Štev. 60 V Ljubljani, v ponedeljek, IS. marca 1943-XXl ILeto VIII. sU|ofio» oooblaS&>nk» a oelateraoh «altlm»fcen (D tu)ea» | Uredoilt** «o opiitn ttoplUrion & Ljubljana. | ^m®oas«on»rU «ehnto pef Is pnbbOettJ « Raliana Izvora Galon« PubblloitS (Ultan* & A. Milano I 8«l»*ion® Aauntntstrszione> Koplturtova & Lablan*. § «•*•»» Union* PubbUelU ItaUana & A. lUlao* potttifla pitMBi t _ Spedizioae 10 abbonameoto ptotale Vojno poročilo št. 1023 22 nasprotnikovih letal sestreljenih Unesen napad na pristanišče Bono Italijansko uradno vojno poročilo štev. 1023 pravi: Ucdno ogledniško nastopanje v Tuniziji. Nasprotnikov oddelek, ki je poskusil napasti neko letališče na južnem odseku bojišča, so prestregli nemški lovci, ki so zbili 14 letal. Drugih pet strojev so uničili osni lovci v letalskih dvobojih. Nemški bombniki so nastopali nad pristaniščem Bono. Kaže, da je bil en parnik zažgan, nekaj drugih pa poškodovanih. Nasprotnikova letala so včeraj vrgla nekaj bomb na Ragu so, zaradi česar je bilo 13 ljudi med prebivalstvom ranjenih, na civilnih poslopjih pa povzročena škoda. Posebno nemško vojno poročilo: Nemške čete znova osvojile Harkov Borisovka osvojena v naskoku — Hude sovjeiske letalske izgube — V Severni Afriki zatišje Uspešen napad na Bona in na skupino angleških rušilcev pred alžirsko obalo I Hitlerjev glavni stan, 15. marca. s. Nemško | vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole posebno uradno vojno poročilo; Protinapad, v katerem so oddelki nemške vojske na jugu po večtedenskih bojih pognale nasprotnika čez Doneč nazaj, je včeraj rodil popoln uspeh. Po vročih bojih, ki so trajali cele dneve, so nemški napadalni oddelki ob izdatni letalski podpori po obširnem nastopu s severa in vzhoda znova osvojili mesto Harkov. Nasprotniške izgube v moštvu in orožju se še niso dale prešteti. Novi nemški uspehi v Rusiji so zaveznike močno potrli Krvave sovjetske fr«ube po vročih bojih pri Črto Buenos Aires, 15. marca. a. Olede zmagovitih nastopov nemških čet v Harkovu pišo »Washington Post< tole: Bitka ob Doncu pobija domnevo, da je Nemčija pred zlomom. Dejstvo, da je zmožna sprožiti tako obširno ofenzivo, dokazuje, da So dolgo ni izčrpana. Trdi in siloviti boji nas še čakajo.: »Baltimore Sune pa pravi: »Poročila, ki prihajajo iz Rusije, bi morala poučiti mnoge člane kongresa, ki so mislili, da ima naša vojska več strojev, kakor pa jih potrebujemo. Kar se zdaj dogaja v južni Rusiji, dokazuje, da je Nemčija danes močnejša. kakor pa jo bila pred nekaj tedni.«: Berlin, 15. marca. s. Od začetka februarja pa do 10. marca, ko je sovjetska delavnost po štiridesetih dneh besnih napadov na odseku pri Orlu jela slabeti, je nasprotnik izgubil okrog 200.000 mož, ki so bili ali mrtvi ali ranjeni, pravijo v nemških uradnih vojaških .krogih. Napadi nepre-Etevnih množic sovjetske pehote, ki so jih podpirale stotine oklepnikov in od sto do pet sto top-jiiSkih baterij na samo 28 km Širokem bojišču, so pe docela izjalovili. Sovjetom se ni nikjer posrečilo vdreti v nemške bojne črte. Že v prvih desetih dneh marca so imeli 60.000 mrtvih ali ranjenih, med katerimi je bilo mnogo vojakov, ki so bili v bojih v obleganem Stalingradu. Celotna vsota izgub pri ponesrečenih sovjetskih poskusih, da bi pojil nemške postojanke na odseku pri Orlu, znašajo 50.000 mrtvih, 485 oklepnikov uničenih ter mnogo drugega orožja in vojnega blaga ali razdejanega ali zaplenjenega. Vrh tega je bilo zajetih več tisoč ujetnikov. V vseh bojih so odlično sodelovala nemška letala, ki so nenehno tolkla po sovjetskih četah na pohodu in na oskrbovalne zveze. Hitlerjev glavni stan, 15. marca. Nemško poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na vzhodnem bojišču so bili razen na odseku med Harkovom in Bjelgorodom samo boji majhnega obsega. Mestno področje Harkova je po večini v nemški oblasti. Samo v jugovzhodnem delu mesta se nadaljujejo še ogorčene borbe. Zahodno od Bjelgoroda je bil nasprotnik, ki se trdovratno bori, vržen proti vzhodu. Sovjetski oddelek, ki je bil poslan v borbo v protisunku, je bil prestrežen in uničen. Mesto Borisovka je bilo zavzelo v naskoku. V letalskih bojih, ki so sc jih uspešno udeleževali tudi slovaški lovci, je bilo pri dveh lastnih izgubah sestreljenih 50 sovjetskih letal. Na severnem afriškem bojišču vlada mir. V južni Tuniziji na nemški lovci razkropili oddelek ameriških lovcev in sestrelili izmed 18 napadajočih letal 14 strojev. Na drugih odsekih bojišča je bilo izvojevanih še pet letalskih zmag. Oddelek boimh letal je z dobrim uspehom napadel mestno in pristaniško področje v Boni. Angleške letalske sile so podnevi Izvedle vojaško nepomembne napade na nekatere kraje ob obali zasedenega zahodnega ozemlja. Francosko prebivalstvo je imelo izgube. Sestreljenih je bilo 6 angleških letal. Preteklo noč so angleška letala priletela nad področje Vzhodnega morja, ne da bi metala bombe. Dve izmed teh letal sta bili sestreljeni. Nemški tisk o angleškem izdajstvu nad Evropo Berlin, 15. maTca- s. V tukajšnjih -političnih krogih živahno razpravljajo o trditvan, ki jih je zapisala angleška revija »New Statesman and Nation«, da Velika Britanija ne bo mogla dobiti te vojne brez pomoči Sovjetske Rusije in da zato nobena cena, ki bi jo Velika Britanija plačala Sovjetom, ne bo■ previsoka, tudi bodoče gospostvo nad Evropo he. Tukajšnji politični krogi podčrtavajo, da Anglija, poleg tega da je dala neizpodbiten dokaz o svoji vojaški nesposobnosti, zaradi katere je bila primorana prositi za pomoč državo, katere nazori so v očitnem nasprotju z angleškimi, dokazuje tudi, ka.ko malo upošteva usodo evropskih narodov, ki jih je pripravljena nasprotno temu, kar trdi hinav- Obisk angleškega zunanjega ministra v Ameriki in njegovi nameni Buenos Aires, 15. marca. e. V političnih krogih v Washingtonu potrjujejo, da je eden izmed ciljev obiska britanskega zunanjega ministra ta, da ec reli zamotano vprašanje let alskih in pomorski n oporišč Združenih držav na Tihem oceanu, za katerega so v Združenih državah uradno izjavili, da bo postal neke vnste ameriško jezero, pač pa mora ostati varen in prost za vse narode. _ Buenos Aires, 15. marca. s. Iz \Vaslungtona poročajo da je britanski zunanji minister Eden na sestanku e časnikarji izjavil med drugim: »Zavedati so moramo, da bomo morali v bodočnosti opraviti še težko delo. Prehoditi bo treba še dolgo pot m bomo gotovo doživeli še razočaranja in neprijetnosti, preden bomo lahko zmagali na zahodu m na '^Bukarešta, 15. marca. s. Agencija RadoT je ob-javila v zvezi z obiskom britanskega zuiianj 4,« ministra Edena v \Vashingtonu sledečo poročilo: Poročilo, ki je iz Washingtona prispelo o nenadnem obisku britanskega zunanjega ministra v Ameriki, je dobilo zanimivo dopolnilo v novici iz Moskve, o katerem v washingtonskih politični h m di-plomatskiih krogih zelo Živahno razpravljajo, j o teh podatkih je sovjetska vlada v sredo zaprosila v Londonu, ali bi bila britanska vlada naklonjena takojšnjemu obisku sovjetskega zunanjega ministru Molotova, da bi z njo razpravljal o trenutnih perečih političnih vprašanjih. Veleposlanik Majski je dobil v angleškem zunanjem ministrstvu odgovor, da britanska vlada globoko obžaluje, da trenutno ne more sprejeti sovjetskega državnika, ki bi ga v normalnih razmerah smatrali zmerom za dobrodošlega, 'kajti zdravstveno stanje predsednika vlade Churchilla je takšno, da mu ne dovoljuje političnih razgovorov, zunanji minister pa je moral ne-utegoma na potovanje, katerega nikakor m smel zamuditi Tr . u i„ Buenos Aires, 15. marca. s Kakcrpravijodo-bro poučeni politični krogi v Washmgtonu, odkriva nenadni obisk britanskega zunanjega ministra Edena v Združenih državah prav jasno, kako nuj-no se zdi Angležem potrebno, da si zagotove m ohranijo popolno sodelovanje Amerikancev, čeprav za ceno novih žrtev, da bi si zagotovili njiho prijateljsko stališče za rešitev številnih vprašanj v bodočnosti, posebno pa trenutno perecin p Sanj. Radi bi izdelali skupen delovni načrt in la ko odstranili hude skrbi, ki izvirajo iz čudnega stališča Sovjetske Rusije. Vsi so si edini v tem, da se Eden ne bavi z vojaškimi stvarmi in da bo imel v času svojega obiska, ki pa bo trajal precej dolgo, izključno le politične in diplomatske razgovore z Rooseveltom. Summerjem Wellesom, sovjetskim veleposlanikom Litvinovim in gospo Cangkajškovo. Do Edenoveca obiska je prišlo, Ameriko v imenu neke vrste prijateljstva, k! ga vežo do Rusije, da bi poskušal doseči zbližanje med Združenimi državami in Sovjetsko Rusijo, nied katerima obstojajo resni spori tako glede rol iškega vprašanja kakor tudi jugoslovanskega itd. Druga naloga, katero je Eden ob tej priložnosti prevzel, je ta, da bi skušal spraviti v sklad načrte starega britanskega imperializma z načrti novega prodirajočega ameriškega imperializma, ki jo v Londonu povzročil toliko skrbi. Napovedano potovanje v Kanado se zdi kot nekakšen poskus, da bi se v britanski skupnosti obdržal dommijon, ki se polagoma, toda nezadržno, včleniuje v vplivnostim območje Združenih držav. Skratka, med iskanjem vzrokov, sicer manj očitnega, toda ena* ko globokega nesporazuma med Anglijo in Ameriko, med vprašanji povojnega civilnega letalskega prometa na Antilih, v Tihem morju, med vprašanjem Vzhodne Indije, državic, začasnih vlad vo-jujočih se zaveznikov ali ne, bo moral Eden poiskati tako rešitev za splošen sporazum. Razen tega mu je bilo naloženo, naj odpravi motnje v obtočju in številne čire. ki uspevajo še naprej, čeprav jih znana anglosaška hinavščina prikriva, pa dokazujejo vso gnilobo iu izumetničenost zavezniškega tovarištva. Uvedba posebne potne dovolilnice za Sicilijo Rim, 15. marca. s. Od 30. marca dalje se za potovanja s Sicilije in na Sicilijo uvaja posebna potna dovolilnica, enaka dovolilnici za Tarent. Brindisi in Sardinijo. Za izdajo dovolilnico j® treba vložiti pri kvestorju navadno prošnjo s popolnimi osebnimi podatki ter navesti razlog za potovanje. sta propaganda jz Londona in \Vasliingtona, izročiti boljševizmu. Tudi včerajšnje jutranje časopisje se obširno bavi s temi vprašanji in prinaša o njih pod vidnimi naslovi pomembna razmišljanja. »Bor-sen Zeitung« piše, da je angleška trditev, da je šla Anglija zato v vojno, da fot rešila malim narodom njihove pravice in svobodo, danes naj-nesramnejša laž, ki so jo kdaj koli izrekli angleški državniki. Da bi rešila, kar ec rešiti da— nadal jujc-glasilo nenreke vojske — bi bila Velika Britanija pripravljena ne samo izdati male narode, ki meje na Sovjetsko Rusijo, temveč tudi vso Evropo in njeno tisočletno omiko. »D. A. Z.< pa piše, da popusti, ki naj bi jih bil Churchill pripravljen dati Sovjetski Rusiji E roti Evropi, pomenijo že danes, da se je Velika ri tanijo povsem in končno veljavno odpovedala iaiko imenovani »politiki ravnotežja sije, ki jo jo cela tri stoletja z vso neizprosnostjo izvajala. Omenjeni list pripominja še, kako so Angleži pokapali bistvo svojega pojmovanja poroštev, ki so jih svoj čas dali Poljski za njeno neodvisnost, zdaj ko Moskva zahteva od poljskega državnega stvora, da se mora odpovedati misli na ponovno ustanovitev neodvisne poljske države. Tudj Roosevelt — končuje svoja izva.-jan ja sD. A. Z.< — misli prav tako kakor Churchill in je za dosego svojih imperialističnih ciljev na drugi celini pripravljen prodati Evropo Stailiinn in tretji internacionali. Madrid, 15. marca. s. — Tukajšnji časopisi pišejo o članku, ki ga je objavil »Times« in ki v n:em daje Rusiji pravico, svobodno razpolagati po sedanji vojni z ozemlji v Vzhodni Evropi, ter poudarja londonski predlog, da se skliče angleško-rusko-ameriška konferenca, na kateri naj bi Anglija skušala pripraviti Združene države, katerih javnost nasprotuje razširjenju boljševizma, do tega, da bi dovolila in priznala razkosanje Evrope v sovjetska in angleška vplivna področja. V tukajšnjih krogih pripominjajo, da omenjeni članek »Timesa« ne samo dokazuje nesoglasja med Londonom in Wa-shingtonom glede ruskih zahtev, ki so se pokazale v zvezi s Poljsko, in ki so vedno večja, temveč tudi kaže, kako se Angleži prizadevajo, da bi določila za zdaj v sporazumu z Združenimi državami angleška in ruska vplivna področja v Evropi, in sicer z namenom, da bi Moskvo zvezali z neke vrste pogodbo, po kateri Rusija ne bi mogla požreti vse Evrope in bi pustila Anglijo »v suhih ustih«. Dejstvo je, — pripominjajo — da takšna domislica ni preveč duhovita, zakaj boljševizem bi v primeru zmage sam določil, kako bodo potekale njegove meje in se ne bi oziral na angleško in ameriško privoljenje ali ugovore. »Timesov« članek zgovorno dokazuje, da bi zmaga demokracije in najboljšem primer^ pomenila suženjstvo evropskih narodov pod Rusijo in Anglijo in da so bile trditve demokratičnih držav, ki so sprožile vojno, da bi se borile za svobodo -in samoodločbo narodov, samo nova laž, zakaj evropski narodi vedo, česa se morajo držati. Dr. Gobbels o najglobljem smislu sedanje vojne Berlin, lit. marca. «. V svojem običajnem tedenskem članku v tedniku sDas Reich« razpravlja nemški propagandni minister dr. Goebbels pod naslovom »Zimska kriza in totalna vojna« o razlogih, zakaj so se sprevrgli ofonzivni nastopi na vzhodnem bojišču, ter jih stavlja v splošni okvir dogodkov in pravi, da do teh nastopov ni prišlo slučajno, pač pa da jih je treba razlagati z nujnostmi, katerih pač ni .mogoče pripisovali golemu naključju. Minister dr. Goebbels v nadaljnjih svojih izvajanjih priznava, da izgube, ki so jih imele nemške oborožene sile v tej zadnji zimski krizi, kakor jo imenuje, izgube bodisi na ozemlju ali pa Dnevni in nočni napadi nemškega letalstva io bili usmerjeni na vojaške cilje ob južni angleški obali. V noči na 13. marca so se nemški brzl čoln) na morju pred alžirsko obalo spopadli s skupino angleških rušilcev. V naglem napadu s torpedi sta bila dva rušilca potopljena, dva nadaljnja pa verjetno uničena. Nemški brzi čolni so se nepoškodovani vrnili v oporišče. jaških nastopov, ki pa bodo — pravi člankar — zahtevali šo ne ravno brezpomembne težave. Potem dr. Goebbcls govori o morali med prebivalstvom ter pripominja, da- v nasprotju s tem, kar trdijo radijski razlagalci v sovražnih državah, nemška propaganda ni slikala pekla hujšega, kakor je v resnici, da bi s črnogledo organizirano gonjo zelektrizirala zaslepljeno civilno prebivalstvo. Razglasitev totalne vojne sredi zimsko krize ni načrt, o katerem bi bilo rečeno, kdaj mora biti izveden, pač pa ima trajen značaj, zakaj uspehi teh neizmernih naporov vsega nemškega naroda se ne bodo pokazali takoj, pač pa šele pozneje. Glede tega je dobro, če pripomnimo, — nadaljuje nemški propagandni minister — da še daleč nismo prišli čez hrib in da nas od cilja loči še dolga, zelo dolga »Dokazila o nasprotnikovih bedastočah« Rim, 15. marca, s. Današnja ^dokazila o nasprotnikovih bedastočah« pravijo: Londonski radio poroča, da novi vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice admiral Doenttz preurejujo italijansko brodovje, da bi ga postavil pod nemško nadzorstvo. Rim, 14. marca. s. »Dokazila o nasprotnikovih bedastočah« pravijo: Radio London: Znatno število podrejenih fašističnih funkcionarjev je bilo zapletenih v škandal, ki se nanaša na >izhodna dovoljenja«. Več ko 700 takšnih izhodnih dovoljenj iz kraljevine jo bilo v zadnjih mesecih izročenih Italijanom, ki so skušali pobegniti iz dežele in med katerimi jih je mnogo imelo važno funkcije. Ti podrejeni funkcionarji so jim priskrbovali dovoljenja za denar. Večji del ubežnikov jc dospel v Švico. Ta val izseljevanja se je začel v trenutku, ko so Rommela. prepodili iz Tripolisa, in kaže, da se med poslovnimi ljudmi in višjimi sloji širi malodušje. Nekateri »ubežniki«, ki so po zaslugi fašističnega režima zaslužili mnogo denarja, so plačali do 10Qt> funtov šterlignov za izhodno dovoljenje. Radio Kairo: Na področju pri Orlu je bilo ob koncu februarja ustreljenih 100 italijanskih vojakov, ki so se uprli borbi za Nemce. Izgube pri letalskem napadu na glavno mesto Sardinije * Rim, 15. marca. s. Dozdaj ugotovljene izgube pri zadnjem bombardiranju Čagliarija so naraslo na 652 mrtvih in nekaj stotin ranjenih. Med mrtvimi je veliko državnih uradnikov. Izredno državno posojilo v Španiji Madrid, 15. marca. s. Španska vlada je pod predsedstvom državnega poglavarja med drugim odobrila zakon, ki pooblašča finančnega ministra, da lahko izda izrednih drža nih obveznic v znesku 4 milijarde pezet. Na seji so tudi odobrili zakon o gospodarski enotnosti ustanov ter proračune za afriški ozemlji Ifni in špansko Saharo. Vesti 15. marca V letovišču Boca Grande na Floridi je umrl znani amerikanski bankir in milijarder John Pierpont Morgan. Podtajništvo španske Falange jc izdalo knjigo pod naslovom »Besede Gaudilla«. V njej so zbrani vsi govori generala Franca. Madžarska je trdno združena s svojimi zavezniki v borbi proti boljševizmu in v odlo-čil nem boju za usodo Evrope, je dejal mu* džarski ministrski predsednik fasnadv Na-gy na zborovanju v Debrecinu. Madžarska vlada je prepovedala izdelavo, nakup in prodajo zlatih predmetov. Draguljarji in zlatarji bodo morali prijaviti obla« stem vse količine zlata, španski vojni svet v Ciudad Realu je obsodil na smrt Ismaela Cueso Vela, ki je bil eden od udeležencev pri umoru nacionalističnega voditelja Galva Sotela in je odgovoren še. za druge zločine med državljansko vojuo. Iz Washingtona sporočajo, da je ameriška vlada razpisala novo vojno posojilo za 13 milijard dolarjev. Nemški državni nrad za kemijo jc izdal odredbo, po kateri se odslej fotografski filmi, plošče in papirji ne smejo prodajati ali porabljati v nepoklicne namene. Prav tako je prepovedano razvijanje plošč in filmov za nepoklicne namene. Izdana je bila tudi prepoved za izdelavo kopalnih soli, predmetov iz voska, raket, žabic in sličnih stvari ter parfumerijskih in lepotilnih izdelkov, z izjemo zobnih past, otroškega pudra in masti za parkete. Ekspanzijske težnje Sovjetske Rusije je potrdil neki ruski vojni ujetnik, ki jo de jul, da se na visokih šolah v Moskvi uče nemškega jezika, ker Rusija potrebuje mnogo ljudi, ki bodo dobro obvladali nemščino, češ da bodo lahko opravljali službo v novi sovjetski republiki v Nemčiji. pot. Naša prizadevanja morajo zato bitd »talna in temeljita. Naše narodne sile je treba izrabiti do skrajnih možnosti. Vedno moramo računati a zimo, tudi sredi poletja. Dr. Goebbels se nato bavi s prizadevanji sovražnikove propagande ter pravi, da sedanja vojna, ni samo vojna z orožjem, temveč tudi Živčna vojna. Tisti, ki je Imel in Se ima čast. udeleževati so tega epopada za osvoboditev Evrope, mora vedeti, da jo troba prevzeti tudi bremena Svoja izvajanja pa dr. Goebbele končuje s pripombo, da je najgloblji smisel sedanje totalne vojne zmaga pravico nad krivico, zmaga stvarjalnih nad razdiralnimi silami« zmaga nemaničev nad bogatini. In vprav zato —< pravi na koncu nemški propagandni minister je usojeno, do bo uaiia stvar zmagala. Slovesna proslava obletnice kronanja Fija X!!, v Ljubljani čefrto obletnico kronanja sv. očeta je Ljubljana proslavila skujrca z jubilejem svojega škofa — Slovesnost v stolnici in jubilejni proslavi Katoliške akcija Ljubljana, 14. marca. Le ob izrednih prilikah se stolna cerkev napolni: mora biti kaj posebnega. Danes je bila natrpana. Cerkvena slovesnost četrte obletnice kronanja sv. očeta Pija XII., združena s slovesnostjo ob priliki Šestdesetletnega jubileja ljubljanskega vladiko dr. Gregorija Rožmana jo privabila ljudstvo, da je prisostvovalo slavnostnemu govoru in pontifikalni^ sv. maši, ki jo je opravil g. škof. ^ Na prižnico je stopil dr. Janko Arncjc, ki je g. škofu pridigal tudi na njegovi novi maši. Spregovoril jo o papežu, ki slavi obletnico kronanja — n tem stebru vere in edinosti. Nič mu ni bilo ,rve;t>a omenjati, da isto velja tudi o vsakem škofu. Oči vseh so bilo obrnjene na jubilanta — >on jo skala, na kateri trdno temelji vera, samo na njem se more zgraditi prava edinost. Te pa nam je tako zelo treba.« Oovornik je z mladeniško razgibanostjo vse navdušil, da so z Jezusovo besedo molili: »Da bi bili vsi eno!« Zlasti pa jo govorniku vse prisluhnilo, ko je spregovoril o zadnji avdienci našega g. škofa pri sv. očetu. Sveti oče je tokrat dejal: »Povejte Slovencem, da jih ljubim in molim zanje!« Ali je še kak narod, ki bi se mogel ponašati s tako papeževo izjavo? Sv. oče moli za naš narod in molitev Kristusovega namestnika naj nas vse bodri in vsem daje poguma. Kako je potem med sv. mašo vsakemu zaigralo srce ob pesmi: »Ti si Peter, skala...« Vsakdo jo čutil, da jo ta skala za nas naš škof in z vsem navdušenjem jo zadonela po veliki cerkvi papeška himna. Popoldne je bila v frančiškanski dvorani dokaj prisrčna proslava škofove šestdesetletnice. Priredila jo je Katoliška akcija. Dvorana je bila slavnostno razsvetljena, nad odrom pa je bila velika slika škofa dr. Gregorija Rožmana in papeževa zastava. Mladina je z vso prisrčnostjo sprejela svojega nad|wslirja. Kako lepo je bilo gledati mladino, polno čistega ognja, kako pozdravlja svojega nadpastirja-očeta. Kakor dobra družina se je sešla ta mladina, da ob prazniku svojega očeta izreče vse, kar ji napolnjuje dušo. S pesmijo in govori je izrazila svojo vdanost Bogu in od Njega postavljenim namestnikom. Da bi vsi slišali lo mladino! Zastopnik KA, zastopnik dijaške KA, pa KA nameščencev in kmečki mladec, pa zastopnik delavske K A. S kakšnim ponosom so govorili o borbah v preteklem letu, s kakšno toplino so se spominjali žrtev in s kakšnim ognjem gledajo v bodočnost. Ko gledaš to mladino, se kar umiriš: nismo še v nevarnosti. In vsi ti mladi so tako tesno povezani na svojega škofa. Ne le danes ob jubileju, tudi jutri v borbah in težavah. Njihova voščila niso bila prazna: ponudili so škofu svoje delo, in z delom bi mu radi lajšali trpljenje. Nazadnje je spregovoril g. škof. Zahvalil se je mladini, ne za besede, ampak za vse dosedanje delo. Zatrdil je, da bi niti pičice ne spremenil na metodi in delovanju KA, če bi jo moral znova začeti. In če bi se je bili spočetka vsi z ljubeznijo oprijeli, bi bilo danes pri nas drugače. Mladina so je kar nerada razšla, tako prijetno je bilo ob skupnem očetu-škofu. V Lichtenthurnu pa je proslavila dvojni današnji jubilej nič manj prisrčno ženska KA. Tako je Ljubljana tudi letos dostojno proslavila obletnico poglavarja sv. Cerkve, obenem pa tudi jubilej svojega nadpastirja. Retrospektivna razstava Saše Šantla odprta Bogata razstava v Jakopičevem paviljonu prikazuje le del jubilantovega dela v likovni umetnosti Na včerajšnjo jubilejno nedeljo je imela praz- | kateri bomo še posebej spregovorili, nam prikaže nik tudi naša umetnost. V Jakopičevem paviljonu so včeraj ob 11 dopoldne odprli ob izredno velikem številu likovno umetnost ljubečega občinstva * retrospektivno razstavo ob priliki šestdesetletnega jubileja našega slikarskega umetnika in glasbenika prof. Saše Šantla. Odprtja pomembne razstave so sc poleg odličnih predstavnikov naše upodabljajoče umetnosti udeležili predstavniki kulturnih in javnih institucij, med njimi podprefekt comm. David, predsednik Narodne galerije dr. Windischer in drugi. Množica prisotnega občinstva, ki je do zadnjega prostora napolnilo vse razstavne prostore, in sodelovanje Šijančevega komornega orkestra, ki je za uvod odigral tretji stavek jubilantove suite za (ur;., godalni orkester, je izredno bogata retrospektivna razstava prikaz lo dela jubilantovega nad 301etne-ga umetniškega delovania, vse to je pričalo o globoki povezanosti prof. Šantla s slovensko javnostjo, ki se je ob njegovem jubileju pridružila čestitkam Šantlovih tovarišev-umetnikov in mu izrekla zahvalo za njegovo bogato in plodonosno delo. V imenu društva slovenskih likovnih umetnikov je čestital odličnemu jubilantu društveni tajnik prof. Šubic. S kratkimi besedami je podal jubilantov lik kot slikarja, grafika, glasbenika, skladatelja, pisatelja umetnostnih razprav, kritik in esejev ter izrekel v imenu društva, ki se jubilantovim čestitkam pridružuje, še s posebno hvaležnostjo in iskrenostjo, saj je ustanovitev, obstoj in napredek močne organizacije, ki združuje danes domala vse slovenske likovne umetnike, je dolgoletni nesebični in vztrajni trud zaslužnega predsednika Saše Šantla. Odkar se je po koncu prve svetovne vojne stalno naselil v Ljubliani, je zastavil vse svoje sposobnosti, vse svoie dolgoletno izkustvo, visoko izobrazbo ter odlične zmožnosti strokovnega pisca za dosego skupnega smotrnega sožitja naših umetnikov. Njegova mirna, dalekovidna osebnost, njegov plemenit značaj in izredna dobrosrčnost, široka razgledanost in bogata izkustva v vseh panogah likovne umetnosti so mu pridobila v umetniških krogih tako ugledno mesto, da je mogel le on, vedno osebno pravičen in objektiven, združiti vso veliko slovensko umetniško družino in njeno organizacijo tako dvigniti, da je danes ponos našega živ-Ijenia. Z enako ljubeznijo sodeluje prof. Šantel tudi v »Ladi«, Nato je jubilantu čestital še predsednik umetniškega sveta Gojmir Kos. Po oficielni otvoritvi si je občinstvo ogledalo razstavo, ki je le prerez jubilantovega umetniškega udejstvovanja. Na razstavi je le del jubilantovega bogatega dela. 2e bežen obisk po razstavi, o velikega ustvarjalnega duha prof. Šantla. Tu najdete dela iz obrtniških delavnic, polni gibanja in življenja, tu vidite jubilantovo veliko sliko »Slovenski skladatelji«, ki nam predstavljajo portretno kompozicijo nenavadne razsežnosti. Dalje nam jubilant prikazuje na razstavi celo vrsto pokrajin, tu gore, v različnih zračnih in svetlobnih odnosih, tam krajine z morja, tam poglede na naša lepa naselja, posebno pa še na naše glavno mesto. Prof, S. Šantel se ne izkaže le kot slikar v oliu, prav tako je mojster akvarela, a zlasti grafik, vešč vseh različnih tehnik, pri čemer sta mu radiranka in lesorez najljubša. Mnogo nam je ustvaril jubilant tudi na polju dekorativne umetnosti. Opozorilo Prevoda Ugotovilo se je, fla je zmanjkalo iz paketa, poslanega občini Št. Jernej (Novo mesto), 29 živilskih nakaznic za mesec marec, ki so označene s šlevilkami od 106.972 do 107.000, a niso izpisane in so brez pečata. Te živilske nakaznice so neveljavne, na kar posebno opozarjamo vse trgovce in gostinske obrate, ki so dolžni prijaviti pristojni oblasti vsakogar, ki bi predložil katero izmed teh nakaznic. Ponovno opozarjamo trgovce in gostinske obrate, da ne smejo sprejemati samih odrezkov, ki so od nakaznice že odrezani. Fr. župen ob obletnici ntučeniške smrti »Zahvaljen bodi, (iospod, za prvega mučenca, ki si ga blagovolil dati, ker si nam s tem dal poroštvo blagoslovljenega uspeha.« (Besede dr. Or. Rožmana. Jutri bo že leto dni, ko je Kajn dvignil roko na našega brata akademika Frančka Župca in ga iztrgal v najlepših njegovih letih iz vrst naših akademikov. Leto dni bo že, od kar počiva pri Sv. Križu v grobu mladi slovenski idealist, na čelen katoliški akademik Župec Franček, čigar smrt nam je dala mučenca, poroštvo blagoslovijo nega dela v borbi proti protinarodnemu komuni stičnemu delu na naši zemlji. Zgodovinske besede našega vladiko dr. Gr. Rožmana, posvečene prvima mučencema iz vrst katoliške mladine, razumemo danes še vse globlje kot takrat. »Zahvaljen bodi za ta košček zemlje, ki je posvečena z njegovo nedolžno, od bratske roke prelito krvjo. Prosimo te, ponovi tudi zdaj. kar si storil tolikokrat v zgodovini svojega kraljestva, da bo mučeniška kri vnetega apostola vzbujala vedno številnejše in vnetejše vrste apostolov, ki bodo ob svetlem zgledu našega mučenca v moči evharističnega kruha živeli s teboj povezani močno nadnaravno življenje, pripravljeni na vse žrtve, v veliki ljubezni do Tebe in v očiščeni ljubezni do svojega naroda, da bo zaživela mladina, ki ne bo iskala rešitve v nemoralnih zablodah brezbožnih voditeljev, ampak v Tvojih postavah in v Tvoji volji.« In lo nam jo naklonila po božji volji smrt prvih mučencev, smrt kristalno čistega akademika Zupea Frančka. Jutri bo leto, ko je Gospod odločil, da mora njegovo, vse življenje zaradi dela in revščine iz-mučeno^telo k njemu v blagoslovljeno zemljo k Sv. Križu. Njegov skromen grob nam je spomenik, ob katerem se bo zbralo vse naše ljudstvo takrat, ko bo sleherni Slovenec spoznal veličino njegove mučeuiške smrti iu njegove velike žrtve za našo mladino, za slovensko vseučilišče. Takrat, Franček, ko smo te pokopali, smo so tisoči poslovili od Tebe. Nekateri brezvestneži pa so Te Je po smrti blatili, četudi so vedeli in to vedo danes še bolj, da si se žrtvoval za slovensko vseučilišče in se nisi ustrašil niti smrtnih groženj, ker si vedel, da je treba v plemenitem delu vztra-iati do konca. Danes vsi vedo, da je bilo edino tvoje izdajstvo v tem, da si nam s tovariši rešil univerzo. Saj še danes, ko so skoraj v vsej Evropi vseučilišča zaprta, morejo slovenski akademiki poslušati predavanja na lastnem vseučilišču. Franček, tudi to je del tvojo zaslugo. Zahrbtno so te ubili, prvega zasledovali, prvega iztrgali iz naše srede. In ti si prvi posvetil s svojo krvjo našo univerzo. Potem so pobijali noseče matere, otroke in starčke, očete in sinove. Tvoja smrt pa jo odprla mnogim oči in šele po groznih nesrečah so spoznali, da so premalo cenili tvojo žrtev. In da smo danes tako močni, tako odločni in enodušni, nam je v veliki meri pripomogla tvoja žrtev, ki je bila velika in sveta. In vsak dan nam je jasnejša veličina tvojega lika, vsak dan vzvišenejša moč tvoje neustrašenosti. Morda bo stal na hodniku našo kr. univerzo tvoj spomenik. In prihajali bodo novinci in te občudovali in govorili: »Bi ti dal življenje za univerzo?« Morda bi dal roko, morda eno oko, toda življenje...« In tretji bo z jasnim in odločnim glasom pristavil: »Tako zaveden in tako idealen jo mogel biti samo Franček Župec.« In s svetim spoštovanjem bodo hodili mimo tebe in neskončno ti bodo hvaležni. Ob njegovi obletnici lahko vsi skupaj spet ponovimo besede našega vladike: »Zahvaljen bodi Bog za vso ljubezen in radost in za svetal zgled, ki si ga izžarjal iz njegove duše med vse, katere si pripeljal v njegovo družbo.« Stota predstava »Hamleta« v Drami Prejšnji mesec smo v naši operi proslavili jubilejno — stoto predstavo Verdijeve opere »Tra-viata«; včeraj pa se je temu edinstvenemu gledališkemu dogodku na našem odru pridružil še jubilej — stota predstava »Hamleta« v naši drami. Kakor pri operni predstavi, tako je tudi pri včerajšnji dramski predstavi vladalo zares svečano razpoloženje tako med gledališkim občinstvom kot na odru 6amem'j tudi včeraj je dajal cvetlični aranžma — košar nageljnov z dolgimi trakovi in lepimi venci ter s številko 100 pred rampo — prazničen zunanji okvir. Kako priljubljena je ta Shakespearejeva tragedija pri nas, dokazuje prav sto predstav, kar je zelo značilno za naše gledališko občinstvo, da je to klasično umetnino vseh umetnin sprejelo za svojo — recimo v najboljšem pomenu besede — ljudsko igro, ki jo je hodilo in jo bo še hodilo ne samo gledat, temveč tudi doživljat. »Hamleta« so od leta 1921 dajali v različnih režijah, zasedbah in prevodih, a so prav vse te različne dramske izvedbe v posameznih sezonah vedno znova in znova privlačevale pravo gledališko občinstvo. »Hamlet« v Cankarjevem prevodu in prof. Šestovi režiji je do leta 1928 dosegel 50 predstav. V novem, 2itpančičevem prevodu (tudi včerajšnja) je v režiji Cirila Debevca bilo 13 ponovitev v letu 1933, medtem ko v naslednji sezoni znova v Šestovi režiji 19 predstav, V novi dr. Kreftovi režiji (tudi včeraj) pa je s 25 predstavami dosegla zavidno visoko število — 100! Če pravimo, da so se včeraj v resnici prav vsi potrudili, od prvih umetnikov pa do zadnjih sodelujočih številnih statistov, ne moremo in ne smemo mimo nekaterih poudarkov: Slavko Jan sam je v danskem kraljeviču Hamletu zopet nudil izreden gledališki užitek; njegov glos, mimika in kretnje so prav njegove, umetniške hkrati. Posebno privlačnost in zanimanje pa je vzbudil včerajšnji Laert, ki ga je ‘ predstavil mladi in zelo nadarjeni igralec Jože Tiran, ter je tokrat prvič nastopil ;-y* ><' ?‘y<, "g Po kratki bolezni, previdena s tolažili svete vere, nam jo v starosti 82 let umrla draga mama, babica iu prababica, sestra in teta, gospa Zofija Bernard Na zadnji poti jo spremimo v ponedeljek, dne 15. marca 1943, ob 5 popoldne z Zal, iz kapelice sv. KriStofa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. marca 1943. V111 ba 1 d, sin —■ Danica, vnukinja — Franci, vnuk in rodbine: Kopctzkv, ing. dr. Jcločnik, Miihlstein, Toplak na naših deskah po skoraj enoletni odsotnosti. V liričnih scenah s sestro Ofelijo je bil prav bratovsko prisrčen in nežen, v prizoru pa, ko zahteva maščevanji in v dvoboju zopet močan, moški, ki zahteva svoje zadoščenje in pravico. Smiselno prizorišče, ki je bilo v spremembah likovno in barvno bogato ter znana režija dr, Kreftova sta bili naravnost odlični. Slavko Jan, Juvanova in Jože Tiran so prejeli več šopkov in daril. Okusen cvetlični aranžma za jubilej pred odrom pa je bilo delo tvrdke Herzmansky. Gledališče je bilo — kot vedno ob nedelfah in pri »Hamletu« — razprodano in ob^;nstvo zadovoljno. Skratka, bil je prelep nedeljski popoldan. f Župec Anka V Mariboru je umrla pred dnevi sestra našega mučenika — akademika Frančka Župca Anka Zupe c. Ob obletnici bratove smrti se spomnimo v molitvi tudi nje in žalostnih star-Sev v Slovenski Bistrici. Sprememba voznega reda S ponedeljkom, dne 15. marca se na progi Kočevje—Grosuplje—Ljurbljana ukine jutranji potniški vlak št. 9512; namesto njega se uvede potniški vlak št. 9512 z odhodom iz Kočevja ob 6.25 in s prihodom v Ljubljano ob 851. Vlak št. 9512 se bo na postaji Grosuplje križal z vlakom št. 9215 za Metliko. Na progi Trebnje na Dol.—Št. Janž na Dol. se ukinejo mešani vlaki št. 9452, 9455 in 9455. Namesto njih se uvedejo sledeči mešani vlaki: Vlak št. 9452 z odhodom iz Trebnja ob 7.00 in prihodom v št. Janž ob 7.55; vlak št. 9456 z odhodom iz Trebnja ob 14.50 in prihodom v št. Janž ob 15.24; vlak št. 9455 z odhodom iz št. Janža ob 9.15 in prihodom v Trebnje ob I0.lt in vlak št. 9457 z odhodom iz št. Janžu ob 16.55 iu prihodom v Trebnje ob 17.50. S štajerskega Povpraševanje o stalingrajskih bojevnikih je urejeno, kakor piše »Marburger Zeitung«, sedaj takole: Vpraševalci se morajo osebno obrniti na najbližji vojaški prijavni urad, kjer izponijo formular, ki ga odpošlje vojaška oblast delovnemu štabu okrožnega poveljstva. Povpraševanja naravnost na okrožna oovcljstva, na delovne štabe in na druge vojaške urade niso dovoljena, ker samo motijo potek poizvedb. Ustmena ali pismena vprašanja, ki so bila že opravljena, je treba sedaj obnoviti pri bližnjih vojaških prijavnih uradih. »SLOV• DOM« x vsako liišo ! žamoMaiti N&poloon <2s 35 Z) Jetništvo obeh papežev Je trajalo nekaj nad sedem Ut (1798 do 1799, 1809 do 1814), tudi Napoleonovo je trajalo prav toliko (od junija 1814 do 1. marca 1815; od 15. julija 1815 do 5. maja 1821). | d) V trenutku prijema bo oba papeža preiskali in oropali vseh njunih vrednosti. Napoleona so najprej obirali sami Francozi) ko so ga poslali na otok Elbo, so mu pobrali, ne da bi gledali na pravo ali pravičnost, enajst milijonov irankov njegovega zasebnega imetja, drage kamne iz krone, njegovo znamenito namizno orodje, celo tobačnico in druge vredne predmete. Potem so ga obrali Angleži: pri izkrcanju ▼ Belleroiontu so natanko in strogo preiskali njega in njegovo spremstvo ter zaplenili zlato, srebro ia menice, ki so jih imeli. Svoj čas so potegnili Piju VL • prsta prstan, ki je bil znamenje papeškega dostojanstva; tudi Napoleonu so hoteli sneti znamenje1 njegovega vojaškega dostojanstva: po enem izmed povelj, ki jih je dobil kapitan Northumberland, je namreč moral Napoleona razorožiti Dogodki Se izpred Jctništva. Že dolgo časa pred prijemom in odgonom Pija VID. so vsi — tudi sam papež — računali a to morebitnostjo. Papežu niso samo omenjali te nevarnosti, ampak so ga hoteli tudi reiiti in so mu nasvetovali, naj zbeži. Napoleon, ki se je prav tega bal, da bi papež poskusil ■bežati, je celo zaukazal svojim vojakom, naj zasedejo vsa prUtanUča >8 obrežne pokrajine. Papežu zvesti so naredili tudi podrobne načrte, kako bi ga reSllI ali ga celo branili z orožjem. V sporazumu z angleško vlado je Ferdinand IV. s tem namenom, da bi skrivaj odtegnil papeža, poslal bojno ladjo, na kateri je bilo nekaj sob pripravljenih za papeža in za tiste kardinale, ki bi ga hoteli spremljati. — Toda Pij VIL je izjavil, da ne mara bežati, ampak da rajši dovoli, da ga nasilno odženejo, kakor pa da bi samovoljno zapustil Rim. Zato so jezuiti opremili neko ladjo, na kateri je bilo vse osebje od poveljnika do zadnjega mornarja sestavljeno iz jezuitov, da ne bi drugih izpostavljali v smrtno nevarnost. Ko so papeža skrivaj obvestili o teh pripravah, ni sprejel niti te režne poti. Rimljani so se ponudili, da bi navalili na Francoze, če bi jim papež dovolil; neki bogatin je izjavil, da je pripravljen celo z oboroženo močjo petstotih mož reiiti papeža iz Kvirinala, medtem ko je nek drug obljubil, da bo zavzel Angelski grad. Toda papež je vsem nasvetoval mir in pamet, zaukazal, naj irancoske vojake prijateljsko sprejmejo, priporočal vdanost v božjo voljo ter celo izjavil, da vsak, ki bi povzročil najmanjšo zmedo, krši poslušnost. Večkrat je ponavljal, da zaupa v Napoleonovo velikodušnost. In vendar vemo, kako bridko se je v tem razočarali Toda ista usoda je zadela tudi Npoleona. Tudi njemu so predlagali mnogo načrtov, da bi se rešil, preden so ga vkrcali za Sveto Heleno. Tudi zanj so pripravili dvoje ladij: ena ga je čakala ob Izlivu Gironde, druga je bila last nekega Ameri-kanca, ki se je ponudil, da ga bo tako skril, da ga Angleži ne bodo mogli najti. Tudi vojska, ki se je umikala za Loiro, se je ponudila, da ga bo branila pred njegovimi sovražnikL Toda Napoleon je zavrnil vse ponudbe za rešitev in se predal Angležem, zaupajoč v njihovo velikodušnost. Vemo, kako se Je tudi on prevaral. Sam je na Sveti Heleni takole tožil: »Bil sem bedak, zagrešil sem neumnost, ko sem se izročil v roke Johna Bulla in moram zdaj požirati kroglice, ki mi jih pripravlja.« In svojemu angleškemu zdravniku je rekel: »Vašemu narodu sem pokazal, kako sem spoštoval angleško čast, saj sem se jim izročil, čeprav sem se toliko let bojeval z njimi. Zdaj na žalost vidim, da sem se motil. Vsak šolar bi bil pametnejši od mene.« Prav tako se je pritoževal tudi Antonmarchlju; »Predal sem se Angležem, ker sem se mislil pri njih naseliti, in pričakoval sem častnega gostoljubja; namesto te<«a op «n me n* oziraje se na kakršno koli mednarodno pravo, zaprli.« To so izjave, ki zadosti jasno kažejo njegovo obupno razočaranje. Odpoved prestolu. a) Napoleon Je v Fontaineblcauju svetoval papežu in ga hotel celo prisiliti, da bi se odpovedal svetni oblasti. Pozneje so v istem mestu, v istem dvoru in v isti sobi države prisilile Napoleona, da se je odpovedal prestolu. •b) Napoleon je obljubil papežu, kakor hitro bi se odpovedal, letno pokojnino dveh milijonov irankov (v predlogu za sporazum iz leta 1813, člen 3). V iontainebleaujski pogodbi Iz leta 1814 so se v členu 6, združene države zedinile za prav tako podporo dveh milijonov Irankov, ki naj bi jo Napoleon dobival iz irancoske blagajne. c) Napoleon ni nikoli plačal papežu Ustih dveh milijonov na račun odškodnine za papeško državo, ki mu jo je vzel. (Res pa je, (da jih papež niti ne bi sprejel, kakor je dejansko odklonil prvi obrok.) — Tudi od pokojnine dveh milijonov, ki so jih Napoleonu odmerili v pogodbi dne 11. aprila, ni nikoli prišla niti stotinka v roke bivšega cesarja, kateremu niso niti dovolili, da bi dobival denar od svoje matere ali od svojih bratov. (Prav tako pa je res, da tudi Napoleon ne bi sprejel odmerjene mu pokojnine. Vsaj v Longwoodu je rekel, da ne bi sprejel nikakršne vsote, pa naj bi mu jo avstrijski cesar ali ruski car ponudila še tolikšno.) Pravo vladanja. Napoleon je naredil vse, da bi vsilil in dal podpisati papežu sporazum, ki mu ne bi zagotovil nobene prave pravice, ampak samo w-kakšen videz prava in že omenjeno letno pokojnino. In glej, kako j« Napoleon po svoji brezpogojni odpovedi tožil Colaincourtus »Nedvomno trpim, toda vse drugo moje trpljenje ni nič v primeri z enim, ki vse prekaša: da sem namreč končal svojo življenjsko pot s tem, da sem podpisal pogodbo, v kateri si nisem mogel rešiti niti kake niti kake d^vne koristi, kakor je ohranitev svoje zastave ali častne straže. Pač pa sem podpisal pogodbo, po kateri so mi namenili nekaj denarja!« M. I A Sinček je rasel in tekal okrog liočkega gracliea za rumenimi letečimi listi — metulji, lovil in z rokicama skliceval na grajskem dvorišču vrabce, sinice in domače golobe, sipajoč jim rumenega ovsa. Z drugim letom se je naučil k prvima besedama zopet dva nova besedna vzklika: »Oče! Mati!« In sinček je telesno rasel, da bi ga vsak oče in vsaka mati bila iz srca vesela; a kaj, ko pa je z njegovimi leti rasla tudi norost. Bil je že tri leta star, a razen prvih besed — Drvarka Marija, mati, očel — si ni mogel ničesar zapomniti in naučiti. Graščakinja je s krvavečim srce^n spoznala, da je njen sinček siromaček, norček trde glave. Ko je tudi graščak uvidel, da njegov sinček s tremi leti izgovarja samo štiri besede, se je silno razjezil nad njo ter dečkom kričal in »Takega norca nočem imeti za sina in dediča svojega!« Materini žalosti se je pridružila še groza in strah pred možem. Vsako jutro se je graščak razvnel vedno znova in graščakinja ga je vedno znova prosila in ga tolažila v grenkih solzah: »Počakaj in potrpi! Boš videl, da se še duševno razvije, ko se. mu pamet razbistri!« On pa se ni dal pomiriti in prepričati, temveč jo divjal: »Kaj naj še čakam? Z leti bo rasla tudi njegova norost. Mar bi naj jaz trpel, da se bodo kmetje norčevali iz mene, pastirji in hlapci se krohotali moji nesreči, se posmehovali mojemu noremu sinu, zasmehovali in prezirali mojega dediča?« Žena je jokala in ječala vsa v solzah in v skrbeči žalosti. Mož pa je divje tekal po sobani, nenadoma pograbil norega sinčka in ga sunil pred njo: »Če nimam zdravega sina, ne maram niti tega! Ne maram ga imeti pred svojimi očmi nič več! Meni je vseeno, kaj napraviš z njim! Daj ga Drvarki Mariji!« Nenadoma se ustavi in prekolne: »Ali pa naj ga vzame hudič!« Mati sc je zgrudila in sinčka tesno objela. Pet neodločenih iger - Vodi Livorno Livorno moreta ogrožati le še Torino in Ambrosiana Vrstni red se ni od nedelje prav nič spremenil .Včeraj so po italijanskih 'nogometnih igriščih odigrali prvenstvene tekme, ki gredo zdaj že h kraju. Le še pet nedelj nas loči, pa bomo imeli novega državnega prvaka; tekme v_B razredu pa bodo trajale še nekaj nedelj dlje. Po-tožaj pri najboljših se jasni od nedelje do nedelje bolj. Včerajšnja nedelja se je tako zavrtela, da do sedaj vodiče Livorno resno lahko ogrožata le še Ambrosiana in Torino, drugih nevarnih sotekmecev za prvaški naslov pa se je Livorno za letos znebil. Zanimivo je bilo pn včerajšnjih tekmah omeniti, da je kar pet parov igralo neodločeno. Še najslabše se je odrezal vodilni Livorno, ki je pred domačimi gledalci pustil, da mu je Triestina iz spodnjega dela prvenstvene tabelice odnesla celo točko. Izgubljena točka ni tolike važnosti, saj ima pred zasledovalcema še cele tri točke v dobrem. — Torino je odpravil Venezio in postaja resen interesent za prvega v tabeli. — Veliko borbo med Atnbrosiano in Juventuscum je prva odločila v svojo korist in s tem zagotovila priložnost da 6c lahko dokoplje do ponovnega naslova državnega prvaka. — Od ostalih tekem lahko omenimo še tisto v Bariju, kjer je domače moštvo I odvzelo pol izkupička Genovi. — Vse tekme pa so včeraj znova dokazale, da so pari v razredu najboljših zelo izenačeni in da prav za prav med njimi n; nobene razlike. — Vrstni red od zadnje nedelje se tudi ni prav nič spremenil, vsak kluh je ostal na svojem mestu, le s to raz- Edgar Wallace: liko, da so si nekateri pripisali dve, drugi pa eno točko. Rezultati: Torino: Torino : Venezia 3:1 Genova: Liguria : Milano 2:2 Bergamo: Atalanta : Vicenz« 2:2 Roma: Lazio : Fiorentina 3:3 Bologna: Bologna : Roma 4:2 Bnri: Bari: Genova 0:0 Milano: Ambrosiana : Juventus 3:1 Livorno: Livorno : Triestina 0:0. Red po točkah: Livorno 35, Torino. Ambrosiana po 32, Juventus 29, Genova 28, Milano 27, Bologna 26. Fiorentina 23, Lazio, Atalanta po 23, Roma 20. Bari 19, Triestina, Liguria po 18, Vicenza 16, Venezia 13. • Spezia v vodstvu — Pro Fatria zaostaja Tudi v B razredu so bile vse tekme na sporedu. Od vseh treh klubov, Mod^ne, Spezic in Pro Patrie, ki so imeli še zadnjo nedeljo enako število ■ točk, se je Spezia še najbolj _ postavila. Igro |e dobila, s tem obe točki in zdaj vodi s točko naskoka pred obema, ki ji sledita Veliko tekmo med Piso in Pro Patrio je Pisa odločila zase in se prerinila med vodečo trojico. Tudi Napoli, čeprav je igral neodločeno, je preskočil Pro Patrio. Nesrečen dan je imela včeraj Padova, ki je izgubila obe točki v borbi s Fanfullo. Polovičen uspeh je dalje dosegel tudi Napoli v Rimu. Rezultati! Pisa — Pisa : Pro Patria 1:0, Pescara -V,Novara : Pescara 4:1, Savona — Savona : Alessandria 3:0, Cremona — Cremonese : Modena 0:0, Udine — Brescia : Udine 1:0, Siena — Anconitana : Siena 3:0, La Spezia — Spezia : Palermo 3:0, Lodi — Fanfulla : Padova 2:0, Roma — Mater : Napoli 0:0. Red po točkah: Spezia 32, Modena, Pisa 31, Napoli, Pro Patria 30, Brescia 29, Padova 26, Fanfulla, Cremonese 25, Anconitana 24, Novara 21, Pescara 20, Udinese 19, Siena, Alessandria, Savona 17, Palermo, Mater 16. * Mars : Mladika 3:1 Tudi domača igrišča pomalem oživljajo. — Prvi so leto« prišli z žogo na plan Mars in Mladika. Za Kolinsko tovarno sta moštvi odigrali prijateljsko tekmo, ki so jo Marsovci odločili z dvema goloma razlike v svojo korist. Rezultat je prevelik, 6aj so bili Mladikarji v igri v polju skoraj boljši, le vratarja so imeli slabega. Za bližnje prvenstvene tekme si bodo morali izbrati boljšega moža, ki Ivo stal med drogovi, t eprav je bila tekma prijateljska, se je nabralo kar precej čez sto gledalcev. — še dva tedna nas ločita, pa bomo gledali tudi pri nas domači prvcnstvcui ples. Ljubljana Koledar Ponedeljek, 15. snšca: Klemen Dvorak, spo-znavaiec; Ludovika Marijak, sveta žena in ustanoviteljica reda. Torek, 16. sušen: Hilarij in Tacijan, mučenca; lieribert, škof; Agapit, škof. 0!»ve»tila + Preč. g. Alojzij Peterlin umrl. Snoči jo umrl v Leonišču preč. gospod Alojzij Peterlin, duhovnik v pokoju, ki je bival zadnji čas v zavodu Marijinih sester v Šmartnem ob Savu Na mrtvaškem odru leži v mrtvašnici Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti do torka do 8, | nakar bo truplo prenešeno v cerkev Srca Jezusovega, kjer bo slovesni rekviem. Nato bo truplo prepeljano na Zale, od koder bo popoldne pogreb k Sv. Križu. Pogreb bo jutri, v torek, ob pol 3 popoldne. R. I. P. ■J- V soboto zjutraj je v ljubljanski splošni bolnišnici umrl po dolgi in mučni bolezni mestni trošarinski paznik v pokoju Franc Cerov. Pogreb blagopokojnika bo danes popoldne ob pol 4 iz kapelice sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožaljel • Na pravni fakulteti sta v soboto diplomirala Eisatelj g. Krivec Jože in Krejči Demitrij iz jubljane. Čestitamo! Tri prekrasna dela iz komorne glasbe bo izvajal odlični Poltronierijev kvartet na svojem koncertu v sredo 17. t. m. ob pol 7 zvečer v veliki filharmonični dvorani. Izvedba bo odlična, saj uživa Poltronierijev kvartet največji umetniški sloves v vsej Evropi. Na koncert opozarjamo. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I vabi člane, ki so naročili sadna drevesca, da pridejo ponje na dvorišče Kmetijske družbe, Novi trg 3. Obenem prosi podružnica vse ono člane, ki so s plačilom članarine v zamudi, da jo poravnajo takoj in tako prihranijo podružnici delo in 6ebi stroške izterjevanja. Berite najboljši slovaški satiričen roman »DEMOKRATI« Spisal Janko Jesensky. Roman je ogledalo meščanskega, 'zlasti uradniškega življenja. V nekaj dneh bo izšlo najlepše delo velikega italijanskegu pisatelja Fogazzara »PESNIKOVA SKRIVNOST« Roman je pesem ljubezni. Pred 1000 leti, ko je vera drevenela v človeških srcih, se je Bog usmilil ljudi in jim poslal v spodbudo in za zgled sv. Frančiška Ber-nardoneja iž Asizija, moža molitve in žrtve. V mladih letih je bil Frančišek veseljak. Prišlo je spoznanje in Frančišek se je posvetil Bogu. Zbral je okoli sebe tovariše in z njimi prerodil svet. — Frančiškovo življenje je zelo lepo dramatiziral svetovno znani Henri Gheon. Njegovo igro »Božji trubadur Frančišek« je nedavno prevedel g. prof. Miklavž Kuret. Uprizorili jo bodo Veliki Frančiškovi križarji na praznik sv. Jožefa, 19. marca. Vstopnice dobite v predprodaji pri Sfiligoju. ljubljansko gledališke Drama: Ponedeljek, 15. marca: Zaprto. Torek, 16. marca ob 17.30: »Veliki mož«. Red Torek. Sreda, 17. marca ob 17.30: »Jesen«. Red Sreda. Četrtek, 18. marca ob 17.30: »Ples v Trnovem«. Red četrtek. Opera: Ponedeljek, 15. marca: Zaprto. Torek, 16. marca: Zaprto. Sreda, 17. marca ob 17: »Evgenij Onjegin«. —1 Red A. Četrtek, 18. marca ob 17: »Janko in Metka«. —• Premiera. Red Premierski. Poizvedovanje. V zadnjem času so sc našli v Drami tile predmeti. 1 boa, siva moška suk-njena rokavica, etui za očala. Lastniki dobijo predmete pri mojstru Lebnu v Drami. Športne vesti V Osjcku so gledali dve tekmi, pri katerih je šlo, katera dva kluba se bosta plasirala v finale prihodnjo nedeljo in kdo izmed njiju bo dobil v trajno last lep pokal, ki ga je razpisal mestni župan. Včeraj jo Gradjanski porazil Olimpijo e7:l (1 :1), Borovo je pa proti pričakovanju premagal Hajduka s 3:2 (2:2). — V finale prideta torej Hajduk in Gradjauski. 43 Žabar s krinko = i? »Da, to je bil ves najin pogovor,« je rekel Jolison ves obupan. »Ali morete to doumeti?« Dik ni odgovoril. Radovedni Elk, ki e strastno želel še kaj izvedeti o aitlandu, mu je zastavil še eno vprašanje.« »Gospod Johnson, vi 6te vendar bili z njim skupaj vsa leta, ali niste ničesar na njem opazili kar bi se vam zdelo posobno sumljivo? Ali ni morda sprejemal tajne obiske? A'li niste morda vedeli, da jc imel kakšen opravek z Žabarji?« »Z Žabarji?« se je Johnson očividno začudil in tudi njegov glas je potrdil njegovo začudenje. _ . . »Bog obvaril Ne! Kaj takega si niti v sanjah ne bi mogel predstavljati! O njih prav gotovo še pojma niinal Ne! Gospod Elk, nikoli nisem kaj slišal, videl ali čital, kar bi mi 6um v tej smeri potrdilo.« »Vj ste gotovo videli poročila o skoraj vseh njegovih trgovskih transakcijah. Ali je kaj med temi transakcijami, ki bi v vas vzbujalo sum, da jo Maitland imel, recimo, vzemimo na primer z umorom gospoda Muca Leana v Dundeeju, sli z napadom na trgovca ▼ Durbeeju, kako zvezo oziroma, da jo zaradi teh dogodkov imel kaik dobiček? Na primer, ali veste, ali ni z nakupom ali prodajo francoskih dišav kupčeval?« Johnson je zmajal z rameni. »Ne, gospod inšpektor. On se je ukvarjal le s kupoprodajo nepremičnin. On ima 'zemljišča v Angliji, v južni Franciji in Ameriki. On je tudi igral na borzi in še mnogo igral. Da, da,— da, da — mi 6mo imeli prav za prav precej veliko borzno trgovino, preden je marka padla.« »Kaj pa mislite sedaj početi, gospod Johnson?« je dejal Dick. Johnson je z roko zamahnil, ko da .si ne ve pomagati. I »Kaj naj pa počnem, gospod,« je dejal. »Star sem skoraj 50 let; preživel sem večji del svojega življenja v eni službi in zaradi tega je precei neverjetno, ^ da bom lahko dobil Kako drugo službo. K sreči si nisem prište-|dil le denarja, ampak, naredil en ali dva dobra nakupa, za katera moram biti staremu še hvaležen. Sicer ne mislim, da se je posebno veselil, ko je videl, da sem sledil njegovemu vzgledu, toda to sedaj ne spada k stvari. Tega se bora vedno s hvaležnostjo spominjal Ravno dovolj gotovine imam, da morem do konca življenja, če ne bom začel s kakšnimi posebnimi spe- kulacijami, dobro in skromno živeti.. , Toda v glavnem sem prišel sem, la se obrnem do va6 ter vas vprašam, ali ne bi morda vi vedeli za kako majhno službo, ki bi jo lahko nastopil? Jaz bi namreč še zelo rad malo delal, najraje pa z vn.mi.« Dick je bil v prvem trenutku nekoliko v zadregi, kajti za gospola Johnsona je bilo le malo možnosti dobiti kako dobro mesto. Vendar pi mu ni hotel vnaprej odreči pomoči. »Dovolite mi in mi dajte za vso zadevo nekaj dni premisleka.« mn jp rekel. »Kdo pa bo odslej tajnik gospoda Maitlanda?« I »Ne vem. To je moja največja bol. Jaz sem videl neko pismo aa njepovi pisalni mizi, ki je naslovljeno na gospodično Bennettovo. In sedaj si m;s-liim da se je morda odločil in ji po nudil službo.« Dick skoraj ni mogel verjeti svojim ušesom. • »Kaj pa vas je privedlo do tega mnenja?« I »Sam ne vem, — — toda nekajkrat se je 6tari pri meni zanimal za Rav-evo sestro. To me je prav tako začu- pra dilo, kot vse, kar je zadnje čase počel.« Johnson se ie Elku iz srca smilil. Kajti za moža, ki se je že bližal Abrahamovemu naročju ter je bil vse življenje le v eni službi, je bilo kaj malo verjetno, da bo mogel najti drugo. Ta možnost je bila po njegovem mnenju • skoraj izključena. »Kar se mene tiče, ne verjamem, da bo gospodična Bennettova sprejela njegovo službo, če ji jo bo gospod Maitland ponudil. Prosim, povejte mi svoj naslov za slučaj, če bi vam mogel dati kako pojasnilo oizroma, če bi nujno potreboval kako vaše pojasnilo, ali če bi se našla kaka nova zaposlitev za vas.« ' »Fitzroy Square štev. 431. je moj naslov,« jc dejal Johnson, »in sedaj vas prosim, da mi oprostite, ker sem vas tako dolgo nadlegoval.« Odšel je k vratom, toda ko je prijel za kljuko, se je nekaj obotavljal. »Jaz------------imam gospodično Ben- nettovo zelo rad, «— — je rekel počasi. »In rad bi videl, da bi zvedela; da ni gospod Maitland še zdaleč tako slab, kot se zdi človeku na prvi pogled. Ne bi rad, da bi o meni mislil, da sem nepošten.« »Ubogi človek!« je rokel Elk in gledal za možem, ki se je ves strt in skrušen zapuščal I>ikovo stanovanje. »To je prav res hud udarec zanj. _Vi bi mu skoraj izdali, da ste danes zjutraj videli Maitlanda. Jaz sem to videl ter sem bil že pripravljen, da va