IZDAJA ZA GORIŠKO IST BOGČIJO vembra J95J podpisan med jugoslovansko in ameriško vlado. Načeinik gospodarskega programa ameriške pomoči Jugoslaviji Richard Allen je priredil nocoj v hotelu Majeriic v Beogradu sprejem n» čast skupine jugoslovanskih strokovnjakov, ki odhaja na specializacijo v ZDA. ((Mednarodna politika*, revija Združenja novinarjev Jugo : la vije, poroča danes, da j« v Albaniji približno 10 ..koncentracijskih taborišč, v katerih so brez razlike strpani možje, žene in otroci. Dve t?kj taborišči sta blizu Berata in blizu Korde, kjer morajo zaoomiki (Mati deset ur dnevno ja košček kruha in fižolovo juho. Zaradi napornega dela in sla'-« hrane je umrljivost zhsti med otroki zelo velika, V taborišču blizu Korce spi no 600 zapornikov v enj sami baraki. Tisti, za katere ni več prostora v barakah, orebivajo v kolibah' iz vejevja. Zaporniki spijo na golih tleh in brez odej. 4 milijarde dolarjev RIM. 12. — Iz W»shiagtona poročajo, da je M&A dodelila ltaliii 3,952.000 dolarjev za nakup nekovinskih rud, nekaj teh. ničnega materiala fer industrij, ske opreme, pri čemer ne pri-dejo v poštev orodni stroji. Večina materiala bp za železarske oorate v Pionvbinu, Comiglianu in Bagnoliju. Medtem: se v Italiji vse boli razvija predvolilna dejavnost. V uradnih krogih so danes zanikali vesti, čta je datum uprav, nih volitev v južni Italiji že do. ločen, zatrjujejo pa. da v notranjem ministrstvu pripravljajo vse potrebno Za volitve. Pospešila se je tudi dejavnost strank Italijanski obrambni minister Pacciardi je na vprašanje do-pisnika agencije ANSE prikazal sedanje stanje italijanske vojske. Doslej je Italija dala na razpo. lago generalu Easenhcvverju divizije Mantova. Folgore ja Le. gnano, pianmeki brigadi Juha in Triuienfina in mehanizirano brigado Ariete. Kmalu bo Ei-senhower/J na razpolago tud’ pehotna divizij® Cremona, med tem ko se brigada Ariefte reorganizira in se bo spremeni-a v oklepno diviziio. Poleg lega. ima italijanska vojska še divizij« Friuli. Trie-ste, Granatieri, Avellino in Aosta, planinsko brigado Tau-rinense In mehanizirano brigado Centauro. Vse te enote še n.so popolnonif. organizirane. Začela se je organizacija nove pehotne divizije. Pacciardi je dodal, da se «re-organizacija italijanske vojske razvija po načrtu, čeprav del ameriškega materiala, ki je že bil določen za Italijo, še ni bil izročen,*. Dodal je, da je bilo določenih 30 milijard lir za organizacijo teritorialne protiletalske obrambe. Vedi e število Študen tovskih združenj je danes poslalo pismo rektorju rimske univerze. V pismu prosijo rektorja, naj «pc potrebi tudi s fizično prisotnostjo* varuje nemoteno izvrševanje predavanj in svobodo pouka. Pismo je v zvezi z neofašističnimi demonstracijami proti prof. Caiossu. Poslanska zbornica je danes razpravljala o povišanju najemnin. EDGAR FAURE SE JE IZOGNIL novi krizi francoske vlade POLITIČNA KRIZA V BELGIJI Izvezi s pogrebom kbalja jurija TEHERAN. 12. — Ministrski predsednik Mosadek je danes začel razgovore s predstavnikom Mednarodne barke Gard. nerjem. Ameriški poslanik v Iranu pa se je s tern v zvezi raiz-govarjal z Mosadekom včeraj Perzijska vlada je' predložila mednarodnemu sodišču v Haagu dokument podi naslovom »Predhodne pripomba: vlada ne priznavg pristojnosti tega sodišča*. Predsednik sodišča te do. It čil 27. marca rok. do katerega bo britanska vlada lahko pismeno predložila sodišču svoje pri-ponjbe k tem ugovorom. W ASHINGTON, 12. — Demokratični predstavnik Adomph Sabbath je danes izjavil da rou je predsednik Truman izjavil, da je pripravljen potrudit: se, da bo zopet izvoljen za predsednika, če bi to lahko prispevalo k svetovnemu miru. Vendar pa je omenjeni predstavnik izjavil, da Je prepričan, da se Truman ni še dokončno odločil o svoji kandidaturi CURIH. 12. — 2rtve plazov v devetih snežnih neviht v Evropi od Italije do Skandinavije so narasle na 68. V Švici še dalje sneži v alpskih predelih In prav tako v Nemčiji. V Srednji Švici so je vsuli novi plazovi, kjer so morali več vasi Izprazniti. Švicarski zvezni zavod za pro. učevanje javlja, da 6t, lahke vsak trenutek utrgajo novi plazovi. Zaradi dvig« temperature p« se nevarnost še veča, ker je sneg ponekod visok nad pet metrov. V Nemčiji skuša na tisoče delavcev z odstranjevanjem, snega vzdržati zvezo g gorskimi kraji. Po vsej Skandinavni j« veter nakopičil velike količine sne. ga. Nemška olimpijska skupina, ki je namenjena v Oslo. je o-stala na Švedskem v vlaku. ki čaka, da bo lahko nadaljeval pot. V alpdkih krajih s« j* temperatura dvignila nad ničlo v višini 1.500 m, Tu se sneg spreminja v dež. V višjih krajih pa močno sneži, kar še veča nevarnost za nove plazove. V Belgtji so bili letos* hujši zametj kakor leta 1944 45. Val vročine je nato stalil sneg in povzročil poplave. Danes popoldne je plaz, ki se je utrgat Iz gore Geranspitze v gozdu Leotasch v Avstriji, porušil kmečko hišo in pokopal družino sedem oseb, med katerimi so tudi otroci. Reševalne skupine skušajo izpod ruševin potegniti ponesrečence: ne ve se še, ali je kdo izgubil življenje. Preteklo noč «o se v Avstriji vsuli novi manjši plazovi. V Avstriji so plazov! letos povzročili smrt 28 oseb, 10 pa jih je bilo ranjenih. Najpogostejši so plazovi na Tirolskem in Vorar-bergu. Skozi sito in rešeto HTuti mati..." Tisti trizvezdnlčni Jašist, ki Je lani v nekem članku v »Messaggero Veneto* zahteval za Italijo mejo na Bitoraju In Snežniku (na kar e mo v nožem dnevniku odgovorili z znano porodijo o gotski liniji, kar Je vzbudilo takrat od Brennerja do Palerma toliko prahu), je včeraj v istem Mu objavil omenjenemu članku enakovreden abortus svojih mcšgan Pod naslovom «E il veto di Tito?*, Najprej hvali De Gašperlja, da je odkaznl mirovno pogodbo Rusiji zaradi niškega veta proti sprejemu Italije v OZN in nadaljuje: «Ce je sovjetski veto proti vstopu v OZN bil formalni in kategorični veto, je bil jugoslovanski veto proti uresničenju tristranskega predloga od 2Q. marca 1948 bistveni veto, ker praktično onemogoča izvajanje predloga treh zapad-nih sil in postavlja Italijo na milost in nemilost Titovemu Izsiljevanju.# To pomeni, da zahteva fašist pri eMesiaggero Veneto* od De Gasparija, naj tudi Jugoslaviji odpove mirovno pogodbo, kar bi seveda pomeni-lo: ItAlijn ne samo na Snežniku in Bitoraju, temveč morda tudi v Ljubljani, Splitu itd., da rte govorimo o 125 milijonih dolarjev neplačanih reparacij in drugih obveznostih. Zares genialno/ In ker učeni ljudje pravijo, da genialnost meji s norostjo, bo najbrž veljal za trlzvezdičnfga failsta tisti tržaški izrek, ki pravi, da niso vsi norci v norišnici pri Sv. Ivanu. Ce ne bi bilo tako, bi svetovali videmskemu faitstu, naj našteje vse tiste obveznosti, ki jih Italiji nalaga mirovna pogodba in ki jih Italija ni izpolnila, jih ne izpolnjuje in Jih najbrž niti ne namerava izpolnjevati. Zanimiv pogovor V nedeljo je izšel na tržaški strani «l’Unita» uv.odni ilgnek, za katerega pravijo, da ga je napisal sam kidali. Zadeva se tiče namena ZV V ki baje namerava raztegniti zakon o sapparmtamentu* tudi na cono A za prihodnje volitve. Na koncu članka je namreč zapisano: »Nej ZVU n« misli, če bo morala končno klonit« pred trmoglavo voljo klerikalcev in uvesti sistem »apparentamen-ta», da g tem še ne bi bilo rečeno. da bi dobili večino ravno demokristjani 'n nlihovi zavezniki, temveč bi mogli biti tudi mi — da ne bi bili ra eleganten način vrženi v vrečo — prisiljeni povezati &e z drugimi?* Ti drugi pa seveda v Trstu ne morejo biti drugi razen in-dipendcntlstov. na katere VU dali vsak dan kriči, da so aza. kamuflirani titouci*, in pa odkritih etitovcevu; ostale stranki» so namreč vse za eapparen-tamčntOD. Od CLN-ovskih in cGiunti-nih* strank doslej na uvodnik eVUnttas ni še nihče odgovoril, razen «Messaggero l ene-to», ki včeraj pod naslovom »Uno str&no quesito» prt vi, da bi se »na ta način vrnilo zopet na enotno fronto iz maja 1943», in nadaljuje; "Ge je temu tako, si želimo, da bi do podobnega appjren-tamenta prišlo. To bi bila razjasnitev, ki bi odprla oči vsem dobrim Italijanom in t'ih avtomatično napotila k tlstj italijanski enotnosti, ki bo v resnici zajamčila rešitev italijanskega Trsta iznad vseh volilnih zakonov.* Naj bo kakor koli resnica je namreč, da se demokristjani m ostali šovinisti danes obupno borijo za sapparenta-menfo# kot edino rešilno bilko, ki bi jim omogočila nadaljnje monopoliftično zadrte, vanje oblasti. To pa #e ne bo zgodilo, ker Tržačani Italije nočejo njihovih agentov pa še manj. Vsekakor zanimiv pogovor. SONDRIO, 12. — Tukajšnje sodišče je danes dopoldne obsodilo enega častnika, enega podčastnika in enega vojaka finančne straže, ker so mučili in slabo ravnali s išalvatorejem Comolattijem, vse to z namenom, da bi od imenovanega izsilili prinnanje za neki zločin. Prva dva, t. j. poiočnik Uio-vanni Pagella in maresciallo Angelo De Leo sta b-la obrnjena na 4 mesece in 10 dni, finančni stražnik Bruno Polsschl pa na 2 meseca in 27 dni zapora. Vendar so bili vsi trije pomiloščeni. glede preiskave v Burmi WASHlNGTON, 12. - Predstavnik državnega ckpartmana le izjavil, da bi ZDA želele, naj bj dala burmsJca vlada petririo in zahtevala, naj se pošlje preiskovalna komisija Združenih narodov na področje ob kitaj-sko.bunr.skt meji, kjer so baje skupine kitajsMh nacionalist!*!, nih vojakov. Omenjeni predstavnik ie izjavil, da »o v Wa-shinglonu dobili britarsko noto, ki zahteva to preiskavo, ntsc ps dehtiI nobene podobo« note od burmske vlade. T Danes, sreda 13. februarja Katarina, Ljuboslava Sonce vzide ob 7.12, zatone on 17.28. Dolžina dneva 10.16.Luna vzide ob 20.12. zatone ob 8-l»-Jotri. četrtek 14. februarja Valentin, Strahomir Celo furlanščina j Pred koneem gorišbega geta Županstvo bo dalo lastnikom hiš v Ul. Ascoli 45 milijonov lir, da bodo skoraj neuporabne hiše podrli in zgradili v Ul. Torriani primerna stanovanja za stanovalce geta lije Pred kratkim je bU v Trstu sestanek krajevne furlanske filološke sekcije. Znano je, da so še pred dobrirr sto’el jem mnogi Tržačani govorili furlanski. Toda seda) so Tržačani postali res samo Tržačani. Zaradi tega ima krajevna fi'olo-ska furlanska sekcija le moralen in političen pomen. In res, zadnja :eja te sekcije je zavzela popolnoma političen Zna~aj, ker je bil na njej navzoč eonorevoles Tessitori, ki je sedaj tudi podtajnik za vojne pokojnine. Zato je imela ta manifestacija predvsem specifično nalogo, da okrepi zveze med Furlanijo in Trstom m torej tudi zveze med Trstom in Italijo. Tržačani in Furlani pa te manifestacije sploh niso o-pazili. Sedaj sta Furlanija tn Trst etnično, gospodarsko im tudi poličato popolnoma loe-a. Tudi pri iskanju zgodovinskih vezi ne smemo pretiravali, ker je v Trstu govoril furlanski del prebivalstva. Sicer nam tudi zgodovina kaže, da je za čayi največje moči oglejskega patriarhata. ki je tedaj vseboval razen Furlanije tudi Cdo-re, del Koroške in Kranjske, bil Trst skupno z Istro od patriarhata, ki ga je od vseh strani obkrožal, popa’noma neodvisen ter je bil podrejen škofu v Gradežu. Vse to se je dogajalo iz upravičenih etničnih, zemljepisnih in gospodarskih razlogov. Tudi ko je bil Trst manši, je bil pomorsko središče. Danes je Trst trgov-ko mesto, medtem ko je Furlanija pretežno poljedelska dežela. Tudi oni ljudje, ki v Furlan1 ji ne obdelujejo zemlje, so na"jo vezani z mnogimi vezmi. Zato je miselnost furlamkega ljudstva konservativna. V Trstu je ljudstvo popolno-na drugače duhovno razrolrte-no ker ni one narodnostne Strnjenosti, kakršno nahajamo v Furlaniji jn ker se ljudsč.vo ukvaria predvsem s trgovino in industrijo. Zato morajo sloneti odnosi med Furlanijo in Trstom na različnih načeli od onih, kakršne razgovorja furlanski filološki odsek. To pomeni: da je treba odnose med P ina dvema mestoma rostaviti na stvarno podlago. Jasno je da teh od-rw ov ne moremo gledati s stališča želja al ipolitčne konjunkture. Furlanski jezik mora v Trstu pač izumreti: že sama lastnr^&t tega jezika, tri ni bogat z besedami jn počasen v tonu, se ne more prilagoditi zahtevam dinamičnega l:vd-stva. Tako se tudi lahko zgodi, da bi se razširilo tržaško narečje v Vidmu in v kakšnem drugem furlanskem mestu, ne Pa na deželi. Lagodnost in igrivost, tega narečja se ne bi mogla prilagoditi miselnosti furlanskega kmeta Zato je pač nujno, da se opustijo med Furlanijo in Trstom odnosi na filološkem torišču. Treba je upoštevat' razliko v značaju tega rrebival-stva in se ji prilagoditi. Kdor hoče obnoviti v Trstu neko furlanstvo zato, da bi poudarjal s tem njegovo itaVi-n-stvn, se s tem le osmeši in Krati osmeši tudi svoj nacionalizem. Narodnostna gospodarska in duhovna razlika med dvema deželama Pa ne pomeni, da ne sme biti med njima noben'g*. sk’adia; nasprotno. v-ako skladje je pogojeno vo različnem značaju elementov, ki ga sestavljajo. Če bi ne bilo teh razlik, ne bi bilo harmonije, marveč kakofonija. Harmonijo na tem področju prav lahko dosežemo na dveh podtavknh, ki se dopolnjujeta: Furlanija je poljedelska dežela. medtem ko *e Trst trnovsko in industrijsko mesto; Trst je poleg tega veliko mesto, Furlanija pa velika dežela z mnogimi krači turističnega pomena. S tega stališča mi celo pozdravljamo čimbolj pogoete in važne stike med obema deželama. To bo v interesu Furlanov in Tržačanov. C e postavimo vprašani e odnosov med Trstom tn Furlanijo na tako stvarno omoro. Udaj se bodo odnosi lahko dobro razvijali, ne da bi nri tem žalili čustva nikogar, Tn ne smemo postavljati vprašanja poi"rla-»f en ja Tržačanov, nit potrža-čevanja Furlanov MisUmo da ni nujno, da morata oba. kupec in prodajalec, govoriti isto narečje če hočeta kupiti ali predati kg sira ali surovega našla. GORICA, 12. — Po daljšem po. črtku bo goriški grad ponovno zaživel V četrtek zvečer se bodo v dvorani deželnih stanov znova sestali občinski očetje, da proučijo številna vprašanja, ki so se pojavila v razdobju od zadnjega zasedanja dalje. Poleg številnih vprašanj, ki jih bodo na četrtkovi seji raz-pravljali, bo tudi goriški geto, l a-ti nenadomestljivo goriško gospodarsko odvisnost z gospodarstvom vzhod'e pokrajine, in samo z od-sfan itvijo tolikih zaprek—od količkov do ostalega, ki že preveč let onemogočrjo uresničenje življenjskega kroženja, ki je pogojeno v naravnih in torej neuničljivih zakonih, bo res mogoče pom-gati ljudstvu, ki živi tostran in onstran meje; in če je ločeno s številnimi prepadi, je vsaj nekatere mogoče premostiti z gospodarskimi ukreni. (aGiornale di Triestes, 6. februarja) «...ko je onstran te krivične meje ostalo še vedno toliko dragocene zemlje naše države in ko Jugoslavija ne plačuje teh neupravičenih pridobitev, namreč zahteva to novo. kot se dogaja v coni B... (((Giornale ai Triester, 7. februarja) V dveh dneh dvoje različnih gledanj. Prvič je «Giomale» o novih razmerah, ki so zavladale z delovanjem diplomat"ke razmejitvene komisije, napisal še dokaj sprejemljiv, spravljiv in umirjen članek, že naslednji dan Pa je zašel v kronični histerizem, katerega se očividno ne more otresti. Ali pa so jo zaradi svojega Prvega pisanja dobili po nosu in se so naiednji dan oddolžili svojim gospodarjem z bolj «linijskim pisanjem.»? Nedolgo od tega smo pisali o snegu, ki je zapadel več cest v Beneški Sloveniji ter on'mogoči! Po njih vsak promet. Pisali smo tudi o dveh mladopo-ročenih, ki sta morala začeti svoje poročno .potovanje peš, ker ni mogel priti avto, ki bi ju ootegnil v Videm, .do njune vasi. Takrat sm© tudi dejali, da sta rnladj mož in žena lahko to storila, ker sta v cvetu svojih let in moči, da pa tega ne bi mogel storit; bolnik. Kar smo pričakovali, se ie v teh dneh žal zgodilo. Te dni so morali težko bolnega človeka nesti iz Učeje do Tera na ramah. To se pač lahko dogaja le pri nas. Pokrajinsko cesto bi vendar-lelahk0 odprli za promet bodisi ker je kraj pomemben za turistični razvoj bodisi zato, ker je .Učeia ob meji in so tam tudi financarji in karabinjerji. Položaj Učeje je naslednii; Tod je oadlo nad dva metra snega, ki je vse pokopal pod seboj. Avtobus, kj je vezal to vas skoz, gornjo Tersko dolino s Tarčentom, že diva meseca ne vozi, ker je ceda neprehodna. Na redho vzpostavitev prometa bomo moral; čakati še dva meseca, to je do apri'a. Tako je treba bolnike zdTaviti na kram samem, kakor ljudje bolje vedo in znajo. Ce je kdo potreben resnejše zdravniške pomoči, ga je treba nesti kakih 16 km na plečih po snegu do kr? ja. kamor lahko pride kak avtomobil, da bolnika prepelje dalje v bolnico. Vas seveda ni poool nama izolirana, ker se mož:e in žene pomikajo zjutraj s koši y vrstah in gredo iskat najnujnejših potrebščin tja. kjer jih lahko dobijo. Vračajo se zvečer istega dne, če morejo, ali Pa šele naslednji večer. Povedati moramo, da v tej vas; še ni električne luči. čeprav so ljudije upali, da jo bodo zgradili, ker so tu tud; finam-carji. Vode gotovo ne bi manjkalo da bi lahko delov? la mala električna centrala, ker ima potok Učeja zla«ti po pritoku Belega potoka mnogo vode. Ta vas živi ločena in v preveč b°dnem položaju, da ne bi to končno pritegnilo pozornosti oblasti na to revno stanje. Prav zato ne lozumemo, zakaj se te oblasti še niso zganile. O „prijeJni" vožnji in še kaj GORICA 12. — Robije.-So-vednje in Gabri j e so zvezane z Gorico z redho ž leto iško Drogo ali z bolj praktične- avtobusno progo, ki vozi šestkrat dfcev-no do Travnika Ne' namerava, mo pa v tem članiku razpravljati o zvezi sami, ampak o cesti, po kateri sopiha stara škatla avtobusnega podjetja Ribi. Avtobus zapusti Travnik in po lepbir. Korzu pohiti pirot; Standrežii. Do začetka vasi jr cesta dobra, ker jP asfaltirana in gladka in avtobus dolbi le redfke tresljaje. Todfc) prrden piridemo do Sfandreža, pa že začne avtobus poskakovati, ka. kor razposajen paglavec, vsakih deset metrov’. Tu so namreč pTed časom popraviti vedbved in skopali kanale ob strani ceste in tudi čez cesto. Te so po. tem zasul,; in jih «pozat-ili» ponovno asfaltirati, zato se1 cestni tlak tu vdira. V Stanarežu pa sc- prenehali s popravljanjem peti. tako da je polovica ceste asfaltirana, druga polovica pa še čaka. No pa smo prispeli do konca Stan-dreža. tam kjer se neha asfaltirana pot in se začenja posebna cesta, ki je sestavljena iz več ali man-j globokih jlam. Tu pa se prične za avtobus pravi divji ples. Gori šfca občina, ki ima to cesto v svoji upravi, prav nič ne skrbi, da W jo popravila in tako se grmadijo jame, v njih se nabira voda, jpi spodjeda cestni tlatk in veča te jame v »veselje in zadoščenje? vseh voznikov, ki morajo po tej cesti. Omenili smo, da goriška ob. čina ne sikrbi M to cesto, toda bili smo v zmoti, 2e proti So-vodnjam je cesta kar 'na debe. lo zaš ita z gramozom za kakih stcpeldhset metrov; toda zmanjkalo j° gramoza jn delo ne gre-več naprej. Tu pa je cesta v tako slabem stanju, da kaže gola rebra... oziroma kamenje, ki je služilo kol prvj tlak. Na cesti boste videli delavce goriške ob. črne... toda ne rscpravljajc. ceste, saij jame že tako uspevajo brez njih. Ti delavci vestno in marljivo čistijo cesthe kanale in pridno puli.jo travo, ki je zrast-la v njih. Tako je, da v stranskih kanalih vlada lepa čistoča in red, v sredin-i ceste pa te vse spominja na površino lune z njenimi večjim; alj manjšimi žreli. Taka je skrb za ceste, ki jc ima geriška občina, in je «sko. raj ehalka» skrbi, s katero pobira davke od davkoplačevalcev. Kdaj pa bo kenec tega. stanja? Ali nj sramota, da je ta cesta, ki služi precej velikemu prom?tu, tok? zanemarjena? Avtobusna podjetje Pa se seve. da za to ne briga in ne protestira pr; oblasteh. v tem- primeru pri 2el?zniškemu krožku v Vidmu. Podjetje, je samo povišalo ceno na avtobusu jn dalo na progo staro škatlo, katere ne bo šlkcda, če bo. kot je že, obtičala na cesti. Ljudje pa, ki se poslužujejo te avtobusne zveze, protestirajo, ker plačujejo po pet lir na kilometer, dlečim vožnja na drugih progah star.-? samo štiri in p?! in ker nočejo, da bj namegtb vožnje bili deležni pTa-vega plesa sv, Valentina. KINO VERDI. 16.30: aUporniški Mon-golec», V. Bruce in E. Loo. VITTORIA. 17: «Nemima dekleta«, M. Parry. CENTRALE. 17: »Hči šerifa«, A. Baxter. MODERNO. 17: «2enske in pustolovci«, W. Elliot. Glas Benečanov o žganjekuhi Z veseljem smo beneški Slo venci brali v «Primorslto" dne tvik-u« predlog in Pr.toto« v ničarja iz Steverjana, da 1 vlada ukinila prepoved žganj • kuhe na Goriškem. To me sili, da tudi jaz napišem, saj sem sin slovenske zemlje in vsi bene\0 kmetje trpimo in protestiral" proti krivičnemu ravnanju J r.ančnih oblasti z našim prebivalstvom. Glede žfl?wtv' ' he je med števerjanskimi in ® ‘ nečanskimi kmeti velika 101 ka. Steverjanci imajo prav, protestirajo proti taki krtVK-Toda te oni protestirajo krat. moramo mi beneški je protestirati stokrat. 1 janski kmetje imajo boljši svet od beneških tov; drugič, Steverjanci MN" prodajajo svoje tropine, ravno po prenizki ceni, •K«"" ju v Gorico, medtem ko » Bf J v V/O I i-PU, IKCUbP 'v rt, neški Sloveniji ni n-ti ene “h si-lerlje in morajo kmetje metati svoje tropi* gnoj. Se večjo škodo pa jo naši kmetje v onih letih sadje dobro obrodi in 0l. morejo prodati. Tako se zri da gnije sadje na drevju, je dobro ali slabo. Iz tega & ja bi pa lahko kuhali žganje za domačo rabo inJj0 prodajo. Beneški kmetje ra^., žganje tudi za bolezni, ker \ majo denarja za nakup zdrajG V starih, časih so pri nas d*® da ni pravi hišni gospodar V*' ki nima skritega žganja 2® jo družino, če se je loti bolezen. Naši ljudje intaj0^ zaupanja v žganje kot » V3®., drugo zdravilo. Potrebuje]0 ko pridejo domov potni mucem od težkih bremen jih nosijo po strminah. LJ® . pravijo, da jim žganje pot in da se potem ne Pre ™ dijo. Poleg tega pravijo: * .( nam pomaže naše žilice, t° r.aša in božja kapljicas. N teri kmetje so bolj PC*7’J7T!/'Lise jim zdi škoda metati ne v gnoj. Ce poskusijo ku1£ls žganje in če jih najdejo Pr* "m delu finančni stražniki, jiijj to, berejo kotel ter jih spravijo vse premoženje. Finančni ^toniki so spravili že na beneških družijj na berašt* lico. Skoraj Vrsak mesec tP v čedadski sodni palači revne ljudi. Takšna je pae 8 ^ bra in prijateljska» jo nudi italijanska vlada na m-u revnemu beneškemu P1-valstvu. To pismo sem pisal dph velikega števila beneških tov in rekli so mi, naj 0 „ krlthci pišem sPrimorsk' dnevniku:) z velikimi črk a da jo bo lahko prečital tu'j. G'speri, saj ima velike nlfce. Kmet in Beneške Slto^ Obvestilo obrtnikom GORICA, 12. — Pokrajinska zveza obrtnikov opozarja vse svoje člane, da so dolžni do 29. februarja predložiti Registrskemu uradu prijavo kosmatih dohodkov, ki so jih imeli lansko leto. na podlag, katerih bo Registrski urad določil plačilo dohodninskega davka w leto 1952. V prijavi morajo navesti vrsto obrti, s katero se ukvarjajo, ter njen sedež. Podaljšanje j veljavnosti voznih dovoljenj GORICA, 11. - Finančno ministrstvo je s telegrafsko poslanico z dne 29. januarja t. 1. določilo, da jc veljavnost- voznih ploščic za avtomobile, ki so zapadle 31. decembra 1951. podaljšana do 31. marca t. 1. od kolkovanja pa do 10. marca. Vozni red vlakov ns goriškem kolodvoru PRIHODI Iz Trsta: 5.38, 6.34, 7.57. 8.27, 10.49. 13.49. 17.21, 19.04, 20.18, 22.54. Iz Vidma: 4.18, 6.18, 7.23. 19.46. 21.31. 23.37. ODHODI Proti Trstu: 6.20. 7.25. 8.44, 9.57, 13.53, 15.56. 17.24, 18.05, 19.48, 21.33, 23.39. Proti Vidmu: 5.07 (brzovlak za Milan), 5,42, 6.36. 7.59, 8.28, 10.51, 13.52, 17.25, 19.09, 20.20. 22.57. KDAJ BODO USLISALf zahteve slovenskega prebivalstva po slovenskih otrošk h vrtcih v lil. Donedoni in v Ul. sv. Iranska? Skupina staršev nam Je poslala dopis, ki ga v celoti objavljamo: «Minilo Je leto 1951 in pišemo že februar leta 1952, toda toliko pričakovanega slovenskega otroškega vrtca v Ul. Donadonl Se vedno nimamo. Čeprav za ta vrtec prosimo že štiri leta in smo v tem času naslovili ina merodajne oblasti nič koliko prošenj, da ne govorimo o delegacijah staršev, ki so bile sprejete ali pa oddale prošnje in proteste organom na ZVU, ki za to stvar odgovarjajo, se do danes ni v tem pogledu še ničesar ukrenilo. Zato mislimo, da je prav in potrebno, da spregovorimo javno o tej zadevi in pozovemo vse odgovorne čini-telje, posebno pa še gospoda Ingallsa, šefa urada za socialno skrbstvo pri ZVU, da končno rešijo vprašanje otvoritve slovenskega otroškega vrtca v Ul. Donadoni, ki je našim otrokom tako potreben. Prepričani smo, da bodo ti gospodje razumeli našo nestrpnost m po štiriletnem čakanju končno vrtec le odprli«. SKUPINA STARSEV IZ OKOLIŠA UL. DONADONI O b * O slovenskem otroškem vrtcu v lil. Donadoni je naš dnevnik že večkrat pisal in tudi pred kratkim. Vseeno smo prisiljeni, da zaradi neuplšteba-nja potreb prizadetega slovenskega prebivalstva in v zvezi z gornjim dopisom še enkrat pregledamo napore staršev, ki se že štiri leta trudijo, da bi svojim otrokom zagotovili skrbno nadzorstvo v onih urah dneva, ko sami iz raznih vzrokov tega ne zmorejo. Predvsem moramo ugotoviti, da je v šolskem poslopju v Ul. Donadoni že italijanski otroški vrtec, medtem ko v bližnji okolici delujeta še dva Italijanska vrtca. Slovenski starši svojih otrok prav gotovo ne morejo poslati v Italijanske vrtce, kajti praksa iz pretekle dobe pa tudi iz sedanje, nam dokazuje, da so bili italijanski vrtci za slovenske otroke le sredstvo za raznarodovanje, kj so se ga italijanski vzgojite/ji z veseljem posluževali, Ze samo iz tega razloga je razumljiva želja staršev, da bi svoje otroke poslali v slovenski otroški vrtec Pr. tem pa moramo gledat! tudi na socialni položaj star šev slovenskih otrok. Večina staršev, ki bi poslali svoje otroke v omenjeni vrtec, so po poklicu delavci in mali obrtniški, med njimi je tudi precej brezposelnih. V nekaterih primerih sta oba roditelja zaposlena, v drugih pa morajo materč nositi kosilo svojim možem v razne tovarne v okolici mosta, V vseh teh primerih so otroci prepuščeni samim sebi ali pa dobrim ljudem, ki v tem času zanje skrbijo. Da so rdvno slovenski starši v tem predelu mesta res socialno šibki, dokazuje tudi dejstvo, da prejema v slovenski osnovni šoli v Ul, Donadoni refekcijo 33 odst. otrok, v italijanski osnovni šoli v istem šolskem poslopju pa 14 odst. otrok. Prvo prošnjo za otvoritev slovenskega otroškega vrtca o Ul. Donadoni so starši našlo vili dne 1. okt. 1948 na Prosvetni urad ZVU. Podobno prošnjo so ponovili 1. sept. 1949 in jo naslovili na tržaško mestno občino. Do 18. oktobra 1951 so starši vložili še 4 prošnje, zadnjo naslovljeno na oddelek za socialno skrbstvo pri ZVU. 'in sicer na g. Ingallsa ter ČAJ. V tem času so poleg intervencij posameznikov intervenirale tudi delegacije, ki so se pri raznih odgovornih forumih zglasile osemkrat. Kljub vsem prošnjam intervencijam, obrazložitvam stanja itd., ni bil otroški vrtec do danes odprt. V podobnem položaju so tudi starši iz okolice Ul. sv. Frančiška. Tudi oni nujno rabijo za svoje otroke slovenski otroški vrtec in so v tej zvezi Prav tako naslovili že nič koliko prošenj na pristojne organe. Zanimivo je dejstvo, da obstaja v tem okolišu kar pet italijanskih otroških vrtcev, ki jih upravljajo bodisi občina, nune ali OAI. Se zanimivejše pa j? dejstvo. da sta bila v času, ko starši prosijo za otroški vrtec v Ut, Donadoni. odprta dva italijanska vrtca, in sicer v Ul. Galatti 20 in na Pončani. Mislimo, da je vsak nadaljnji komentar v tej zvezi nepotreben, kajti vzroki, oziroma razlogi, ki govorijo v pr d otvoritvam slovenskih otroških vrtcev v Ul. Donadoni in Ul sv. Frančiška, so več kot zadostni. Po vztrajnem molčanju odgovornih organov se moramo samo nujno vprašati ali ne gre tudi v tem primeru za ponoven primer diskriminacije na račun slovenskega življa in slovenske šole. Pridružujemo se upravičenim zahtevam slovenskih staršev iz Ul, Donadoni, kot onih Iz Ul. sv. Frančiška ter ponovno apeliramo na g. Ingallsa, šefa urada za socialno skrbstvo pri ZVU, da glede na večkrat zagotavljano nepri-stranešt naših upraviteljev končno uredi vse potrebno za ugodno rešitev teh dveh perečih problemov. Širok plašč kriv nesreče 37-letn« Licia Garbato iz UL Crisp; 89 je včeraj popoldne šla na sprehod in oblekla lep ? širok Plašč, Med prehodom čez Ul. C. Battisti pa se ji je spodnji del plašča zapletel v »V1atolc> ga je vozil 39-letnj Anlceto Caprgsecca iz Ul. dei Porta, id je tiedaj zavc-«,Sofer se je nezgode zavede! žele po kričanju Garba. tovev ka je padla na ila in ka-avto zavlekel za seboj. Zi®tlm avtom jo je Capraseccu 9*“Peljal v bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili verjetni zlom nadlahtnice leve roke in udarce po levi strani ličnic, za. to so jc pridržal; na ortopedskem oddelku a prognozo 10 ali 40 dni, Neroden pade« med telovadbo Med telovadno uro Ski želi v Ul. Scrjole Nuto« včeraj dekleta skakala čez ^ 12-letna Tatjana Godina Panebisnco št 45 je Vj po lepo skočila, vendar j*. P^tov-novnem poskusu izgubila j; not?žje in padla na tla. Z" ^ hudih bolečin na desni deklico odpeljali v bolm®1 -jj kjer so ji zdravniki je zlom komolca desne ro^\Lett> zato pridržali no rito oddelku, kjer bo ostala “O fS. vanja, fo je; verjetno 40 01 Prodajal je perila toda denarja ni vračal 7. oktobra lanskega ji Irma Bacehellj vd. Benvenujjj Ul. Settefontane 12 P*‘aI {■ prijavila policiji 47-letn***-^ govskega potnika Giusepp* $ catg jz Ul. T. Luciani tožbo, dj a je na nedovOjc način pridržal precejšnjo ' denarja. 2ena je v svoji javi točno opisala celo Nekega dine je Fincatu i^te- 436.000 lir vredno Peri o(jrH rega naj fci prodni in si P -eK® 17% provizije. Mož je re blaga prodal, toda dcnafJBjr prinese! Sele po <£?l8en>v[bUa _ V 0 J , Hesta. 'muU so bile parlamen-51 'PPJlo Vt v Grčiji. Partija !*« ^.nastopiti, ker je izr *' so s?3®- toda njeni prista-lo* atiio j? °vr kar je prav ne-s* niso °, ^ pomislimo, 5Q,ninfr«~??nje glasovali samo ki lev'1154*1 temveč tudi Usmerjeni volivci. Sm&*ke Je dobn 5? .Poslancev, to je ki"?? ^ položaj na Fin-r,v.-,nim pritiskom. Partija j* v neposredni bli-zveze in pod nje- dobili |9cialdemokratov, ki S?t*rcev , mandatov in od »1: 1&ncev »• ki so dobili m 52 po- stranka, ki je čeprav je prav tako pod kominformističnim vplivom, nastopila z geslom »neodvisne politike«. Značilno dejstvo, ki samo govori. Za predsedniške volitve v prvi fazi. ko so bili rezultati neodločeni, je dobil komin-formistični kandidat Fiala samo 220.000 glasov, medtem ko so štirje ostali kandidati drugih strank dobili skupno preko 4 milijone. To pomeni, da je kominformizem dobil komaj okrog 5 odst. glasov. Na pokrajinskih volitvah v Zapadni Nemčiji je leta 1951 dobila komunistična partija v treh pokrajinah 16 mandatov, medtem ko jih je imela prej 25. Na Daljnjem Saksonskem je padla od 7 na 3, v Renski pokrajini z 8 na 0. v Bremenu od 10 na 6, a v Pfalzu ni ničesar imela in tudi ničesar dobila. Na osnovi parlamentarnih volitev od leta 1947 so imeli ko-minformisti v švicarskem parlamentu 7 poslancev. V predvolilni kampanji se je govorilo o najmanj 15, toda rezultati so bili slabši kot leta 1947: dobili so samo 5 poslancev. V prej najmočnejši bazi partije. v Vaudi ni uspel zmagati partijski kandidat. Na občinskih volitvah na Norveškem so dobili kominfor-misti 319 mandatov, medtem ko jih je bilo po volitvah 1947 leta 834. Glasovi so padli od 144,536 na 94.876. Pri volitvah za skupščino v Alžiru so predvidevali zmago vsaj desetorice kandidatov komunistične partije; dobili so samo enega, a število glasov je bilo za tretjino manjše od le-la 1948. To so bile volitve v letu 1951. Slika je jasna in porazna za kominformizem v svetu. Okol-nosti, ki ovirajo napredek teh partij v množicah, je treba iskati v prvi vrsti v komin-formističnem izdajstvu, v revizionizmu, v dejstvu, da so te partije organi sovjetske imperialistične in agresivne politike. Ce bi analizirali rezultate volitev, sestavo odborov, število članstva sindikalnih organizacij v raznih deželah, bi tudi tu opazili padanje in razkroj. Vzroki so isti in predstavljajo proces, ki ga ni več mogoče zaustaviti. Ker so partije in organizacije, ki so pod nji- hovim vplivom, označene kot organi sovjetske imperialistične politike, se vse češče dogaja. da nastopajo vlade proti njim. V preteklem letu je bilo mnogo takih primerov, med katerimi so najznačilnejši naslednji: Razumljivo je. da nekateri režimi izkoriščajo dejstvo, da so partije, ki so pokorne Moskvi, orodje agresivne in hege-monistične sile. Zato nasprotujejo naprednim gibanjem sploh, ne da bi jih posebej diferencirali. Tudi na ta način se odraža negativnost moskovske imperialistične linije, ki prinaša velikansko škodo napredku in proletarskim množicam, ki se bore za svoje življenjske pravice. Cilji delavskega razreda bi bili hitreje in uspešnejše doseženi, tudi z manj žrtev, če bi posamezne partije ne bile le lutke Moskve. Množice se tega zavedajo, zato se tudi oddaljujejo od partije. V nekaterih deželah se že tudi formirajo v neodvisna delavska gibanja. Ti . neodvisni delavski pokreti bodo nujno zavzeli vedno širši razmah. Kremelj ne bo mogel več dolgo varati delavskega razreda. Zmaji na mostu s Ljubljani s snežnim pokrivalom (Foto Vlastja) foT^RZAV ir K j E RS E ZBIRAJOČ P O R T N1KI VSEGA SVETA \ - demokratičnosti in Ob norveški obali suše polenovke IrsČ^I^r^ntarnih volitvah »^loh kornunistična parti-* a arir*?; Vstopila. •Viliji -nistrativnih volitvah kS tžguhlit korr>unistična par-r^lifnn ♦ ,Pad 200.000 glasov, "s Slasov več je Jtnijeva socialistična Malo narodov v Evropi ima tako enotno prebivalstvo kot Norveška. Vendar sta tud,- v tej skandinavski skupini dva osnovna tipa: v prvega spadajo ljudje dolge lobanje, visoke rasti, vitkega telesa, plavolasi in plavih oči. Drugi pa imajo široke lobanje, so nizke postave, širokih ramen, barva las in oči je temnejša Na skrajnem severu dežele, na norveškem Finmarku žive Laponci, to je narod, ki spada I v mongolsko pleme, ki pa ne šteje več kot 1 odst. vsega prebivalstva Norveške. V Finmarku prebiva še maloštevilna finska manjšina. Povprečna višina Norvežanov je višja od ostalih Evropejcev in znaša 170 cm. Na splošno so NOVE KNJIGE 5^ STKINBKCK ^ Mx tntiti ^fhs-t Steinbeck je Hm®1*'1 naividnejših so-amerišltih pisateljev, a posebno zato, V**' v krt lyiiilt ' vr5l° °mt> knji-‘tvaj^>V’ 1(1 br®z strahu raz-»ttllfc Pred bralcem proble-V^merlšk^ življenja. 8°veth r 86 Poznamo po nje-V ^terp nu #Sadovi šenov,11, 3e Popisal roma-Po delavske druži- a°rbt Vaern kontinentu v *Mudj m' Tudi P0veat >ih brP^r0b!ernat,k0 ame-Zposelnih delavcev. v krai b Potujeta iz kra-^live , *aman Učeta za- Ki 8la'nem 6,an3arita Pri tem bl io S.->«■ o njivi, ki 3tl redit VSla nekje v mi- ,>2« “!“•ki i *»lu n 1,0 trrejenem 5a njuno" rk°ŠČkU zeml3e' !S konča ET;'n,ie 8e ža‘ C '°vek r n zmed nii_ S , telesne g* s‘na ,,, farmarje- ma*0 UMreH°VOVarii 08 « a o dveh' hS tra8'6na ev dfezposelnih CjW'Un u an)ar‘ta o bolj-ki , kega 0SvetljUje dno Prtiča R r.rne8a k»t )e drUR ‘ tesnici predstavlja sveta vtis zlasti si ameriško TUNE_ČHFAR Pokojnega pisatelja Toneta Čufarja je širša javnost pobliže spoznala lani, ko je založba Delavske enotnosti izdala njegov roman «Pod kladivom«. Sedaj pa je založba Mladinska knjiga izdala drobno knjižico krajših Čufarjevih spisov, ki ji je prva daljša povest z naslovom »Tovarna« dala tudi naslov. Nj tu mesto, da bi obširneje spregovorili o Čufarju, tem železarskem delavcu, ki mu je po letih trdega dela v jeseniški tovarni uspelo, da se je toliko izobrazil, da se je mogel posvetiti literaturi. Bralec Čufarjevih črtic bo v kratki spremni besedi spoznal Čufarjevo življenje, njegovo borbo za uveljavljenje pravic delavskega razreda in tudi pisateljsko delo. Se bolj pa bo pisateljevo mladost spoznal po povesti »Tovarna«, ki je avtobiografskega značaja. In razen (ega, da je najdaljši, je tudi najboljši spis te zbirke, spis, v katerem pisatelj občuteno in prepričljivo pripoveduje o življenju delavskih otrok. Ostale tri črtice so krajše in manj pomembne. So pa vsa ta krajša Čufarjeva dela u-metniško manj močna, da bi si mogla zagotoviti trajno vrednost. Vendar pa Je vsekakor prav, da je Mladinska knjiga izdala to knjižico, s katero je odkrila mlademu bralcu košček nekdaj tako trdega življenja delavskih otrok in se obenem oddolžila spominu Toneta Čufarja, delavca in proletarskega u-metnika. Norvežani močrvj in lepo rašče-ni. Kakor na Švedskem, dose- naseljena. Primitivno življenje lovcev se je umaknilo življenju pastirjev in kmetovalcev. Norveška zgodovina v današnjem smislu se začenja ob koncu IX. stoletja, ko se je več majhn h kraljestev združ lo v eno pod kraljem Heraldom. Njegovi nasledniki so vladali v dežeij nad 45o let. Ta druga doba je znana pod imenom Saga. Bila je junaška, borbena in slavna ter ponesla ime Norvežanov po vsej Evropi. Okrog leta 1000 so se vojni id nosi Norvežanov in Zapada umirili. V srednjem veku je postala Norveška dežela cerkva m samostanov. Razvija se inozemska trgovina, priročna boga- Večina prebivalstva živi ob morju -Najmanj rodovitna zemlje med vsemi evropskimi državami • Povprečna starost Norvežana 64, Norvežanke 67 let • Norveška v borbi z miroljubnimi narodi za mir OllIlllllllHUllliHllillllUIIIIIIHIHIOlIMlIllIllillllillllllHIIIIlilOllinillllllOllllllIlOnil žejo moški povprečno starostno s|va dejeie postajajo izvrstni dobo 64 let, žene pa 67. I-eta 195o je imela Norveška 3.209.000 prebivalcev. Gostota ie 10 ljudi na 1 km, medtem ko je v Srednii Evropi 47. Nobena druga država v Evropi nima tako malo plodne zemlje kakor ravno Norveška. Zato se ie moralo 2 tretjini prebivalstva naseliti ob morju, da si tam najdejo sredstva za življenje Sko-ro 1 tretjina ljud,- živi na Norveškem v mestih. Kmečko prr« bivalstvo ne živi po vaseh, temveč na posestvih, ki so često zelo oddaljena drugo od drugega. Ze v gtarih časih je Norvežane vlekla silna sila v svet, želja po potovanjih in dogodivščinah. Od začetka XIX. stoletja se je odselilo nad 1 milijon Norvežanov iz domovine na vse strani sveta. Tako živi danes nad 2 milijona Norvežanov v inozemstvu, največ v Združenih državah Amerike. Gole in neplodne obale Norveške so naseljene še iz časov konca ledene dobe. Prvi prebivalci so bili lovci in ribiči. Mnogo izkopanin iz kamene dobe hranijo v tamošnjih muzejih Izkopanine so našli tudi na oddaljenem severu, kjer so m, -rale biti življenjske prilike pred 10.000 leti take, kot so danes na Grenlandiji in v severni Kanadi. Glavno naseljevanje pa je bilo z juga. V času Vikinga (750-1050), ko so Norvežani vstopili v zgodovino, je bila dežela že precej trgovski predmeti zamenjave, ki jo vrši nemška Hansa. Po propasti Heraldove dinastije se je Norveška združila s Švedsko ter pozneje z Dansko, kar je nujno vplivalo na politični in kulturni razvoj dežele. Norveška je padla popolnoma pod oblast Danske. Lutrova reforma je še povečala vezi med tema deželama. Treba Pa 'e poudariti, da je kljub 350 letni premoči Danske ohranil norveški narod svoje značilnosti zaradi tega, ker je nhrini! svoje lastne običaje in tradicije. Nikoli ni na Norveškem obveljal fevdalni sistem. Kmet je bil svoboden in je delal na zemlji svojih prednikov. Individualizem je še danes ena izmed last-ooiti Norvežanov. V času Napoleonovih vojn je bila Danska prisiljena, da je prekinila unijo z Norveško. Švedski kralj je zahteval Norveško zase kot nadomestilo za izgubljeno Finsko. Narodno Dl edstavništvo Norveške pa je Po vzoru ameriške neodvisnosti ter idej francoske revolucije zajamčilo pravico demokratičnega človeka in priznalo demokratično ustavo, ki je bila podpisana 1814. Ta ustava proglaša Norveško z» kraljevino, ki je avtonomna,, neodvisna in nedeljiva. Sestane se tudi skupščina, ki ima zakonodajno oblast. 1821. je ukinjeno plemstvo. Veliki preporod, materialni ir« duhovni skozi vse XIX. stoletje je končno privedel do prekinit- ve Unije z Dansko leta 1905, ko je bil danski princ Karel izvoljen za norveškega kralja pod imenom Haakon. Tedaj je začelo na Norveškem novo življenje. Vsa naslednja leta so bila za Norvežane srečna, silen je bil napredek, dokler ni te rasti naroda in države prekinila nemška okupacija od leta 1940 do 1945. Po osvoboditvi je norveški narod ž vsemi silami prijel za delo da zbriše sledove okupacije. Utira si pot k nadaljnjemu napredku in blagostanju ter sodeluje z drugimi miroljubnimi narodi za ohranitev miru v svetu. napredek V TEHNIKI »HOLMANIT« — po imenu a-meriškega kemika, ki je izumil to sn0v _ se imenuje nova kemična sestavina, ki bo silno povečala ogrevalno moč premoga slabše vrste, tako zlasti lignita in šote. Ta goriva bodo s holmani-tom celo prekosila najboljše vrste črnega premega. Holmanit, katerega kemično sestavo držijo tajno, odvzema rudninski gorivom vlago, ne da bi jih bilo treba ogrevati, in se primeša v količini 25 odstotkov za izde ovanje briketov. Surovine, ki so potrebne za izdelovanje nove vrste briketov, ki bodo nad vse koristni za področja brez go-riv, so v veliki rneri na razpo* lago tudi v Evropi, tako da Je pričakovati, da bo nova industrija v kratkem prišla tudi čez Atlantik. x ŠOLSTVO V BENEŠKI SLOVENIJI Beneškim Slovencem šole v materinem jeziku, ki bodo služile napredku vsega prebivalstva dele leial, ki bodo jutri gospodarji zraka. Hazskovanja se o-pravljajo v dveh g a »n.h smernicah: prva zadeva na daljavo vo-ene iztrelke z velikim akcijskim radiem, druga pa resnična in prava letala. Uspehi teh poskusov so nad vse tajni, vencar so prodrle v javnost nekatere zanimive podrobnosti. Tako izvemo na primer, da dosežejo razni moteli skoraj 5J.000 metrov višine in hitrost 5.000 km na uro. Miniaturna letala, katerih ponašanje podrobno reg strirajo radijski aparati, spuščajo z raketnim pogonom, njihov celotni polet v vsemirje traja samo dve minuti, nakar so neizog bno izgub’jena, ker jih je nemogoče najti. V kratkem bodo raketnemu pogonu priklopili še reakcijski motorček in na ta način bo čas pole.a trajal še enkrat več. Tako bodo lažje proučevali razne probleme, ki nastajajo z letenjem v taki silni višini in z brzino, ki je peikrat večja kot hitrost zvoka. Na podlagi redkih odkritih podatkov že lahko vidimo kons*ruk-tivne težnje, ki bodo prevladovale v letalstvu s kot britev ostrim robom in s trupom, po-dodobnim Igli. Potrebno bj bilo, da bi v vaseh Beneške Slooenije. ki so sedež občine, bile tudi kmetijske nadaljevalne šole. V teh krojih so skoro sami kmetovalci in pouk o naprednem kmetijstvu bi jim bil le v korist. Mnenje pri oblasteh je, da to Muttstoo ne potrebuje ničesar drugega, kot le, da se nauči italijanščine. Prav ničesar drugega. In dokler se ne bo naučilo italijanščine in ne bo zatajilo svojega materinega jezika vse dotlej pa jih bodo samo nadzorovali. ker so to nezanesljivi ljudje. uObčina Brdo ie revnan, kot poroča učiteljica, ikakor vse v gorskih predelih. Zdi se mi. da je ocenjevanje teh ljudi, njihovih značajev, navad in inteligence napačno. Sem iz Lombardije in zato lahko govorim ja-sno o tem, kar sem videla in do-Uvela v tej občim, kier sem s/poznala te ljudi*. Zanimivo je to priznanje prav zato, ker ga je dala učiteljica iz Lombardije. Ce bi bila ta oseba iz kraja, bi jo tisočkrat obtožili šovinizma oblasteh. To mi lahko popolnoma potrdimo. C e so Benečani videti trdi in nevedni, so temu krive italijanske oblasti, ki se za to ljudstvo niso brigale drugače, kot samo. da bi ga poitalijančile ali pa med njim pobirale davke. Nj nujno, da ljudstvo govori italijanski, da more ljubiti svojo zemljo in biti pripravljeno, da. pomaga v potrebi držam, v kateri živi. Kdor s« je čeprav citalianissimon približal temu ljudstvu, o tem ne dvomi Potrebno je torej v teh krajih začeti z drugačno šolsko politiko, brez šovinističnih predsodkov. Dati je treba beneškim Slovencem šole v njihovem materinem jeziku, take šole. ki jim LETALA V VIŠINI PETDESET-T1SOC METROV S HITROSTJO PET TISOČ KILOMETROV NA URO. Na v Atlantiku izgublje nem otoku, v višini obal Virginije. je v obratu od leta 1946 pod vodstvom »Ameriškega odbora za zračno plovbo«, prav poseben aeronavtskl laboratorij, katerega obstoj Je bil do najnovejšega časa tajen. V tem laboratoriju preskušajo miniaturne mo- učitelji iz vasi Kras, Dreke Trinko. Sv. Voljanga, Prapotni-c.e. in Tamor. sNeka učiteljica je napisala, da so te vasice obešene kot gnezda divjih ptičev na, gori. Prispodoba je resnična. Resnična pa je tudi beda, v kateri živi njihovo prebivalstvo. Vse šole so enorazrednice. Kras dosežemo po dobre pol ure hoda po cesti, po kateri ne vozijo nobena vozila, prebivalstvo je skoro popolnoma odrezano od sveta. Šolski prostori so nad mlekarno (izjema je Sv. Volfang). Toda duh učiteljev ne klone in lahko računamo in moramo računata na njihovo sposobnost in voljo za izboljšanje vzgoje tega delavnega ljudstva. Najvažnejša problema, na katera naletijo naši učitelji, sta predvsem dva; jezik in odnos doma do šole. Učitelj Podrecca je opazil, da poročila učiteljev niso bila iskrena. Deloma je to res. Toda mi se nismo zbrali, da bi si očitali, da bi se kontrolirali, temveč zato, da bi si Pomagali, da bi skupno rešili probleme šole in družbe, ki jo šola pripravlja in predvsem vzgojo otrok, ki so nam zaupani». Hočemo, da bi neiskrenost, ki smo jo opazili v mnogih poročilih, izginila. Ce kaj ne gre, naj se to prizna in zaupa tudi napake. Nihče, mi še najmanj, ne bi smeli ničesar očitati tistemu, ki si je prizadeval, ki si je vzel k srcu delo v šoli. Pa čeprav ni uspel. Očitali pa bomo tistemu, ki zaradi lenosti alj brezvestnosti ah ker ni čutil odgovornosti do svojega poklica, ni delal. Jezikovni problem je podoben v vseh krajih ob meji. Najboljši sklep je pač ta, da prisilimo otroke, da mnogo govorijo, v prvem razredu pa si pomanamo s kazanjem predmetov». * O o Okrog SO odst., prebivalstva zopet nanj povrniti prav v tem okrožju. To rano je treba ozdraviti ng da bi pri tem štedili žrtve. Učitelji pravijo, da se je prav za odnose z družinami mnogo naredilo. Zadovoljni smo. Toda. ne smemo se zadovoljiti s tem: treba je napravi* H še več. Razložili bomo stališče, s katerim, se morajo strinjati tisti, ki ečutijo in zive». Učitelji pravijo: Komu 3luži naše delo, če se starši ne zanimajo»? Drugi: «Zaman je naše sejanje, če starši rušijo to, kar mi gradimo». Da b; dosegli v neki občini zadovoljive učne uspehe, da bi se poznali, razumeli, skupno delali, je potrebno, da je tudi-udružinas evzgojenan. Za to pa je treba stanovati v kraju. U-gotavljamo, da so naj boljši u-spehi tam, kjer učitelj živi v statnem stiku z učenci in njihovimi družinami. A. J. (Nadaljevanje sledi) bodo lahko največ koristile. In j ima samo osnovno šolo. Ce učitelj uspe. da v učencih vzbudi to ne take šole, ki naj bi odgo- varjale potrebam otrok, ki i>h obiskujejo, temveč take, ki bodo postale središče in gonilna sila za napredek vsega tamoš-njega prebivalstva. Ni treba krasnih stavb za višje šole, ki bi »lužile lažm propagandi, temivč primerne kraju, v katerem »o, da ne bodo raztresene Po n?pr!memik prostorih in da bodo imele s‘rokovne šole mesto, da se bodo lahko bodoči kmetovalci izobraževali, da bodo l”hko dobili iz zemlje več. kot jim daje sedaj. Boljši položaj Benečanov bi zagotovil tvdi bol 'še izpolnjevanje dolžnosti do države. * * * Po tem, kar smo do sedaj navedli, je potrebno, da se zaustavimo še pri nekaterih drugih poročilih, ki so jih imeli posamezni učitelji na sestanku 26. aprila 1950 v vasi Kras. Bili so Oslo — »lavno mesto Norveške ljubezen do knjige, tedaj jo bo mladenič 17.18 let iskal še potem in z niim bodo čitaU tudi ostali člani družine. Učitelj Sdraulic priporoča tudi radio. do bi bolje razumeli iezik. Koristno bi bilo tudi za ostale vaščane in zato skušamo uresničiti ta. predlog». Tu vidimo jasno tudi ekonomski in geografski položaj teh krajev. Toda problemi so v glavnem trije: otroci so slovenske narodnosti, prebivalstvo ni naklonjeno italijanski šoli, šolskih poslopij ni. O druoih izjavah v tem poročilu naj si bralec sam ustvari sodbo. V istem uradnem biltenu je bila objavljena tudi razprava, po rezultatih zborovanj, ki smo jih navedli za didaktično okrožje St. Peter Slovenov. «St. Peter Slovenov je področje, ki je bilo posebno prizadeto v vojni. Poleg tega, da področje nima bogate zemlje, je popolnoma brez industrije, kar prav gotovo vpliva na prebivalce, na šolo, na učitelje, na šolsko delo. Dovolj je, če pomislimo na težave pri iskanju primernih prostorov ali ng. stanovanje učiteljstva, pa bomo razumeli, da učitelj, ki ne stanuje v kraju, težko razvija svoje delo in ustvarja odnos z ljudmi*. ts * <• Ce to predpostavljamo, moramo reči, da so nekatere stvari, ki so jih postavili učitelji v svojih poročilih, popolnoma pravilne. Ceste so tožbe zaradi odnosov s starši učencev, To je argument, ki smo ga že precej obravnavali, toda moramo se Francoska odprava na Inlni ležaj se ie morala vrniti Pod vodstvom Maria Moret-ta je hotela francoska odprava prezimovati 2.000 km od južnega tečaja na arktičnih tleh. Nenadoma pa je močan požar uničil glavno taborišče, ki je bilo kakih 3.500 km od Melbourna. Požar je uničil vse naselje, tako da so lahko rešili le meteorološko postajo in manjše skladišče. Zaradi nesreče se je ekspedicija vkrcala na ladjo in se vrnila. * * 0 Iz Makedonije bodo letos izvozili rudarskih in industrijskih izdelkov v vrednosti 3 milijard dinarjev. Samo tobaka bodo izvozili v vrednosti 2 milijard in 300 milijonov, za ostalih 700 milijonov pa razne rude, kože in razne izdelke domače obrti. Iz Makedonije bodo izvažali na 17 tujih tržišč. * # * V Ljubljani je 'letos toliko snega, da ga morajo po cestah orati kar z buldožerji. # * $ Ameriški raziskovalec dr. Gardner je delal zanimive poskuse z dodatki vitaminov za podaljšanje življenja živali. 2ivali, ki jim je dajal vitamin B 6 so živele 10.5 odst. dlje, kot živali z običajno hrano. Spet se oglašam, to pot iz bele Ljubljane, ki je sedaj res bela, saj jo pokriva debela snežna odeja. 2e nekaj let ni bilo toliko snega kot letos. Ljubljančani smo mislili, da se je «vremoe» spremenilo in da bo namesto snega le deževalo, a smo še pošteno vračunali. Nekaj dni pred koncem prvega meseca v letošnjem letu, 25. januarja je začelo snežiti. «Eh. saj ga bo kmalu vzelo«, so radi modrovali mladi in stan. Mlajšim je bilo hudo, saj bi 3 snegom šle vse lepe sanje o smučanju, sankanju in drsanju, starejšim je bilo pa kar prav. Res. za letino to ne bi bilo najbolje, a tudi sneg. ki rad leži tedne in tedne okrog hišnih oglov postane sčasoma le preveč nadležen. No, prerokovanja se niso uresničila in sneg je obležal. Se več! Trdovratno je še in še naletaval. Snežene kape na strehah ljubljanskih hiš so bile vse večje, da sp zlasti manjše hise v predmestjih le komaj še prenašale njihovo težo. Celo IJRh" Ijamski tramvaj je sneg prisil i, da je imel dva dni dopusta. Seveda pri tem ni imel dob.c-ka, temveč dokaj občutno škodo, — nič manj kot 700.000 din. Tramvajski vozniki in sPre_ vodniki pa so še bolj pridno delali kot navadno, saj so sami, prostovoljno odmetali vse proge razmeioma obsežnega tramvajskega omrežja. Sneg, s katerim so se morali hočeš nočeš sprijazniti vsi Ljubljančuni, pa je kmalu za- PRISPEVKI v «ttidnu našega dijaka> Pahor Draga 200, 2erjal Danila 150, Crnobori 200, Babič Jože in Štefka 1000, Raztresen. Stane 200, Starčeva Ema 1000, Valerija Silova 200, Angelca Sancinova 300, Sancin 300, N. N. 300, profesorji slovenske niž. gimnazije, trg. akademije, nižje trgovske šole so darovali 17.055 lir. Pilat Sonja 100, Podgornik Marija 100, Regent Olga 100, Tenze Cristina 100, družina Finderle 300, Pergov Jože in Anton 300, Luin Ivana 300, Skocaj Jože 1000, Molma Anton 150, Krišman Karlo 500, 2enič Franc 50, Fabiani Pavlo 250, Hlelia 150, Krešo Ido 300, Colja 1000, Seleš Vera 100, Mo-derc Miro 200, Rebec Cvetka 100, Ramovš Mara 500. Compa-ti Cristina 200, Trebeč 200, Križman Jože 300, Mlekuž Marija 100, Baša Josipina 100, VVutte Josipina 100, Baša Joško 100, Turko Amalija 300, Kralj Ivan 300, Piščanc Santina 50, Piščanc Ivan 50, Piščanc Ivanka 50, Nadizar Franc 100. Ščuka Marta 100, Bucik Alojz 150, Bucik Terezija 200, Ščuka Iva 200, Torelli Rafael 100, Hribar Pavle 100, Modrian Milo 100, Pečar 150, Buci, Drago 100, Na-daljič Pavla 100, Colja 100. Flora 50, N. N. 150, Sedmak Ivanka 150, Faletič Fani 50. Caha-rija 300, Bucik 500, Lakovič Olga 300, Faganel Alojzija 100, čel kazati slabe strani. Prve plasti snega so zledenele in novi sneg, ki je padel, jih je skrbno pokril, Zato ni čudno, če je marsikomu zmanjkalo tal pod nogami in prenekateri je padel tako nesrečno, da je moral iskati pomoči v bolnišnici. Tudi mnogim hišam, starim in novim obilica snega ni prizanesla. Težak, moker sneg, pod katerim so se skrivale plošče ledu, je poškodoval marsikatero streho. V Litostroju se je na večjem skladišču udrla streha. Seveda so se kaj hitro razširile grozljive govorice, da se podira Litostroj. Kar so me noge nesle, sem pohitela, da tudi jaz vidim to katastrofo, a se je izkazalo, da se je podrla le zasilna lesena streha nekega skladišča. Po Ljubljani so tiste dni tudi govorili, da se je udrlo še 25 streh. Morda bo držalo, ali pa je le strah imel velike oči. No, pa bi bilo to moje pismo le preveč žalostno, če bi pisarila o nesrečah. Naj povem še kaj o veselju, ki ga je športnikom in zlasti mladini prinesel sneg. Samo v Tivoli pogledum in že vidim, da je sneg prinesel mladim in cein najmlajšim Ljubljančanom, ta kim, ki so komaj shodili, mno- go zdravja in veselja. Od hre-zovega gaja vzdolž drevoreda je ljubka vzpetina, ki jo mladi rod, menda že odkar stoji Ljubljana, uporablja za sankališče. Tud! bolj plahi smučarji, šele začetniki se na tem hriW-ku poskušajo v smučarski u-metnosti, pogumnejši, ki so na smučeh doma, pa so si poiskali strmejša smučišča. In teh v okolici Ljubljane ni malo. Pravzaprav je že na Rožniku, sredi Ljubljane, Siškenskem zdaj pa zdaj podrsa'z nosorh po ledu. Malo zaboli in že je vse pozabljeno. Da. letos imamo v Ljubljani tisto zimo, ki mladeži prinaša največ veselja; skrbnim staršem pa dovolj skrbi. »Da se de naš ne bi polomil... In naša, na vse pozabi, ko se znajde na teh preklicanih drsalkah...« tako govore mamice, ko opazujejo svoj naraščaj, a iz oči jim vendar sije ponos, češ »tistile tam, ki Pi&MO iz£juMjam hribu. Golovcu itd. toliko smučišč. da ljubljanski smučarji ne pogrešajo preveč lepih smuških terenov na Gorenjskem. «Kaj bi hodili drugam, ko pa ima-mb doma dovolj snega!« si mislijo letos. Seveda, Planica in Kranjska gora je samo ena, pa vendar, skromnejši so tudi v Ljubljani prav zadovoljni in ni jim žal. Ce popelje sprehajalca pot pod Cekinov grad, bo presenečen obstal. Zlasti v večernih urah mrgoli na drsališču drsalcev, ki urno švigajo sem in tja, sebi in drugim v zabavo. K.aj zato, če kdo izmed njih je tako okreten, ta je naš. moj Matijče...« Kulturno izživljanje liančanov pa je v teh zasneženih dneh doseglo svoj višek. Kinematografi so nabiti. Drama daje nove predstave. Med temi je bilo v letošnji sezoni gotovo največje presenečenje stara kitajska ljudska igra S. I Hsiunga «Gospa Biserna reka«. Igro je v tradicionalnem stilu starega kitajskega gledališča režiral dr. Bratko Kreft. V igri pa je sodeloval skoraj celoten ansambel ljubljanske Drame. Naslovno vlogo pa je nadvse dobro in prisrčno odigrala Ančka Levarjeva. V ljubljanski Operi pa smo letos gledali že tretjo premiero; D’Aitbertovo »Nižavo«. To delo je naša Opera po dvanajstletnem prestanku pripravila popolnoma na novo. Ta glasbena drama je bila prvič na odru ljubljanske Opere 28. okt. 1909 leta, to je šest let po svoji krstni predstavi. Ponovno pa je bila uprizorjena 1923 leta in je v različnih uprizoritvah ostala na našem odru vse do sezone 1939—40. V zasedbi naše letošnje nove uprizoritve »Nižave« sodelujejo od stare garde le Vekoslav Janko kot Sebastiano, Julij Betetto kot Tommaso in Milica Polajnar^ jeva kot Pepa. Vsi solisti, ki so nastopili v altemacljah. pa 50 letos prvič peli svoje pat' tije v tej operi. Veliko zanimanja pa je vzbudila ta opera tudi zaradi tega, ker v njej nastopa poleg že znanih pevcev še cela vrsta novih moči. In marsikateri izmed teh nas ie presenetil s svojimi sposobnostmi. Tako je partijo Marte odpela mlada sopranistka Ger-lovičeva prav odlično. Ljubljanska publika jo je že vzljubila in si od nje še mnogo obeta. Tudi ostale nove moči Polde Polenc, Simeon Car, Gašper Dermota. Svetozar Dra-kulič in Sonja Drakslerjeva so se depo uveljavile. Tudi ljubljansko Mestno gle-jN.N. 100, Lapel Mario 200, Gev-dališče. ki je začelo s stalnimi predstavami v prenovljeni frančiškanski dvorani, je te dni uprizorilo že spet novo delo: Lope de Vega: «Premeteno dekle«. Čeprav je to gledališče šele pred kratkim začelo s svojim rednim delom je njegov dosedanji repertoar že dokaj pester. Po Cankarjevi drami ((Jakob Ruda« je prišla na vrsto mladinska igra Kristine Brenkove «Mačeha in pastorka«, nato pa sodobna hrvatska komedija Draga Gervajsa. razburjenje v 4 dejanjih «Za stanovanje gre«. Se nekaj bi pa skoraj pozabila! _ Le kako je kaj takega mogoče, v teh razgibanih, predpustnih dneh! Novinarski ples je začel takorekoč plesno sezono v Ljubljani, ki je letos mnogo bolj predpustno razpoložena kot druga leta. Niz plesov, obrtni planinski, rudarski »skok čez kožo« itd. manjše in velike predpustne prireditve, koncerti na vseh koncih in krajih. vse to daje Ljubljani nov poseben pečat, ki je bil zanjo značilen že pred vojno. Prav gotovo bo ta predpust za marsikoga preživahen in prav gotovo ne bo malo takih, ki bodo zapeli po Prešernu «Oj ti pust, ti čas presneti, da bi več ne prišel v drugo, spraznil mošnjo si rejeno in odpeljal mojo ljubo..,!« V. K. bec 100, Pisteli 100, Faganel Josip 100, družina Hrovat 200, Merlak Pavla 300. Defiero Franka 300, Gruden-Samsa 200, Moderc Ana 100, Aleksander 100, N.N. 500, N.N. 200, Renata 200, Veljak 100, Baučer Alojz 50, N.N. 50, družina Spanger 200, Kalin Frida Ladi 500, Senica Marija 500, Ukmar 100, N. N. 100, Vitez Marija 500, Kju-der Anton 80, Dekleva Liljana 300, Rebec 100, N.N. 100, N.N. 100, Clari 100, Kohelj 200, Mi-lovnik 500, Pulisi 50, Mvak 50, Defar 500, Vini Istriani 1000, Dovgan 200, Slokar Marija 300. Pernarčič Albert 200, Jursino-vič Teresa 200. Trebeč Ivan 100, Namar Zora 100, Kofol Kati 100, Andolšek-Jelinčič 100. Stanko 200, Reschitz 200, Kalin Mihael 50. Geržina Paula 500, N.N. 200, Bole 300, Turina 300, Martelanc 1000, Lisjak 500, Grmek 100, N.N. 200, Tomažič 1000, Tre rose 300, družina Kariž 500. N.N. 500, N.N. 200, Tomažič 200, dr. Milan 300. Udovič Franc 200, Bolko 500. Kerkoč Frančiška 500, Kočevar Ciril 1000, Birsa Pina 200, Pe-trani 50, Trampuž 100, Premrl Frnačlška 500, Jerkič Franc 500, Jerkič Anton 150, Mauri Marija 100. Mihalič Anton 100. Marsetič 500, Petkovšek Sonja 300, Baksa 50, Lavrenčič 250, Brus Franc 200, Brus Franc 100. Papež Terezija 20, Mihalič Veronika 150. Bevilacqua Ida 300, Benčič Neška 200, N.N, 200. VREME Vremenska napoved ra danes: delno oblačno vreme s krajevnimi padavinami. Zjasnitev proti večeru. — Temperatura bo nekoliko padla. Najvišja temperatura v Trstu je včeraj dosegla 8.1; najnižja 5 stopinj', STKAN 4 ŠPORTNA POROČILA ijpa Bhf *, fL' V-.*'1 I 1 - M “3 DiilB •! l!!-!li: iiili; 33. FEBRUARJA 1352 «•3 -n raiSij I 1$ I * -S sancim . i — -L, 1 ^■«iwy|)^^^iina;i«iTOnriimMmmiBWOTn:S{iWi«:nMiai.SlHi3a;3333:i33:3:33l3Hnigaffi::;i RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug, cone Treta: 14.35: Druga produkcija slovenske glasbene šole iz Trsta. 21.00: Poje Komorni zbor iz Trsta p.v. U. Vrabca. Trst II.: 19.15: Suk: Štiri skladbe. 20.00: Violinski koncert L. Dobronyja. — Trst I.: 1915: Operetna glasba. 20.45: Vlasti Krikava in njegov orkester.— Slovenija: 21.00: Orkestralne euite. V nedeljo je Viareggio pred 60.000 gledalci pokazal prvič letos tradcicnalni sprevod alegoričnih vozov. Na sMkf sta italijanska kolesarja Ccppi in Bartali. Kot znano je v Viareggiu pravkar v teku mednarodnim košarkarski turnir, na katerem sodeluje beograjski BSK, čez nekaj dni pa se bo začel mladinski nogometni turnir, eden največjih te vrste na svetu. NORVEŠKA POLICIJA PRIPRAVLJENA Zft TEŽAK IZPIT Tekači se bodo naučili norveškega jezika Argentinski diplomati imajo rajši boks kot bob. Francoska drsalka Du Bief bi rada zmagala. Buffonov trening ja napolnil gledalce z občudovanjem (Naše posebno poročilo) OSLO, 12. — Včeraj p pozni | noči je prizpelo v Oslo z le-I taloni iz Pariza I francoska dr. salka Jacgueli- !M ne Du Bief; z njo je {U tudi čudežni otrok Alain Giletti, 12-letni drsalec. ki je začudil na eri. ropakem prvenstvu na Duna. ju vse kritike. Jacquellne Du Bief je izjavila novinarjem, ki so jo obkrožili takoj po pristanku letala, da se hcče maščevati za poraz na evropskem prvenstvu in si zagotoviti olimpijsko trofejo < na evropskem prvenstvu je Francozi a boa premagana od Jeaneti e Alt-roegg — Anglija). Na olimpiad', kjer bo posegla v borbo še močna ameriška konkurenca, iw Jacgueline predvajala mnogo težji program kct na Duna-iu. 5 francosko drsalko je dopotovala tudi mati. ki je dejala, da bo njena hči osvojila prvo mesto v obveznih figurah, o prost; sestavi pa šele od devetega. mesta navzdol. Kljub temu Iji bi morala Jacgueline Da Bief doseči boljše rezultate, saj je bilo evropsko prvenstvo njen prvi nastop v letošnjem letu, Z istim letalom je dospel tudi generalni sekretar Združenih narode g Trygve Lie, ki je esluibencrt prišel sicer na počitnice, da bi gledal olimpijske igre, vendar v njegovi okolici govorijo, da bo Trggvr; Lie sodeloval pri pogajanjih v poglavitnih sporih, ki »o se pojavili ali po se še bodo pojavih med zasedanjem. Tekači se bodo morali učiti štetj po Norveško, oko bedo hoteli razumeti znake za Start. O-biiajne besede «15 sekund, 10 sekundi itd. bodo izgovorili v norveškem jeziku, itart pa bodo naznanili s strelom iz pištole oii po z avtomobilsko hupo. Norveška policija jc pripravljena za najtežjo preizkušnjo. Po vsej verjetnosti tudi na Norveškem še niso doživeli takega prometa, kakršen bo ob priliki skakalnih tekem 24, februarja v Holmenhollenu. Red bo delalo 150 policajev in vojakov s 125 avtomobil l, Danes je argentinski diplomat doživel svoj ognjeni krst v bobu. Njegova pomoč je postala potrebna, ko je skrivnost, no izginil četrti mož argentin. ske posadke. Kau los Sanresian je izjavil, do mu bolj ugaja boks, ker se tam lahko brani pred tem, kar mu prihaja nasprctl, pri bobu prt to ni mogoče. V Kongsbergu v centralni Norveški se je danes začelo predolimpijsko tekmovanje, na katerem bodo nastopili najboljši skakalci Norveške, Poljske, ZDA in Sthce. Kcmgsberg je domovina tega športa in so tud: skorai vsi norveški šampioni izšli od ta m Funkcionarji posameznih držav že vedno kritizirajo, Jean Carrle, funkcionar francoskega •moštva je izjavil nekemu norveškemu listu, uda bo največ ji škandal v zgodovini smučanja, a ko norveške oblasti ne bodo zaposlile zadostnega števila ljudi za ureditev proge v Noref-Jellun, Nič man) strog n\bil kapetan švedske reprezentance Eddie Rinalter; c Kdorkoli vozi po tej progi in pade — je dejal — st bo razbil vrat*. Grški športniki, ki so v Oslu, pa so rekli, da je trenutno več snega na Olimpu kct v Norefjellu. Svetovni prvak v umetnem drsanju Dick Button, ki je najresnejši kandidat za ponovno osvoj.tPv zlate medalje, je privabil danes na. stadion Bislett številne gledalce, k( so z občudovanjem strmeli nad njegovimi fantastičnimi figurami. Funkcionarji ameriškega moštva so izjavili, da je njihov šampion v izvrstni formi ter da mu je trening v Gartnischu mnogo pomagal. Po otimpiadl bo Button nastopil na svetovnem prvenstvu v Parizu, nato bo odpotoval rta e ksh ib M jeka tek-movanja na Japonsko, končno Pa se bo udeležil še ameriškega prvenstva v Koloradu, Po kenčani športni sezoni se bo Button vrnil na univerzo Bar-vard, kjer bo nadaljeval prekinjene študlije. Med bivanjem v Nemčiji je Button pripravljal svojo doktorsko tezo pod naslovom «Sahumanov načrt, primer mednarodnega socializma». II.MO KURKI • SUONIO V Oslu kar dve bitki s’®* ™ ddbusnskm ucsSA[ KINO snežna In diplomatska ODRED-PARTIZAM 5:1 (1:1) Ljubljanski Odred je igral Prispel je tudi Trygve Lie. da bi gladilnasprotja - Medtem jtvekSrK2 turS^Ta S tekmovalci vseh zvrsti trenirajo - Nov razpored tekmovanja nastop slovenskih nogometašev 1 (Naše posebno poročilo) airssiiHfi oslo, 12. -- 'ij, Ako pustimo cb strani «snežno bitko*, ki dominira s svojo tragičnostjo zadnje dneve pred bližnjo zimsko ollm-piado, je naj. večji dogodek dneva sestanek raznih mednarodnih komisij, na katerih «Veliki» v svetovnem športu izražajo svoja vi soka mnenja z nič manjšo važnostjo od pravih Velikih. Ako gledamo od blizu te ljudi, ki vodijo zapleteni organizem mednarodne olimpijske organi, zacije, vidimo, da so posamično čisto simpatični; na, njih licih opazimo pogosto sledove športa, teda zbrani na zasedanju — tudi če jih je samo pet — kct včeraj prt sestanku izvršnega olimpijskega odbora, ima. jo tipično držo ljudi, katerim so poverjene resne odgovornosti Verjetne so za tako službenost krivi argumenti, o katerih razpravljajo. Vprašanja v pretresu so namreč združenje cbeh Nemčit (čeprav samo v športu) in pripustitev Maove Kitajske (pa čeprav samo v olimpijski odbor). Jasno je, da to vzbuja spoštovanje in previdnost, ki so navadno rezervirane v zgolj politične namene. Odbor bi si rad opral roke Procedura ni dosti ■različna, kot se je danes lahko videlo na plenarnem zasedanju mednarodnega olimpijskega odibora pod predsedstvom Niegfrida Edstroe. ■mo. Kot pri Združenih narodih se je tudi tu pred začetkom glasovanja vedelo,' keliko gla-so,) bo dobil zahodni, koliko vzhodni blok. Med vzhodom in zahodom je krmaril mednarodni olimpijski odbor, ki je vrgel na mizo zadnjo karto, da bi se rešil z nesigurnega tla. politike, Problem št. 1 dnevnega reda je kot znano združenje c-limpijskih reprezentanc vzhod-ne in zahodne Nemčije za letne igre v Helsinkih. Izvršni odbor peterice je včeraj predlagal plenumu, naj bi sklenili obe coni kar ■med seboj morebitne sporazume. Poleg tega — čudovit primer previdnosti — je petorica pred. lagala odboru, naj odloži razpravljanje o prošnji rdeče Kitajske, ki je želtia vet opiti ti odbor, v katerem so že zastopniki nacionalistične Kite jslte. Ako pustimo to vprašanje birokratskega značaja, nam ostanejo Ig še tereni z nekaj ped-nul snega in dnevna kronika, ki jo grmadijo obvestila norveške, ga tiskovnega urada. Danes se nadaljujejo treningi na spustu v Norefiellu, medtem ko je predsednik mednarodne smučarske zveze, Avstrijec Maks Holder, dodal svoj razsvetljujoči nasvet strokovnjakom, ki sestavljajo tkzv. komisijo za alpsko smučanje. Holder bo pregledal vse proge in bodo šele nato objavili, ali so bila včerajšnja rezanja slalom-proge definitivna, ali pa bo prišlo de kakih sprememb. Nadaljuje s* tudi trening v bobu za dvojice; dokončno so znane posadke, k{ bodo zastopale posamezne države. Največ šans za zmago imajo Nemci. Švicarji tn Amerikanci, ki so dosegli najboljše čase na treningih zadnjih dni. Začeli so preslev/jeH sOdložiti ali ne odložiti» je precej mondeno vprašanje, na katero iščejo mednarodni in norveški sodniki zadnje dni odgovor. Danes je bila na tapetu proga v Norefiellu, na kateri bi morali voziti v četrtek H, t. m. ženski slalom, u Proga je pre-nevarnas, so dejali jn sklep se je vsilil takorekeč sam; preložitev na prihodnjo nedeljo In po modnosti menjava proge. Funkcionarji so pod vodstvom dr. Menardi ja in Haiderja prirejali sestanek za sestankom skoraj iz znanih filmov, 19.13 Ot* |C glasba. 20.45 Vlasti KrIK njegov orkester. 21.00 de Bergtrac*. komedija *' T dejanji!). 23.30 Plesna gia5D ’ SlOVEKIž^^ft 12.00 Baieuig glasba. 19-”ij.1* ročila. 12.40 Zabavna glas©*- (-ač Slovenski valčki, polke in jj.v nlce. 13.45 Včeraj In dan*5;,,# Poročila. 15.10 Zabavna 15.30 želeli ste — P«*'.«#’ 16.00 Opera klasike in ,«#' 17.10 Georg Geischvvin; f m čan v Parizu — Preludij jj.O" letje iz opere Porgy in B*5^ d? Umetne in narodne P* , moški društva zbor »An*«| njak* iz Maribora. 18.40 s^.tlStl,, ve ruskih avtor'ev T>oJ* D. Ročnikova. 19.00-19.30 glasba. 20.00 Molierc: ^H' precioze. 21.00 Orkestra!®« irtrr—TT t-trr nr *..............f"“-.....-....."*irT-r,minTnininiiimiiiifMiimiiiin)iiiiiininiii))iiimniiiiHiMmHiiiii(»(ninutwWHt(tl((imwiniiiuwnuim:rTt-T‘mr“-r*-T-iT*TT*......................................................................................................................................................................... •T"TTTf*"***"IIIITTI' O. Poskrili »o se v jami in kazali Turkom ti go v žepu. Ne. koč so naredili posebno burko. Cez Okroglico so napeli srobotove vrvi in so nanosili nanje dračja in suhe trave in listja in videti Je bilo, da je tu prav lepa dvorana za ljudsko rajanje. Lažnivi t kočij anski vohuni so utrujenim Turkom namignili, da je v tisti «clvoranb skrita velika množina zlatih umetnin, diamantov in bi-serov. Saj še danes vsi, vemo, da so kraski tlaLani pred sto in sto leti bili polni draguljev! Lahkoverni turški pesjant — kdor bo prej, bo prej — so vdrli v »dvorano* m iskali po /.epih lopate In motike, da bi z njimi drf«oce-nosti izkopali. Takrat, ko je bloi Turkov že sto jn sto v Okroglici, so zvijačni Skocijanci prerezali »robotove vrvi s kosi rji in turški rokomavharjl »o zgrmeli v prepad. Prav se jim Je zgodilo, pa naj bi bili ostali doma! Ta bridki dan je v turskem koledarju zaznamovan a rdečim križcem. In še dandanes. ko molijo Turki litanije z blagoslovom, rečejo na koncu: »Čuvaj nas AUah sračjega gnezda!* Turški poveljnik, kj je drugi dan ves obupan potoval domov sam, je dal Okroglici ime »Sračje gnezdo*. V najbližnji okolici Skoči* janske jame Je pol ducata vasic, v katerih bivajo ljubeznivi ljudje. Pravimo Jim »StenarJI*, ker bivajo na «stenah» ali skalovju. Nimajo mnogo njiv in zato sc pečajo s trgovino, da le o-stanejo gospodarsko živi. In kakšni trgovci so vam Stenar ji, ljubi mojil Resničen je star pregovor, ki pravi: »Sto kristjanov za enega Ju. da, sto judov za enega Ar* menca in sto Armencev za enega Stenarja!* Ste-narji so tiči ali »fogelni* kot so Jim včasih rekli. Nabirali so seno po deželi in se tožili, da so pogorelci in da so njihove kravice tako lačne, da bi Jim nekdo lahko zadaj na cevko zapiskal. Pa so tisto seno, postopači, pozneje naložili na vozove in odpeljali v Trst. In so v to seno skrivoma nakladali tudi številne stote kalcije* 1)1 iiiii m mm FRAN C E, MAGAJ NA Tako je bilo torej: Skocijanci so Turke preverili, tako da 80 sedaj tudi turške litanije drugačne • Kdo so Stenarji in zakaj so fogelni, ki so v Trstu na Senenem placu tržaške štalirje varali in jim kalcijev karbonat prodajali - U lastnostih krnskega terana štev. 7, ki rase v Gorenjah in zaradi katerega mora mežnar že ob treh zjutraj zvoniti • «Poveria» in «Sirie» • Sežana, sežanski ponos, Milče Grazioli, «ši», in črni mački - Kongregacija pujskov, krav, ljudi in žensk vega karbonata, ki mu tu J teran številka sedem. Do-pravimo kamenje, da je le | ber, zdravilen teran, poseb bil voz pozneje na senenem placu* v Trstu nekoliko težji. Tržaški «»talkrjl» so seno kupili in so hli pozneje v bližnjo gostilno na jetrca, prirejena po beneškem načinu, Stenarji so pa med tem razložili vozove tn od* našall kamenje v kot dvorl-iča. Malce so prej mešetar-jem natrli dlani z bakšisem in vse je šlo gladko naprej. V zadnjih sto letih so očetje tržaške občine zgradili nekaj novih pristaniških pomolov iz samega stenarske-ga kalcijevega karbonata-Od Stenarjev preskoči konjiček Divačo in se usidra v Gorenjah. Tipična kraška vasica. Tu že rase vinska trta m se prideluje kras ki no zdravilen za hudobne o-troke! Kadar so neposlušni In le preveč razbojniški, vzroji oče: «Ce ne bo miru, bom prinesel terana!» Mahoma so otroci tihi in pohlevni ko miške. Kadar se ojunači Gorenj-čan m sklene, da bo spil 11-ter svojega terana, pokliče v hišo troje vaških stražnikov z nasajenimi bajoneti. Ko ga privežejo k hrastovi mizi, mu začne tisti, ki je najbolj trdosrčen, vlivati vino v lista, ostala dva pa med tem časom odganjata sočutne vaščane, da bi nasilno ne vdrli v hišo in osvo-bodili nesrečnika. Ko Gorenj čanom močno zarodijo trte, dobi vaški mežnar ukaz, da mora vsa* ko zimsko noč ob treh zjutraj pozvoniti. Glas zvona predrami pivce, da se v po-stelji obrnejo na drugo plat. Ko bi se ne obrnil, bi Jim teran proti jutru pre- grizel rebra na tisti strani in bi pobegnil znova v klet. Se druge vasi so od Gorenj proti Sežani. Nobena ni bogata. Povir je za naše pojme dokaj velika naselbina, pa je, kot se nu zdi, u- božna. saj so Ji celo Lahi dali ime «Poveria». Se bolj betežno ime so Kalabreži za-pisali na desko sosednjih Zirtj - »Sirie* bo jim rekli! Lepo vas prosim, ne ponav-IJajte tega imena, če so dostojni ljudje v bližini. Se en skok In smo v Sežani. To je metropola sred- njega Krasa in zato vrlo važna. Odlikuje se po tem, da ima hiše 2rtdane ob obeh straneh ceste ln da so sko-ro v vsaki hiši ljudje. Sežan-ci so ponosni sami nase m bi radi vse druge utopili v žlici vode. To pa ne gre kar tako. Tudi jaz sem ž« poskušal utopili v žlici vode tl-»te, ki Jih mrzim, pa se mi ni posrečilo. Moj prijatelj Frcko se je kar cel teden trudil, da bi v žlici vode u-topil svojo taščo, pa se je, ubožec, od mokrote sam prehladil in zdaj krvavo po. trebuje nagrobnega spomenika iz sežanskega marmorja. Sežana je kraj, kjer se morje poljublja z Alpami Za hribovce je v Sežani restav-racija Trst z ostrigami in vsemi drugimi pomorskimi pritiklinami. Kdorkoli pa želi višin in planinskega življenja, naj gre v restavrači-jo Triglav. Obojim bo ugodeno, ker v obeh lokalih bo dobil vampe za večerjo. Sežana je »tečna mnogih narodov. Bili so v njej že Francozi in drugi divji narodi. V dobi fašizma, ki je bil višek moderne kulture, Je tukaj vladal gospod Mil-le Grazioli ln je Sežance tako temeljito poitalijančil, da jih je še zdaj mnogo, ki znajo reči «ši» z naglasom na prvem zlogu. Po Grazio-lijevi dobi so v Sežani vladali nekaj časa člani angleške divizije «Crnih mačkov* (Black Cats) m so prirejali iz ljubezni do sežanskih deklet čestokrat koncerte mačje godbe. Ko so Crni mački odšli, so začele sežanske miške plesati Se bolj kot prej. Sežana uživa poseben sloves zavoljo svojih daleč na okoli poznanih sejmov. Se-jem je poseben prirodni pojav in Je kemično sestavljen iz nekake ogromne kongregacije krav. pujskov, ljudi in žensk. Pravijo, da je v naravi človeka kakor trakulja grd prirojen greh, ki ga slh, da govori o svojem bližnjem raje slabo kot dobro. Na sejmu pa ni tega, na sejmu pridejo na dan samo plemeniti nagibi in se slišijo, poleg kletvic ln pri-mojdušanja. same dobre besede, Poslušajte tistole mamico, kako nesebično hvali pujske, ki jih Ima v zaboju pred seboj! Tako so pridni in poslušni! Prav nič niso izbirčni v jedi. vseeno jim je, oe Jim daste detelje ali kopriv! In njihova sorta je taka, da je nima boljše niti angleški kralj. Njihov stric, ki smo ga lam zaklali. Je imel nad dva stota, ln to te-žo jc naredil, ne da bi kdaj jedel! Tile pujski — vsak se mora razveseliti, če Jih le pogleda. Zmeraj zdravi kot iskra. Pa ko bi videli njiho- vo mater! Krotka kot V ček, zmeraj dobre v°iiu ko bo pr.šla nlena ura, bo sama pritekla rltu in se bo vlegla »gjrf bo s prvo nogo mesarju, kam naj nož. Samo govoriti JI *L f ka, tako je pametn®* -ry i bi mogla govoriti, 1)1 tudi nemško! ; Take tople !n P!eJ?flV j besede boste čulf Pr’ -zaboju. . eo\ ■ Ko pa krenete m®*L.ytT dorejce, boste videl* P* ej). ko ali pa še večjo PJn,ow tost. Ubogi liski J® .V, gospodar doma tf .-sakramenska fikatL . ^ to je rekel le o® " jtfUC t J6,, D1’ ko ni bilo prič, Na .„ „ „ Pa ljubkuje bolj. kotj je t koval svoje dekle. * #<>', še mlad, Liska *UP*| dovolj načuditi. ^-.iDcO L, par suhimi seski, v ' v«, srednja pomaranč*..'gjjffc dar daje dnevno rfj> litrov mleka! c;Inalf) t' ?.\t ki mlzeml krmi. A šla v dobro stalo. ^ dvakrat vettvo tri Skega tiska Trst 11.5374 — g* Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemske* Ljubljana Tyr*eVa 34 I«! 20-09 tekoči račun pr' Komunalni Banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdala Založništvo tržaškega tiska DZ(,?