Političen list za slovenski narod.
7 Po pošti prejeman velja:	I
celo leto predplačan 15 gld.. za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., za jeden	!	NaPOcnin° in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema uprimilStvo lu ekspedlcljn v
mesec 1 gld 40 kr. "	^	„Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice 8t. 2.
Z. celo leto 12 gld., zT po^iTgU^a fJrMeTa^ gVd.Tza jeden mesec 1 gld.	T	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.	Vredništvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17.
Posamne Številke po 7 kr.	Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva t e	1	e f o n - i t e v. 74.
i^tev. 137.
V Ljubljani, v ponedeljek 2(1. junija 1898.
I .etiiik XX VI
Delajte doma?
Dopis z Notranjskega.
Dogodki v zadnjem zasedanju državnega zbora so nas z nova poučili, da — na Dunaju za Slovane ne cvete pšenica. Zlasti smo dobili v tem pogledu najboljši pouk Slovenci. Naše ljudstvo je vred z drugimi avstrijskimi narodi prispelo s svojimi žulji k stroškom zastopa v lepi palači na Franjevem »ringu« in kaj ima to naše ljudstvo za te svoje žulje zdaj ? Naše vestne zastopnike za-skeli v srce ob tem vprašanju, to dobro vemo, in žalostni so, da za svoj ubogi narod ne morejo ničesar storiti ondi, kjer bi mogli storiti največ. Saj so znali, da se to ljudstvo obrača plašljivim pogledom do njih in nestrpno pričakuje kakih vspehov. A zaman ! Kruti \Volfovci nimajo srca za nobenega človeka na svetu, niti za svoje sleparjeno ljudstvo ga nimajo, ker s praznimi in puhlimi frazami in krikom ne dosežejo onega, kar obetajo nerazsodnim ali nahujskanim svojim volilcem, kateri jih bodo prav gotovo še kleli kot sleparje.
Koliko manj pa morejo imeti človeškega čustva Wolfovci za nas Slovane, katerim žele le pogin in smrt in to čim prej, in jedino za to, ker smo Slovani in jim nismo storili žalega nikdar ničesar.
Taka krutost že kriči v nebo za maščevanje, katero mora slediti za petami tem Herostratom avstr. drž. zbornice. Ta druhal je toraj zabranila našim zastopnikom vsak trud za naš narodni in go-podarski napredek, hotela je, da se sploh ne dela in nikomur v korist, ako se ne dela tako, kakor hočejo oni, ki bi radi še nadalje vihteli palico nad nami.
Posrečilo se jim je zabraniti delo našim poslancem in skoro bi rekli, da zaradi njih je zaklenila vlada vrata državne zbornice, da jih odklene morda jeseni zopet — jednakim razmeram, dokler se ne posreči "VVolfovcem doseči namen ali pa da se posreči nam Slovanom in Avstrijcem ukrotiti Tevtone.
Državni zbor je zopet zatvorjen, zatvorjena pa niso široka usta Tevtonom. Ta usta se bodo baš sedaj odpirala na široko in na širje, nego vrata avstrijskega parlamenta. — Uprav sedaj se začne »državnozborsko« delovanje avstrijskih Tevto-nov! Od kraja do kraja bodo vlačili svoje tolpe, uprizarjali shode, govorili izdajske govore in delali za »moč Germanstva« v Avstri|i. V svojih domovih bodo delali Wolfovci, poslanska zbornica jim je bila samo beznica, katero so še grje onečaščali s svojim surovim nastopanjem proti vladi in manjvrednim zastopnikom Slovanov.
Ako pa bodo delali \Volfovci na svojih d o -m o v i h , kaj pa mi? Ali bodo naši voditelji tudi delali na svojih domovih, na domovih svojih tako bridko izkušanih volilcev ? Ali bodo marveč uživali lepi čas poletja le v sladkem »dolce far nicnte«, sprehajali se pod senco drevoredov in sadnih dreves ?
Vest naših voditeljev, zdaj imaš t i
besedo! Dvigni so in izpregovori, saj veš, kaj treba, da govoriš !
Na Dunaju Slovenec nima srečo, poskusi jo torej doma! Katero delo pa je, ki čaka naših voditeljev na domu ?
Cemu bi jim narekovali, saj vedo sami! Vso polno, vse polno je dela doma, ganite le roke, zgrabite za orodje, storite kaj, pokažite, da ljubito svojo domovino, svoj rod! Ali ne vidite, da nam tujec pobira izpred nosa naš obstanek tu doli v našem rodnem kraju ?
To je Vaše delo, iztrebite tujstvo iz naše domovine, to škodljivo, strupeno tujstvo in pomagajte lastnemu narodu na noge.
Kako ? Učita Vas »Siidmarka« in »Lega nazionale« kako! Ne govorite samo, »dobro bi bilo, dobro bi bilo in zopet dobro bi bilo«, da bi se ustanovilo to in to — marveč stopite na delo, ustanovite sami, saj imate v rokah moč Vi in le Vi, razumnejši in močnejši! A storite naglo, brez neskončnega prevdarjanja! Vidite, kako tujec kar nič ne odlaša, marveč dela po svojem načrtu dalje in dalje! ? Storili ste nekaj, obljubili ste, da bodete nekaj storili in veste kaj ?
S tem ste opozorili tujca, da se hočete gibati, in mu dali pogum, da so bode gibal poslej še brzcje, še brezobzirneje v našo pogibelj.
Ne, pesimisti ne morete biti, ljudstvo ima še vero v Vas!
Pa kaj besede? Na Dunaju se Vas je držalo za roke, doma imate zopet svobodne, torej gori niste mogli, niste smeli, delajte toraj — doma!
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. junija.
Državni zbor bo po poročilih z Dunaja v najkrajšem času zaključen. V političnih krogih se namreč z vso resnostjo zatrjuje, da namerava vlada po sklepu posvetovanja kvotnih deputacij, ki se završi najbrže koncem tega meseca, zaključiti sedanje zasedanje državnega zbora. To pa se zgodi baje največ radi tega, da se v slučaju vspešno dognane češko-nemške sprave pred *zo-petno otvoritvijo državnega zbora odstrani sedaj nakopičena gromada nujnih in drugih predlogov ter da pride v novo zbornično predsedstvo jeden član manjšine. Po teh poročilih nam je toraj pričakovati sklepa štirinajstega zasedanja že pričet-kom prihodnjega meseca. Akoravno glede teh vestij še ne more biti prav nikake gotovosti, je vendar to prav lahko mogoče. Ker pa je skoro izključen vsak vspeh pri češko-nemškem spravnem pogajanju, tudi ni misliti na pričetek 15. zasedanja v letošnjem letu in prav lahko je mogoče, da se sedaj speči državni zbor zaključi koncem letošnjega ali pričetkom prihodnjega leta.
O uporabi § 14. pišejo »Narodni Listy« mej drugim, da se ne bo raztegnila na vsa taka vprašanja, o katerih bi bilo želeti, da se čim preje
odpravijo. Po mnenju tega lista se reši potom paragrafa za silo budgetni provizorij, novi sladkorni davek ter sploh vse, kar jo nujno potrebno, da je mogoče nadalje voditi državno posle. Mej to pa po izvajanjih »Narodnih Listov« ne spada odprava časniškega in koledarskega koleka, kajti paragraf 14. je določen samo za neobhodno potrebo, h kateri pa ne spada odprava časniškega koleka, akoravno je vsestransko želeti, da se ta stara naprava čim preje odpravi. Verjotnejo pa je, da se s pomočjo zasilnega paragrafa reši tudi predloga o pristojbinah od zapuščin, ker jo ta zadeva, akoravno tudi ne. spada mej »neobhodno potrebe«, zelo nujna z ozirom na razne krivice in zelo neugodne posledice sedanjih zakonskih določb.
Kriza f Franciji. Francija šo nima novega ministerstva, da niti početkov kakega kabineta. Kot smo sporočili, je bil prvi, na katerega se je sploh mislilo, pri predsedniku republike znani radikalni vodja Ribot, ki pa si je izprosil jeden dan odloga. In res je že v soboto popo-lud ne naznanil, da ne more prevzeti sestave novega kabineta. On sam piše o tem sledeče: Meni se jo le naročilo, naj se poučim o položaju in se razgovarjam o tem z raznimi možmi in politično važnejimi osebami. Na podlagi poizvedb pa sem uvidel, da nisem sposoben za snovanje kabineta. Radikalci, seveda zagrizeni no marajo zanj in bi bili le tedaj voljni vstopiti v njegovo ministerstvo, ako bi jim bil prepustil šest portleljev. Tega pa ni mogel in tudi ni smel storiti. Sedaj jo Faure pozval k sebi Sarriena, ki ho pa šele danes popoludne povedal, ali mu je mogoče izpolniti nalogo ali ne. On računa na nekako spravno ministerstvo. Sarrien je nekoliko zmerneji radikalec, kakor je n. pr. Bourgeois. — Ako tudi on ne vsprejme definitivno častne naloge, obrne sc Faure na tretjega kompetenta Dupuya.
Mini sfer s/ca kriza v Italiji. Kakor je bilo pričakovati, podalo je Rudinijevo ministerstvo ostavko, katere kralj sicer še ni vsprejel, vendar pa ni dvoma, da jo prej ali slej gotovo vsprejme. Da Rudinijevo ministerstvo no bo več dolgo na krmilu, je bilo obče znano in vest o demisiji ministerstva presenetila je gotove kroge nekoliko le zato, ker je že odstopilo. Ministerski predsednik niti ni razvil svojega političnega načrta. Najbrže je bil prepričan, da bi podlegel v boju, katerega bi provzročila razprava o njegovem političnem programu. Nadalje se je ministerski predsednik di Rudini resno bal gotovo zelo burnih razprav o najnovejih zakonskih osnovah, ki jih je predložil minuli teden poslanski zbornici. Vedel je, da je njegovo stališče zelo omajano in da ministerstvo v sedanji sostavi nima več toliko moči, da bi moglo biti kos vsem navalom od strani opozicije. Mogoče upa Rudini, da se mu bo tudi sedaj posrečilo z neznatnimi spremembami pre-osnovati kabinet in to že v petič, toda tu mu sedaj kaj lahko izpodleti, ker je sama rekonstrukcija brez razpusta parlamenta v vladajočih razmerah skoro izključena, z razpustom pa v splošni razburjenosti Rudini najbrže ne bo hotel poskušati svoje sreče.
Cerkveni letopis.
Pastirski list presvetlega kneza in ikofa lavantinskega.
Presv. knez in škof lavantinski je objavil pastirski list, v katerem spodbuja svoje škofljane, naj goreče častijo presv. Srce Jezusovo, ter določuje, da se tretjo nedeljo po Binkoštih po vseh župnijskih cerkvah vrši slovesna posvetitev božjemu Srcu Jezusovemu, — Ta svečanost bodi — pravi pastirski list — ob enem uvod k slovesnemu praznovanju petdesetletnice vladanja našega preljubega in predragega cesarja in deželnega očeta Frančiška Jožeta I., za katero slovesnost še bodem pa pravočasno izdal potrebna naročila. V pobožni in veseli spomin tega velevažnega jubileja se bodeta poleg drugih pobožnih in dobrodejnih ustanov v stolni cerkvi mariborski prihodnjo jesen postavila in posvetila umetno izdelana altarja Srca Jezusovega in Srca Marijinega, ki bodeta stala po tri tisoč goldinarjev. Pastirski list spodbuja verne k češčenju božjega Srca, ker le Bog nam more pomagati v sedanjih resnih časih, katere Presvetli tako-le opisuje: Resni, prav resni so časi! Zapeljivost vas obdaja od vseh stranij. Bliža se vam v domačem, v družbenem, v javnem življenju. Ona smeši vero, zaničuje cerkev, vas odvrača od posvečevanja nedelj in praznikov, od prejemanja sv. zakramentov, od zatajevanja samih sebe, od požrtovalnosti za Boga in od gorečnosti za najvišje dobrine, za najsvetejše smotre in namene človeštva. Ona vam oznanuje prevzetnost, lakomnost, na-sladnost, zavist in sovraštvo, ona vam hvali prostost in neodvisnost, toda ne prostosti od grešnih spon, marveč neodvisnost od reda in postave. Kako naj potem takem uspeva vaša sreča, kako naj uspeva vaše časno blagostanje in vaše večno izveličanje ? — Branje slabih tiskovin strupi srca, bega pojme, kvari misli, mehkuži duhove, vzbuja strasti; odstranja se 'blagonosni upliv katoliške vere in krščanskega življenja. Vsa sreča človeka, ki je vendar podoba božja, se stavlja le v sedanjost, taji se pa večnost. Od tod boj zoper zakonito oblast, bodisi božjo, bodisi človeško, ki se upira na prvo, od tod boj zoper podedovane in zoper pridobljene pravice; od tod hlepenje po neodvisnosti in po neomejeni svobodnosti- Od tod zlobno preziranje in kračenje krščanske ljubezni do bližnjega in dolžne pravičnosti, nasproti pa sebičnost, prevara bližnjega, prepir, srd in sovraštvo. Dal Bog, da donese češčenje Srca božjega čestil-cem obilno blagoslova.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. junija.
(Presvetli knezoškof v Štepaujivasl.) Včeraj dopoludne ob 11. uri se je mej prebivalstvom Šte-panje vasi bliskoma raznesla vest, da obišče Presvetli popoludne ondotno podružnico sv. Štefana in 8 potoma tudi nekaj bolnikov. Vsled tega je bilo na nogah staro in mlado, da kolikor možno dostojno vsprejme svojega nadpastirja. Postavili so mlaje, okrasili so jih z zastavami in zelenjem, žene in dekleta v narodnih nošah, belo oblečene deklice z lipovimi vejicami v rokah in vrli možaki so pa napravili špalir ter mej slovesnim zvone-njem pričakovali presvetlega knezoškofa. Malo pred 6. uro naznani strel na bližnjem holmcu, da se bliža vasi visoki gost, in nekaj trenutkov pozneje se je ustavil voz na dvorišču gostilne go spoda Povšeta, po domače Stravsa, od koder je Presvetli v spremstvu veleč, gospoda župnika Ma-lenška korakal peš proti cerkvici. Pred vhodom pozdravi presvetlega nadpastirja dekle v narodni noši z besedami: Prisrčno bodite pozdravljeni, presvetli nadpastir! Vse zbrano prebivalstvo, kateremu se je pridružilo tudi večje število Ljubljančanov, je zaklicalo trikratni »živio«. Presvetli se je prisrčno zahvalil za vsprejem ter šel v cerkev, kjer je imel kratek nagovor, v katerem je zbranim želel miru, posebno miru z Bogom, in potem podelil škofovski blagoslov. Pri povratku iz cerkve se je vse gnetlo okolu Presvetlega, ki je imel za vsakega ljubeznjivo besedo. Na to se je podal Presvetli še k bolnemu gostilničarju Povšetu ter se od tam odpeljal v Ljubljano.
(Cerkvena slovesnost.) Včeraj se je vršila lepa slovesnost v šentpeterski župniji. Ob 8. uri je presvetli knezoškof posvetil novi veliki oltar. Slovesnost je trajala do 12. ure. Popoludne ob 2. uri je
Presvetli propovedoval. Hiše so bile lepo okrašene, občinstva je bilo na tisoče. Obširnejšega poročila pričakujemo.
(Potrjen zakon.) Presvetli cesar je potrdil načrt zakona glede zgradbe nove okrajne ceste med Št. Rupertom in Rakovnikom.
(Državna podpora.) Poljedelsko ministerstvo je kmet. podružnici v Senožečah za drevesnico dovolilo 100 gld. podpore.
(Nove poŠte) so ustanovljene v Pečah, na Gri-bljah, na Češenjci pri Kranju, v Smihelu v po-stojinskem okraju in v Zaspem.
(Vipavska železnica.) V odboru za zgradbo vipavske železnice so: Grof Alfred Coronini, načelnik ; dr. Gregorčič, Mat. L a u n i g , dr. We mer, dr. Roječ, V. Godina, baron P a s c o t i n i in dr. T h u m a. Delnic je 1500 po 100 gld. Družba pa ima pravico najeti 3 032 milijone posojila proti 4%, država je prevzela garancijo za 129.000 kron letnih čistih dohodkov.
(Z Dobrove), dne 11. junija. (Ecce sacerdos magnus.) Danes dohitela je Dobrovsko faro visoka čast. Novi knezoškof ljubljanski, dr. Anton Bona-ventura Jeglič nas je obiskal. Kmalu po polusedmi uri zjutraj pripeljal se je sem in se podal naravnost v farno cerkev. Ob 7. uri je opravil tiho sveto mašo pred izpostavljenim presv. R. Telesom. Do 200 šolskih otrok in obilo odraščenega ljudstva bilo je pri tem sv. opravilu zbranega. Po opravljeni pobožnosti je presvetli se obrnil do zbranega ljudstva v cerkvi ter mej drugim omenjal, da se je kot knezoškof prišel dobrovski Materi Božji zahvalit za obilne milosti, katere mu je že do sedaj pri Bogu izprosila, ter se jej priporočiti, da ga tudi v bodoče milostno podpira v težavnem škofovskem poklicu se svojo priprošnjo pri Vsegamogočnem. Priporočil je Presvetli pa danes Mariji in Bogu tukaj v svojih molitvah vso dobrovsko faro in njene prebivalce in sploh vso škofijo. Spodbujal je potem navzoče stariše, druge odraščene mladeniče lin dekleta ter šolsko mladino, da naj goreče časte Marijo. Posebno priporočal je še starišem, da naj nikdar ne opuste svojega najdražjega zaklada, otrok svojih, Mariji v varstvo izročati. Polagal jim je na srce, da naj svoje otroke vedno v pravem krščanskem duhu odgojajo, pri čemur jim bodeta pomagali z vso skrbjo tudi cerkev in šola. Prava krščanska od-goja in strah božji bode otrokom boljša in goto-vejša dota, nego bi jim zapustili tisočake minljivega premoženja brez prave odgoje. Priporočal je navzočim, da naj se varujejo zapeljivcev, katerih dandanes vse mrgoli v osebi in pohujšljivem berilu. Pazijo naj stariši v tem oziru z vso skrbjo na svojo mladino. Ostanejo naj pa vsi skupaj verni in dobri katoličani in vrli Slovenci. To je kratek posnetek iz krepkega govora presvetlega kneza in škofa. Za krasni govor zahvalil se je g. župnik ter prosil, naj Presvetli izvoli tudi v bodoče večkrat počastiti Dobrovo se svojo navzočnostjo. Šolski otroci podali so se na to sporedoma za svojo zastavo pred šolsko hišo, kjer je v kratkih besedah pozdravil kneza in škofa šolski voditelj. Predstavil se jim je tukaj tudi župan Peter Selan. Z učiteljstvom, šolsko mladino in drugimi navzočimi se je Presvetli na tem mestu kaj ljubeznjivo očetovsko pogovarjal. Potem je obiskal župnišče. Od tod vrnivši se, ni pozabil šole. Obiskal je nadučitelja v njegovem stanovanji. Šel je Presvetli potem še v vsako šolsko sobo, koder se je ljubeznjivo menil s šolskimi otroci ter jim pridnost in pokorščino na srca polagal. Obiskal je Presvetli p. n. gospo Poklukarjevo in njeno družino v vili pod cerkvijo; potem pa se zopet odpeljal v Ljubljano. Domači pevski zbor zapel je ob dohodu Presvetlega v cerkvi Illadnikov »Ecce sacerdos magnus«, pri sveti maši pa: »častimo«, Illadnikovo mašo: »Oče večni v visokosti«, Riharjev: »Sion hvali Rešenika« , Illadnikovo: »Usmiljen moj Jezus«, Belarjevo: »Zapojte jeziki vse zemlje sladko« in »Sveto«. Omeniti mi je še, da so med sveto mašo in tudi pozneje topiči krepko naznanjali veseli in radostni dan, ki ga je nam Dobrovčanom danes Bog naklonil.
(Spominska svečanost) Pozor! Kombatanti pri KuBtoci leta 1866! Dne 24. junija 1898. leta preteče 32. leto, kar so se c. in kr. avstrijske čete pod izkušenim vodstvom umrlega feldmaršala nadvojvode Albrehta bojevale ter slavno zmago priborile. Lavorike, ki krasijo dvojnega orla avstrijskega, so vile tudi vrle domovinske čete, ki
so ae, kakor vselej, po vzgledu svojih očetov, junaško in vztrajno bojevale z Bogom za cesarja in domovino. V spomin na te bojne dneve se priredi v četrtek, dno 23. junija t. 1., kot na predvečer krvave bitve pri Kustoci, v gostilni gosp. Janeza Košenine (v Žvokljevi hiši) na Marije Terezije cesti št. 16 (ob ugodnem vremenu na vrtu) rodbinski večer. V petek, d n d 24. t. m., ob 8. uri zjutraj se bode darovala v tukajšnji stolni cerkvi zahvaljena sv. maša. Bojni tovariši iz leta 1848, 1849, 1859, 1864 in 1878 nam bodo dobro došli! Na udeležbo pri tej spominski svečanosti vabijo najuljudneje
štirje nadlovci 19. bataljona.
(Shod katelietov.) Z Gorenjskega: Da bi se katehetje shajali in posvetovali o svojem delovanji, to si je želel že marsikdo, in veseli nas, da se je ta misel vendar jedenkrat javno sprožila. Če država smatra konlerencije ljudskih učiteljev za tako važne, da je zapoveduje in učiteljem v ta namen plačuje celo dijete, bi li bila katehetom manj koristna taka posvetovanja ? Z žalostjo opažamo, kako peša mej ljudstvom versko znanje, kar je pogosto vzrok, da se ljudje — vzlasti možje — odtujujejo veri in cerkvi. Zato treba duhovniku v šoli največje marljivosti, da kar največ doseže pri svojih učencih. Treba je poleg tega v mladih srcih postaviti trdno podlago krščanskega življenja. Da pa more posamezen katehet vse to doseči, se ne sme preveč zanašati na svojo modrost, vzlasti Če sam še nima nobene skušnje; treba mu je sveta iskati pri drugih. In v tem oziru bi bile konferencije katelietov velike koristi. Posebno pa bi take konferencije vnemaie silno potrebno gorečnost pri izvrševanju katehetske službe. Po našem mnenju bi bilo najbolje, ko bi se združili katehetje jedne ali dveh dekanij, in bi vsako leto vsaj jedenkrat napravili posvetovalen shod na pripravnem kraju, n. pr. kranjska in radovljiška de-kanija na Brezjah. Dal Bog, da bi se v tem oziru kmalu kaj storilo!
(Blagoslovljenje bolnišnice v Kandiji.) Novo poslopje za bolnišnico »Usmilj. bratov«, za katero je poleg drugih dobrotnikov posebno velikodušen dar dala »Kranjska hranilnica«, je skoraj dovršeno. Veliko in lepo poslopje je jako okusno okrašeno. Pogodili so kaj srečno tisto mejo, kjer se potrata začne. Kar je okrasbe, je potrebna, in tudi popolno doseže svoj namen; nič pa ni ugledati nepotrebnega kinča, kateri v teku časa le mnogo poprav potrebuje. In notranji del bolnišnice stori tudi kaj prijeten utis; hodniki so prostorni in svetli, sobe velike in visoke, in vse z duhovitim premislekom urejeno, kar je potrebnega za snago in čist zrak. Nepristransko se mora priznati, da se je zidanje povsem posrečilo. V soboto dne 9. julija bo poslopje po prevzvišenem knezoškofu Antonu Bonaventuri blagoslovljeno, katere slovesnosti se udeleži tudi deželni predsednik, ekscelenca baron Hein z mnogimi odličnimi gospodi. Od tukaj potuje gospod deželni predsednik v Črnomelj k slovesnemu otvorjenju vodovoda.
(Orožne vaje) Od raznih stranij dobivamo prošnje, oziroma pritožbe zaradi letošnjih orožnih vaj. Raznesla se je bila namreč govorica, da letos povodom vladarjeve petdesetletnice ne bode orožnih vaj ali da bodo okrajšane na 14 dnij. Na razna vprašanja odgovarjamo, da so naši poslanci skušali na Dunaju na podlagi raznih prošenj doseči olajšanje. Toda vsi koraki so bili brezvspešni. Mogoča je oprostitev le v izjemnih slučajih, ako okr. glavarstvo toplo priporoči dotično prošnjo; sicer je vsak korak brez vspeha. Pri tej priliki še omenimo, cla so naši poslanci dobili tudi nekaj prošenj — brez podpisov.
(Iz 1'ostojine) 18. junija: Danes zjutraj ob 3. uri 23 minut smo čutili rahel potres s podzemeljskim bobnenjem.
(Iz Slavine) 18. junija: Danes zjutraj ob '/»4. uri smo imeli zopet znaten potres. Slišalo se je kakih 10 sekund trajajoče bobnenje od juga in potem je sledil jako močan sunek, ki nas je neprijetno zazibal; okna in vrata so škripala in pokala. Nekateri so čutili tudi sinoči okolu 9. ure bobnenje in lahneji sunek.
(Iz Peč) 17. junija: Slavno c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu nam je dovolilo štirikratno poštno zvezo na teden po selu na poštni urad Vače pri Litiji. Sel jel je hoditi 15. t. m. Prodaja znamk in poštni nabiralnik.
(Iz Št. Petra na Krasu,) 17. junija. [Že zopet tatvina.] Pretečeno noč prišel je patrolujoči orožnik slučajno v obližje dveh moških, nosečih dežnik in še nekaj druzega na rami. Ker se je orožniku zdelo to sumno, je pospešil korake; onadva videvši to sta breme odložila in ušla. Orožnik ju radi teme ni mogel spoznati ne prijeti, pač pa je shranil odloženo blago. V jutro se je zvedelo, da je to blago, nekaj hlačevine in robcev, ukradeno pol ure od tukaj v vasi Trnje iz prodajalne Fr. Avčina, kamor so tatovi prišli brez poškodbe vrat, toraj s ponarejenimi ključi. Pobrali so tudi ves drobiž, okrog 15 gld., kateri je pa bil priložen v vreče k omenjeni robi. Torej je bil ta poskus tatovom brez haska. Sploh se sodi, da so ti uzmo-viči tista družba, katera tukaj že več let umetno zatvore odpira in odnaša, kar ji pride prav, in se ji vkljub vsi marljivosti orožništva, ne pride na sled. Sicer imamo pa za ta kraj vse premalo orožniških moči.
(Koze) stavile se bodo letos sledeče dneve: Ponedeljek 20. junija dopoludne od 11. do 12. ure na domu gospoda dr. Defranceschijav Novem mestu; dopoludne ob 3. v Šmihelu. —
—	Torek dne 21. junija v Huperčvrhu zjutraj ob polu 8. uri; v Stopičah ob polu 10. uri; popoludne v Podgradu ob 2. uri, na Slatniku ob polu 5. uri. — Soboto dne 25. junija dopoludne ob 7. uri v Vavti vasi; ob polu 10. uri na Šicah, ob 11. uri na Toplicah. Popoludne ob 2. uri na Poljanah in ob 4, uri v Cermošnjicah. — Torek 5. julija v Velikem Kalu zjutraj ob polu 8. uri, v Mirnipeči ob 9. uri in v Prečini ob 11. uri do poldne. V Soteski ob 3. uri popoldne. — Soboto 9. julija ob 8. uri zjutraj v Brusnicah, ob 10. uri zjutraj v Gracarjevem turnu. Popoludne ob 1. uri v Beli Cerkvi, ob polu 4. uri pri g. Zor ko tu in ob polu 5. uri v Št. Petru. — Pregledovanje se bo vršilo v istih krajih in obistiuri teden pozneje.
(Iz Polhovega Gradca): Našej šolskej mladini se je izpolnila najsrčnejša želja: dobila je novo šolsko zastavo v proslavo 501etnice presvitlega vladarja. Slovesno blagoslovljenje se je vršilo na praznik sv. Rešnjega Telesa po veleč. g. župniku, ki je v poljudnem in krepkem govoru bodril in unemal šolsko mladino, naj se rada in zvesto zbira okoli nje. Dal Bog, da se uresničijo te besede! Da je pa bilo mogoče omisliti šoli novo zastavo, treba je bilo prositi, a ne brez vspeha! Obilno doneskov so nam darovale plemenite roke vrlih Pograjcev, domačinov in vnanjih. V imenu šolske mladine naj vsem velikodušnim darovalcem zadoni tisočkratni: »Hvala! Beg naj plača!« V blagem spominu bode vas, preblagi darovalci, ohranila šolska mladina naša. Novo šolsko zastavo je izdelala gospa Hofbauerjeva zares krasno in po nizki ceni. Vredna je ta tvrdka toplega priporočila.
—	Po hudih nalivih sije nam zopet toli zaželjeno solnce. — V noči med sredo in četrtkom so tudi pri nas nekateri čutili potres.	J. B.
(Iz Žirov) se nam piše: Vsak dan slabše in hujše za nas! Tako že 14 let prosimo za cesto, a stvar se ne gane. Istotako že mnogo let prosimo, naj bi se uredila voda, ki nam dela toliko škode. A vse brez vspeha. Slišimo obete in obljube, a pri teh ostane. V noči od 14. na 16. dan t. m. nam je voda zopet naredila mnogo škode. Nanesla je blata in peska na travnike. Kaj naj počnemo ? Ali naj s peskom in kamenjem krmimo svojo živino ? Kje naj dobimo denar za vedno rastoče davke in priklade ? Čujte vender naše prošnje, gospodje v Ljubljani!
(Iz Šoštanja) 16. jun. [Birma]. Dne 10. junija je došel naš premil. knezoškof dr. Mihael Napot-nik iz Maribora, da obišče posamezne fare šaleškega dekanata ter podeli našim birmancem zakrament sv. potrdbe. Dozdaj je bila birma v Šentjanžu, v Št. Ilju, na Ponikvi, v Šmartnu, v Skalah in danes v Šmihelu. Vreme je bilo doslej večinoma le deževno. To nam vsestransko kali ono vesulje, s katerim smo pričakovali našega prevzvi-šenega nadpastirja, kazi nam svečanosti, s katerimi smo hoteli svojemu preljubljenemu škofu pokazati svojo udanost in ljubezen Pa tudi stanovitni dež ni mogel zabraniti, da ne bi bili fantje postavili vitkih smrek, da ne bi bila dekleta spletla brezštevilnih kit in duhtečih šopkov; vedni dež ni mogel zabraniti, da ne bi bili mi razobesili lepih bander bodisi na visokih smrekah, bodisi na naših hišah. Bojimo se le za rahlo zdravje našega
preskrbnega pastirja, ki hoče jutri v Podšaleku altar posvetiti, potem pa še jutri cerkev Sv. Križa visoko nad Belimi vodami obiskati. Bog jim daj boljšega vremena!
(Ubogi Bartoleto!) V Piranu v Istri se je pripetil o tem času sledeči slučaj. Ker je navada, da se blagoslavljajo o binkoštih hiše, se je to izvršilo skoro povsodi brez vsake zapreke. Ko pa je prišel duhovnik v hišo necega Bartoleta, jo ta zaloputnil in zaklenil vrata duhovniku pred nosom in pri tem še grdo zmerjal duhovščino, zabavljal čez vero in klel, kar je božjega in cerkvenega. Možicelj pa ni morda kak mladenič dvajsetih let, ki ne ve, kaj dela, marveč Bartoleto jih ima že čez 70 na grbi in stoji že z jedno nogo v grobu. Stvar jo bila prijavljena na oblasti in ubogi Bartoleto je dobil— 14 dni zapora. Iz tega slučaja se vidi, kaki elementi — laške narodnosti žive v »italijanski« Istri in koliko je vredna tista blažena »avita eoltura«. Duhovnik pa niti ni bil Slovenec, marveč pristen Italijan.
(100.000 kron iu Štirikrat 25.000 kron) so glavni dobitki velike jubilejne razstavne loterije, ki se izplačajo v gotovini z odbitkom le 20 odstotkov. Opozarjamo svoje č. bralce na to, da se vrši prvo žrebanje nepreklicno dne 25. junija 1 8 9 8.
I>arovi.
Za »Katoliški dom«: Gospod župnik Franc Marešič 10 gld. — Pri dekanijski konferenci v Žužemberku, po gosp. častnem kanoniku in dekanu Mihaelu Tavčarju 80 gld.
Za »Pripravniški dom« (XIII. izkaz): č. gosp. Josip Vrankar, kapelan 10 K. — Preč. gosp. Anton Nemec, župnik 2 K. — Preč. gosp. Alojzij Bobek, župnik 4 K. — Preč. gosp. Miha Koželj, župnik 10 K. — Č. gosp. Josip Benkovič, prefekt 6 K. — Preč. gosp. Janez Hladnik, eks-pozit v Gočah, 9 K 60 vin. — Preč. gosp. Ignacij Okorn, župnik 2 K. — Preč. gospod Miha Trček, župnik 4 K 80 vin. — Preč. gosp. Andrej Zaman, župnik 8 K. — Č. gosp. Franc Juvan, kaplan 4 K. — Preč. gosp. Janez Bizjan, župnik
4	K. — Preč. gosp. Janez Sušnik, stolni korar 30 K. — Preč gosp. Fr. Kepec, župni upravitelj
5	K. — Preč. gosp. Miha Saje, župnik 2 K. — Preč. gosp. Janez Kunauer, župnik 6 K. — Dva mladinoljuba 12 K. — Preč. gosp. Matevž Preželj, zlatomašnik 8 K.
Bog plačaj stotero !
Telefonična in brzojavna poročila.
Krško, 20. junija. Bivši poslanec Josip Jerman se je v petek ponesrečil pri vožnji iz Toplic proti domu in je včeraj izdihnil svojo blago dušo.
Dunaj, 20. junija. Danes popoludne je bil ministerski svet, h kateremu je bil poklican tudi domobranski minister grof Wel-sersheimb, ki je bival na svojem ogerskem posestvu.
Gorioa, 20. junija. Včeraj so imeli socijalni demokratje tukaj dva shoda. Moralno je naša zmaga. Italijanski je govoril sobrat Knavs. Podgora je naša; večerni shod je bil razpuščen. Sobratje naši so bili nepopisno naudušeni, sodrugi pa pobiti. Komisarja sta bila z „dajmokrati".
Praga, 20. junija. Shod slovanskih časnikarjev je izvolil predsednikom I. Hribarja, prvim namestnikom Ghlinskega, drugim dr. Mazzuro. Na predlog dr. Hubačka, glavnega urednika „Hlas Naroda" je bila vsprejeta udanostna izjava presvetlemu cesarju. Nato so se vrstila poročila o slovaškem, hrvatskem in slovenskem časopisju. Vsprejeta je bila tudi resolucija na ministra za Galicijo vit. Jedrzejewicza: Zastopniki slovanskega časopisja, zbrani v Pragi, prosijo, naj bi na višjem mestu posredoval v dosego prostosti in jednakopravnosti slovanskega časopisja in narodov. Minister je takoj odgovoril.
Praga, 20. junija. Akademija znanostij v Peterburgu je povodom stoletnice Fr. Pa-lackega izrazila svoje čestitke z željo, da bi njegov duh probudil zapadne Slovane k zavednosti in zmagi v boju za pravično stvar. Župan iz Lvova je položil pred Palackega kip lovorov venec. Govorili so general Ko-
marov v ruskem jeziku, dr. Podlipny, dr. Kramar, Dula v imenu Slovakov, Hribar, Barvvinski, dr. Mazzura in drugi; posebno so pritrjevali dr. Riegru.
Levov, 20. junija. Tekom včerajšnjega dne se niso nikjer pojavljali nemiri. Namestnik grof Pininski se je vrnil v Levov.
Cetinje, 20. junija. Jz poročila črnogorske vlado je razvidno, da se jo v soboto bil vroč boj mej Črnogorci in mohamedovci, kateri so se morali umakniti nazaj do turških baterij. Padlo je na obeh straneh večje število mož.
Vojska mej Španijo in Ameriko.
Po mnogovrstnih in večkratnih poročilih, v katerih se je naglašalo, da je odplul drugi del španjskega brodovja pod poveljstvom admirala Camare iz Kadiksa proti Kubi eventuvelno proti Filipinam, se sedaj konečno vendar oficijolno in precizno poroča, da je admiral Camara dne 15. t. m. odplul na široko morje. Spremljal ga je minister za mornarico Aunon sam ter mu še le daleč od doma izročil poslednja tajna navodila. Minister se je drugi dan zvečer vrnil v Kadiks in odpotoval nato v Kartageno.
Admiral Camara toraj žo ve, kam mu jo iti. Ako je njegov konečni cilj Santiago de Cuba, dospe tje v času od 24. junija do 1. julija, toraj se vozi 9 do 15 dnij ali okroglo 3500 morskih milj, ako pa je namenjen v Manilo, prišel bo tje 14. julija, najdalje pa do 1. avgusta. Porabil bo toraj za to pot 28 do 40 dnij ali okroglo 10.000 morskih milj.
Ako je ameriška »armada« pod poveljstvom generala Shafterja res odpotovala iz Tampe 14. t. m., mora na vsak način v teku današnjega dne dospeti do zaliva Santiago. Amerikanci imajo toraj časa le samo teden dnij, da izvrže vse, kar morajo izvršiti pred dohodom Camare, namreč polastiti se mesta Santiago in premagati ondotno brodovje, ker po dohodu drugega dela španjBkega brodovja bi bil sedanji pouku« precej drzen. Čas za to akcijo jo toraj primeroma zelo kratek.
Jako značilno jo, da v Madridu zopet nagla-šajo, da se admiral Cervera s svojim brodovjem še vedno nahaja v zalivu Santiago, in se dostavlja, da je preskrbljen s živežem in vojnimi potrebščinami do jeseni. Kaj, ko bi vendar res ne bil v zalivu in bi s Camaro nameravala izvesti kak drug načrt.
Z bojišča pri Santiago in Guantanamo se poroča le to, da so Amerikanci parkrat zopet bom-bardovali španjske utrdbe in oddali baje nad 1000 strelov. Sami poročajo, da so provzročili Španjcem neizmerno škodo, razbili jim malone vse utrdbe ter usmrtili več španjskih vojakov. Seveda polovica ni resnična. O izgubah, ki so jih njim provzročile španske baterije, pa ne marajo ziniti nobene besede. — Zlasti ne poročajo prav nič o tem, da so jim provzročili Španjci veliko škodo na neki oklopnici, s katere krova so pometale kroglje vse moštvo ter poškodovalo dimnik in ostalo ladijo. Maršal Iilanco brzojavlja obširno poročilo o tej bitki dne 16. t. m. in pravi, da sta padla le dva vojaka, 18 pa je ranjenih. Škoda na utrdbah Socapa in Morro jo bila neznatna in je že popravljena. Veliko večjo škodo pa imajo Amerikanci, ker je padlo nebroj krogelj na njihove ladije.
Iz Manile ni došlo v zadnjem času nobeno avtentično poročilo, govori se le o položaju španjskih čet, ki je baje sedaj zelo ugoden. Nahajajo se namreč na nekakem podolgastem otoku, ki ga tvori na severu reka Passig, na zahodu manilski zaliv, na jugu reka Zapote in na vzhodu veliko jezero Laguma de Bay. Mesto Manila leži v sredi mej obema rekama ob morju. Na tej celini so zavarovane španjske čete na vse štiri strani, posebno pred vstaši.
Madrid, 20. junija. V parlamentarnih krogih se širi vest o kapitulaciji Manile ter se trdi. da je general Augusti odložil vrhovno poveljništvo. Vlada v tem oziru še ni prejela nobenih poročil. Ministerski predsednik Sagasta ter oficijozni listi pa izjavljajo, da je ta vest popolno neosnovana.
Madrid, 20. junija. Minister za mornarico ne da nikakega odgovora na vprašanja
glede konečnega cilja brodovja admirala Ca-mare.
Pariz, 20. junija. Iz New-Yorka se poroča, da se španjsko brodovje pod poveljništvom admirala Carnare bliža ameriškemu obrežju in da Španjci vstrajajo do zadnjega v boju.
Havana, 20. junija. Ameriško brodovje pred Havano je še vedno neaktivno. — Štirinajst profesorjev na vseučilišču v Havani je bilo odpuščenih, ker so iz strahu pred vojsko pobegnili.
(Tmrll s«:
18. junija. Marijana Herblau, gostija 75, Ribje ulice 7 ostarelost.
V bolnišnici:
15. junija. Jera Oblak, postrežnica, 65 let, spridenje jeter.	. .
10. junija. Ivan Wulc, delavec, 50 let, pleuritis exudat.
Tržne cene v Ljubljani
dne 18. junija.
—---	gl.lkr.			gl-	krJ
Pšenica, m. st. . . 1	13l	_	Špeh povojen, kgr. .	—	72
j Ret, „ . • •	9,	50	Surovo maslo, „ .	—	80.
Ječmen, „ . . .	8	50	Jajce, jedno . . .	—	2
i Oves, „ . . .	8	50	Mleko, liter . . .	—	10'
Ajda, „ . . .	10	—	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso. „ . . .	8	50	Telečje	—	58
Koruza, „ . . .	6! 80		Svinjsko „ „ .	—	70
Krompir, „ . .	4	50	Koštrunovo „ „ .	—	38
' Leča, hktl. . .	13	_	Piščanec ....	—	40
Grah, „ . . .	12	_	Golob.....	—	18
• Fižol, ....	12	_	Seno, 100 kgr. . .	1	60
Maslo, kgr. . .		90	Slama, 100 „ . .	1	50
Mast, n . •	—	72	Drva trda, 4 kub. m.	6	40
Špeh svež, „ . .	—	G6	„ mehka, 4 „ „	4	40, 1
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306"2 m.
b Č&8 opa-a ; zevanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celzij«	Vetrovi	Nebo	S * * ■Saj „« »» ► >
i 8 9 zvečer	737-6	~ 14'2~	sl. jvzh.	jasno	
1Q| 7. zjutraj 2 popol.	737 9 735 2	106 23 5	brezv. p. m. jzah.	jasno del. oblač.	00
19, 9. zvečer	734-5	17-3	sr. ivzh.	oblačno	
9nl 7. zjutraj | 734 1 | 15-4 I sr. svzh. jdel. oblač.i 00 | 2. popol. j 733 6 | 22-4 | sr. vzsvz. | oblačno | Srednja temperatura Doliole 14 9°, /.a 3-2° pod normalom. Srednja temperatura nedelje 17-1°, za l l" pod normalom.					
428 1-1
Pretužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo našo preljubljeno in skrbno mater, gospo
Marjeto Galle
zasebnioo
dne 20. junija 1898 ob 1 uri po noči po dolgi in mučni bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, v 73. letu v boljše življenje poklicali.
Pogreb predrage rajnce bode v torek, dne 21. junija t. 1.. ob \'s7. uri popoludne iz hiše žalosti. Prečne ulice št. 4. na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v mnogih cerkvah.
Drago rajnco priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dnč 20. junija 1898.
Jožef, Franc, sinova. — Marija, Koza Janda roj. Galle, hčeri.
Brez posehne objave.
o c
a
oo
CO
CO
o
s ~
Raba tega v zamašek vžganega znamenja in rudeče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
Maltonija GiessUnlJler kisla vofla.
1-26
V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
VABILO
na
izvanredni občni zbor
»Hranilnice in posojilnice na Blokah,
registrovane zadrugo z neomejeno zavezo",
ki se bode vršil
dnč 10. julija 1898 ob '/„4. uri popoldne
v posojitničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Sprememba pravil.
2.	Volitev načelstva.
3.	Razni nasveti.
4-27 1-1	Načel stvo.
•€3€3-0-Q-Q€3"Q-<|
Stanarinske knjižice
za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po IS kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. Tiskarni v Ljubljani. •£3fT€H3£JQ€3»
Koverte s flrino
vizitnice in trgovske račune
priporoča
Eatol. tiskarna
v Ljubljani.
»K Podpisani priporoča prečastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo ^
| zalogo pristnih vin, *
Nj^ hrvaških, dolenjskih in istrijanskih, po primernih cenah. ^ in	Za pristnost blaga sc jamči.	426 4-1
MilDIJ JMiLIr, Selo na Rreznici, pošta Žirovnica, Gorenjsko.
v soboto!
315 2
887 10
Le 50 kr. za 4 Žrebanja. I Žr,bl1''"
Glavni dobitek
kron ln 4Krat 25.000
1M
v denarjih po odbitku 20"

'H6JI
v] I. žrebanje: 25. junija 1898. HM 11 žrebanje: 6. avgusta 1898.
III. žrebanje : 15. septembra 1898. a «50 ltr.	IV. žrebanje: 22 oktobra 1898.
priporoča «*"- CJ. Maa^eir, menjalnica v Ljubljani.
35a spomlad in s/avBeno do Bo!
Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš.
Orala, brane, lopate, motike, krampe, vile,
vsakovrstne žage in pile, lonci (železoliti in plošče-vinasti), nagrobni križi, različna mizarska, tesarska, kovaika, ključa-nlčarska in usnjarska orodja.
Štedilniki, peči. kovano in valano železo, vsako vr stn o kuhinjsko orodje, kovanja za okna, vrata ln cele hiše. Železniške šine za oboke, oement, štorje za strope.
Zaradi opustitve trgovine
oblastno dovoljena
popolna razprodaja
vsakovrstne Zeleznine po tovarniških cenah.
Najlepša prilika g. trgovcem in sl. konsumnim društvom si vsakovrstno železnino najceneje naročiti.	293 60
And. Druškovič
Mestni trg št. 9./10.
Dratence in drat, vsakovrstne tehtnioe, plo-ščevina vsakovrstna, kakor: meslngasta, pokfa-nasta, bakrena, clnka-sta in pocinkana, bela in črna. Trombe za vodo in gnojnico. Svetilke in kovanja za kočije. Vsakovrstne ključalnice, me-singaste kljuke, pante in zapahe. Ledene omare in pipe za pivo. Kroglje in keglje za kegljanje itd. itd. itd.
D u n a i 8 k a borza.
Dne 20. junija.
Skupni državni dolg v notah.....101	gld. 55 kr.
Skupni državni dolg v srebru.....101	„	40 „
Avstrijska zlata renta 4°/0......121	„	35 ,
Avstrijska kronska renta 4'/„, 200 Kron .	101	„	15 „
Ogerska zlata renta 4°/0.......121	„	20 „
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	98	„	90 „
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	912	„	— „
Kreditne delnice, 160 gld..............360	„	25 „
London vista...........119	„	90 „
Nemški drž.bankovci za lOOm. nem. drž.velj.	58	„	82'2 ,
20 mark............11	„	74 „
20 frankov (napoleondor)............9	n	63l/,„
Italijanski bankovci........44	„	30 „
C. kr. cekini......................5	„	63 „
Dne 18. junija.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . »	» južne železnice 3°/0 .
>	» južne železnice 6°/0 .
»	» dolenjskih železnic 4°/0
164 gld.	—
160 „	75
193 „	—
99 „	10
140 „	—
128 „	75
110 „	—
112 „	50
99 „	—
98 „	60
221 „	—
180 „	70
126 „	85
99 „	50
kr.
Kreditne srečke, 100 gld.......201 gld.	25	kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	170	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	„	—	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......27	„	--	„
Salmove srečke, 40 gld........85	„	—	„
St. Genois srečke, 40 gld.......79	„	50	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	„	—	„
Ljubljanske srečke.........22	,	—	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.. .	157	„	25	„
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v.	3505	„	-	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . .	436	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	77	„	—	„
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	110	„	50	„
Montanska družba avstr. plan.....161	„	75	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	175	„	—	„
Papirnih rubljev 100 ................126	„	32	„
Naknp in prodaja tja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - - Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 ERC1I R"
I., VUollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
&£"-PoJasnlla~&Q, v vseh gospodarskih in finančnih stvarel
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti SjT naloženih Klav«ic. "E8