■f - . ■
Prvi slovenski dnevnik v
Zjcdmjcnih državah, lihaja vsak dan
nedelj m praznikov.

Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v cAmeriki.
The'first Sk>venic Daily in
the United States. Issued every day* except Sunday and Holidays*
rtSAXHX: 1*7»
Entered
Second-Clam Matter, September 81, 1903, at the Poet Offiee at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1879
HO. »9. — ŠTEV. 99.
NEW YORK, MONDAY, APRIL 27, 1908. — V PONEDELJEK, 27. MAL. TRAVNA, 1908.
volume xvx — letnik XVX
Beg v Evropo. So vedno izseljenci.
inozemci Se vedno beže v
velikem številu v evropo, od kjer so p r i š l l
Od 1. januarja jih je odpotovalo 228
tisoč proti 75.000 v mino-lem letu.
Statistična izvestja.
Medtem ko je pričelo izseljevanje v Evrcpo v novejšem času nekoliko popuščati, tako da je vse izgledalo tako, kakor da se vračajo stari normalni časi, pričeli so inozemski delavci tekom minulega tedna zopet v velikem številu potovati nazaj, od kjer so prišli. Inozemci, ki potujejo sedaj nazaj v njihovo domovino, potujejo večinoma v luke Sredozemskega morja in sieer v prvej vrsti radi tega, ker je sedaj vožnja v imenovane luke postala izredno po eeai. V tednu, ki se je končal dne 24. aprila, odpotovalo je v medkrovju v Evropo 23,962 potnikov, d oči m jih je teden popre je potovalo le kaeih deset tisoč. Sedaj jso zopet vsi parniki, ki plujejo v Evropo polni potnikov medkrovja in istodobno so tudi kajite zasedene.
Od 1. januarja nadalje do 24. apr. potovalo je v Evropo 227,761 potnikov medkrovja, dočim jih je v istem času minolega leta potovalo le 75,000.
Od 1. januarja do 24. aprila je pri-Slo iz Evrope v Ameriko le 134,831 naseljencev, dočim jih je prišlo v istem času prejšnjega leta 362,000.
Naselniški komisar Watchorn, ki je nedavno potoval v Italijo, kjer je v Rimu tudi obiskal papeža, se vrne te dni v New York s parnikom Lusitania
Pol milijona ukradli na newyorski pošti.
ZGINOLI STA DVE VREČI, V KO-JIH JE BILO POL MILIJONA DOLARJEV.
Jedna vreča je bila namenjena v St. Louis, druga v Brooklyn.
ŠE NEPOJASNENE VESTI.
London, 27. aprila. Londonska poštna oblast je dognala, da sta bili v druge j polovici minolega meseca v New Yorku ukradeni dve poštni vreči, kteri sta bili od tukaj poslani v Ameriko. V obeh vrečah je bilo raznih vrednostnih listin in druzih vrednostnih predmetov v sknpnej vrednosti v znesku $500,000.
Kakor se semkaj poroča, je bila jedna vreča namenjena v St. Louis, Mo., in so jo iz Anglije poslali v A-meriko s parnikom Majestic, kteri je dne 26. marca dospel v New York. Druga vreča je bila namenjena v Brooklyn in je bila odposlana s parnikom Philadelphia, ki je dospel v New York dne 29. marca. Obe vreči sta zginoli, ko so ju peljali iz parni-kov na newyorfiko pošto. Dokazano je, da sta bili obe vreči izročeni imenovanima parni koma. O tatvini so oblasti dosedaj molčale, ker se je o tem vršila preiskava.
Je li londonska pošta o tem obvestila newyorško, dosedaj še ni bilo mogoče dognati, kajti na newyorSkej poŠti nečejo dati nikakih tozadevnih informacij. V New Yorku se trdi, da imenovani vreči nista bili sprejeti.
Za $24.00
v Trst ali na Reko
bode peljal novi paroik na dva vijaka
MARTHA WASHINGTON. Kdor rojakov ieM potovati s tem parna] se takoj oglasi pri: FRANK BAK8ER 00., 109 Greenwich St^ New York, aH
9104 BL Olažr Avemie, V. H,
Nesreča na Oceanu. 1 St. Paul in Gladiator.
POTNIŠKI PARNIK ST. PAUL OD AMERICAN LINE IN ANGLEŠKA KRIŽARKA GLADIATOR STA SKUPAJ ZADELA.
Pri tem je bilo le malo ljudi ubitih. Na potniškem pamikn ni ranjen nihče.
VOJNA LADIJA POŠKODOVANA.
Southampton, 26. aprila. Parnik St. Paul od American Line, kteri je včeraj popoludne odplul iz tukajšnje luke proti New Yorku. je pri otoku Wightu v snežnem viharju zavozil v angleško križarko druzega razreda Gladiator, ktera se je potopila. Prva poročila so zatrjevala, da je pri tem kaeih trideset mornarjev angleške križa ike utonilo, toda glasom kasnejših poročil je število žrtev le majhno. Podrobnosti o nesreči pa dosedaj ni bilo mogoče dognati, kajti radi slabega vremena se bode to zamoglo zgoditi Šele danes.
Na parniku St. Paul ni bil nihče ranjen ali celo usmrten, toda tri trupla mornarjev imenovane vojne ladije je dosedaj morje vrglo na kopno. Nek častnik angleške vojne ladije, kteri je skušal plavati na kopno, tje ni prišel in je na poti brezdvomno utonil. Ra-zun teh nesrečnikov se pogreša še nekoliko mornarjev.
Ko je parnik St. Paul ostavil svojo luko, je bilo vreme ponekoliko ugodno, toda ko je prišel na odprto morje, nastal je snežni vihar, kteri je bil tak, da se ni nikamor videlo.
Med vožnjo se je nakrat pojavila pred parnikom neka ladij-a, ktera je bila, kakor se je pozneje dognalo, angleška križarka Gladiator, ki je bila tam zasidrana. Parnik St. Paul je pričel takoj z vso silo pluti nazaj, vendar je pa bilo že prepozno, tako da ni bilo mogoče več pluti memo vojne la-dije in tako je parnik St. Paul z vso -ilo zavozil v sredo vojne ladije. Parnik se je stresel in vsi potniki so v -trahu prihiteli na krov. "Mornarji so v par minutah pripravili pet rešilnih čolnov za vsak slučaj, toda Čolnov ni bilo treba rabiti za svoje ljudi, pač pa 7.3 mornarje angleške križarke Gladiator, za ktero je bil udarec osode-poln.
Križarka Se je pričela takoj potapljati, Na križarki je bilo videti kar najlepšo disciplino, kajti na kapita-novo povelje so se mornarji postavili v vrste, kakor hitro se je ladija pričela potapljati. Na povelje so mornarji odkorakali na kraj ladije in so se u-krcali v Čolne parnika St. Paul. Na ta način so se skoraj vsi mornarji rešili, nakar so jih odvedli v Yarmouth. Križarka se je potopila in sedaj je -videti od nje le vrhovne dele jamborov iz vode.
Na križarki je bilo 450 mornarjev, kteri vsi so se sreeno izkrcali; kapitan je bil zadnji, ki je ostavil svojo ladijo, ktera se je takoj nato potopila.
Parnik St. Paul se je nato vrnil v Southampton, kjer so se potniki izkrcali in se nastanili v raznih hotelih. Sedaj se bodo v sredo ukrcali na parnik Teutonik od White Star Line. Parnik St. Paul ni skoraj niti malo poškodovan, kar je zelo čudno. Malenkostno škodo so na parniku popravili >e predno se je vrnil v Southampton. Križarka Gladiator je bila namenjena le za uničevanje drugih ladij, kajti v vojnem času bi bila njena naloga. zavoziti v ladije, kterim se za-more približati, in sedaj je sama na ta način končala. Parnik St. Paul je pa s tako silo zavozil v križarko, da jo je skoraj prerezal na dva dela. Ob obrežju vse Anglije vlada sedaj tak snežni vihar, dt takega, že od leta 1881 naprej ni bilo.
Za nove vojne ladije.
Washington, 25. aprila. Senator Piles iz države Washington je predlagal v zvezinem senatu, da se grade štiri oklopnice, kakor določa tozadevni predlog. Senator Hale je skušal storiti vse, da bi prišlo takoj do glasovanja, ker se je pa pet senatorjev oglasilo k besedi, moral se je ndati predlogu, da se vrši glasovanje kasneje. Ta čas bodo prijatelji predsednika porabili za agitacijo imenovanega predloga za gradnjo štirih novih oklopnie.
Posledice tornada v južnih državah.
V	MINOLEM TEDNU SO TORNADI V RAZNIH JUŽNIH DRŽAVAH DELOMA RAZDEJALI 46 MEST.
V	kolikor je znano, je bilo 350 ljndi
ubitih in 1200 ranjenih.
ŠE VEDNO POMANJKLJIVA POROČILA.
New Orleans, La., 27. aprila. Sele danes je mogoče uvideti saj deloma velikansko škodo, ktero so napravili tornadi minoli petek v raznih krajih na jugu. V kolikor je dosedaj za gotovo dognano, je bilo tem povodom 350 ljudi ubitih in najmanj 1200 več ali manj ranjenih. Nad tisoč ljudi je zgubilo svoje domovje in v 46 mestih so-napravili tornadi velikansko škodo^ ker so ta mesta deloma razdejana, tako da škodo dolgo ne bode mogoče popraviti. Med temi navedbami še niso vpoštete one škode, ktere so napravili tornadi na nasadih bombaža, kterih je vse polno opustošenih.
Koliko ljudi je bilo tem povodom ubitih, ne bode nikdar mogoče natančno dognati, kajti med ubitimi je nad tristo zamorcev, kterih mnogo so jih pokopali, ne da bi njihova imena uknjižili. Mnogo mrtvaških listin se je izkazalo za neveljavne in poleg te-?a tudi poročila še vedno niso popolna. Vsekako pa bode število ubitih ljudi doseglo najmanj 350.
Prvi tornado je pričel divjati v petek zjutraj po severnej Louisiani, Mississippi in Tennessee, dočim je drugi divjal istega dne v osrednjej Loui siani in Mississippi ju. Slednji tornado je divjal tudi v Georgiji in Ala-bami.
drzni roparji.
Štirje roparji so zaprli člane nekega kluba in prostore oplenili.
Hot Springs, Ark., 25. aprila. Nepoznani roparji so izvršili drzen čin napram članom milijonarskega kluba Indiana na Central Avenue v tukajšnjem mestu. Štirje zakrinkani roparji so prišli iz gorovja skozi okno v imenovani klub, da so se postavili kakor dečki ob steoe, nakar so ropar ji oplenili vse sobe kluba. Koliko so tatovi odnesli, dosedaj še ni znano, vendar se pa zatrjuje, da so dobili najmanj $5000 in največ $10,000. Gostom kluba niso roparji nič zalega storili, toda morali so jeden za drugim oditi v neko stransko sobo, v katero so jih potem roparji zaprli in mirno odšli. Yse to so roparji tako mirno in hladnokrvno izvršili, da o tem drugi ljudje, ki so bili v kavarni imenovanega kluba, niti opazili niso. Nek zaprti gost je končno zlezel skozi gorenje okno sobe, v kterej so bili zaprti, in je naznanil ono, kar se je ravnokar zgodilo. Roparji so pa bili naravno že na varnem in o njih dosedaj ni bilo mogoče najti niti duha niti sluha.
OSODA MODELA.
Njena slika je na dolarjih, toda ona v nbožno hišo.
Binghamton, N. Y., 25. aprila. V nbožno hišo countyja Broome so do-vedli gospo Carolino Williams iz Kirfcwooda. Vsled starosti in siromaštva je bila prisiljena priti ▼ nboino hišo in na njenem obrazu ni opaziti niti najmanjšega sledu njene nekdanje lepote, kajti nekoč je bila ona za model ženske glave, ktera je naslikana srebrnih dolarjih.
Mrs. Williams je bila rojena Carolina Scott. Kmalo potem, ko se je poročila, se je pričela državljanska vojna, na ktero je odSel tudi njen mož, ne da bi se še kedaj vrnil. Vsled tega je morala skrbeti sama za-ee in tako je priila nekoč za kruhom v Philadelphijo, kjer je bila za model za fiensko sliko, ktero -vidimo dandanes na vsakem srebrnem dolarju.
Stoletnica newyorske katoliške škofije.
VČERAJ SO SE PRIČELE TOZADEVNE SLAVNOSTI, KI SODO TRAJALE VEČ DNI.
Včeraj so se pričele v našem mestu slavnosti v proslavo stoletnice obstanka tukajšnje katoliške škofije sv. Patricka, in sicer s tem, da so se v imenovanej, kakor tudi v vseh katoliških cerkvah New Yorka, vršile zahvalne službe božje. Mnogo hiš v mestu je okrašenih z zastavami, zlasti pa one, ktere se bavijo s prodajo eerkvenih potrebščin. Med ameriškimi zastavami je opaziti tudi papeževe rumeno-bele in včeraj je bilo po-vsodi videti mnogo ljudi, kteri so šli v razne katoliške cerkve, ktere že dolgo niso bile tako polne, kakor povodom jubileja.
Povsem naravno je, da se je glavna slavnost vršila v katedrali na 5. Avenue, ktera je bila tem povodom razkošno okrašena. Pred cerkvijo so visele velikanske ameriške zastave, ktere je bilo tudi opaziti med visokimi stolpi. Od ranega jutra do večera je bilo videti mnogo ljudi, kteri so prihajali in zopet odhajali. Pri maši je bilo več kot 4000 ljudi, tako da so imeli oni, ki odkazujejo sedeže, obilo opraviti. Mašo je pel škof zajedno s svojim gostom, kardinalom Logue, iz Irske, ki je bil oblečen v rudečo svilo v 15 čevlji dolgo vlečko, ktero so nosili za njim v belo oblečeni dečki.
Slavnostni govor je govoril nadškof Farley, kteri je opisal vso zgodovino naše škofije.
Na koru so peli samo možki in dečki, in sicer tako krasno, da tacega petja v našem mestu še ni bilo čuti. Najbolj so ugajale gregorijanske pesmi.
• * «
Kako lepo se je v New Yorku razvilo katoličanstvo, nam najbolj dokazuje dejstvo, da ob koncu revolucije newyorski katoličani še niso imeli ni jedne cerkve, ktera bi bila izključno njihova last. Šele leta 1785 je španski poslanik Don Diego de Guardoqui postavil temeljni kamen za prvo ka-toško cerkev na Barclay Street. Leto kasneje so tu postavili cerkev sv. Pe tra, ktera še dandanes stoji na onem mestu, dasiravno je prenovljena.
Škofijo so dobili Newyorčani šele leta 1808 in tedaj so zgradili tudi škofijsko cerkev sv. Patricka, ki je stala med Bowery Road in Broad-wayem. Ta cerkev stoji danes v sredi italijanskega dela mesta in je znana pod imenom prokatedrala, koja še vedno stoji na Mott Streetu.
V obeh imenovanih zgodovinskih cerkvah so se včeraj vršile posebne zgodovinske slavnosti.
Viharji na severu.
Omaha, Neb., 25. aprila. Glasom poročil iz severnih krajev Nebraske je v minolej noči divjal tam pravi tornado, kteri je razdejal dvanajst £ar-merskih hiš in 20 druzih poslopij. Pri tem je bilo tudi nad dvajset glav goveje živine ubitih. Štirinajst osob je bilo ranjenih.
Sioux Falls, S. D., 25. aprila. Tornado, ki je divjal po Spring Valley, je razdejal 22 poslopij. Ubit ni bil pri tem nihče.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za 10.35 ............ 50 krem.
za 20.45 .............100 kron.
za 40.90 ............ 200 kttm.
za 102.00 ............ 600 bom.
sa 204.00 ............ 1000 kra.
sa 1017.00 ............ 6000 krm.
Poitarina je všteta pri teb vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo bnm vinarja odbitka.
Nate denarne poifljatve izplačaj* c. kr. poštni hranilni nrad v 1L de 18. ink
Denarje nam podali je naJprflM noje do $28.00 ▼ r*ovinl t pzipere-Sensm ali nglštHnmm ptsrnn. večje «*e pe Dom—Hi Poeta! 1ta* Order aH pa Inr Yecfc Bank Drafl.
nos M»m oo„
109 fliwii flt, i«t Ink, . «1M flfc (Mr ▲<**. M. M
Proti Karagjorgjevičem. Proslava Obrenovičev.
PRI SLAVNOSTNEJ SLUŽBI BOŽJI JE NEK DUHOVEN V SRBIJI IZJAVIL, DA SO KARAGJORGJE-VIČI MORILCI
Zajedno je na vse pretege hvalil dinastijo Obrenovičev.
VESTI IZ SRBIJE.
London, 26. aprila. Iz Srbije, oziroma iz Belgrada prihajajo v novejšem času vznemirljive vesti, ktere so take, da se politični, krogi resno bavijo z vprašanjem, koliko časa bode dinastija Karagjorgjevičev še ostala na krmilu v Srbiji. Na dvoru so sicer me-rodajni še vedno nasprotniki Obrenovičev, oziroma oni, ki so provzročili smrt kralja Aleksandra in njegove Drage, toda njih nasprotniki postajajo dan za dnevom bolj drzoviti in sedaj so pričeli kar javno govoriti, da bodo Karagjargjeviče pregnali in Srbijo zopet skušali izročiti v pest avstrijskih čifutov, kteri bodo dali izda-jicam kake vrste komisijo, ako sploh pride do tega. Vsled tega- je sedaj tudi naloga Avstrije, pošiljati o Srbiji v svet slabe vesti, kterim naravno ni verjeti, kajti Avstrija ne more preboleti dejstva, da odkar so Karagjargje-viči na krmilu, Avstrija v Srbiji nima kaj opraviti.
Tako se sedaj poroča, da je moral kralj Peter minolo nedeljo na lastna ušesa v cerkvi poslušati, kako ga je nek vojaški duhoven Črnil in obsojal. Sedaj je minolo ravno sto let, ko so Srbi pod slavnim Milošem uprizorili ustajo proti Turkom in vsled tega je duhoven pričel slaviti Obrenoviče, kajti Turki so morali izročiti baš pred sto leti Belgrad knezu Mihajlu Obre-noviču. Med drugim je duhoven pokazal tudi na grob imenovanega kneza in tem povodom dejal, da je Mihajlo dal dedščino Srbije zopet Srbiji, da je pa kljub temu padel kot žrtev najetih morilcev, ktere je potem v pričo sedanjega kralja proklel in pričel hvaliti dinastijo Obrenovičev. Kralj Peter je sedel mirno na svojem stolu.
Duhoven bode sedaj vsled tega govora gotovo odslovljen.
To poročilo prihaja iz Avstrije in radi tega mu naravno ni mnogo verjeti, kajti Avstrija škoduje Srbiji kjerkoli more.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE.
Dne 10. maja prirede nasi diletantje v Narodnej Budovi igro "Rokovnjače".
Dne 10. maja t. 1. prirede newyor-ški slovenski diletantje po dolgem času zopet enkrat v češkej Narodnej Budovi na 73. ulici, med 1. in 2. Ave., slovensko predstavo, in sicer so sklenili prirediti prekrasno igro "Rokovnjače". Za igro so se izvrstno pripravili, in kakor smo se pri skušnji, ktera se je vršila včeraj, prepričali, zamoremo že sedaj trditi, da bode igra kar najlepše uspela, kajti vsak pojedini se je potrudil, da bode igral svojo ulogo dovršeno in popolno. Zanimanje za predstavo je v newyorski slovenski koloniji, kakor tudi med rojaki v okolici in bližnjem New Jer-seyu, velikansko, tako da smo uver-jeni, da bodo vsi sedeži razprodani, tem bolj, ker velja sedež zajedno z garderobo samo $1.
Predstava, ktero priredi klub Ilirija, se prične popoludne ob 4. nri.
Ustaja v Indiji.
Prva bitka.
V PRVEJ BITKI Z DOMAČINI SO ANGLEŽI ZGUBILI DVAIN-ŠESTDESET MOŽ.
Vrhovni poveljnik angleške vojske, « lord Kitchener, je odšel na bojišče.
TUDI PODKRALJ GRE NA BOJIŠČE.
Simla, Indija, 25. aprila. Med upornimi domačini raznih moh&medaaskih rodov v Severnej Indiji se ustaja proti angleškemu gospodstvu vedno bolj razširja in domačini so že večkrat napadli angleško vojsko, kterej poveljuje Sir James Will cox. Domačini so skušali že večkrat razdejati njegove zveze z ostalimi četami, oziroma s Pe-shavurjem. Včeraj so Angleži napadli sovražne čete z dvema kolonama, v kterih je bilo vse vojaštvo, koje imajo na razpolago.
Po vročem boju so se domačini u-maknili iz svojih pozicij.
Kasnejša brzojavka naznanja podrobnosti imenovanega boja in se glasi:
"V minolej noči so Angleži izvršili napad na Matto. Gromenje topov je bilo zjutraj slišati v Shabkadarju in s sovražnikom je imela največ opraviti brigada generala Andersona. Angleži so pri tem izgubili 62 vojakov, med kterimi je tudi več častnikov.
Lord Minto, podkralj Indije, kakor tudi lord Kitchener, vrhovni poveljnik vojske v Indiji, prideta semkaj še tekom današnjega dne, nakar prieno Angleži kakor hitro mogoče z ofenzivo proti zatiranim domačinom. Sir James Willcox ima na razpolago deset tisoč vojakov, oziroma tri brigade, kterih dve sta na meji, dočim tvori tretja razervo v Peshavurju.
Iz vseh krajev ob meji prihajajo poročila o vročih bojih, kteri se razprostirajo od Michnija kraj reke Kabul in vse do Abazaja ob reki Swat."
London, 25. aprila. Vlada je dobila uradna poročila o resnosti položaja, ki je nastal vsled ustaje mohamedan-skega prebivalstva v Indiji, vendar je pa upati, da bode ustaja kmalo končana. Položaj je pa radi tega postal bolj resen, ker so se domačinom pridružili tudi Afganistanci, kteri so sedaj vsled rusko-angleške zveze popolnoma neodvisni.
Domačini dobivajo potrebno orožje iz Afganistana, od kjer dobe tudi vse ostalo, kar potrebujejo.
Rojakom na znanje!
Pri pregledovanju upravniskih knjig smo opazili, da se mnogi naročniki niso odzvali našemu opomina glede naročnine za list, vsled česar smo bili primorani vsem onim, kteri za tekoče leto še niso naročnine ponovili, list ustaviti.
Zatorej vljudno poživljamo vse one rojake, kterim smo list ustavili, da naročnino čim prej ponove, da jim na ta način zamoremo vse zaostale številke dostaviti.
Dalje pa prosimo vse cenjene naročnike, da točneje naročnino vplačujejo, ker le na ta način nam je mogoče vsem zahtevam čitateljev Glasa Naroda ugoditi ter list redno dostavljati.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Iz Avstro-Ogrske, Kompromis z Ogrsko.
OGRSKI MINISTERSKI PREDSEDNIK WEKERLE SE ŠE VEDNO POSVETUJE NA DUNAJU.
O povišanju častniških plač se bodo posvetovali povodom zasedanja delegacij.
KAZNOVAN PROFESOR.
Omejitev dela. V Adama, Mass., Berkshire Mnfg. Co., ktera posluje že 18 let neprestano, je sedaj v prvič od svojega obstanka nadalje omejila delo. Štiri tovarne imenovane družbe so za teden zaprli in ta teden ee šele določi, po koliko dni ee bode nadalje delalo na teden. Skrajšanje delavnega šaaa velja sa 2600 delareev.
NESREČA V CANADI.
Zemeljski plaz je zasul mnogo ljudi in trideset jih je ubitih.
Montreal, Canada, 27. aprila. V malem mestecu Notre Dame de Sa-lette, 18 milj daleč od Buckinghama, se je včeraj, kakor se semkaj poroča, podrla zemlja in zemski plaz je zasul polovico imenovane naselbine. Pri tem je bilo 30 ljudi zasutih, kteri vsi so ubiti. Podrobnosti ni mogoče dobiti, kajti brzojavna in telefonska zveza z imenovanim mestecem je razdejana.
Skozi mestece se vije reka Lievre in za njo stoji precej visoka gora. Vsled deževja, ki je trajalo več dni, se je pričel sneg in led na gori topiti, tako da so veliki hudourniki tekli po gori navzdol. Na ta način se je tudi zemlja omehčala in tako se je del gore odtrgal in padel naravnost v mestece.
* -O	x
Za dvignenje vojne ladije Maine.
Washington, 25. aprila. V zastop-niškej zbornici je zastopnik Sulzer iz New Yorka vložil postavni predlog, vsled kterega naj kongres dovoli potrebno svoto za dvignenje vojne ladije Maine v havanskej Inki, ktero so baje Španci razstrelili, vsled česar je potem nastala špansko - ameriška vojna.
Dunaj, 26. aprila. Ogrski minister-ski predsednik dr. Wekerle, kteri se, kakor že poročano, mudi na Dunaju, da se z merodajnimi krogi posvetuje o sedanjej krizi na Ogrskem, se je posvetoval včeraj o povišanju častniških plae s cesarjem Fran Josipom v gradu Sehoenbrunnu. Ministerski predsednik in cesar sta se dalj časa posvetovala in potem so se nadaljevala posvetovanja med ogrskim ministerskim predsednikom Wekerlejem in avstrijskim vojnim ministrom, o kterih vsebini se pa dosedaj ni moglo mnogo zvedeti.
Kakor se v dobro poučenih krogih zatrjuje, je ogrski ministerski predsednik privolil v kompromis, kteri se bode sklenil na ta način, da se vprašanje o povišanju častniških plač preloži do prihodnjega rednega zasedanja delegacij. Baje se bodo tem povodom tudi posvetovali o povišanju plače moštva, ktero dosedaj ne dobiva skoraj nfkake plače, kajti vojaki dobivajo sedaj le po dva centa na dan in s tem denarjem si ne morejo naravno ničesar, niti kruha, kupiti. Glasom kompromisa bode Avstrija odstopila od svoje zahteve, vsled ktere naj se snidejo delegacije že v maju, dočim je ogrska vlada privolila v to, da se ne bode protivila pri rednem zasedanju delegacij povišanju častniških plač.
S tem je kriza za nekaj časa preložena na kasnejšo dobo, toda bode li kompromis kaj veljal, je naravno povsem drugo vprašanje.
London, 26. aprila. Dunajski odbor za prireditev slavnosti, ktere se bodo vršile povodom šestdesetletnice vladanja cesarja Fran Josipa, je pri nekem tuk ajšnjem zavarovalnem društvu za-. varoval Fran Josipovo življenje za de-I vet milijonov kron, da- tako pride zo-i pet do svojega denarja v slučaju, da bi cesar umrl, predno bi se zamogle vršiti namenjene slavnosti. Kakor ee sedaj poroča iz Dunaja, pa tozadevna vest ni resnična in baje slavnostni odbor sam izjavlja, da cesarja ni dal zavarovati, ker bi cesar baje vsled tega b'l razžaljen.
Dunaj, 26. aprila. Profesor Sieg-mund Feilbogen, kteri je, kakor že poročano, v Rimu pri papežu, ko ga je slednji obhajal, vzel iz ust svojo hostijo in jo baje vrgel na tla, ker ni katoličan, je sedaj odstavljen. Židovska občina, ktere član je imenovani profesor, je radi tega dogodka izrazila svoje obžalovanje in zajedno je imenovanega profesorja kar najstrožje obsodila radi imenovanega čina. To ne je zgodilo kljub temu, da je profesor izjavil, da s tem ni nameraval papeža in katoliško vero žaliti.
Razstrelba v rovu.
V nekem premogovem rovu v Ellsworth, Pa., se je pripetila razstrelba in tem povodom so bili štirje delavci ubiti, dočim jih je več ranjenih.
"GLAS NARODA19 Za Fran
ac Daily.)
Own »J and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.) FRANK 8AKSER, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addiWM of above officers: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York
atj,M- Y.
Za leto velja list za Ameriko in Canado .......
za meeto New York . . leta xa meeto New York
M ?Ol
,, Evropo za vse leto . •t i. » pol leta .
„ „ „ četrt leta .......-
v Evropo pošiljamo skupno tri številke.
$3.00 1.50 4.00 2.00 4.50 2.50 1.75
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vsemii nedelj in praznikov.
«QLA8 NARODA"
("Voice of the People") Inaed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
^Advertisement onjagreement.
Dopiei brex podpisa in oeobnoeti ae ne aataenejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri apreaxembi kraja naročnikov proximo, da ae nam tudi prejšnjo blvallAč« naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poeiljatvam naredite naslov: "OLAS NAkODA"
101 Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector.
Zastava Chesapeake.
Nedavno so v Angliji potom javne dražbe prodajali staro ameriško zastavo fregate Chesapeake, ktero so Angleži v vojni z Zjedinjeuimi državami uplenili. Kot kupci so se ocla-sili uaruvno Američani in tudi Angleži in obe stranki *ta skušali pridobiti imenovano zastavo. Angleži so skušali imenovano zastavo ohraniti no Angiežkem, dočim so Američani želeli, da hi zastavo prinesli zopet >M»j<*j deželi. Zastava je bila zgubljena v slavnem boju in slavna je bila tudi nje priboritev. Dražba, kterej je bila ta zastava ravnokar prodana, ne more nikakor potemniti njene slave in radi tega ni vredno, da bi mnogo ozirali na boj, ki se je v Angliji sedaj zopet vnel za zastavo v obliki dolarjev in eentov.
Sedaj prihaja iz Londona poročilo, v sled kterega je William Waldorf A M or imenovano zastavo potom dražbe pridobil in jo podaril angležke-mu mornaričnemu muzeju.
A-tor je postal ansrležki državljan, toda do svoje polnoletnosti je bil državljan naše republike. Kedor spremeni državljanstvo, ga mora spremeniti v }K»lnem pomenu besede, kajti to zahtevamo tudi mi od naseljencev, ki prihajajo iz Evrope v Ameriko.
Vendar pa zainore vsak človek svo-jej domovini služiti, ne da bi zajedno ikodovul onej deželi, kjer je prišel na svet in ktera mu je takorekoč dala življenje. Baš tu se gre za stvar, ktero bi Astor, ki je rojen v Ameriki, ne siuel storiti. Vsak rojen Anglež in tudi vsak naturaliso-van Anglež bi zamogel to storiti, ne da bi se s tem komu zameril, toda rojeni Američan bi tega ne smel sto-( riti, kajti s tem je razžalil deželo, v kterej je ugledal luč sveta. Ako bi bil A sto rje v značaj pošten, bi kaj tace ga gotovo ne storil, ker je pa njegov značaj le dvomljive vrednosti, potem Amerike s tem činom sploh ni zamogel razžaliti, in zastava zamore tudi v nadalje mirno ostati v Angliji-
Zastava je sedaj omadeževana in ■ tem je zgubila mnogo na svojej do-sedsnjej vrednosti.
Dunajčani so radi raznih svojih lastnosti znani po vsem svetu in tudi po nekterih druzih krajih. Te njihove lastnosti so, da so pred vsem brumni '' krščanski soeijalisti'da so radi dobre volje, da so včasih tudi nemško nacijonalni, da so radi veseli, ako imajo kako kronieo v žepu, da so udani svojemu cesarju, da imajo dobro schwechatsko pivo in da jedo radi jabolčni štrudel.
Ker so pa Svojemu cesarju kolikor-toli udani, pričeli so sedaj z velikimi pripravami za slavnosti, ktere bodo priredili, da tako poeaste svojega Franeelna povodom šestdesetletnice njegovega vladanja. Tem povodom bodo priredili vsestranski "hetz", tako da bode imel vsak Dunajean posebej svoj neizogibni "gaudi".
Vendar pa ni jeden človek v naprej ne more vedeti, kaj se lahko zgodi, ker v bodočnost nib če ne vidi, — Franeelj je star in poleg tega tudi vedno bolehen. Vsled tega se mu prav lahko pripeti kaj neljubega, kar bi bilo tudi Dunajčanom neprijetno, in sicer še v večjej meri, nego njihovem Franceljnu, kar bi bilo velikega pomena, ako bi se to pripetilo še, predno bi se pričela velikanska dokazovanja dunajske lojalnosti in dunajskega veselja radi cesarjeve šestdesetletnice. Za te slavnosti nameravajo izdati devet milijonov kroni e. oziroma več nego milijon dolarjev — in ves ta denar bi bil potem fuč, ako bi se Franceljnu kaj nelju bega pripetilo. In poleg tega še kronična kriza in večni slabi Časi, ki vladajo v Avstriji že od pamtiveka! Potem bi tudi nemški cesar s svojimi knezi in slično štafažo ne mogel priti na Dunaj izzivati nenemško večino prebivalstva Avstrije in peti slavo bankerotnej Germaniji!
Vsled tega so se Dunajeanje nekaj izmislili, tako da se jim tudi cesarjeve smrti ni bati in da bodo kljub temu prišli do svojega ''helza": oni >o namreč za dobo prihodnjih treb mesecev zavarovali Franceljevo življenje, in sicer za devet milijonov kronic, tako da je njihov eesar sedaj zavarovan za toliko časa. dokler bode na Dunaju trajal imenovani "hetz". Sedaj so Dunajčanje brez vseh skrbi; denar ImkIo ali po nameravanem na činu zapravili, ali pa bodo dobili vso s vi »i o do zadnjega vinarja nazaj in bodo potem lahko tudi brez France-Ija pili svoj Sclnveehat in jedli svoj štrudelj.
To je skrajna ženijalnost, in nihče na svetu še ni videl tako izvrstne kombinacije lojalnosti in veselja, kateri obe sta spojeni s praktičnostjo.
DOPISI.
Kako spe različni narodi.
Evropejec in Američan spita prijetno in dobro le. ee imata blazino pod glavo. Japonec leži na slamnici na tleh in si pripravi čok pod glavo, brez čoka bi spal slabo. Kitajec si napravlja dobro posteljo, toda tudi ne premehko. D očim pri nas najlažje spimo, če imamo dovolj prostora, da iztegnemo noge, leže in spe prebivalci vročih krajev krog ekvatorja zviti kakor klopčič. Angleži in Američani sj»e tudi jM»7.imi pri odprtih oknih. Rusi pa najraje na velikih jaečeh v sobi. Ce vstanejo, pa se kopljejo v mrzli vodi. Japonec zleze z glavo v vrečo iz losove kožubovine, na nasprotni strani sveta živeči iztočni Indijec ima tudi vrečo krog glave, če spi, vendar bolj zračno in to le zato, da ga obvaruje nadležnih komarjev.
Japonski jezik ▼ raskfh šolah.
Iz Petrograda poročajo: Iz zastopnikov trgovinskega, vojnega in finančnega miniaterstva ter ministerstev za ljudsko prosveto in zunanje stvari je sestavljena komisija, ki ima izdelati odredbe, da se na elementarnih in srednjih šolah uvede pouk ▼ ja-jetdku, da se pouspešuje ik v japonskem jeziku in ds i dk podpora za studijska potovanja na Japonsko takim osobam, ki bi se hotels nanfiti japonskega jesikm.

k jugoslovanski Katoliški jednoti; Pesnica iz FiMetowna.
ee jih slučajno doleti nesreča, se bodo
veselili, da so članje društva, ki ob času sile bode skrbelo za nje. Po smrti pa usmrtnina potolaži otroke ali sorodnike ter jim pomaga iz prve bede. Rojaki, nikdar se ne boste ke-sali za par centov, ki ste jih žrtvovali društvu, ker jih boste ob času potrebe dobili stokrat povrnjene.
Pozdravljam vse rojake po Zjed. državah, tebi Glas Naroda pa želim obilo uspeha pri svojem delovanju!
Ivan Arh, tajnik.
Trestle, Pa.
Cenjeni g. urednik:— Prosim, da sprejmete par vrstic
Spisal Bret Harte.
(Konec.)
Druzega dne je imel gospod Prince jako težavno stališče. V svoji notranjosti je bil prepričan, da Karry ne pride, toda to prepričanje skrivati pred gospo Starbottle napram njenem trdnem zaupanju je bila kaj težavna naloga. Skušal jo je pregovoriti za daljši sprehod, da se nekoliko razvedri. Toda ona se je bala, da se Karry za časa njene odsotnosti oglasi pri njej; tudi ni bila dovolj močna
svoj list, da zvedo rojaki, kako se'za daljše potovanje. Bolj ji je gle-nam godi v tukajšnji naselbini. s dal v njene velike, častitljive oči, bolj
Baggaley, Pa.
Cenjeno uredništvo:—
Naj spregovorim in napišem nekaj vrstic v počast naše slavne Jugoslovanske Katoliške Jednote. Letos bo praznovala desetletnico, odkar je bila ustanovljena in pričela deliti svoje dobrote med slovenske ameriške rojake.
Pride bolezen, in sicer dolgotrajna bolezen, Jeduota priskoči na pomoč bolniku in ga ljubeznivo vzdržuje in skrbi za njega. Pride smrt, koliko solz obriše iz lic zapuščenih vdov in mladoletnih otrok, ko tako radodarno odpre svojo darežljivo roko ter pomaga zapuščenim sirotam iz največje bede.
Vsak dan beremo o nesrečah, ki se dogajajo po rudnikih ali po tovarnah, kjer so vslužbeni naši rojaki. Kako se kesa ponesrečenec, če ni bil pri društvu. Navezan je na podporne roke svojih rojakov, če si sam ni ničesar prihranil. Ali kako težko je prositi, če v sebi nosi zavest, da je le njegova nemarnost kriva, da ni postal član podpornega društva in Jednote, ki bi ga v slučaju nesreče z vsem preskrbela.
Nesreča zadene lahko vsakogar; ni-kdo ni varen pred njo. Torej je tudi dolžnost, da je vsak rojak v Ameriki član dobrega podpornega društva, ki je zvezano z dobro jednoto, kakor je naša Jugoslovanska Katoliška Jeduota ali pa društvo sv. Barbare v Forest City, Pa.
Naše društvo sv. Alojzija št. 13 J. S. K. Jednote v Baggaleyu krasno napreduje. Lansko leto ob tem času smo imeli nad $150 dolga v društveni blagajni, ker nismo mogli splačati vse podpore. Ker so se pa rojaki pričeli zanimati za društvo, je tudi slednje se pričelo razcvitati, kupili smo zastavo in v blagajni imamo denar.
Naj omenim še g. Jurija L. Bro-žiča, glavnega tajnika naše slavne Jednote. On je mož na svojem mestu, prijazno podučuje svoje Slane in pod njegovim vodstvom Jednota vsestransko napreduje.
Torej še enkrat priporočam rojakom, da se zanimajo za društveno življenje, mnogoStevilneje pristopajo
Slovencev nas je tukaj še precej, ponajveč iz Zagorja na Notranjskem. Delamo v premogokopu in zaslužimo prav toliko, da zadostuje za hrano in stanovanje. Tu nas je več mladih in lepih fantov, le ženskega spola pogrešamo.
Pretečeni teden se je ponesrečil rojak Martin Avčin, doma iz Zagorja na Notranjskem. Pri delu je padel nanj velik kos železa, da bode moral dalj časa ostati doma. Ker je bil pri dveh podpornik društvih, mu sedaj ne bode treba trpeti pomanjkanja.
Pozdrav vsem rojakom po Ameriki.
Fran Bo lih.
Pittsburgh, Pa. Dragi mi "Glas Naroda":—
Praznovali smo Veliko noč slovesno kot se le more. Ob osmih zjutraj smo imeli vstajenje s procesijo šolskih otrok domače župnije, s sv. blagoslovom z Najsvetejšim. Pri obeh mašah je bil naval faranov velikanski, kakor tudi število vernikov iz drugih župnij, tako da še domačini niso pod nobenim pogojem mogli dobiti sedeža.
Četudi je šlo %-eliko faranov radi slabih časov družino, sorodnike in znance obiskat ter jih veliko že po cele mesece počiva, ker jim ni mogoče dobiti dela, dasi si ga žele, vendar je narastla kolekta v prid cerkve na $243.85, za ktero sem podpisani zahvaljujejo.
Naznanja se tudi, da bode prvo sv. obhajilo letos v nedeljo dne 28. junija dopoldne in sv. birma se bode delila ob pol osmih zvečer. Farani in vsa slovenska društva se vljudno vabijo. K temu koraku se pripustijo le oni, ki se skažejo sposobnim s predpisano skušnjo.
Vas pozdravlja
Odbor slovenske župnije v Pittsburgu, Pa.
Delagua, Colo.
Dragi g. urednik:—
Prosim, priobčite par vrstic v priljubljenem nam listu Glas Naroda.
Tukaj gre z delom bolj slabo po naših rovih; dela se po 3 ali 4 dni v tednu. Ker je pa veliko ljudi j, se prav malo zasluži, komaj za hrano, dosti pa še tega ne.
Tukaj zidamo cerkev, Slovenci skupno z Italijani, in v par mesecih mislim, da bode že dovršena. In kakor sem slišal pravit, pridejo na dan sv. Petra in Pavla naš gospod škof iz Denverja jo blagoslovit.
Nesreča pa tudi nikoli ne počiva. Dne 9. aprila je tufeaj v bližini na Aquilarju se ponesrečil rojak Fran Česnik, doma iz Klenka na Notranjskem ; v rovu mu je nogo zlomilo. Ker pa je bil ponesrečeni brez vsa-cega denarja in pri nobenem društvu, smo kolektovali za njega in smo nabrali med tukajšnjimi Slovenci na Delagni $21.35.
Vam pa, dragi rojaki, kteri niste še pri nobenem podpornem društvu, svetujemo, da se ob prvi priložnosti vpišete h kakemu društvu, zakaj ne ve se ne ure ne dneva, kedaj človeka nesreča zadene.
Vsem onim, ki ste darovali ubogemu ponesrečencu, se v njegovem imenu zahvaljujeva. Naj vam Bog stotero povrnel
K sklepu pozdravljava vse rojake po širni Ameriki, tebi Glas Naroda želiva veliko uspeha.
Martin Butkovič, Ivan Požar, nabiralca.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Neznanemu dopisniku v Latrobe, Pa. Dopisa brez podpisa ne moremo priobčiti.
SLUŽBO ŽELI DOBITI priletna Slovenka pri slov. druiini.
Opravlja lahko kuhinjska dela in drugo. Lansko leto je. bila vsled zlomljene roke dalj časa v bolnišnici in od tedaj naprej je brez dela, bres denarnih sredstev, ter živi v največjem pomanjkanju in je primorana prositi najpotrebnejšega pri dobrosrčnih ljudeh, dasi bi rada delala.
Kdor bi potreboval, naj se sglaai v naiej podružnici:
1 Frank Sakser 0o.,
6104 St. Clair Ave^ Cleveland, Ohio. (25-28—4)
se mu je vsiljevala slutnja, da ne bo preživela razočaranja — slutnja, katere nikakor ni mogel pregnati iz mi-slij. Nato pa prične gospod Prince še dvomiti o pravilnosti svojega nastopa. V spomin si je poklical vsako besedico svojega pogovora s Karry in začutil je, da je sam kriv, če mu spodleti.
Gospa Starbottle je pa kazala največjo potrpežljivost, da je Prince že pričel dvojiti o svoji lastni sodbi. Če so ji pripustile moči, je sedela pri o-knu, kjer je imela razgled na zavod. Nato je pričela z načrti o življenju in slikala v duhu bivanje na deželi. Priljubilo se ji je sedanje bivališče, ki ji je obetalo počitek. V kratkem bode zopet zdrava, ker se že sedaj čuti boljšo. Kadar je na ta način govorila o svoji prihodnjosti, je dirjal gospod Jack Prince kot blazen v sobo za goste, naročil vino, kterega ni pil, spravljal v žep cigare, kteri h ni kadil, govoril z gospodi, kterih odgovorov ni poslušal — skratka obnašal se je, kot je navada pri možkem spolu v kritičnih trenotkih.
Dan se je končal z ostrim vetrom. Na večer so pričele naletovati sne žinke. Še vedno je gojila gospa Star bottle nade, in ko potegne gospod Prince njen stol od okna, omeni, da pride Karry najbrž šele pozno zvečer, ker ima proti koncu šolskega leta mnogo opraviti s šolo. In tako je sedela ves večer in potrpežljivo čakala, si uravnavala lase, in kolikor so ji dopuščale moči, popravljala obleko za dostojen sprejem gosta.
" Otroka ne smemo prestrašiti-Jaek", reče z naglasom nekdanje koketerije.
Veliko olajšavo je začutil Jack, ko mu sluga okoli desete ure ponoči naznani, da želi z njim govoriti zdravnik v govorilnici.
Ko pa stopi v slabo razsvetljeno sobo, zapazi v bližini ognja zagrnjeno žensko postavo. Že hoče zopet oditi, ko zagliče glas, kterega zvok mu priklice prijazne spomine v dušo:
11 Ostanite, — jaz sem zdravnik!"
Postava potegne kapuco iz glave in Jack zagleda bujne, črne lase in predrzne črne oči Katrinke.
"Nobenih vprašanj, prosim......
Zdravnik sem in tu je moje zdravilo — in pokaže na Karry, ki se je tresoča in jokajoča skrila v kotu — "vzemite zdravilo takoj!M
''Torej je gospa Tretherick privolila?"
"Nikakor ne!" pristavi hitro Ka-trinka; "in kolikor jaz poznam čutila te ženske, smatram najbolje, da se jo niti ne vpraša."
"Kako ste pa pobegnile iz zavoda?" vpraša resno gospod Prince.
"Skozi okno."
Ko privede Karry v naročje njene matere, se vrne v govorilnico.
"No in?" vpraša Katrinka.
"Danes po noči ostane pri nas — upam, da tudi vi, lepa gospodična."
"Ker 20. tega meseca ne bodem stara dvajset let in svoja lastna gospodarica, in ker nadalje nimam bolne matere, ne ostanem pri vas."
'' Torej mi vsaj dovolite, da vas spremim do zavoda in skozi okno v aavod."
Ko se gospod Prince čez eno uro povrne v hotel, dobi Karry sedečo poleg gospe Starbottle. Njena glava je počivala v naročju mačehe; v spanju je jokala. Gospa Starbottle položi prst na usta.
"Ali vam nisem rekla, da pride T Bog vas blagoslovi, Jack. Lahko noč!"
Drugega jutra obiščejo Jacka Prince skrajno ogorčena gospa Tretherick, njegova visokost gospod Asa Crammer, v dno duše užaljeni vodja zavoda in spoštovani gospod Robinson. Vnela se je viharna razprava, ki se je končala z zahtevo, da se pošlje Karry nazaj v zavod.
"Tako predrznega postopanja ne trpimo", reče gospa Tretherick, modno oblečena d«wnn. nepo znate zunanjosti. "Še nekaj dnij je do pogodbenega roka, in med vladajočimi okoliščinami nikakor nismo pripravljeni,
da gospo Starbottle odvežemo sklenjene pogodbe."
"Do konca semestra mors gospodična Tretheriek na vsak način ostati ▼ zavodu in sa podvrsti disciplini", pristavi dr.
mmmm
"Cela zgodba je bila natačno premišljena, da pride v nevarnost njena prihodnjost in njeno društveno stališče", omeni gospod Robinson.
Zaman je gospod Prince povdarjal slabo zdravstveno stanje gospe Starbottle, zaman je skušal dokazati, da je ona nedolžna pri Karrynem begu iz zavoda, zaman je predočival, kako lahko odpustljivi in naravni so taki občutki ljubezni pri mladi deklici in zaman je pravil, da ni bil njegov namen vplivati na odločitev gospodične Tretherick. Ko je uvidel, da vse nič ne pomaga, dodene še — z mirnim glasom, ki je ravno tako vzbujal pozornost, kot njegov zaničevalni pogled in žareča lica —:
Še eno besedo. Moja dolžnost je povedati vam o neki stvari, ki me kot izvrševalca oporoke pokojnega Trethericka nikakor ne veže, da se oziram na vaše ugovore. — Nekaj mesecev po njegovi smrti zvemo od nekega Kitajca, ki je bil prej pri Trethericku v službi, da je Tretherick naredil oporoko, ktero smo res našli med njegovimi listinami. Neznatna vrednost njegove zapuščine — ponajveč obstoječa iz zemljišč, ki so bila tedaj brez vrednosti — je dala povod, da se izvrševalci oporoke niso ozirali na njegove želje, da celo niso smatrali njegove oporoke pravnove-ljavnim ter jo niso hoteli ,«iti razglasiti. To se je zgodilo šele pozneje — pred dvemi, tremi leti, ko so omenjena zemljišča neizmerno poskočila v ceni. Določbe oporoke so isto-tako jasne kot preproste: premoženje se razdeli v dva jednaka dela, kterih jeden pripade Karry, drugi pa njeni mačehi, sedanji gospej Starbottle — pod izrecno pogodbo, da postane gospa Starbottle njena postavna varuhinja, skrbi za njeno vzgojo in v vsakem oziru zastopa stališče njene matere."
"Kako visoko cenite sedaj njeno zapuščino?" vpraša živahno Harry Robinson.
"Natančno vam ne morem povedali. vendar zemljišča so sedaj vredna pol milijona", odgovori gospod Jack Prince.
"V resnici, v pričo tega razkritja moram kot prijatelj gospodične Tretherick izjaviti, da je bilo njeno obnašanje pametno kot tudi vse časti vredno", omeni gospod Robinson.
"Nikakor se ne bodem drznila o-porekati volji mojega umrlega soproga, kakor ne ovirati izvršitve njegove poslednje želje", izjavi gospa Tretherick.
S tem je bilo posvetovanje končano.
Ko pove Jack Prince izid obravnave gospej Starbottle, pritisne njegovo roko na tresoče ustnice.
"Moja sreča se s tem pač ne more povečati, vendar povejte mi, Jack, zakaj ste mi stvar prikrivali?"
Jack se smeje, vendar ne odvrne na to vprašanje.
Tekom prihodnjega tedna so zadostili vsemu, kar zahteva postava in Karry izročili njeni mačehi. Na željo gospe Starbottle so najeli v bližini mesta majhno hišo, kamor so se preselili. Jack in Karry sta upala, da ozdravi gospa Starbottle do spomladi.
Slednja je bila srečna in polna dobre nade. Najraje je opazovala iz svojega vrta, kako je drevje poganjalo in brstilo — nekaj popolnoma novega za njene oči, vajene kalifornijske pokrajine. Delala je celo načrte za poletje ter se pogovarjala s Karry o daljnih sprehodih po temnih gozdovih. Da, celo je mislila proslavljati svoje izlete v pesnih ter opozarjala druge na to dejstvo kot dokaz njenega boljšega zdravja, — in kolikor je meni znano, hranijo člani še dandanes pesnico — tako upapolno, priprosto, nedolžno, da jo prav lahko imenovali odmev taščice, ki je pred njenim oknom sedela in pela — in morebiti je bila res njen odmev.
In tu pride od nebes navzdol dan jasen, skrivnostno mil, sanjavo lep, oživljen po čarobni naravi, da so jo odnesli na prosto, na solnčne žarke, ki so obsevali zemljo. Tu je ležala, zamaknjena in tiha.
Utrujena od ponoenega bdenja, je Karry zaspala ob njeni strani, in gospe Starbottle prozorni prsti so počivali kot blagoslovljajoe na njeni glavi.
Zdajci pokliče k sebi Jacka. "Kdo je pravkar prišel?" zaše-peče.
11 Gospodična Katrinka van Cor lear", odvrne Jack in jo pogleda.
"Jack", reče po kratkem molku, vsedite se trenutek polsg mene, ljubi Jack____ Nekaj vam moram povedati... Če sem bila kdaj trda, mrz la, koketna napram vam — zgodilo se je le, ker sem vas preveč ljubila, Jack, kot bi hotela važo prihodnjost navezati na svojo... To je sedaj minilo. Toda nedavno sem sanjala Jack — sanjala, kot morejo le nespametne ženske... Sanjalo se mi je — njen pogled se obrne poln neko-nečne ljubezni na poleg nje poČivajo-čo deklico — "vi ste v njej našli, kar sem jss pogrešala, vi ste jo ljubili, loot ste nekdaj mana... Kaj ne, Jack,
Slovensko katoliško
CL
podp. društvo
cr
svete Barbare
-U
za zjedlnjene države Severn© Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
Inkorporlrano dne 31. |anuar]al902 v državi Pennsylvania.
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZU ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kans-L tajnik: IVAN TELBAN, P. 0. Box 607, Forest Citj, Pa. II. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Efc, KAROL ZALAR, L nadzornik, P. 0. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFEUC, II. nadzornik, 909 Braddock Avenue, dock, Pa.
FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box »tU, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
da se to ne more zgoditi?" Pogleda mu boječe v oči.
Jack ji stisne roko, ne da bi ji odgovoril.
Po kratkem pa ona zopet začne: " Morebiti ste si pravo zbrali. Dobra deklica je, Jack, toda — nekoliko drzna.''
In po tem zadnjem utripu in dihu njenega strastnega srca ni več govorila. Ko stopi Jack čez nekaj trenutkov poleg nje, zleti metujček, ki je počival na njenih prsih, visoko gori v zrak. in roka. ki jo vzdigne od Kar-rvne glave, se pobesi brez znakov življenja.
Kje sta JANEZ in ALOJZIJ OMAN t Doma sta iz Podkorena pri Kranjski gori na Gorenjskem. Če kdo izmed rojakov ve za njun naslov, naj mi blagovoli naznaniti, ali pa naj se sama oglasita. — Jacob Cuznar, 310 Mineral St., Milwaukee, Wis.	(25-27—4)
POZOR SLOVENCI IN HRVATI. Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chieagi, HL, in okolici svoj dobro urejeni
—: SALOON. :— Na razpolago imam tudi lepo kegljišče. Točim vedno sveže in dobro Seip pivo, jako dobro domače vino, razne likerje tea* prodajam fine smot-ke. Postrežba solidna.
Prodajam tudi in preskrbujem pa-robrodne listke za vse prekoonorske črte po izviznih cenah. Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kurzn. V zvezi sem a banko Frank Sakser v Hew Torku. Svoji k svojim! Z velespo&townjem
JOSIP KOMPASE, Greenbay Ave., So. Chicago, HL
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom in naročnikom v West Jordan, Utah, ter okolici naznanjamo, da je za isti okraj naš zastopnik
Mr. ANTON PALČIČ, P. O. Box 3, West Jordan, Utah.
Ker je z nami v zvezi, ga vsem toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom t Black Diamond, Wash« In bližnjih mestih, kakor: Ravens-dale, Benton, Mackay, Taylor ii Enumclaw, Wash., nrinoročamo našega zastopnika:
Mr. GREGOR PORENTA,
P. O. Box 701, Black Diamond, Wash.
Dotlčnik je pooblaščen pobirati naročnino sa "Glas Naroda" in je s nami v zvezi.
FftAJTC SAKSER 00.
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobre belo vino od 60 do 70 ct.
galon s posodo vred. Izmtss tropavica od $2.50 do $3
Iščem prijatelja SIMONA SIRONIČ. Doma je iz Kala pri Kanalu na Primorskem. V Ameriki je že ka-i cih 12 let in je čevljarski mojster. Cenjene rojake prosim, če kdo kaj ve o njem, da mi blagovoli naznaniti, ali pa naj se sam oglasi. —-Joseph Lipovšek, R. R. I. Box F. Tome, Pittsburg, Kansas. (24-28—4)
w ANGLEŠČINA v 3 do 6 mesecih.
Lepopisje, slovenščina, računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj.
Slovenska korespondenčna šola, P. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, O. (10-4r—10-5
i
Pozor Roiaki!
Novoirnajdcno garantirano mazilo za pleiaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popol-| noma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, ' kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da ie to resnica se jamCi $500. Pri na-' ročDi blagovolite denarje po Post Money Order poSiljati.
Jakob Wahcic,
P. O. Box 69 CUBVRLAND, OHIO.
| Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne uredništva.
VSEM BOLNIM SLOVENCEM
v
Zjedinjenih Državah.
KJE si zamorete najhitreje in popolno zdravje pridobiti?
Gotovo, ako se obrnete na Akade-nično zdravniško društvo v New York, katero je že pred mnogimi leti ustanovljeno za bolne Slovence, da jim pomaga v vsaki potrebi, posebno pa istim ki so oddaljeni in katere drugi manjši zdravniki v tukajšnjih krajih niso mogli ozdraveti. Zakaj bi Vi nadalje bollevali, ker si bolezen naj bode kakoršnakoli hoče v najkrajšem času popolnoma odstranite, brez da bi zastonj denar izdajali.
Pišite nam po našo zdravniško knjigo "Spoznajmo se" katero Vam ZASTONJ pošljemo.
VSE TAJNE MOŽKE IN ŽENSKE ■--BOLEZNI	-
zdravimo na poseben način in hitro, pri katerih smo dosegli najpovoljnej-še uspehe. Predno se Vi kjerkoli si bodi do kakega zdravnika ali zdrav-nilnega zavoda obrnete, pišite na nas ter ne bodete obžalovali dne, ki sto se na nas obrnili. Vaša bolezen jo pri nas od
THEH NAJUGENEJŠIH ZDRAVNIKOV
preiskana, ker ako Vas zdravi en sam zdravnik se lahko moti in Vas zdravi za napačno boleznijo, kar se pogo-stoma godi ali šestero očij se nikakor ne morejo motiti in ste lahko zagotovljeni, da je diagnoza prava.
Vsakemu kateri no tajni bolezni trpi mu pošljemo ZASTONJ našo knjigo "Venus in njegovi grehi" iz katere si lahko uganete kakšno bolezen imate.
Eno Pismo in Konec Je Vaše
galon s
do vred.
_ i posodo
Kanj nego lO salon naj
nihče ne naroča, ker mani e ko-
ličine ne morem
x mame razpo£l;
jati.
Zajedno z naročilom naj gg, naročniki dopoSliejo denar, ma Money Order.
Money
Spoštovanjem
oziro-
MVi
Nik. Radovich,
t St, S*aFnacfcce,€sL
Bolezni.
zatoraj slovenci ako se slabo počutite, pišite nam po knjige ali pa takoj natančno opišite svojo bolezen, da si pravočasno pomoč zadobite. Piši« te na nas v svojem maternem jezika in pošiljajte pisma na:
AKADEM1ČN0 ZDRAVNIŠKO DKD5TY0 dr. roof
Specialist za spolne bolezni.
DR. KNIGHT Specialist za notranje bolesuL DR. SP1LLINGER Specialist za diagnostika
1° AMERIKA EUROPE Cd
2120 Broadway, NurYaA
Katol. Jednota,
lnkorporirana dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopusta Evropi.)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springe, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P/O. Box 57, Brad-deek, Pa.
ALOJZIJ VIRANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue ft Globe Street, flMth Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, LLL nadzornik, P. O. Box 041, Eveleth, Min«
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich.
IVAN KERŽIŠNIK, II. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAK, IIL porotnik, 71» High St., W. Hoboken, N. J.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Met, OL
Krajevne društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, pre me m be odov in druge >istine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Mink., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne poiiljstve naj poiiljajo krajevna drnitva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobe^ nem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poiiljatve tudi na glavnega tajnika Jednota.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj ae pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki ▼sake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA"
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 9. aprila se je odpeljalo z južnega koldvora v Ljubljani v Ameriko 10 Hrvatov, 8 Ma-cedoncev in 2 Slovenca.
Na občnem zboru Kranjske hranilnice je bil mesto umrlega člana ravnateljstva Petra Lassnika izvoljen kuratorjem Kranjske hranilnice Anton Luokmannj zasebnik v Ljubljani, na njegovo mesto je pa nanovo izvoljen vodstvenim ravnateljem Anton grof Barbo.
Is Save pri Jesenicah. V tovarni Kranjske industrijske družbe na Savi pri Jesenicah je začel obrat pešati. Baje nimajo naročil. Mnogo delavcev so že odslovili radi pomanjkanja dela, osobito livarje.
Poneverjenje na pošti. Iz Bohinja ee poroča, da se aretirani pismonoša piše Valentin Stare iz Česnjice. Oškodoval je mnogo strank, posebno je oškodovana gospa Medja. Stare je "nobel" živel in se je peljal tudi na zadnji planinski ples v Trst.
Izpred sedišča v Ljubljani Nevaren prisiljenec. Že opetovano kaznovani Karol Parzer iz Staudacha na Zgornjem Avstrijskem doma, bivši hlapec, sedaj prisiljenec, je znan kot nevaren človek. Že minulo leto je nekega paznika z nožem nevarno poškodoval. Parzer je hotel nekoč spati na podstrešju ljubljanske prisilne delavnice. Ker mu je pa paznik Puterie ukazal, da mora iti takoj v svojo spalnico, vjesril se je obdolženee in mu za-grozil, da bo že čas prostosti prišel, da »i bo takrat že preskrbel orodje in ae potem maščeval nad paznikom. Pri tem je paznika tudi večkrat s pestjo v pm sunil. Parzer, kteri je svoje dejanje odkrito priznal, je bil na tri leta teike ječe obsojen.
Sleparski Šolski sluga. Kunibert Steinlechner iz Maribora, bivši šolski alnga, sam priznava, da je tvrdko Kleinmayr & Bamberg na ta način opeharil, češ, da ga je poslal vodja nemške gimnazije po več izdaj klanikov, ktere j« tudi dobil v vred-noeti 146 K 40 h. Ker se mu je to posrečilo, prišel je zopet po dve enaki izdaji, vredni 48 K, in konverzacijski leksikon, vreden 240 K, a se mu ni posrečilo, pač pa se je pri tem tiček vjet. Prisvojil si je Se neko drugo knjigo, ktero bi imel po ukazu vodjo tej tvrdki izročiti. Sodišče mu je za kazen priznalo 18 mesecev ječe.
Goljufivi zavarovalni a-gent. Ferdo Kučera iz Kamnika je bil ie večkrat zaradi tatvine in goljufije kaznovan, a to ga ni poboljšalo. Minulo poletje je deloval pri zavarovalnem pooblaščencu Pavlu Setina kot eobagent Obdolženec je pa pri poslovanju postopal skrajno Strankam je slikal vse pogoje, kakor jih je zapisal V sgiasiln« pole, potem pa sprejemal ne da bi o tem obveetil za-tako je opeharil za 129 K 35 h. Obdol-kriv-
do. Sedel bode za to 15 mesecev v ječL
Previden gospodar. Jakob Kopač iz Medvod je vstopil pri Jožefu Moharju v Spodnji Šiški za hlapca. Že po preteku prvih osem dni .je spoznal, da Kopač ne bo za njegovo službo, ker je zvedel, da je bil že v prisilni delavnici, zato ga je odslovil. To pa je Kopača silno vjezilo. Takoj po izstopu iz službe srečal je Florijana Rometa, kteremu je povedal, da je šel od Moharja proč, nato >e pridušil in pristavil, da mu bo še nocoj zažgal, če je prav zaprt. Obdolženec tega ne taji, izgovarja se le s tem,, da to ni bila nikaka grožnja, kajti to je proti Kometu le v jezi zaupno rekel in ni mislil, da bo ta pogovor drugim pravil. Za kazen je prejel eno leto težke ječe.
PRIMORSKE NOVICE.
Ponesrečen vlom skozi sedem vrat.
V trgovino s prekajenim mesom Petra Maseta v Trstu so hoteli vlomiti neznani tatovi, da bi se za bližajoče praznike preskrbeli z okusnimi plečeti in tako dostojno obhajali velikonočni praznik. Sedem vrat so vlomili in prišli srečno skozi nje. Že so mislili, da je konec njih trudapolnega dela in da se jim bogato izplača mu-("en in nevaren posel, kar so zagledali pred. seboj zid, ki je biP šele pred kratkim zgrajen in na kterega možje niso bili pripravljeni Vendar dosedanja vztrajnost jim je dajala pogum, da so se lotili zadnje ovire v dosegi njih cilja in jo začeli junaško razkopavati. Delali so pa preglasno, kajti zbudil se je v gorenjem nadstropju stanovalec, ki je začel biti s palico ob tla hoteč imeti mir. In res ga je dobil, Tatovi so se vkljub dosedanji vztrajnosti premislili t. j. prestrašili in pobegnili, ne da bi imeli Ie količkaj dobička od svojega napora. Se res ni izplačalo.
Največji hotel v Istri. V Pulju so začeli poleg kolodvora zidati "Hotel Riviera". Stavba meri v dolžini 60 metrov. Imela bo štiri nadstropja s 150 sobami in 75 kopalnimi kabinami. To bo največji hotel v Istri. Lastnik je Nemec Jakob Muenz, ki mu je občina prodala stavbišce za zelo nizko ceno.
Premestitev vojaštva. V Rovinj je došel 24. lovski bataljon iz Budimpešte in ostane stalno tam. — V Gorico sta prišli dve kompaniji pijonirjev iz Przemysla.
Nezgoda. Od Sotle se piše: Upokojeni žandarmerijski vodja Fr. Jurak, idoi domov v Ulimlje, je padel v tri metre globoko jamo ter se pri priči ubil.
Poskusen samomor. 301etna Eliza Smerdu v Trstu je pila karbolovo kislino, da bi se usmrtila, a jo je zdravnik še pravočasno rešil.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Na ošpicah so oboleli vsi otroci v Dobrni pri Celju, gola je zaprta. Nekaj jih je že umrlo.
HRVATSKE KOVICE.
Napad na skladišče smodnika. Iz
Dubrovnika se poroča: V noči dne 9. aprila je vojaška straža pri skladišču smodnika na polotoku Lapad začula sumljiv šum. Korakala je proti mestu, kjer je čula šum, kar padejo trije streli. Vojak je nato osemkrat ustrelil in videl, da je bežalo osem mož V gozd. Vrata skladišča so bila vlomljena. Medtem je bilo moštvo že alarmirano. Oblasti so uvedle strogo preiskavo. Sodijo, da so izvršili napad italijanski anarhisti, ki stanujejo na Lapad u.
Hazardiranje v Zagreba. V nekih zagrebških kavarnah se bazardira kakor v Monte Carlu. Neki oče osmero otrok je nedavno zgubil na kvartah 5000 kron, neki bivši kavarnar pa 17 tisoč kron.
Obstreljen deček. V Zagrebu so se dečki zabavali s streljanjem iz flober-tice. Prišel je mimo deček Konrad Knoch, ki ga zadene kroglja v bedro leve noge. Strelci so zbežali ter prepustili ranjenega samemu sebi. Pozneje so ga drugi ljudje spravili v bolnišnico, kjer so mu krogljo izvlekli.
Vlak je povozil dne 8. aprila na državnem kolodvoru v Zagrebu čistilca vozov Jakoba Glažarja, ko je hotel iti čez progo. Zdravnik ga je dal prepeljati v bolnišnico. Med vožnjo je Gla-žar umrl.
BALKANSKE NOVICE.
Velika elektrarna v Hercegovini. V
Jablanici zgrade veliko elektrarno ter izrabijo kaskade Neretve in Rame za 49,000 konjskih moči. Za koncesijo se potegujeta dva dalmatinska konzorcija v Spljetu in Zadru. Elektrika se porabi v prvi vrsti za gonilno moč na železnici preko Ivanove planine, a ostane še vedno mnogo električne sile za razne tovarne in industrijska podjetja.
Kriza v Srbiji. Belgrad, 9. aprila.
Kralj se je posvetoval z voditelji vseh strank, a kriza se ne more poravnati. Opozicija vztraja pri svoji zahtevi, da se mora skupščina razpustiti, a nove volitve se morajo poveriti koalicijskemu ministerstvu. Vladna stranka je sklenila, da se ne udeleži sestave nove vlade, temue prepusti vodstvo volitev opoziciji, ako kralj ne obdrži Pašičevega minrsterstva. Ker vlada nima proračuna, a opozicija niti ne dovoli, da bi se skupščina odgodila, je razpust skupščine neizogiben.
Protivojaške demonstracije v Sofiji. Sofija, 9. aprila. Včeraj sta dva častnika zahrbtno napadla socialističnega urednika Stančeva, ker je njegov list odkrito pisal o velikih sleparijah, ki so jih izvrševali višji častniki s praznimi patronami. Urednik
je bil ranjen. Takoj se je zbrala nepregledna množica, ki je hotela napadalca linčati. Policija je Čalstnika komaj rešila v policijsko poslopje, odkoder je moral večji oddelek konjenikov spremljati častnika v vojašnico. Množica je prirejala po mestu hrupne demonstracije proti mUitarizmu, da je morala konjenica z golimi sabljami prazniti ulice.
čevlji ranjkega kralja Aleksandra. Pred okrajno sodnijo v Varšavi se bo vršila v kratkem zanimiva razprava. Varšavski čevljar Kaminski je bil prejšnje čase založnik srbskega dvora. Leta 1900 pred ženitvijo kralja Aleksandra je še dobil po srbskem konzulu v Varšavi naročilo za več parov čevljev za kralja in nevesto. Kaminski je odposlal čevlje, ali denarja ni dobil nič za nje. Sicer je večkrat tir-jal, pa vselej zaman. Sedaj je vložil tožbo proti srbskemu generalnemu konzulu v Varšavi za 240 rubljev za one čevlje. Svoji tožbi je pride j al potrdilo, da je bil umorjeni kralj Aleksander pokopan v Čevljih, ktere mu je bil poslal Kaminski.
Vihar v Sarajevu. Dne 6. aprila o polnoči je začel v Sarajevu razsajati vihar, ki je postajal proti jutru vedno hujši. Hitrost viharja je znašala 35 do 45 kilometrov na uro. V mnogih krajih je vihar razkril hiše ter napravil sploh precej škode.
Preiskava v pravoslavnem samostanu. Oblasti so preiskale srbski samostan Žitomislič pri Mostarju. Došla je namreč ovadba, da se skriva v samostanu vprizoritelj izjalovljene zarote proti črnogorskemu knezu, znani Dakovič s svojo rodbino. Dobili ga niso.
RAZNOTEROSTI
Kaki reveži so voditelji socijalnih demokratov? Veliki %ocijaIist Friderik Engels je zapustil 500,000 mark. Liebknecht je imel stalne plače 7200 mark in 3000 mark postranskih dohodkov. Dr. Arons ima dohodkov za 3—4 ministerske plače, iiskarnar Ditz v Stutgartu je pa rekel Bismarcku v obraz, da ne gre z njim menjat. Tvor-niear Singer ima 400,000 mark letnih dohodkov, Auer pa 700,000. Bebel je milijonar, "sodruga" Wollmar in Friedliinder pa 'stanujeta v palačah. Tudi Stadthageh, Kessler, Schonlack, Fischer so milijonarji. Zakaj ti ljudje ne razde le svojega premoženja med delavstvo1? Saj so si ga vendar med delavstvom nabrali!
Anonimno pismo vzrok samomora. V Lionu se je dogodil slučaj, ki naj bi bil piscem anonimnih pisem v svarilo, da ni dobro pisati takih pisem. Neki ondotni trgovec, ki se je oženil pred par leti, je bil zadnji čas zelo
Poslasaj Slovenski Narod Kaj Profesor Dr. Y. Sbordone
od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE POVE
v
Želim tukaj povedati tekoliko besed, katere so od največje važnosti za Slovence v Ameriki, kar se tiče vsakega posameznega, kateri je prišel v to deželo, da si z delom prihrani nekoliko denarja, kar se tiče tudi mene, ker se za to stvar bolj zanimam nego za kaj druzega. Zatoraj si ne predstavljajte te besede mrtvim črkam, lahko veste to Vam govori profesor od
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE.
To kar on govori, stori z premislekom in je samo v korist vsem bolnim Slovencem kolikor jih je v %je~ dinjenih državah, in to kar obeta tudi izpolni, zakar on garantira.
Cf^TT___1VT-. ____1 ! že dalj časa se opazuje, da je
CMOVenSKI INarOOl potrebno, da se tukaj v Zjedi-
njenih državah ustanovi en zavod, kateri bode v resnici našim bolnim rojakom v pomoč, kateri so daleč v tej deželi v nesreči in bolezni prepuščeni drugim tujim zdravnikira,kateri se za nas malo brigajo in jim je vse jedno ako smo zdravi ali bolni, in kateri vse obetajo mnogo vec, nego so sposobni storiti.
ZAKADI TEGA SEV PRIŠEL SEM, DA POMAGAM ONIM, SLOVENCEM KATERI SO B0LNL
Skozi moje dolgoletne izkušnje izdravil sem na tisoče in tisoče bolnikov, kar mnogi pravijo.
Vsaki zdravnik je izdravil nekoliko ljudi, ali jaz sem srečen kar moram reči. "Vsakega, katerega sem sprejel v zdravljenje, istega sem tudi popolnoma izdravil z mojimi zdravili, katera za vsakega bolnika posebno pripravim tako, da vsakega popolnoma in v kratkem času ozdravim.
• TAKO SLOVENSKI NAROD VEČ TI OBETA NEGO MORE, a kdor več obeta ta laže. Jaz sem tukaj, da pomagam Slovencem, ter sem popolnoma uveijen, da moj trud ne bode zastonj in se nadejam, da bodem v kratkem času svoja moč pokazal, da ozdravim v kratkem času več bolnikov, nego vsi drugi zdravniki, kateri se po časopisih samo hvalijo.
BOLEZNI pluča, ledice, jetra, maternica, nos, uši, želodec, očesna sušica, reumatizem, grlo, vrat, otekline, koža, kostobol, nezmožen za spolno občevanje in
VSE TAJNE MOZKE IN ŽENSKE BOLEZNI ZDRAVIM HITRO Z NAJNOVEJŠIM NAČINOM.
Zatoraj se vsi bolniki obrnite na mene naj si bode za svčt ali zdravljenje, pišite mi odkrito brez, da bi se sramovali, tako kakor bi pisali svojemu bratu, Vaše pismo jaz lastnoročno prejmem, nahajajte se Vi kjerkoli si bodi, jaz Vam bodem odgovoril in Vam svetoval.
Vsa pisma pišite v Vašem maternem jeziku ter pošiljajte na Dr. V. SBORDONE-A
Universal Medical Institute "
SO West 29tfli StrMt	lt*w YorkCHy
Uradne ure od 10 do 13 dopoldne in od 6 do 6 popoldne, v torkih in aofcotak od
10 do 12 dopoldne, ter od 8do 5 in od 7 do 8 sveter, v nedeljah od 10 do 1.
potrt.. Nihče ni vedel vzroka tej melanholiji, niti njegova žena. Nekega dne se je pa trgovec ustrelil. Zdaj šele se je dognalo, zakaj je bil tako pogosto nerazpoložen. Med njegovimi papirji so našli anonimno pismo, v kte-rem je bilo zapisano: "Vaša žena Vam ni zvesta." Trgovec je pripisal: "To pismo sem dobil 6. februarja. Vse sem storil, da doženem pisca tega pisma in da pozabim vsebino njegovo. O vsej stvari ne verjamem niti besedice, toda pozabiti je ne morem. Ako bi mogel najti pisca, bi ga ubil, tako pa tfbijem sebe." Ženo njegovo je ta dogodek tako pretresel, da je zblaznela. —
Knjigama
Fr. SetUis&ir CoJ
109 Greenwich St.,	;NEW YORK.
ima v zalogi poleg raznih druzih tudi sledeče
NOVE KNJIGE:
Mir božji, brošir......11.00
Zlatorog, planin, pravljica, eleg. vezana z zlato obrezo.........$1.25
Zmaj iz Bosne......—.60
Vohun (Spion)........—.80
Tri povesti grofa Leva
Tolstoja...............40
Mnčeniki (Aškerc) elegantno vezan........$2.00
Ob Zori broš.........—.70
Rodbina Polaneikih
cela izdaja broš......$2.50
Rnska JHH'iihkatTOj-
ska 5 zvezkov sknpaj—.75 Dama z kameljami.. .$1.00 Bucek v straha šalo-igra................—.35
WINNETOU
rdeči gentleman
(potni roman) je dobiti vse tri zvezke skupaj prosto po pošti za $1.00.	: Ves roman je zanimivo pisan ter zelo mikaven.
Naročilom je priložiti
potrebni denar bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Postirira je pri vseh teh . cenah že všteta.
FRANK SAKSER CO. !
NAROČAJTE IN CITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
se zastouj razdeli med Slovence.
(t
Nižje podpisana uri-Doro-čam potujočim S)3*Sx.<£>a in Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
0000 NEW YORK 0000 v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............
stanovanje in hrana
proti nizki ceni. žba solidna.....
Postre-
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York. ^ __ £ //
"ZDRAVJE" Katero je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža In ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega*zomore najuspešneje in v naj-krajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko citate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo. ustanovljeni ~ zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar.
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. NEW YORK. N. Y.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEIS V PIVO
ktero ]C varjeno iz najboljšega lmportiranega češkega hmcia. Kaci tt^a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno konst, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnlkar-ju 6102 Si. Clair Ave. N.fci. kteri Vam dragevolie vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O*
Za nebiao tajik
al eignvorao ne npravniftfcvo m* wvdaifev*.
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
-v/vs Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate, sv*-
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO.
VwL spodaj navedeni novi parobrodi ^ na dva vijaka imajo brezžični brzojav:
IIAUGB, LAURA, MARTHA WASHINGTON, I! ARGENTINA
V mesecih maju in juniju se bodeta sgqrai. navedenemn brodovju pri-dražila le dva druga nova potniška
Gene voznih listkov iz NEW YORKA za III. razred so do:
v
TRSTA...................................
LJUBLJANE.............................
REKE....................................
ZAGREBA...............................
KARLOVCA.............................
LL RAZBJSD do TRSTA ali REKE..........................$52.50 do *5&r—
Parobrod "MARTHA WASHINGTON" odpluje 29. aprila 1606.
Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington Sineta


fe^lili I IfflHBTir
/
V padišahovej senci.
-o-
Spisal Karol May; za "Glas Naroda" priredil L. P.
o--—
PRVA KNJIGA. - PO PUŠČAVI.
(Nadaljevanje.)
Ladija je skoro nadčloveškemu naporu ubogala in zletela mimo skal. Ža nekaj trenutkov smo bili v mirni vodi in vse popada na kolena, da se zahvali Vsega mogočnemu.
"Ešhetu inn la il laha il Alah!" se začuje iz krova — priznajte, da je samo en Bog! Selem aaleina baraktak, pomilosti nas s svojim blagoslovom."
Tu pridrvi nekaj za nami kot strela iz loka. Sandal je, ki mora prestati isto nevarnost kot mi. Njegova hitrost je zopet večja kot naše dahr bije, radi tega mora zopet mimo nas. Toda voda je bila tako ozka, da se le s težavo ognemo in skoraj zadenemo skupaj. Ob jarbolniku sloni Abrahim-mamur. skrivajoč desnico za seboj. Ravno meni nasproti potegne izza svojega hrbta skrito arabsko puško, pomeri — jaz se vržem na tla — kroglja zažvižga preko mene, in že je sandal veliko naprej od nas.
Vsi so videli ta morilni poskus, vendar časa za čudenje in jezo sedaj ni bilo, ker tok reke nas zopet pogTabi in nese proti neštevilnim skalinam ▼ vodi. Tu pred nami nekdo glasno zakriči. Tok reke je zgrabil sandal in ga vrgel ob neko skalo; mornarji se sicer kmalu oprostijo nevarnega položaja in odhite naprej. Toda pri sunku je padel neki človek v vodo; v vodi visi in se obupno prijemlje za neko skalo. Zagrabim dolgo vrv, jo zaženem čez krov proti ponesrečencu, ki zagrabi vrv — mornarji potegnejo navzgor — bil je — Abrahim-mamur.
Kakor hitro stopi na krov in se nekoliko otrese vode, skoči proti meni s pestjo.
"Pes, ti si ropar in slepar!"
Jaz obstojim popolnoma mirno in ta mirnost je ueinila, da preneha vihteti svoje pesti.
"Abrahim-mamur, bodi uljuden, ker nisi v svoji hiši. Zini mi samo Še eno besedico, pa te dam privezati na jadro in pretepsti!"
Največje razžaljenje za Arabca je udarec in drugo največje razžaljenje je grožnja s pretepom. Zopet me poskusi Abrahim napasti, vendar se premaga.
"Ti imaš mojo ženo na krovu!"
"Ne."
"Potem ne govoriš resnice."
"Vsekakor govorim resnico, ker ženska, ki jo imam na krovu, ni tvoja žena, temveč zaroenica tega mladega moža, ki stoji poleg tebe." , Abrahim plane proti kajiti, kjer je bivala Zenica, tu pa mu zastavi pot Halef.
"Abrahim-mamur, j«z sem hadži Halef Omar ben hadži Abul Abas; tu so moje dve pištoli, a kterima te takoj ustrelim, če boš silil na kraj, kterega ti je moj gospod prepovedal!"
Moj mali HaJef naredi obraz, ki je pravil Egipčanu, da se ni šaliti. Obrne se torej v stran in reče;
"Tedaj vas zatožim takoj, ko stopite na suho.'* l' "Le toži. Do tedaj pa nisi moj sovražnik, temveč gost, ee se pametno obnašaš.''
Nevarna mesta na reki smo imeli Že za seboj in zopet smo se lahko pogovarjali z vso brezskrbnostjo.
"Ali nam hočeš povedati, kako je prišla Zenica v roke tega človeka?" rečem obrnjen proti Isli.
"Čakaj, grem po njo; naj sama pripoveduje!"
"Ne; ona naj ostane v svoji sobi, ker njen pogled bi Abrahima še bolj razburil. Povej mi najprvo, Če je mohamedanka ali kristijanka."
"Kristijanka je."	^
"Kterega veroizpovedanja?" • _ "Grškega."
<• t "Ali je bila že Abrahimova žena t"
"On jo je kupil."
"Ah! Je li mogoče f"
"Da. Kakor znano, niso Čmogorke zakrite kot Turkinje. Videl jo je v Skadru in ji rekel, da jo ljubi in jo hoče vzeti za ženo; ona pa se mu je smejala. Nato je šel v Črnogoro k njenemu očetu in mu ponudil veliko svoto denarja za njo; ta ga je pa pri vratih vrgel na cesto. Kmalu pa je podkupil očeta njene prijateljice, kamor je Zenica večkrat zahajala, in ta se je udal v kupčijo.' *
"Kako?"
"Ta človek je Zenico izdal za svojo sužnjo in jo prodal Abrahimu; v kupni pogodbi je izjavil, da je Čerkesinja."
"Ah, raditega je ta prijateljica s svojim očetom naenkrat zginila!"
'' Seveda. Ukrcala sta se na ladijo, ki ju je odpeljala na Ciper in nato v Egipt. Drugo vam je znano."
"Kako se je imenoval mož, ki jo je prodal?"
"Barud el Amasat:"
"E1 Amasat — el Amasat — to ime mi je zelo znano. Kje sem ga že slišal? AH je bil ta človek Turek?"
"Ne, temveč Armenec."
'1 Armenec — ah. sedaj vem! Hamd el Amasat, oni Armenec, ki nas je hotel pogubiti na shotu in ki je pozneje pobegnil iz Kbille — je li mogoče to ena in ista oseba? — Ne, ker se časovno ni vjemalo.*'
"Ali ti je znano morda," vprašam Islo, "če ima ta Barud el Amasat kakega brata?"
"Ne; Zenica tudi ne ve; po tej družini sem jo zelo natančno spraševal.'
Tu pride služabnik Hamzad el Džerbaja k meni in mi reče:
"Gospod efendi, nekaj bi rad povedal."
"Govori!"
"Kako je ime temu egiptovskemu malopridnežu?'*
"Abrahim-mamur."
"Tako! Torej pravi, da je bil mamur (namestnik v provinciji)."
"Seveda."
"Nikar ne vrjamite, ker poznam človeka bolje nego vi!"
"Ah! Kdo je on?"
"Videl sem ga, ko je dobil bastonado; ker pa je bil prvi človek, ki sem ga jaz videl, da dobi bastonado, sem zelo natančno povpraševal po njem!0
"No, kaj in kdo je on?"
"Pri perzijskem poslaništvu je bil ataše, ali nekaj podobnega; izdal je neko skrivnost. Biti bi moral usmrčen, ker so pa zanj prosili, je bil pomi-loščen na bastonado. Njegovo ime je Davud Arafim."
Da je brivec iz Kozlovega sela poznal tega moža, je bil pač čuden slučaj; no, sedaj se je tudi meni zjasnilo. Videl sem ga v Ispahanu, privezanega na kamelo, da ga prepeljejo kot vjetnika v Carigrad. Tedaj sem nekaj časa potoval z isto karavano in. me je videl ter se me tudi zapomnil.
"Hvala Hamzad za to izpoved; vendar obdrži jo za sedaj kot skrivnost."
Sedaj se pač nisem več bal, da me Abrahim zatoži. Vsiljevala se mi je tudi misel, da je moral biti znan z Barud el Amasotom že predno je kupil Zenico od njega. Abrahim je bil degradiran uradnik, ujetnik, ki je dobil bastonado, sedaj pa nastopa kot mamur s premoženjem — to so bile misli, s kterimi sem se bavil.
V prihodnjem pristanišču se izkrcamo, ker je morala dahabija dobiti druge mornarje. Radi tega obrnemo proti bregu.
"Ostanemo dalj časa v pristanišču?" vprašam kapitana.
"Ne, jaz odidem takoj naprej, ko se mornarji izkrcajo."
"Zakaj?"
"Da se izognem policiji."
"In Abrahim?"
"Postavim ga z mornarji vred na suho."
"Jaz se nikakor ne bojim policije."
"Ti si tujec v deželi in -stojiš pod varstvom svojega konzula. Ne morejo ti torej ničesar. Ah!"
Ta vzklik je veljal nekemu čolnu, ki se nam je približeval, in ki je bil poln oboroženih kavasov — policistov.
"Saj ne boš takoj obrnil," rečem Hasanu.	■ '
"Seveda, samo če zapoveš. Jaz moram tebe ubogati."
"Jaz nikakor ne zapovedujem; nasprotno: tukajšnjo policijo bi rad enkrat spoznal."
Čoln se ustavi ob naši barki in vsi policisti splezajo na naš krov, ša
MARKO KOFALT,
249|So. FrontSt, 8TEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli. macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje proda j cm parobrodne listke za v stari kraj za vse bdjše parnike in parobrodne proge ter pošiljam desarje v staro domovino po najniiji ceni.
Mr. Marico Kofa.lt Je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK 8AKSER CO*
&0JAE2, NAROČAJTE IX FA "GLAS NARODA", NAJVEČJI DT MAJCENEJfil DNEVNIKI
Coipgnie Generale Traosaiiaotip
(Francoska parobrodna družba.)
EF* Velika zaloga vina in žganja.
Marija Grill
Prodaja belo vino po........70c. gallon
tt črno vino po........50c. „
Drožnik 4 galone za............$11.00
Brinjevec 12 steklenic za........112.00
ali 4 gal. (sodček) za...........$16.00
Za obilno naročilo se priporoča
Marija OrtlC 5308 St. Clair Ave., N. EL,	Cleveland, Ohio.

predno dosežemo breg. Na bregu je že bilo moštvo sandala, ki je pripovedovalo, da je Abrahim utonil v Nilu in tudi o ženskem ropu. In kakor sem pozneje zvedel, je kapitan sandala Halid ben Mustafa, takoj po svojem prihodu v luko, tekel naravnost k sodniku, kjer me je očrnil kot morilca, upornika in roparja, da sem moral biti vesel, če me bodo samo obesili.
Ker pravica teh dežel še nikakor ni prišla v dotiko s postavami, se izrekajo obsodbe kaj hitro in jednostavno.
"Kdo je kapitan te ladije," vpraša vodja policije.
" Jaz," odvrne Hasan.
"Kako se imenuješ t"
"Hasan Abu el Reisan."
"Ali imaš na svoji ladiji nekega efendija, nekega zdravnika, ki je ne-vernrk?"
"Tu stoji in imenuje se Kara ben Nemsi."
4'Ali je na tvoji ladiji neka ženska z imenom Gicelaf"
"V svoji sobi je."
"Dobro torej, vi vsi skupaj ste moji vjetniki ter pojdete z menoj k sodniku, medtem ko bodo moji ljudje čuvali ladijo."
Barka pristane k bregu in vse moštvo se izkrca. Tudi Zenica, globoko zastrnjena. gre z nami; staro in mlado pa teče pred in za nami. Hamzad el Džerbaja je stopal slednji in žvižgal: "Al' zdaj pa gremo!"
Policijski sodnik je že sedel s svojim tajnikom v svoji sobi in nas čakal.
Imel je znake bimbašija, zapovednika tisočih mož, vendar ni kazal bogve kake izobrazbe, ne kake bojevitosti. Kakor cela posadka sandala, tako je tudi on menil, da je Abrahim utonil; sedaj, ko ga vidi stati pred seboj, ga pogleduje s pogledi, ki so bili čisto drugačni od onih, s kterimi je meril nas.
Razdele nas v dva oddelka: na desni moštvo sandala z Abrahimom in njegovimi služabniki in na levi mornarji dahabije z Zenico, Islo, jaz in moj Halef z brivcem.
"Ali hočeš imeti pipo, gospod?" vpraša sodnik dozdevnega mamurja.
"Le prinesi jo!"
Prineso mu preprogo, da se vsede in nabasano pipo. Nato se začne razprava.
"Visokost, povej mi svoje od Alaha blagoslovljeno ime!"
"Abrahim-mamur."
1 Torej si mamur? Ktere provincije?"
"V En Nasar."
"Ti si tožnik. Govori; jaz poslušam in bom sodil."
"Jaz tožim tega gjavra, ki je zdravnik, ropa deklice; ravno tako moža, ki sedi poleg njega in kapitana dahabije, ker je .pomagal pri tej odpeljavi. Koliko so tega krivi tudi njih služabniki in moštvo dahabije, to določi ti, bimbaši.''
'1Povej, kako se je zvršil rop?"
Abrahim začne pripovedovati. Ko konča, zaslišijo njegove priče in posledica je bila, da sem bil po Halid ben Mustafi obdolžen še umora.
V očeh sodnika se posveti kot blisk, ko se sedaj obrne proti meni.
"Gjavr, kako se imenuješ?" "Kara ben Nemsi."
"Kako se imenuje tvoja domovina?"
'' Džermanistan.''
"Kje leži ta košček dežele?"
"Košček? Hm, bimbaši, meni se zdi, da si zelo malo poučen!"
"Pes!" zagromi mi nasproti. "Kaj misliš s tem?"
"Džermanistan je velika dežela in ima desetkrat več prebivalcev kot Egipt. Ti je pa ne poznaš. Ti si sploh slab zemljepisec, zatorej te je Abrahim, nalagal."
"Predrzni se izreči še eno tako besedo in takoj zapovem, da ie z ušesi pribijejo k steni."
"Da, drznem se! Ta Abrahim pravi, da je bil mamur v provinciji En Nasar. Samo v Egiptu so mamurji---."
"Ali ne leži En Nasar v Egiptu, gjavr? Jaz sam sem bil tam in poznam mamurja kot svojega brata, da, kot samega sebe."
"Ti se lažeš!"
"Pribijte ga na steno!" zapove sodnik.
Jaz potegnem revolver in Halef, ko to opazi, svoje pištole.
"Bimbaši, povem ti, da ustrelim onega, ki se me dotakne in potem še tebe! Še enkrat ti rečem, ti se lažeš! En Nasar je majhna oaza med Homri in Tigert v Tripolisu; tam ni mamurjev, temveč povsem siromaški šejk, ki se imenuje Mamra ibn Alef Abuzin, ter ga zelo natančno poznam. Lahko se igram s teboj in ti bi dovolil, da sprašuješ še naprej; toda naredil bom kratko. Kako prideš do tega, da pustiš tožnike stati in daš obtožencu, lopovu, preproge, da se vsede, in celo pipo?"
Siromašni sodnik me začudeno pogleda.
"Kaj praviš gjavr?"
"Svarim te, da ne izreČeš še enkrat te besede! Pri sebi imam potni list in tudi priporočilo podkralja v Egiptu; ta moj spremljevalec je iz Istambula. On poseduje sultanov budjeruldu ter stoji v njegovem varstvu."
"Pokažite mi listine!"
Dam mu svoj list in Isla svojega. Prebere jih in jih v nekaki zadregi izroči nazaj.
"Govori dalje."
(Dalje prih.)
TELEFON: 1279 RECTOR.


(Inkorporirana v državi New York.)
109 Greenwich Street,
6104 St. Clair Ave. N. E.
New York. Cleveland, O.
MOTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UIIBUAK.
Poštni p&raiki so:j
*La Provence** na dva vijaka................14,200 ton, 30,000 konjskih mot
•LaSAroie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „	m
*La Lorraine** „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „
"La Tourainc** , „	..................10,000 ,, 12,000 „	M
*La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000 „
la Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „	M
Glavna Agencija: 19 STATE.STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Paniki edplijejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. mri dopeiadne iz prictani&a fit 42 North Hirer, ob Morton St., H. T,
"LA SAYOIK	80. apr. 19M »LA PROVENCE	4. jun. 1MB.
■LA PROVENCE 7. maja lfM *LA LORRAINE	11. jna. 1NL
•LA LORRAINE	14. mmjm IMS *LA 8AVOIE	V18. jna. IMS.
*LA TOURAINE	2L maja 1006 *LA PROVENCE	25. jna. IMS.
•LA SAVOIE	28. maja U08 *LA LORRAINE	2. julija 1M8.
Farnlka s zvezdo zaznamovani Imajo po dva vijaka.
M« W. Kozminski, gpneralni agent za zapad
71 Deaoorn St., Chicago, II'
Pošilja najhitreje in najceneje
DENARJE V STARO DOMOVINO.
Vloge izplačuje c. kr. poštni hranilni nrad na Dunaja; c. kr. privil. avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budimpešti.
Prodaja
originalne parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah.
Vsak potnik dobi originalni vozni listek, ko istega plača. Potnike čakamo na železniški postaji, ako naznanijo dohod in jih. spremimo na parnik.
Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, pri poro-t am evojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel/'na 709 Broad Bt., eden največjih hotelov v meeto. _ Na čepa imam vedno sveže pivo, najbolj* se vrete whiskey, kakor naravnega doma pravljenega vina in dobre smodke. >a razpolago imam čez 25 urejenih &otv' za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejika kuhinja l
Za obilen poset se priporočam ud an i Božo Gojsovlč, Johnstava, Pa.
j Zastonj! Zastonj! L
J Nikjer v Ameriki ne morete dobiti
i	tako dober in fini
| IMPORTIRANI TOBAK J za cigarete in pipo ali cigare,
^ kakor pri nas. Pošljite nam na eni dopisnici vaš naslov in dobite takoj J zastonj našega tobaka za cigarete % ali pipo za vzorec in tudi naš cenik, ^ da se prepričate o finoti istega. Vsi j ljudje morajo naš tobak poAcusiti, % da »e prepričajo, da je najboljši in | najcenejši. Pišite takoj na: ADRIA TOBACCO CO. 1265-67 Broadway, Naw York.
JOHN VENZUL, 1017 E. 62nd Street, N. E„ Cleveland. Ohta izdelovalec kranjskih in nemških
H A R m o >N I
Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primemo nizke, a delo trpetno in dobro. Trirrstni od $22 do $46. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $46 do $80.	'
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom naznanjamo, da je Mr. GEO. O. SHULTZ, 7 Iron St., Canonsburg, Pa., naš zastopnik za Canonsburg in okolico. Pobira naročnino za "Glas Naroda" in pošilja po našem posredovanju denar v stari kraj ter ga vsem toplo priporočamo.
Spoštovanjem
Frank Sakser Company.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Pueblo, Colo., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik
Mr. PETER CHULIG, 303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo.
"Upravništvo "Glasa Naroda".
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Pittsburgu, Pa., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj pooblaščen g.
IGNACIJ PODVASNIK,
159 Long Alley, Pittsburg, Pa., pobirati naročnino za "Glas Naroda" in ga cenjenim naročnikom toplo priporočamo.
S spoštovanjem
FRANK SAKSER C0.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Braddocku, Pa., in okolici naznanjamo, da sta za tamošnji okraj naša zastopnika
Mr. JOHN VAROGA in
Mr. MICHAEL MAGISTER, 1005 Wood Alley, Braddock, Pa., ktera sta pooblaščena pobirati naročnino za "Glas Naroda" in razne v naši zalogi se nahajajoče knjige, vsled česar jih našim rojakom najtopleje priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
I* l*
Kdor hoče biti solidno In brzo postrežen naj se »vestno obrne le na
FRANK SAKSER CO,
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVEL, CLEVELAND, O.
Ako hečeš dobro postrežbo
z mesom in groceri jo,
tako se obrni na
Martin Geršlča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, „ Sunke itd.
Govorim v vseh slovanskih Pgi^iiggfrns ee as obilni obisk.