217. številka. Trst, v soboto 22. septembra 1900. Tečaj XXV „Edinost „ [ shaja enkrat na dan. razuti nedelj in praznikom, ob 6. uri zvečer. Naročnina znaša : Zi celo leto........24- kron za pol leta.........12 ca četrt leta........ 6 _ ca en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati nanrej. Na nn-točbe brez priložene naročnine ne uprava ne ozira. _ Po tobakarnah v Trstu s»e prodajajo po-aamezne Številke po 6 stotink (3 nvčJ: izvpn Trsta pa po 8 stotink <4 nvč.l Telefon fitv. H7tJ. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Zh večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oiriasi itd. se računajo po pogodbi Vsi dopisi naj se pošiljajo uredniStrii. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprsirništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia 5tv. 12. UpraruiŠtvo, in sprejemanje insemtof v ulici Molin piccoio štv. .'{, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konaorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Id zopet: naše stališče. Klerikalni in liberalni gospo;!' v Ljubljani ne ugaja, da se mi tukaj ob sinji Adriji ne poganjamo .se za tiste duhteče cvetke, ki so jih na ukaz zelo zelo visoko stoječih krogov nekatere poslušne kreature presadile z nemškega gnojišča na kranjska tla in ki so znane pod imenom »liberalizma« in »klerikalizma«. Ta gospoda obžaluje zelo, da se tukaj narodna duhovščina in posvetnjaki bore v najlepši slogi, rama ob rami, proti zakletim sovražnikom naše narodnosti, in zavida nam, tla se ne koljemo že mej sabo na škodo naroda in na veselje naših nasprotnikov. Kadi bi nahujskali tudi nas na razpor in zato vsako toliko izzivljajo na najpodlejši način, naj se vržemo eni ali drugi stranki v naročje. Pred kratkim se je --Slovenski narod ; v imenu >mnogih« Tržačanov zaletaval v nas, a sedaj nas zopet v imenu »mnogih in mnogih Tržačanov« »Slovenec« dreza v svoji številki od 18. septembra t. 1. radi katoliškega shoda ljubljanskega ter nas pozivlje, naj pridemo z barvo na dan. Mi smo svoje stališče precizirali že po : Narodovem« napadu in sicer proti obema strankama, tako, da jim je kar sapo vzelo ter so grenko zdravilo pogoltnili z najvećim samozatajevanjem. Liberalni »tržaški Slovenec:< od takrat trdovratno molči, klerikalni parade - Tržačan pa želi še enkrat izvedeti naše mnenje. Mi smo mu radi na uslugo; no, naj le samega sebe tolče po zobeh, če mu odgovor ne bi ugajal. Sieer pa naj si oni »jeden v imenu mnogih in mnogih Tržačanov« ne domišljava Bog zna kaj. Njemu samemu gotovo ne bi odgovarjali, ker le predobro znamo, da je on toliko Tržačan kolikor kranjski Janez - nemšk: Mihel. G. »trž. Slovenec« bi tudi prišel v veliko zadrego, če bi ga vprašali, kje so tisti s mnogi in mnogi < Tržačani, ki so mu dali pooblastilo, da sme tako samooblastno pisati v njihovem imenu. Ako vendar odgovarjamo, ima to svoj razlog v dejstvu, da smatramo »Slovenčevo« uredništvo soodgovorno za taka, v njegovem imenu objavljena izzivanja. Odgovor pa nam je to pot zelo lahek. »Slovenec« in njegova stranka zahtevata vedno in povsod, naj se Slovenci držč v vsakem slučaju, ne samo v cerkvenih stvareh, ampak zlasti tudi v političnih borbah navodil svojih dušnih pastirjev in v prvi vrsti naj bodo tudi v političnih vprašanjih poslušni svojim Škotom. »Edinost« je vedno, tudi proti »liberalcem x, odločno branila pravico duhovnikov do udeleževanja na političnih borbah, a je ob enem pokazovala na nevarnost, ki bi nastala, ako bi se nas hotelo siliti, da sledimo na pr. političnim idejalom kakega — F 1 a p p a !! V vprašanju katoliškega shoda ljubljanskega pa so se tržaški Slovenci ravnali natančno po omenjenih »SlovenČevih načelih, to je: storili so to, kar so storili njihovi — duhovniki in zlasti njihov škof!! Nahajamo se torej v prav dobri družbi. Naj bodi resnica gospodi okolo »Slovencas mila ali ne, — ko se že hoče, naj pridemo z barvo na dan, bodi jim tukaj povedano jasno in glasno, da se k u t o 1. shoda ljubljanskega niso udeležili niti naš m i 1 o 8 t 1 j i v i škof, niti ordinarijat k o p e r s k o - t r ž a š lc i in o f i-c i j e 1 n o sploh ne naša duhovščina!! Vabil ni manjkalo. Ako želi »tržaški Slovenec« izvedeti, kaj se je na ista odgovorilo, naj se obrne do prirediteljev katoliškega shoda! Mi smo toliko delikatni, da molčimo. Ako bi pa gospodo še srbelo, postrežemo jim z jasnejšimi besedami. Upamo pa, da nas ne prisilijo v to. Gospoda bi morda prišla potem do spoznanja, da jc Človek lahko dober kristijan in cel<5 duhovnik, da se p a v sodbi o »navdahnjenju« enega d r. a S u-š t e r š i č a še precej v j e m a s županom Hribarjem! Tu v Trstu ne želć niti duhovniki od-del iti se od narodnih posvetnjakov, niti ne mislijo posvetnjaki zapustiti svojih duhovnikov - voditeljev. Skupno in v pravi krščanski ljubezni hočemo vsi delati za blagor našega vernega a narodno zatiranega ljudstva. Gospoda ljubljanska pa naj nas puste vendar enkrat na miru ! Saj je dovolj žalostno, da v svoji obupni borbi, ki jo bojujemo tu ob sinji Adriji, na krvavi straži, za ohranitev svoje narodnosti, da mi, ki branimo srečnejšim bratom meje proti navalom najbesnejših in mogočnih sovražnikov, ne dobivamo skoraj nobene pomoči iz svojega narodnega središča. Ako nas že nočete podpirati, vsaj ne zbadajte nas vedno in neprestano. Bodite zadovoljni, da Vam navdušeno branimo hišo, t kateri si VI privošeatc — domači prepir !! Eden v imenu vseh. Politični pregled. V TRSTU, dne 21. sept. 1900. Državno zbor ske volitve na Kranjskem. Kakor posnemamo iz »Slovenskega Naroda«, je izvrševalni odbor narodne napredne stranke vodstvo drža vnozbih volitev poveril posebnemu centralnemu volilnemu odboru, v katerega so bili izvoljeni naslednji gospodje: dr. Karol vitez B I e i \v e i s, dr. Andrej F e r j a n č i č, Ivan Hribar, dr. Kuša r, Josip L a v r e n č i č, Ivan Plan-ta n, Viktor Rohrmann in dr. Ivan Tavčar. H krizi. Prav je imela te dni »Naša Sloga« : ti nemški konservativci bi zares zaslužili, da bi jih prihodnji volilni boj de-cimiral. Takega omahovanja, take nestanovitnosti, take nepreračunlji vosti, takega skakanja od jednega stališča do druzega — in to toliko v taktičnih, kolikor ob najvažnejih načelnih vprašanjih, kakoršnje je n. pr. jezikovno vprašanje — ne vidiš na nobeni stranki, kakor na tej katoliški nemški ljudski stranki. Tip tega veternjaštva je pa člen in odličnjak te stranke, deželni glavar Gorenje Avstrijski, dr. Ebenhoch. Danes prisega na zastavo jed-nakopravnosti vseh narodov, jutri se navdti-i šuje za nemški posredovalni jezik, pojutršnjem celo za uzakonjenje nemškega državnega jezika, dokler se zopet ne spomni pravic druzih narodov; danes vidi le v ohranitvi prejšnjih desničarskih skupin jamstvo za srečen razvoj v Avstriji, jutri vidi zopet le v Nemcih vez države: danes je prepričan, tla Cehov ni smeti žrtvovati in da jih treba potolažiti, jutri podpisuje nemški binkoštni program in tako dalje z gracijo. Ali kakor je te dni dr. Ebenhoch skakal mej skladovnicami teh svojih raznih prepričanj, to je bilo že preveč tudi za najbolj utrjene želodce, ki morejo kaj prenašati. Tako daleč se se ni upal nobenkrat po strmini, ko visi tja proti levici, kakor sedaj : sedaj kar odkazuje katoliški ljudski stranki mesto v — nemški gemeinburgschafc. Nem u se vidi stremljenje za ohranitev te nemške vzajemnosti najveselejši pojav sedanjih dnij. To je menda dovolj drzen skok z odličnega in vodilnega mesta v prejšnji večini v tabor prejšnjih nasprotnikov. Človek bi menil, da je mož s krepko roko in energično potrgal vse vezi med sabo in prejšnjimi zavezniki, zlasti pa Cehi, proti katerim je v prvi vrsti naperjeno to najnoveje Ebenhochovo — prepričanje. Kdor bi tako mislil, ta ne pozna akrobatiških spretnosti dra. Ebenhocha. A še se svet ni prav zavel od osuplosti na tem zadnjem skoku Ebenhocha v naročje levice, že se je isti dr. Ebenhoch zopet spomnil prejšnje desnice in izrekal željo po zavezništvu — s Cehi : češ, ti naj bi odjenjali nekoliko, da bo možno ohraniti desnico ! Taki skoki morajo človeku kar sapo zapirati. Praška »Politik* privošea Ebenhocha nemški gemeinlmrgschaft brez vsake zavisti. Zaveznik, ki ubegava vsikdar tedaj, ko bi bilo najpotrebneje, da bi trdo stal, tak zaveznik ima malo vrednosti za onega, od katerega se zahteva brezpogojno zvestobo. Nemška ljudska stranka je tudi že izdala svoj volilni proglas, ki zveni nam Slovanom kakor neizprosen, brutalen bojni klic. Narod nemški da nima zahtevati sedaj ničesar druzega, nego — nemški državni jezik in nemško nadvladje. To nemško zahtevo podpira proglas z zgodovinsko lažjo, da bi tako brutaliziranje druzih narodov odgovarjalo zgodovinskemu postanku in razvoju naše države, in pa s sodobno lažjo, da bi — ako bi Nemci ne obdržali svojega vodstva — naša polovica zašla v popolno gospodarsko zavisnost od Ogrske !! To je drzno zavijanje in potaje vanje dejstev. Dejstvo je namreč, vsled katerega trpi monarhija neizmerno škodo in se zvija v sedanji akutni krizi, dejstvo je, da so Nemci brezvestno izdajali interese te državne polovice in da smo že davno v popolni odvisnosti od Madjarov, in to le z grdim, sebičnim namenom : da bi Nemci z madjarsko pomočjo mogli tlačiti narode politiški in narodno. Gospod dr. Ebenhoch, odličnjak katoliške ljudske stranke, prvak prejšnje večine, avtonomist in federalist ter zaščitnik jedna-kega prava za vse iti propovednik krščanske pravičnosti, daje takim programom svoj blagoslov ! Ali drugih gospodov v nemški katoliški ljudski stranki res to prav nič ne ženira ? ! K dogodkom v Kitaju. Vrhovni poveljnik združenih čet v Kitaju, nemški maršal \Valdersee, je torej srečno dospel na kitajska tla. Da-li bo res njegova naloga rasla v take višine, kakor so mu govorili in vskli-kali o njega odhodu iz Nemčije ? ! Težko. Rusija je že potisnila zapah na vratih do take slave. Ob enem pa je Ei-Hung-Cang, ki ima v žepu pooblastilo za pogajanja z vlastmi, že na potu v Peking. Zelo dvomiti je torej, da bi prišlo še do takih krvavih dogodkov, ki bi nemškemu maršalu nudili priliko za nabiranje lovor-vencev, za širjenje slave nemške vojniške spretnosti, kakor si jo slika v domišljiji zgovornost izvestnili znanih nemških — visokih govornikov. Nemški listi trdijo sicer, da čaka Waldersee-ja velevažna naloga, da, oprt ob sablje in kanone, podpira akcijo diplomatov, v ta namen, da se kitajsko vprašanje reši tako, da už djeno mednarodno pravo dobi zadoščenje in da bodo kaznovani krivci ter da slična zlodejstva postanejo nemogoča za bodočnost. Priznavamo, da podpiranje take akcije je častna naloga, ali vendar si dovoljujemo me-nenje, da so si AValdersee, nekdo drugi in nemški šovinizem v svoji skupnosti nekoliko drugače predstavljali ulogo nemške genera-lisima združenih čet v Kitaju. Delo diplomatov se je začelo, to delo bo podpiral Waldersee; vojaško nalogo pa, na katero so mislili v Nemčiji v prvi vrsti, so že rešili drugi in tako so se uresničile besede nekega nemškega šaljivega lista, ki je variiral znani rek o Cezaru: ni prišel (namreč o pravem času ni prišel), ni videl in — zmagali so drugi. Tržaške vesti. Poslušajte le, kako govore! Da, poslušajte jih le in potem sodite, da-li smo jim delali kako krivico, tistim »vrlim boriteljem za krščansko resnico«, ko smo jim te dni zalučali v obraz hudo in težko očitanje, da njih, služabnike cerkve — ljubezni, vodi v vsem le laški fanatizem in da jim je le do tega, da branijo »laški značaj« Trsta, mesto, da bi nad svojim lašl cim ljudstvom vršili svojo apostolsko misijo ter širili nauk o enakem pravu vseh, iz katerega jedinega more rasti mej seboj na ljubezen. Prosimo, čitajte le, kako piše zadnji »Amico«. Slovenskim voditeljem in zlasti političnemu društvu -»Edinost« očita, da hoče I »Trst posloveniti«, da lioČe kršiti »značaj našega dragega Trsta«. In vse to tla se j godi pod zaščito tistega § 19. državnih temeljnih zakonov. »Shodi, protesti, članki v listih ter manifesti : to so orožje, s katerim upajo nekega dne posloveniti prvo italijansko mesto Avstrije« .... No, »Amico« ne more verjeti, »da bi naše ljudstvo imelo nekega dne svoj jezik«. Vendar pa mora obsojati te » p a n s 1 a v i s t i š k e <1 e m o n s t r a-cije«. Saj pozna dobro »sanje izvestnih gospodov, ki že vidijo uresničeno veliko jugoslovansko kraljestvo, kateremu »e ima priklopiti Trst«. »Hoteli bi raznaroditi Trst i n v ta namen oznanjajo križarsko v o j n o za slovenske šole in kličejo Slovane na stražo za prihodnje ljudsko štetje«. — Na podlagi vsega tega poživlja »Amieo« katoliške Italijane v I Trstu, naj posnemajo krščanske socijaliste na i Dunaju, ki znajo zavračati »komedije« dunajskih Cehov, to je, naj branijo svoj jezik in svojo narodno posest. Ali ste ga čuli ! Tako morejo pisati le ljudje, ki gazijo resnico in lažejo vedoma in sicer lažejo z jasnim namenom, da hujskajo ; tako morejo pisati le nasilniki in krivičniki brez vsake sledi pravnega čuta ; tako morejo pisati le podli obrekovalci. Kajti : gorostasna in perfidna laž je, da hočemo mi posloveniti laško ljudsko, nesramno nasilje in krivičnost je, ako hoče kdo koga izključati od dobrot in varstva, ki ga daje zakon; infernalno obrekovanje je, ako koga, i ki se poslužuje sredstev, ki jih dovoljujeta ustava in zakon, ovaja kakor nekakega puntarja. Ali vam, rojaki, ne vre kri po žilah, ko čujete, kako nas vrli boritelji za krščansko res-i nico proklinjajo, ker za stotine naših otrok reklamujemo jedno borno šolo, torej nekaj, kar ni le najelementarneje pravo, ampak tudi najplemeniteje stremljenje, in ker učimo naše ljudstvo, naj se varuje pred prevarami, pred nasiljem in pred — k raj o duš! No, v svoji »krščanski« zbesnelosti so ti nasilniki, lažniki, obrekovalci sami sebe lo-putnili po zobeh. Ako je namreč Trst tako temeljito italijanski, od kje pa se jemlje tisto število Slovencev, s katerim hočejo baje posloveniti Trst in ki prihajajo na naše shode ?! In če jih je, ali ne gazi božje zakone, kdor jim hoče gaziti pravo, ki jim je zajamčeno tudi po posvetnih zakonih ?! Res zgražati se mora človek, ko vidi, kako ti ljudje, ki bi morali biti propoved-niki in propagatorji Kristove vere, lažejo in obrekujejo zato, da hujskajo, kako so ti ljudje uničevalci miru med človekom in človekom, med narodom in narodom. Na njegovo sklicevanje na krščanske socijaliste dunajske, ki zavračajo češke »komedije«, odgovarjamo, da te češke »komedije« sestoje v tem, da Cehi zahtevajo za-se šolskega pouka in božje besede v materinem jeziku ! ! In »vrli boritelji /.a krščansko resnico« zasramujejo taka stremljenja ! ! Pfui, škandal ! Sicer pa je še nekaj značilnega na tem : izvestnim »krščanskim socijalistom« je menda v Trstu in na Dunaju svojstvo, tla onega, katerega rabijo in zlorabijo, v plačilo — zasramujejo in proganjajo ! Kaj bi bilo z versko stvarjo v Trstu, tla ni slovenskih vernikov ?! In notoriška resnica je, da Lue-ger ne bi bil nikdar dosegel tega, kar je Vani sforzi«, da se u veri, kako prav imamo, ko izražamo gnus na takih »vrlih boriteljih za krščansko resnico«. »Primorskemu listu« pa, ki je nam za petami, da ustreza takim boriteljem, voščimo od srca, da dobi od naroda slovenskega plačilo, ki bo odgovarjalo takemu početju. Odvetnik (riiido d" Angeli — živ. Te dni se je raznesla po Trstu vest, da je , udrihati po možeh, kateri žele, da se prejšnja jednotnost — jeden hlev in jeden pastir — zopet ponovi. Vsaki človek bi se veselil dela a krščansko vero — naš (poklicani) zastopnik vernikov pa sovraži one, ki bi slovenskim Rojančanom radi ohranili vero I Dokaze, če bo trebalo, prihodnjič. Danes res ne morem drugače, nego da izrazim svoje začudenje, kako morejo naši narodnjaki ob toliki razburjenosti, kakoršnja je v Ro-janu že nekaj let, še tako mirno delovati ? ! Kličem torej dragim delavcem na tem polju svoj : Živeli ! Rojakom pa : Ostanite na pričetem potu ! Le ta vodi do cilja ! In naš cilj je — svet ! Pozor! Pozor! Ločenci, ki so dovršili 4. razred ljudske šole, pa niso sprejeti ni v rojansko pripravnico, ni v kako tržaško nemško, ni radi pomanjkanja prostorov v slovensko Šolo pri sv. Jakobu, in tisti, ki se hočejo nadaljno izobraževati, naj se nemudoma prijavijo v »Tržaškem bralnem in podpornem društvu * Corsia Stadion št. 19. Ako se oglasi zadostno število učencev, se ustanovi slovenska pripravnica za trgovsko nadaljevalno šolo. Ne tako ! Prejeli smo in objavljamo : Spoštovani gospod urednik ! Vi, gospod urednik, menda prav pridno čitate »Slov. Narod«, pa vendar se mi zdi, da ninte zapazili, kar je pisal ta list pred nekoliko dnevi poti naslovom »Za trgovce«. Ce bi bili Vi to čitali, ali vsaj o tem govoriti čuli, menda bi bili smatrali za svojo dolžnost — kakor urednik glasila, ki zastopa splošne interese Slovencev v Primorju, posebno pa v Trstu —, da svojega ljubljanskoga kolego prav kategorično zavrnite in ga poučite, da njegovo stališče je povsem zgrešeno, ako misli kranjskim trgovcem koristiti s tem, da popolnoma neopravičeno in nepotrebno napada neko tržaško tvrdko. Tej J tvrdki očita strašen greh, da ista zalaga konsumna društva! S tem da tlela škodo trgovcem, zbok česar poživlja te poslednje, naj se izogibljejo one tvrdke. Ali res misli »Slov. Narod«, tla bi konsumna društva ostala brez blaga, ako bi jim le-ta slov. tvrdka ne hotela prodajati ?! Tako naiven gotovo ni, saj more biti dobro znano i tudi njemu, da konsumna društva kupujejo 1 tudi pri druzih nam nasprotnih trgovcih ! Zakaj pa ne imenuje teh poslednjih?! Zakaj napada le slovensko tvrdko?! »Narodov« namen je torej skrajno nerodoljuben. Ce bomo postopali na takov način, Če bomo le svojcu gledali na prste, a tujcu puščali slobodno ' roko, potem bo zastonj ves trud poštenjakov, da bi priborili boljšo bodočnost svojemu I rodu! Zaničevani bomo vedno, kakor smo bili dosedaj ! »Pojasnilo« v »Edinosti« iz Rojana je neverjetno. Na podlagi katerega zakona zahteva magistrat, da se odstrani slovenski napis 1 Pa Če je že dotični trgovec tudi res moral odstraniti slovensko tablo, ali to je gotovo, da ga ni nihče mogel prisiliti, t.a obesi potem italijansko, ki ga je menda vendar nekaj stala in mu vrhu vsega navalila očitanja od strani Slovencev. i Ako mi Slovenci ne smemo imeti slovenskih napisov, je potem vendar najboljše, da nimamo nikakih! Sicer nas naši ljudje itak poznajo, če — hočejo ! Dovolj je tuicaj povoda in želim in pričakujem, da tudi danes vskliknete v cenj. »Edinosti« s krepkim: »Ne tako«! Tržaški Slovenec. V pojasnilo in zadoščenje. Z ozirom na notico, objavljeno v »Edinosti« dne 20. septembra 1900 poti naslovom »In zopet ta pošta«, izjavlja podpisani se svojo možko besedt*, da, govori o dotičnem nedostatku, ni niti od daleč mislil na c. kr. poštni urad v Bazovici in njega osobje. Prepričan jo marveč, da se oni nedostatek ni zagrešil V Bazovici, marveč kje drugje ! Poslovanje poštnegu urada v .Bazovici je r e <1 n o in ne daje povoda za pritožl>e. Toliko v pojasnilo, da ne bo nikdo trjiel po nedolžnem. H e r o s. Ni zadostit vojaški obveznosti. Pred S leti je takrat 20-letni Gustav Leonardis iz Trsta šel iskat sreče v A m riko. Ker je tam ni našel, se je podal na Turško. Pa tudi tom mu ni. bila sreča mila. Zatekel se je na naš konzulat v Carigradu, da ga pošlje domov. Na konzulatu se je pokazalo, da mladi mož še ni bil vojak. Poslali so ga torej z Llov-dovim parnikom v Trst, kjer so ga dali začasno v ulico Tigor. 56 nr brez hrane. Včeraj se je na tuk. policijskem ravnateljstvu prijavil bled mož v raztrgani obleki. Na vprašanje uradni ko vo, kaj želi, je odgovoril, da je prišel peš iz Vidma na Italijanskem iskat tlela ter da že f>6 ur ni imel grižljeja v ustih. Prosil je, naj ga zaprejo ter mu dajo kaj jesti. Ta želja se mu je spolnila. V ulici Tigor bo čakal, tla ga pošljejo zopet v blaženo Italijo. Ime mu je Marko F. Star je 22 let. . ii rad u j a tovarne za vaselin t Bar-kovljall. Tvrdka Jean Zubell C. na Dunaju je prosila, da se jej dovoli sezidati v Barkovljali, nasproti pokopališču, na tab. št. 657, 659 in 660, tovarno za izdelovanje va-selina, vaselinskega olja in svizdelkov. Prigovore je uložiti pismeno do 8. oktobra t. 1. na tuk. magistratu, ali pa napovedati dne 9. oktobra ob 11. uri dopoludne o komisijo-niranju na licu mesta. Pes je ugriznil 31-letno Ivano Oštir iz ulice Pietil št. 15, ko se je nahajala sinoči v bližini svojega stanovanja. Na zdravniški postaji so ji podelili potrebno pomoč. Proti IV. božji zapovedi. Včeraj jutro so aretirali na miramarski cesti 22-letnega Rudolfa Misleja iz ulice Media štev. 23, ker je hotel pretepati svojega očeta, 51 -letnega Matevža Misleja, s katerim živi del j Časa v j prepiru. Poskusen samomor. Včeraj jutro je ! 22-letna šivelja Erzilija G. izpila na stranišču svojega stanovanja neki strup. Zdravnik, katerega so domačini še pravočasno poklicali, ji je izpraznil želodec ter jo rešil smrti. Dekle so spravili v tuk. bolnišnico. Vzrok tega č»na nam ni znan. Rešil se je v — morje. Sinoči so aretirali 18-letnega Josipa Simoniča od sv. Jakoba, ker je razgrajal v gostilnici Bissaldi. | Mladeniču pa to ni bilo povolji : zbežal je ter skočil v morje. Tam se je prijel za neki čoln ter se slekel. Piloti so ga potegnili iz mokrega elementa ter ga spravili na suho — iv ulico Tigor. Vremenski vestnik. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 20.0, ob 2. uri popoludne 27.5 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 768.1 i — Danes plima ob 8.30 predp. in ob 8.36 pop.; oseka ob 2.20 predpoludne in ob 2.36 popoludne. »Tržaški Sokol« priredi, kakor smo že javili, nocoj ob 8. in pol uri otvoritveno veselico v ulici Coroneo štev. 15. Ako bi v vsporedu ne bilo drugo, nego krasni Mozartov duet iz opere »Don Juan«, zaslužila bi že ta točka, da je pojde, kdor le more, poslušat. Razven tega pa poje tudi vrlo »Slov. pev. društvo«, slišali bomo več zanimivih kupletov, nagovor staroste in — povžejado. Zlasti zanimiva pa bo telovadba na drogu. Se enkrat opozarjamo na veselico pevskega društva »Kolo*, ki bo jutri v nedeljo dne 23. t. m. na vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu. Za letošnje leto ne bomo imeli več prilike, da bi se zabavali na veselicah v večem stilu ; zato je naša dolžnost, tla se še jutri snidemo ter se tako poslovimo — do prihodnje spomladi ! Žalostno ali resnično je to dejstvo. No, tolaži nas pa ta nada, da ne bo vedno tako ! Na svidenje torej jutri na vrtu šole sv. Cirila in Metoda ! Tombola v Trebčall. Pišejo nam: Vsled mnogih nesreč mej živino, je zavarovalnica za govejo živino v Trebčah trpela precej škode, jako občutne za nje blagajno. Da le-tei nekoliko opomore, je zavarovalnični i odbor sklenil že meseca avg-usta, tla dne 23. septembra priredi javno tombolo. Razglašenje tombole je zakasnilo, ker smo še le sedaj dobili dovoljenje. Opozarjamo torej, da bo ta tombola jutri v nedeljo dne 23. septembra, v slučaju slabega vremena pa dne 7. oktobra., Prosimo torej vse pritatelje naših živinorejcev, našega kmeta-trpina, naj nam priskočijo na pomoč. Obračamo se s to iskreno prošnjo do meščanov, do bratov okoličanov — s o-sebno do teh posle ti nji h. da se med nami utrdi čut bratstva — in bližnjih sosedov s Krasa. Tombola se prične ob 4. uri popoludne; po tomboli bo svirala godba. Konsuuino društvo na Opčinah bo imelo jutri v nedeljo svoj prvi občni zbor v prostorih gostilne pri cerkvi. Začetek ob 4. uri in pol popoludne. Dnevni red : I. Volitev odbora. 2. Prečitanje pravil. 3. Even-tuelni predlogi. — Na obilno udeležbo vabi O d b o r. Vesti iz ostale Primorske. X Imenovanje. Pravosodni minister je imenoval avskultanta dr. Rudolfa P e r -dan ne rja pristavom na sodišču na Pod-gratlu. Dovoljujemo si uljudno vprašanje, kako je z jezikovno usposobljenostjo tega gospotla ? ! X Porotno so ti išče v Gorici prične svojo redno zasedanje dne 19. no-1 vembra t. 1. ob uri zjutraj. Predsednikom je imenovan {predsednik okrožnega sodišča dvorni svetnik Karol pl. D e f a c i s in namestnikoma deželnega sodišča svetnika Erviu Schmarda in Rihard Zorrer. X Stipendija. C. kr. namestništvo tržaško razpisuje natečaj za 2 štipendija iz ustanove vladike Dobrila po 224 kron na leto za gimnazijce in realee slovanske narodnosti iz vladikovine Poreško-puljske. Prošnje • je vložiti tlo 15. oktobra t. 1. na škofijskem j ordinarijatu v Poreču. Natančnejše poti a tke J podajajo ravnateljstva srednjih šol, na okrajnih glavarstvih in na namestništvu. • X f r v a društvena v e s e I i c a v Borštu bo v nedeljo dne 30. septembra. [Priredijo «Bralno-pevsko društvo Slovenec«. Na vsporedu bodo : petje, deklamacija, igra, godba in ples. Bližnja pevska društva, ki bi morda želela nastopiti na tej veselici, naj čim : preje naznanijo to društvenemu odboru. Društvo »Slovenec* je najnoveji boritelj v kolu i druzih narodnih društev. Dolžnost je torej I tem poslednjim, da pozdravijo svojega sobojevnika o njega prvem nastopu. Na veselo bratsko svidenje ! Na občinskih volitvah ti ne 20. | t. m. v Važenbergu poleg VeKkovca je v 1 T. razredu zmagala slovensko-narodna stranka. | Doslej so bili vsi trije razredi v rokah nem-škutarjev. X Bohinjska železnic a. Včeraj [ so pričeli s prvim pripravljalnim delom za predor skozi Bačo. 20 domačih delavcev je pričelo kopati takozvani »Kalbapredor . Pri-četek tlela se je naznanjal s slavnostnim stre-' ljanjem. X P e v s k o - b r a 1 n o ti r u š t v o ; »Dom« na Repentabru priredi v nedeljo dne 14. oktobra t. 1. izlet v Kreplje, kjer bo velika skupna veselica prirejena s taa.osnjim j bralnim sadjarskim in vinogradskim društvom v proslavo 400-letnice združenja Goriške-Gradiščanske poti vlado Habsburžanov. Razpored bo obsezal : petje, god bo. igro in ples. Na to slavnostno veselico so vabljena bližnja pevska društva (pevski zbori) na blagohotno sodelovanje. Ista lahko nastopijo vsako z jedno pesmijo. V slučaju, tla bi kako 1 bratsko pevsko društvo sklenilo sodelovati na gori omenjeni veselici, naj blagovoli poti pisanemu odboru naznaniti dotično pesem najdalje do 1. oktobra t. 1. Društvom, katera bodo sodelovala na veselici, se vstopnina primerno zniža. Vsa navzoča društva bodo skupaj pela znano pesem »Slovenac i Hrvat«. Združena o <1 b o r a. Vesti iz Kranjske. * Utopljenca so te dni našli v Stari vodi, kjer teče skozi občino 1>. M. Polju. Spoznali so o njem 52-ietnega V. Mabkovca, pristojnega v Trebelevo, ki je zadnji čas služil v Sp. Za dobro v i. Bržčas je v pijanosti ponesrečil. * L m r 1 je predsinoči č. g. Kr. Z a-krajšek župnik v Dragi. Naj v miru počiva I * Ruski kružok v Ljubi j a n i začne po počitnicah v kratkem zopet delovati ter vabi k vstopu v»e one, ki se žele učiti ruskega jezika. Letos bo imel kružok že dva kur/a: I. za začetnike, II. za one. ki so pričeli lani ter bodo letos nadaljevali. To mlado društvo se je čudovito hitro utrdilo ter dokazuje, kako moč ima ruščina tlo slovanskih src in kako tesne so krvne vezi, ki družijo na> Slovane. Bog daj ruskemu kružoku v Ljubljani tudi v bodoče najlepše prospe-vanje in razcvitanje. * Podpor a. Poljedelsko miuister.^tvo je za vodovod v Zabavi v litijskem okraju dovolilo 1900 K podpore: 30°/0 stroškov prevzame dežela. * Občni zbor Vdovskega učiteljskega društva« in »Narodne šole« seje vršil predvčeraj v II. mestni šoli v Ljubljani. > Vdovsko društvo« ima premoženja 112.309 kron 43 stotink. G. Režek je bil vnovič izvoljen predsednikom društva. — »Narodna šola ima imetja 5022 K 41* st. Predsednikom društva je bil zopet izvoljen g. A. Kazinger. * VI. d i r k e kluba slov. bicikli-stov »Ljubljana« se udeleži več znanili hrvatskih dirkačev ; rudi iz Belegagrada dojdejo k tlirki mnogi dobri dirkači, ki doslej še niso štartali v Ljubljani. i Štajerske vesti. — Novo gimnazijsko poslopje so dne 18. t. m. otvorili v Ptuja. Seveda se je otvoritvena slavnost vršila v znamenju nemštva. Okolnost, da je ptujski gimnazij le zasluga slovenskega poslanca Hermana in da je dijaštvo na sedanjem gimnaziju — z iz-gubljajočimi se izjemami — izključno slovensko — ta okolnost je pač v očeh Nemcev docela brezpomembna, kakor jim je brezpomembno ali brezpravno sploh vse, kar je slovenskega. Namestnik grof Clarv je govoril le nemški — to se menda umeje ob sebi! — Isti dan so v Ptuju otvorili »nemški študentenheim« , katerega j e slavna »Sli d marka« vzela v svoje okrilje ter je oficijelno slavnosti prisostvoval dr. Neckerniann. Tudi gospod grof Clarv so čutili potrebo pokazati svojo »nepristranost« s tem, da so zvečer obiskali »Vereinshaus«. Razne vesti. Pretresljiv dogodek, ki spominja na glasovito Valentinovo sceno v Goethejevem «Faustu*, se je pred nekoliko dnevi pripetil v Parizu. V neki tamkajšnji pivarni je sedela vesela družba kakih 30 trgovskih pomočnikov iz uglednih tvrd k, ki so slavili rojstni dan tovariša Pavla B.-a, mladega \Vurttem-beržana, došlega v Pariz, da se popolno priuči francoščini. V dotični pivarni so nastavljene samo ženske-natakarice; a o tej priliki je manjkala najlepša in najbrlikejša izmed njih : vesela «Glu». Družba je govorila o njej, njenih veselih doživljajih J in ljubimskih zvezah, kar so se odprla vrata in lepa »Glu« je vstopila. Pozdravila je goste, kakor stare znance, a ko je ugledala Pavla B., je postala bleda ko stena : pa tudi Pavel je pre-bledel, skočil po koncu ter zavpil; < Ivana, ti ničvrednica® ! Se predno je kdo mislil na brambo. potegnil je revolver ter ustrelil «Glu» v prsi, ki se je tisti hip zgrudila na tla. »Glu» je bila Pavlova sestra. Oče je ugleden ravnatelj neke tovarne v \\Tirttembergu in Ivana je pred dvemi leti z nekim ljubimcem pobegnila od doma. Mati je kmalo umrla od žalosti in Pavel je našel svojo sestro pogreznjeno v blato in 3ramoto. Po sili prvega vtisa bolesti in jeze jo je teško, a ne smrtno ranil. Njega so aretirali. Brzojavna poročila. Šah perzijski na Dunaju. DUNAJ 22. (K. B.) Med včerajšnjim sijajnim denejem v čast šaha je cesar napil gostu. Godba je zasvirala perzijsko himno. Sah je odgovoril z napitnieo cesarju, na kar je godba zasvirala avstrijsko himno. Posvetovanje ministrov. DUNAJ 22. (Iv. B.) Skupne konference ministrov pod predsedništvom grofa Golu-clunvskega in udeležitvijo avstrijskega in oger-skega ministra-predsednika ter ostalih resort-ciih ministrov nadaljujejo danes v poslopju ministerstva za vnanje stvari. Ogrski minister na Dunaju. DUNAJ 25. (K. B.) Cesar je vsprejel o poludne ministra-predsednika pl. Szella v posebni avdijenci. —- Finančni minister pl. Lukaes je o poludne prispel semkaj. Pl. Appel na Dunaju. DUNAJ 21. (K. B.) Sef deželne vlade pl. Appel je danes odpotoval v Sarajevo. Skupno posvetovanje ministrov. DUNAJ 21. (K. B.) Pcpolu d ne je bila v ministerstvu za vnanje stvari skupna konferenca ministrov; predsedoval je grof Go-luchowski : navzoči so bili ministri Kallav", Korber, Szell, Bohm-Bawerk, Bali, Wittek, Lukaes in Hegediis. Vojna v južni Afriki. LONDON 21. (K. B.) »Standard« misli, da je vlada dobila ponudbe glede prodaje dohodkov od dovolila za kopanje rude v Transvaalu. Omenjeni list dostavlja, da s prodajo teli licenc bo možno pokriti večino vojnih stroškov. LONDON 21. (K. B.) »Dailv Tele- graph« javlja iz Lourenzo Manpieza : Buri so skušali razrušiti most pri Acovi, a ni se jim posrečilo in most jo ostal cel. LONDON 21. (IC. B.) »Beuterc javlja iz \Vvmburga, daje Steijn imenoval sodnika j Herzoga namestnikom predsednika v Oranju, j LOURENZO MARQUEZ 21. (K. B.) 'Buri stoje sedaj na hribovju proti Komati-poortu ; zapovedujeta jim generala Pinar in , Gotze. Burov je 3000 mož ; isti imajo dva \ topa in deset mitrelez. Vsaki dan pričakujejo Angleže. ' PRETORIJA 21. (K. B.) Maršal Roberte se je vrnil semkaj. Dan njegovega odhoda na Angleško še ni znan. LONDON 22. (K. B.) »Dailv Tele-graph« javlja dne 20. t. m. iz Lourenzo Marqueza: Most čez reko Kamati je razru-šon, železniška zveza pretrgana. Angleški konzul skrbi za to, da se most popravi ter spet za prične promet na nizozemski železnici. U staj a na Kitajskem. PARIZ 21. (K. B.) Francoski konzul v Kantonu je brzojavil včeraj, da so v bližini Kantona nastali nemiri. V pokrajini Suntai je razrušenih več krajev. Misijonarji so utekli. Podkralj je brez vsake moči. Konzuli zahtevajo, naj se dopošljejo čete. LONDON 21. {K. B.) Glasom brzo-jjavke v »New-York-Heraldu« iz Pekinga je bil objavljen cesarski dekret, ki naznanja prihod cesarja in cesarice udove v Taijangfu. ! Guverner v Sansiju je zapovedal, da je nabaviti potrebno svoto za zgradbo palače v Sinanfuju, kjer bo nova prestolnica. \VASHINGTON 20. (K. B.) »Reuter« javlja : Glasom danes došle brzojavne vesti 1 generala Chaffee-ja iz Pekinga, je oddelek čet pod poveljstvom amerikanskega generala \Vilsona odišel z nalogo, da prežene bokserje iz jugozapadne okolice Pekinga. BEROLIN 21. (K. B.) >Wolff« javlja: Križarica »Hertle« z grofom Walderseejem na krovu je prispela danes v Vušung ter odpluje jutri dalje v Tsingtau. BEROLIN 21. (K. B.) Wolff javlja včeraj iz Takua: Ruski kozaki so spremili Li-Hung-Canga od kolodvora v cesarjevo palačo. Prošlo noč so s trdnjav v Peitsangu streljali na ruske pešce; o tem je bilo 25 mož ranjenih. Danes jutro so nemške baterije začele s kratkimi topi streljati na mesto. TONGKU 21. (K. B.) Li-Hung-Cang je prispel semkaj, ne da bi ga sprejeli s posebnimi častmi. Več ruskih in japonskih častnikov ga je obiskalo. Pozneje se je Li-i Hung-Čang delj časa posvetoval z admiralom Aleksejevim na krovu neke ruske vojne ladije. Podkralja je spremljala ruska straža ! in sedem oseb iz njegovega spremstva; poslednji niso bili oboroženi. Li-Hung-Čang je s posebnim vlakom nadaljeval svojo pot. VOKOHAMA 20. (K. B.) General Ja-maguhoi brzojavlja dne 16. t. m. iz Pekinga : Japonci so včeraj pri Helangfangu napadli oddelek bokserjev, jih razpršili in ubili kakih 20 mož. V nedeljo je princ Tsing odposlal to-le brzojavko, ki bi se jo naj izročilo Li-Hung-Cangu, kedar pride v Tien-tsin: »Prejel sem Vašo brzojavko. Velesile Vas bodo čuvale. Pojdite terej iz Tientsina nemudoma v Peking«. PEKING 21. (K. B.) Reuter javlja: Oddelek Angležev in Amerikancev je danes zapustil Peking v svrho rekognosciranja dežele od Pekinga proti zapadu, da zagotovi dovažanje živil. Nemški oddelek odide jutri Angležem v pomoč, oboje čete napadejo Pataču, kjer se baje nahaja mnogo kitajskih vojakov. LONDON 21. (K. B.) »Times« javljajo ! iz Hongkonga, da si podkralj v Šantungu ; prizadeva na vse mogoče načine, da bi v svojem okraju vzdržal mir. Isti list javlja dne 17. t. m, iz Pekinga: Amerikanska četa se je podala v Sunihien. 25 milj od Pekinga proti severovzhodu, da čuva tamošnje kri-stijane. Japonci so zasedli železniško postajo Hung-Toun pri Fengtaiu ter nameravajo, združeni z Amerikanci, popraviti železnico. Kakor je bilo pričakovan, je ruski poslanik odložil svoj odhod za nedoločeno dobo. DUNAJ 21. (K. B.) C. in kr. povelj-ništvo vzhodno-azijske eskadre brzojavlja : Linijski lieuteuiint Susteršič je z etapskim oddelkom iz Tientsina in stražo zastave iz Takua, skupaj 1 častnik, 3 kadeti in 45 mož, j ter z Nemci in Rusi dne 20. vzel severno trdnjavo v Peitsangu. Zajedno z nemško za-■ stavo so nad glavnimi vrati razvili tudi naš prapor. Pozneje so Rusi zaplenili 21 topov in postajo za užiganje rovov. Kadet Pap s ces. ladije »Aspern« je mrtev, podporočnik De-meter in kadet Lukas sta lahko ranjena, 12 mož je težko ranjenih. Ces. ladija »Elisabeth« je odplula v Nagasaki ter se postavila našemu poslaniku na razpolago. VVASHINGTON 21. (K. B.) Po dana- šnji seji ministerstva se je slišalo v uradnih krogih, da je vlada glede Kitajskega vprašanja dospela do odločitve, katero objavi, kedar bo ista priobeena velevlastim. Znano je, da so sestavljene tri note, ki se bavijo z nemškim in ruskim predlogom ter z zahtevami kitajske vlade in da je amerikanski po- slanik Conger prejel pooblastilo, da se pogaja s princem Tsingom. LONNON 22. (K. B.) »Daily Tele- graph« je izvedel iz najboljšega vira v \Va-shingtonu, da je vlada Zjedinjenih držav prijazno, a odločno (odklonila podpiranje nemškega predloga, da bi bilo kaznovanje neznanih uradnikov neobhodni pogoj pogajanju. Vlada pa naglasa, da hočejo Zjedinjene države istotako kakor Nemčija gledati na to, da se bode kaznovalo zločince. Pravijo, da ni gotovo, ali sproži amerikanska vlada v očigled nemškega predloga nasproten predlog ali pa samo spremembo istega. LONDON 22. (K. B.) »Times« javljajo iz Pekinga: Angleške čete so t iko skrčene, da je bilo za kaznovalno ebšpedicijo, ki je imela bokserje pregnati iz nekega svetišča, na razpolago le 400 mož pešcev in 50 konjenikov. Morali so torej odložiti ekspedicijo. Sedaj so se zvedele avtentične vesti o pobijanju amerikanskih, angleških in francoskih misijonarjev, žen in otrok v pokrajini Shanti, kar je provzročilo veliko strahu. ... Vse misijonarsko delo od Pekinga do ! Rumene reke je uničeno. —- i Trgovina in promet. Uvod v nauk o trgovini. II. del. Trgovina z blagom. Četrti poglavje. Cene blaga. (Dalje.) Kar se tiče dobičkov in zgub na efektnih borzah, imajo končne (definitivne) zgube navadno le tisti, ki morajo o neugodnem času prodati svoje efekte, zlasti pa tisti, ki so si bili nakupili efektov (vrednostnih papirjev) z izposojenim denarjem ali pa špekulirajo z diferencami (razlikami) v kurzih (igrajo na diference) ; mnogokrat doleti ista usoda ljudi, ki posojujejo svoj denar v take svrhe. Kdor pa razpolaga z velikimi glavnicami, lahko pretrpi take neugodne dobe; iz tega sledi, da se vsled močnega gibanja na efektnih borzah navadno velika premoženja še pomnože, doČim mala premoženja navadno zginevajo v velikih. Kupne in prodajne cene, kakor nastajajo dan za dnevom vsled ponudeb in povpraševanja* so tržne, dnevne cene ali kurzi. Po istih presojamo premoženja, kajti iste znaČijo svoto, katero vdobimo v dotični dobi za blago, ne glede na to, ali se morda pozneje pokaže, da so bile te cene le slučajno tvorbe. Vse okolnosti, ki skupaj uplivajo na tvorbo cen, imenujemo konjunkturo (lat. conjunctim = skupaj, združeno). Trgovci, oziroma producenti, govorijo o ugodni ali neugodni konjunkturi, v kolikor je prodajanje ali pa tudi kupovanje blaga lahko, ali težavno ter se vrši ob ugodnih ali neugodnih cenah. O tem se dotičniki seveda ozirajo na prometni dobiček. Spek ulacija (opravičena) zapopada prevdarjanje vseh okolnosti, ki zamorejo pro-' vzročiti spremembe v cenah ter uporabljanje I konjunktur v svrho nakupovanja blaga o ko-i kor mogoče nizkih — in prodajanja blaga o j kolikor mogoče visokih cenah. (Beseda spe-i kulacija prihaja od lat. specula = opazo-! valni ca, lina.) Krize (od gršk. krisis = odločitev) so razdobja v gospodarskem življenju, v kateri h se pojavljajo posledice nepričakovanih neugodnih dogodkov in zagrešenih zmot (preve-i like produkcije, krive spekulacije) ter pro-vzročajo reakeijo (nasprotno gibanje). Za trgovce je vsaka kriza velikega pomena, kajti že nastale in še preteče zgube podirajo zaupanje v plačevitost (solventnost) trgovcev ter se vsled tega odpoveduje mnogo izposojil. Marsikateri trgovec mora potem svoje blago prodati za vsako ceno, da lahko spolni svoje obveznosti. V takih slučajih nima denar več le pomena prometnega sredstva, ampak tudi pomen mnogo zaželjenega blaga. Ker potrebujejo v istem hipu vsi denarja, poskoči njegova vreduost^ neprimerno, cene blaga pa neprimerno padajo. Ta napetost poneha še le, ko so minili najvažnejši roki za Jplaeila (plačilui dnevi, n. pr. okolo Jprvega) ter se je na trgih začelo pojavljati omejevanje produkcije. Avstro - ogerska zunanja 'trgovina. Meseca avgusta t. 1. je znašal uvoz v avstro - ogersko carinsko ozemlje 129.8 milijonov kron, t. j. za 3.7 milijonov več nego lani v isti dobi; izvoz je znašal istega me- seca 162.7 milijonov, t. j. za U.6 milijonov \vo nego lani. Naša trgovinska bilanca je '>ila tega meseca torej aktivna (več izvoza nego uvoza) za 32.^ milijonov proti 27 milijonov lani. — Od januvarja do konca avgusta je znašal uvoz 1117 milijonov ( '-37.o), izvoz pa 1223*1.' milijonov ( 39) : trgovinska bilanca je torej aktivna za 106.1* milijonov (proti 10;~>.2 milijonov lani.) Nizozemske finance. Kakor poročajo iz Haaga, izkazuje proračun za leto 11*01 primanjkljaj v znesku 5l/t milijono goldinarjev. Listnica uredništva. N a r o d n e m u del a v c u : Vaši želji je bilo ustreženo v predvčerajšnji številki, torej že poprej, nego sino prejeli Vaš list. Da j nismo takoj dali potrebnih pojasnil glede rc-; klamaeijskega postopanja za volitev v V. ku-: rij i in smo se omejili na razglašen je tega, ! kar je razglasilo namestništvo, je bil vzrok v ! tem, da smo sami bili v nejasnem in sinomo-| rali še le iskati informacij. Dopisniku »Iz dolenjskega m e-! st;u : Vašega »Odprtega pisma« ne moremo priobčLi. Oprostite! Razmere so že lake, da i bi se to pismo gotovo krivo tolmačilo in bi nam od izvestnili stranij, kjer nas imajo, ka-' kor znano, posebno radi, ročno prišlo očitanje, d a s m o si sami napisali to — reklamo o z i r. hvalo! Zagotovljeni pa bodite, da nam bo Vaša sodba le v spod-bujo, da bomo vstrajali v smeri, o kateri smo uverjeui, da je rodoljubna. — Hvala in pozdrav ! K uja v, pristen, navaden angleški sladkor dobiva se edino v moji zalogi ter ga ! prodajam po zelo ugodnih cenah. Priporočani se Anton Godni g, trgovec. Via Nuova. Paziti na ponarejanja. i______ | POZOR! P0Z0H! Domača obrt. Velika zaloga raznovrstnega pohištva. Iz odlikovanih tovarni Solkana in dotiče Antona Černigoj-a sit nahaja v Trstu, Via di Piazza vec-Chia (Rosario) Št 1. na desni strani cerkve sv. Petra. Cene brez konkurence. i '_ joeo&eooeeeeeoecj {Zaloga in tovarna | X W pohištva vsake vrate K 3 Alessandro Levi Mm r Mi 8 W Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). W w Bogat Izbor ▼ tapetarijah. zrcalih In W O slikah. Ilustriran cenik grotla li franko (J Q vsakemu na zahtevo. > Q w Cene brez konkurence. O w Predmeti stavijo se aa brod ali ielo- w W znico brez da bi se za to kaj zaraiaaao. Q 1W OBUVALA! f 2 PEPI KRAŠEVEC ) J pri cerlrn sy. Petra (Piazza Rosario pod liadsito šolo) * J priporoča svojo t ^ bogato zaJogo raznovrstnega obu- P J vala za gospode, gospe in otroke 1 f Poštne naročbe se izvrše v tistem dnevn. k Odpošiljatev je poštnine prosta. t Prevzema vsako delo na debelo in drobno P ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo ia p točnostjo po konkurenčnih cenah. r Za mnogobrojno naroČbe se priporoča P Josip St&ntift P čevlj. mojster ) Velika zaloga uliflmi pohištva in taiiecarij OOOOOOO od ooooooo Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San Glovanni hšt. 5. (hiša Dlan*), BV Absolutno konkurenčne cone. Moje pohijtrv donese srečo. Br. 3111». Pnzin, 20. septembra 10OO. Oglas jeftimbe. U sredu dne o. oktobra tekoče godine biti če u obćinskom uredu u Pazinu od 10. sata predpoludne do 12. sata o poludne javna jeftimba za dostati najpovoljnijim n udi ocem izpod niže naznačenih odvjetnih ciena, sliedeča gradjevna poduzeća, i to : 1. gradnju školske kuće u Lindaru za iznos 11.000 kruna; 2. gradnju školske kuće u Kašćergi za iznos 8877 kruna i 50 stot. 3. gradnju župne crkve u Cerovi ju. za iznos 81 (»(i kruna. Nudioei će na početku jeftimbe imat položiti u ruke ravnatelja iste u ime vadija iznos od' 5% dotične jeftimbene ciene. Taj iznos vratiti će se na svršetku jeftimbe svim osim poduzetnikom, kojim će zadržati u ime jamčevine do sklopljenja ugovora. Gradjevni nacrti i troškovnici mogu se razgledali kroz uredovne sate u ob-ćinskoinu urodu u Pazinu, gdje se mogu takodjer doznati i uvjeti poduzeća. Občinski glavar: Dr. K u r e 1 i ć. Imamo še štiri vinske stiskalnice (preše) leto« oddati. po nizkih cenah, tudi na obroke. Schivitz & Comp. ul. Zonta št. 5., Trst. KvizAova KrepCalna tena za M 8 zlatih. 19 srebrnih ko lan j. 30 Q častnih tn zahvalnih diptom. o CD a 0 1 "o •a © H C O Rabi se že skoro 40 let v dvornih konjlšnieali ▼ veijili vojaških in civilnih hlevih za krepčanje pred z velikimi in po istih, kadar si konj iiopo izpahne, • otrpnjenosti kit itd. Ista ustosoplja konje v izredne napore pri dirkali. — Pristna je le se zraven Btoječo varnostno znamko ter je na prodaj v vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogerske. Glavno zalogo ima Fran Ivan Kmrizda, c. kr. avstr. ogerski. kralj, rumtinski in knežje bolgarski (tvorni zalagatelj. Okrožno lekarnar, Koraeuburg prt Unnaju. GORIŠKI LJUDSKI POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v (i ori j? i Gosposka ujica hšt. 7., L nadstr v lastni Mil. --- Hranilne vlogo sprejemajo se od vsacega, če tudi ni elan društva in se obrestujejo J)U 41/2°/0, ne da hi se odbijal rentu i davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na nienjice po »> °J0 in na vknjižbe po r>l/i°/0-Urad lije vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do Ji. ure popol. nizven nedelj in praznikov. Stanje ton. m leta 1899. okroglo K. 1,400.000. Poštiio-hrau. račun Str. 837.315. Novoporočenci pozor! zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam. in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del-Anton Breščak, Gorica, Gosposke ulice štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. Proda se štaeuna z mešanim blagom v jako lepem kraju ob železnici blizo Trsta, pod jako ugodnimi pogoji. Več pove upravništvo tega lista via Molino piccolo Št. 3, IT. nadstrop. Čestitam in se radujem z Vami na tako dobrem izdelku piše odličen trgovec, gospod I. Prelog iz Trsta, prvi kranjski tovarni testenin: Žnideršič in Valenčie v II. Bistrici. Original tega lista z d je 21. januvarja t. 1. vsakemu na ogled. S * n H x Carl Greinitz jfeffen Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2. Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbarstvo traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč peči in štedilna ognjišča Minjsio, namizno in lišno opravo, železne metile m pred opjem varne blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. Ljulljaista kreditna laika • a naznanja najuljinhieje, t v« in zdravniki priporočajo Želodčno 4. tinkturo lekarnarja piccoli v Ljubljani dvornega založnika Nj. Svetosti papeža kot želodec krepčujode in tek vzbujajoče, dalje kot prebavljenje in telesno odprtje pospešujoče sredstvo, posebno onim. ki trpe 11:1 navadnem telesnem zaprtju. H Raztfja se proti pa? zelju v Sicatiiicak do 12 in nt si^ieničic. Posojila na vrednostne papirje z zmernimi obrestmi. Vnovdevanj e kuponov, izžrebanih zastavnih pisem jn srečk. Sprejemanje vrednostnih papirjev v shrambo in oskrbovanje, kakor tudi v revizijo izžrebanih številk i. t. d. Natančneja pojasnila se radovoljno dajejo ustmeno ali pismeno. Ravnateljstvo pijanske treflitne bank „Viktorija" moderci za gospe in gospice po 50. 70 n ve., 1 irld.. 1-25. l-:}0. 1-50, 1-80, 2-30, *—, i n 4*'2o Velik izbor vseli predmetov za pomlad in leto, volneno blago, perkal za obleke in srajce, cefir in oxford, Iawn-tenni$, satinets gladki, tiskani in mrežasti, vsakovrstni svileni predmeti z:i obleke in kinčanje. velik izbor čipek. trakov, zavratnikov. modnih specijalitet vsake vrste, rokovic iz svile, niti in kože, dežnikov. Velik izbor perila dobiva se v mannfattnrnej zalogi JAKOBA KLEMENCA V TRSTI". — ul. Sv. Antona st. 1. — V TRSTI Na r,aktevanje odpošljejo se uzorci z dotičniini cenami post. prosto Tržaška posojilnica in hranilnica jegisrrcvana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica!. Hranilne uloge se sprejemajo o—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—1*2 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—i popoludne. Posino Hraniinični račun 816.004. Trev.-obrtna »trovana zatea z neomejenim jamstvom. V GORICI, semeniska nI. št. 1.. I. nadstr. ---- Obrestuje hranilno vloge, stalne, ki s. nalože za najmanj jedno leto po o°/0, navadne po 4V2°/0 in vloge na Conto- corrent po 3.60°/o- Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 1 Oletno-odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Dele/i se obrestujejo po 6.15%- \ plačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.30ti. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od.o—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od D—12. dopoludne. jtfartin jftarc priporoča slavnemu slovenskemu občin-j stvu svojo gostilno j„AM'antica lavandaia" a**" ulica Imlustria štv. pri Sv. Jakobu ; ;toči izvrstno istrsko in dalmatinsko črno, j vipavsko belo vino ter Koslerjevo pivo. j Izvrstna kuhinja, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili.