši bodolnoftti In popolni SVnlKKlI. • 0 0 Tlštl. ki obsojaj" diktaturo sovjetska vlada, so napačna učeni. Msrks >e učil da tvoriti predh«x)ao dobo ls llsma v WlsBSem. diktatura proktarista. Italija nam je po-kasals. kako kruta jo buržoasl-Js. kadar Je treba utrditi In sa-tfotoiiti moč kapital* r ravno to so nas učil! dogodil v Romuniji, na MsdCarskeitfl^ Poljskem In drufod. r Eadsr prevzame proletarlat vladno moč, ostanejo njemu nasproti še vedno sile. katerih ae >< popftj peelušsvala buržoaalja ša ohranlte\ avoje moči: časopl-■I. šole. c« r k Ve, uredništvo, In \*e druge MMI orgsniaadje. »Misli in polirije — vse to tvori njeno orožje Ako ae da-lavstvo takoj s vsemi silsml ae pslastl tega orožja, ne more o-•tait Ilno ogorčenje proti njemu, ne samo pri s domialeclh, pač pa v iplošftem. Tukaj al Newburgh ali okolica av. Vida, da bi kričal nad lj * kot pastir nad čredo. S dostojnostjo ns j bo v met kjer js čislan. Pri nas ga na potrebujemo in ne verjamem, da bo še imel priliko v družtvesf dvorani kričati. Naselbine, ka^rr ga mialijo dobiti v to svrhe. se opozarjajo. da on aeje prepir, apmreč bi gs rad sejal. Zato je bolje, da ga ne dobite, boste imeli vsaj mir. Slike pa itak nimajo pomena. Kapelice, duhovni, mlini, krave, bose kmetice itd. Nič delavskega. Rekel je tukaj, da pri njem tak ni nič vreden, ki je fapustil vero. Mislim, da os nobenega ne vpraša pri pogrebih, če je bf! katoličan, pač pa, č« je pri društvu ali pa Če ima denar, da dobi za pogreb. Torej vidite kaka hinavščina je to. In svoj Čas je Že jezdil na konju ia pceganjal duhovna, ki mu ni bil po volji. Danes seveda — biznis, pa naj bo tak aH tak, samo da nese. I it* t .Joseph 8aoy. * Slovenski rsdioprogram Canoasburg, Pa. — Slovenska pesem po radiu v zapadni Pen-"Oj Triglav moj dom, kako prilike navžftf, se šeftirih foHUt-.Jostnih prizorov, krssnih go-o Venjskih slik is gorenjskega življenja Iz davnih Čaaev, zraven pa tudi lepih narod&sih pesmi, ki jih nudi ta igra. Vstopnina je samo 25c za odrasle in lOc ss otroke. Igralci ia igralke ae bodo MI to pot potrudili, da bo igra zadovoljila e-deleženee. Znsno nam je, de tre-ba pri vajah mnogo potrpežljivosti, o tem menda ni treba še posebej pisati in vedno se dobi-1 jO požrtvovalni igralci, ki iz ljubezni do dramatike vztrajajo pri "svojem požrtvovalne; Ml si kraaanV Triglav je ponoe slovenske domovine. Kadar sliši Slovenec ime svojega očaka, tam vrh gorenjskih planin, mu veselja zaigra srce, še posebno nam ameriškim Slovencem, ki smo na tisoče milj oddaljeni od naše rojstne domovine; ko zaslišimo peaem našega očaka, nam stopijo solze v oči, v tihi želji, da bi tega velikana še enkrat videli Nam slovenskim priseljencem je rodna pesem posebno draga. Petem nas spremlja vsepovsod, postala nam je tolažba in potreba v ubranih glaaovih. X duhu zopet gledamo idilično domačo vasico, zelene trate, cvetna polja, solnčne planine; z njo obujamo spomine na srečna leta naše brezskrbne mladosti. Kdor ima radioeprejemnik, naj naravna kazalo vsako sredo ob 7. zvečer na postajo W. N. B. O., Waahington, Pa. {Bouth-Western Penna Station SHver Ha ven) in bo slišal pevski zbor "fftrijo" Iz Strabane - Canons-burga, Pa. Vaak Četrtek večer ob 8. izvajajo ravno na ^ej postaji trije Slovenci godbene točke. Louis Bradač, Rudolf Bradač in Joseph Jarkovski. Nazi-vajo se "Happj*.go-lucky". Vsak petek ob 9. zvečer nastopata zo-dva Slovenaa s harmoftika-na tej postaji, to sta John Vik In John Bole. Ravno ist| večer nastopata tudi dve Slovenki v daetu, mrs. Ivanka Glažer in mrš. Psula Bole. Rojaki, če hočete užttl par veseli b ur na teden, se poslužite omenjene radiopostaje. V nedeljo ]6. marca bo pevsko društvo "Ilirija" sodelovalo tudi na"flriredltvj tukajšnjega dram-akefa kluba "Soče", kateri poni*« igro "Prisega o polno« Pričete k ob 2. popoldne. To je Igli, ki se je ne vidi vssk dan in tudi ne Vaeko leto. Kdor jo je že videl, jo želi videti zopet, TOREK, 1. MARCA Stara domovina in mi aUk aše^diMHHfe T k. "Vi ■ M^t »' Cleveland, Colttnwood, Ohlo.-Spet .sem naletel aa človeka, a katerim sva ae prav živahno ras-govarjala, in sicer toliko Časa, (Ia je izvedel Iz mojih ost. da sem nasprotnik cerkve ter duhovnikov. Kako to, me je vprašal: ali nisem kristjan ali katoličan? Seveda sem, sem mu odgovoril, in še krščen po "naši" veri. Vprašal me je nadalje, zakaj sem postal tak neveren Tomaž in od kiaj. .....' 'T Počakaj, da ti vsaj nekoliko povem, sem mu rekel. Spominjam se; jfe sattftfll še kot deček in sem pohejSMjud-sko šolo s drugimf vred. Pouk je bil kakor ponavadi. Tudi krščanski nauk se js poučevalo 2-3 na teden po eno uro. fcheli smo zs poučevanje nauka našega starega gospoda župnika. Mož j« bU resen In strog. Zasmejal se je le tolikokrat, kakor se zasmeje soha ali spomenik. Pognal ni žpasov, niti ni imel u-smiljenja do nedolžnih otrok. Kadar so se vrata odprla in smo saglsdall osebo z njegovo grdo glavo, smo zastali, kakor da bi okamenell ■ * f Pri tem je bila molitev prva. Za prestopek, za katerega me je kaznoval, nisem sicer dvomlU)-zrl sem se samo v mojega sošolca. V trenutku zagledam postavo v črni obleki pred seboj, ki je že držala mojo drobao reko v svojih krempljih. Mož ni čakal, ali da bi me posvaril, kakor ja bila njegova dolžnoat Udrihal je z dolgim ravnilom po moji roki in drobnih prstih tako, kdor pa še ni videl 1 naredi, članicam drultva 1 tudi sodrugom kluba It 87 v Ima Ifre Im*- » » . - ^ 1 ri7»»r u nMVinM Ma. N. V. Vladkal ^lo«nsčrnel. Kadar je nehal, ni ne bi slišal. Nisem vedel, kam bi potožil roko od bolečine. Solze, ki aa mi oblivale moj obraz, nisem mogel ustaviti. Pritožiti sa nisem mogel nikjer. One čaae ao imeli duhovni besedo pri kmetih. Ce bi povedal mojim staršem o dogodku, bi mi jih Še oni povrh naložili. Zato sem mimo potrpel^j Od tega čaaa sem začel misliti: so ti mgžje postavljeni od Boga, da bodo nedolžne otroke mučili, ali da jih uče poštenosti in pravičnosti? Od onega dne mi je v srcu mrzelo. Kakor mlademu dečka se md ja vKlo sovraštvo 4o duhovnov In vere, katere nssprotnik sem še danes. S tem sem možaka povedal itf peščico mojih zgodb* In dasi je p&v veren in trdes katoličan mf jI potrdil. Postala sva vseeno dobra prijatelja.—A. Bodica. V ljubljanskem "Jutru" od 10. jan. 1.1. j« j priobčen članek pod naslovom "Obakraj 0» ana", v katerem pisec (L. M. Fri.) obravna*. odnos slovenskih izseljencev v tujini do 8Ure domovine in obratno, jn ker se stvar tiče pr€d vsem ameriških Slovencev, se mi sdi potrebno mpissti k temu Članku nekaj komentarjev _ da se bpmo bolj razumeli. Clanker v začetku očita slovenski javnosti v stari domovini "skoraj malo kriminalno br<*. brižnoet" napram slovenskim izseljencem v tuji. ni/ki "so tp našo dialnteresiranost že zdavnaj začeli plačevati zob za zob." Nezanimanje »tare domovine za nas izseljence je po pi&čeveni mnenju krivo, da je "zanimanje našega izselj* uega življa za dejanja in nehanja, ki Ka p^ bijamo mi v 'starem kraja1, skoraj na las po. dobno zanimanja, ki smo ga deležni od ostalega tujega sveta"; dalje meni, da "tako žalostnega, tako rasdrtega neskladja ni med nobenim dru-gim majhnfm evropskim narodom in njegovo emigracijo." Tukaj ifcoram oporekati. Res je sicer, da •* stara domovina strašno malo zanima za nas -zanimanje za naše dolarje ni zanimanje za nas! -— ni pa res, da se mi izseljenci ne briga-mo za dejanja iirnehanja onih v stari domovini nič bolj nego tfijci. Cele kolone v naših časopisih, ki nas dnevno poučujejo o dogodkih in razmerah v stari domovini, dokazujejo ba* nasprotno; da. se zanimamo za staro domovino mnogo boljj, kakor pa se ona zanima za nai. In ne zaniii)amo se samo za majhne dnevne do^ godke in politične jn gospodarske razmer«, marveč tudi za kulturno delo v stari domovini! In stara domovina tega našega zanimanja -ne zasluži! To verto — in vendar, vzlic temu ji posvečamo toliko pozornosti. , Kolikšno pa je zanimanja stare domovine u nas, za naša dejanja in nehanja? O tako grupo majčkeno! Edino, kar jo Še zanima, je naše finančno stanje, zanima jo vprašanje, koliko dolarjev še se bo dalo dobiti iz naših iepov! Vae drugo ji je postranska stvar, nekaj brezpomembnega. In to ni neosnovan očitek -preteklost je ta očitek več kot enkrat potrdila in utemeljila. Prva desetletja, ki jih je slovenski živelj prebil v Ameriki pod težo neugodnih, slabih razmer, ko je bil ta živelj gospodarsko še šibek, se nihče ni brigal zanj. Domovina jih je pozabila. Znanci in sorodniki edini ao se zanimali za nas ia ša ti sa v največ slučajih vzdrževali vezi s svojimi v tujini iz povsem materialnih razlogov. Javnost tam aa oni strani nas ni več poznala. Desetletja pozneje, ko smo postali gospodarsko močni, ko je premoienje naših podpornih organizacij, kulturnih ustanov in go4>odarakih institucij naraslo v milijone, pa sa je ta javnost naenkrat vzdramila ter "odkrila* *r-lšmeriško SJevenijs. Ia začelo se je "tkanje vezi" med domovino in nami -ampak zakaj? Zaradi aaa? Nikar ae ne motimo za naš kapital js šlo in še gre. Naš kapital bi radi dobili v staro domovino, to je bilo tam na oni strani še večkrat in jaano povedano. Te očitke je piaec omenjenega članka ie v naprej sam prisaal kot upravičene a tem, ker je i z nesel deloma podobne očitke pred tamošnjo slovensko javnost. V članku beremo nekaj o "dobro mišljenih naporih" starokrajake "oflcijelne javnosti", ki pa ne morejo "isravnati prepada, ki od nekdaj zija med našimi izseljenci in domovino." Kak-šni ps so bili ti napori dozdaj ? Kaj je storili "oficijelna domovina" pozitivnega za zbliža-nje? Poslala nam Je par pevcev, ki so nam prišli zapet slovensko peaem — pa ne iz fjutezni do naa . . . Semintja priobčijo starokrsjaki li-ati kratke beležke o smrti in nesrečah naših ljudi v Ameriki Oe pride tja kaka skupina naših izletnikov, ji priredi ta "oficijelna domovi-na" sp/ejem z godbo in govorniki, ki se jim U A Ris, Wla* — Klub št se zahvaljuje za nepri-o veliko udeležbo na zabavi dne 80. febr. Rt mca Je, da časi sa žalostni, ampak kjer je delavska zavednost, tam fe vse naredi. Zahvala gre Venera, kakor in sodružicam Milwaukeeju. K-naka hvsla arestalllšklm somi-šljamkom in hm, ki ste kaj S tem ste ae i skakali zavedne. Vsem skupaj ■da ^tf t Kope. W. Va.—V treh — RsleUrh. Psyette in dfiavs so operatorji nastopom utrgali me-redarjem. Za vzrok kdje ns sosednjih trg, zvišanje cen sa premoga na žepa ceneno kurivno uvažajo la Ceatral-»n ki Izpodriva pre- rudarjam ja bila znižana od 94.14 (kom od 94 na m dolaveem od fft.94 la prnaoga na 291% la aa ust oedijo same nvedene fraze, ki se primejo k večjemu kakega naivneža. Lani na pr. je prišla v staro domovino večja grupe naših izlet-"nikov. Na Jesenicah, vmesnih postsjah in ' Ljubljani so jim priredili navdušp^ §ppej«n* ' Istočasno je prišla v domovino grupa slovaških isseljeacev (a Francija in Belgije, ki * b«i primoranl vrnttf se domov, ker ni bilo deU ? in zaslužka za njš v tujini. Tem ni nihče pri-r redil "oflcielnega" niti neoficielnegs »v*)* ma. Niti videli jih niso. Žandarji so preg^ dali njihove potne liste — to je bila vss pozornost, ki jo je "domovina" posvetila tem revežem. Zakaj tako? Zato,'ker so bili reveži, hi kot cerkvene miši! Pri Amerikancih pa * slutili — dolarje. In ali mislijo tam v stan domovini, da so Amerikand slepi? Ali mislij«. da niso uganili, čemu tisti sijajni sprejemi in medeno govoričenje? In še to-le o "naporih" sa sbližanje: Ursdsi . zastopniki in njihovi agentje v Ameriki se moč-,no trudijo, da bi napravili iz slovenskih če-Isvcev v Ameriki i- pokorne hlspce in veri* podanike "ofidjelas domovine". Ts trud bi a lahko prihranili — mi ne maramo biti hlspo. In dokler bodo delali ta zbliževanje med nas" taki ljudje, bo prapad mod nami vsak dan m ' * Pisec članka priznava, da ameriški Slov«*« nismo zaostali tudi v kulturnem pogledu. » amo tudi v tem oslru napredovali. Obew» priznava, da gre Vse aaše kulturno dek>vss£ in prizadevaaja neopsžsno mimo sk»ven»» javnosti v domorlai. kar "vas ts ao stvari. ^ jih pri naa nHmnaar ae zdi vrsA*> JenuU misel". To ml ia adavaaj vemo. lepe pej^ da as to prizna tudi "na ealru se kar, kot | še dolarjr vas", žalostno (Kessc Menažerija v Ženevi Ameriški listi ao prod nekaj dnevi promi-nentno facJožili v svojih kolonah vest iz Ženeve, ki se čits, ds je Sslvsdor ds Madariaga, delegat špsnske republike na mednarodni rszoro-žltvenl konferenci in svetovno znsni diplomat ter llterat, povedal osUlftn dslegatom v zabavo " ,|n svarilo sledečo beseri : "Skupsj so prišli lev, orel. bik in medved In debatirali, kako U se najbolje razorožili, da bi bU.mir med živali ln zverini. Prvi je govoril lev ln svetovs! oriu, naj si odreže perotl. Nato Je orel sugeatlrsl biku, naj si odbije rogove. Bik ae bodi len je priporočal levu, naj si izpuli zobe in kremplje. Končno je rekel medved: Bratje, storite tako kot vam je svetovano — in jas vss potem krepko objsmem . . ." Vest se nadaljuje,^ so ss delegat je Is s res naamejail ob tej basni, saj ao dobro razumeli sstlro, posebno ksr ss tiče msdveds, ki ns raaon^žitvcni konferenci predatavlja Rusijo. Sovjetski delegat Litvinov je zadnji teden priporočal, da edino popolna raaorožitev vseh dežel Jamči odpravo vojno. Medved je že od nekdaj popularni simbol Rusije ln španski diplomat Madariaga ga je v svoji basni pokasal kot najzvitejšo sver na konferenci, ki teli, da ostale sveri odvržejo svoje naturno orožje, le njemu ostaas njegov "bratski objem", s kste- • rim lahko vsakemu polomi kosti... Z drugimi besedami ja Madsrisga hotel reči; Rarosožlte se vsi in naš boljševizem bo potem imel prosto pot. Ker na rr < <žitveni konferenci Lige naro-m dov ni nebesa isaaistl aa vssnlčno rasorožsaje fn korenita odpravo vojae In ker so dele^atje kapitalističnih dežel Umkaj le zato, da zapravljajo čas In denar svojih ljudstev, so take otročje basni na mesta. V tej bssnl nI nobene logi. ko, ki bi ae mogla spBclrstl na — ljudi; samo v bolni domišljiji človeka sveri zborujejo in se rasorošujejo. Lav ss rodi a kremplji, bik t rogovi In medved s močnimi tacami, človek pa ne I Človek se ne rodi s puško na rami in s nožem ob boku I Človeške sveri smatrajo vojno za sekaj naturnega in neodpravljivega — človeške zveri blagoslsvljsjo vojno 1 Človeku, ki js vsaj nskoliko človek, se to gnusi in taki. ljudje zahtevajo, naj bo enkrat konec zverskih spopadov — vojne — med ljudmi. Na ženevski konferenci so večinoma predstavniki človeških svari, zato se aklicujejo na prave svsri. da najdejo uteho sa aadaljnje le-galizlranje mori I nega oružia, za "garancije proti napadom", za "obramtme vojae" in druge • take. ničvredne izgovore, ker jlk je sram pove- t dati, da ae nočata razorožiti. Vsi zborovalci v Zopevl, razen ruskega, zagovarjajo danažnjl , sistem ekonomskega Izkoriščanja in za ta sis-< tem Je morllno orožje potrebno, ker drugače f aa tak roparski sistem ne obdrži niti en dsn pokonci. Ropsrski sistem zahtevs orožje! ! To bi mors U povedati in potem oditi domovi -i če bi bili odkritosrčni. , - / o , Zveri se ne bodo nikdar rasorožile, ljudje se pa bodo. kadar jih bodo vodili pravi ljudje! Odkar je vojna v Aaijl, je Evropa potisnjena v osadje ameriške pozornosti. Zadnje dni pa vzbnja pozornost Nemčijs s svojo štlriogla-to predsedniško volilno bitke. Ts bltks je svojevrstna, tipično — povojno nemška. Stari Hlndenburg spet kandidira; komunisti imajo svojega kaadldata, nacionalisti svojega in Hitler Jo kandidat fašistov Socialisti nimajo kandidata. Isjavljajo pa. da bodo voillt Hin-deaburga. Nimajo kandidate, dasi so najmočnejša stranka v deželi I Načeloma je to absolutno zgroženo, taktično, taktično — weil. naj vrag razume taktiko stsrih socialističnih vo-diteljev v Nemčiji t fravijo, ds js Hindsnburg msnjšs slo kakor Hitler, ki Je nevaren kandidat. lllndenhurg Je figura. Na površje Je zteaa« samo • svojim kajzersko-militafističnfm*; sijajem med vojno. Prlsnajmo, da ne vemo. kaj Je narobe v kaotični Nemčiji . . . Ce bi bil Jules Verne, ki Je opisal potovanje na lono. kdaj pisal, da se bo medicinska veda poalužlla bacilov ene bolezni, da a njimi ubije bacile druge bolezni In v zahvalo bo potem pobila prve, bi mu bllf že manj verjeli. Danes as to dogaja vaak dan v MnlAmcah. Nevarno bacile pobijajo z drugimi nevarnimi baelll In po-tem s medicino umorijo prte. To Je aleer ne-varna Igra, vendar Js uspeins In čisto naravna igra: "kjer se koljeta dva, tretji korlet ima." Ta tretji Je v tem primera človek. torek, i. marca. Jugoslaviji (IsTinu poro^U U JnfMUfiJe.) v.\M JE dala lj0m uanska opera Ljubljana, 6. febr. 1932. Ljubljanska opera nam je y -rvi polovici sezone dala nekaj L s katerimi se lahko ponaša-toono je otvorila s predstavo o-„ere "UterMf češkega komponista Novaka, ki jo je glasbeno nastudiral dirigent Stritof, režijsko pa Bratko Kreft. Glavne vlo-te »o peli Janko, Zupan, Kovač, Rumpel, Thierryjeva, Gjungje-nac-Gavellova, Kogejeva, Spano-va Romantična opera z nedo-brim libretom, a dobro muziko nikakor ni mogla pridobiti zase publike, kakor bi jo morala. Od modernih glasbenih del j« dala opera kmalu nato dve krajši deli, nemškega komponista Weilla "Car se fotografira" ter francoskega komponista Dela-noixa "Damaki lovec." TaJto je bila ljubljanski operni publiki dana priložnost spoznati tudi np: va stremljenja v operni skladbi.; Tudi ti dve deli je režiral Kreft, dirigiral pa Stritotf. Na repertoar je prišlail spet Hak'vyjeva melodična opera "Židinja," ki je dosegla zelo fepe u-spehe. Glavno vlogo je p^kr-so-pranistka Zlat*. Gjungjenae-Ga-vella, o kateri smo že nekajkrat pisali, kako -velika pridobitev je za ljubljansko opero. Vse njene kreacije so izdelane, ajeno petje očarujoče lepo. To je pevka in igralka, kakršnih je malo. Z njo je ljubljanska opera ešivela več del iz prejšnjih* sezon in vsa so donegla z njo lep uspehe, Tako o-pera "Luiza" francoskega komponista Carpentierja, ki jo je zrežiral že lani režiser Gavella in v kateri poje naslovno vlogo Gjungjenac-Gavella, partner pa ji je tenorist Gostič. Ta opera, slavospev lepoti in neusmiljenosti Pariza, je ostala tudi letos na repertoarju in vsaka predstava je uspeh. Ljubljanska opera je letos u-prizorila tud^ ^P*1^ pravnik osješkega gledališča. Dejanje "Koštane" se odigrava v Srbiji, libreto je povzet po drami srbskega pisatelja Stankovj-ča. V Ljubljani jo pojo v originalu, ker je s tem še bolj ohranjen kolorit in bi bilo prevajati tako delo, polno težkih akcentov, težko in skoroda nemogoče delp. Tudi tu poje naslovno vlogo Gjungjenac-Gaveljova. Glasba je vsa i/ samih narodnih motivov in ena najbolj uspelih oper, kar jih je bilo napisanih v Jugoslaviji. Dirigiral je operni ravnatelj Polič, režirala pa je zagrebžka voditeljica baleta Margareta Fro-manova. • r' f Zadnja operna premijera je bila uprizoritev klasične opere ( armen" v novi režiji Bratka Krefta. O tej predstavi te^večno lepe Bizetovf opere smo aiaaU še petna premijera je bik "igre iz romantičnih časov s glasbo od včeraj in danea, "Trije mušketirji," napisana pe Dumaaovih motivik. Glasbo je sanjo aranžiral in zložil Ralph £enazky, ki je a pridom uporabljal in parodiral glasbene citate iz vseh mogoči* eper. TH mušketirje z njih spremstvom je postavil na dSer režiser Kreft in je tudi ta njegova režija dosegla lep uspeh. V tej opereti nastopa tudi Gjungjenac-GaveHova. < ♦ • «t V operetah nastopna giavho pevke in pevci Poličeva, Ribice va, dpanova, Gostič, Peček, Janko, Zupan, tudi Banovee in drugi. Pleae nastudira v operetah in operah koreogratf Golovin, glas->eno pa jih vodita predvsem dr. Svara in Neffat. Scenograf je Uljaniščev. Katere knjige ia Ueti iz Amerike ao v Jugoslaviji prepovedani? Od početka Jugoslavije pa do z907. Takrat ja Charles Evaae Hughes, ki je bil governer države New York, odstavil nekega drugega tamma-nitskega uradnika, ki je bil obto-flflen korupcije* Glavni vzrok, da je Rooaevelt odstavil Farleyja, je td oper, kl tvorijo stalen že-l< zut\( pertoar slehernega gleila- lišca, ponavljajo to seaono "Ma- dam«» Hutterfljr," "Kneza ja." "Aido," "Rignletta, ita" itd. Zadnja leta goji opera tudi o-isTJ-to. ljudem v zabavo in bla-v korist. Prva operetna no-vitHa te sezone je bila "Viktorija in njen huzar" madžarekegs kom poni h ta Pauk Abrahama; ki J<- kot vzor šabkmake operete, a z dobro muziko je šla t teh šti-r fc rn< „ecih že blizu 20-krat pre-^ '>dra. Kot opereta — z vsemi "«jirm dobrimi ia alabimi atrsn-ni1 — je ta opereta dosegla ev-ropsko Slavo, saj jo je sprejel in dajal rHo Ix>ndon. ln v tonfllmu i*- tudi že. Druga operetna prs-m>i'r.i bila "Dežela smehlja-i«." ki j0 uglasbil "kralj evrop-"kih operetam komponUtovM Kr»nz Lchar. Glavno tenortstov-*k" partijo je MMisnl prav prijatelja Tauberja, tf-ftorihta, ki ga peaaa Amerik*, ka-y«r hodi IA drag denar gostovat partijo j« pel pri nas Svelotar ■anovec hi kepe uapehe ^ vsaki i reJsUvL Tretja teh listov le ae izhaja več. Neš rojak/bodo laže presodili, ksUrj smeH lUti so prepovedeni, k*t tih v stari koatri at. potnsjo tkiva. Ha kosteh so prttrjene mišice, med njimi potekajo žile ia šivci. Kakor pa Ima vssks hiša streha, Uko so Mi vse ploske Človeškega telesa pokrite kakor i opeko. Epitel Imenujemo te vrsta oelloe. Je šele različen: niaak aH visok, v snem skl:.du ali v več skladih. Na nekaterih/mestih se ja aa epitel s strehe tako rekoš pogrešali v glot>ino. Tam ima popolnoma drugačno aalogp: Izločuje namreč raane epkove. To ao šlese. Možgane v glavi tvorijo raane oeUoa a dolgimi izrastki, snop Uh UratUov je šlvee. Ta gantke oeliee tudi vele neko posebno find tkiva, gllja. Kakor so rssllčnl elementi, M tvorijo človeško telo, vendar vsi rasajo harmonično, tako da morejo človeški organi lepo delo- Zgr>dl aa pa včaal, da je harmonija aa kakšnem mestu poru I šena. Tu prlhšjama do pojma tumorjgv, Ako aa kost na nekam msstu začne bohotno razvijati, ja to kostni tumor, kl odriva Mpa drugo tkivo ln ga stiska. Prav Uko lahko sačns rasti hrustanec, potem vezivo s močnimi vlakni in malimi celicami, kl proizvajajo U vlakna. Prav tako ss lahko sačns razvijati v nato tvorbo mišičevje; redko propasto, največkrat glad- ro v not sa njih v maternici; tam taki tumorji ______ . Na koši vidimo večkrat maJbns Izrastka: to je tzjrasUfc vplivnega Ulva, kl ga pa pokriva epiUI. Včasl so U-kl Isrsstki presoj črna barve, v njih Imamo preeej barvila ali pigmenta. TI israslki morejo postati .fudt iavarnif ako se kdsj zašftftjo divja širiti. Na koži pa imamo tudi Izrastke, kl so rd«a i Tvori J o jih same šile, Včasl ps je tudi cela -ploskev kote rdefla Skratka vsak element člpveitea organizma lahko preide v Uko novo tvorbo. 1 Val tumorji, ki smo M tukaj ( ^Mh fM^ftl) # ekolno tkivo. normalnim kodujejo samo n ■voilm pritiskam, ako ao posuli vfllkl. Prugsče st človek počuti dobro. Operativna Jih moremo lepo odstraniti. Pa operaciji ie ne pojavijo znova. Imamo pa še druge tumorje, kl •e vse rtrešnejšl, Imenujemo jih maligne. V to vrsto spada rak (karčlnom) In še neki drugI tumor, rala preeej podoben < Mrkom). * Ako m na Jezik malo ojNtenu ali ogrebemo, ako je bil uničen samo vrhm sloj tkiva, 1 l epi-tel, ss U rana hitro umrte. A-ko pa Imamo neko vsčjo rano, de Je btto unttenfti ve« tev, ee bo U maa sicer sli to nafo tkivo m bo ensko preAajom«, ampak bo v prvi vr-HI šteto veslvno tkivo, hrszgo- leglo cago. Je pa rkfeti, < teh nevarnih _ JtfWmoi at^H Chl-l^j, , je vas Rasljs •a ertsmil—, J he pe I , aprile I tU »rsiirlrsla val avtov ke sa sešoH graditi te Uvsrae pred 17 U je MU pred krstllm vidimo, da ste v Člo-a zlasti ___________ _ Imata veHko ' neratlvno sposobnost ln torej tudi veliko šivljenjsko moč; to sta e»iUl ln vezivo. Popolnoma v skladu s tem ao turneji teh dveh vrst tkiva najstrašnejši. Kot smo že omenili, morejo biti tumorji vezivnega tkiva tudi benigni. Maligni (sar-kom) ao tedaj, kadar Imamo v tumorju izredno veliko oelle ln le malo vmesne substanoe in vlaken. Cim manjše ao oeliee, čim rainovrstnejš« in čim mlajše oblike so, Um mslignejši js tumor. Ifatudi tumorji epitels morejo biti, kot smo omenili, benigni, ako se lepo na vezivo, ki je v sredi, v eni črti našel«, Epite-ljalne celice Izgledajo zrele, ao si med seboj enske. Te vrsU tumorje Imenujemo pspUome. Kjer pa sačne rasti epitel brez vsakega reda na vse strani, imamo maligni tumor, raka, karci-nom. Pa tudi rak nI vedno enako maligen. Clm več Imamo v njtem veliva, tembolj je trd, to-Hko počasneje rase. čim več pa imamo mladih a tipičnih epiteli-jalnlc celic, toliko mallgnejšl je tumor. V Um pa tiči mallgnost tumorjev? Mallgnost se Izražava v izredno hitrem rasten ju. TI tumorji rMtejo lnftltrirajoče, to se pravi, oni poganjajo v normalno tkivo. Tako je pri operaciji mnogo težja odstraniti vse tumorske ttellee. Pa ne ssmo to. Tumorike celice nelo zgodsj pridejo krvnim ali imfnlm potem v bližnje Dese (bezgavke), kl postanejo trde. Pri operaciji je treba tudi U odstraniti. Ako se to ne poereči, dobimo reckllv ali pa prisadih, U ae pravi: tumor zopet pojavi na letom meatu ali pa aa nekem oddaljenem. Poleg tega baUlki a malignimi tumorji rapldno propadajo. Turno- dati. 0 postanku tumorjev imamo vsa polno teorij. Omenim ki dve. v ksUrih je verjetno vsaj srno resnloe. Gfcover je pred vnem o malignih tumorjih. Ena teorijo pravi, da ss tumorji ob ugodni priliki rasvijejo is aaosUlih aa-metkovIk oelle. Oplojena jajčna celica se sačne deliti. Nastansjo dve: ako bi Jih tedaj lošlU, bi mogla nastati dva indlvtdua, Pozneje pa is gotovih oelle more nastati n. pr. samo mišičja ln niš drugsfs. Domneva se» da saosUnsjo take mUde oelloe kje med drugimi zrelimi in ae ah I začnejo posebno krepko rsavljati, rezulUt tega Je maligni tumor. Druga teorija pa ja teorija o dražljajih. Znano ja namreč, da ae rak posebno pogoeto razvije na meatlh dolgotrajnega draUnja in da predvsem napada eUre osebe. T«ko ia Imajo Šenake mnogokrat na maUrnial, slasti tiste, kl aa mnogokrat rodile, Zelo često ss raavlje v želodcu. Na ustnicah ae raavlje najraje na mestu, kjer je stalno dražljaj od ptps. Eksperimentalno pri zajcih v ušeau se da s tušem dobiti tumor, ki nazadnje savzsms ms-llgnl karakter. V Ameriki eks-ptfftmsntira mlss Slys a velikanskimi množinami miši In je prišla de ankljuAka, da jedo-vsetnost aa raka dedna popol-rtoma po Mendelo^ih pravilih. V medicinski literaturi sU sloer znani dve rodbini, kjer je umrle v več rodovih, zaporedoma mnogo oseb sa rakom, drugače pg ae dednoet raka nI mogla do-kazati Zdravljenja tumorjev, benlg-nlh ln malignih, je predvsem Jemtlvno, Operscijs mors bi-Čim rsdlksIneJU, da a# odstranijo vaa tumoraka oslice. Ako poskuUmo zdraviti z radijem, tedaj msnJU doae tumor U dražijo, da U bohotneje raste; velike doze ps povaročajo prsvsll-ks opekline,'kajti lašJe Je U s nožem najti prsvo mejo, od ko-dsr nsj se vse odstrsnl, kot a žarki, kl delujejo v Uth primeru la predaleč. Dobro pa je kombinirano zdravljenje: po o-perscijl u obeevsnje z rsdijem, ifMmeva se tudi tedaj, kadar operacija ni mogoča V aadnjem čssu m poskuis sdrsvljneje raka na podo-načln kot m sdravijo nales-bolezni Imamo serume, kl lujejo ne bekterij« to|i^» i, ds bakterije začnejo a »deti PeskHŠslo as je U a ceMcaml raka, da hI dobili IHbl serum H mSk K m njegove eellce uničeval. V, K.—tis. torek, 1. marca SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA Izdaja svoje publikacije ta le posebne list Prosvets as korist ter potrebno afltadjo arojlb društev ia članstvs la m propa gando svojih idej. Nikakor pa as sa propagando drugih podpornih orgaaisadj. Vaaka ar-gsnlssdja Ime običajno svoje glasilo. Torej agitatorlčni doptt , # Eli jan Rajmund: J PLIN V ZAPADNI EVROPI (Prikaz iz bodočnosti evropskega velemesta*) Za "Prosveto" prevedel s svtorjcvlm dovoljenjem Fr. W. "Goreča zvezda" je današnji dan žrtvovala Aestorico svojih zvestih. Obžalovati moramo, da so padli pred izvršitvijo svojega dejanja. Častno in v zgledno so dali svoja življenja ; škoda le. da s prelit jem njihove dragocene krvi tudi ni razbita stavba, ki hrani smrt za milijone nesrečnega človeštva, fiestorica je mrtva, stavba stoji. "Goreča zvezda" zboruje, se klanja spominu padlih, ob enem pa mora oprati svojo Čast, kajti slišali ste o umazaniji.. Sramota, da se je to sploh moglo zgoditi. Da pa ne ostanemo le pri psovanju, obtožujem Simona kot krivca smrti naše šestorice, ga proglašam za našega jetnika in zahtevam strogo kazen." Vsi so strmeli in občutili težo obdolžitve. Ko je končals, so se oglasili klici: "Smrt! Dokaze!" Ema je ostala na svojem mestu in vprašala: "Simon, ali priznaš svojo krivdo?!" Simon se je razburil. "Si mar znorela? Saj nismo v cirkusu, da bi igrali klovne." Ema se odločno ni pustila motiti z nestvarnim izbegavanjem. Simonova razburjenost je njeno hladnost in prepričevalnost obtoževanja še povečala. Zato Je mimo, skoro evetujoče, s vzlic temu neizprosno dejsla: "Poslušaj! Obtožila sem te. Ce je v tebi vsaj vohunski ponos, qe boš izbegaval. Ce pa hočeš, da ti postavim zrcalo, potem se glej, zamešan si zadosti." Stari Jan se Je vnovič oglssil: "Povdaril sem, df bodimo pravični. 8imon je obtežen. Čuvajte ga. Mi pa odločimo. Mi sklepamo, ne on." Trije člani so Simons sprejeli v posebno varstvo. Zdaj jt bil res Jetnik. Potegnili so ga vstran in pazljivo zastražili. Največ neverjetnosti js pa občutila Alma. Njej kar nI moglo v misli, da se obtožujejo med seboj vohunstva in da vsi stojijo prav sa prav pred važnejšim dogodkom kot so bile pa usmrtitve šestih tovsrišev. Ona kar res nI mogla tega verjeti in Ja najodločneje Izpovedala svoje mnenje: "Dokler se obdolžite v zadostno ne dokaže, ne morem verjeti." Julij si je odpal površnik in izvlekel šop pisem In papirjev. Vsi so vprašujoče zastrmeli, vsi so se zavedali pomembnosti teh neznanih listov. Julij jih je pomolil zastraženemu In obledelemu Simonu pod nos: * "Simon! Poznsš te stvsri? Ns tvojem domu smo jih našli." Simon je pobledcl, do aednje\eljne, a ss je takoj znašel. "V mojem domu? Lešnik!" Kakor prej Ema, tako se zdaj Julij nI pustil premotiti in odpraviti z navadnim zavračanjem.' lahkotno js spregovoril v pojasnilo: "Nam: Eml, Klotl, Leonu In meni, je arsts-cija Šestorice takoj vzbudila sum. Vrgli smo se na delo. Posrečilo ss nsm je dobiti potrdilo, da so vmšs prsti nekogs, ki je "Goreči zvezdi" slls blizu. Kdo, kdo? smo ss spogledovsll. Sli smo dslje in sled nas Je vodila k tebi. K tebi, 81mon! Upali smo, ds je nspačna. Sledil je sklep ss uvsritev. Ti se včsslh pozabava A in te obiščejo dekleta. No, tvoja stvar. Nocoj, ko si bil odsoten, smo poslali Emo. Z lahkoto je prišla v tvoj udoben brlog, fr Pometala ln našla toliko dokazov, da si zastonj jeziček mažeš." Simona je znova razburilo: "Kako si drznete?! Lopovi!" "Denar t« Je zapeljal, denar!" mu je za vpila razdražena Ema. Almi se je možnost resnice zazdela verjetna in je zahtevala: "Julij, čitaj pisma In doprinesl razjasnitve. Obdolžitev postaja verjetna." "Tudi ti si z njimi, tudi ti, Alma? S temi lažniki!" fl ^ Alma gs je premotrlia od glave do tal. Njen pogled nI bil prav nič gorak, njena govorica prav nič topla. '!' "Tvoji izbruhi, Simon, so sumljivi. Ce nisi kriv, te branim na vso moč, če si, potem je do-Igrsno. Šestorico nam ne odkupiš. Zločin bo le prevelik." L M , "Ce ni kriv, je ohramba nepotrebna, je pojasnil stari Jsn in vsi so mu rahlo pritrdili. "Julij, kaj čakaš?" je vzkliknila nestrpna Ema. "Vrzi račune I" "Da sodimo brezvsstrfost kruto!" je padel vmes odločen glas. "ge rešimo pošastnih črvov, ki grizejo nas same in gremo dalje. Za delom in cilji!" Sfcet je bila Ema tista, ki je zavplla in ni mogla odnehati. Simon se je nenadoma iztrgal iz varstva mož, ki so ga stražill, potegni! je samokres in z nepreprečljlvo naglico nameril v Emo. "Tskole, pslca I" - Strel je motno odjeknil po mračnem prostoru in Eml iztrgal kratek krik. Takoj nato je ssmokres zopet osupnil zbrane zarotnike in sprožil nov tresljaj po prostoru. Simon je nsglo pomeril vase ln se sesedel. Ems ps je Šele psdsla v naročje svojih najbližjih in z mučnim naporom trgala iz sebe srčn* krike: "Smrt izdajalcem!" S a je zadeta, a ne tako hudo; da bi morala umreti. VIII. | V stsnovsnju so jo pogosto obiskovali, ji pomagali do zdravja in se poleg drugih skrbi zelo brigali za njeno čimprejšnje okrevanje. " Tako na večer, ko se obrazi zabrišejo v mraku in so vsi ljudje bolj sencam podobni, so se priplazili v skromnost njene sobe mnogi njenih prijateljsv in se pogovorili o vsem, kar je bilo pogovora vredno. Ta večer je imela ob sebi tri ljudi: Almo, Illlberta in Julija. Ema je bila še vedno priklenjena na ležišče, toda s zdravjem sa je še kar počutila in je zato z lahkoto pomirjala obiskovalce. "Naj vam ns povzroča moja rana tako skrb. Se že prenaša." "Da bi ne bilo posledic," je skrbelo Almo. "Nadejam se, da Jihjoa bo. Saj se povoljno zdravi. — fte vaš, kako si jo ti pred dveml leti akuplla?" Alma se je kar gamisllla v opozorjeno preteklost. "NI bilo igračkanje tedaj, a je vendar že vse nekje v daljavi. Qh, človek hitro pozablja." "življenje nudi toliko novosti* da preživeto obledt, toda pozabi se ne," je menil ftilbert. "Ce se potrudiš, Alms, pokličeš borbo z detektivi do podrobnosti v spomin." Alma sš Je vnovič zamislila. "Važna je zame toliko, ker sem preizkusila ssmo sebe, se v marsičem razblstrils,ji zraven smo si takrat Simona pridobili. Kako čudno!" Ema se je zganila- (OtlJ^ prihodflJI4») mammmmsmSmmmmmmmmmmmmsmmmmmmmm ZADNJI Cemu sta se ta dva stara vzela? Menda da bi združila svojo osamljenost, nedvomno pa, da bi združila svoje interese. > Oba sta bile že ovdovels ln trdila sta, da je bilo zakonsko življenje obeh neizmerno srečno. Ce je dejala Gertruda: moj mož, nI šlo za sedanjega moža, temveč za pokojnega, a Viktor je mislil tudi samo na svojo ran j ko. In ranjka, Kdgar in Vlrgini-ja, sta bila edina ves med novo-poročencema. nekakšno križišče njune skupne Mesti. Bils sta iz provincljslnega mesteca, znana po svoji skoposti. Ko sta se vzela, so ljudje govorili: — Ta ss bo pustila umivtl od lakote! — Ta jo |>ožene v smrt s pomanjkanjem! Najbolj je zanimalo H< IMfM ji', kateri obeh skopuhov bo blagajnik. Kolika naivnost! Saj sta bila oba dovolj previdna da sta se sa varovala za l»Mločnnst. N obenem u niti na misel ni prišlo, da bi mogla svoje premično in nepremično imetje združiti. Vsak je obdržal »voje in z notarsko pogodbo, j« bilo določeno, da podeduje vse tisti, ki preživi drugega. — Viktor. -- ef - Je mislila Gertruda. — "ne uide kapi, to se mu pozna. m — Gertruda, — Je bil prepričan Viktor, — ne bo več dolgo, preslabo sroe i ms. Flnsnčno vprašanje sta uredila tako, da je nosil stroške za vsakdanje potrebščin* en teden on, drugi teden pa o>ša. e Ts . ^ Zdravnik Je stopil I* sobe. — Mislim, da sa, najhujšega ni treba bati, — Je d4jsl Ger-trudi, ki so se jI pri teh bssedsh nekam čudno zslskrlU Of I.' f — Tods malo js msnjkalo, da ga nI zadela kap. Ns morem vam za molčati, da bi bOa nova neprevidnost smrtna.' — Viktor je velik po/.-ruh. gospod doktor. Povabljen je bil na svatbo, pa se nI mogel premagati, da bi ne jedel ko volk. Prisegsm ps. ds gs držim doms na kratko. — Saj baš zato, — je odgovoril zdravnik. Tako kršenje navade Je tem nevarnejše. Ce hočete imeti svojega moža še nekaj let pri sebi. pazite, da bo v vsem zmeren. Lahka hrana, nobenega mesa. nič mastnega, malo sočlvja In sadja, pa bo lahko še dolgo živel. Po zdravnikovem odhodu se je Gertruda zemlallla. — Uhka hrana? Vrag ga vzemi, kaj mo. rr biti še kaj lažjega? Čebula, krompir, košček sira in na to malo vode .., Ona sama čeprav je bila vajena Namosatajevanja, Je še imela slabo srce in želodčne krče. In pogosto Je morala Vlk-poaerjati, ksdsr jt bil srce. in l*orja njegov "teden". Kar je preveč Je preveč ... Ta vra ,.. Viktor Jo Je daleč prekašal v skoposti — Seveda je res, ds ss je pošteno trudlls poplačati mu to. 81sb sistem! Mislile je, da ga bo spravila v grob z gladom, zdaj pa Imaž vraga. Ta rešim mu celo koristi. fte dolgo bo lah ko živel, — je dejal zdravnik. "Nezgoda", ki je malone pobrala Viktorja, Je odprla Gor-trudi neskončne perspektive. Po glsvl so ji rojile misli, kate-rih se je srsmovsls in jihfonlla proč. Toda vračale so se neprestano, dokler ss niso trdno vgnezdile ln ssčele glodati njeno srce. — Viktor, — je dejala neke-ga dopoldne, ko Je prinesls rs-konvalescentu skodelico dobre Juhe. — razmišljala sem o tem ksr je dejsl zdravnik: kap bi ts sedele, ker si se odvsdil dobro jesti Hočem ti vrniti spetit po brih rečeh ... Od dsnss . . . Ksj šel — s* js ustrašil bolnik, ksjti ns vrsti js bil njegov žsp. — Saj lahko počakaš do pondeljka. — Potolašl se. U teden moj. Zamenjajvs vrstni red. Zdrsvje je vredno več kot bogastvo. Moraš as mslo utrditi, ds boš mogel kmslu vstati. Kaj bi dsjsl pečeni gos! s kožico, ki ksr hrusts v ustih? — Zlata moja Gertruda, kako rada Imaš svojega starega Viktorja! — Je vzkliknil bolnik m prijel šsoo aa roko,« P R O S V ETA Od tistega dne so bili Ger-trudini tedni v znamenju obilne in izyrstne hrane. Viktor je bil presrečen, da mu je jed zopet dišala. Dotlej ga j« zadrževala samo skopost, da sivni privoščil nobenega prlboljška. Gertruda se je pa komaj dotikala dobrih jeatvin* njemu na ljubo se je odrekala. — Kako čudovita žena! — jo je hvalil sosedom poživljeni Viktor. Ves okraj se je Čudil nenadni izpremembi in vsak je moral priznati, da dela ljubezen čudeže. ■ V resnici je pa bila Viktor jeva prebava pogosto težavna. Bistro Gertrudino oko je bilo na straži in opazovalo je obraz, ki je dobil včasi sumljive lise. — Lezi in poči j se malo, dobro ti bo storilo, — mu je svetovala. ■ Minilo je več tednov. Viktor se je bil menda imenitno prilagodil novemu režimu. Živahen in lepo rejen je cveter v blaženosti srečne starosti- Debeli in suhi tedni v strogem vrstnem redu so mu bili prava gimnastika prebave. Nasprotno je bila pa Gertruda že sama kost in koža. — Uboga žena! — je razmišljal Viktor, — njeno življenje visi na nitki. Nekega jutra se ji srca ustavi. V glavi se mu je vrtelo od samih računov. Minila je zima, v kateri sta se medsebojno opazovala — računajoč, upajoč. In oba sta bila prepričana, da bosta "zadnja"! Lakomnost Je svetila tej tragi-komedijl dveh starih skopuhov liki sveča umirajočemu. Vsa obupana je Gertruda računala, koliko jo šs stane ta "sUri požeruh." — Ce bo to nadaljevalo, me položi na mrtvaški oder. Počakam do pomladi. Ce bo še živ, dobi zopet čebule, kruha in vodo. Toda toliko basanje želodca ni moglo ostati brez posledic. Nekega veČOra so prinesli Viktorja na noiilnici mrtvega. Videč moža mrtvega,f jo Gertruda vsa srečna vzkliknila, zakrilila z rokami in SO zgrudila. — Ta dva' sta so tako ljubila — je trdilo javno mnenje, — da drug brez drugega nista mogla živeti in sta se preselila v večnost kar škupaj. Mikati Zohčenkos KLJUKICA (Sličica iz sovjstsks Rusije) Včeraj seni bil prisiljen skočiti mimogrede v zelo imeniten urad. V lastnem Interesu. Seveda sem ae poprej imenitno najedel, kolikor se je sploh dalo, da bi si utrdil duha. Potem pem jo pa mahnil po opravkih. Pridem do omenjenega u-rada. Odpršm vrata, oanažim si pošteno noge. Krenem po stopnicah. Kar zakliče za menoj, za mojim hrbtom nekdo i bluzi, kriči ln me kliče nazaj Veli ml vrniti se s stopnic. No, sem ss ps vrnil. — Ksm ts ps nese, strele božja? — ml pravi mož v bluzi. i -r Hm, tako la , tako — mu odgovorim, — po svojih oprav klh. ■ — Kaj ne veš, ds moraš dobi ti prepustnico če Hočeš po svojih opravkih v urad? dele potem smeš vtikati svoj nos gori po stopnicah.. Tu al kramarski sejem — ml pravi državljan bluzi — po enajstih letih življenja v republiki bi pač lahko vsak to vedel, pa vlada takšna držav-ljanaka nezavednost ln tako dalje .. . r- Tsgs pa res nisem vedel — sem ao mu opravičeval, —-Kje se pa dobe tu pri vas pro-puotnlce. prijatelj? 'v —• Temle ns desno pri okencu — ml Js odgovoril In poka-sal s prstom okence. — Stopim torej k okenca, majčkemu okencu. In* potrkam prstom nanj. In takoj oe začuje glas; — Propustnlco bi "prosil,— odgovorim. ' — Takoj. • f*>; V drugem takem uradu, v tno-semstvu. bi ss vleklo vss to ke štrsma. zahtevali bi od človsks dokumente, mords bi gs tudi si-lili, nsj jim nastavi mulo ts ns-m udom s bi ga fotografirali . . . Toda tu pri aas ... še pogledali me niso. V naslednjem hipu se je-prikazala skozi okence gola roka, pomignila mi j« in mi pomolila propustnico. Križ božji, kako gladko gre pri nas vse, kako svobodno se pri nas Živi, kako igraje opraviš vse! Pa še pravijo: uradni šimel in dolgi birokratski komolci. In marsikateri inteligent, ki je že davno izgubil tla pod nogami, razvija na tej podlagi celo razne teorije o polomu. Vrag vzemi take ljudi! Saj te ni res! Propustnlco sem torel imel. ' Oni državljan v bluzi, ki je poprej name tako kričal, mi zdaj pravi: — No torej, zdaj pa le pojdi po stopfticah'. Toda prihodnjič mi br&prcfcustnlce nikamor ne lezi. Takole brez vseka l)! se u-tegnil vtihotapiti k nam vrag vedi kdo, morda celo škodljivci. In lahko bi nekega lepega dne ves naš urad recimo pognal v zrak . . . Kot rečeno, tu pri nas ni kramarski sejem. Pojdi torej, le pojdi! S propustnico hitim torej po stopnicah. Odprtm najbližja vrata in vstopim. Za mizo sedi dobrodušen, prijazen državljan. Obrnem se torej nanj z vprašanjem. Vprašam ga vljudno: — Kje bi mogel najti tovariša Sčulrtpa, dragec moj ? Mož za mizo me nezaupljivo pogleda in takoj vpraša: — Ali imate propustnico? — Evo, dragec, tu je moja prepustnica. Povsem zakonito sem vstopil. Ne smete misliti, da sem prilezel skozi okno. Ozrl se je na propustnico nekam vljudneje: — Samo da ima tovariš Sču-kin zdaj nekakšno sejo. Pridite recimo prihodnji teden. Da, bo najbolje. Ves ta teden bo namreč imel seje. — Dobro, dragec. Saj moji opravki niso volk, v gozd ne zbeže. Na svidenje torej, na prijetno svidenje. — Počakajte, državljan, — mi pravi mož za mizo, — dajte ml to propustnico, napravim vam znamenje, da vas puste zopet nazaj. In vzel je mojo ln napravil na nji s svinčnikom kljukico. Pa sem odšel po stopnicah Zopet lepo doli. Mož v bluzi m( je pa že klical nasproti: — Kam pa že zopet? Poča kaj te! — Domov vendar, dragec, — sem mu odgovoril. — Ns cesto hočem, ven Iz urada ..» — Pokaži propustnlco. — Prosim, evo je. — Kljukico imaš na nji? . — Imam, dragec, imam kljukico, kakor ae spodobi. — Torej je vse v redu, lahko greš. Odšel sem na ullccT, pojedel francoski rogljlček, da al utrdim oalabljeni organizem, in se nspotil v drugi urad po svojih opravkih. % Razne zanimivosti VMO0NIKI POZOR! mwwpeiei 1 srsivni težk dsIT Ponortta^pJT vošeane, da vaas Hala as nsta vime.-Ako Mm aa prejaaaže, Js aMtots ustavljen, ksr al Ml plašen. Ake js vaš list plelaa la ga ae prejmete, Js Jo pa SNPJ _ Ust stana aa osla Me llja. Upravaištvo "PR08VETA* KIT i. Uwa*b Avt, Literarna senzacija Uredništvo londonskih Times' je skupno z ameriškimi založni-štvi Chapman, Hali ln Marrow pred več meseci razpisalo literarno nagrado za najboljši roman. Pisateljem je bilo na prosto dano, da se udeležijo tekme. Jury je šla celo tako daleč, da je dopuščala tekmovanje pisateljev vseh narodnosti. Stavila je samo pogoj, da mora biti roman originalno delo in da se mora njegovo dejanje vršiti po vojni. Srečnemu pisatelju je bil obljubljen poleg 1000 funtov nagrade še običajni pisateljski honorar. Pisateljsko društvo v Budimpešti je isjavilo, da je pripravljeno poslati j uri j i tudi dela madžarskih pisateljev in je res posredovalo, da so (prišli vloženi rokopisi v uredništvo 'Times" v Londonu. Komisija je pregledala vposlana dela in prisodila naigra-do romanu z naslovom "Pustolovščina v Budimpešti." Stvar je napisal doslej popolnoma neznan avtor Franc Kdrmendi, bivši u-radnik avtomobilskega oddelka Brltsko madžarske banke. Moža so pred časom reducirali, je isksl-nslfc sfužbe, a je ni gel dobiti. 81ednjič je čital razpis nagrad. To mu je dalo poguma, da je vzel pero in začel ojtf-sovati svojo usodo. Pri tem mu ni bilo na umu, da bi utegnil dobiti nagrado. Pisal je zaradi prostega časa, v katerem ni vedel kaj početi in je opisoval svoje zgode in nezgode. Tako je postavil v središče dejanja tridesetletnega moža, ki se mora težko boriti za svoj kruh. Figura, ki jo je postavil nasproti glavni o-sebi, je-deček, ki ne more najti kruha v svoji domovini ter se izseli na tuje, kjer ga čaka sreča. Ko je vzel mož nekega dne v roke "Times," je čital, kakšna je bila sodba komisije, ki je ocenjevala v poslane rokopise. Nemalo se je začudil, da je bila nagrada prisojena prav njemu. Budimpešta je zaradi tega dogodka vsa v ognju, novinarsko drušfvo hoče prirediti na čast Kflrmendi-ju celo slavnostno pojedino, s mož, ki gs je življenje tako težko izkušaio, se ne da zapeljati in noče nič vedeti oVsateljevanju. Pravi, da Je napisal roman čisto ln da nima Piaateljeval ni doslej nikoli 3 mo v gimnazijskih letih j* nai)i sal nekakšen "roman," 8fcVedi brez literarnih ambicij. V bodo-če se bo posvečal književnosti samo takrat, če mu bo ostalo kal časa. 1 J Naradčenje ruskih mt*t Po ljudskem štetju leto« i. ja. nuarja ima Ljeningrad 2.73 mi lijona prebivalcev. Ljeningrad J potemtakem sedmo največje mesto na svetu. Kako naraščajo druga ruska mesta, kažejo slednji podatki: I. 1617 ■ ..... 126.700 ..... m.oou ..... M,22r< 70,Ooo 177.000 ... .1,700,000 Poleg tega so v Rusiji njih letih nastala nova mesta, ii pr. Magnitogorsk, Karagandaj Beresniki, Hibinogorsk in dr. V teh narašča prebivalstvo liko naglico. Nitji Nov sorod SMpUSMl .... 8w»rdlov«k ...,..,,,. Novoalbfntk .............. Kontov n« Donu........... Muvkva .................. na-1- uit »I.o.uoj 300.04, m,« 1*0.0* «■■..00» v zad- z ve- olo|sa hromoto Hrbta Sloan's liniment rnssmmmmmmmmmmm slučajno namere ba- NAfi ZASTOPNIK Br. Frank Sedmlnek bo obiskal naročnike In rojake po rasnih naselbinah v PetuisylvanUl, W. Virginlji la v Ohio; apravni-štvo priporoča rojakom in članom, da ms grede ns roke in pomagajo ns scfttseijl sa Ust Prosveta. PhUlp Godlna, upravitelj. | POJASNILO DRUŠTVENIM TAJNIKOM IN POŠILJATE* UBM RAZNIH NAZNANIL Kadar pošljete listo Preart ta, IcakocinakoH naznanila ii zahvale o smrti, tedaj vselej p* vejte v pismo, sir šetite imeti plačan oglas sH kot nsvadss vest Ako js priobčano kot ss-vadaa vest, ss izpusti iz nazns-nUs ,vss osebne zahvale in ls» aa possmeznlkov, ter se UJM seznanile priobči brezplačne. Kadar pa hočsts imeti prloUe no celo vrsto raznih imen is drugih stvari, js pa to oglas, m katerega ss mota plačati, te ve lja sa člana In sa nečlane. Na* dal je vel ja Isto tudi ss rszal prireditve, veseliea^ shode, Itd Vaeloj Jo treba pavsdstl sH ke četš Imeti olaAan oglas sU mn navadno časnikarsko vest, tai v taksni slučsju aa ss navadae vest,- naredi stvar bol j na krst« ko In ss pove la važnejši deL či pa naročite, da na j bo plačan e glas, ss priobči vsa, kar sshte vata. Iste tako veUa za vsa dm-ga naznanila če ss kofa Išče, k nit vena ponudbo, prodajo, M Za vsa taka stvari ss mora važno povedati, da naj bo to oglu, kolikokrat naj as Isti priobči ii da bodate sanj plačali. Ta jssnilo dajem radi tsgs, kar ji to sklop konvencija, de ae poten vsi, druitvs. člani, a» la apravaiStvo HsU. ■ii to upoštevste in m potem ravnata, — FIBp Godlss nora vi tel i ", .T7? Ali ste še naroČili Prosveto al Ule4t|»kt Ust svojemu prijatelju sil sorodniks v domovise? To je sdial dar trajne vrednosti, kt fraa ts svojcem v pošlje- 10. (sestra) g. N. P. J.! S. redas heareadj« ss ssisf Ishke šareči as Ust Fresvrfs 1» dvs si M flaae k ene dražb* Is Is essgs asskrv* k + S Prssvsta staae ss vss eaafce, sa Bas* sB ssOsae |MM ps čiaal šs plsčaje pH sfisnata |1JS «• tsšA prllUle k aeteialaL Ml prišUjš«« enera. dvs sH tri flss. h k sal aareiatsi. Torej s«|a| al vsreka, reH. šs )• Hrf f* bas S. N. P. I. List Piesieta le vsšs lastelas I* f^* ? IM draHal askšs, M M red tttal list vsak dsa. TeesJ ssds) ** ss tadl TI aarefite aa daevalk Posvete. Ceas Usta Prssvets P1 drlave la Kaaads HM U Oeere la Cbkas« fe......^ al tedaik la................J? t tedafka la...............M! Mer v plsms Is el aareOte Pvesveta, M, M |e____ Pe|ssnWei~Vsels| kakor Miro kstori tok Oaoov prooote Wtt flsn SHFj sM So so presen pro! od dražtao te ko saktoval ss« svoj Ust todslk. MJ •otal tteM floo Is dottfne drofliio. Id Jo tako .kopno asrtrfons m Proovoto, to takoj assaanM oprsvnlštvo Usta. la oboao« doplototl Usta Piosiets. Ako toga ao store, tedaj »ors sprovalštvo m to ptoav«Ta. aww. mi u. d