PRIMORSKI DNEVNIK
“•j-ffiViSr - Cena 35 lir
Leto XIX. Št. 56 (5431)
TRST, četrtek 7. marca 1963
V Francij
i
se vedno bolj zaostruje spor
toed stavkajočimi rudarji in vlado
Napovedan govor Pompidouja ali samega de Gaulla po radiu - Vlada misli racioni-ratiplin in premog - Grožnje s kazenskim postopkom - Splošna solidarnost s stavkajočimi
presenetila vlade, ki da je na pičila zadostne zaloge premoga.
6. — Po včerajšnji popoldanski splošni stavki, pri ka-1^ sodelovalo šest milijonov francoskih delavcev iz solidar-*idi|! 2 ^tdarji, se stavka rudarjev danes strnjeno nadaljuje. Na
** Ul RO TIAVinnn VASifntr
2a'“,ni še nobena rešitev.
stavke je nevarno, da tk« inrt0rale visoke Pe^i jeklar-5]j ^hstrije zaradi pomanjka-in koksa ustaviti zaradi česar bo v ne-Vač dol:)avljanje plina za ‘ *c° uporabo na pariškem
Nu.
Stavkajoči delavci na
Lorene se namreč pri-iioti da v primeru sankcij Ata v . blokirajo dovajanje 'iio p-. bičnih metrov plina na v j:arizu.
fy°lnSeh rudarskih bazenih vlada Ji. 6, J1 Ir>. nikjer ni demonstra-SM poudarjajo, da de-'>i dele-1. - n’so P°trebne, ker so
poudarjajo, so potr
Vn'‘tavci solidarni z njimi, k leSa tudi inženirji, 'vsa jav-
""ii,,,
važajo premog. To velja tudi za sovjetske ladje, ki prevažajo an-tracit v Francijo. ,
O sporu z rudarji so danes govorili na seji vlade, ki bi se hotela izogniti hujšim spopadom in doseč) povratek k normalnosti; to-dč ne da bi vidno popustda.
Stanje se vsak dan slabša. V lorenskcm bazenu je devet tovarn za pridobivanje koksa imelo v začetku preteklega tedna 100.000 ton .rezerve. Dnevno uporabijo 18 tisoč ton in zato lahko vztrajajo :še nekaj dni; toda v ponedeljek bodo prisiljeni ustaviti obrat. Za obnovitev obratovanja visokih pe-darnosti z rudarji. ,či pa sta pptrebna dva meseca, departmaja s Šemo Tudi gledč tlektričnih central ni i podporo 50.000 fran- stanje nič boljše. Te lahko delujejo normalno samo do konca tedna ; toda dve .sta ge ustavili obra-tivanje. če bo stavka nadaljevala, bo v začetku prihodnjega tedna začelo primanjkovati plina in
nost in celo škofje.
Če pa bi mobilizirane rudarje hodili iskat na dom, tedaj so ti odločeni ostro reagirati. Na severu so sklenili, da bodo na vedno večje število individualnih ukrepov o mobilizaciji, odgovorili s tem, da bodo posamezne delegacije vrnile dekrete v občinskih u-radih.	*
Tudi kongres francoskih županov je soglasno odobril resolucijo o dejanski solidarnosti z rud Glavni svet je poslal prvo podpor, kov (nad šest milijonov lir) za družine rudarjev. Socialistična sindikalna zveza pristaniščnikov je pozvala svoje člane, naj ne nakladajo ali razkladajo ladij, ki pre-
""iiiiiimi, m m, l„li„„i, „, „ „ „, n, i,,,,,, m,,, Huunimi,,	mn,,, hiiiim, ,„m,„„i„i mm, m, m, intmi m mnni,umnimi,
Kennedy noče normalizacije odnosov s Kubo
Glede jedrskih poizkusov je ponovil dosedanje stališče Kuba opozarja U Tanta na nove napadalne priprave v ZDA
Va
W?1nGTON, 6. — Predsednik Kennedjr je izjavil na tiskov-Hh n enci’ da ZDA ne bodo sPreJele pogodbe o prepovedi je-
.5
A ut
'A
k ,0 ^
»S
$
•A
'S
ffi
Poskusov, ki ne bi vsebovala gotovosti, da se bodo odkri-tni podzemeljski poskusi.
^e> da v Ženevi niso JI ua glede števila inšpek-J- bi sKraiu samem. Toda tudi Jotjij ® o tem sporazumeli, bi ‘ J*rediti še druge plati težnja, kakor na primer k"»Viti.ie' v katerih naj bi bila Hciuna zahteva za tako in-. • Zatem je Kennedjr iz-

'H KES
se nain zdi važno po-Niti' ,a je prav včeraj začel «aliji zakon, na podlagi SnPbodo imele odslej tudi tj* favne .pravico 11,1 dostopa v
službe in poklice. Ko Sojini 1,10 Prav danes, pred S?	marcem, mednarod-
JjUjPhtznikc
i/«!! *, j','"VOm šena, moramo (h i*Vitv- Poudariti, da so k CTeva)1 tega važnega zakona "Htta*1® vse napredne sile ita-tepublike.
Al* „
lijtij i Prepovedi jedrskih eks-Kova ~~ Po nedavni izjavi C V* ~~ povedal svoje mne-L "e J tudi Kennedy. Dejal je,
4 I irl	SllPfi Inl n/\Knnn nAn-Afl
A
ii"1
»j*
A
v>
H
k
£
lKPr
5	p1'
ti
A
ul«”11
9 M
%
y
u
6
V ^ ne ,s.Prciel nobene pogodba 1, i vsebovala gotovosti, i? odkrili morebitni sn, :i Poskusi in tudi če CrCIj P?.ra*umeli o številu in-k, sn’0, " morali istočasno dojetih na?Uni p,cl,e okoliščin, v |.;V* >, *■! bi bila upravičena za-Cbtl mšpekcijah, ter se do-tej »ttia eJ*e drugih plati tega fe' nf ’ jih pa predsednik bi v žili '- Njegov predstavil** ilo'r,V- je veeraj zahteval, n .nci, koliko področij in i l tjumJ bodo podvržena in-h P°vr ina teh področij, sc0t'.o sestavljene inšpek-ybtwnuPme ter mednarodna It gn komisija. Odgovoril S tei,,,|*	10 delegat: da je
V^eri L, °a debata odveč, da da* - Podatki včasih tudi O. tla4-	zavlačujejo raz-
\iis fa,laia-i° zahodne dr ave \h. jev 7]v,ti svojo atomsko ob-TOo j?.sti oboro i iti /abodno
SjS»tTta,tcmu	burman-
^ r »kr«! BJa'> “a so se ueso-kNv 11 tako, da bi se lah-V>ertv,° Premostila.
Vski a(,JC govoril tudi o več-V*r JeUfotski jedrski sili, o 1 L^rcha I®0'' osebni odposla-Vlrig . . 1 razpravljal včeraj ts:,.Uru.i ' "re. Bonska vlada je ' 9!«"» ul; potrdila, da je pri-■O bii Pr‘sPcvati finančno in .pj*kl k ustanovitvi več-
V**j hi h,iKennMy Pa j® de' Vn! ,,'a taka sila sestav-jHn** ,£>,V Iadij, ker so pod-VjO »ijopdrage in ker je za "ditev potrebno pre-
tlii* Ua?Sl*o in nevarno izjavo V*. Ua *tennedy glede Kube, Su »red^ra n.ieBova vlada z
Ji 1!, kim^,lv(|m izolirati in «na-Prevratni dejavno-JSmS* vlade,,, ter da je . '",da bi pri lo v bU/-,V*v. ”st' do normalizacije
čfe ^ v Franciji na-5štl1 kli.Ii? v popolnem redu J til »liihiii ll<> tiaullovemu od-Snjklarni Uzilc‘ji, kajti z njimi Is ^ " kot ponosno po-k b» *člo -1' in,'onirji, vsa jav-Xi,*e », 5kofje. Zaradi stav->l' i V;inip ,n,'e v tovarnah za L^Vii ta|in koksa vsak dan bolj N« * obn,aa 80 nekatere že vk ,m«rai‘0vanje. ostale pa ga i? a,. leu„. * do konca tedna. HoJo r.P.a Ylada vztraja, da K* kaj da5ii vrniti na delo, 1V1 ža|,,na' bi razpravljali o V.ft&vah. Kot je dejal I?. ► bior^H k vlade 1‘ompi-W Ceu a Bovoril o stavki 1 J*a s " sam de Gaulle. Po-'Hv<lj*i|IZli!|o želo zaostril, ko 'g ;.*U b‘ ‘I" postala indivi-'^njn^vtada začela prega-
javil, da so ZDA močno napredovale pri izboljšanju naprav za ugotavljanje jedrskih eksplozij. Vendar pa to še ne dopušča, da bi se odpovedale inšpekcijam na kraju samem.
Glede večstranske jedrske sile NATO je predsednik izjavil, da so ZDA pripravljene podpreti ta načrt, če bo v Evropi vzbudil zanimanje. Ni izključil možnosti, da bi evropske države pri proučitvi predloga bile mnenja, da ne nudijo take varnosti, ki bi bila sorazmerna s potrebnimi izdatki, in da se bodo odločile, da zadostujejo sedanji sporazumi, ki določajo, da pritiče ZDA jedrsko vodstvo. Pripomnil je, da so ZDA pripravljene to sprejeti. Dejal je tudi, da je ponudba zahodnoevropskim državam za ustanovitev večstranske jedrske sile imela tudi namen, ohraniti tesne odnose med ZDA in temi državami.
Omenil je, da v nekaterih zahodnoevropskih krogih nasprotujejo temu načrtu iz razlogov državnega interesa, in je dodal, da bo potrebno več mesecev dela, da se odločijo, ali naj se ta sila ustanovi ali ne. Izrekel se je za tako večstransko jedrsko silo, ki bi jo sestavljale vojne ladje, ker so podmornice mnogo dražje in za njihovo zgraditev je potrebno več časa.	, ,
Glede Kube je Kennedy izjavil, da je glavni smoter njegove vlade, doseči z vsakim sredstvom izolacijo Kube. Dodal je, da bodo morale države Latinske Amerike sprejeti ukrepe, «da izolirajo komunistično jedro na Kubi od 0-stale poloble in da napravijo konec prevratni dejavnosti, ki jo ta dežela vodi proti ameriškemu kontinentu*. Kennedy je dalje dejal, da navzočnost komunizma na Kubi «ni stvar, o kateri bi se mogli pogajati, in Kuba ni pokazala nobene želje po obnovitvi odnosov z Washingtonom». Zato se ne kaže nobena tendenca po normalizaciji odnosov med ZDA in Kubo, in to je malo verjetno tudi v bližnji prihodnosti.
Na vprašanje v zvezi s štirimi Američani, ki so padli na Kubi aprila 1961, ko so ZDA organizirale napad ng otok, je Kennedy izjavil, da so bili prostovoljci. Dodal je, da zaradi narave njihove naloge ni umestno dajati druge podatke o tem. Tisk je namreč pisal, da so bili agenti CIA.
Glede proračuna je predsednik izjavil, da vztraja pri določenih zneskih. Zato nasprotuje zniža-, njem, ki jih zahtevajo nasprotniki vlade, zlasti kar se tiče vojaških izdatkov.
Kennedy je tudi izjavil, da nasprotuje zmanjšanju gospodarskih in vojaških obveznosti ZDA v jugovzhodni Aziji. Dodal je, da bi zmanjšanje teh obveznosti pomenilo »izročiti to področje življenjske važnosti komunistom*.
Kubanski zunanji minister Roa je poslal včeraj tajniku OZN TJ Tantu pismo, s katerim izjavlja, da ameriška imperialistična vlada
■Min milima iiiiiiiiii ■iiiiiiiii 1111 iiiiiiiiiiiiuim umi
Popolna svoboda venezuelskim upornikom v Braziliji
RIO DE JANEIRO. 6. — Devetim venezuelskim pripadnikom narodnoosvobodilnega gibanja, ki so pred časom zasegli ladjo «Anzoate-gui», je brazilska vlada dovolila politično zatočišče in jim dala posebno dovoljenje za bivanje v Braziliji. Izpuščeni so bili na svobodo in lahko delajo kjerkoli v Brazili. ji, toda ne morejo se namestiti v krajih, ki so oddaljeni manj, kakor 900 kilometrov od venezuelske meje. Venezuelci so se zahvalili brazilskim oblastem za topel sprejem in za dobro ravnanje z njimi ves čas, ko so bili nameščeni v pomor, bolnišnici v Friblirgll,
ni opustila svoje politike ustrahovanja, napadalnosti in prevrata dva meseca po končanih diplomatskih pogajanjih, katerih namen je bil odpraviti karibsko krizo. Človeštvo je sedaj znova pred nevarno napetostjo, ki lahko povzroči izbruh jedrske vojne.
Minister našteva izjave članov ameriškega kongresa, ki kažejo, da se v ameriških vodilnih krogih vztraja pri politiki napadanja proti Kubi. Na koncu pravi Roa da mora biti svetovna javnost obveščena o napadalnih pripravah ZDA in mora vedeti, da sta ljudstvo in vlada Kube odločeni braniti do zadnjega svej socialistični način življenja.
električne energije. Tudi dejavnost kemijskih tovarn, ki so odvisne od rudnikov premoga, ie že ustavljeno zaradi pomanjkanja goriva. Tudi steklarna v Winglesu je ustavila obrat zaradi pomanjkanja plina. ■ / ; , .
banes je celo delegacija vodstva golistične stranke posredovala pri predsedniku vlade Pompidouju in vztrajala, naj se išče sporazum tako v državnem interesu kakor v interesu rudarjev. Pozneje je član delegacije izjavil, da bo Pom-pidou govoril jutri ali v petek po radiu in sporočil stališče vlade. Pompidou bo sporočil, da vladg zmi sedaj ne predvideva nobene akcije proti rudarjem. Na današnjem razgovoru z omenjeno delegacijo je izjavil, da vlada noče niti zmagovalcev niti premaganih*. Vendar pa vztraja, da se morajo rudarji vrniti na delo, kar ne bo pomenilo, da se odpovedujejo svojim zahtevam, glede katerih je vlada »vedno pripravljena diskutirati*.
Po današnji seji vlade so poti^ ciili, da bo Pompidou govoril po radiu. Predstavnik vlade je izjavil, da »general de Gaulle ne izključuje, da bo govoril on sam, če bodo okoliščine to narekovale*.
Razen tega je predstavnikom vlade sporočil, da bodo morali racionirati plin in premog, če se bo stavka nadaljevala.
Stališče vlade in rudarjev je do sedaj nespremenjeno. Na obeh straneh izjavljajo, da so pripravljeni obnoviti pogajanja. Toda zahteva predvsem, naj se rudarji vrnejo na delo, medtem ko nameravajo rudarji nadaljevati stavko, dokler ne bo določen dan za obnovitev pogajanj, ki bi se morala začeti v čim krajšem času.
Vlada pravi, da razume argumente- rudarjev in njihove probleme, toda »v imenu občega interesa* zahteva takojšnji povratek na delo in dodaja, da so se zaloge premoga zaradi hude zime izčrpale.
Rudarji pa odgovarjajo, da ni mogoče, da bi se zaloge izčrpale po petih dneh stavke, ko je vendar vlada pred petnajstimi dnevi, zatrjevala, da izredna zima ni
nako-
Hruščov in vsi ostali kandidati na volitvah za vrhovni sovjet ruske republike so bili izvoljeni. Tass poroča, da je glasovalo 99,94 odstotka volivcev. Kandidati bloka komunistov in nepartijcev so dobili 99,59 odstotka glasov. Od izvoljenih je skoraj tretjina žensk; 32 odstotkov izvoljenih ni vpisanih v stranki, 47 odstotkov pa je delavcev in kmetov. Sika kaže bivšega zunanjega ministra Molotova in njegovo ženo, ko zapuščata volilni sedež v Moskvi
Govor Pompidouja bo po mnenju opazovalcev pomenil za rudarje konec »razdobja za razmišljanje*, nakar bo ukaz o mobilizacij) stopil v veljavo. Mobilizacija je sedaj kolektivna, a bo nato postala individualna. Nemogoče bi namreč bilo kazensku preganjati 200.000 rudarjev. Zato prevladuje mnenje, da bo vlada preganjala predvsem tiste, ki so se bolj zavzemali za uspeh Stavke, šlo bo torej za ostro merjenje sil. Zaradi tega je pričakovati, da se bodo vedno bolj množili poizkusi posredovanja.
Na ženevskih pogajanjih še vedno zastoj v Bonnu pa govorijo o atomski oborožitvi
Lemnitzer in Merchant se posvetujeta z Adenauerjem in z njegovimi ministri
ŽENEVA, 6. — Ameriški dele gat Steele je danes ponovil predlog, naj bi proučili nekatere tehnične plati vprašanja obveznih inšpekcij in avtomatskih postaj. Pri tem je poudaril naslednje: 1. Določi naj se, koliko področij in katera področja naj bodo podvržena inšpekcijam. 2. Kakšna bo površina teh področij. 3. Določiti, kako bodo sestavljene inšpekcijske skupine ter mednarodna znanstvena komisija.
Dalje je ameriški delegat vprašal, naj Sovjetska zveza pojasni,
Laoški kralj v Pekingu
TOKIO, 6. — Laoški kralj Sa-vang Vatana je prišel danes v Peking, kjer ga je pozdravilo na tisoče ljudi. Kralj je prišel iz Moskve, kjer se je bil ustavil na svojem dolgem potovanju okoli sveta Spremljajo ga predsednik vlade Suvana Fuma in številni člani vlade.
kakšno je njeno točno stališče glede inšpekcij. Vprašal je, čemu bi služile tri inšpekcije, ki jih predlaga Sovjetska zveza, kako in kdaj naj bi jih izvajali, kateri so potresni pojavi, ki bi jih podvrgli nadzorstvu.
Sovjetski delegat Carapkin je ponovil, da je vsaka tehnična debata odveč. Dodal je, da so podatki, ki jih uporabljajo ZDA, tendenciozni in včasih netočni. Poudaril je, da imajo zahodne države interes razviti svojo atomsko oborožitev, oborožiti Zahodno Nemčijo in ž zavlačevanjem debate preprečiti, da bi si prevzele odgovornost za neuspeh pogajanj.
Burmanski delegat je izjavil, da kljub splošnemu pesimizmu ni rezultat, ki ga je dosegel razorožitve-ni odbor, majhen, če se pomisli, da je bilo lanskega marca ob začetku konference stališče obeh strani zelo narazen in ni bilo nobene podlage za sporazum. Danes je na podlagi dela posameznih delegacij ustvarjena delovna podlaga, nesoglasja pa so se skrčila na tak obseg, ki se da prav gotovo
premostiti. Važno pa je začeti debato o spornih vprašanjih: o številu obveznih inšpekcij in o številu avtomatskih postaj.
Romunski, bolgarski in poljski delegat so poudarili, da mora sporazum temeljiti na politični in ne na znanstveni odločitvi, kakor zahtevajo zahodne države. Ponovili so, da ameriške zahteve za inšpekcije na kraju samem nimajo nobene znanstvene podlage. Ce se naslanjamo na znanstvene podatke, bi tri inšpekcije letno zadostovale kot sredstvo odvračanja od nadaljnjih jedrskih poskusov. Razprava se bo nadaljevala v petek.
Medtem pa je prišel v Bonn vrhovni poveljnik ameriških sil v Evropi in poveljnik NATO general Lemnitzer je prišel danes z letalom v Bonn, kamor je včeraj prispel Kennedyjev posebni odposlanec Merchant. Takoj po prihodu Je Lemnitzerja sprejel kancler Adenauer. Navzoči so bili tudi minister za obrambo von Hassel, zahodno-nemški poslanik pri NATO Grewe in glavni inšpektor nemške vojske general Foertsch. Merchant pa se je sestal z ministrom za obrambo von Hasselom, s katerim sta se pogovarjala tri ure.
Hamburški list »Die Welt» piše,
IHHHHHHHHHHlUHIHIIHIHHHHHHHHIHHHHHHHHHHHHHHIHHIIIIIIIItllllllllllllHIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIJIIUIIIIHHIII
UKREPI PROTI NARAŠČANJU DRAGINJE
Vlada znižala uvozno carino na krompir, sočivje in olje
Minister Medici o bistvenih smotrih reforme državnega upravnega aparata Na cVolilni tribuni* nastopijo danes predstavniki vlade, PSI, PLI in MSI
RIM, 6. — Danes ob 12.18 je predsednik republike Segni odpotoval z letalom v Rabat, kjar bo tri dni gost maroškega kralja Hasana II. Segnija spremlja njegova soproga, zunanji minister Piccioni in drugi člani delegacije. Ko so leteli nad Tunizijo, je Segni poslal pozdravno brzolav ko predsedniku Burgibi. Ob pri-l>odu na letališče v Rabatu je ~“	‘
Segnija sprejel kralj Hasan. •
Na današnji seji ministrskega sveta so odobrili ukrep, s katerim se zniža, do 30. aprila, za 5 odst. uvozna carina na nesemen-ski krompir, za 2 odst. pa uvozna carina na suho sočivje in oljčno olje. Z istim ukrepom se ukinja uvozna carina na nerafinirano oljčno olje v posodah, ki vsebujejo 20 ali manj kilogramov olja in ki se uvozi iz držav članic evropske skupnosti. Carino so zniža-li tudi za uvoz surove in predelane plutovine.
Na predlog zakladnega ministra Tremellonija je ministrski svet 0-dobril sklep, na podlagi katerega bo država jamčila štiri posojila v višini 18 milijard 100 milijonov lir, ki jih bo Blagajna za razvoj Juga najela pri Evropski investicijski banki v Bruslju. Ta posojila bodo uporabili za delno finansiranje naslednjih industrijskih načrtov: 1875 milijonov za zgraditev tovarne za proizvodnjo celofana v listih v Neaplju; 225 milijonov za zgraditev tovarne živilskih konserv v Porto d’Ascoli; 4000 milijonov za zgraditev tovarne clinker Portlanda in cementa v Tarantu in 12.000 milijonov za zgraditev petih tovarn kemičnih proizvodov na in-, dustrijskezn področju Sassari-Portjjfc Torres.	,
Vodstvo PST se bo sestalo jutri dopoldne in razpravljalo o volilnem programu stranke. Lombardi bo poročal o zaključkih komisij, ki so jim poverili nalogo, da pripravi-jo program. O tem delu bo vodstvo izrazilo svoje mnenje, nakar bo ožji odbor sestavil dokončni program stranke, ki ga bodo predložili v odobritev centralnemu odboru PIŠI.
Jutri se bo sestal tudi Izvršilni odbor PRI, da bi dal dokončno ob-
llllllllll M llllltllllllll Ulil II MIH IIMIII IIIIIIIIII IIIIIIIII U"  llllllllllllllllllllllllllll,MIH,IIIIIHHIHIHHIIII ,1,1,  IHHIHHUIIIHHIHHHIHHHHHHIHHHIHM
Štirje novi predlogi v osnutku nove ustave FLRJ
Ti predlogi so: nova zastava, nov naziv, funkcija podpredsednika republike in 42-urni delovni teden - Za osnutek je dalo svoje predloge okrog 300.000 državljanov
tudi vodstvo KD.
Na jutrišnji oddaji «Volilne tribune# bodo nastopili predstavniki vlade, PSI, PLI in MSI; v imenu vlade bodo govorili ministri Mat-tarella, Eastore in Russo; v imenu PSI, Brodolini, Cattani, De Pasca. lis, Foa in Santi; v imenu PLI, Boz-zi in Cattani; v imenu MSI, De Marsanich..
Na sedežu Zavoda za dokumenta, cijo in zakonodajne študije je minister Medici govoril o vprašanjih v zveži z reformo državnega upravnega aparata. Minister je pripomnil, da je vprašanje birokracije »značilnost vseh držav«, hkrati pa je podčrtal, da je birokracija »temeljna komponenta v življenju moderne države«. Potem pa je poudaril, da reforma pomeni prilagoditev javne uprave strukturi moderne drv^be, pri čemer ie treba njegovem mnenju zasledovati tri bistvene smotre; predvsem znižanje stroškov služnosti javne u-prave, kar zahteva uporabo modernih kriterijev za organizacijo in porazdelitev pristojnosti in nalog; kontrolo proizvodnosti javne uprave in selekcijo upravičenih ukrepov, da bi uveljavili stvarno najbolj primerne; končno, prilagoditev stroškov obsegu služnosti: moderna država, ki je socialna država, nalaga osrednjim deželnim in občinskim javnim upravam vedno težje naloge, ki jih je pa treba reševati s čim manjšimi stroški, da bi se driava res mogla imenovati socialna država; v nasprotnem primeru bi javna uprava odtegnila nacionalnemu dohodku ogromna gmotna sredstva.
Jutrišnja številka glasila KPI «TUnit&» objavlja drugi seznam kandidatnih list za poslansko zbornico, ki zadeva sedem volilnih o-krožij. V teh okrožjih ne kandidira več 13 bivših poslancev KPI. Pred nekaj dnevi je «l’Uniti» objavila kandidatne liste za 20 volilnih okrožij; v katerih ne kandidi-ra več 29 bivših poslancev KPI; tako se je število bivših poslancev KPI, ki jih niso več kandidirali za
poslance, dvignilo do sedaj na 42 (od teh jih le devet kandidira za senatorje).
da so številni člani komisije za o-brambo v Bundestagu izrekli pridržke proti načrtu za ustanovitev jedrske sile NATO, ki bi jo sestavljale vojne ladje, oborožene z izstrelki »Polaris«.
V Bonnu so uradno potrdili, da je Zahodna Nemčija pripravljena prispevati finančno in s svojimi vojaki k ustanovitvi večstranske jedrske sile. Minister za obrambo von Hassel bo jutri na tiskovni konferenci govoril o svojem obisku v ZDA in o razgovorih z Merchan-tom v Bonnu. Tudi Adenauer s« bo jutri sestal s predstavniki tujega tiska.
Mac Millan povabljen na
Švedsko
LONDON, 6. — Mac Millan in zunanji minister lord Home sta sprejela vabilo za obisk v Stockholmu. Cas obiska ni bil še dolo čen. To je sporočil danes švedski ministrski predsednik Erlander na tiskovni konferenci v Londonu. Izjavil je tudi, da se je v Londonu razgovarjal o neuspehu pogajanj v Bruslju in o razorožitvi Glede odnosov med skupnim tržiščem in EFTA je Erlander izjavil: »Najnevarnejša napaka, ki bi jo lahko storili, bi bila, začetek trgovinske vojne. Potrebujemo močno evropsko gospodarsko skupnost, in ta potrebuje močno EFTA*.
Jutri proslave dneva žensk
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 6. -* V Beogradu se l)o 15. marca sestal plenum zveznega izvršnega odbora SZDL Jugoslavije,, j (la bi’ 'razpravljal o aktualnih problemih podeželja in nalogah Soc(alisti3ne zveze. Poleg članov zveznega oab6ra in nadzornega Se bodo seje udeležili predsedniki okrajnih odborov Socialistične zveze, zastopniki druž-beno-političnih organizacij in nekaterih ustanov, ki se ukvarjajo z vprašanjem vasi in kmetijstva.
Komisija za ustavna vprašanja zvezne skupščine pa je obravnavala danes osnutek nove ustave. Na seji je predsednik komisije Edvard Kardelj obrazložil spremembe in dopolnitve na podlagi predlogov in sugestij med splošno ljudsko razpravo. Med najvažnejšimi predlogi, o katerjh mora komisija zavzeti svoje stališče, so štiri predlogi, in sicer;
1. Predlog, da se jugoslovanska država uradno imenuje Sociali-
PŽ'Am^| / n J	i'-i rt	V 1 'i	(Tllf f).
slauija, da bi se na ta način poudaril socialistični značaj Jugoslavije.
2.	Po drugem predlogu bi se spremenila državna zastava; zastava bi bila rdeča z državnim grbom; s tem se želi poudariti socialistični značaj jugoslovanske skupnosti narodov.
3.	Nadalje se predlaga, naj se poleg predsednika republike določi tudi funkcija podpredsednika, ki bi nadomestoval predsednika v primeru odsotnosti in ga zastopal v določenih poslih.
4.	Končno obstaja še predlog naj se načelno uvede 42-urni delovni teden; ta predlog so proučili tudi odgovorni politični in strokovni organi, ker vlada splošno prepričanje da bi v sedanjih pogojih prehod na 42-urni delovni teden spodbujal pravilnejšo razdelitev delovne sile v proizvodnji in vplival na povečanje produktivnosti dela.
Kardelj je dejal, da Je besedilo na p^istaad Is— i diskusije
občutno spremenjeno čeprav ne gre za spremembe, ki bi menjale osnovne postavke ustave. Besedilo bi zadovoljevalo okrog 6 milijonov državljanov, od katerih je okrog 300.000 dalo svoje predloge. V zvezi s pripombami ln predlogi, ki se nanašalo na vprašanja narodnosti, je Kardelj dejal, da v novi redakciji ni ničesar načelno izpremenje-nega. So pa nekateri važni dodatki v smislu jamstva enakopravnosti narodov in njihovih jezikov kakor tudi glede Izogibanja vsakemu pritisku na področju narodnostne opredelitve. V določilu osnutka u-stave, ki Jamči svobodo izražanja narodnosti, se dodaja določilo, da nihče ne more nikogar siliti, da se izjasni, kateri narodnosti pripada, ali z drugimi besedami; kdor se ne želi opredeliti za eno izmed ob. stoječih narodnosti, lahko reče, da je Jugoslovan, oziroma da se sploh ne Izjasni. Sodi se, da bo to prispevalo k narodni enakopravnosti, utrditvi bratstva In enotnosti in socialistični solidarnosti In k nadaljnjemu zbllžanju med jugoslovanskimi narodi.
* B.
RIM, 6. — Ob mednarodnem ženskem dnevu, ki je 8. marca, bo vodstvo Zveze italijanskih žensk organiziralo v Rimu in v drugih mestih Italije zborovanja, da pregledajo dosedanje uspehe ženskega gibanja in da določijo novo nalogo.
Glede prilagoditve zakonodaje ustavnim načelom zahteva Združenje žensk reformo civilnega zakonika za enakopravnost žene v družini, za prilagoditev civilne družbe delu ženske v okviru gospodarskega načrtovanja. Združenje zahteva ustanovitev novih delovnih mest in široko mrežo socialne služnosti za zaščito otrok in za reorganizacijo dela na domu. Zveza namerava začeti nove pobude in pozvati velesile, naj prenehajo jedrske poizkuse in naj se sporazumejo o razorožitvi.
Harold Wilson o politiki vlade
LONDON, 6. — Laburistični vo. ditelj Haroid Wilson je na banketu parlamentarnega tiska takole o-značil naloge laburistične stranke v prihodnjih mesecih: 1. Se dalje napadati vlado v parlamentu. 2. Določati stalne konstruktivne alternative za politiko vlade, tudi če bo vlada še dalje skušala pred javnim mnenjem potvarjati laburistično politiko.
Wilson je sprejel vabilo Mac Millana za javno debato o notranjih in mednarodnih vprašanjin. Izjavil je, da glede obrambe nima Anglija svoje obrambne politike, potem ko se je v tem ministrstvu zvrstilo devet ministrov, in ko so porabili okoli 18 milijard šterlingov. Vlada nima nobenega načrta za borbo proti brezposelnosti, in ministri skušajo prikriti dejansko število brezposelnih ter so ta pojav do pred nekaj tedni pripisovali slabemu vremenu. Glede odnosov s Francijo je Mac Millan privolil v važne koncesije pariški vladi in spodbujal tudi »jedrsko megalomanijo* de Gaulla. K temu je treba dodati tudi dogodek z Bidaultom, ko so uredniki družbe BBS potolkli v spretnosti agente posebne policije.
Glede gospodarstva je Wilson izjavil, da namerava laburistična stranka dati večji dinamizem britanskemu gospodarstvu in izkoriščati številne še neizkoriščene energije. Izrekel se je za večjo industrijsko načrtovanje in za večje sodelovanje med državno in privatno industrijo.
OSLO, 6. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je zaključil svoj obisk na Norveškem in je davi odpotoval na Dansko na večdnevni uradni obisk.
•■IIIIHHIIIIIHIIllllllllllMIHIHIIHIHHUnHIHIIIHHHIHIIIIlllllimilllllllllHIIIItllHIIIIIINHHimillHIinilliniN
love splet ke Z DA \ Kongu?
PARIZ, 6. — Combe, ki je od 9. februarja v Parizu, je sporočil, da bo jutri zvečer odpotoval v Elisabethville. Dejal je, da je politično stanje v Elisabethvillu tako, da »je absolutno potreben njegov takojšnji povratek*.
Kairski list »Al Ahram* piše, da se v Kongu pripravlja državni udar, s katerim bi oblast prenesli na generala Mobutuja in odstranili z oblasti nacionalistično usmerjene civiliste, kakor je na primer tudi sedanji predsednik Kasavubu. List dodaja, da bodo ZDA podprle vojaški režim v Kongu.
V afriških krogih so mnenja, da bodo druge zahodne države podprle ZDA, ki bi za zamenjavo privolile v odcepitev Ka-tange. Poleg tega so ZDA baje
pripravljene dovoliti Combeju, da obdrži svoje upravne dolžnosti ia svoje orožništvo.
Član izvršnega komiteja CK ZKJ Veljko Vlahovič je sprejel študijsko skupino CK KP Francije, ki jo vodi član centralnega komiteja Georgea Thevenin. Na sliki: Dobrivoje Vidič v razgovoru s člani študijske skupine CK KP Francije ob prihoda t Beograd
Lord Home o pogajanjih v Bruslju
LONDON, 6. — Angleški zunanji minister lord Home je izjavil v lordski zbornici, da je neuspeh po-gajanj v Bruslju pomenil večjo it gubo za Zahodno Evropo kakor pa za Veliko Britanijo. Dodal je, da je šestorica »zamudila priložnost za evropsko enotnost, okrepljeno z močjo Velike Britanije, ki bi v celoti in aktivno sodelovala«.
Lord Home je dalje izjavil, da se Velika Britanija ne bo več udeležila dolgih pogajanj; morebitni novi predlogi bodo morali biti jasno sestavljeni in jih bo morala o-dobriti skupnost ter bodo morali u-živati podporo Francije.
Foreign Office je zanikal Ade. nauerjeve trditve v pismu, ki ga je ta poslal podkanclerju Erhardu. Adenauer je namreč pisal, da je britanska vlada že dvakrat izjavila, da nima namena začeti nova pogajanja o vstopu v skupno tržišče še pred parlamentarnimi volitvami.
Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da britanska vlada ni nikoli podala takih izjav. Poudaril je, da je britanska vlada »vedno pripravljena sodelovati pri ustvaritvi širše Evrope, toda ni v njeni moči, da bi dosegla obnovitev pogajanj za vstop Velike Britanije v evropsko skupnost*.
Lord Heath je danes odšel v Bruselj, na razgovor z belgijskim in inozemskim zunanjim ministrom.
MOSKVA, 6. — Britanski posla-nik v Moskvi Humphrey Treve-lyan je obiskal danes Hruščova v Kremlju. Po razgovoru je izjavil, da je bil to njegov prvi uradni sestanek s Hruščovom in da je bil njun razgovor prijateljski. Ni pa hotel povedati, o čem sta govorila.
Obratovanje luke v neprestano narašča
Kopru
Tu in tam beremo kak članek z nekaterimi podatki o koprski Inki in njenem stalnem razvijanju. Pričujoči članek iz ljubljanskega Gospodarskega vestnika pa nas v podrobnostih seznanja z različno problematiko novega in naraščajočega pristanišča.
Lani je dosegla luka Koper 276.000 ton prometa, predvsem generalnega tovora in lesa v domačem izvozu in uvozu ter delno že tudi v tranzitu za nekatere dežele srednje Evrope. Nasproti letu 1961 se je blagovni promet na koprski obali povečal za 55 odst., če ne štejemo soli, ki jo :z-krcujejo piranske solarne same.
V	planu za 1. 1963 je predviden nadaljnji porast za 26 odst., in sicer okoli 30.000 ton premoga in gradbenega materiala, ki ga bodo pripeljale ladje obalne plovbe iz bližnjih območij, vse drugo, to je okoli' 310.000 ton pa pretežno generalnega tovora m lesa v mednarodnem čezmorskem prometu.
Tristo tisoč ton generalnega tovora in lesa v zunšnjetrgovin-»kem prometu pomeni eno petino prometa s tem blagom in v tej smeri na jugoslovanskem delu severne jadranske obale. Iz tega vidimo, da se je koprska luka lotila dosledno od začetka svojega razvoja reševanja enega najbolj cbčutljivih problemov naših luških zmogljivosti. Generalni tovor je sestavljen iz skupin blaga, ki se zelo razločujejo po embalaži, teži, obsegu in vsebinskih svajs*-vih, ki zahtevajo različno pretn-vorno manipulacijo, način skladiščenja in transporta. To velja tudi za les, ki je potreben posebne priprave za čezmorski prevoz.
V	primeru luka Koper gre deloma že za specializacijo, ki je v modernih inozemskih lukah že dosledno izvedena tako, da so posamezne operativne obale z njihovimi hangarji, mehaničnimi napravami in zaposlenimi ljudmi namenjenimi samo posameznim skupinam tovorov s podobnimi skupnimi lastnostmi. Vse to v težnji, da bi dosegli čim večjo ekonomičnost, ter hitrost manipulacije in odpreme,
V	težnji, da bi se čimprej in čimbolj usposobili za promet z navedenim blagom, so v luki Koper gradili najprej to, kar je bilo najnujnejši. Postavili so obalna skladišča za prehodno manipulacijo z blagom, skladišča za njegovo trajnejšo hrambo, odprta skladišča za les in so nabavili sodobno mehanizacijo z« transport blaga od ladje do skladišč in obratno, ter mehanizacijo za skladiščno manipulacijo. Nabava večjega števila palet je omogočilp paletizačtjo vsega""tistega blaga, ki je primerno za tak način prekladanja, transporta in skladiščenja. Potem so prišle na vrsto naprave za dezinfekcijo blaga in za zorenje kmetijskih pridelkov ter skladišča za jedilna olja, naprave, ki jih je nujno terja promet v naših lukah. Ob koncu lanskega leta je bilo na področju luke okoli 25.0CO kv. m pokritih skladišč, 8500 kub. m cistern za olja in 50.000 kv. m odprtega skladiščnega prostora.
te pri 400 m operativne obale, s katero je luka razpolagala med letom, so bila zgoraj navedena skladišča komaj zadostna, da je bilo mogoče opraviti v njih vse kompleksne manipulacije, ki jih zahteva manipulacija določenih vrst generalnega tovora. Tako npr. znaša po preizkušenih normativih pri pošiljki 500 ton agrumov potreba po manipulativnem in skladiščnem prostoru (za najnujnejšo prehodno hrambo) okoli 2000 kv m za manipulacijo banan pa 1/3 več.
Luka je lahko opravila »voj d.ferenciram promet samo tako, da je organizirala čim hitrejšo odpremo -in * tem povečala obra-
___	..	___il .1.1.JiXliL
Čanje blaga v svojih skladiščih. Zato pa je mogla izpolnjevati le delno drugo važno funkcijo vsake luke, ki je v tem, da se na njenem prostoru blago tudi skladišči in potem sukcesivno in neposredno usmerja na trga po njihovih časovnih in krajevnih potrebah.
Letos razpolaga luka že s 550 m globoke operativne obale, ob kateri lahko pristanejo tri 10.000-tonske ladje hkrati ali večje število manjših. Pri polnem izkoriščanju obale je s tem omogočen letni promet do pol milijona ton generalnega tovora in lesa. <Cfe bi v luki pretovarjali rano-žmsko blago, kot so premog in rude, bi lahko dosegli na tako dolgi obali neprimerno večje količine, ker je delo s takim blagom v celoti mehanizirano. Tega pa luka Koper ne opravlja, ker rima železniške povezave z zaledjem.
Obale, ki. so namenjene generalnemu tovoru morajo biti opremljene s pokritimi skladišči. Pri normalnem prometu v jadranskih lukah mora biti ob vsakem privezu okoli 5000 kv. m prostora v obalnih hangarjih. Ce so skladišča grajena etažno, morajo imeti 1/3 več koristne površine.
Zaradi tega je ena osnovnih nalog luke v tem, da svoje skladiščne zmogljivosti uskladi z zmogljivostjo svoje obale. To velja tako v 'primeru obalnih hangarjev, etažnih skladišč za trajno skladiščenje, odprtih skladišč za les in za drugo blago. Pri tem je treba misliti na gradnjo posebnih skladišč za hitro pokvarljivo blago, v skladu s prej navedeno specializacijo luke. Čeprav ima Koper med vsemi jugoslovanskimi lukami najugodnejšo klimo za promet s takim blagom, vplivajo zimske in poletne temperature selo občutno na možnost sodobne
organizacije tega prometa, ne samo za potrebe domačega izvoza (meso in izdelki) in uvoza (ci-trusi in banane), ampak tudi tranzita.
Luka Koper je pri tem dosegla že zelo zadovoljive uspehe. Promet s hitro pokvarljivim blagom se je v zadnjih letih razvijal takole:
1959
1960
1961
1962
11.000	ton
23.000	ton
34.000	ton
45.000	ton
Računajo, da bo v najkrajšem času, pretežno že letos, doseženih okoli 90.000 ton prometa s tem blagom.
Sodobna organizacija prometa, ki naj zagotovi kvalitetno blago za trg, zahteva tudi sodobne naprave. Zato je v letošnjem planu luke že predvidena gradnja skladišča s kondicionirano temperaturo in vlago. Zgrajen bo hangar s površino 10.000 kv m, katerega polovica bo urejena s takimi napravami. Z naraščanjem prometa bo klimatiziran tudi drugi del skladišča. Pojasniti moramo, da se kondicionirano skladišče razločuje od hladilnice v tem, da je urejeno samo za klimo od 0 do + 12 stop. C in da služi zato samo manipulaciji blaga in prehodnemu skladiščenju. Z nadaljnjim razvojem luškega prometa in njegove specializacije bo seveda potrebna tudi hladilnica za daljše skladiščenje blaga, za globoko zmrzovanje in druge zahteve moderne frigo-rifikacije.
Ce se omejimo samo na potrebe luke po skladiščnem prostoru, moramo omeniti tudi drugo nujnost povečanje odprtega skladiščnega prostora za les, ker se izvoz tega blaga skozi koprsko luko stalno povečuje in ker se odpirajo široke možnosti tranzita iz zalednih držav in za te države.
Na razvoju luških naprav v Kopru so zainteresirane razne gospodarske organizacije, ki trgujejo ali posredujejo trgovino s čezmorskimi deželami. Nekatere so že zgradile v luki svoja skladišča ali pa so finančno sodel.i-vale pri njihovi graditvi, kot na primer pri gradnji cistern za jedilna olja. 21 odst vseh sredstev, ki so bila do sedaj vložena v gradnjo nove luke, izvira iz investicij, ki služijo njihovemu prometu.
Tak način graditve luke je edino pravilen, ker zagotavlja smotrno investiranje v objekte, ki so trgovini najbolj potrebni in ker temelji na delitvi dela. Luka je kompleks številnih dejavnosti, ki segajo na področje prometa, trgovine,0 industrije, itd. Osnovna naloga podjetja, ki upravlja z obalami in luškim prostorom, je v tem, da zagotovi potrebno infrastrukturo, na kateri bodo druge gospodarske organizacije postavile svoje objekte. Poleg tega mora luško podjetje organizirati servise, ki služijo luški dejavnosti kot celoti in »o najbolj racionalni, kadar so združeni v eni roki. Med te spadajo meritimne storitve ladjam, pretovarjanje
blaga, manipulacija blaga v prehodnih skladiščih, nakladanje in razkladanje kopnih vozil in že druge specifične skupne dejavnosti (dezinfekcija, upravljanje z javnimi skladišči, itd.). Investicije zn infrastrukturo luke, kot so gradnja obal, izkopi akvatorija, postavljanje signalnih naprav, urejevanje terena in cestišč, gradnja obalnih prehodnih skladišč, električne in vodovodne napeljave; itd., so najbolj zahtevne, ker morajo biti preračunane na daljše razdobje. Luško podjetje lahko reši naloge, ki so v zvezi s temi investicijami samo v sodelovanju z vsemi činitelji, ki so zainteresirani na tem, da ima zaledno gospodarstvo čim boljši dostop do morja in da so stični točki med morje in kopnim urejene naprave za dobro manipulacijo z blagom.
Na tako zgrajeni infrastrukturi in organiziranih skupnih službah lahko druge gospodarske organizacije uredijo svoje poslovanje v luki tako, da gradijo lastne objekte, ki so jim potrebni v čezmorski trgovini *n drugi dejav-nosti, ki je z njo v zvezi. To so lahko objekti trajne narave, kot npr. večja skladišča, hladilnice, industrijski objekti ali pa samo hangarji in druge manj zahtevne naprave.
Kakor je bilo že povedano, imajo skladišča gospodarskih organizacij v luki predvsem funkcijo, da se blago hrani na prostoru, kjer je bilo izkrcano in kjer so bile na njem opravljene prve manipulacije. Potem se blago postopoma in neposredno pošilja na kraj potrošnje. Na ta način je mogoče uskladiti zmogljivosti kopnih prevoznih sredstev pošiljkami, ki prihajajo po navadi v velikih količinah hkrati v luko. Za trgovino pa je še posebej važno, da se s skladiščenjem blaga v luki izogne večkratnemu prekladanju in nepotrebnemu prevažanju blaga v različne smeri, nepotrebnemu prevažanju izvožka in čezmorske embalaže. Kadar se blago izvaža, služijo luška skladišča sestavljanju posameznih partij v kompletne čezmorske pošiljke. Pri uvozu so trgovskemu podjetju, ki skladišči blago v luki, prihranjeni stroški, ki sicer nastajajo, kadar je treba blago poslati lz luke v reki center v zaledju, ga šele tu pripraviti za trg :n ga potem radialno usmerjati v potrošna središča. V luških skladiščih se blago tudi obdeluje in predeluje.
Nasip, po katerem je speljana centa Koper—Semedela, se je to zimo spet pogreznil za nekaj centimetrov. Ker morska voda že tako večkrat cesto preplavi (ob močni plimi) in je nevarnost, da bi zalila predel za nasipom, nameravajo zgraditi nov nasip 200 m bolj vzhodno
Un§ige) ~ glpdnliice
(8
V
glnhhu ^ blihriibtvt*
x/v/v
Uspeh Germijevega filma
HOLLYWOOD, 6. — Društvo tujih novinarjev v Hollgtvoodu je podelilo «zlati globus* za najboljši film v tujem jeziku italijanskemu filmu ‘Razporoka po italijansko* Pietra Germija. Nadalje je *zlati globus* za najboljšo vlogo prejel Marcello Ma-stroianni za vlogo v Germijevem filmu. «Srebrni globus* pa je prejel film italijanske proizvodnje «Dva neprijatelja*, ki ga je režiral Gug Hamilton ter sta v njem igrala Alberto Sordi ter
«iiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii><iiiiiiiiiiiiiiiiiiii..iiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMuiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiit»iitiuiuiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiMiiMiiiniintMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiMuniiiiiiianiiniiiiiiiMiiiiiiiii
INTERVJU Z VODJO JUZNOTIROLSKIH ATENTATORJEV
Dr. Burger je mnenja, da je korist atentatov večja kot pa škoda
Pravi tudi, da sta bili spočetka obed ve glavni avstrijski stranki atentatom naklonjeni, pozneje pa sta atentatorje zapustili
Dosedanja udeležba trgovskih podjetij pri gradnji skladišč v koprski luki je bila zelo pozitivna Moramo samo ugotoviti, da hi se lahko gospodarske organizacl-, e še bolj poslužile možnosti, ki ih v tem pogledu nudi luka s svojo urejeno operativno obalo, organiziranimi servisi in obsežnimi, še ne izkoriščenimi površinami. Zato lahko pričakujemo, da kontinuirana gradnja koprske luke ne bo temeljila samo na investicijah luškega podjetja, investicijah, ki so potrebne za ureditev osnovnih in skupnih objektov, ampak tudi na lastnih iniciativah zainteresiranih podjetij. Tu so odprte najširše možnosti za kooperacijo med luškim podjetjem in podjetji, ki izkoriščajo luko.
DUNAJ, 6. — Medtem ko avstrijska policija' že več tednov zaman povsod išče vodjo atentatorjev dr. Burgerja, asistenta na univerzi v Innsbrucku, pa je dunajski tednik «Wochenpresse» objavil intervju z njim. Baje se Burger, ki je proti njemu izdana tiralica, nahaja na Bavarskem.
Na vprašanje, če je on sodeloval pri dinamitnih atentatih na Južnem Tirolskem, je Burger ponosno odgovoril:
»Sodeloval sem pri vseh važnih dinamitnih atentatih.*
Na vprašanje, da bi bolj natančno označil svoje »vodilno sodelovanje pri osvobodilnem boju Južne Tirolske* (kot je nedavno pisal v nekem pismu avstrijskemu državnemu predsedniku Schaerfu), je Burger odgovoril:
»Jaz sem ena od desetih oseb — trije so Avstrijci in sedem je Južnih Tirolcev — ki sestavljajo vodilno jedro, znano kot jedro ima. jorja Ortlerja*.*
Burger je nato povedal, da je bil neki njihov posredovalec, ki je telefoniral policiji v Innsbrucku, kje so skrivališča ukradenih eksplozivov. (Med temi skrivališči je bil tudi neki kot v cerkvi srca Jezusovega v Innsbrucku. Policija je namreč obljubila, da ne bo več a-retirala drugih oseb ,če bi te, ki so že zaprte, povedale, kje je skrit eksplozivni material.
Vprašanje: »Pa je policija držala obljubo?*
Burgerjev odgovor:	»Ne, ni se
držala dogovora, kakor so nas že prej razni politiki prepustili samim sebi.*
Vprašanje: »Kaj naj bi to pomenilo, so nas prepustili?*
Igralka Eleonora Ruffo bo v kratkem odigrala glavno vlogo v nekem filmu, kjer ji ne bo treba več razkazovati svojega telesa. Simpatična igralka Je na sliki s svojim sinčkom Stefanom, ki ima tri leta
in pol, v nekem rimskem luna-parku
			
Skrivnosten umor ravnatelja pomembne francoske banke
PARIZ, 6. — Henri Lafond, ravnatelj »Banque de 1’Union Pari-sienne*, ene izmed najbolj pomembnih zasebnih francoskih bank, je bil danes ubit s streli pištole. Imel je 68 let.
Henri Lafond, ki je odšel z doma proti 10.30, Je komaj odprl vrata avtomobila, da bi vstopil, ko se mu je približal neki neznanec ter sprožil proti njemu več strelov iz pištole. Šofer, ki je nn-tel posredovati, je bil tudi ranjen.
Morilec ima baje okrog 50 let in šepa. Pobegnil je z avtomobilom.
Henri Lafond je umrl v rešilnem avtomobilu, ki ga je pel j v ameriško bolnišnico v Neuillyju.
Razen tega, da je bil predsednik omenjene banke, je bil Lafond tudi član upravnih odborov številnih rudarskih, petrolejskih in industrijskih družb. Julija 1640 je
bil imenovan za generalnega sekretarja za energijo, toda to mesto je pustil po nemški okupaciji. Vzroki za njegov umor so vsekakor še vedno skrivnostni. Policija je ugotovila, da je morilec pobegnil z nekim avtomobilom, ki je bil včeraj ukraden.
Čeprav Je bil Lafond administrator važnih severnoafriških družb, za sedaj ni nikakega znamenja, po katerem bi se dalo misliti, da ima zločin politični značaj. Njegova tajnica pa je izjavila, da ni nikoli slišala govoriti o kakih grožnjah OAS. Sicer je živel Lafond dokaj sam zase skupaj z ženo in že poročeno hčerjo.
Neki kronist pa je navedel dogodek, ki se je pripetil pred nekaj leti in ni bil nikoli prav pojasnjen. Tedaj je bil Lafond hudo ranjen pri neki avtomobilski nesreči in govorilo se je o nekem
atentatu. Lafond pa ni nikoli vložil prijave proti atentatorjem.
Vse kaže, da je bil morilec najet. Nekateri domnevajo, da je umor lahko v zvezi z nameni OAS, da izvede nekaj učinkovitih atentatov. Lafond se sicer ni udeleževal politike, vendar ni izključeno, da je OAS zahteval od njega denar, pa ga ni dal, nakar se je OAS maščeval.
Iz policijskih virov se je izvedelo, da je bil baje Lafond vendarle ubit po naročilu OAS.
RIM, 6. — Letalo »Boeing -707* super-jett družbe TWA je včeraj postavilo nov rekord, ko je od Milana do Rima preletelo v 37 minutah.
VATIKAN, 6. — Papež je <»-vodu »Angelicum* podelil naslov • papeške univerze*.
Odgovor; »Politiki obeh vladnih strank so sprva kazali spodbujajočo naklonjenost do dinamitnih a-tentatov. Imen teh poštenjakov ne bom nikoli povedal in o tistih, ki na* sedaj zatajujejo, za sedaj molčim. Kompromitirati te osebe bi lahko samo škodovalo Avstriji.* Vprašanje: »Ali se vam zde koristne teroristične akcije za Južno Tirolsko?*
Odgovor: «Teh 44 let, odkar je Južna Tirolska anektirana, je dokazalo, da se s pogajanji od Italije ne doseže nič,*
Vprašanje:	«In ne mislite na
škodo, ki jo morata zaradi teh atentatov utrpeti gospodarstvo in turizem Južne Tirolske?* Odgovor: »Koristi so mnogo večje. Italijansko naseljevanje na Južno Tirolsko je nehalo. Noben Italijan ne gre več rad na Južno Tirolsko. Prvič po aneksiji je Južna Tirolska predstavljala točko dnevnega reda v rimskem parlamentu; s tem je italijanska vlada priznala obstoj južnotirolskega vprašanja. Drugi uspeh bomb je imenovanje komisije »devetnajstih* ter ustanovitev podpdbora za Južno Tirolsko pri Evropskem svetu*.
Na vprašanje, če pozna tudi zadnjega aretiranca dr. Helmuta Heu-bergerja, docenta na univerzi v Innsbrucku, je Burger odgovoril: »To je moj najboljši in najstarejši prijatelj. Njegova aretacija bo pripomogla, da bo mnogo ljudi spregledalo*.
Po tatvini v Ženevi preiskava v Neaplju
NEAPELJ, 6. — Dva inšpektorja švicarske policije sta prispela v Neapelj zaradi preiskav v zvezi z tatvino draguljev v prvih dneh januarja tega leta v nekem hotelu v Ženevi. Tu je s sodelovanjem hotelskega nočnega vratarja pet oseb ukradlo razne dragulje v skupni vrednosti čez sto milijonov lir. Po preiskavah so aretirali dva Italijana, dva Švicarja in nekega Irančana, ki Jih obtožujejo tatvine. Peti v skupini pa naj bi bil s Sardinije; ta se še sedaj skriva.
Od obeh aretiranih Italijanov Je eden iz Neaplja. Zaradi tega sta švicarska policijska inšpektorja prišla v Neapelj ter z dovoljenjem republiške prokure opravila preiskavo v hiši sestre omenjenega Neapeljčana; izid preiskave pa je bil negativen. Sicer sestre niti ni bilo v stanovanju, ker je pred tremi dnevi z letalom odpotovala v ZDA.
Grozila je da pomeee otroke skozi okno
RIM, 6. — Davi zgodaj zjutraj se je neka družina v tretjem nadstropju v Ul. Cirasoli 33 v predmestju Centocelle zabarikadirala, ker so jo nameravali postaviti na cesto. Mati Rosa Ierardi, ki ima 38 let ter je poleg dosedanjih deset otrok še nosna, je grozila, da bo pometala otroke skozi okno, če bi hoteli agenti vdreti v stanovanje. Prihiteli so številni gasilci, ki so pod okni razprostrli platna. Seveda se je okrog hiše zbrala tudi velika množica.
Pozneje pa je mati vendar odprla vrata policijskemu komisarju, nakar so agentje začeli stanovanje izpraznjevati.
Družina, katere poglavar Je brezposelni zidar, se je nahajala v tem stanovanju dve leti, eno leto pa že ni plačevala stanovanja. Sedjj so poskrbeli, da so družino spravili v hotel Adua, kjer bo ostala, dokler se zanjo ne najde kak drugi prostor, kjer bo lahko v miru ostala.
Po pobegu vrnil ključ jclnišnice
RACINE <Wisconsin), 3. — ‘Serifu Rudolphu Spiekeru Je 34-lei-n: Melvin Barnes, ki je 24. fe-
bruarja pobegnil tz zapora, po pošt poslal ključ zapora; do ključa
preden je pobegnil. Ko je šerif bi bilo sposobno prevažati 150 pot-
prejel zavojček s ključem, je moral plačati poštno takso. Sicer pa so v tem času že zamenjali ključavnico jetnišnice.
Barnes, ki je bil v zaporu zaradi tatvine, je v spremnem pismu, oddanem v Little Rocku, napisal: »Pustite me, za božjo voljo, pri miru, ker bi rad imel ženo m otroke*.
Cookov kronometer na posodi v ZDA
NEW YORK, 6. — Dan nato, ko se bo slavna »Gioconda* spet vkrcala, da se odpelje v Francijo, bodo ZDA prejela na posodo — to pot iz Anglije — drug predmet neprecenljive vrednosti. V tem primeru pa ne gre za umetniški, temveč za zgodovinski in znanstveni predmet, namreč kronometer, ki je pripomogel kapitanu Jamesu Cooku, da je napravil v 1. 1768 do 1771 svojo slavno pot okrog sveta. Kronometer bodo posodili za leto dni washingtonskemu pomorskemu observatoriju.
Trgovsko letalo s hitrostjo 3200 km
WASHINGTON, 6. — Iz obveščenih virov se je izvedelo, da bo posebni odbor, ki mu predseduje podpredsednik ZDA Lyndon B. Johnson, priporočil predsedniku Kennedyju zgraditev trgovskega letala, ki bo sposobno doseči hitrost 3200 km na uro. To letalo
nikov. Vsako letalo bo stalo od 15 do 40 milijonov dolarjev. Prvo letalo bi lahko nastopilo službo leta 1970. Po načrtu bi bilo treba napraviti vsaj dve sto letal, da bi se celotna gradnja izplačala.
Važne funkcije v rokah nacistov
BONN, 6. — Notranji minister Hoechrl je odgovoril socialdemokratskemu poslancu Saengerju ter liberalnemu poslancu Kohutu, da bo zvezna vlada po normalnih diplomatskih kanalih zbrala vse potrebne elemente za osvetlitev položaja generalnega policijskega inšpektorja Saeveckeja, nakar se bo odločila, ali bo treba uvesti proti njemu disciplinski postopek. Liberalnemu poslancu, ki mu je dejal, da določeno število bivših nacistov še kar naprej opravlja važne funa-cije v državni upravi, je minister odgovoril, da je pripravljen z vso strogostjo pretresti vsak primer, ki mu bo naveden. Poslanec Saen-ger pa je dejal, da mnogi pripadniki SA ali celo. SS pomagajo, da so v službe sprejeti njihovi bivši tovariši, ki potem ustvarjajo zelo neprijetne položaje. Minister je spet obljubil, da bo njegovo ministrstvo pazilo, da se taki primeri ne ponovijo.
SIRACUSA, 6. — V Notu bodo postavili ob 35-letnici smrti spomenik Ugu Lagu, ki je umrl med drugo Nobilovo odpravo na Severni tečaj. Udeležil se je je kot časnikar.
iiimiiiiimiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiMiiiitiniiiiiiiiiimiininiiiiimiiiiiiiiiiifiiiiMiiiiiiiiiiii
Noč in dan kopanje odtočnega kanala jezera na Visočici
BEOGRAD, 6. — Štab za obrambo pred elementarnimi nesrečami v Pirotu je pod vzel nadaljnje u-krepe za zaščito prebivalstva vzdolž rečnega korita reke Viso-čice, Temske in Nišave. Dela pri prekopavanju kanala, ki bi omogočal odtok vode iz nastalega jezera, v katerem se je nabralo že okrog 6 milijonov kub. m vode, se pospešeno nadaljujejo. Za pomoč vojakom, ki kopajo noč in dan, je mobilizirano okrog 520 ljudi iz desetih okolnih vasi. Iz vseh krajev Jugoslavije pošiljajo organizacije, podjetja in posamezniki prizadetemu prebivalstvu pomoč.
Vlak v baru
NEAPELJ, 6. — Kmalu po 5. uri se Je na železniški postaji Ca-stellammare di Stabbia pripetila dokaj nenavadna nesreča, ki spominja na podoben dogodek pred časom v Benetkah, Neki potniški vlak se na koncu tira ni ustavil, temveč je zavozil naprej, dokler se ni ustavil v baru na postaji. Pri tem so bile ne prav hudo ranjene štiri osebe. Škode je za kakih 20 milijonov lir.
Brezpotrebno
vznemirjenje
RIM, 8. — Več avtomobilov letečega oddelka Je bilo dopoldne mobiliziranih, da bi našli avtomobil, ki ga je nek' Michele Ca-taldi nekje pustil, a ga pozneje n> več našel na tistem mestu. V avtomobilu pa je bila 64-letna mati Cataldija. Cez nekaj časa pa se je ugotovilo, da je pogrešani avto premaknil paznik avtomobilov, in sicer samo kakih deset metrov daleč.
Presaditev ledvice (a ni rešila
LONDON, 6.
mu Je uspelo na neki način priti, kateremu so 25.
Marshall Fagan, februarja presa-
dili ledvico, ki mu jo je odstopil 39-letni brat Michael, je davi umrl v londonski bolnišnici Hammer-smith. Marshall Fagan je bil poročen in je imel dva otroka. Brat, ki je tudi poročen in ima tri o-troke, pa se počasi zdravi po operaciji, ko so mu odvzeli eno od ledvic.
ajboljM ti*.
1962 je Prl
r
Ir*«*
David Niven. Kot naJ matičen film l. i «zlati globus* film 'X ,isbc of Arabia*, kot najboljši P (<f ni film *The Musič Man ^ nadalje Gregorg Pečk ko ^ boljši dramski igralec, ^ ne Page kot najboljša “r
l*„	r nntt kot A0' .»I
igralka, David Dean kot n“' J(| ši režiser ter Rosalind ^jji,
kot najboljša igralka v ko<ne
Kritika o Horvatu • J8kiju j(,
Z reprodukcijo njegov'^ p, Horvata-1* .
smo slikarja Jožeta Horva ^,1 ja v našem listu že ,j
predstavili. Sedaj pa
'erirf
s kiparjem Bogusavom čem iz Beograda v lj- ■ Mestni galeriji razstavo. pj. priložnosti je v ljubljanske ^ lu napisal umetnostni kri y sesnel: Odlikuje ga izredn ^
duktivnost, prav obsede«0*^ n"
dela, kar gre seveda vec ^
račun kvalitete in urejen0*; ^
ptlCl"'
govih del. Tudi pri naI”j'^(
Ije samoukih, veljajo n	±
klasična merila, le nekol'	,
rejena. In eno od teh j** četudi čut za urejenost sl ^
tiva, kompozicije. Jaki Pa ^gji
voljuje izredno svobodo
na anarhijo, čeprav ga 5 f malo maniri podrejeni v -j, strant r
razstave po drugi stran r^ stavlja kot tvorca zak 1}	^
opusa. Sicer pa so njepo« litete ostale: izredna do ,e|<tf, občutek za dramatične nekam abstraktna, °",,e
sever^ &
barvna transpozicija ’n’..nSt, čeno, nenavadna plodovi
Naslovi «gospodovalceV'
RIM, 6. — Zaključil se državni referendum za P0|£U|(iif naslova ‘gospodovale!* v rtI,e"‘ nem, umetniškem in šp jjjj' življenju. Ko so preglede i^,. glasovnic z vseh strani i{0!i-enje ■
ki odražajo javno mn'
« red*1!
jonskega občinstva, so '
časopisov, največjih tovo 1 0,
turnih krožkov, veletrgt so prišli do sledečih re*~- ^ glede omenjenega naslov • m Alberto Sordi, klasi'1" " Carla Fracci, časniker*1
iorgio Vecchietti, liter' p,n torgio Bassani, opera '	. \f-
co Corelli in Nicola R° uk meni, moda — revija A ml ’ jji-ka glasba — Nico Fiden'*e„H, randa Martino in TonV slikarstvo — Giorgio De L šport — Duilio Dog, fr* ^
— Vittorio Gassman Proclemer, televizija Chiari.

MILAN, 6. — Sodišče novalo ravnatelja konser tr «Giuseppe Verdi* Jacopa ^ j5iP lija za uradnega izvedenc ^er nem sporu, ki je nastal ^ ^ s popevko *Uno p er	z1*®’
taro je Tong Renis dose9 go na festivalu v Sanrem
• * *	gtl"
FIRENZE, 6. — Ottone „ t,r
je imel svojo prvo ose!’I‘a G0* stavo v antikvariatu A la nted
nelija. To je bilo l-pa so na istem mestu trospektivno razstavo ki je umrl leta 1957.
,922. Pf,

slik*"

Renato Guttuso ter ®
De Filippo sta sprejela v predsedstvu italijanskeg ^ ji,
ženja za kulturne e. .fl, f”' poleg Cesareja Zavattin J^ f stanca Orazia Barbierija ^ t natorja Jauresa Busoml • , bili že doslej člani prea‘
Fir<C
V palači Strozzi v i'1' j je zgodovinska razstava ^it Šansoni, ki slavi letos svojega obstoja.
* • *
Pred dnevi je umrl pesnik William Carlos .
LIMA, 6. — Prefekt iz Aban-cayja je izjavil, da so bili nekateri funkcionarji aretirani zaradi razširjanja netočne vesti, po kateri naj bi bilo izgubilo življenje 300 oseb zaradi nekega plazu.
TRIDENT, 6. — Ko sta se zakonca Fenner davi zbudila, sta našla svojega trimesečnega otroka zadušenega z odejami.
ki je prejel številne ^ j» ■ (
nagrade Star je bil 20
šele pred nekaj l**'. J? P°^ e opravljati svoj zdravniš „00 Pisal pa je tudi roman > le m gledališka dela.
,n K
Znani avstrijski dramat fnchuuielder i e kOt P1 » .
Hochivaelder je kot ■ g -svoje skupno	„ D pj
nagrado «Anton iVtlde®’l*aj sku 30.000 šilingov <sK j0 e1' četrt milijona lir), ki novili avstrijski indus
r

Zii
»lito
Vi
'tir
"i *
Hiol
!° s<
kle
p° t)
'V
«0
hej
V,
*°*0t
v.
'Ifo
s
Poli,
Vlo
i'°r
V«
k t,
'Se
lit
S.
'šr
'že
,,ve
Sj
^ Tir.
"H i
m 1
* “d
V,
!%
V
S
S
S
'b
S
!*«lo
v "e
iN
N
k
'S
k
S
O’
p. v1'
j, °s I -6e

Matthias Kindlinger (na levi) na sodišču v Kremsu v ^”t» V'/
35 leti je bil obsojen zaradi umora žene, vendar zanika	sc
Sedaj je sojen zaradi obtožbe umora tretje žene. Medte111	W
na skrivnosten način umrle druga žena ter dve zaročenk*-on zanika, da bi bil katero koli umoril
iiS 1 "a
* i'
in ‘e
ju °
;f
t
£
t.
O
*
k 'di!
Ij, *e
h
X
S
v
Sf
sS
s;* i)":
K,
5?f
k'»i
Vjf*
‘t) »te
A*
k
v
V'
Vn
C..
ji.s'
ir
i.5
$
,S|L?S

četrtkova črtica
Stara bajta
oni-
rlf
'<
A
A
m9'
!«»9'
f»r
C9"’
n*9*
i*
<»**
I*
tf
$
V
«J5
-I
AS
i) ,* ni'
stara sablja!» je stresaje mu desnico.
Pil „ s^effQ dne je Ludnifc vsto-Hij0 "efco gostilno in sedel za 1(#nil "9e£,ouo pozornost je pri-Utr kakih petintrideset let ^toSki, ki je stal pri točil-je(((||([žl' Pleša se mu je že za-v teme, na sencih pa Bh " mu meti črne lase vplete 0*Tebrne n*tke. Pil je kuha-^jtio °’ rab*° odišavljeno z na-K0 v,nii žbicami in cimetom. Prej spoznal Ludvika, je naj-»ofcj ® Presenečenja razprostrl ktff nato P° je pograbil svoj Pilctt C° 'n sk°raj stekel k Lud-
gh,r<
Pa res nisem videl že **i!o °° veenost! Kaj te je pri-
'0 V na^e mes^°-‘ i	je povedal Ludvik
'Sti/rf sPraševati to m ono. k v» lram,» je odgovoril Ignac ’Se raSanje, kaj počne.
*ilt Pedno?» se je začudil Lud-^flo?,Q’ kaj pa študiraš tako
lekturo.,
,Ve.Pe,Tl“Jst let?.
X0 S,ji1nerom pride kaj vmes, ne morem dokončati ■« j Je dejal Ignac počasi t«i 5 '^jeno, kakor da govori P« „ seboj. Pomolčal je, nato k	"Najprej sem študiral
N(i CUtl nekega tukajšnjega lih [Pe®a Podjetja. Ker v Jeki 0. "k nisem diplomiral, so 'i*i{c***M štipendijo. Cez nekaj SPm našel neko drugo Sjp ,n° Podjetje, ki mi je s SSlij.130 pomagalo nadaljevati
»odjg*: Pf> treh letih
mi je to
,0. fe- ne.halo dajati štipendi-X tl ^® namesto da bi studi-
bil v tem, da sem ®° časa bolan, kar sem
’ 5,ni Vlai'm P° oštarijah in z Jeiidji 'n d® tako zabijam Štirn	°'	Tak	očitek	je bil več
i i*STamen,. je pribil Ignac VJOm užaljene veličine Sli;. *a to, da nisem dovršil
l'l , le
Si^B°
'M0 knzal z zdravniškim spri-'i pe ’ ki mi ga je izdal zna-Nec	ro*00’	ki je	moj dober
^°da	kljub	temu nepo-
dokazu so	me gladko
1 Pred vrata. Tako sem N B 0 stal na pol poti in ni-tern ^ ne kod ne kam. Konč-se obrnil na direktorja % , drugega gradbenega pod-\ - n
N
ni H prikazal moje sta-
'sun,el me je. Podjetje mi s pogojem. »n - “ureoncanm študijah za-
V2Ib štipendijo j %n™ dokončanih * llippr‘ njem. To podjetje me V tise n^'ralo dve leti, študija ?	m°Oel dovršiti, ker so
j V teni spet odpovedali živ-SjPodjetju pa niso hoteli nič *e?n 9n 30 ml °drekli
&rpsu-*
Podporo. Tako sem zo-a psu.»
i. (eje, nato pa vzdihnil: J* najhp0”tislim, da sem sicer študent na tej ja-
Jta ■
,SlQ 3e utihnil. Glava mu je te*° možganskih za-N;c; ,®* obraz pa se mu je t p0 lžraz globoke prizadeto-I le ?rernolku je nadaljeval: Ni, aa niso upoštevali moje-Jf ta^’,tVenega stanja, bili so j 1 do ° nesramni, da so izja-Nli_ ,eni denar, ki so mi ga * bj sproti zalumpal, namesto Uporabljal v Studijske h, ■ Tak očitek!»
S,\°
9e glavni računovodja ^ bo , Preračunal, da bo Ignac NonJ6 dalje študiral s takim <f (e ’ dovršil študije, ko bo ,^'ndeveldeset let.
bl(kt, h‘l n“ tem, da obesi ,«b» 'to na klin in se oprime je nekakšna rešilna 9e podobne brodolom-
. mu
CNu*1? gradbeno podjetje >, *e “^Ipendijo
A, * ‘ ‘
\ Ptu rekli tako. In to
C5'
'■>, J Pino
TU ' “	----------
> u je neko pravkar u-,IJ 0n° gradbeno podjetje štipendijo z namenom, V1, Tq° d.iplomi zaposli pri tS t(,i Podjetje ga je Stipen-y*4 j 0 dolgo, dokler ni na k' dq N^do poslednjega upa-nje 1 kdaj zaključil svoje
vNb
'b^etn ner>vrOljivemu dokazu h, 'en, Jtiopel redno študirati. i N n*1*6710 bolan, so me po-Pra9.» je rekel Ignac 'tiNn 0rn zagrenjenosti. Ne-Ano,Se je molče poigraval k' *■ ° Peško, ki se je tak-dnu praznega kozarca. Povzel,- .Vidiš, kakšne jni gode? Nihče mi ne da
In'rt*** s tako skrhanimi ICq a sem živčno bolan, ti ti J. dokumentiram. Poka-je r°vniško spričevalo, ki 1 ej-n-Ii<1“1 specialist za živč-stik' m°j znanec.» Za-telj at' Po žepih. «Poglej b p. Prosim! Vraga, malo tJJ,le| N Oa že imam! Poglej, E1* d„ f Preberi, da ne boš
rs dže
ih Js£
• '
i„ J° ttrnil. Nato ga je
>4
/
K
TU.»
prebral tisto pi sa-
ga sledu živčnosti. Nasprotno, njegova vnanjost je zgovorno pričala o njegovem klenem zdravju.
•	No, vidiš, da govorim čisto resnico,» je rekel Ignac, upiraje v Ludvika svoj pogled, rahlo skaljen od maliganov. Po kratkem presledku je nadaljeval: • Cez nekaj mesecett me je sprejelo v svoj proračun neko drugo gradbeno podjetje Štipendija pa ni bila kdovekaj prida. S tistimi trdo priguljenimi soldi sem se le stežka prebijal skozi dandanašnje cenike. Lepega dne Pd mi je tudi to podjetje nehalo dajati štipendijo. Da pohajkujem in se zapijam, namesto da bi študiral so mi očitali. Kaj takega/» —■ je vzkliknil Ignac z glasom žrtve krivice. Iznenada pa je sunil glavo vznak in rekel z olimpsko vzvišenostjo: •Toda tudi tokrat nisem klonil!•
Povedal je, da je za tistim nadaljeval študije na račun nekega projektivnega biroja. Toda ko so tudi tam sprevideli, da iz te moke ne bo kruha, so se ga odkri-žali Zatem je spet študiral kot štupendist nekega gradbenega podjetja. To podjetje pa je nazadnje odstopilo Ignaca nekemu drugemu sorodnemu podjetju, in to potem, ko je le-to povrnilo stroške, ki jih je imelo z Igna-cem S tem je nekako odkupilo Ignaca kakor se odkupi rabljen stroj za mešanje betona ali kako drugo osnovno sredstvo. Toda čez leto in dan je tudi to podjetje ukinilo štupendijo. Vendar ni obupal. Staknil je ustanovo ki mu finančno omogoča nadaljevati študij.
•	Ge se mi spet kaj ne naplete bom v doglednem času zaključil nov semester...* je na kraju pripomnil Ignac.
Zdaj je prišla v gostilno neka deklina. Ko je uzrla Ignaca se mu je približala.
•	Pozdravljen, Nace! Kje si pa snoči. bil, da te ni bilo v našo družbo?*
•	Doma,* je odvrnil Ignac zlovoljno. Bilo mu je sila nerodno da je prav zdaj prišla predenj ta nesrečnica.
•O, zdi se mi, doma, ja! Pri Silvi si spal'.*
•Jaz — spal?*
•	No ja, seve, da nisi spal. Saj
nisi utegnil spati.* Zasmejala se je in pomenljivo pomežiknila Potem je vprašala: «BoS kaj dat za pijačo?*	1 vrt
•	Le hodi, prosim te!* je- rekel Ignac in obupano spogledal Ludvika.
Le-ta je nekaj časa opazoval dečlo, ki se je ustavila pri točil* ni mizi. Potem je prenesel pogled na Ignaca. Videl je, da ga je ta nenadejani intermezzo spravil v nemajhno zadrego. Ludvikovo obličje je spreletel neopredeljiv nasmešek. Potem je vstal, da bi odSel Prej pa je še vprašal:
•	Kdo te pa zdaj štipendira Ignac?*
•	Zavod za varstvo zgodovinskih spomenikov.*
ALOJZ RAVBAR
—	Ben, Mihec, kej se te zdi resno tisto tekanje za, dobet ta prvi pošto na ške-di?
—	Ma, za prop po pravi-si povedat jest tisto zastopam. Zatu ke tle se kalkolira, ide znak, ke je ta prv,i, nardi na volivca an gotov impreSjon jn de morbet kdsen vole narrajše tg prvega! Ma tu je obanfem tudi ku aho smešenj^ volitev jn demokracije sploh jn se prou čudem, de si čejo nalovet glasove tudi na tu vižo. Sej tu je glih taku naumno koker u Ameriki, |ke so si kašne lepe mule u bikini ngpisale na ta zadno: volte Kenedi! Ma alora je vse vkep teatro, cirkus?
E, Mihec, jeniaš prou ražon. Ma je pej tragedija, de Se tle gre za prou resne reči; za reči, ke se gre tudi za žiulenje. Zatu ke od parlamenta jn pole od vlade odvisi, al bomo delali za mir al za vojsko, za dobro al slabo žiulenje jn taku naprej. Jn zatu se me zdi, de namalo resnosti ne be škodlo.
—	Ja, kej se če! Dandanes šo že taki cajti, de če češ kej velat, močeš bet vsaj namalo udarjen. Vidi, denmo reč kanconete u San Remi, fudbal jn totokalčo, tejevižjon jn radioline jn taku naprej ke ni konca. Jn taku je treba jet sez duham časa.
—	E ja, ta duh! Jn forte hitro se vse obrača. Dandanes se zgodijo reči, ke be se pred par letamt nanka ne mislu. Jn kašne reči so prfina take, de lahko rečemo, de je dobro jn prou. K«- postaumo reč tisto, k.e je papež dobu
tisto nagrado Balzan za mir Ma narlepše je, de je dekor do ses tem tudi Hruščov jn de so tudi Rusi glasovali de se da papeži tista na grada.
—	Ben videš, de Rusja res gleda na tu, de be se vse države namalo bol zastople, aden z drugem namalo potrpu jn<taku zagvišau mir. Ke na tu jg treba res zmiri gledat, zatu ke je po celem šVeti še zmiri pre.v6č ledi, ke be radi vojsko al pej ...so tašni kraji, kjer je vse for.te napeto, de lahko vsak -cajt kej poče.i Denmo reč: Kongo, arabske države, tisti Cankaj šek na Formozi, južnoameriške države, Južnoafriška Unija ses 'tistemi zamu-rcami, Berlin, nemški generali, francoski O AS, Franco jn narbrž nanka ni konc. Zatu moremo res vsi forte ahtat.
—	Jn pole na, vrh vsega še pride tu, de lahko poče vojska tostran falerja. Tisti njeh apa-ra, i, ke jem vse kažejo, se lahko kej frderbajo jn pokažejo kašno reč, ke ni neč res jn pole lahko začne ceu : hudič.
— E, dragi Jakec, je prou res, de živimo ku na anmi sodi- pulfra Ma znaš kej? Za pozabet vse te reči jn pasat vsaj ano urco brez skrbi, bom jest ŠOU u soboto h Svetmi Ivani gledat tisti zabavni zbor z Leblane.
> -j- A, tu so tisti štedentje, ke pojejo samo turu balu bubu, turu balu bubu?
—	Eko, tisti. Boš vidu, de bo špas.
—	Ben, se vi demo gor. Je treba jet z duham
časa. . j •<„ v ..	..
modni kotiček
i Bližajoča se pomlad
ne terja nemogočih stroškov
Z eno samo, toda primerno bluzo si tako rekoč obnovimo celo vrsto oblek ■ Glede tega je izbira izredno velika in pestra
Tista ženska, ki trdi, da je pn sedanji dolgi in muhasti zimi le prezgodaj govorit i o spomladanski garderobi, se zelo moti. Zenske morajo na novo garderobo misliti že veliko prej, preden je treba nova oblačila že nositi. Zato se strinjamo s tistimi, ki so na svojo pomladansko garderobo že pomislile in ki samo čakajo, kdaj ponehajo vsi »mrzli vali* in se začne resnična pomlad, da se bodo pokazale s čim novim lepim in predvsem povsem spomladanskim.
Za takšno •pomladitev* niso potrebni niti novi plašči niti novi kostumi, ali obleke. Zadostuje na primer že lepa nova bluza, krojena po navodilih letošnje mode, ki naj bo v čim svetlejši barvi, po možnosti pa celo bela.
Da, prav bluzam je v letošnji
spomladanski garderobi odkazano častno mesto, ki si ga s svojimi ljubkimi kroji in lepimi barvami tudi zaslužijo.
Rekle smo bluza, kajti bela barva bo, kot smo že v enem izmed naših prejšnjih člankov poudarile, glavna barva vse naše spomladanske, pa tudi poletne garderobe. Takšna bluza bo lahko iz piqueta, jersega, crepa, organ-disa, alt čiste svile. Krojena bo tako, da jo bomo nosile zataknjeno v pasu. Se lepša bo, če bo krojena tako, da jo bomo nosile izven pasu in sicer tako, da se bo prednji del prilegel životku ter bo pas nekoliko višji, hrbet pa bo rahlo ohlepen in stisnjen ob robu z ozkim pasom, ali pa bo tudi brez takšnega pasu. Tretja variacija bo bluza, ki se bo
cOBROČI BEDE» SE V JUŽNOAMERIŠKIH PRESTOLNICAH ŠIRIJO
Kratek sprehod po raznih prizoriščih «Črnega Orieja»
v
Cim bolj se neka prestolnica veča, tem bolj se množi prebivalstvo njenih «favel», «slumov» in drugih podobnih predmestij
V Limi, milijonskem glavnem mestu Peruja, je v srcu mesta predel, ki nosi romantično ime • biser sonca«. Toda tu ni niti biserov niti sonca, niti lepih hiš, niti širokih ulih in zelenih drevoredov, ki so za Limo značilni, niti, prijaznih tipičnih španskih trgov, pač pa ni »biser sonca* pič drugega kot ogromen konglomerat barak in siromašnih hišic, ki se tiščijo druga ob drugi ob obalah Ria Rimača
Toda Lima ni nikaka izjema.
, Mexico Grty je : velemesto petih milijonov prebivalcev, Ima : zelo široke drevorede, ogromne komplekse mogočnih palač in urbanističnega" bogastva, obdaja pa ga »obroč obupa*, t.j. na desettisoče lesenjač, napravljenih iz blata in lesa. Ko gremo po Aveniji palm, ki seka vzdolž enega najlepših predelov Mexica, bomo med dvema modernima večnadstropnima palačama, ki sta zgrajeni iz aluminija in stekla, opazili dolg zid, za katerega ne bi vedeli, čemu je bil tu postavljen. Postavili so ga, da bi ne kvaril »videza*, kajti za njim je
Mi se iz minulih zelo hladnih dni počasi uvajamo v normalne razmere, toda ponekod drugod ni tako. V Zahodni Nemčiji imajo še vedno težave v prometu. NK sliki vidimo ladjo, ki si težko utira pot po zaledeneli ožini med Baltikom in Ledenim morjem
o*0*« s pogledom. Ni Nij, rttl na njem nobene-
■('N """""iniimni,, m m m iiiniiiiiiiii iiiiiih m m m mm iiiiiiiinin*i m "i m iiiiiiimnmiiHi mm.n............Hlinil
Sc z0?..?1- a. do ZO 4 ) Zadovo- ---------------------------------------- vaš, ki bi pa tudi vam mogel kori-
stiti. Preveč fantazirate.
Strelec (oa 23. n. do 20. 12.) Proti sebi boste imeli zelo sposobne in pripravljene tekmece. Zavihajte torej rokave. Nagle čustvene spremembe.	..	.	..
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Med delovnimi tovariši bo prišlo do trenja. Ljubljena oseba je pod vplivom svojega okolja. Pazite n>a to.
VODNAR (od 21. 1 do 19. 2.) Preveč na lahko sprejemate sklepe in to se vam pogosto maščuje: Trenuten nesporazum z domačimi.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Nekg skup. na zadeva poslovnega značaja bo težila le vas. Pod vplivom boste ljudi, ki ivas nimajo radi.
it, » S„N- 0- do 20. 4.) Zadovo-N Nzti	stanjem in ne i-
« re*ltvi' Vas m>r vam bo poma-!'ekega čustvenega oro-
SS 21
N	• *■ do 20. 5.) Prevzeti
% ’* s , °dEovomost predslojnl-(ii.tVi-N nakopali veliko pre-;Nii	/ te ljubosumni.
N (<><i 21. 5. do 22. 6.) S Jbi, ,b| j»klepajte finančnih po-kVN -[N iti pozlu. Preveč ste > J" vam škoduje. iJjCj Sv0,- 6- do 22.. 7.) Zanesite U*1 “Setvi SDos°bnosti. Odnosi z ,	°° i,n njeno okolico bodo
V 'n. -
^ r- ' 1. do 22, 8.) Dobro pre-n se odločite za važen
korak. Bolj objektivni bodite nasproti svojim, predvsem do ljubljene o-sebe.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.j. Preden se odločite, si zagotovite uspeh. Nekdo Ima zelo velik vpliv na vašo družino. To ni dobro.
TEHTNICA (od 23. 9. d0 23. 10.) Prevzeli boste zelo važno nalogo. Ki pa vam bo dala veliko zadoščenja. Danes boste razčistili star spor.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Zavzemite se za neki posel, ki sicer ni
v nekakšni dolinici eno izmed naselij siromakov.
Ko se približujete' Mexico Cityju, pa naj vas vodi pot s katere koli strani in to ali po cesti ali z železnico, boste nujno morali skozi obroč barak, 1 bednih hišic in zasilnih stanovanj, ki obdaja vse mesto. Tu 1 nujno trčite na surovost res- ! ničnosti, na surovost siromaštva poldrugega milijona ljudi, ki so prisiljeni živeti v tako" imenovanih »kolonijah* kot v Mexico CityjU pravijo naseljem siromakdv. 'In1 kar “jt' najbolj žalostno, je to, da je teh »ko-lohij* vedno več." Prestolnica Mehike ' fhst^ izredho 'naglo in kmalu bo postala največja pre— stolniča Latinske Amerike, če že ni prehitela Buenos Airesa. Toda še bolj naglo raste oziroma se širi »obroč obupae.
Sicer pa je v Latinski Ameriki povsod tako. Tako je v Riu, tako je v S.antiagu, tako v Caracasu m v Buenos Airesu. Podobno je v Sao Paulu m v Bogoti. Vsaka izmed teh milijonskih prestolnic držav Latinske Amerike ima svoj pas siromaštva, v katerem živi na desettisoče, na stotisoče • obupancev, ki upajo*.
Ob neki priložnosti smo bili v Rio de Janeiru priča sledečemu prizoru: Ob koncu predora, ki poveznje slovito in prelepo Copacabano z ostalimi predeli trimilijonskega brazilskega velemesta, se je ustavil tovornjak, katerega so se posamezni kosi komaj držali. In z njega je skočilo tako rekoč hkrati kakih 30 moških, žensk in otrok, ki so bili beli od prahu, kot bi bili mlinarji. Zbrali so se na robu ulice, nekako v strahu se ozirali okoli sebe, posebno zvedavo so gledali živi promet. Nato pa so se posamič ali v skupinah začeli vzpenjati v breg proti eni izmed tako imenovanih »favel*. »Favele* so namreč naselja siromakov. Tu nekje, v eni izmed teh favel, so pred leti snemali tudi film »Črni Orfej*, ki je prikazal življenje prebivalcev »favel* vsemu svetu.
Vsak tretji meščan Rio de Janeira živi v eni izmed »favel*, ki se tako rekoč nizajo v gornjih predelih mesta in ki tvorijo stalno obtožbo proti družbi. So to skupine, cela mesteca barak in iz blata ter pločevine zgrajenih zasilnih stanovanj, ki zdržijo, dokler je vreme lepo, ko pa pridejo veliki nalivi in poplave, ki so za tro-pične predele značilne, na stotine kolib odnese voda in z njimi odnese pogosto tudi njih prebivalce. V večini »favel* ni niti vode, niti kanalizacije. Vodo si prinašajo v hiše iz več kilometrov oddaljenih črpalk. Ne bomo govorili o normalni električni napeljavi, niti o šo-' lah.
Tem »morjem bede* pravijo v Riu *favele», v Mexico Ci-tyju »kolonije*, v Buenos Airesu jim pravijo »mesta bede*. Ves Caracas pa je obkoljen z »ranchi*, ki so prav tako naselja siromaštva. V Santiagu de Chile imajo podobna naselja, ki jim pravijo »naselja gob*. Barake namreč nastanejo kar čez noč, kot čez noč zrastejo gobe. Celo niti San Juan, glav no mesto Portorika, ki ga ZDA obsipajo z dolarji, ni brez teh predelov, ki jim tu pravijo »slumi*.
V teh »obročih človeškega o-bupa* so življenjski pogoji izredno težki. Enemu izmed naselij v Limi pravijo • »kup*, njegovi prebivalci so ga nam-
reč postavili okoli največjega mestnega smetišča, kjer ženske in otroci p j ves dan brskajo po smeteh, da bi našli kaj za pod zob ali za nase. Nedavno so časopisi v Bogoti prinesli vest, kako so devetmesečno deklico, katere mati- je bila na smetišču, najprej obgrizle in nato požrle pudgane. Podobnih dogodkov bi mogi' našteti še veliko, toda že to, kar smo navedli, je dovolj. In če je res, da se ves svet holj naglo ali bplj počasi premika. calje, je nkrat, logično, da grgdjt naprej ;tudi latinskoameriške dežele, ki se industrializira, jo in -vsestrahsko razvijajo. Toda (tobročf bede* s tem ne izgi- -njajo, pač pa se celo širijo. Pred desetimi leti npr. je bilo v Santiagu v teh mestnih »otokih bede«, le kakih 32 tisoč prebivalcev, danes jih živi v njih že 200.000. Jr. kot je v Santiagu, tako je tudi drugod. Prebivalcev teh naselij je vedno več in statistika pravi, da kot se naglo širi in množi neko mesto, še bolj naglo se širijo njegova naselja bede. Mexico City npr. se je v desetih, letih povzpel od treh milijonov ns pet milijonov prebivalcev, toda še večje je razmerje med prejšnjimi. «0-bupanci, ki tipajoi)',in sedanjimi. Prav tako je v Sao Paulu. Nekateri celo pravijo, da gre pretežni dol naraščanja teh metropol vprav na račun naraščanja teh pasov bede.
In to bo tudi držalo. Latinskoameriško podeželje, ki ga težita stoletna zaostalost ter latifund’-zem, ni nič drugega kot — veliki izvoznik siromaštva. Na tej celini nad 50 odstotkov najboljše obdelovalne zemlje pripada komaj poldrugemu odstotku bogatih prebivalcev, pravi obdelovalci zemlje pa so dejansko
«Otrok me nič ne uboga>
Seveda, ves živ Je In razigran, takle otrok, a mama hoče, da bi bil mirnejši, da ne bi neprestano tekal po kuhinji in ven na hodnik, pa nazaj...
Ubogljivost otrok Je v veliki meri odvisna od vzgoje. A tudi od njegovega temperamenta. Važno je pa zlasti to, kaj zahteva vzgojitelj od otroka. Vsekakor pa mora vzgojitelj vedeti, da ni noben otrok že po naravi neubogljiv. Otrok Je sicer od rojstva bolj ali manj miren, zdrav ali bolehen, toda neubogljiv ne.
In preden otroka že koj ob prvem pojavu neubogljivosti obsodimo in razglasimo za neubogljivega, se vprašajmo, če smo bili mi sami vselej in v vsakem primeru v svojem ravnanju z otrokom, dosledni. Potem pomislimo tudi, če Je bilo vse, kar smo od otroka zahtevali, zares razumno in umestno. Poleg tega pa moramo vedeti, kdaj je na mestu strogost in kdaj dobrohotnost. Vse to Je treba dobro premisliti, preden trdimo, da nas otrok noče ubogati.
Nedoslednost je zelo velika napaka pri vzgajanju. Kadar hočemo otroku zažugati z neko kaznijo, če bo storil to ali ono, in potem grožnje ne izpolnimo, si sami jemljemo iz rok učinkovito vzgojno sredstvo, kajti otrok se prihodnjih groženj ne bo nič več bal. Zato mora vzgojitelj otroka kaznovati tako, kot je prej zagrozil. Seveda...
Grožnja pa mora prav zaradi tega biti dobro premišljena. Ne sme biti odvisna od vzgojiteljevega razpoloženja. Kadar Je vzgojitelj nataknjen, ne sme otrok niti ganiti.. Vse mu je prepovedano, vse Jg narobe, kar koli napravi. Ko pa je dobre volje, takrat pa sme otrok počenjati, kar še mu zljubi.
Zagrožena kazen pa mora biti tudi pravična. Ne smemo misliti, da otrok ne čuti, kdaj Je. vzgojitelj do njega krivičen. Pa ša .kako dobro čuti to vsak otrok, čeprav Je še tako majhen!
Vsak vzgojitelj pa bi moral vedeti, da se pri otrocih še največ doseže zlepa. Vzgajanje samo s kaznovanjem ni pravzaprav vzgoja, marveč dresura. Oboje — dobrota in strogost — se morata dopolnjevati.. Vsekakor ne smemo zaiti v drugo skrajnost, da bi postali, zato da ne bi bili prestrogi, preveč popustljivi. Da bi postali sužnji svojega otroka. Kajti otrok kaj kmalu spozna, kje Je šibka vzgojiteljeva stran in to v obilni meri Izkorišča.
Ako vzgojitelj ravna dosledno, pravično in razumno z otrokom že od prvih dni njegovega življenja, mu ne bo treba pozneje tožiti o tem, da ga «otrok nič ne uboga«.
oprijemala žtvotka m bo šla nekoliko čez pas.
Skoraj ose spomladanske bluze so brez rokavov, če pa jih imajo, so ti tričetrtinski ter imajo visoke manšete, okrašene z lepimi gumbi. Zelo važni so na novih bluzah ovratniki, ki gredo od športno krojenih moških ovratnikov ki pa se ne zapenjajo ob vratnem izrezu, temveč so bolj globoko izpodrezani, pa do raznih pentelj, naborkov m izrezov.
Izredno bodo v modi bluze, (rl bodo plisirane ne le v vertikalni, temveč tudi v horizontalni im<<i,
brez polj in tudi brez upanja v spremembe na boljše na podeželju. Zato z ztmlje, s podeže-iija, bežijo, bežijo v mesta, ki jih privlačuje s svojim bliščem in sijajem, s svojo industrijo in ogromnih prometom, ki pa ne •more dati dela in kruha tisočem in tisočem kmečkih rok, ki dneyno prihajajo vanje, in ti ljudje polnijo »favele*, »ran-che» itd. m zato imamo dane« v Latinski Amčriki sledeče porazno stanje: od 200 milijonov ljudi, kolikor jih šteje «zelena celina«, jih 45 milijonov živi v omenjenih »obročih bede* odnosno v »favelah« in «ranchih».
Tu pa prid? do veljave še en zelo nevaren element. Gre namreč za izredno naglo razmnoževanje ljudi v teh predmestjih siromaštva. Družine, ki so na podeželju štele od pet do sedem ust, se v mestu koj povečajo na osem do deset ust. Nezakonskih otrok je v »obročih siromaštva« več kot zakonskih otrok. Od tod sledeči podatek: v Latinski Ameriki imamo največji prirodni prirastek ns svetu in sicer 2,5 odst. na leto, v Aziji imamo 1,9, v Afriki 1,8, drugod pa povsod manj.
D. F.

i
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11 30 Šopek slovenskih; 11.45 Lahka glasba; 12.00 Gogolj: »Taras Bulba«; 12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Zabavali vas bodo... 17.00 Ansambel Franico Vallisneri; 17.20 Lahka glasba: 18.00 Italijanščina po radiu; 18.15 Umetnost, književnost In prireditve; 18.30 Schumann: Kvintet v Es-duru; 19.00 Lepo pisanje; nato: Včeraj in danes; 20.00 Šport; 20.30 Simfonični koncert; nato: V ritmu valčka; 22.45 Havajski motivi
Trst
12.00	Plošče; 12.25 Tretja stran; 14 15 Uspeli motivi; 13.40 Zgodb* In legende o trgih in ulicah; 13.50 Simfonična koncert; 14.20 Furlanski glasbeniki; 14.40 Sergio Miniussi; #L’al-larme aereo«,
ČETRTEK, 7. MARCA 1963
RTV v Neaplju; 11.40 koncert; 13.25 Italijanske pesmi pp svetu; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Glasbena beležnica; 15.45 Ital. pesmi in Plesi; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 V diskoteki; 17.25 Nabožni koncert; 18.00 Dogodki doma in po svetu; 18.10 Ungarettl o Uogarettiju; 18.30 Pianist Claudlo Arrau; 20.25 Simfonična glasba; 21.05 Volilna tribuna.
II. program
Koper
6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro Jutro; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Suita iz baleta »Pan Twardowskl»; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Filmska glasba; 14.00 Glasba po željah; 14.30 Melodije za prijetno popoldne; 15.30 Slovenske narodne; 16.00 Melodije; 16.30 Koncert Marjana Lipovška:
17.00	Solisti in zbori; 17 40 Romunski orkestri; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester «Oid Marry Tale Jazz Band«; 19.30 Prenos RL; 22.15 Len-ny Hambro; 22.40 Pesmi v ritmu;
23.00	Prenos RL.
Nacionalni program
6.30 Vreme na Ital. morjih; 8.20 Jutranja glasba; 9.05 Klasiki lahke glasbe; 9.50 Operna antologija: 10.10 Sola; 10.40 Otvoritev novega centra
8.00	Jutranja glasoa; 8.35 Poje Au-ra D’Angelo; 9.35 S pesmijo po svetu; 10.35 Pesmi; 11.00 Vesela glasba; 12.00 Romantično popotovanje; 14.00 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.00 Album pesmi; 15.15 Kolesa in motorji; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.50 Orkestri Joni Sandor In Richard Marino; 17.00 Ameriške pesmi; 17.35 Mala enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 18.50 Operetni program; 20.35 Zgodovina tovarne; 21.00 Glasbeni program; 21.35 Večerna glasba; 22.10 Jazzovski kotiček.
///. program
18.30 Gospodarska rubrika; 18.40 Ropot In njegov vpliv na sluh; 19.00 Bachove skladbe; 19.15 Španska kultura; 19,30 Vsakovečerni koncert; 2,0.30 Revija revij; 20.40 Na programu NIcolo Paganml; 21.20 Teleman-nove skladbe; 21.50 Poklic umetnika; 22.30 Arlostljeve skladbe; 22.45 Avtor In kritik.
Slovenija
5.00	Dobro Jutro! 8.05 Trije zbori slovenskih skladateljev; 8.20 Ansambel V. Silvester; 8.35 Albentz In Fal-la; 8.55 Radijska šola; 9.25 Iz Dvorakove pravljice o revici Rusalkl bledi...; 10.15 Glasbena medigra; 10 20
Nova pesmica; 10.40 Tečaj ruskega jezika; 10.55 Nova popevka; 11.00 Pozor, nimaš prednostll 12.05: Inž Terčelj: Delo v kleti spomladi; 12.15 Pihalni orkester JLA; 12.30 Zabav na glasba; 13.15 Obvestita; 13.30 Slovenske skladbe; 14.05 Odmevi z angleškega otoka: 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.15 Zveneče kaskade;
15.30	Turistična oddaja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasba Iz Taltjlne ga hrama; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Melodije; 18.45 Kulturna kronika:
19.00	Obvestila; 19.05 Glasbene raz-
glednice; 20.00 Skupni program JRT; 20.45 Nekaj taktov; 21.00 Večer u-metniške besede:	Štefka Drolčeva:
21.40	Sulek: Tretji klasični koncert;
22.15	Po svetu Jazza; 22.45 Pojo zabavni zbori: 23.05 Orkester Manto-vanl; 23.70 Skupni program JRT.
Ital. televizija
8.30, 10.10 Sola; 10.40 Otvoritev RTV centra v Neaplju; 11.40. 12 05 in
15.00	Sola; 16.15 Tvoja prihodnost;
17.40	Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik;
19.15	Kmetijska oddaja: 20.10 Šport;
20.30	Dnevnik: 21.05 Volilna tribuna; 22.05 Kino danes: 22.45 »Lov na tri najstico«; 23.15 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05 Dnevnik: 21.15 «Leggerlssl-mo; 22.20 Nabožna oddaja; 22.40 Športni četrtek.
Jug. televizija
10.00 TV v šoli: Temza — žila Anglije; 18.00 Mondov spored. — Slavica ln Mendo slavita mali jubilej;
19.00	Aktualni razgovori; 19.30 TV obzornik; 19.45 TV pošta' 20.00 TV dnevnik: 20.30 TV tribuna; 20.35 Koledar mode — prenos Iz hotela »Es-planade«; 22.20 Impresije.
Eden izmed modelčkov bluze, M Je v letošnji modi tako močno upoštevana
fcot tudi bluze, kt bodo »spletene« iz raznih trakov. Tak primer bluze to prikazali pred dnetti na neki modni reviji v Florenci ter je doživela lep uspeh. Gre namreč za bluzo iz težje »vile, iz katere napravimo precejšnje število enako širokih trakov, ki jih potem na podlago prepletemo na isti način, kot se na primer plete koš. Seveda je takšna bluza ore cej draga, ker zahteva orbk-i blaga, je Pa zelo efektna ler io lahko nosimo za vsako tudi bolj svečano priložnost.
Druga bluza, kt bo doživela to spomlad prav gotovo uspeh bo bluza, napravljena is čiste svile shantunga, ali tudi crepa tn Jo bomo okrasile s tem. da jn bomo počez nabrale; ti naborki bodo v razdalji dveh do treh renti-metrov.
Tako okrašene bluze, seveda, ne potrebujejo nobenih ovratnikov in celo tgrlice in broše so v tem primeru odveč. Videle »mo takšne bluze ie v nekaterih izložbah in so seveda precej drage. Toda tiste, ki si znajo pn šivanju pomagati, st bodo lahko, z nekoliko potrpljenja same pomagale, Modne revije so polne lepih modelov in nasvetov.
C e se bo torej vreme še kisa'o, si pa same napravimo pomlad. Dajmo besedo novi bluzi, ki not bo takoj spravila v spomladansko razpoloženje in ki nam bo pom«-pa la pozabiti na ves mraz, kt »mo ga v tej dolgi zimi pretrpele.
Motorizacija Rima v številkah
RIM, 6. — Na sedežu Automobile Club v Rimu so davi vpisali avtomobilsko evidenčno tablico Stav. 600.000. Pripadala bo neki «Bianchini».
Ko Je predsednik Canaletti Oau-denti spregovoril o težavah, ki Jih povzroča nagla motorizacija, je med drugim navedel tudi, kako je potek motorizacije šel nekoč in kako danes. Prvo evidenčno tablico po novem sistemu registriranja so dali nekemu »Fiatu 051» 15. marca 1927. Tablico »Roma -100.000» je dobila neka »Fiat 500» 27. marca 1947, torej 20 let po prvi. Tablico »Roma - 200.000» je dobila neka »Lancia* 6. maja 1954, t. J. po 7 letih in 2 mesecih. »Roma 300.000» Je dobila neka »Fiat* 24.10.1957, torej čez 3 leta ln 5 mesecev. »Roma 400.000» Je 11.6.1960, torej čez 2 leti in 7 mesecev dobila neka «Giulietta»; »Roma 500.000» je čez leto in 7 mesecev dobila neka »Innocenti«, ln čez leto in dva meseca je prišla na vrsto sedanja »Roma 600.000».
Vreme včeraj: najvišja temperatura 9.5, najnižja 2.3. ob 19. uri 7.2; zračni tlak 1032.3 stalen, veter 1 km se-verozaihodnik, vlage 61 oštet., nebo 3 desetine pooblaščeno, morje mirno, temperatura morja 4.8 stopinje.
Tržaški
ne viti
marca
Danes, ČETRTEK, 7.
Tomaž
Sonce vzide ob ti.36 in Ziatoin. Ilia 17.58. Dolžina dneva 1122’. ,19 vzide ob 15.03 ln zatone od =>■
Jutri, PETEK, «. marca
Janez
SLOVESNOST V LADJEDELNICI SV. MARKA
V navzočnosti predsednika republike 24. t. m. splavitev ladje «RaffaeIIo»
Ladja, dvojček že splavljene «Michelangelo», bo plula na redni progi Genova-Nev/ York
V nedeljo 24. marca bodo ob navzočnosti predsednika republike Segnija v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu splavili 43.000-tonsko prekooceansko ladjo »Raffaello«, last plovne družbe «Italija».
S svojo udeležbo bo predsednik republike poudaril slovesnost ceremonije in važnost tega dogodka za ladjedelsko industrijo v državi in za linijsko pomorsko plovbo. Zaradi mogočne tonaže ter visokih konstruktivnih, navtičnih in estetskih lastnosti ladje »Raffaello« bo ta splavitev eden izmed r.ajbolj važnih dogodkov za italijansko trgovinsko mornarico po splavitvah ladij «Rex» in »Conte di Savoia«.
Ladja »Raffaello«, ki je dvojček ladje »Michelangelo«, splavljene 16. septembra 1962 v ladjedelnicah Ansaldo v Genovi, bo dolga 275 m, široka 31 m ter bo razvijala največjo hitrost 29 vozlov. V njenih treh razredih bo prostora za 1800 potnikov.
Ko bosta začeli sredi prihodnjega leta ladji »Raffaello« in »Michelangelo« pluti na progi Sredozemlje — Severna Amerika, bo ta proga prvič po vojni popolnoma obnovljena in bo dosegla velik napredek bodisi glede kakovostne popolnosti kakor glede hitre plovbe.
Potniška ladja »Raffaello« ima zanimivo zgodovino, saj se je o tej gradnji govorilo že dolgo vrsto let in je kasneje že kazalo, da ladje sploh ne bodo gradili. Prvotni načrti so predvidevali izgradnjo 38.000-tonske ladje kasneje pa so tonažo znatno povečali. Ladji »Raffaello« in »Michelangelo« sta zgrajeni nalašč za hitro potniško zvezo med Genovo :n New Yorkom in predvidevajo, da bosta pričeli voziti na tej progi v sredini 1964. leta. Tehnične zahteve te proge namreč predvidevajo istočasno uporabo dveh ladij enake tonaže.
Z izgradnjo modernih ladij za potrebe najbolj zahtevne proge med Italijo in ZDA pa se ponovno ostro postavlja vprašanje nadomestitev »Saturnie« in »Vulca-nie«. Obe ladji sta predstavljali tehnični rekord pred 1930. letom, sta pa sedaj že povsem zastareli in ne odgovarjata več potrebam te
zahtevne proge. Običajno se računa, da lahko vozi neka potniška ladja 15 do 20 let. Ti dve ladji pa
sta že pravi veteranki, saj sta že skoraj dvakrat prekoračili to dobo.
Na proseški postaji ustavljenih 3600 glav živine
Na proseški postaji je že več dni ustavljenih 300 vagonov s 3600 repi goveda in prašičev. 2500 glav živine pa čaka na prostem, da opravijo sanitarno uvozho 'Kontrolo. Ta zagata je nastala, ker so pred krat. kim izdali dovoljenja za uvoz velikih množin živine za zakol. V bližr njih dneh pa pride še 2800 glav ži.
vine. Pristojne oblasti so sklenile, da bodo za 10 dni ustavile uvoz živine iz Jugoslavije, Madžarske in Poljske.
Kot smo poročali v prejšnji številki, je proti temu nevzdržnemu stanju že protestiralo v Rimu druš. tvo za zaščito živali. Živina namreč brez potrebe trpi, nekaj pa je je tudi le poginilo. Najbrž je tudi tokrat po sredi običajna počasnost birokracije.
Proslava 8. marca
Proslava 8. marca, mednarodnega praznika žena in borbe za emancipacijo žena, bo jutri zvečer ob 20. uri v dvorani krožka KPI pri Sv. Jakobu v Ul. San Zenone 10.
Proslava se bo po slavnostnem delu nadaljevala ob glasbi in družabnem razpoloženju.
STATISTIČNI PODATKI TRGOVINSKE ZBORNICE
V večini proizvodnih panog v januarju občuten zastoj
Tudi potrošnja živil je bila manjša kot decembra ali januarja lani, zvišali pa so se davki in takse na poslovni promet
Delno smo že poročali o nekaterih podatkih o gospodarskem in socialnem stanju na našem področju v januarju, ki jih je objavila tržaška trgovinska zbornica. Vsi ti podatki odražajo izredno neugodne vremenske prilike, zaradi katerih je skoro v vseh proizvodnih panogah, pri potrošnji itd. prišlo do občutnega zastoja.
Kmetijstvo je bilo v resnih težavah in to zlasti vrtnarstvo in ro-žarstvo, kjer so izgubili ves pridelek. Zdravstveno stanje živine je bilo dobro, manjkalo ja je krme.
Tudi trgovina na drobno je zabeležila resne posledice zaradi vremenskih prilik. Januar je običajno mesec, ko so kupčije najnižje, saj sledi decembrskim velikim nakupom. Tokrat pa so bile prodaje celo izpod običajne januarske ravni z izjemo oblačil in obutve, potrebne za hudo zi-

OBMEJNI OSEBNI PN0MET NA TRŽAŠKEM PODROČJU
Kljub skrajno slabemu vremenu v lebruarju 382.000 prehodov
mo Zmanjkalo je premoga in drv in do težav je prišlo pri dobavah nafte.
To število se nanaša samo na propustnice in je le za 8000 manjše kot lani - S potnimi listi 54.605 prehodov
V prvih dveh mesecih letošnjega leta je prešlo obmejne prehode tržaškega področja 750.349 prebivalcev z obeh področij, medtem ko je lani v istem razdobju prešlo mejo 791.288 prebivalcev. Padec prehodov je malenkosten, zlasti če upoštevamo, da sta bila januar in februar vremensko izredno neugodna meseca s hudo burjo in pravim sibirskim mrazom. Drugačno razmerje pa kažejo prehodi s potnimi listi, ki jih je bilo v letošnjih prvih dveh mesecih 119.381 lani pa 117.161.
Februarja je dosegel promet s propustnicami 382.245 prehodov (lani 390.665), od česar odpade 186.795 prehodov (lani 185.351) ra prebivalce italijanskega in 195.450 (lani 205.314) na prebivalce jugoslovanskega obmejnega področja.
S potnimi listi so februarja zabeležili 54.615 prehodov (lani 50.259), od česar odpade 29.597 prehodov na italijanske državljane (lani 24 tisoč 644) in 25.008 prehodov na razne tuje državljane (lani 25 tisoč 615).
Na prvem mestu so kot običajno Jugoslovani s 14.900 prehodi (lani 15.800), slede Avstrijci s 1600 prehodi (1200), Grki s 1400 (1100), Nemci, državljani ZDA, Francozi in drugi.
Po številu prehodov je bil februarja ponovno na prvem mestu blok pri Fernetičih s 142.800 prehodi (lani 152.400), sledijo pa blok Škofije s 137.800 prehodi (lani 148 tisoč 900), Pesek s 30.000 (lani 25 tisoč 700), Repentabor 17.900 (13 tisoč 500), Lipica 15.200 (8600), Prečnik 9000 (10.400), Zgornji Ce-
......................................................................................................................kuhi
PROBLEM, KI ZAHTEVA NUJNE REŠITVE
Resne ovire za nemoten razvoj prometa s tovornimi avtomobili
Gre predvsem za pomanjkanje parkirnih in manipulativnih prostorov ter za prepočasno carinjenje na obmejnih prehodih
Tržaško pristanišče razpolaga z ustreznimi železniškimi zvezami, ki jih stalno izboljšujejo. Do resnih težav pa prihaja pri prometu s fežkimi tovornimi avtomobili. Sedaj se gradi avtomobilska cesta Trst—Benetke s podaljškom proti Vidmu in Trbižu in torej proti Avstriji, vedno boljše so cestne zveze z obsežnim jugoslovanskim področjem. Istočasno pa v Trstu ni niti enega potrebnega prostora za zadrževanje tovornih avtomobilov, za manipulacije tovorov ter prihaja celo do resnih zastojev na obmejnih blokih, kjer stoje dolge vrste tovornjakov, ki čakajo na carinika in zadržujejo promet.
Promet s tovornimi avtomobili izredno naglo narašča in lahko predvidimo, da ni več daleč čas,
ko bo presegel celo železniški promet. Zelo zgovorna sta dva podatka: 1957. leta je znašal promet s tovornimi avtomobili, ki so ga u-gotovili na carinskih prehodih v
pristanišče, 700.000 ton, medtem ko je 1961. leta že dosegel 1 milijon
in pol ton. Ta številka se bo zelo hitro in občutno povečala.
Z gradnjo novih avto cest in s splošnim napredkom, je namreč nedvomno, da bo promet s tovornimi avtomobili v znatni meri prevzel številne tovore, ki jih do sedaj prevaža železnica. V bližnji perspektivi lahko predvidimo, da bo železnica vedno bolj specializirana za prevoze masovnih tovorov: rud, žitaric in podobnega, medtem ko bo ves ostali promet odpadel na kamione.
Vse te ugotovitve ne veljajo sa-
za pristaniški promet, temveč maki meri za žaveljsko indu-
mo
v enaki
atrijsko pristanišče, kjer so poskrbeli za ustrezno cestno omrežje in železniško progo, ni pa poskrbljeno za ustrezni parkirni in manipulativni prostor za tovorne avtomobile.
O tem vprašanju so pričele resno razpravljati odgovorne lokalne ustanove in so bili napravljeni tudi prvi koraki pri družbi Au-tovie Venete, Anas in Javnih skladiščih, da se začne s študijami in da se celotno vprašanje naglo uredi.
reji 9000 ( 7300), Sv. Barbara 6000 (4500).
Tatovi v skladišču in v avtomobilih
Tatovi se ne ustavijo niti pred dobrodelnimi ustanovami. Pred dnevi so se s ponarejenimi ključi vtihotapili v skladišče dobrodelnega društva «San Vincenzo de’ Paoli«, ki je za cerkvijo Madonna del mare na Trgu Rosmini 6, ter odnesli tri škatle olja in 25 kg sladkorja, kar je bil seveda le pičel plen. Predvčerajšnjim je prijavil tatvino policiji 55-letni Lodovico Croatto iz Ul. De Amicis, ki je u-pravnik društva.
Tatovi pa so se spravili tudi nad avtomobile. 38-letnemu Giorgiu Da-prettu iz Ul. Bellosguardo št. 23 so odnesli iz prtljažnika njegovega avta nadomestno kolo ter torbo z vsem avtomobilskim orodjem. Da-pretto je namreč pozabil zakleniti prtljažnik, kar so opazili tatovi in izkoristili njegovo raztresenost.
S ponarejenimi ključi, pa so tatovi odprli avto, last Ginette Resci-nitti, stare 32 let iz Miramarskega drevoreda št. 26. Zenska je pustila ponoči avto pred svojim stanovanjem in tatovi so ji odnesli iz njega fotografski aparat znamke Fer-rania—Condor, zaradi česar je utrpela 35.000 lir škode.
38-letnemu Edoardu Savarinu iz Ul. Felluga št. 18 pa so ukradli lambreto z evidenčno tablico TS 26972, ki jo je pustil v Ul. Fabio Severo pred stavbo št. 21.
Gre za vrsto predlogov in pred-
vsem, da se urede trije obsežni parkirno-manipulativni prostori v novem pristanišču, v starem pristanišču in v industrijskem pristanišču. Zlasti v novem in starem pristanišču bi bilo treba o-premiti ta prostor s primernimi mehaničnimi delavnicami, poleg tega pa tudi s carinskimi uradi tako, da bi se skrajšal čas, potreben za carinjenje, in tudi čas, ki ga sedaj izgube z nepotrebnim čakanjem.
Vse te zahteve zelo ostro postavljajo vprašanje carinjenja, saj je znano, da promet s tovornimi avtomobili zahteva izredno brzi-no in od nekaj izgubljenih ali pridobljenih ur je odvisna ekonomičnost nekega prevoza. Zato je nesmiselno, da morajo tovorni avtomobili čakati na blokih ne samo več ur temveč včasih celo ves dan.
Kamioni čakajo na ocarinjenje na bloku Fernetiči
.................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiim......
VČERAJ KMALU PO POLNOČI V BOLJUNCU
Zublji požara zajeli še nedograjeno hišo
Lastnik utrpel 800.000 lir škode - Običajni požari suhljadi
Prejšnjo noč je izbruhnil okrog ene po polnoči v Boljuncu hud požar, ki je zajel stavbo št. 302, ki je še v gradnji. Lastnik hiše, 27-letni mehanik Stanislav Bandi iz Boljunca št. 316, je utrpel okrog 800.000 lir škode.
Domačini so takoj opazili požar in poklicali gasilce. Iz Trsta sta prihiteli na kraj dve brizgalni, ena pa iz Milj. Zatem pa so prihiteli na kraj tudi policijski agenti. Gasilci so se takoj lotili gašenja, pri čemer so povezali cevi s hidrantom na boljunškem trgu. Z močnimi vodnimi curki so kmalu pogasili velike zublje in ob pol dveh so že lahko sporočili, da ni več nobene nevarnosti. Seveda pa je požar kljub temu povzročil precejšnjo škodo na stropih, uničil tri
kubične metre lesa, dve okni in vhodna vrata. Doslej še niso ugotovili vzroka požara, vendar domnevajo, da je najbrž kak kadilec odvrgel tam cigaretni ogorek.
Tudi včeraj so bili običajni mali požari dračja in trave. Včeraj ob 6. uri so poklicali gasilce v Grljan, kjer se je vnelo kakih 1.000 Irv. m površine, po sejanih z dračjem. Nadalje ko bili drugi manjši poari po gornji okolici, kje pa so sr.a;no patruljirali gasilci s pohcijsKimi agenti in že v kali udušili nekaj požarov.
Gasilce pa so poklicali iz popolnoma nasprotnih razlogov včeraj navsezgodaj tudi v Ulico Leonardo da Vinci, kjer se je zamašil vodni odtok in je voda zalila neko stanovanje.
Vsedržavno zasedanje o življenjskih stroških
Kot smo že poročali, zastopa odbornik za mestno policijo in prehrano Venier tržaško občino na vsedržavnem zasedanju za prouče. vanje življenjskih stroškov. Zasedanje se je pričelo včeraj v Turinu in ga je sklicala Vsedržavna zveza potrošnikov. Na njem bosta podala poročilo tudi tržaška profesorja Fegiz in De Castro.
<Saturnia» odplula s 150 kongresisti
Včeraj je odplula iz Trsta potniška ladja »Saturnia«, na katero se je vkrcalo tudi okoli 150 udeležencev desetega vsedržavnega kongresa, posvečenega lanu. Kongres bo na ladji in bo trajal do 10. marca, ko bo ladja priplula v Neapelj. Na kongresu bodo tokrat razpravljali predvsem vlogi informacijskih sredstev pri proizvodnji in razdelitvi. Med vožnjo bodo priredili tudi dve modni reviji posvečeni izdelkom iz lanu.	.
Nesreča na delu
Na ortopedskem oddelku so včeraj ob 15.30 sprejeli 45-letnega delavca Alda Nocettija iz Sestri Le-vante, ki se je ponesrečil na ladji ((Raffaello«. V bolnišnico so ga pri-peljali z rešilnim avtom RK. Zdra viti se bo moral 70 dni.
Mati m novorojenček ranjena v taksiju
Včeraj sta se laže ranila pri prometni nezgodi mati in novorojenček. ki sta se peljala s taksijem. Gre za 27-letno Marijo Ocovich, por. Cociancig, iz Križa št. 549 in za njenega sinčka Marina, rojenega pred tednom dni. Malo po e-najsti uri se je ženska peljala z otrokom v naročju v taksiju, ki ga je vozil po Videmski ulici v Rojan šofer Vincenzo Stocchi, star 61 let, iz Ulice Ruggero Manna 18. Ko je prispel na vogal Ul. Rittme-yer, je moral nenadoma zavreti, da je preprečil trčenje z nekim drugim vozilom. Zaradi tega je potnica zgubila ravnotežje ter zadela v rob kovinastega okvira, ki drži pokonci števec taksija za izračunavanje tarife. Ker sta se mati in novorojenček ranila, ju je taksist takoj odpeljal v glavno bolnišnico, kjer so jima nudili prvo pomoč in ju nato izpustili. Oba sta se pri udarcu laže ranila v glavo. Mati bo ozdravela v tednu dni, otrok pa v petih dneh.
Nezgoda snažilke
Včeraj ob 14. uri so sprejeli na ortopedski oddelek snažilko pod-
jetja A-cegat Giovanno Carpenetti iz Ul. Čampi Elisi št. 63, ki so ji ugotovili izpah desne rame in nekaj prask in zmečkanin po raznih delih telesa. Delavka je povedala, da jo je pred remizo Acegata v U. lici Margherita obrsnilo neko vozilo, tako da je padla in se ranila.
Podobni so tudi podatki o potrošnji nekaterih predmetov in živil. Tako je januarja dosegla potrošnja tobaka 39.242 kg in je bila za 7. 8 odst. nižja kot decembra 1962 in za 2 odst. nižja kot januarja 1962. Potrošnja mesa je dosegla 9.311 stotov, medtem ko je znašala decembra 11.810 in januarja lanskega leta 9.361. Potrošnja rib, mehkužcev in rakov je dosegla 1.108 stotov (decembra 1962. leta 1.973 stotov in januarja 1962 leta 1.742 stotov). V tržnico s sadjem in zelenjavo na debelo so pripeljali 17.538 stotov krompirja in povrtnin in 17.247 stotov sadja (lani 22.629 odnosno 19.700 stotov).
Tudi indeks industrijske proizvodnje januarja ni bil najugodnejši. Sicer je dosegel 254.6 točke in bil znatno nad ravnjo januarja lanskega leta (210.4), vendar pa je istočasno bil tudi občutno nižji kot decembra lanskega leta (276.6). Razlog je prvenstveno sezonskega značaja, saj so se skoro povsem ustavila vsa gradbena dela in do resnih zastojev je prišlo zlasti v ladjedelniški industriji, kjer ne morejo variti, čim pade temperatura pod ničlo.
Edini docela pozitivni podatki se nanašajo na plačevanje davkov in taks na poslovni promet in ki torej odražajo gibanje in obseg poslovnega prometa. Po teh podatkih so januarja vplačali državi v tem okviru 1.402 milijonov lir, lani pa 1.049 milijonov lir. Vendar pa gre pri tako občutnem vprašanju verjetno za računovod-sko-tehnične razloge, saj plačevanje davkov na poslovni promet ni vedno avtomatično in istočasno, ko se neka kupčija sklene in izvrši, temveč vedno nekoliko zaostane. Občutno povečanje gre torej po vsej verjetnosti na račun decembra, ko pa je bil poslovni promet v resnici zelo visok.
£ Deželni urad za delo sporoča, da tržaška občina išče naslednje število delavcev: 60 gradbenih težakov, 10 tesarjev, 10 zidarjev, 5 upravljačev gradbenih strojev in dva delavca za rafiniranje olja.
«NAGRADA MESTA TRSTA 1963»
II. mednarodni nalečaj za simfonične skladbe
Razpisane so tri nagrade - Natečaj organizira konservatorij «G.Tartini» pod pokroviteljstvom tržaške občine
Tržaški konservatorij »Giuseppe Tartini« je po uspehu lanskega, tudi letos prevzel — pod pokroviteljstvom tržaške občine — organizacijo mednarodnega natečaja, imenovanega »Nagrada mesta Trsta 1963». Natečaj je omejen na simfonične skladbe z ali brez solistov, v enem ali več odstavkih, ki niso bile še nikjer objavljene in izvajane. K partituri mora biti priložen še poseben ekscerpt za klavir.
Razpisane so tri nagrade: 1. v višini 2.000.000 lir z izvedbo, 2. v višini 750.000 lir z izvedbo in 3. samo izvedba.
Vse skladbe bodo izvajane v tržaškem gledališču Verdi. Natečaja se lahko udeležijo skladatelji katere koli narodnosti brez omejitve starosti, ki morajo svoja dela dostaviti tajništvu Mednarodnega natečaja »Nagrada mesta Trsta 1963» pri konservatoriju »G. Tartini« — Ul Ghega 12 — Trst, najkasneje do 16 novembra 1963.
Vsaka predložena skladba mora biti označena z geslom, priložena pa ji mora biti zalepka, na kateri mora biti označeno isto geslo kot na skladbi. V zalepki morajo biti navedeni osebni podatki, narodnost oz. državljanstvo, naslov, dve fotografiji in kratek življenjepis avtorja, kakor tudi njegova lastnoročno podpisana izjava, da predložena skladba ni bila še objavljena, izvajana in niti nagrajena na drugih natečajih. Odprli bodo samo tiste zalepke, ki bodo pripadale nagrajenim skladbam.
Razsodbe brez možnosti priziva bo. objavila mednarodna žirija 30. nov. 1963. Avtorji nenagrajenih skladb bodo morali povračilo istih zahtevati pri tajništvu »Nagrade« v roku 6 mesecev od razglasitve nagrad. Po tem roku bodo organizatorji natečaja razrešeni vsakih odgovornosti.
Kot se bodo mogoče naši čita-telji spominjali, je na lanskem prvem takem mednarodnem tekmovanju simfoničnih sklad dobil prvo nagrado dva milijona lir Amerikanec Joseph H.G. Ott iz Washingtona, drugo (750.000 lir) tržaški skladatelj Gabriele Bian-chi, tretjo pa Italijan Giuseppe Gagliano.
aBlllllllllillIlllIlllIlllllllllIllllIlIllIlIlllliliiiliiinllllllllllllllllllllllllllllllfiailillililiiilllllllllliliiiiiiiiiiiiiiiBii
PO TRINAJSTIH LETIH OBSTOJA
Višja šola za socialno službo bo dobila lastni upravni svet
Doslej je na tej šoli diplomiralo 163 socialnih asistentov, ki so pretežno tudi že zaposleni
Na pobudo pokrajinskega predsednika so se včeraj na sedežu pokrajinske uprave sestali predstavniki raznih javnih ustanov, da bi ustanovili združenje za upravljanje višje šole za socialno službo. Sestanka se je udeležil tudi predstavnik tržaške občine, ki je prva sprejela pobudo dr. Deliseja.
Višja šola za socialno službo je bila ustanovljena pred 13 leti in ima svoj sedež v Ulici Battisti. Po nekaj letih življenja brez finančnih težav, so se ga šolo začela težka leta bitke za obstoj. Sola ni imela nikoli lastnega upravnega sveta in je živela od podpore najprej Zavezniške vojaške uprave in nato vladnega komisariata. V 13 letih je na tej šoli diplomiralo 163 socialnih asistentov, od katerih je bilo 90 odstotkov žensk. 98 odstotkov diplomiranih je našlo službo v raznih zdravstvenih in socialnih ustanovah.
Zaradi vedno večjih finančnih in organizacijskih težav, v katere je zabredla šola v zadnjih letih, in je že pretila nevarnost, da jo bodo morali zapreti, je pokrajinska uprava dala pobudo, da se ustanovi poseben upravni organ, v katerem naj bi bile zastopane razne javne ustanove. Na včerajšnjem sestanku so govorili prav o tem vprašanju. Predstavniki pokrajinske uprave, občinske uprave, trgovinske zbornice, občinske podporne ustanove ECA, združenih bolnišnic, Ustanova za pomoč materam in otrokom ONMI ter Vsedržavne federacije šol za socialno službo so sprejeli vabilo pokrajinskega predsednika in pristali na ustanovitev omenjenega združenja.
V prihodnjih dneh se bodo predstavniki teh ustanov ponovno sestali in formalno ustanovili novo združenje, ki bo skrbelo, da bo šola ostala pri življenju in še na

PROMETNA NEZGODA PRI MIRAMARSKEM KRIŽIŠČU
Trije ranjeni v avtu Ki je zavozil s ceste
Pri tem je podrl dve drevesci, cestno znamenje in se še prekucnil
Sinoči okoli 18. ure se je na državni cesti št. 14 v bližini križišča pri Miramaru zgodila huda prometna nesreča, v katero so bili zapleteni trije potniki avta Fiat 1100 D. V avtu, ki ga je šo-lirala 21 let stara Ondina Garbin iz Ul. Piccarrii 32, sta bila še njen 49 let star oče Francesco in 42 let stara mati Marija Pos-si. Vsi trije so bili namenjeni v Sesljan, a kot rečeno, so prišli le do križišča pri Miramaru, kjer je Ondina iz nepojasnjenih vzrokov zgubila oblast nad vozilom. Posledice so bile kaj hude: avto je vrglo s cestišča na pločnik, kjer je podrl dve drevesi ter cestno znamenje, potem pa se še prevrnil na desno stran.
Nesiečnežem so takoj priskočili na pomoč očividci in z ne-
kim zasebnim avtom so Garbi-nove odpeljali v bolnišnico. Tu so Ondino in njenega očeta sprejeli na ortopedski oddelek, saj si je Ondina zlomila levo ključnico ter dobila živčni pretres, tako da bo za okrevanje potrebovala od 20 do 30 dni, medtem ko si je njen oče med drugim poškodoval levo ramo z verjetnimi kostnimi poškodbami, tako da bo se moral zdraviti od 15 do 20 dni. Največ sreče je imela Marija Pos-si, ki so ji v sprejemnem oddelku bolnišnice nudili le prvo pomoč, in bo zaradi poškodbe na prstu leve noge potrebovala za zdravljenje le teden dni.
Na mesto nesreče je prišla cestna policija, ki je uvedla preiskavo, avto pa, ki je seveda povsem razbit, je potem odstranilo neko podjetje.
prej vzgajala strokovno osebje za socialno službo v našem mestu. Predsednik novega združenja bo predsednik pokrajinske uprave dr. Delise.
Obvestilo
davkoplačevalcem
Finančna intendanca sporoča, da delujejo na njenem sedežu in v prostorih okrajnega urada za neposredne davke v palači finančnih uradov na Trgu Panfili posebni informacijski uradi za 13, prijavo dohodkov «Vanoni». Urnik teh uradov je od 9. do 13. ure. Meščani se lahko obrnejo na urade za vse informacije v zvezi s prijavo dohodkov.
Finančna intendanca nadalje sporoča, da zapade 23. marca rok za dopolnilno prijavo dohodkov od delnic v letu 1961 in v prejšnjih letih. Za prijavo niso potrebne nobene formalnosti. Dovolj je, da se navedejo družba, ki je izdala delnice, število delnic, nominalna glavnica in prejete dividende. Navesti je treba tudi prejšnje pri-jave.
Važno za kmetovalce!
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata vse kmetovalce, ki še niso vložili prijav za vpis v kmečko bolniško blagajno, da lahko to uredijo do 15. t.m., ker so pristojne oblasti pristale na ta datum zaradi stavke v uradih zdru. žene kmetijske blagajne, ki je trajala ves minuli mesec.
Rezila skobeljnika zmrcvarila delavcu prst
Mizarju Aldu Cernogorazu, staremu 35 let, iz Ul. Tommaso Luciani št. 12, se je pripetila včeraj nezgoda na delu. Cernogoraz, ki je zaposlen v mizarski delavnici Ma-gnoni v Istrski ulici št. 37, je skobljal z električnim skobeljnikom. Nenadoma mu je zdrsnila roka in se zapletla med rezila, ki so mu zmrcvarila levi prstanec. Takoj so mu priskočili na pomoč in ga odpeljali v bolnišnico z nekim zasebnim avtomobilom. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti mesec dni.
V prejšnjih devetih letih to tekmovanje ni imelo mednarodnega značaja in enkrat se ga je udeležil tudi naš slovenski tržaški skladatelj Ubald Vrabec, čigar delo je bilo posebej omenjeno.
Deželno zasedanje o nacionalizaciji elektrike
V nedeljo 10. marca bo v Vidmu na pobudo deželnega odbora CGIL in Italijanske zveze uslužbencev e-lektričnih podjetij deželno zasedanje o vprašanjih, ki izvirajo iz nacionalizacije električne industrije. Eden izmed vsedržavnih tajnikov Italijanske zveze uslužbencev elek. tričnih podjetij bo spregovoril u-vodne besede za diskusijo o temi: Nacionalizacija električnih podjetij, njene strukture, demokratična vsebina in perspektive v okviru sodobnega gospodarskega načrtovanja.
Vesti iz
koprskega okraja
Odgovorni prosvetni organi so zbrali nekaj podatkov o učnih uspehih na osnovnih šolah obalnega pa su v prvem polletju. Ugotovili so, da je izdelalo okrog 70 odstotkov učencev, kar je nekoliko slabši uspeh kot lani v prvem polletju. Res je sicer, da se je kriterij nekoliko zaostril, vendar je glavni vzrok predvsem v kadrovskih težavah. Primanjkuje namreč učiteljev, pri posameznih pa bi bilo po trebno doseči tudi višjo strokovno raven. V zvezi s tem bodo odgovorni činitelji napravili ustrezne korake. Predvsem bodo skušali uči teljskemu kadru omogočiti izredni dopolnilni študij.
O množični kulturi na Primor skem so te dni razpravljali pred stavniki prosvetnih družtev in Svobod. Med gosti smo opazili tudi predsednika prosvetne zveze v Trstu Ubalda Vrabca. Udeleženci po svetovanja so naglasili, da je mno žična kultura na Primorskem ne koliko v zaostanku predvsem za radi gmotnih težav. Priporočili so komunam, da v proračunih nakažejo večje vsote za prosvetno dejavnost, sama društva pa naj bi bolj načrtno delala. Na posvetovanju je bilo govora tudi o potrebi tesnejših stikov s Prosvetno zvezo iz Trsta.
. • •
Posamezna podjetja na Primorskem nameravajo navezati tesnejše stike s sorodnimi podjetji v obmejnih predelih Italije. Gre predvsem za kooperacijo v lesni in kovinski industriji, ki sta na Primorskem najbolj razviti.
Razna obvestila
Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole vabi vse šolnike na drugo predavanje o fonetiki, ki bo danes ob 18. uri nia osnovni šoli pri Sv. Jakobu.
Prosvetno društvo lAndrej Čoka z Opčin priredi 24. marca t.l enodnevni izlet v Planico, kjer Bodo mednarodni skoki. Vpisovanje pri Draščkoviti.
Slovenski akademski klub Jadran
priredi v nedeljo 10 marca za vse a-kademike In prijatelje smučarski izlet v Nevegal pri Bellunu. Vpisovanje v Tržaški knjigarni.
• * *
Slovensko planinsko društvo poziva vse izletnike, ki so se vpisali za izlet v Planico, da poravnajo vpisnino do 15. t.m. Nadaljuje se vpisovanje v u-radnlh urah v Ulici Geppa 9-II.
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pokojne Edite Starc daruje družina dr. Draga Martelanca 2000 lir za Dijaško Matico.
V	.počastitev spomina dr. prof. Jožeta Kosovela daruje družina Zavadlav 2000 lir za Sklad Sergija Tončiča.
Včeraj-danes
Prekop grobov
Občina sporoča, da bodo v kratkem prekopali grobove na prostoru XIV pokopališča pri Sv. Ani, in sicer od št. 577 do 720, kjer počivajo posmrtni ostanki umrlih v času med 6. novembrom in 3. decembrom 1954.
Kdor želi poskrbeti za prenos posmrtnih ostankov svojih dragih v drugo grobnico, mora to sporočiti odseku za pokopališča v Ulici del Teatro Romano 15-V. nadstrop. je ,soba št. 536 ali pa pokopališkemu čuvaju od 16. do 31. maja 1963.
PRISPEVAJTE ZA OU ASKO MATICO 1
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 6. marca 1963 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo na je 20 oseb.
UMRLI SO; 81-letna Talia Grbci, 71-letnl Luigl Lubraml, 62-letna Margbe-rita Gurmani por. Adami, 74-letni Giuseppe Ferluga, 75-ietna GMda Brezzi ločena Perez, 76-letmi Francesco Car-bonare, 72-letna Natatia Roiz por. Tur-chi, 79-letna Amalla Sondat vd. Iuri-sevic, 75-letnl Francesco Logoluso, 82-letma Anna Sindelar por. Morpurgo, 63-letni Salvatore Tarda, 63-let.ni Giuseppe Gerdiinl, 57-letni Giuseppe Peri-ni. 80-libn.i Francesco Portoghese, 71-letni Giuseppe Glavi na. 56-letna Lu-cla Ventura por. Blenio, 79-letna Lui-gia Abrami, 90-letni Gluilio Balleri, 88-letna Maria Ladlch por. Zakotnik, Marco Lanci.nl, star en dan.
Slovensko gledališče v ![?!?
V nedeljo, 10. t. m. ob n. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH
Andrč Roussin
«Kadar
se štorklja
zabavi
komedija v štirih dejanj**1
Prepovedano mladini^
V torek, 12. marca ob 2°-3° tržaška premier®.
17 uf>
v sredo, 13 marca ot 1 ■
ponovitev
Klabund

Krog s kredo*
Kitajska pravljična JK18 v štirih dejanjih
Režija: ADRIJAN BuS'r^;C Scena:	VLADIMIR RIJA*
Kostumi: MIJA JARCEV*

kp
i'n
'Hi
Si
%
Ni/i
s«
v?
s
H
N
H
Ne
S11
'in
P
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v soboto, 9. 1,18 ^ ob 20.30 na stadionu L
*	KONCERT
*	LAHKE ☆ GLASBE
Gostuje zabavni
orkester
'...
II
H
v
škega društva iz Ljubljano
Prodaja vstopnic Pri blpred ni dvorane eno uro r
začetkom.
hi
s
dij<'
Gojenci Slovenskega “‘TpO-ga doma uprizorijo PJ** {0. kroviteljstvom Slovenske
niUVlLLlJOLVUUi uiv »^
svetne zveze v nedeljo 1Ujotjiti ob 16. uri v Ljudskem u,ej9. v Križu dramo v treh njih
(JEZUSOVI
APOSTOl!
jed
Prodaja vstopnic eno ur°j5jutU pričetkom predstave v skem domu.
fef


K l!

GLEDALIŠČE
V petek dne 8. marca za parterju in ložah ter za ' balkonih Im
vEH0're4 A!

stojiščih prva Verdijeve opere «Bitka Pr‘
Tr5V
v prvi absolutni izvedbi v Opero bo dirigiral Franc^fXgati j' nari Pradelli, v glavnih v Glov*(, bodo nastopili Leyla Gentl,'rco N ml Gibln, Ugo Savarese, q\0<‘ ižbai
K k
fanoni. Zbor je uvežo«	.
Kirschner, režija Carlo P1 ,,uje t
'7., o t/v nr pfi ct n \ir\

Za to predstavo se daJa vstopnic.
SZ
Je
KS
tl
S
»a
NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM — Al Cammelio, Drevored 20. septembra 4; Godina, Trg S. Gla-como 1: Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmaura 10; Vielmetti, Trg della Borsa 12.
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so najnižje cene, v 2. najvišje, v 3. prevladujoče)
pomaranče				235	100
limone	.......		165	165
mandarini 		• 		247	—
jabolka 			141	53
hruške 			-165	106
pesa 			313	275
artičoke	«••••••	. 55	80	70
zelje					170	160
cvetača			. 106	212	129
ohrovt 			165	153
cikorija	..t ... .	. 165	212	180
čebula 			65	60
koromač		. 176	224	200
solate 		. 225	525	313
krompir 		. 56	106	76
rdeči radič		. 625	1125	688
rdeči radič — šekast	. 375	425	413
špinača 			250	200
K,
K
jijV
Nazionale 15.00 «OH am‘?Urw<j ^
Boumty». Technleolor. M®	Ja,
do, Trevor Hovvard.	„ei %
Arcobaleno 16.00 «La donti>d>()o "
do«. Technicolor. PrepoV* dim pod 18. letom.
Fenice 15.00 «Gli ammUP (| V Bounty». Technicolor. M» do Trevor Hovvard	M VL,
Exce!sior 15.00 (dl proce^« ar<>1 na«. Silvana Mangano. Ge , gregorlo.	»u*1*
Grattacielo 16.00 «20 chlli P'
Technicolor. Tony Curtls-Supercinema Danes zaprto.	m
Alabarda 16.00 «Sissi a lschllL.nn«l(l 8j v0l( polo). Technicolor. Romy jil*«!1 k Zadnji dan.	w «%■
Filodrammatico 16.00 «MaledanO ^ ca«. Technicolor. Prepove dimi.
Aurora 16.30 «La strada a ijtricV Cristallo 16.30 «Le massagB „i,
Silva Koscina. C r istim a	^
povedano mladini.	riem*e	'i
Capitol 16.00 «Tom e Jerr3,,.»	✓
la pelle«. Barvne sRKan'1 'ttore> Garibaldi 16.30 «Si spori' uRot Michael Craig, James	^
Prepovedano mladini.	/giso*'
Massimo 16.00 ((Passaporio	.,	’
die Comstantine, Barbar« .radlt0(j) Impero 16.30 21.45 «11 fa „(,1,11. S !/ Moderno 21.30 Riccardo	EU	\
revijo ((Oarnevalesco p| ugjč-Maria Di Giulio, Man« jerij» (
Cene: parter 1200—900, f (li^V Astoria 16.00 Dva izredna ^ tecihnicolorju: «14 mostro „9»“ ,jtL
«11 Gobbo«. Prepovedano ,ac Astra 16.30 «Per favore "	^
le pa 111 n e! »>	...fio*”'
Vittorio Veneto 16.00 «Ma jl> berto Sordi.	„AaP,e	s/
Abbazia 16.00	«11	8
Flyng Moon«. Teohnm


a
tn


Hudson
Marconi
16.00 «Moment^eek<f,
Ideale 16.00 «G1I amm

&
Carroll Baker. Ralph Mee-*' 4i
ut«1**1.
iuc«ue id.uu «un mar». Technicolor.

PHI VAŠIH NAKUPIH vino «MAGLIABELLA» na ribaldi. u (Barriera) "eK .
,as (tV
od avtobusne postaje. PjL,rgN***, k
r> V
veliko izbiro vseh vrst P*«1	,
gavlc In perila za žensk®'
__1	1 x j : u «w»rl O h * pfl
otroke po riajnlžjih cenah
strežem boste v vašem
kupu dobite primerno
PHI MAGAZZINU

FELlC®
Ulica Carducci 41. DOBD ^^^11
moške in otroške dežne J (>ji de, hlače, jopiče In vrst in znamk po najnlH" ^0
PLASTIKA ZA POKRIVA^3®. ^
višina 2 metra po 500 lir »S1 rf termoplastičrii podi. PloSNvlJel1% plastične preproge, za® gunt- jv mestitev. brezplačni Pre*ir. t1*
brezplačni v--,, majte se pri »ITALPLAo
Ospedale 6, tel. 95-919-
STALNO HIŠNO	j?
dve osebi — plača Od lir mesečno. Naslov na Ulica S. Francesco 20-
S
tN
v
•55
D


1963
rstu
uri
■a>
in
oi"!
10.30
uri
'o*
jrc*
o»J
»
etfl?:
ntfp
preo
iSKe-
po-
pru-
t.U>'
o«"*
jej8'
pref
ju*
Nedelja:
gorica
Sefe ZBOR Študentov, ki jSSJ** «« povabilo SLOVEN-I „ '^SVETNE ZVEZE dne ?!n rej. ,® Trstu in Gorici je zabavnih zborov v ,'to ... j1.’ fct mu je kvaliteta l H n“l10 » izbiri skladb. Za-Ntifl	k študiju pre-
del n J \ornercialnih skladb,
°d<^“ ?ečin° svojega Nnij„“ polnih in modernih i. p t n in v zahtevni ritmi-fjUal«,' sfau“ ima tudi inštru-I>red?,?5arnb?1, ki daie izved-ritem in dopolnju-?*)« nev-0 Polnost. Zbor sam r (a ,	s^ladb brez ansam-
l '«mo	Ponekod je zased-
k, Jc°ncertt,nten,a: tako celn'
Tt Poln dinamike, še
J**dbe L®a Poživijo program ?,e 'in • *bor oponaša instru-i . Oistn ^*®a)'a zahtevne aranž-i i°>no ,nslrumentalno. Z njim ■i» ,v,l*iT°zeno doživljanje rit-lalenost z glasbo samo.
Pesmi so največ v slo-Ji v'j v angleščini pred-Jft unBješkiih in črnskih na-C »rani duhovnih pesmih. Ve-fcj kotni!?aieV. je sestavljenih Zrjili ,,i?,cria instrumentalno
L. bii' .in 11 u sruer čistem
V stilu
...	■ i-«,™««™*!«;.:.;.*,' ,rs. f ...i: ssimwmmmm&
J,	..........""■"'""""»"'NmimiNmirimiiiiiiiiiiiniiiiiiimini....■■iiiiiiiiiiiiiiiiiiia
^haskih sodnih dvoran
^fadel je na tekočem traku ^es pa pobegnil čez mejo
Obsodili so ga na dobri dve leti; zaradi amnestije pa bo sedel sa-u m° eno leto in en mesec - Nepoštena prodajalka v pekarni obsojena
ste
f1? tatvin 3® bil zdaj obtožen * iI5®1® v n er ilegalnega preho-vNiln Ju8°slavijo. Sodišče ga iAoro ,na dve leti in en me-
S Unesli,- 70 tisoč lir globe-
C?0 k»ltlJe Pa s0 mu znižali bM^f.n na eno leto in en bi .Nni 51’ ,so mu globo in uki-, ■ P°stopek glede prehoda
» .
obtožen, da je 16.
{?AS
T - tn tl^!teKa leta Olivieru Car-
>;:;0ijerr(ar°ietto 18 ukradel jo.
rJ° 5’nu, Biloslavu iz Ul. M. 4	hlače. Razen tega so
Ukr=5 3® 21. marca lanske-
cjon	kruha, 28. aprila
ke Ur v t’enarno nakaznico za
en*!
e*r li>
'Jfi
egn»°
rst>'
h i«
?P
'c>*
. dfl
:>
\tf°
"K'

ISU*.
L
#
%
f
vm
U '
*
:f« 'fr
»"V
&/1
K
>;
:paV
e°y
sy
ffjt
■jjiž
JJORSKI
DNEVNIK
Pobota :
TRST
sodišču je bila proti 28-letnemu od Sv. Magdalene i.—. Imel že opravka s
J? Je b‘l ‘ J k ,5eJe p T„5.r. Ilegalnega preho-
»lta,,aael v trgovini Roma-
irt den&rno nakaznico za K It rji stanovanju Maria Bo->H i « klinni enussl 9’ kamor je ki mu jih je ukra->3 jop”®- Takrat mu je ukra-
omenili, je Zadnik V*0 sni^16! opravka s pravico.
li^log oblasti lansko jesen V, * agentom javne varno-Vlber i SteJo in odpeljejo v ■It,^ icaiie moral odsedeti ka-^ Agentur? Je b>l že prej ob-•o „„ letečega oddelka kve-
N. v^rSn”6?11 in 80 Sa nekaj i r sn’’ da bi mu Izprašali JŽo ^ Pat sumili, da ima S'Prišlo na glavi. Niso se * ‘ *« dr,, sUSevanju je Zadnik svoje grehe. Tako 9 iz’ le odnesel salamo - tr«ovine, ko je bil za-
^-»r jp Cancianiju.
PozneJe Je spet zlo-U is g°sP°darJa, pri kačo (”Jlvi 5 • Pomagal je Bonaz-i b pj Pa je za hip šel v ba-V 8 k- i® ukradel jopič ter hJ HWe'lmi Je čez nekaj ur Sku* Oy. g°vo stanovanje in mu
■na Gr«^f?n ter denarno na-Je oddal v za-.V-baka^a 1« tisoč lir, potrdi-
V1 Je ° Pa je strga1-
I^Osti so mu agenti javiti bbej.:? Petami, in je zara-NekoV( Jugoslavijo pri S ®kaj mesecev je živel tj kjer jg rLcu nekje pri Pod-
Sa . J« preživel poletje, na-iez ^Pa jesen spet vrnil ■XI lotu ejo v Trst- Tu se je '?iet|,°eiai svojega nečednega iLS'fo^chPrl mehaničnem izkcJ
iW?a<ii ~w,un' Pa je po svoji
“ s;:
b Al je “Pslavu pa hlače. V thesn” oblečen, ko so ga v Seca aretirali.
&t«k0 /"
Mi ,Jkti n Se Je včeraj morala ibi,tvitiB„ kazenskem sodišču ^viano 2k8,'letna Claudia F. iz
\s i 311 ’ <s je Pojavil pek
S &Je 1? “®ttefontane 44, češ
<} CsletiaPeuafne’ v kateri je o*fn k,ot Prodajalka, v S ,J°ho^uesla P« malem ne-“ i“■ Obtoženka Je za-krivdo, vendar jo je o Pogojno na 9 me-. Bazen tega bo mo-»odne stroške, 50 tisoč . zasebne stranke ter ftte ®ivilnoV- z”esku' ki j0 bo


sodišče.
^dai nM?3i ovadbi navedel, Pekarno, ker je imel
velike stroške, takoj pa je od novega lastnika izvedel, da se je dnevni inkaso zvišal za 10 tisoč lir, čeprav ni bilo večjega prometa. Zaradi tega je začel sumiti svoje bivše uslužbence, zlasti na nekega mladega peka. Ko pa so tega fanta zaslišali, je ta povedal, da je skozi malo luknjico v prezidu med pekarno in trgovino večkrat opazoval omenjeno prodajalko in jo videl, kako je jemala denar. Tedaj so preiskovalni organi poklicali dekle in napravili hišno preiskavo. Našli so ji doma precejšnjo količino nogavic in intimnega perila, v skupni vrednosti približno 200 tisoč lir, za katerega so sumili, da si ga je kupila z ukradenim denarjem, medtem ko jo obtoženka zatrjevala, da ga je kupila s svojimi prihranki.
❖ ❖ ❖
Prizivno sodišče bi včeraj mora. Ir. razpravljati o prizivu, ki ga je vložil 38-letni Ciccarello Santi iz Vidma, katerega ie soriško kazen, sko sodišče 30. oktobra lani obsodilo zaradi nenamernega umora pogojno na štiri mesece zaporg- in-odvzem Šoferske knjižice za eno leto. Santi ni imel 'tokrat dovolj sreče, ker je zbolel njegov branilec, zaradi česar so razpravo odložili.
Santi je 29 vozil avto
cesti blizu Mariana, v avtu pa so se peljale še tri druge osebe, med katerimi je bila tudi 43-letna Bruna Chiarandini por. Gazzetta. Na ovinku je šofer zgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je treščilo v cestni kamen ih se prevrnilo v cestni ja-rek. Zensko je vrglo iz avtomobi-la in je bila na mestu mrtva. Zaradi tega so Santija obtožili in obsodili, da je nenamenoma povzročil njeno smrt.
Se manj sreče pa je imel s prizi. vom 30-letni Stelio Bacile iz Stra-marja št. 29, ki sploh ni prišel na razpravo, ker je prizivno sodišče potrdilo prvotno razsodbo tržaške, ga kazenskega sodišča, s katero je bil obsojen na eno leto zapora in 60.000 lir globe, ker je 15. novembra predlanskega leta okrog polno, či ukradel v Ul. 30. oktobra motor, ki ga je tam parkiral Claudio Bronzi iz Ul. Lorenzetti 24. Bron-zi je zagledal motor, ko je šel peš po omenjeni ulici in ga je zamikalo, da bi z motorjem drvel. Vozil se je nekaj ur, dokler ga niso agenti letečega oddelka zapazili v Drevoredu d’Annunzio, ko je z div. jo-bmtto: vozil proti Senenemu 'trgu. Opozorili so ga ,naj se ustavi, toda Bronzi je drvel naprej. Agenti so leteli za njim, Bronzi pa je pustil vozilo in je hotel zbežati peš, kar pa se mu ni posrečilo. Prijeli so ga in prijavili sodišču zaradi tatvine in kršitve cestnega zakona. i
lliiiiiMiiimiiHniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,|||||l|||nii|||||IU|l|m|„1,m,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,
ZA DOHODKE V LETU 1962
Konec meseca zapade rok za prijavo davka Vanoni
Kdo mora in komu ni treba delati prijave Predvidene globe in kazni za kršitelje
!9. aprila lanskega leta Luciana Collovicha po
31. marca zapade rok za predložitev davčnih prijav o dohodkih v letu 1962. Prijava mora biti napravljena na posebnem obrazcu, ki ga je večina davkoplačevalcev dobila na dom, v nasprotnem primeru pa ga prizadeti lahko dobijo v okrajnih davčnih uradih ali pa ga lahko kupijo v trafikah.
Davčno prijavo morajo predložiti vse osebe, ki imajo dohodke, ki so obremenjeni z neposrednimi davki, in sicer: vse osebe, ki imajo stanovanjske hiše ali posamezna stanovanja, ki niso oproščene davka ter imajo dohodek, ki doseže najmanj 2.000 lir letno; osebe, ki imajo dodatke od kapitala (obresti) ali pa dosmrtne rente; esebe, ki imajo dohodke od kapitala (obre-z dohodninskim davkom (ricchez-za mobile) in katerih skupni dohodek presega 240.000 lir letno. Profesionalci pa morajo predložiti davčno prijavo tudi če je njihov dohodek manjši od 240.000 lir letno; delojemalci, katerih dohodek presega 720.000 lir letno; vse druge osebe, ki imajo katere koli dohodke (dohodke na zemljišča in na zgradbe), čeprav so oproščeni zadevnih davkov, kot na primer davkov na nove zgradbe, na nove industrije v južni Italiji in dohodke od interesov na državne vrednostne papirje, če splošni dohodek presega 720.000 lir.
Ni potrebno, da predložijo davčno
. danes 7. t. m. z začet kom ob 18. uri film:
'lESEOTIMENTO
S* '	(Slut "J8)
BORELLI, RITA RUBIROSA, in GINO LATILLA
Srfc===
«IRIS» PROSEK
v f''''Ay '”cs 1- t. m. ob 19.30 uri film posnet po romanu
Jiv
k’ v i e t o d* a m ar k
(Ni uovoljc .u ljubiti)
AVEn> mitzi gay ner, monique v. vooren
prijavo osebe, ki imajo samo dohodke od kmetijskih posestev in kmetijstva, katerih skupna letna vsota pomnožena s 30 za dohodke od kmetijskih posestev in z 42 za dohodke od kmetijstva, ne preseže letno 720.000 lir; osebe, ki imajo samo stanovanjske hiše ali stanovanja, katerih letni dohodek je manjši od 2000 lir; osebe, ki imajo samo dohodke obremenjene z imovinskim davkom z vpisom v davčni seznam, če skupni dohodek ne preseže 240.000 lir letno; vsi delojemalci, če njihov letni dohodek ne preseže 720.000 lir.
Kdor ne napravi prijave, ki mora biti predložena tudi če niso nastale spremembe glede na prijavo leta 1962, bo kaznovan z globo od 30.000 do 300.000 lir ter z dodatnim davkom v višini ene tretjine neplačanega davka. Ce pa neprijavljeni dohodki presežejo 6 milijonov lir, bo kršitelj kaznovan ne samo z globo, ampak tudi z zaporno kaznijo do šest mesecev ter z objavo obsodbe. Kdor pa ne vpiše v davčno prijavo vseh letnih dohodkov, je kaznovan z globo od 500 do 20.000 lir z dodatnim davkom v višini ene tretjine neplačanega davka.
SPOMENICA SINDIKATA SLOVENSKIH ŠOLNIKOV NA GORIŠKEM
Zgraditi dve ločeni šolski poslopji kjer je naravni sedež slovenske šole
Sindikat se obrača na pokrajinske in občinske oblasti, da rešijo vprašanje v skladu s potrebami šolskega prebivalstva
Tajnik Sindikata slovenskih šolnikom na Goriškem prof. Marijan Komjanc nam je poslal v objavo resolucijo, ki so jo sprejeli na zadnjem občnem zboru. Kakor smo ie poročali, so izvolili nov odbor, kateremu so prisotni poverili nalogo, da sestavi resolucijo, ki naj izraža stališče sindikata do sklepa goričkega občinskego sveta o izbiri lokacije v Stražicah, kjer naj bi se zgradilo poslopje za vse slovenske šole v Gorici.
Spomenica se glasi:
• Šolniki šol s slovenskim učnim jezikov v Gorici, zbrani na občnem zboru,
UGOTAVLJAJO,
da namerava goriška občina zgraditi v Stražicah šolsko poslopje za vse šole s slovenskim učnim jezikom: za vrtce, ljudske in srednje šole;
SMATRAJO, da izbrani prostor ni primeren za označeni namen, ker je zunaj mesta, v kraju, kjer prebiva malo slovenskih družin in ki je težko dostopen in oddaljen od rednih in udobnejših mestnih prometnih ulic: da potrebe vzgoje in pouka slovenske mladine zahtevajo dve ločeni šolski poslopji v onih mestnih delih, kjer imajo preko pol stoletja svoj naravni sedež sloveni ske šole;
PROSIJO
za dobrohotno zanimanje pokrajinskih in občinskih oblasti, da bi bilo vprašanje rešeno v skladu s potrebami slovenskega šolskega prebivalstva. Sedeža bodočih poslopij naj bosta v neposredni bližini sedežev sedanjih omenjenih šol.»
Sindikat je spomenico poslal pristojnim oblastem, ki se ukvarjajo z zamislijo za izgradnjo novega šolskega poslopja.
je bil po naravi zaprt vase, se ni nikomur potožil, kaj ga boli: segel je po skrajnem sredstvu in si vzel življenje.
Obvestilo deportirancem v nemških taboriščih
Goriška sekcija Vsedržavne zveze političnih deportirancev v nacističnih taboriščih sporoča:
«26. januarja letos je senat odobril sporazum s Federalno nemško republiko za izplačilo odškodnine bivšim političnim deportirancem v Nemčiji. Vlada je podelila obe-
ma vejama parlamenta mandat, naj izda dekret, na podlagi katerega se bo škoda izplačevala. Neresnične so vesti, češ da so nekaterim škodo že povrnili, ker bodo vladna določila pričela veljati šele čest mesecev po objavi italijansko-nem-škega sporazuma v Uradnem listu. Ta določila bodo vsebovala podrobnosti o vseh osebah, ki imajo pravico do odškodnine, kakor tudi navodila za sestavo prošnje. Ukrep se ne tiče vojnih ujetnikov in pa civilnih delavcev. Za vsa ostala pojasnila naj se prizadete osebe zglasijo danes od 10. do 12. ure na sedežu organizacije na Travniku štev. 17.
NA POKRAJINSKEM URADU ZA DELO
Nadaljujejo se pogajanja o sporu v tekstilni tovarni
Danes bodo zastopniki sindikalnih organizacij odgovorili na predloge delodajalca
Na pokrajinskem uradu za delo rektorju urada za delo dr. Fabbru,
so se včeraj opoldne nadaljevala pogajanja z zastopniki ravnatelj, stva podgorske tekstilne tovarne o zahtevah sindikalnih organizacij v korist polnilcev statev v tekstilnih tovarnah v Podgori in Ronkah. Nekaj prej so si sindikalni voditelji izmenjali poglede o zadevi s šefom kabineta na prefekturi dr. Garro. Ob zaključku sestanka, trajajočega nad eno uro, so zastopniki ravnateljstva tekstilne tovarne sklenili
priznati pod pogojem, da njihov predlog odobri generalno vodstvo v Milanu, izplačilo 80 odstotkov na minimalni akord od 10 odstotkov. Polnilcem statev bodo priznali dva odstotka 'na minimalne po-godbene prejemke namesto sedanjih 5 odstotkov. Zastopniki sindikalnih organizacij so sporočili di-
iiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniii, iimiiiiinii i mm „ i, imumnmmmi mmimmim, iimmmmm umminmimmiiiuimiiiiimiiiii
KLJUB VAŽNIM UKREPOM SE GORIŠKA POKRAJINA EKONOMSKO SLABO RAZVIJA
Objavili so predloge posebne komisije za industrijski razvoj Gorice in Tržiča
Industrijska cona naj bi se razvila med Gorico, Štandrežem in Sovodnjami • Uredi naj se pokrajinska cesta Gorica-Sovodnje-Zagraj, da bi tesno povezala obe industrijski področji
298 milijonov za ureditev treh cest v Furlaniji
Pod predsedstvom dr. Chientarol. lija se je .sestal pokrajinski odbor. Predsednik je najprej sporočil od-‘ bornikom, da je ministrstvo odobrilo'načrte za ureditev nekaterih cest v Furlaniji. Dekrete bodo rtajt prej registrirali na računskem dvoru. Med tem časom bo pokrajinska uprava razpisala dražbo, ki bo po vsej verjetnosti v zadnji polovici meseca. Za ureditev cest (St. Lov. renc-Mariano, Mariano-Vilesse, Ka-priva-Gradiška) bodo potrošili 298 milijonov, 80 odst. v breme države, 20 odst. pa pokrajine. Z ureditvijo teh cest se bo v izdatni meri izboljšal promet na področju Gradiške in Krmina. Pričakujejo, da bo to ugodno vplivalo na razvoj gospodarstva v teh dveh okoliših.
Smrt mladeniča na električnih žicah
Včeraj popoldne so v Farri pokopali 30-letnega Giordana Buffona, ki so ga vojaki v torek popoldne našli mrtvega na električnem drogu pri Soči. Napravil je samomor z dotikom električnih žic visoke napetosti. O najdbi so vojaki obvestili sodnika dr. Čara, ki je odredil prevoz trupla na pokojnikov dom.
Buffon se je v soboto vrnil iz Nemčije, kjer Je bil na delu. Kazal Je znake duševne potrtosti. Sodijo, da ga je razočaral ljubezenski odnos z neko mladenko. Ker
Pod predsedstvom cav. Giovan-nija Grassillija se je v ponedeljek v trgovinski zbornici sestala stalna komisija za industrijo. Seji je prisostvoval izredni komisar dr. Palisi, član tehničnega odbora za industrijski razvoj goričke pokrajine. Pred časom je trgovinska zbornica upravičeno izrazila zaskrbljenost zaradi pomanjkanja industrijskih iniciativ na področju naše pokrajine, čeprav obstajajo številni neposredni zakonski ukrepi za njeno poživitev. Zaradi tega je izredni komisar ustanovil posebni tehnični odbor manjšega in kvalificiranega števila operaterjev, da bi dognali vzroke pomanjkanja industrijskih pobud in našli način, da se sedanje težave premostijo.
Na številnih sestankih je odbor temeljito proučil to važno vprašanje ter sestavil dve poročili. Prvo je 'napisal inženir France’ sco Caccese in vsebuje idejni načrt za industrializacijo Gorice, drugo pa je napisal inženir Mario Bagon ter vsebuje predloge za rešitev vprašanja tržiške industrije v okviru pokrajinskega in deželnega gospodarstva.
Iz obeh poročil na kratko povzemamo najvažnejše misli. Da bi ustvarili nova delovna mesta predlagajo ustanovitev industrijske cone, ki naj bi se razprostirala med Gorico, Štandrežem in Sovodnjami. Obsegala naj bi okoli 200 hektarov. V industrijska podjetja, ki bi jih zgradili na tej površini, bi investirali od 70 do 80 milijard, ter na tak način ustvarili 9000 novih delovnih mest. Prefekt naj bi čimprej ustanovil konzorcij za upravo industrijske cone po vzgledu ustanove za industrijsko cono v Tržiču. Nadalje razširitev in asfaltiranje pokrajinske ceste Sovodnje-Zdravščina-Za-graj, ker bo prečkala bodočo industrijsko cono. Uredijo naj tudi cesto Zagraj-Tržič, saj bo predstavljala najkrajšo cesto za povezavo med goriško in tržiško industrijsko cono. Z zgraditvijo novih objektov industrijskega zna-
Slike z novinarskega plesa v Gorici so na razpolago na Slovenski prosvetni zvezi.
Vespista iz Doberdoba sta padla v Selcah
V nedeljo, 3. t. m. okrog 23,30 ure se je 22-letna Alberta Jarc, bivajoča v Doberdobu, Ul. Roma 33, ko se je vračala iz kina v Tržiču v spremstvu Rafaela Gergoleta, ponesrečila pri padcu z vespe. V Selcah v bližini zapornic, tik ob novi pekarni, sta zagledala ležečega človeka, da bi se mu ognila, sta nahitro zavila vstran, pri čemer se je vozilo prevrnilo in je Alberta, ki je sedela na zadnjem sedežu, padla in se udarila v glavo. Njen spremljevalec pa se je samo nekoliko opraskal in Je raztrgal obleko. Vozilo ni utrpelo nobene škode, ker sta vozila počasi. Neki mimoidoči sovaščan je ponesrečenko najprej odpeljal domov, nato pa v tržiško bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč, in jo pridržali na zdravljenju. Predvideva se, da bo okrevala v nekaj dneh, če ne bodo nastopile kakšne komplikacije.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi v nedeljo, 10. t. m, ob 17, uri v prosvetni dvorani, Verdijev korzo 13
KONCERT LAHKE GLASBE
gostuje zabavni zbor in orkester kulturno-umelniškc-ga društva AKADEMIK iz Ljubljane
Prodaja vstopnic na sedežu SPZ in v kavarni Bratuš od torka dalje.
Cene: sedeži 300 lir, stojišča 200 lir, dijaška stojišča 100 lir V bifeju bo na razpolago pijača in jedača
čaja bi se razdalja med obema conama vedno bolj krajšala, tako da bi se polagoma ustvarila enotna industrijska cona, ki bi se razprostirala od Gorice do morja. Tržiško pristanišče bi na tak način pridobilo poleg industrijskega tudi trgovski pomen ter veljavo za vso goriško pokrajino.
V osmih do desetih letih naj bi potrošili nad 14 milijard za izgradnjo 4000 stanovanj, v katera bi se preselili novi delav-vi. Prosta cona naj bi se spopol-nila, da bi bila kos industrijskim potrebam. Pregledali naj bi se kriteriji, na podlagi katerih deluje krožni sklad, da bi bolje u-strezal potrebi po industrializaciji Goriške, Zgradi naj se cestna zveza med križiščem v Palma-riovi in cesto Gradiška-Go*riča. 'Ta' odsek bi predstavljal prvi d.el
industrializacije, ki bo tesno povezana s pomorskim prometom, predlagajo ureditev trgovinskega pristanišča v Portoroseghi (okrepitev pristaniških naprav, izgradnjo skladišč ter poglobitev plovnega kanala do globine 11 metrov). Industrijsko pristanišče naj bi se razvijalo od Brancola do Soče. Na tem področju naj zgradijo vrsto prekopov globokih po 11, 9 in 3 metre, da bi lahko sprejeli ladje z nosilnostjo 40.000, 10.000 in 600 tonami.
Inženir Corazza pa je predlagal ustanovitev pomorske proge, ki bi povezovala obmorska industrijska središča z bogatimi kmetijskimi kraji. S progo v dolžini 7 km med Tržičem in izlivom Soče bi se lahko vključili v obsežni načrt, ki predvideva ptunorsko in' rečno progo' ž MitaSoffiT Navedli smo samo nekaj važ-bodoče avtomobilske c*st(f, “kf An "hejšiti -pffedldfebšr,1* ki11' šb j^h^Člani
povezovala italijansko in jugoslovansko cestno omrežje. Na tak način bi se Gorica izognila izolaciji, v katero je zašla. Kar se tiče Tržiča, kjer že sedaj razpolagajo z 2000 hektari za razvoj
za industrijstvo vnesli v poročila. Sestavljavci so pri tem izrecno poudarili, da so upoštevali vlogo naše pokrajine in mesta Gorice v okviru nove avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
ki je vodil sestanek, da se bodo najprej pogovorili s prizadetimi delavci in na predloge delodajalca odgovorili danes opoldne.
Sestanek o televiziji
Danes od 10. do 12. ure bodo funkcionarji in tehniki radiotelevizije iz Trsta na sedežu Zveze trgovcev v Gorici na razpolago vsem lastnikom javnih lokalov, ki so naročniki na RTV. Na tem periodičnem sestanku si bodo izmenjali želje in podatke, ki so v zvezi s sprejemanjem programov.
VERDI. 16.30:	«Suspense»„ D.
Kerr in P. Wyngarde. Ameri ki čmobeli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22.
CORSO. 17.00: «Le confessioni di un fumatore d’oppio», V. Brice in L. Ho. Ameriški čmobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 17.00: «Balliamo insie-me il twist», J. T. Starleters. A-meriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 16.30: «Vacanze a Honolulu«, P. De Capri in S. Nico letti. Nemški črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici jekarna PONiONI-BASSI, Raštel št. 26, tel. 33-49.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 14,6 stopinje ob 13.20, najnižjo 4,2 stopinje pod ničlo ob 3. zjutraj. Po/prečne dnevne vlage je bilo 53 odstotkov.
Slovenske žene iz Goriške priredijo v nedeljo, 10. marca ob 15. uri v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13
PROSLAVO 8. MARCA
mednarodnega praznika žena.
Sodelujejo pevski zbori lz Steverjana, Podgore, Dola tn Poljan, inštrumentalni trio iz Steverjana, otroški zbor iz Standreža. Na gporedu so tudi priložnostni govor in dekla macije.
Vstop prost
Deloval bo bifč
IZPRED POROTNEGA SODIŠČA V GORICI
«Oba obtoženca je treba oprostiti ker ni o£itnih dokazov za krivdo»
Tako je zakljužila svoje zagovore obramba • Nihče ne more točno opisati poteka dogodkov ■ Kdo je streljal ■ Bavetta ali Falcomer? • Danes bo sledila razsodba
Po dolgem govoru državnega tožilca, ki je zaključil svojo obtožbo obeh SicilijanOv z zahtevo po 17 let in dva meseca zapora za vsakega, je na razpravi proti Bavetti in Gioi pred porotnim sodiščem v Gorici vladalo veliko zanimanje med občinstvom, kaj bo rekla obramba in kako bo razložila precej zapleteno zadevo, pri kateri je najbolj jasno to, da je imel Falcomer dva samo-kresna izstrelka v čeljusti, ki so mu jih izvlekli z zdravniškim posegom.
Ze v torek zvečer je govoril prvi branilec odv. Pascoli iz Gorice, ki je skušal dokazati, da je bil samokres v takem stanju, da nikakor ni mogel povzročiti smrti. Dejal je nadalje, da temelji obtožba ne na dokazih, ampak na videzih ter da bi bilo absurdno misliti na pripravo umora od strani Bavette in njegovega svaka, ko pa sta se malo prej javno pokazala v družbi s Falcomerom. Tudi niso našli pri hišni preiskavi denarja, ki naj bi ga izsilila od Falcomera razen 43.000 lir prihrankov, kar sta potrdili tudi ženi
pri pričevanju. Bavettova žena je i pravila dejanja, za katerega sta tudi zanikala, da bi njen mož | obtožena in si sodišče ne more
IIII1IIIIIII1IIIIIIIIIIII..............................................................
VLJUDNOSTNI OBISK DELEGACIJE GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE
S predstavniki trgovinske zbornice iz Gorice so proučili vprašanja skupnega interesa
Na splošno so se dotaknili tudi gradnje avtomobilske ceste Palmanova-Gorica-Ljubljana
V torek je bila na vljudnostnem obisku pri Zbornici za trgovino, industrijo in kmetijstvo v Gorici delegacija novega organa Gospodarske zbornice Slovenije. Kakor smo na kratko poročali v včerajšnji številki, so delegacijo sestavljali predsednik inž. Karmelo Bu-dihna, podpredsednik Svetko Kobal, načelnik urada za inozemsko trgovino Miran Goslar in tajnik odbora za obmejne sporazume La-voslav Dolinšek.
Sprejel jih Je izredni komisar trgovinske zbornice dr. Palisi, generalni tajnik dr. Candutti z ostali
mi funkcionarji zbornice; prisotni so nadalje bili predsednik Zveze industrijcev cav. Pierino Guerra, predsednik Zveze trgovcev rag. Gil-berto Barnaba, predsednik Zveze obrtnikov cav. Giuseppe Ballarč, kakor tudi predsednika stalnih komisij zbornice inž. Edoardo Gru-sovin (prevozi) in cav. Luigi Krainer (trgovina in krediti).
Na sestanku, ki Je potekal v prijateljskem ozračju in recipročnem razumevanju, so proučili vsa važnejša vprašanja, ki se tičejo ekonomije obeh obmejnih področij, disciplinirane na podlagi sporazu-
mov med obema sosednjima državama. Tako so med razgovori obravnavali sporazum o krajevni blagovni izmenjavi, sporazum o krajevnem železniškem prometu med Gorico in Novo Gorico, mali obmejni promet, organizacijo sejma Alpe—Adrija v Ljubljani kakor tudi operacije zamenjavo blaga v okviru sejma. V glavnih obrisih pa so se dotaknili tudi vprašanja izgradnje avtomobi )'ke ceste Palmanova • Gorica - Ljubljana. Dobrodošli gostje so v torek popolne zapustili Gorico in se vrnili Ljubljano.
kdaj koli imel samokres ali drugo orožje v hiši. Ce bi v resnici bil samokres, ki so ga našli pri njem ob aretaciji, Bavettov, bi se ga ta že iznebil z odmetom v Sočo, ki je bila tam blizu in se tako rešil nadležne priče. Govornik je zaključil s priporočilom porotnikom, naj ne obsodijo na podlagi domnev in sumničenj.
Včeraj dopoldne je govoril odv. Devetag iz Gorice. V svojem sko-ro dveurnem govoru je najprej poudaril, da bo obramba skušala usmeriti razpravo na pravilno pot. Ugotovil je, da je ostala samo še Falcomerova obtožba, vsi drugi dokazi kot pričevanje Pelosove, Žane,la in izjave .izvedenca o samokresu da so popolnoma izgubili svojo obtožilno moč. Priče so pred porotnim sodiščem spremenile svoje prvotne izjave.
Glede samokresa j* Devetag poudaril, da Falcomer ni prvi govoril o njem in ko so aretirali Bavetto, niso nič vedeli o orožju, pač pa je Bavetta izročil samokres po lastnem nagibu policiji. Ce se vzamejo v poštev izjave Falcomera, potem je treba upoštevati v enaki meri tudi izjave Bavette o sporu v avtomobilu. Nihče ne more dati točnega opisa, kako so takrat potekali dogodki in zato je treba upoštevati vse možnosti. Ce bi obtoženca v resnici imela namen Falcomera ubiti, potem ga ne bi na koncu povabila na svoj dom, da bi mu nudila prvo pomoč za udarce ker takrat nista vedela, da je bil Falcomer tudi ranjen s kroglami. Glede samokresa je govornik dejal, da je bil morda res večkrat nabasan, da pa bi to lahko storil tudi Falcomer sam, ki naj bi po izjavi Bavette imel samokres in tudi z njim streljal.
Tudi glede ropa denarja je branilec navedel nasprotujoče si Falcomerove izjave ter poudaril, da denarja pri preiskavi niso dobili. Obenem je skušal s številkami dokazati, da je Falcomer v resnici dolgoval ie 70.000 lir Bavetti. Tudi je ovrgel navedbe obtožbe o strelni moči samokresa in ponovno, poudaril možnost, da je bil Falcomer tisti, ki je streljal. Devetag je svoj zagovor za-v t ključil s predlogom, naj oba ob-I toženca oprostijo ker da nista na-
dovoliti da bi s tako hudo obsodbo uničilo življenje dveh mladih ljudi, ki doslej še nista bila nikoli kaznovana.
Razprava je bila ob 12.30 prekinjena, ter se je nadaljevala popoldne ob 16.30 z govorom branilca odv. Ciacia iz Palerma.
Pri popoldanski razpravi, Tei je trajala od 16.30 do 19. ure, je bil na vrsti še zadnji branilec odv. fciaccio iz Palerma. Za njegov govor je bilo vpliko zanimanje, saj Jma že dvajset let prakse v procesih za vlome in- uboje.
Cacclo je izrazil prepričanje, da bodo porotniki sodili po vesti tn samo na podlagi konkretnih dokazov ,ne pa na dvome, Nato se je lotil napadenega Falcomera, ki ga je orisal kot človeka, ki da se rad baha in laže ter ni nikoli gotov svojih izjav. V tem smislu je skušal zbuditi pri porotnikih predvsem dvom o verodostojnosti Fal-comarovih izjav, tako glede n* pada kot glede ropa listnice. Pri tem je spretno izrabil neskladnosti v posameznih izjavah. Prikazal je absurdnost, da bi Bavetta hotel u. biti Falcomera, kar bi lahko sto-ril ko ga je imel v precepu in ga je tolkel s samokresom po glavi, potem pa da ga je prosil odpušča nja in ga povabil na svoj dom, kjer naj bi se umil.
Glede samokresa je poudaril izjavo izvedenca, da so imeli naboji komaj toliko moči, da so šli iz cevi in torej tudi niso bili smrtno nevarni. Izrazil je prepr.čanje, da je imel samokres Falcomer in da je tudi streljal. Zaključil je, da v vsakem primeru Bavetta in Gioia nista imela namena ubiti. Isto velja tudi glede denarja, kjer je govornik skušal dokazati, da je Fal-comer v resnici dolgoval Bavetti še 70.000 lir.
Tudi ta branilec je priznal, da nihče ne more točno vedeti, kako so se odvijali dogodki tistega veče. ra v avtomobilu na cesti v Gradiški. Priporočal je sodnemu dvoru, naj sodi samo po dejstvih in naj pri najmanjšem sumu oprosti oba obtoženca.
Danes ob 10.30 bo zaključna ras-prava z odgovorom državnega to-žilca na navedbe obrambe in nato posvetovanje porotnikov in razsodba.

PRIMORSKI DNEVNIK
— 6
7. marca
l!fl
NOGOMET ZA POKAL SEJEMSKIH MEST
Crvena zvezda s 3:0
4
klonila Rimljanom
Manlrsdini, Lojacono in Menichelli strelci za Komo
stroge kazni za prekrške
Mezzi, Santelli, Frigeri diskvalificirani
MILAN, 6. — Disciplinski sodnih nogometne zveze je ta teden zelo strogo postopal in kaznoval številne prekr ke igralcev in klubov. Tokrat je tudi Trtestina drago plačala nediscipliniranost lastnih i-gralcev: Mezzi, ki je ob zaključku tekme z Udinese zmerjal stranskega sodnika, je bil diskvalificiran za dve nedelji. Ista usoda je doletela že na igrišču diskvalificiranega Santcllija, medtem ko bo moral tudi Frigeri ostati za eno nedeljo ob robu igrišča.
RIM, 6. — Obrambna taktika ni rešila Crvene zvezde poraza v prvi tekmi četrtfinala turnirja za pokal sejemskih mest z Romo. Rimljani so bili trikrat uspešni: v 21’ in 26' prvega polčasa z Manfredi-nijem in Lojaconom ter v 2’ drugega dela igre z Menichellijem. Kotov je bilo 7:5 za Romo.
Lepo vreme in predvsem važnost srečanja je privabilo na igrišče čez 25.000 gledalcev, ki so v prvem polčasu prisostvovali lepi in borbeni igri. Vsi napadalci Rome in še posebno Angelillo so bili izredno vi-grani in so brez težav spravili vratarja Beograjčanov trikrat na kolena. Proti koncu igre so morali zaradi utrujenosti popustiti, a Beograjčani, ki so imeli najšibkejšo točko v napadu, niso znali izrabiti priložnosti in vsaj zmanjšati težko pasivo.
DANES ZAČETEK, 17. T. M. PA KONEC
V Stockholmu svetovno prvenstvo v hokeju na ledu
Prijavljene reprezentance razdeljene v tri skupine
STOCKHOLM, 6. — Jutri se bo v švedskem glavnem mestu začelo 29. svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, ki se bo zaključilo 17. t. m, V Stockholmu se je že zbralo 21 hokejskih ekip, ki so po oceni strokovnjakov zlasti v prvi skupini, izenačeni tekmeci. Izenačene borbe bodo torej glavna značilnost letošnjega prvenstva, na katerem bodo Švedi skušali ohraniti svetovni naslov, do katerega so prišli v Coloradu
Springsu in pa tudi evropskega. Švedi so to prvenstvo res dobro pripravili. Zgradili so nov stadion, ki lahko sprejme 15.000 gledalcev. Tu bodo na sporedu vse tekme A skupine, medtem ko bodo srečanja B in C na drugih manjših, a za gledalce prav tako udobnih stadionih.
Na vseh preteklih prvenstvih so bile vedno ogorčene borbe za naslov med Kanado, ZDA, SZ, CSSR in Švedsko. Tudi letos, z izjemo ZDA, so ti favoriti za naslov. Iz petorice smo izvzeli ameriško e-
MiiiiiimiiiiiiiriiiitiiiiitiitiiiiiiimiiHHiuitimimimimiimmimmiiitmiiiiiiiiimmiiiiiiiitiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiimiiimiiHi
ZA PLANICO 1963 SE BOLJ ODPRTA MEJA JUGOSLAVIJE
Tri dni navdušujočih poletov najboljših skakalcev sveta
Poleg svetovnega prvaka Engana, bo nastopil tudi svetovni rekorder Jugoslovan Šlibar
Pred 29 leti je ing. Stanko Bloudek zgradil v Planici največjo skakalnico na svetu, ki je dopuščala skoke do 100-metrskih dolžin. Po dvoletnih preizkušnjah skakalnice je 15.3.1936 Avstrijec Sepp Bradel prvi preskočil 100-metrsko znamko in pristal pri 101 metru. Bloudkova mojstrovina je nato vsako leto privabljala nove skakalce — inozemce in domačine — do letu 1941, ko je druga svetov na vojna prekinila tradicijo planiške skakalnice.
Na tej skakalnici so tudi jugo-
slovanski skakalci dosegali razmeroma dolge skoke in je tako tik pred začetkom vojne Rudi Finžgar skočil 103 m; skok ni bil priznan, ker je pri pristanku podrsal z roko po doskočišču.
Na zamisel zgraditi tako veliko skakalnico je prišel ing. Stanko Bloudek leta 1932, ko so hoteli dve leti kasneje prirediti v P lunici svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah. Skakalnica je bila
novljena velika skakalnica v Planici. Že leta 1950 so se pričeli tako imenovani študijski poleti in to ne samo na mamutski skakalnici v Planici, ampak tudi v Obersdor-fu (Zah. Nemčija) ter pozneje tudi v Kulmu (Avstrija).
Predstavniki mednarodne smučarske federacije so sklenili, da bodo vsako tretje leto tekmovanja na teh treh velikih skakalnicah in tako je prišla letos na vr-
v letih 1934 in 1935 v glavnem iz' sto zopet Planica
snega in šele 2. decembra 1935 se je pričela gradnja lesene konstrukcije za novo skakalnico, ki je bila končno 2. marca 1936 končana.
Tudi po osvoboditvi je bila ob-
Tekmovanje v Planici vodi organizacijski odbor, ki ga določi Smučarska zveza Slovenije. Komite opravlja vse naloge v zvezi z organizacijo mednarodnih sko-
iiiiiiiiitiiiiimiiiiiniiiiiaiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifitiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiii
ŠPORT NA GORIŠKEM
V torek konec šolskega odbojkarskega turnirja
V finale sta se uvrstili ekipi slov. gimnazije in industrijskega inštituta
V telovadnici na Catterinijevem trgu se nadaljuje srednješolski odbojkarski turnir, katerega se udeležujejo štiri moštva. Doslej so bili doseženi naslednji rezultati:
Industrijski inštitut — Trgovska šola 2:0
Slovenska gimnazija — Realna
gimnazija 2:1
Industrijski inštitut — Realna gimnazija 2:1
Slovenska gimnazija — Trgovska šola 2:0.
Tekmovanje se bo zaključilo s finalnima tekmama med Slovensko gimnazijo in Industrijskim inštitutom za prvo in drugo mesto ter Realno gimnazijo in Trgovsko šolo za tretje in četrto mesto. Tekmovanje bo v torek 12. marca z začetkom ob 15. uri.
• • •
V nedeljo je bilo v Trbižu smučarsko tekmovanje dijakov gori-
ških srednjih šol. Slovenske šole so se dobro odrezale, saj so fantje zasedli prvo, dekleta pa drugo in tretje mesto. Med fanti je bil uspešen Marjan Kraner, med dekleti pa Mirjam Koren in Agata Komjanc. Tekmovali so v teku na 2 km in v kratkem slalomu.
Prejšnji petek je bilo na Livadi notranje prvenstvo slovenskih srednjih šol v teku čez drn in strn. Dijaki so bili po razredih razdeljeni v tri skupine. V prvi skupini so zasedli prva tri mesta Hadrijan Vižintin, Darko Rusian in Bruno Šuligoj. V drugi skupini Perruccio Mužič, Mario Legiša in Zdenko Ož-bot, v tretji pa Mitja Mozetič, Rudolf Merzek in Evgen Plesničar.
kov v Planici in je do sedaj že prejel prijave smučarskih zvez iz Zahodne in Vzhodne Nemčije, Italije, Švice, Švedske, Norveške, Madžarske, Avstrije, Cehoslovaške in Poljske, ki so prijavile svoje skakalce na nastop na letošnjem planiškem tednu.
Po vsej verjetnosti se bodo med-narodnegu tekmovanja v Planici udeležili tudi ameriški skakalci in morda tudi Japonci; slednji bodo prisotni le, če se bodo udeležili skakalne turneje na Norveškem.
Najdaljši skok v Planici je 127 m: tega je dosegel vzhodnonemški skakalec Recknagel. Ta skakalec je zmagal v Planici leta 1957 in 1960 ter nato še leta 1961 v Obers-dorfu in 1962. v Kulmu.
Omeniti moramo, da bo skakal v Planici tudi svetovni rekorder Jugoslovan Šlibar, ki je leta 1961 postavil v Obersdorfu rekordno znamko s skokom 141 m. V Kulmu pa je leta 1962 izenačil ta svetovni rekord Nemec Lesser. Poleg teh dveh pa se bodo tekmovanja udeležili številni znani skakalci iz že navedenih držav, med njimi svetovni prvak Engan, Nemec Bol-kart, svetovni prvak v nordijski kombinaciji Nemec Thoma m drugi.
V	Planici se bo pričelo tekmovanje v petek 21. t.m. ob 10. uri dopoldne, ko bo s prvimi skoki svečana otvoritev prireditve.
V	soboto bodo prav tako skakali in sicer zopet ob 10. uri; zadnji dan skakanja pa bo v nedeljo 24. t.m. ob 10. uri dopoldne.
Predvideno je, da bo po končanem tekmovanju v • skokih nastopila v vznožju skakalnice folklorna skupina, nato pa bo svečana razdelitev častnih daril in razglasitev rezultatov.
Istega dne ob 20. uri bo v hotelu .Toplice, na Bledu razdelitev praktičnih nagrad ter zaključna prireditev organizatorjev te velike planiške prireditve.
kipo, ki je v zadnjih časih nazadovala in zato ne daje zadostnega jamstva, da bi se obnesla na tako hudem tekmovanju kot je» za svetovni naslov.
Poglavje zase so Kanadčani, ki so 18-krat osvojil naslov najboljše ekipe na svetu. Samo Švedi, Cehi, Angleži in Američani so jim nekajkrat prekrižali račune, zaradi česar bodo brez dvoma letos bolj pazljivi. Njihova naloga pa je precej težka. V Evropi je cela vrsta resnih tekmecev kot so CSSR, Švedska in SZ, kjer se je hokej po drugi svetovni vojni zelo razvil. Med največje favorite moramo šteti prav Švede, ki bodo imeli še to prednost, da bodo nastopili na domačih tleh. Ce smemo verjeti rezultatom medna-
rodnih nastopov, reprezentanci Češkoslovaške in Sovjetske zveze
ne bosta letos dosti zaostajali za Švedi in niti ne za Kanadčani, ki imajo navado, da pošljejo na prvenstva njihovo najboljše, kar pomeni najbolj vigrano moštvo, katero kvečjemu ojačijo s kakim izrednim igralcem drugega kluba. V Stockholmu bo letos Kanado zastopalo moštvo Trail Smo-ke Eaters, ki je že dvakrat branilo kanadske barve in tudi obakrat zmagalo. To je bilo 1937. in 1961. leta. Zanimivo je, da je moštvo sestavljeno iz igralcev domačega' mesta Trail, ki ima samo 12.000 prebivalcev.
Reprezentanca CSSR je do sedaj že dvakrat (1947. in 1949. leta) osvojila naslov svetovnega prvaka. Na prvenstvu v Švici 1961 so imeli Cehi izredno smolo in so le zaradi slabšega količnika v doseženih golih zasedli drugo mesto.
Vse prijavljence, med katerimi pa ni Italije, so razdelili v tri skupine in sicer:
A SKUPINA — Kanada. Švedska, CSSR, SZ, ZDA, Finska, NDR in Zah. Nemčija.
B SKUPINA — Poljska, Romunija, Norveška, Švica, Anglija, Francija in Jugoslavija.
C SKUPINA — Danska, Avstrija, Belgija, Madžarska, Nizozemska in Bolgarija.
Tekme bo prenašala tudi Evro-vizija v povezavi z ostalimi televizijskimi mrežami. Tudi jugoslovanska RTV bo posvetila temu dogodku precej časa, kot je razvidno s sporeda, ki ga objavljamo.
NOGOMET
BUSTO ARSIZIO, 6. — Danes odigrana zaostala tekma III. povratnega kola B lige Pro Patria -Udinese se je končala z zmago prvih z 1:0 (0:0).
Iz prvenstva' v Stockholmu
Prenos tekem jugoslovanske RTV
8.	marec — ŠVEDSKA - SZ od 20.30 do 22. ure
9.	marec —■ CSSR - ZDA od 18.15 do 20. ure
12. marec — ŠVEDSKA - ZDA od 16. do 18. ure
Kanada - CSSR od 20. do 22. ure
14.	marec — SZ-CSSR od 20.30 do 22. ure
15.	marec — SZ - ZDA od 16. do 18. ure — ŠVEDSKA - KANADA od 20.30 do 22.15 ure
17. marec — ŠVEDSKA - CSSR od 12. do 14. ure
SZ-KANADA od 16. do 18. ure
Jugoslavija bo tekmovala v B skupini svetovnega prvenstva. Podroben program tekem jugoslovanske reprezentance je naslednji:
8.	marec — ŠVICA - JUGOSLAVIJA ob 9. uri
9.	marec — FRANCIJA - JUGOSLAVIJA ob 17.30 uri
11.	marec — ROMUNIJA - JUGOSLAVIJA ob 9. uri
12.	marec — NORVEŠKA - JUGOSLAVIJA ob 17.30 uri
14. marec — ANGLIJA - JUGOSLAVIJA ob 9. uri
16.	marec — POLJSKA - JUGOSLAVIJA ob 15. uri.

NOCOJ NA STADIONU »PRVI MAJ»
Odbojkarski dvoboj ŠZ Bor - Izola
Na sporedu sta tekmi moških in ženskih ekip
Verjetno ne bo ljubitelja košarke, ki bi zamudil današnjo priložnost: na stadionu ePrvi maj>> bo nocoj dvojni prijateljski dvoboj Bor-Izola. Dekleta Bora bodo imela na nasprotni strani mreže moštvo ojačeno z igralkami iz Sežane in Kopra. Prav zaradi tega lahko pričakujemo od tega dvoboja izredno tekmo, ki bo za domačo ekipo najresnejša preizkušnja pred nastopom v B ligi. Zenska vrsta Bora bo nastopila s Pavletičevo, Švabovo, Batistov’o, Mijotovo, Hmelja, kovo, Zavadlalovo, Brandtovo in Regentovo. Zenska tekma bo ob
zaključku moškega srečanja, to je približno ob 20.30.
Tudi za fante bo delo težko. Izolčani imajo močno ekipo, kar so dokazali na lanskoletnem turnirju na svojih tleh, ko so po trdi borbi samo za 3:2 klonili izkušenim igral, cem Bora. Današnja tekma predstavlja torej povratno srečanje, med katerim se bodo hoteli gostje, s privoljenjem Borovih igralcev seveda, oddolžiti za poraz. V Borovi moški ekipi bodo nastopili Jurkič, Neubauer, S. Veljak, Mijot, Furla. nič, Škrinjar, Drasič, W. Veljae, O. rel in Ce j. Srečanje se bo začelo ob 19.30.
IZREDNI USPEHI NA «IND00R» TEKMOV^j
Med najboljšimi rezultati ( skok Nikule s palico
Še mesec dni zimska atletska sezono
atleti
Po izrednih rezultatih iz letne sezone 1962 so obetali zacionalne dosežke tudi v zimski, ki se odvija le v dvorana"' omejena na bolj razvite športne države, kot so Sovjetska zve >
anah' a '
Nemčija in Finska.
Prve vesti o rekordnih dosežkih so prihajale iz Evrope: 19. januar-
ja je v Leningradu Valerij Bru mel preskočil letvico na višini 2.20, v Helsinkih pa je Pentti Ni-kula dodal svojemu rekordu na prostem, še prvo mesto na svetu za tekmovanja v dvoranah. Finski atlet je namreč skočil s palico 4.92, kar je za dva cm boljše od še svežega rekorda, katerega so postavili v ZDA. Ker so tudi v Ameriki začeli velika tekmovanja v zaprtih prostorih je bil Nikula kmalu ob rekord. Dave Tork, ki je bil tudi v 1962. nekaj časa svetovni rekorder, je gostoval v Torontu (Kanada) in priliko izrabil za skok 4.93, kar mu je zadostovalo za svetovni rekord. Že naslednji dan, 27. januarja, je v mestu Portland (Oregon), postal rekord last tretjega atleta: tokrat pa je bila vest o skoku 4.96 res izredna, saj jo je dosegel že razmeroma star atlet, ki povrhu niti ni bil pravi specialist discipline skoka s palico. Novi rekorder je bil znani deseteroborec Yang Kwang, Kitajec s Formoze, ki pa je praktično kot atlet Američan. Yang Kwang, ki je bil drugi v deseteroboju na olimpijskih igrah v Rimu, je rezultat dosegel seveda s fiberglasovo palico, zanimivo pa je, da je z navadnim orodjem imel najboljši rezultat komaj 4.44. Medtem ko se je svetovni rekord selil z enega konca Amerike na drugi, tudi Nikuia verjetno ni spal lahke sanje in je najresneje mislil na maščevanje. V prvih dneh februarja je nastopal na tekmovanju v Helsinkih. Skakati je začel pri 4.50 in nato Iz lahkoto premagal vse višine no |4.80. Po 4.80 se je moral seveda odločiti za svetovni rekord, ker jpa je bil ta že 4.96, ni preostalo rugega, kot da se letvica posta-i na višino 500 cm. Nikula je to višino že lani za las zgrešil, letos pa je bil odlično razpoložen in v drugem poizkusu je bila višina 5 metrov, za ves šport zgodovinskega pomena, stvarnost. Na-
:
Planica leži ob vhodu v dolino Tamar in je dostopna z železniške postaje Rateče-Planica, ki je oddaljena 2 km od italijanske meje Fusine Laghi
Razveseljivo je tudi, da lahko
gledalce, ki nameravajo obiskati planiško prireditev obvestimo o tem, da ne potrebujejo od 22. do vključno 24. marca za prestop meje nobenih potnih listov, ampak bodo lahko prišli v Planico brez jugoslovanskega vizuma in na podlagi osebne izkaznice.
Dvodnevni
izlet
športnega
združenja
Bor
na skakalno prireditev
ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR
priredi ob priliki letošnje mednarodne prireditve v smučarskih poletih
DVODNEVNI IZLET V PLANICO
z vmesnim postankom in prenočiščem v Kranju.
Odhod bo 23. marca ob 15.30 z avtobusom iz Trsta. V Kranju bo večerja in prenočišče. Udeleženci izleta bodo Imeli priložnost pri-
sostvovati prijateljski odbojkarski tekmi med Borom In tamkajšnjo šestorko. Sledila bo prosta zabava s plesom.
. 24. marca po zajtrku, ob 7.30 odhod v Planico. Povratek v Trst ho približno ob 22. uri.
Cena izleta (prevoz, prenočišče, večerja in zajtrk) je 3.500 lir.
Prijave sprejema do zasedbe razpoložljivih mest v avtobusu (približno 40) Tržaška knjigarna v Ul. sv. Frančiška do vključno 9. marca.
vdušenja na tem tekmo ni bilo konec: višino 5-uoJ jj#-la premagal kar v prve ie d*J za 5.10 pa je potreboval ih j* poizkusa. V samo dveh toč#’ pridobil svetovni reko
... tft*
dalj.0., «■
20 cm!
Poleg borbe na ^ raza*1^ ji-
Američani in Nikulo, Je. 0 ti^ nimanje športnikov obrh) na gostovanje sovjetski g# Brumela, Ter-Ovanesiana 1 v pr ševa v Združenih država ^^s,
vem nastopu, »Millrose Mi fj New Yorku, so sovjetskijoit
INtJVV IUIKU, SO 5UVJV' , „ie
beležili veliko zmagoslavja- % # šev je v teku na 880 ya® »al ličnim časom 1’50”8 prem ^jov0tf
ameriško elito, ki je . landcem Snellom najbolj®
tu, Brumel pa je brez v ve z 2.18 premagal Thom več zadoščenja je imel 1• . golt; sian, ki je prvič premagaj na in mu z izrednim s» ,yj p" tudi pobral rekord v zaP ( štorih.	. RUl'
Drugi nastop so ime* imeJ sr Los Angelesu. Bulišev ni g jo P
če, Ter-Ovanesian pa Je *
prtsss eJ>
novno
kazal, da _______ _______ ... .,
slov najboljšega na sv®IT(|vti>J' < presenečenje tega teki" sWr
presenečenje lega .	S® .i
Los Angelesu je p«n*s 2.14X višino Rrumel je v‘š.in1?.isu, ,f drugem pol**0.9®’ str'
višino. Brumel skočil v drugem u-— mas pa v prvem. Norma* bi bila, da bi na vecJ* -ggl. ’ Brumel nasprotnika Pr® • il>J! bil v najboljši foro«,.^
pa
sedmih zaporednih P°r®zj^vo >l»j mas vendar le zabeležil P. .fii. *
mas vciiuar ie z.aue*'--- ';gtru' go proti sovjetskemu m , tel*
i^jssLr^SSki
ljito maščeval in ‘jg krat premagal s skoki *•. „i • 2.22, medtem ko Amen«*" f'
čez 2.13. Ter-Ovanesian Bostonu zabeležil še “V
po prvem uspehu v INe' -mei bil več kos odličnim
zmagi in skočil 8.09,
Neiv.LriS1"
‘""'"““"M.,...
Poleg
ela in Ter-Uvanesiam-
drugi atleti prerinil'i	■ JlLj
...h rezultatov. Med h'®	tipa-
le kroelaši nastopajo - je . prostorih. Najboljši rf? ,edi>#tf1, segel Gary Gubner, k* 19.68-.fdl če čez 19 m, z znamko več?j
Vinlioi ovuHnicnrnOaŠi SO. .lin, »j-
boli.ši srednieprogaši s0Jjlio-srečali v teku na e"° svetčvfl
letos gostuje v ZDA
korder Sneli, očitno P® jjtraLV ski' formi in je že n.xJn\i V stil prvo mesto Amefi <jost
tyju. ki je na tej 'Pr,?s‘ J-izredno dober čas 3 “ • j t\trJ V ZDA so tudi neka*®j rgV ši evropski sprinterji k Delecour in Nemka JU,j)0 t* 'J,
-vi u"'V
ki je celo dobila POnUJf: ui’|,«il! oendijo in študij na Rezuitati teh dveh a :e tul najboljši, upoštevati P®e i 'J, da so tekmovalni P°*?„ te*V za evropske atlete ze qs:<> f| Dvorana Madison Squa v New Ynrku je na..fi vsaki priliki nabito P..( jtC,p movalce vseskozi spr®"1 Vj trušč in tudi več 80“Pj,o F'V Ijajo občinstvo z la'\„Iri ,[V Američani namreč atle . jih
maga.io s tišino, tem^hoje'0</ llV| v trenutkih ko POtr®“t> fj V za koncentracijo, nepfe' , ffi bujaio, tako da je celot^,yrK-tev bolj podobna bro* , it varieteju, kot pa šp°r staciji.	____
5^
bruno
MEDNARODNI
BRUSELJ, 6. — četrtfinala za pokal preO vakov je škotski Dund« belgijsko enajstorico 4:1 (2:1).
lizbona-
četrtfinalu za ,---- k0
vakov premagala pras» (0:0).
• * *
HAMBURG, 6v
prezentanca je s Hannovrom 2:2 (1:0).
igrala
sveže!’
zal
Pri:
Pa
Poe
ske
vse
viti
k0l:
te
“e:
!2Pi
Ska:
Ude
G
»ki
tir
»let
tej
»asi
kon
Itai
«Ie
Pri’
Prec
Poj
\
s
«a.
N
»o
l»kš
p* k 1»! !?'
i
'»kr;
f!ie
M
'»j
»Vil
%
S
S
s
H;
i*1*6
tov
S
S-
■'Sle
.....
r
i
Hs
‘Sl
K
S?1
bv»'
k ‘o.!
s
I
5S
14N
fe
'S\
fc,
k
H’
yr.t
7?
ki' it *1 v
ANDRE MAUROIS
Mojstrovo rojstvo
Slikar Pierre Douche je pravkar ustvarjal tihožitje — cvetlice v lončenem vrču in oranže na krožniku — ko je v atelje vstopil pisec romanov Paul-E-mile Glaise. Glaise je nekaj časa opazoval svojega prijatelja in dejal s poudarkom:
«Ne!»
Slikar je presenečen odmaknil pogled od oranž.
«Ne,» je ponovil Glaise, «ne, tako ne boš nikdar uspel.»
«Zakaj ne?» je vzdihnil poštenjak Douche. »Slikam, kar vidim, in poskušam izraziti to, kar čutim.»
«Ko da bi res šlo le za to, u-bogi prijatelj! ženo imaš, moj ljubi, ženo in tri otroke. Vsakdo izmed njih potrebuje dnevno tri tisoč kalorij. In slik je
več kakor kupcev, bedakov več kot poznavalcev.*
»Delo je važno,* je rekel Pierre Douche, «in poštenje.* «Poskušaj se spametovati! Bedake lahko dramiš le z eno rečjo: če storiš kaj prav zmedenega. Razglasi, da boš slikal na severnem tečaju! Sprehajaj se v ogrinjalu egiptovskega kralja! Ustanovi šolo! Gobez-daj puhloglavosti: Izraz! Dinamika! Nezavedno! Nefigurativ-no! Napiši manifest! Izmisli si gibanje ali mirovanje, belo ali črno barvo, krog ali štirikotnik! Iznajdi novohomersko slikarstvo, ki ne pozna le rdeče in zlate barve, cilindrično, osmo-kotno, štiridimenzionalno...*
V tem trenutku je po sobi zavel omamljiv sladkoben vonj:
vstopila je madame Kosnew-ska, lepa Poljakinja. Pierre Douche je oboževal njene vijoličasto modre oči. Kupovala je drage časopise, ki so navzlic velikim stroškom objavljali »mojstrovine* triletnih otrok. V časopisih nikoli ni odkrila krepostnega Pierra Doucheja in tako ni cenila njegovega slikarstva.
»Včeraj sem bila na razstavi — črnsko slikarstvo iz pragozda,* je rekla s tekočim in pojočim glasom. »Ah, kakšna tenkočutnost, kakšna izrazna sila!*
Slikar je prinesel portret, ki mu je bil hudo všeč, in ga pokazal gostji.
»Prav lepo!* je rekla s stisnjenimi ustnicami. Potem je razočarana izginila in v ateljeju je ostal le njen vonj.
Pierre Douche je vrgel paleto v kot in omahnil na divan:
«Postal bom zavarovalni zastopnik, bančni uradnik ali policist! Slikanje je najsiromaš-nejši poklic, kar jih poznam! Uspeh je odvisen od brezposel-
nih klepetulj in deležni so ga le sleparji. Kritika bodri barbare, namesto da bi spoštovala mojstre! Dovolj ml je vsega — sit sem...*
Paul-Emile ga je molče poslušal. Prižgal si je cigareto in dolgo razmišljal. Potem je dejal: «Mar bi si resno, kot prerok, u-pal povedati Kosnewski in drugim robavsom, da že deset let pripravljaš nov slog?*
«Jaz?»
«Poslušaj: v dveh dobro nastavljenih člankih bom našim 'izbrancem’ povedal, da ustanavljaš ideo-analitično šolo. Doslej so se naši slikarji portretov kot preprosti ignoranti 0-mejevali le na človeške obraze. Kakšna zabitost! Ne, to, kar pravilno označuje človeka, so predstave, ki jih vzbuja v naši notranjosti.
Slika polkovnika — to je pet širokih, prepletenih trakov na sinje-zlati podlagi z mečem v enem in odlikovanjem v drugem kotu. Slika industrijca: tovarniški dimnik in pest na mizi. Razumeš zdaj, Pierre Dou-
I che, kako naj bi osrečil svet? Mi lahko v enem mesecu nasli-
kaš dvajset iaeo-analitičnih slik?*
Slikar se je pobito nasmehnil in dejal:
»V eni sami uri, Glaise: in najbolj žalostno pri vsej stvari je dejstvo, da bi lahko iz tega skoval lepo kariero, ko bi le bil drugačen človek!*
«Poskusiva.»
«Ne znam govoriti.*
«Po vsakem bedastem vprašanju boš malce pomolčal, si prižgal pipo, puhnil radovednežu dim v obraz in dejal: 'Ste že kdaj opazovali reko?’*
«In kaj naj bi to pomenilo?* «Nič! Hudo krepak se jim boš zdel in ko te bodo odkrili, spoznali in začeli občudovati, potem — potem bova vsem povedala, kakšna je resnica, in se veselila, ko bodo prepadeni.* Dva mseeca kasneje: Douche-jeva razstava je pomenila pravo zmagoslavje. Lepa dama Ko-snevvska z blagozvenečim pojočim glasom in sladkobnim parfumom se kar ni hotela odda-
ljiti od svojega novega junaka.
«Oh!* je venomer ponavljala. «Ta rahločutnost! To dojemanje! Kakšna sila je v teh slikah! In kako ste prišli do teh presenetljivih sintez, moj dragi?*
Slikar ni hitel. Znova si je prižgal pipo, ki mu je medtem ugasnila, puhnil predse gost oblak dima in dejal:
«Ste že kdaj opazovali reko, milostljiva gospa?*
Značilne ustnice lepe Poljakinje so prepevale in grulile v najvišjih pohvalnih zvokih.
V sredi ene izmed skupin je razpravljal mladi, hudo nadarjeni Strunski z visoko privihanim ovratnikom iz kunčjega krzna: «Močna stvar! Hudo krepka! Hudo krepka! Toua povejte mi vendar, Douche, kje neki ste vzeli idejo? Mar ni morda posledica mojih člankov?*
Douche si je vzel čas. Zmagoslavno mu je puhnil v obraz oblak dima in dejal:
»Ste že kdaj opazovali reko?* «Čudovito,» je pritegnil njegov sogovornik, »čudovito!*
V istem trenutku je eden izmed znamenitih trgovcev z u-metninami, ki se je medtem sprehodil po razstavnem prostoru, potegnil slikarja za roke v in ga popeljal v kot: «Lisjak ste, dragi prijatelj. Lahko bi sklenila donosen posel. Prihranite mi svojo proizvodnjo, ostanite pri tem načinu slikanja, ne da bi karkoli spreminjali, in vsako leto vam bom odkupil petdeset slik. Soglašate?*
Douche je kadil s skrivnostnim obrazom in ni odgovoril.
Atelje se je počasi praznil. Paul-Emile Glaise je zaprl vrata za poslednjim obiskovalcem. Na stopnišču je bilo še nekaj časa slišati odobravajoče mrmranje. Potem, ko sta ostala s slikarjem sama, je pisatelj zadovoljno vtaknil roke v žepe in dejal:
«No, moj dragi, jih mar sva imenitno pretentala? slišal malčka s kunčjim o vrat nikom? In lepo Poljakinjo? In tri prikupna mlada dekletca
ni-
Si
so venomer ponavljala: 'Tako
sveže, tako sveže:	. p*'j
vedel sem, da	to- V
nost nima meja,	,0 vS^
sem doživel, je preseg čakovanja.*	., ,n K**,

Pričel se je smejati J>‘ mogel prenehati.. sl*Lpi, J? mrščil čelo in — jps11 je prijatelj še vedn°; smehu — dejal osor	j
»Ti bedak!*
»Bedak?* je	Sfe
pisatelj. »Saj nn e JvSfiil» ^ spela največja poicz	^
Bixiouju...*	car
Slikar je z enim * t eledom preletel dy8' 2 tičnih slik in dej»* .	^
samozavestnega	s‘tt<ji
»Da, Glaise, v dak. V temle slikars	j
reč nekaj.*	,ep
Pisatelj je presene	j 1
v svojega prijatelja-»TaJp na ie	ll
njvs

KS
K

J«!?«
»Tale pa je
Va
K?
V,f’
v?
vzkliknil.‘»Spomni
red10
Douche, kdo ti je Pr način slikanja!?* . <aS. P1
d
h
ioni simiuij»ii' JI3S1 1
Douche si je vze' .	.,
oblak dima in deJal’ tg^
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 letna 1800 lir, polletna 8500 lir, celoletna ,6400 lir — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3 I, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v
IN 04-038 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Penico l-II, Tel 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Tel. St. 37-338 - NAROČNINA: 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, poPetno 960 din, četrtletno 480 din - Postni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 -Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski luu, flnančno-upravni 150, esmrtnioe 120 Ur. — Mali oglas 30 Ur beseda. — Vsi Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
»Si že kdajkoli °P: ko?»
m
%
s
mesečna 65U lir —
FLRJ: aDIT,	uP^
naročajo P
Za oglasi se
fr?