GLAS LETO XXIII. ŠT. 36 (1098) / TRST, GORICA ČETRTEK, 4. OKTOBRA 2018 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik Jurij Paljk Današnja politika in mi akšna politika neki”! je vzklik večine lju- di starejše generacije ob tem naslovu, mladi pa pisanja pod tem naslovom niti brali ne bodo. Predstavnik za medije italijan- skega premiera Conteja je te dni v središču po- zornosti, ker je takoj po tragediji, ko se je zrušil most v Genovi, umrlo je 43 ljudi, na telefonske klice kolegov, ki so hoteli izvedeti za ukrepe predsednika vlade, odgovarjal, naj ga pustijo pri miru, ker je njemu zaradi tragedije v Genovi že itak odpadel praznik za Veliki šmaren. Danes se Rocco Casalino, ki zasluži več javnega denar- ja od premiera samega, izgovarja, da je bil utru- jen. Znan je po tem, da je pripadnik Gibanja 5 zvezd in je pred leti tekmoval v Velikem bratu. Boste rekli, da je lahko streljati na te, ki prihajajo iz televizijskih oddaj, še lažje na sedanjega pre- miera, ki mora pred vsakim nastopom vprašati za mnenje enkrat podpredsednika Di Maia, dru- gič podpredsednika Salvinija, da se mu ne zgo- di, da mora to početi pred mikrofonom v jav- nosti, ko mu eden od dveh gladko reče ne. “Eno samo čvekanje jih je, en sam čivk jih je, en sam krik in kričanje vsevprek”, je pred krat- kim potožil kolega, ki je bil vajen političnih spopadov v času, ko sta imeli italijanski največji stranki še politično šolo, vsaka različno, a obe sta imeli politično šolo. To, da se danes tudi italijanski politiki vsevprek “pogovarjajo” s “čivki”, se pravi po Tweeterju, družbenem omrežju, ki ga uporabljajo predv- sem politiki in mi časnikarji, ki zmotno nava- jamo vsako neumnost, ki jo tja odlagajo da- našnji politiki, je noro. In vendar so tu. Današnji politiki namreč. Ti, ki vladajo, ti, ki preprosto povedo, da se bodo zadolžili pač več, kot predpisuje Evropska unija, ker se na “Evropsko unijo” požvižgajo, ti, ki ne obvladajo niti italijanske slovnice in ne prepro- ste matematike naših starih mam, ki so vedno govorile, da se ne sme delati večjega koraka od tistega, ki ga sami zmoremo, ki so nas od nekdaj učile, da se lahko porabi vedno manj, kot se za- služi, če se hoče kaj prihraniti za hude čase. Pri vojakih so me v resni vojski naučili, da se na smrtno ranjenega, umirajočega ne sme strel- jati, zato o Demokratski stranki ne napišem ničesar. Bom pa vseeno zapisal, da sem vesel, ker ima- mo v senatu v Rimu resno, pridno in delavno, marljivo Tatjano Rojc, ki skrbi, da še kdo ve, da smo, in skuša pomagati, kolikor zmore. Boste rekli, da je to malo. Ne. To je v sedanjih razme- rah veliko. “K foto dd Nova pesniška zbirka Kot sonca zlat zaton ri Goriški Mohorjevi družbi je te dni izšla pesniška zbirka p. Vladimirja Kosa, ki s svojimi pesmimi že vrsto let bogati tako Koledar GMD kot tudi praznične številke Novega glasa. Zbirki je odlično spremno besedo napisala dr. Maja Melinc Mlekuž, sodobno jo je oblikovala Jasna Košuta. Pesniška zbirka je izšla v sodelovanju z Župnijskim zavodom Ljubljana Dravlje. / na str. 9 P www.noviglas.eu Izvrstni in množični Okusi! Trst / DSI Poklon pesnici Ireni Žerjal a ponedelj ko - vem tradicio - nalnem večeru v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu se je več pesnikov, literarnih kritikov in sopotnikov pesnice Irene Žerjal s toplimi besedami poklonilo pokončni in samosvoji ženski, ki je vse življenje ostala zavezana svobodi, tako v svojem pesniškem delu kot v življenju. / na str. 10 N Srečanje pod lipami Misijonarka Andreja Godnič okviru social- nega tedna, ki ima letos naslov Solidarnost več kot dobro- delnost, je bila gostja srečanja pod lipami mi- sijonarka s. An- dreja Godnič iz Komna na Kra- su. Z njo se je pogovarjala dr. Martina Valen- tinčič. Sestra je spregovorila o svojem delu. / na str. 6 V Svet okrog nas4. oktobra 20182 Povejmo na glas Naša skupnost v premikih časa V premislek Zamolčana organizacija TIGR temu, kar je bilo napisano 6. septembra 2018 v Novem glasu o organizaciji TIGR, bi rad dodal nekaj besed. Dr. Vuk pravi, da ne more reči, da je bila organizacija TIGR (v nekdanji Jugoslaviji) zamolčana, res pa je, še pravi, da so bili njeni voditelji do neke mere marginalizirani (potisnjeni na rob - pripomba A. K.). Vedeti moramo, da organizacija TIGR ni bila nikoli zamolčana, ampak zamolčevana ali odrivana v času nekdanje Jugoslavije. Pri vsaki diplomski nalogi, enako doktorski disertaciji, se vedno dobi kaj, kar se lahko spodbija in tudi ovrže. Velikokrat je to odvisno od osebe, ki pozna obravnavano področje. O TIGR-u v času nekdanje Jugoslavije se vsaj v šolah ni govorilo, čeprav priznam, da je tu pa tam tudi kakšen profesor zgodovine to organizacijo omenil, ampak bolj mimogrede. Tisti pa, ki smo živeli v okolju, v katerem so bili še živeči tigrovci, pa smo se z njimi ne samo srečevali, ampak tudi, vsaj kdaj pa kdaj, z njimi kaj rekli o TIGRU samem. Priznam, da o tem niso radi govorili, so pa vsaj zame ostajali velika uganka, saj se je iz njihovih pogovorov izvedelo marsikaj, kar je bilo vsaj meni za tisti čas nerazumljivo, čeprav je K bilo tudi mogoče.Spominjam se neke oddaje naljubljanski televiziji, v kateri je Stane Dolanc rekel dobesedno: “Ne, ne, s temi (mislil je na tigrovce) pa nismo imeli radi stikov, ker so bili nezanesljivi”! Verjetno je mislil na to, ker so znali vsaj kakšen tuj jezik in so s tujci lažje kontaktirali kot on in njemu podobni! Vesel pa sem bil, ko je ga. dr. Tatjana Rejec izjavila, da so bili vsi tigrovci člani Zveze komunistov razen Alberta Rejca. (Zakaj o tem ne bi razpravljali?) Verjetno so prav zato vsaj nekateri tigrovci v nekdanji Jugoslaviji uživali tudi določene privilegije. Priznati pa jim je treba, da so bili domoljubi in da so slovenstvu tudi oni dali svoj delež. Kot člani Zveze komunistov pa so žal v določenem okolju naredili veliko škode na verskem področju, še zlasti v Baški grapi in na Cerkljanskem, ko so širili literaturo s protiversko propagando, ki so jo “tovorili” iz tedanje kraljevine Jugoslavije. Iz njihovega obnašanja pa se je videlo, da so tedaj dobivali tudi denarno pomoč – ni treba ugibati od koga! Med to propagandno literaturo pa je bila tudi takšna, ki so jo izdajali framasoni. Naj to utemeljim: v teh publikacijah je bila uporabljena beseda far. Na ozemlju Baške grape in na Cerkljanskem te besede prej niso poznali. Če je kdo hotel o duhovniku govoriti kaj slabega, je besedo župnik izrazil trdo, ni pa uporabil besede far, ker mu ni bila znana. Prav zato je danes sporno, če bi duhovniki sodelovali na prireditvah, enako škof, kjer je v ospredju TIGR. Tu bi pripomnil, da je normalno, da duhovniki, kot drugi državljani, povemo svoje mnenje javno, zastarelo mišljenje pa je, da ne smemo “piskati” v smeri družbenih zadev, saj smo vendar tudi mi državljani in nas urejanje države zadeva prav tako kot vse druge. To je bila od partije vsiljena miselnost, enako kot učiti ljudi, da je politika samo za izbrance, seveda njihove ljudi. Ob koncu pa še to: lani (2017) jeseni me je neki naš zgodovinar, ki živi v tujini, prosil, naj mu napišem vse, kar vem o TIGR-u in framasonih, ker je o tem zapazil neko sled. Če bo kaj izbrskal, bomo lahko prišli še do kakšnih novih spoznanj, o TIGR-u seveda. Ambrož Kodelja V nedeljo, 7. oktobra 2018, ob 17. uri Mozartov Requiem v opernem gledališču Verdi v Trstu ulturni center Lojze Bra- tuž in Slovenska filhar- monija bosta skupaj pre- stopila prag opernega gledališča Verdi v Trstu v nedeljo, 7. okto- bra, ob 17.00, ko bo na sporedu enkratno glasbeno doživetje. Go- riški center je organizator kon- certnega dogodka v okviru pro- jekta Spomini / Memorie 1918- 2018, ki je nastal z deželnimi sredstvi ob 100-letnici prve sve- tovne vojne, najstarejša sloven- ska glasbena ustanova pa je po- skrbela za vrhunske izvajalce. V sozvočju s spominsko vrednostjo projekta bo na sporedu Mozartov Rekviem, legendarna mojstrovi- K na, ki je ostala nedokončana za-radi prerane smrti genialnegaumetnika leta 1791. Zbor in orkester Slovenske filhar- monije bo vodil dirigent Simon Krečič, ki je eden najbolj uvelja- vljenih slovenskih dirigentov mlajše generacije. Kot pianist je bil zadnji diplomant Acija Ber- tonclja, dirigiranje je študiral v Švici pod mentorstvom Domini- qua Roggena, v Ljubljani pa v ra- zredu Milivoja Šurbka. Uveljavlja se v mednarodnem merilu in je že dirigiral tudi v opernem gle- dališču v Trstu, ko je decembra 2016 vodil božični koncert. Med njegovimi novejšimi angažmaji je vredno omembe dirigiranje prve postavitve Wagnerjeve ope- re Das Rheingold v Mariboru. V nedeljo bo njegova izvedba Mo- zartovega Rekviema zaživela z zborom in orkestrom Slovenske filharmonije. Solisti bodo sopra- nistka Mojca Bitenc, mezzosopranistka Jadranka Juras, prvak ljubljanske Opere Branko Ro- binšak in basist Pe- ter Martinčič. Proda- ja vstopnic poteka pri blagajni gleda- lišča Verdi v Trstu. Slovenska filharmo- nija bo v sklopu pro- jekta Spomini / Me- morie gostovala tudi v Čedadu, kjer bosta zbor in orkester Slo- venske filharmonije 23. oktobra nastopi- la v cerkvi svetega Frančiška. Tu bosta izvedla izvir- ni dogodek ob 100-letnici vojne z vokalnimi in vokalno-instru- mentalnimi skladbami sloven- skih skladateljev, ki so nastale za to priložnost. Zbor, trobilni in tolkalni ansambel Slovenske fil- harmonije bo vodil Gregor Klančič. Dogodek je nastal v so- delovanju z Društvom sloven- skih skladateljev. SSk / Niz sestankov z deželnim odborom Uvodno srečanje s predsednikom Fedrigo lovensko zastopstvo, volilni zakon in reforma deželnega zakona 26/2014 o krajevnih upravah so bile glavne teme, ki jih je delegacija stranke Slovenska skupnost obravnavala na sestanku z deželnim predsednikom Massimilianom Fedrigo. Srečanje je bilo uvodnega značaja, saj se vodstvo SSk namerava v prihodnjih tednih srečati tudi z ostalimi deželnimi odborniki, da bi podrobneje obravnavali tiste S tematike, ki so vezane nazaščitno zakonodajo, naupravljanje območja 32. občin, vključenih v izvajanje zaščitnega zakona 38/2001, na stanje slovenskega šolstva ter na čezmejno sodelovanje. Deželni tajnik stranke Igor Gabrovec, s katerim so bili še deželni predsednik Peter Močnik ter oba pokrajinska tajnika, Marko Pisani za Tržaško in Julijan Čavdek za Goriško, je najprej izpostavil vprašanje zastopanosti. / str. 15 b vseh dogajanjih, ki obeležujejo naš čas in so vsa po vrsti močna in večino- ma kar sunkovita, nas misel hote ali nehote spomni, naj pogledamo, kako je z na- mi, z našo skupnostjo, uradno rečeno, s slo- vensko narodno skupnostjo v Italiji - kako mi plovemo sredi razburkanih valov, kakšni so naši odgovori na največje sedanje izzive, kako nanje odgovarjamo in jih rešujemo. In kaj hi- tro ugotovimo, da smo v veliki meri izvzeti iz najtežjih preizkušenj, da smo nekakšen miren in skorajda zatišen otok na oceanu, ki ni miren in napoveduje še več tega nemira. Seveda ob tem nikakor ne bi bilo prav podcenjevati naših naporov v prizadevanju za našo boljšo prihod- nost, a vendar, v lepem pomenu besede so nam ostrine, ki udarjajo v večje prostore, ne- kako prihranjene in bi potemtakem smeli reči, da smo najhujšega obvarovani. Res, da nismo do kraja trdno povezana skupnost, a to nam ne preprečuje, da ne bi bili uspešni na številnih področjih. Na ravni civilne družbe premoremo zares dobro medsebojno sodelovanje, zelo raz- vejeno in nadvse uspešno je naše kulturno de- lovanje, pri katerem nadaljujemo našo naro- dovo tradicijo, v kateri je imela kultura vedno izjemno pomemben delež pri ohranjevanju in utrjevanju narodne zavesti. Dalje smo vse bolj vključeni v življenje večinskega naroda in so tozadevni rezultati vse vidnejši in obetavnejši, kar je gotovo več kot koristna naložba. In ne nazadnje se trudimo, da bi bila naša poveza- nost z matično domovino razvojno kar najbol- je zastavljena in bi bile nekdanje meje zares odstranjene in bi še hitreje ustvarjali skupen kulturni prostor ter ga plemenitili. Toda ta po- doba nas samih oziroma naše narodne skup- nosti utegne biti preveč idilična, saj se je poka- zalo, da je nov čas s svojimi valovi vendarle butnil v naš prostor in ga na svoj način vzne- miril. Otipljiva posledica teh vzgibov od zunaj, ki nas hočeš nočeš spreminjajo v državljane sveta in v tem smislu pritiskajo tudi na vse večinske narode, so bile letošnje politične vo- litve, lani pa občinske izbire na Goriškem. Kan- didati naše skupnosti so presenetljivo in pre- lomno nastopili tudi izven do zdaj čvrstega bi- polarizma med stranko Slovenska skupnost in Demokratsko stranko, čemur so vsaj deloma sledili naši volivci. Drobitev pa je dosegla svoj vrhunec na letošnjih političnih volitvah, na katerih je nemalo naših ljudi celo podprlo Gi- banje petih zvezd oziroma Ligo. Pri tem v no- benem primeru ni mogoče trditi, da se ni nič zgodilo, saj se je naša skupnost dodobra razra- hljala ter opustila stare vzorce. Čez noč je naš dolgoletni utečeni program postal nezadosten, ker očitno vsebuje premalo notranjega veziva med nami, stopnja dosedanje povezanosti pa je slej ko prej prešibka. Kaj bomo torej kot na- rodna skupnost v prihodnje storili? Kako bi to narodno skupnost dodatno utrdili in s tem po- novno strnili svoje vrste? Vsekakor odgovor ni in ne more biti enostaven, bilo bi pa koristno, ko bi ga pričeli iskati in tudi uspeli najti. Janez Povše O Poziv SSO Podprimo peticijo v podporo dr. Tadeja Strehovca! poštovani, Svet slovenskih organi- zacij podpira peticijo za svobodo izražanja duhovnika dr. Tadeja Strehovca, katere pobudnik je Koordinacija “Mi ne sodimo, mi pomagamo”! Svet slovenskih organizacij meni, da je neprimerno, da se dr. Strehovcu grozi z dvema letoma zapora, ker se pogum- no zavzema za človekove pra- vice vseh ljudi, tudi nerojenih otrok. V tem smislu poziva: 1. Za takojšnjo ustavitev pro- tiustavnega in krivičnega sod- nega procesa proti dr. Tadeju Strehovcu, ki ga hoče Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zapreti za dve leti za- radi njegovega zavzemanja za S pravice vseh ljudi, tudi nero-jenih otrok.2. Za pravico kristjanov, da smejo javno moliti po svojih namenih (tudi za nerojene otroke) in izražati stališča v skladu s svojo vero, vrednota- mi in prepričanjem. 3. Proti preganjanju, diskrimi- niranju, žaljenju in šikaniran- ju kristjanov v Sloveniji in po svetu samo zato, ker želijo živeti in delovati v skladu s svojo vero. 4. Država ima dolžnost, da zaščiti nerojene in rojene otroke pred vsemi oblikami nasilja. 5. Državljanke in državljani imamo pravico svobodno po- vedati svoje mnenje ter se zav- zemati za svoje vrednote brez strahu, da bomo preganjani! Ne dovolimo, da nam sodstvo na sodnem procesu proti dr. Tadeju Strehovcu protiustav- no odvzame svobodo izražan- ja. Peticijo lahko dobite na splet- ni strani http: //24kul. si/pod- pisite-peticijo-v-podporo-dr- tadeju-strehovcu, od koder jo lahko natisnete, podpišete in ponudite v podpis svojim bližnjim tudi v papirnati obli- ki ter pošljete na naslov: Ko- ordinacija “Mi ne sodimo, mi pomagamo”! v podporo dr. Tadeju Strehovcu, Tržaška 85, 1000 Ljubljana. Svet slovenskih organizacij Predsednik Walter Bandelj Aktualno 4. oktobra 2018 3 15. poulična agroživilska prireditev Naj živijo Okusi! GORICA ov rekord za Okuse ob meji, “največjo enoga- stronomsko prireditev v Severni Italiji”, ki je po goriških ulicah potekala med 27. in 30. sep- tembrom: tokrat naj bi jo obiskalo 850 tisoč ljudi. To je glavni poda- tek, s katerim se ponaša občinska uprava župana Rodolfa Ziberne, ki rad poudarja, da je tokrat 350 stoj- nic predstavljalo 50 narodov s pe- tih svetovnih celin. Na Gorico je z vlaki, avtobusi, avti in motorji na- valilo morje ljudi od vsepovsod, tudi iz tujine. O hektolitrih piva in drugih pijač ter tonah najra- zličnejše hrane (od pleskavic prek kengurujevih zrezkov in najra- zličnejših vrst mesa pa do indij- skih in azijskih zelenjavic ter madžarskih kurtošev itd. itd.) ne bi pisali, saj je številk preveč, pro- stora v časniku pa premalo. Ome- nimo le, da sta bila posebna gosta uradnega začetka poulične prire- ditve na Trgu sv. Antona v četrtek ob 17. uri vrhunska kuharska moj- strica Cristina Bowerman in znani “kralj čokolade” Ernst Knam. Zi- berna je pred številnimi predstav- niki oblasti z italijanske in sloven- ske strani poudaril, da je Gorica spet to, kar je vedno bila, kraj, kjer se srečujejo različni narodi in kul- ture. Ob 19. uri je v ulici Crispi sle- dilo odprtje Slovenske vasi Zveze slovenske katoliške prosvete; šte- vilne zbrane so nagovorili pred- sednica ZSKP Franca Padovan, župan Ziberna, novogoriški župan Matej Arčon in deželni svetnik Igor Gabrovec. Pod vodstvom prof. Tomaža Škamperleta je na- stopil pihalni orkester SCGV Emil Komel. Ko so zadnji dan zvečer že spravlja- li šotore in stojnice, smo obiskali N naše slovenske kulturne delavce inprostovoljce na ulici Crispi ter jihvprašali, kako ocenjujejo letošnjo izkušnjo. Društvo Vrh Sv. Mihaela je bilo na sejmu prisotno s svojo rožo v gumbnici, s članicami De- kliške vokalne skupine Bodeča Neža. Predsednica društva Karen Ulian nam je povedala, da so letos ponujale domač, biološki mlečni sladoled iz Devina z različnimi do- mačimi prelivi, proizvodi krajev- nih proizvajalcev. Imeli so slado- led z ekstradeviškim olivnim ol- jem z ingverjem Miloša Čotarja, s teranovim likerjem doberdobske- ga agriturizma Pri Cirili, z bezgo- vim sirupom vrhovske kmetije Sa- re Devetak, pa tudi z nutello in lešniki. “Vreme je bilo lepo in to- plo, zato so ljudje radi segali po sla- doledu”. Za drugo leto že imajo nove ideje za nove prelive. Rade imajo spremembe: “Nekaj let smo ponujale sadne mehurčke, letos smo se odločile za sladoled in je šlo dobro, predvsem za otroke. Po- mislile bomo, če lahko zanje na- redimo še kaj drugega”. Stojnica je bila res lepo in živahno okrašena: “Živobarvne lepake v stilu pop-art smo si zamislile same, tiskali so jih pri Budinu. Ljudje, ki so hodili mimo, so gledali in se ustavljali. Je funkcioniralo”! Pri točilnem pultu so se pevke vrstile. “Preživele smo nekaj časa skupaj tako, da to niso bile ne vaje ne koncerti: za nas je to bilo nekaj po- polnoma drugačnega”. Vse so bile enako oblečene, izmislile pa so si še to: “Ker smo hotele privabiti predvsem mlade, smo izdelale ne- kak okvir za slike na družbenem omrežju Instagram: ljudje so se sli- kali in slike objavljali. Kdor je do večera prejel največ všečkov, je dan kasneje brezplačno dobil slado- led”. Predsednik Mešanega pevskega zbora Lojze Bratuž iz Gorice, Mar- ko Terčič: “Zadovoljni smo z obi- skom, zadovoljni z našo ponudbo in prodajo. Ponujali smo joto in surov pršut. Ljudje nas iščejo zara- di jote, vsi sprašujejo po njej, saj je zelo okusna. Posebno dobro je šlo s pršutom, narezali smo jih kar se- dem. Obisk je bil perfekten”! Pri točilnem pultu je bilo le nekaj čla- nov zbora, “zraven smo vedno isti, to je malce naša hiba. Smo stalna ‘klapa’, skupina teh, ki smo dejav- ni. Lepo bi bilo, ko bi prišel zraven še kdo”. Očitno so v zboru osebe, ki rade pojejo, toda ne čutijo močne pripadnosti temu prostoru in naši skupnosti v Italiji. “V bistvu pa je bila izkušnja pozitivna”. Se boste vrnili? “Bomo pomislili... Možno, da ja”, se je zasmejal Mar- ko. Tudi Cristian Lavrenčič, predsed- nik društva Hrast iz Doberdoba, je ocenil letošnjo izkušnjo kot “zelo pozitivno”. Imeli so od 1.500 do 2.000 obiskovalcev. Na splošno je bilo več obiskovalcev kot lani, “vtis pa sem imel, da so se mor- da manj ustavljali. Veliko jih je samo opazovalo in hodilo mi- mo”. V primerjavi z lanskim le- tos so letos imeli stalno lepo vreme, ki veliko pomeni. Spekli so nad okrog 1.400 palačink, t. j. 700 porcij; na razpolago so bi- le marmeladne, čokoladne in tudi orehove. Odlično so se odrezali jabolčni štrudli, ki jih je spekla gospa Cirila iz Dober- doba: “kmalu smo jih končali”. Ponujali so še teranov liker, “ki ga proizvajajo na kmečkem tu- rizmu Pri Cirili”, in kavo. Likerja je šlo “veliko litrov”. Pri 'šanku' je sodelovalo kar veliko članov, “ustvarilo se je lepo prijateljsko vzdušje. Te izkušnje povezujejo! Lahko smo računali na lepo sku- pino oseb, ki so vedno pomagale”. Je dela dosti? “Izziv traja dober te- den, še prej je veliko priprav, veliko sestankov”. Vsekakor ste bili zado- voljni? “Da, zelo zadovoljni. Skoraj gotovo se bomo vrnili, morda še z obogateno ponudbo”. O krepki prisotnosti Števerjancev smo se tokrat pogovorili s predsed- nikom društva F. B. Sedej Filipom Hledetom. Veliko stojnico so nam- reč upravljali člani društva in Vi- noteke Števerjanski griči, saj so ene in iste osebe prisotne v obeh. Vi- noteka je ponujala vino, društvo pa obložene kruhke s pršutom in pohanega divjega prašiča. “Na Okusih najdeš vse možno; da bi ponudili nekaj kakovostnega in bi ne naleteli na konkurenco, smo iz- brali nekaj, česar drugi nimajo”: vrhunska briška vina so pridelali na sedmih števerjanskih kmetijah, ki so članice Vinoteke. Kar se tiče divjačine, pa “vidimo, da ljudje to vedno bolj iščejo. Lani smo proda- li nekaj manj kot 50 kg poha- nega merjasca, letos okrog 85 kg”. Stojnica je res prikupna in skrbno pripravljena. “Okolje je prijetno, ljudje se radi ustavijo. Prihajajo tisti, ki nas že poznajo, pa tudi taki, ki nas prvič vidijo in jih vzdušje pritegne. Od nas je potem odvisno, da jim prijaz- no ponudimo kvaliteto v pijači in hrani”. Ob urah, ko je bilo po ulicah največ ljudi, so imeli Števerjanci skoraj vedno polno zasedene mize. Pa tudi v prvih popoldanskih urah so imeli go- ste. “Mislim, da v štirih dneh ni bilo trenutka, ko ne bi imeli no- benega gosta”. V soboto popoldne “je bil obisk neverjeten, pa tudi v nedeljo za kosilo smo prodali ogromno”. Člani vinoteke in društva so se pri delu vrstili v triur- nih izmenah, v glavnem jih je bilo vedno navzočih okrog 8-9. Dela je precej pri točilnem pultu, pa tudi v kuhinji, zadaj. Skupno s tistimi, ki so delali okrog stojnice, pa tudi doma panirali in kuhali, jih je bilo okrog 40. Izkušnja je bila pozitivna tudi za štmavrsko društvo Sabotin, nam je povedal tajnik Matjaž Pintar. Že v četrtek je bilo ogromno ljudi, v petek morda nekoliko manj. Vre- me je bilo krasno, skoraj poletno. Veliki šotor ZSKP so tokrat v no- tranjosti bolje uredili, oder zasu- kali v drugačno smer, tako da so se ljudje lažje in raje ustavljali. Na- val je bil res velik, tako da so Štma- vrci v nedeljo popoldne že končali vse zaloge hrane. Kaj pa ste ponu- jali? “Imeli smo polento in merja- sca, njoke z raco, dunajski zrezek s pomfrijem, hrenovke, pa še njoke z nutello oz. s slivami”. Merjasca v omaki so prodali gotovo več kot 50 kg. “Prireditev je uspešna. Upa- mo, da se bo to nadaljevalo. Naša Slovenska vas je prepoznavna, k nam se iz leta v leto vračajo že zna- ni obrazi”. Tudi pri društvu Sabo- tin so bili dobro organizirani: stal- no je bilo prisotnih okrog 10 čla- nov. Zlasti v soboto zvečer so imeli zraven veliko mladih, zlasti iz sku- pine, ki pripravlja uspešne pustne vozove. Skupno jih je okrog stoj- nice delalo nad 30! Dela ne man- jka. “Opremo smo začeli čistiti in pripravljati v soboto pred začet- kom manifestacije. V ponedeljek smo pomagali postaviti veliki šotor ZSKP, v torek smo postavili našega, v sredo smo končali delo in napeljali električni tok. Nasled- nje dneve smo bili tam, kolikor smo mogli; v ponedeljek smo po- dirali. Vmes smo bili tudi v službi … Čaka nas še, da v Štmavru vse operemo, počistimo in pospravi- mo”. Skupno je bilo torej dobrih 10 dni dela. Posebno “zadoščenje” so imeli, ker so v petek “doživeli” enourno kontrolo oddelka kara- binjerjev NAS iz Vidma, ki so pre- verjali sanitarno-higienske razme- re: “Kontrolirali so temperature v hladilniku in zmrzovalniku, pre- verjali, od kod prihaja hrana, spraševali po potrdilih teh, ki so kuhali, itd”. Seveda so našli vse odlično urejeno in čisto! Predsednica ZSKP Franca Pado- van, ki smo jo v četrtek zjutraj našli v ul. Crispi, medtem ko je prekladala mize in klopi, sploh pa je bila “na terenu” vseskozi prisot- na in vedno dejavna, nam je po- vedala, da so letos “zelo zadovol- jni. Publika je bila enkratna, skoraj ni bilo trenutka, ko bi s čim ne bili zaposleni. V Slovenski vasi je sko- raj vse zmanjkalo, obisk ljudi je presegel pričakovanja”. Zvečer so bili vsi “zelo utrujeni, toda obe- nem zelo veseli z uspehom”. Po- membno je, da smo Slovenci pri- sotni v središču mesta, v ulici Cri- spi: “Ljudje nas poznajo, pri nas najdejo kakovost in zato se tudi ra- di vračajo”. Tudi vreme je bilo “perfektno”. Zaradi vsega tega se iskreno zahvaljuje vsem društvom, ki so pristopila k pro- jektu in vanj verujejo, ter si hkrati obeta, da bi se v prihodnje še kakšno drugo pridružilo. Seveda, “dela je veliko, toda gre za trud, ki se obrestuje“. Zanimivo je videti, kako goriška občinska uprava iz le- ta v leto gleda na Slovensko vas z vedno večjo simpatijo. “Res, zelo nas podpirajo, sama sem prese- nečena. Osebno sem jih povabila, župan in drugi že sami vedo, da morajo vsako leto - po uradnem odprtju Okusov - priti še na naše odprtje. Imeli smo župana, podžupana in nekaj odbornikov, predstavnika prefekture, župane obmejnih občin, pa seveda našega deželnega svetnika, predsednika SSO itd. Je veliko truda, je pa vred- no vsako leto znova postaviti na noge to Slovensko vas”. Večere v velikem šotoru so popestrili gla- sbeniki: prvi večer mladi člani pi- halnega orkestra SCGV Emil Ko- mel, v petek ansambel Pika na i, sobota je bila prosta za mlade, v nedeljo pa sta ohranjala prijetno vzdušje Pika na i in Briški kvintet. ZSKP vstopa v jubilejno leto, ko se bo spominjala 60. obletnice usta- novitve in delovanja. “Namerava- mo pripraviti bogat spored praz- novanj, marsikaj se bo dogajalo že od januarja dalje. V mislih imamo že nekaj prireditev, med drugim koncert Modrijanov, ki je junija le- tos žal odpadel. Za obletnico bo- mo gotovo pripravili še marsikaj posebnega”, nam je še povedala vedno nasmejana predsednica zveze. DD Uradno odprtje Slovenske vasi. Govori župan Ziberna, ob njem Franca Padovan (foto dd) Pri društvu Vrh Sv. Mihaela (prva levo Karen Ulian) Pri društvu Hrast (prvi desno Cristian Lavrenčič) Pri MePZ Lojze Bratuž (na sredi Marko Terčič) Pri društvu Sabotin (prvi desno Matjaž Pintar) Pri Števerjancih (tretji z leve Filip Hlede) Kristjani in družba4. oktobra 20184 če, daj, da bi bili vsi eno... ”, pri- družujem se tej Je- zusovi molitvi. Zakaj tako, pa v nadaljevanju. V soboto, 30. junija 2018, sem imela srečo, da sem se lahko pri- družila romarjem iz Renč, pod vodstvom njihovega župni- ka g. Marka Kosa. V ma- jhnem avtobusu smo se, bolj kot romarska skupina, počutili kot ena velika družina. Poromali smo v deželo kaplana Martina Čedermaca, natančneje v Porčinj, vasico nad Čeda- dom v Benečiji. Vzpenjali smo se po ozki, strmi, viju- gasti cesti, na približno 700 m nadmorske višine. G. Marko je dejal, da je to na- jlepša vas pod soncem, in te- mu skoraj ne gre oporekati. Čist zrak, lepa narava in ne- verjeten razgled - vse nao- krog strma pobočja Be- nečije, tu in tam posejana z vasicami, spodaj Furlanska nižina, levo Matajur, zadaj desno Alpe... Pred cerkvijo nas je počakal in prijazno sprejel domači župnik Vittorino Ghenda. Pred sv. mašo nam je na kratko opisal zgodbo vidkinje Terezije Dush ter povzel zgodovino kraja in cerkve. Pou- daril je, da je bila vidkinja 10-let- na slovenska deklica in da ji je Mati Božja govorila v domačem “O slovenskem narečju. Bilo je 8.septembra 1855, ko je mama Te-rezijo, kot navadno, poslala žet travo za kravo. In prav med žetvi- jo se ji je Marija prvič prikazala, iz rok ji je vzela srp in ji pomagala žeti. Od tod tudi ime Mati Božja “Žanjica”. Naročila ji je, naj vsem ljudem posreduje njeno spo- ročilo: “Posvečujte praznike, ne preklinjajte, molite rožni venec... ” Ker ji ljudje niso verjeli, ji je Ma- ti Božja ob tretjem prikazanju, to se je zgodilo za oltarjem župnij- ske cerkve, vtisnila na hrbtno stran desne roke križec, ki je bil kot iz bleščečega zlata, velik pri- bližno tri centimetre. Zaradi tega znamenja so ji ljudje kasneje le začeli verjeti in to znamenje je ostalo na Terezijini roki do smrti. Za oltarjem sta na steno napisani dve Marijini sporočili: “NIMATA KLET” in “NIMATA DIELAT TU NEDEJO”, kar pomeni, ne pre- klinjajte in ne delajte ob nedel- jah. Župnikove besede nam je iz italijanščine prevajal kar naš so- romar, Aleksander Rejc. Hvala, Aleksander! Po sv. maši, litanijah Matere Božje in po ogledu cerkve smo se z do- mačim župnikom fotografirali pred glavnim oltarjem. Povabil nas je v lepo urejen romarsko- župnijski dom. Tudi tam so nas lepo sprejeli, nahranili in odžeja- li. Tolikšne gostoljubnosti nisem doživela še na nobenem roman- ju. Pri strežbi je pomagal kar sam župnik in tri redovnice, mlade deklice. Bile so temne polti, drob- cene, v svojih oblačilih so se mi zdele kot angelčki. Tudi z njimi smo se fotografirali. Tisti, ki ne znamo italijansko, smo namesto besed uporabljali kretnje, oči in srce. Gospod župnik nam je zau- pal, da v septembru pride v Porčinj tudi kardinal g. Franc Ro- de. Kljub tako lepemu doživetju mi je ostal malce grenak priokus. V cerkvi smo si lahko vzeli malo zgibanko ali “mini prospekt” v velikosti navadne podobice: v slo- venščini napisana lepa molitev in na kratko o Mari- jinih sporočilih. Na to podobico pa je bilo očitno odveč napisati, da se je Mati Božja prikazala sloven- ski deklici in ji go- vorila v domačem jeziku. Sprašujem se zakaj? Zakaj bi za to resnico ne smel izvedeti ves svet? Koga to moti? Saj smo vendar kristjani in Marijini otroci. In Mati Marija je tedaj spregovorila po slovensko. Menda letno pride v Porčinj ne- kaj tisoč slovenskih romarjev - pa je tu zanje vseeno tako malo slo- venskega gradiva. Vsega skupaj ena podobica. Saj sta prijazna be- seda in prisrčnost gotovo več vredni od popisanega papirja, a z menjavo župnika se lahko tudi to kaj hitro spremeni... Podobno sem se počutila lani na Barbani – vse polno brošur v angleščini in nemščini, za slovenske romarje, ki smo tam med najšte- vilčnejšimi, pa skoraj nič. Dragi sosedje, se vam zdi to krščansko? Ker, če smo res kristjani, potem “tu ni ne Grka ne sužnja”. Naši jeziki so pred Bogom enakovred- ni, torej se ne smemo ločevati na večvredne in manjvredne. Če kje, potem prav v Božjih hišah ni pro- stora za take delitve. Bo po obisku kardinala Rodeta kaj drugače? Bo kdo urgiral na pristojnih škofijah v Italiji? A če tudi zataji vsa (cerkvena) diplo- macija, če zataji literatura in se iz- krivi zgodovina, Mati Božja je sve- tu spregovorila tudi v slovenskem jeziku. Bog daj, da bi se kmalu uresničila Jezusova molitev: “Oče, daj, da bi bili vsi eno..., da bo svet veroval, da si me ti po- slal”. Suzana Černe Cerkveni in družbeni antislovar (48b) U kot UPAD 2 adaljujemo z besedami nizozemskega kardina- la Eijka, ki pravi, da ka- terekoli cerkve “ne bodo zaprli ljudje, ki še naprej hodijo, ali jaz, temveč tisti, ki ostajajo da- leč in več ne prispevajo”. S tem izpostavlja še eno perečo težavo, ki je povezana z upa- dom vernikov, ki pa je v tem, da nekdo zapusti in opusti svo- je korenine tudi tako, da se ne zanima več za tiste kraje, ki so del njegove kulture, njegovega otroštva in tiste kulture, katere del je bil, zanima pa se le za svoje stanovanje in službo. Ta- ko se, recimo, tudi pri nas do- gaja, da so zdomci še pred ne- davnim bili precej povezani s svojimi kraji in navezani nanje ter so se zanimali, kjer jih je za- nimala tudi domača cerkev, na- slednjih generacij pa vse to ne zanima več. Pa tudi, če niso zdomci, zapustijo cerkev v vseh ozirih in ne prispevajo več zan- jo kaj dosti, to pa se dogaja tudi, kar zadeva druge skupne zade- ve. Res je prišlo do hiperindivi- dualizma, kot je dejal kardinal in smo zapisali zadnjič. Kot mi je dejal neki dejaven katoličan pred kakim letom, pa pravi tudi kardinal Eijk, da je namreč prišlo do velikega blagostanja in udobja: “V 60. letih se je bla- gostanje bliskovito dvignilo, ljudje pa so nenadoma lahko poskrbeli sami zase in postali bolj samostojni od drugih. Sam sem letnik 1953, pa sem izkusil precej revno življenjsko stanje, ljudje pa so počeli marsikaj sku- paj. Ta povezanost je izginila, N ljudje pa so odšli vsak po svoje,tudi v izbiri svoje življenjske fi-lozofije, saj si se moral razliko- vati od drugih”. Ko ga je avtor intervjuja vprašal, ali so temu botrovala znanstvena odkritja, je kardinal to zanikal, ker je marsikaj od tega prišlo že pre- cej prej, vendar tudi on opozar- ja na to, na kar smo tudi mi opozorili: “In vendar se sekula- rizacija katoličanov začenja v 60. letih”. Mi bi dodali, da ne le katoličanov. Avtor intervjuja nato predlaga, da bi malo zmanjšali zahteve nauka in da bi naredili sporočilo bolj ljud- sko, a kardinal pravi: “Pozabi na to. To sploh ne pomaga. To je iluzija. Od 60. let naprej so želeli vse bolj razredčiti vino in narediti sporočilo bolj enostav- no, da bi lažje prišlo do ljudi. Vendar vidimo, da so župnije, ki zaznavajo porast, tiste župni- je, ki so jasne v nauku in imajo dobro liturgijo, v luči izročila Cerkve – to so najbolj obiskane župnije. Pika. Tega ne moreš početi s fantazijskimi litografi- jami ali z liturgičnim eksperi- mentiranjem. Božja milost se sveti samo na poteh, ki nam jih je sama pokazala, in ne na dru- gih. Nimam recepta, po kate- rem bodo cerkve jutri spet pol- ne, vendar pa je recept za to, da pripeljemo ljudi h Kristusu, ja- sen nauk. Zato pa bomo naše duhovnike obdali z dobro izur- jenimi prostovoljci. Kmalu ne bomo imeli več denarja za plačane pastirje”. Zaključimo naslednjič. Andrej Vončina ržava Slovenija je z začet- kom svoje samostojne in demokratične poti po- stavila nov odnos tudi do rojakov v zamejstvu in po svetu. A zdi se, da je s tem področjem enako kot z demokratizacijo nasploh nikoli ni bilo dokončano. Vzpostavitev odprte, svobodne in pluralne družbe ni dogodek, ampak pro- ces. Kot se nam kaže, je to dolgo- trajen proces. Nismo še tako da- leč, da bi imeli različni pogledi, ideje in vizije enako domovinsko pravico in možnost javnega soočanja. Država, v kateri bo ne- kaj samoumevnega, da se na oblasti izmenjujejo različne poli- tične opcije, je šele pred nami. Država, v kateri bodo tudi rojaki iz zamejstva in sveta enakopra- ven ud. Ne želim pa biti preveč pesimističen. Človeka, enako pa naj velja za narod, državo, družbo, ne ocenjujemo po števi- lu padcev, ampak kolikokrat se pobere. Prepričan sem, da ima naš narod še življenjske moči, da se dvigne tudi s stranpoti zadnjih 25 let, ki jih ob številnih do- sežkih žal tudi ni manjkalo in na katere ne moremo biti najbolj D ponosni in so preveč zasenčilevse uspehe.Zagotovo imamo Slovenci danes različne poglede na stanje slo- venske države in v kateri smeri naj poteka njen nadaljnji razvoj. A tega ne gre razumeti preveč tra- gično. Idejni pluralizem je temel- jni atribut vsakega modernega naroda. Za preživetje vsake države in naroda pa je potrebno spoštovanje splošnih civilizacij- skih in demokratičnih norm ter uskladitev vsaj glede temeljnih vrednot za skupno prihodnost. Prepričan sem, da je lahko in tudi mora biti ena takšnih skupnih programskih točk za našo pri- hodnost tudi odnos Slovencev v matici do rojakov v zamejstvu in po svetu. Za nekatere je odnos do širnega slovenstva odraz domol- jubja in je pozitivna naravnanost samoumevna. Drugi, ki verjame- jo v multikulturalizem in t. i. od- prtost, lahko pri svojih pre- pričanjih ostanejo načelni le, če to zagovarjajo tudi za ljudi slo- venskega rodu izven Slovenije. Tretji so mogoče idejno izpraz- njeni in sta njihov ideal le kapital in dobiček. Niti ti ne morejo spregledati zamejstva in izseljenstva, tudi na tem področju ponujata ma- tični domovini veliko pri- ložnosti. Tudi iz matične perspektive lahko torej po- novimo, da smo vsi Slo- venci in nas več združuje, kot ločuje. Za nas kristjane pa pripadnost la- stnemu narodu ni le ena od možnosti v diapazonu razumnih odločitev, ampak tudi evangel- jska resnica. Zapoved “ljubi svo- jega bližnjega kakor samega se- be” jasno določa: najprej moraš imeti rad sam sebe, vedeti, kdo si, biti samozavesten v svoji isto- vetnosti, da si nato lahko spoštljiv, odprt in ljubezniv do drugih narodov. A še vedno - lju- biti sosednji narod tako kot svo- jega, če smem zaključiti s šaljivo prispodobo, bi bilo tako, kot lju- biti sosedovo ženo oziroma moža tako kot svojega. V naravi stvari je, da, kar ti je najbližje, najbolj čutiš za svoje. Za vse nas je lepa demonstracija tega zagotovo tudi vsakoletno romanje treh Slovenij na Sv. Višarje. To je naša pot v Emavs, romanje skozi življenje osebnih usod, ki skupaj tkejo usodo našega naroda. Vse to pod varno roko nebeškega Očeta. Dragi romarji, hvala vam za po- trpežljivo poslušanje. Bog živi vse tri Slovenije in vse, ki jih imamo radi! / konec Govor Dejana Valentinčiča 5. avgusta na Sv. Višarjah Vsi smo Slovenci, več nas združuje, kot ločuje (6) Vstajenje v luči Svete Trojice Za pravilno in celovito poznavanje Jezusovega velikonočnega dogodka moramo vedeti in vide- ti, da se je v njem razkrila neizmerna globina Božje ljubezni. Italijanski teolog Bruno Forte poudarja, da je Velika noč zmagoslavje ljubezni in zvestobe, zmagoslavje milosti in svobode, ki se razkriva v ljubezenskem delovanju Božjih oseb. To je razvidno že iz poročil o Jezusovem vstajenju. Apostol Peter govori, da je Bog obudil Kristusa, (Apd 2,24) kar pomeni, da je vstajenje delo Očeta, ki je sprejel Kristusov dar in mu na nov način podaril Svetega Duha. Tako se je zara- di omejenosti ponižane Jezusove človeškosti zgodilo novo stvarjenje, ki ga je uresničil Oče s svojo vsemogočno ljubeznijo, pri tem je sodelo- val Sin s tem, da se je popolnoma izročil Očeto- vi volji za njegovo poslanstvo. Darovanje in obuditev je omogočil Sveti Duh, ki ga je Jezus v svoji smrti izročil Očetu. Bulgakov pravi, da sta da- li stvarjenjska vsemo- gočnost Očeta in oživlja- joča moč Svetega Duha Kristusovi duši moč za povezavo s telesom in ga tako zbudili iz smrtnega spanja. Jezus ni bil le obujen, ampak je tudi vstal, ker je tudi v svoji smrti in umi- ranju ostal Božji Sin, no- silec življenja in Božje ljubezni. Predvsem se je pri vstajenju razodelo, da je Jezus Božji Sin, to, da je njegova oseba Božja. Učenci so že pred smrtjo verovali v Jezusa, čutili so, da je Mesija in Božji Maziljenec. (Jn 4,29; Apd 8,29) Pri pri- pravi slovesnega prihoda v Jeruzalem je Jezus naročil dvema učencema: “Pojdita v vas, ki je pred vama. Takoj ko prideta vanjo, bosta našla privezanega oslička, na katerem še nikoli ni se- del noben človek. Odvežita ga in pripeljita. In če vama kdo reče: 'Zakaj to delata'? recita: 'Go- spod ga potrebuje in ga bo takoj poslal nazaj sem'”. (Mr 11,2-4) V najstarejših obrazcih ve- roizpovedi in slavospevov najdemo veliko po- trditev tega. (Rim 1, 3-5; Flp 2,6-11) Sveti Pavel povzema svoje oznanjevanje in pravi, da oznan- ja “Božji evangelij o njegovem Sinu”. (Rim 1,1- 3) Kar so učenci slutili v času Jezusovega zemel- jskega delovanja - njegov enkratni odnos do Bo- ga kot Očeta, se je v polnosti razkrilo v njegovi Veliki noči. Jezus se je pokazal kot pokorni in ljubljeni Sin Očeta, njegova Beseda, razodetje, večno Ljubljen, rojen iz Očeta, a ne ustvarjen. Večni proces ljubezni, ki je v rojstvu Sina iz Očeta, ponazarjata dve drži: Tisti, ki ljubi, in Ti- sti, ki je ljubljen, v skupni Ljubezni, ki ju pove- zuje, kot je zapisal sveti Avguštin. Ljubljeni je veselje Očeta, ki ga sprejme v svoje Božje življenje z vsem, kar je, tudi z njegovo pove- ličano človeškostjo. To pomeni, da Božje ni le dajanje, ampak tudi sprejemanje. Ljubezen je vedno v gibanju, ker jo poleg dajanja in spreje- manja spodbujata še drugačnost in podobnost. Poveličani Sin je dobil po Veliki noči še novo poslanstvo. V moči svoje- ga poveličanja in žrtve na križu je začel pošiljati Svetega Duha od Očeta, kar je napovedal pri po- slovilnem govoru. (Jn 15,26) Ker je Sveti Duh Duh Očeta in Sina, ga na neki način oba pošiljata k ljudem in v stvarjenje, čeprav ostaja Oče njegov prvi izvir in prva Ljube- zen. Sveti Duh prinaša dar in bližino Jezusove poveličane človeškosti. Življenje Svete Trojice se tako še bolj približa življenju ljudi in jih obda s svojo ljubeznijo. Sveti Pavel pravi: “In če prebiva v vas Duh nje- ga, ki je obudil od mrtvih Jezusa, bo on, ki je obudil Kristusa od mrtvih, po svojem Duhu, ki prebiva v vas, priklical v življenje tudi vaša um- rljiva telesa”. (Rim 8,11) Moč Jezusovega vsta- jenja nas obuja od vseh smrti in uvaja v življen- je trojiške ljubezni. Iz nje izhajamo in k njej po- tujemo. Velikonočno razodetje Svete Trojice je naš življenjski prostor in delavni program. Kot je Jezus rekel, kdor vidi njega, vidi Očeta, (Jn 14,9) tako nam z veliko nočjo kaže življenje v Sveti Trojici. V njem ni strahu pred darovanjem in sprejemanjem drugih, ampak medsebojna naklonjenost, zvestoba, veselje in potrpežljivost. ZAKAJ PRAV JEZUS? (40) PRIMOŽ KREČIČ Papež Frančišek je v sredo, 3. t. m., z mašo na Trgu sv. Petra odprl škofovsko sinodo, ki v ospredje postavlja mlade. Cerkveni predstavniki z vsega sveta bodo do konca oktobra razpravljali o načinih, kako Cerkev približati mladim. Hkrati se ne bodo izognili niti razpravam o spolnih zlorabah otrok, ki pretresajo katoliško Cerkev. Sinodo pod geslom Mladi, vera in razločevanje poklicanosti je papež sklical v začetku preteklega leta, ko se je Cerkev že spopadala s številnimi očitki in obtožbami zaradi spolnih zlorab. V pismu mladim je takrat Frančišek napisal, da si želi, da so oni v središču pozornosti, saj jih nosi v srcu: “Tudi Cerkev želi prisluhniti vašemu glasu, vaši rahločutnosti, vaši veri in tudi vašim dvomom ter vaši kritiki. Naj se zasliši vaš krik, naj odmeva po vaših skupnostih in naj pride tudi do pastirjev”. Iz Slovenije se sinode udeležuje mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Škofovska sinoda posvečena mladim Razmišljanje ob romanju v Porčinj k Materi Božji “Žanjici” Slovenski deklici je spregovorila v slovenskem narečju! Kristjani in družba 4. oktobra 2018 5 Škofijski dan skavtizma v Trstu Odlična priložnost za medsebojno spoznavanje soboto, 29. septembra, je v Trstu na pobudo tržaške škofije potekal prvi škofijski dan skavtizma. Tržaški škof, nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi, je namreč izrazil željo, da bi priredili srečanje vseh tržaških skavtov in tako ovrednotili skavtsko dejav- nost na Tržaškem. Ob tej priložnosti so se na griču sv. Justa zbrali predstavniki vseh katoliških skavtskih organizacij iz tržaške škofije: poleg italijan- skih AGESCI (Associazione gui- de e scout cattolici italiani – Združenje italijanskih kato- liških skavtov in skavtinj), FSE (Scout d'Europa – Evropski skavti) in MASCI (Movimento adulti scout cattolici italiani – Združenje odraslih italijanskih V skavtov) tudi slovenska SZSO(Slovenska zamejska skavtskaorganizacija). Po dvojezičnih uvodnih pozdravih in slovesnem dvigu za- stav (zaplapolale so za- stave vseh prisotnih organizacij, poleg teh pa še tržaška, sloven- ska in italijanska) so se skavti razdelili po sta- rostnih vejah. Najm- lajši člani, volčiči in volkuljice, so ostali pri sv. Justu, kjer so jim voditelji pripravili za- nimive igre; izvidniki in vodnice so se podali na orientacijski pohod po mestu; najstarejša veja, roverji in popot- nice, pa so opravili služenje v domovih za ostarele. Dejavnosti so bile torej v skladu s skavtsko vzgojno metodo, ki Papež vabi, da bi v oktobru molili za Cerkev Papež Frančišek prosi vernike po vsem svetu, da bi v mesecu oktobru, ki je posvečen Mariji, vsak dan molili rožni venec za Cerkev. Mater Božjo in sv. nadangela Mihaela naj prosijo, da bi branila Cerkev pred hudičem, ki nas želi ločiti od Boga in med nami; da bi se Cerkev vedno bolj zavedala svojih krivd in napak ter zlorab, ki so bile storjene v preteklosti ali v sedanjem času, in da bi si brez obotavljanja prizadevala v boju proti zlu, da bi to nikdar ne prevladalo. Ob koncu rožnega venca naj bi zmolili starodavno molitev “Pod tvoje varstvo pribežimo” in molitev sv. nadangelu Mihaelu. Pod tvoje varstvo pribežimo o sveta božja Porodnica, ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti, o častitljiva in blagoslovljena Devica”. Molitev je “orožje proti velikemu Tožniku”, samo molitev ga lahko premaga. Ruski mistiki in veliki svetniki vseh krščanskih tradicij so vernikom v duhovnih preizkušnjah svetovali, naj se zatečejo pod Marijin plašč s to molitvijo. Sveti nadangel Mihael, brani nas v boju, bodi nam v pomoč zoper zlobnost in zalezovanje hudobnega duha. Ukroti naj ga vsemogočni Bog, ponižno zato prosimo. In ti vodnik nebeške vojske, satana in druge hudobne duhove, ki hodijo po svetu v pogubo duš, z Božjo pomočjo v pekel pahni. Amen. Goriška dlan v Novi Gorici Goriška območna karitas vabi na dobrodelno prireditev Goriška dlan, v petek, 12. oktobra, ob 19. uri v športni dvorani OŠ Milojke Štrukelj v Novi Gorici. Zbrana sredstva bodo namenjena ljudem v stiski na Goriškem. Vstopnice so na voljo v župnijah v nedeljo, 7. oktobra, in uro pred prireditvijo. Spominska slovesnost ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne Spominska slovesnost ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne bo v soboto, 27. oktobra 2018, ob 17. uri na Sveti Gori. Sveto mašo za vse padle in umrle na soški fronti in v prvi svetovni vojni bo daroval njegova ekscelenca nadškof msgr. dr. Juliusz Janusz, dosedanji apostolski nuncij v Sloveniji. K somaševanju so povabljeni vojaški ordinariji držav, ki so nastale po razpadu Avstro-Ogrske in so se v letih 1915–17 bojevali v dvanajstih bitkah soške fronte, vojaški ordinarij Republike Italije, predstavniki Cerkva in verskih skupnosti, ki so na soški fronti imele svoje kurate, ter predstavniki cerkvenih in civilnih oblasti v Republiki Sloveniji. Pred spominsko sveto mašo bo ob 15. uri v baziliki nastopil Orkester Slovenske vojske, pri sveti maši bo pel mešani pevski zbor iz Levpe, takoj po sveti maši pa bo v baziliki nastopil moški pevski zbor Razpotje s sporedom pesmi v jezikih različnih narodov. V nedeljo, 28. oktobra 2018, ob 11. uri, pa bo na Cerju obred polaganja vencev pred spomenikom vsem padlim. Izšla je knjiga z opisom 1094 orgel na Slovenskem Pred kratkim so v Ljubljani predstavili najnovejši dosežek na orgelskem področju. Po večletnem brskanju po orglah po vseh mogočih cerkvah v Sloveniji sta avtorja Edo Škulj in Jure Dobravec končno privolila in nabrani naterial je šel v tisk. Knjiga je pisana v slovenščini in ima 680 strani, v njej so fotografije 1094 orgel. Poleg fotografij je tudi krajša ali daljša zgodovina teh orgel. V svojem predstavitvenem referatu knjige je Jure Dobravec poudaril, da je knjiga kljub obširnosti pregledna. Prav tako si lahko pomagamo pri branju knjige z QR kodami, ki jih najdemo natisnjene ob vseh predstavljenih orglah. Vse orgle pa so predstavljene s fotografijo orgelskega prospekta s pomočjo fotografskega stativa, torej orgle niso fotografirane od spodaj, ampak od spredaj. V (angleški) prilogi h knjigi najdemo imensko kazalo orglarjev in delavnic v Sloveniji, zemljevide z vrisanimi kraji, kjer stoje opisane orgle, stran, kjer lahko vsak najde vire za dodatno branje, ter razlago pomena najpogostejših slovenskih besed v besedilu. Tiha, a iskrena želja obeh avtorjev je dvig ugleda orglarske, pa tudi orgelske umetnosti. / Andrej Feinig petek, 14. septembra, je bil v goriški stolni cerkvi poseben obred, med kate- rim je nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli podelil mandat novim župnikom. Kot znano, je namreč isti dan uradno začela veljati nova pastoralna preuredi- tev, velika letošnja novost v go- riški Cerkvi. Cerkev so napolnili verniki iz vse nadškofije, novi župniki pa so pred nadškofom in z rokami na evangeliju prisegli zvestobo. V homiliji je nadškof spregovoril o Kristusovem križu, ki je edini kriterij pristnosti vere; križ je odločilen, vse drugo mine in najde smisel le v odnosu do Kri- stusovega križa. “Kakšna je nalo- ga nekoga, ki postane pastir več skupnosti, združenih v pastoral- V no enoto”? Uresničevati to, kar je dejal vstali Kristus svojim apo- stolom: “Kakor je Oče mene po- slal, tudi jaz vas pošiljam”, bese- do, ki ima poseben pomen za hojo škofijske skupnosti v no- vem pastoralnem letu. Klicani smo, da pričamo ne le o vstalem, temveč o križanem in vstalem, je poudaril msgr. Redaelli. Prav omemba Krsitusovega križa lah- ko prinaša upanje vsem križem, ki jih bodo novi župniki srečevali v vsakdan- jem življenju. “Z nežnostjo in usmil- jenjem se približajte boleznim, bolečinam, žalosti, ločitvam, ra- zočaranjem, obupu. Ne manjkajo v nobeni skupnosti, prav tako kot grehi, napetosti, za- vist, nevoščljivost, hudobija. To so stvarnosti, prisotne tudi v vsa- komer od nas in - to dobro vemo - tudi v naši duhovščini. Zato smo klicani, da oznanjamo odrešenje, odpuščanje, ki ga v prvi vrsti potrebujemo mi”. S pa- peževimi besedami je nadškof dejal župnikom, da je njihova najbolj nujna naloga svetost. “Vsakdo, ki vas sreča, naj se do- takne lepote Boga, varnosti nje- gove družbe in polnosti njegove bližine”. Svetost ni sad lastne volje, ne gre za naštevanje krepo- sti, program askeze, telovadnico osebnih naporov in diet. “Vir svetosti je milost se z veseljem približati evangeliju in pustiti, da to tako prežene naše življenje, da ne bomo več mogli živeti dru- gače”. Nadškof je še dejal, da je novim župnikom zaupal drugačne nalo- ge kot v preteklosti, saj so danes odgovorni za pastoralne enote, ki se komaj rojevajo. Ne gre sa- mo za organizacijsko spremem- bo: novost naj bo priložnost, da bomo na drugačen način pričali in živeli evangelij v naši Cerkvi. Kar nekaj napotkov v tej smeri, zlasti o ciljih, pa tudi o pastoral- nem obisku, lahko najdejo v pa- storalnem pismu. “Dela ne man- jka: toda kaj lahko bolj navdaja z navdušenjem kot delati v Gospo- dovem vinogradu”? / DD letošnjem letu, v kate- rem se spominjamo 100. obletnice smrti patra Sta- nislava Škrabca (1844-1918), se je na Goriškem zvrstilo ničkoli- ko prireditev in spominski srečanj. Vsa so z različnih zornih kotov osvetljevala življenje in neprecenljivo delo, ki ga je opra- vil ta naš največji jezikoslovec in slovenist 19. stoletja, utemeljitelj slovenskega pravorečja, pravil, ki določajo in predpisujejo glasove in naglas knjižnega jezika. Polagoma se koledarsko leto iz- teka in z njim se Škrabčevo leto bliža svojemu vrhuncu, kot so V napisali prireditelji zadnjih dvehslovesnosti njemu v čast. Takobo v petek, 5. oktobra 2018, v cerkvi na Kapeli, na Kostanjevici nad Novo Gorico, ob 19. uri spo- minska slovesna sveta maša ob 100-letnici smrti patra Stanisla- va Škrabca. Slovesno mašno da- ritev bo obogatil s svojim petjem župnijski pevski zbor Župnije Nova Gorica Kapela. Po maši bo akademija s poudarkom na Škrabčevem življenjskem po- slanstvu biti duhovnik - sin sv. Frančiška. Potem pa bo še od- prtje razstave, ki jo pripravlja društvo zbiralcev Ajdovščina – Nova Gorica: Fi- latelistična in kartofilska raz- stava o patru Sta- nislavu Škrabcu in samostanu Kostanjevica. Slavnostna prire- ditev ob koncu Škrabčevega leta bo v soboto, 6. oktobra 2018, ob 20. uri v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica. Program bo kar pester. Pozdravna nagovora bosta imela župan Mestne občine Nova Go- rica Matej Arčon in p. Niko Žvo- kelj, OFM, gvardijan Frančiškan- skega samostana Kostanjevica. Za njima bo spregovoril slavno- stni govornik p. dr. Edvard Ko- vač, OFM. Kulturni program bo- do sooblikovali pia- nistka Sara Rustja Turniški, harfistka Erika Bersenda, ba- ritonist p. Vid Li- sjak, Komorni zbor Grgar z zborovodje- ma Andrejem Fili- pičem in Janijem Klančičem ter dija- ki Gimnazije Nova Gorica (umetniška gimnazija, smer film in gledališče) pod vodstvom mentorice, prof. Nataše Konc Lorenzutti. Scenarij prireditve sta pripravili Samanta Kobal in Nataša Konc Lorenzut- ti. Vse bo v režiji Samante Kobal. IK pri volčičih posta- vlja v ospredje učenje preko igre, pri izvidnikih pu- stolovščino, pri ro- verjih pa zaston- jsko pomoč bližnjemu. Za zaključek srečanja so se vsi spet zbrali pri sv. Justu, kjer je sredi stebrov nekdanje rimske katedrale v pravem skavtskem duhu potekala dvo- jezična sveta maša, ki jo je daroval tržaški nadškof. Škofijski dan skavtiz- ma je bil odlična pri- ložnost za druženje in medsebojno spoz- navanje različnih tržaških organizacij, ki jih združujejo iste vrednote. Tržaška škofija je s to pobu- do izkazala podporo razvejeni skavtski dejavnosti in njeno učinkovito vzgojno metodo, ki jo je treba podpirati in ceniti: mladi v takem giban- ju, kot je skavtizem, spoznajo, kako je pomembno, da s krščan- skimi načeli pomagajo bližnje- mu in si privzgojijo socialno so- lidarnost. Ob prvem škofijskem dnevu skavtizma pa je nezane- marljivo tudi dejstvo, da so bili slovenski zamejski skavti, ki imajo v mestu dolgo zgodovi- no, enakovredno upoštevani z ostalimi skavtskimi organizaci- jami. Mojca Petaros Ob 100-letnici smrti patra Stanislava Škrabca Še zadnji dve srečanji v poklon velikemu jezikoslovcu Foto damj@n Foto damj@n Prisega novih župnikov Križ in svetost, “... tudi jaz pošiljam vas” GORIŠKA NADŠKOFIJA foto www.gorizia.chiesacattolica.it Kratke Goriška4. oktobra 20186 Podgora / Rožnovenska Mati Božja Župnija sv. Justa mučenca v Podgori vabi v nedeljo, 7. oktobra, na praznik Rožnovenske Matere Božje. Ob 8.30 bo molitev rožnega venca, ob 9. uri maša. Ob 14.30 rožni venec, sledita besedno bogoslužje in tradicionalna procesija po vasi. Nov tečaj na Glasbeni matici Svet glasbe je izjemno velik in raznolik. Prvi koraki v njem so najpomembnejši. Ko se otrok vpiše v glasbeno šolo, spozna glasbene prvine, ki ga bodo spremljale skozi celotno glasbeno šolanje. Večkrat usmerjamo preveč pozornosti na notni zapis, ker mislimo, da je za dobro izvajanje pomembno zgolj poznavanje not. Pozabljamo, da glasba ni skupina različnih znakov, napisanih na notnem črtovju, ampak jezik, s katerim se pogovarjamo in si podajamo čustva. Zvok, v najobširnejšem pojmu, ima glavno vlogo. Naučiti se ga moramo pravilno poslušati in nato oblikovati. Prvi korak je torej odkrivanje glasbenega sveta brez zapisa: prej je nastal zvok, zatem se je začutila potreba ga označiti. To je cilj tečaja “od zvoka do znaka”, ki ga prireja Glasbena matica. Tečaj je namenjen otrokom od 4. do 6. leta starosti. Pobudnik in vodja je prof. Jana Drassich, ki poučuje klavir na podružnici Glasbene matice v Doberdobu. Pouk bo zelo raznolik in bo zajemal razna področja, kot so sinestezija, psihomotorika in muzikoterapija. Vezal se bo na razne metode, kot sta Willemsova in Dalcrozova, in ob teh uvajal otroka v globlje razumevanje in poznavanje glasbe. Cilj tečaja je preprosto in instinktivno spoznavanje glasbenega sveta. Otrok bo v sebi razvil glasbeno skrinjico, ki jo bo zavestno odpiral pri nadaljnjem glasbenem učenju. Tečaj bo potekal ob ponedeljkih v Gorici na sedežu Glasbene matice, Korzo Verdi 51, v Doberdobu pa ob sredah na sedežu Kulturnega društva Jezero. Za vse dodatne informacije se lahko pozanimate na tajništvu šole: tel 0481/531508 e-mail: gorica@glasbenamatica. org Kratke Srečanje pod lipami / Gostja s. Andreja Godnič Misijonarka, ki pozna revno in bogato perujsko realnost sredo, 26. septembra 2018, je bila na prvem Srečanju pod lipami v novi sezoni Kulturnega centra Lojze Bratuž in Krožka Anton Gregorčič gostja uršulinka in misijonarka s. Andreja Godnič. Večer je bil vključen v socialni teden, ki ima letos naslov Soli- darnost – več kot dobrodelnost, s katerim so hoteli organizatorji vzbuditi dilemo, če je solidar- nost tudi odnos in ne samo de- janje. Tako je prisotnim pred začetkom povedal vodja social- nega tedna Janko Korošec. Odvetnica Martina Valentinčič, ki je vodila večer, je nato pred- stavila nasmejano in ponosno Kraševko iz Komna. S. Andreja Godnič je po končani turistični šoli vstopila v uršulinski red, di- plomirala in magistrirala iz teo- logije, bila je predstojnica sa- mostanske skupnosti v Maribo- ru in Škofji Loki in od leta 2008 misijonarka v Peruju. Sestra je najprej razkrila, kako se je vse začelo, ko je na Kras prišel ka- plan Andrej Volk in jih uvedel v duhovnost. Takoj jo je prevzel ta novi svet, toda hotela je ne- kaj več, nekaj konkretnega, in tako ji je duhovnik svetoval du- hovne vaje v tišini v Vipavskem Križu. Pet dni v tišini in medi- taciji je uršulinka zelo globoko doživela in tudi začutila klic, ze- lo jasen in kristalen. Turistična V strast, želja po potovanju in od- krivanju novih krajev sta se ze- lo dobro ujeli s teologijo in tako je postala tudi misijonarka. V Peruju se je hitro znašla in pri- lagodila tamkajšnjemu življen- ju. To je ogromna država in ze- lo raznolika; s. Godnič je priz- nala, da ima težave, ko jo ljudje vprašajo, kakšen je Peru, kakšni so ljudje in kultura. V bistvu je tako velik in raznoličen, da je odgovor odvisen, o katerem de- lu države je govor. “Če povza- mem, kako sama doživljam to državo, bi povedala, da Peru so okusi, barve in topline. Vsak dan spoznaš kaj novega in nove ljudi”. Prvih pet let je bila viso- ko med gorami, kjer so majhne vasi, njive, ovce, vaška družba. Zdaj je pa pet let v Limi, glav- nem mestu, ki ima 10 milijo- nov ljudi; tu se ne čuti prava misijonarka, saj štiri dni živi med bogatimi ljudmi, ki imajo kuharje in šoferje, potem pa gre tri dni v barakarsko naselje, dve uri ven iz mesta, kjer večkrat zmanjkata elektrika in voda. Glavna težava v Peruju je pri razporeditvi bogastva, saj je ze- lo bogata država, ki ima ogrom- ne možnosti za ljudi. To opaža uršulinka v spremembah, ki jih doživljajo nekateri predeli in nekatere družine, ki niso imele pred leti nič, a so s pomočjo in nasveti zdaj dosegle blagostan- je. Kar je pretreslo misijonarko, je prepričanje ljudi, da se ne bo nič spremenilo, in prav to je po njenem mnenju prava revščina, namreč prepričanje družin, da bodo živele vedno v skromnih razmerah in da si ne bodo opo- mogli niti otroci. Pomanjkanje želje in zaupanja, da se stvari lahko spremenijo, je resen pro- blem. In pri tem lahko vera igra veliko vlogo. Razkrila je, da bi bila rada cel teden v pomoč rev- nim, a to ni mogoče, ker tudi poučuje v mestnih šolah. Do- dala je, da imajo tudi otroci bo- gatih družin težave, saj so malo časa s starši, ker ti dosti potuje- jo, in so prav tako tudi oni po- trebni Božje pomoči. Sledil je opis tistih treh dni med reveži. V barakarskem naselju si je se- stra s “kolegico” najela barako, kamor prihajata ob petkih zju- traj in gresta takoj v šolo. S. Godnič je zjutraj na srednji šoli, brez oken; tu ima pet ur pouka ob hrupu glasov, ki prihajajo iz zunanjosti in notranjosti. Po- poldne prihajata domov, kjer imata “odprto hišo”. K njima se zatekajo radi otroci, ker so sami doma in se tam čutijo varnejše. Tam imajo didaktični material za otroke, ki se lahko pogovar- jajo, pojejo, učijo kitaro in an- gleščino. Ob sobotah se zbirajo pri kapelici, kamor pride žup- nik, in imajo skupaj mašo. Ljudje poznajo Boga, imajo osnovo krščanstva, poslanstvo sestre je zato, da jih vodi do hre- penenja in na pot za Jezusom. MČ Klavirski recital na Glasbeni šoli Nova Gorica Virtuozen nastop Alexandra Gadžijeva ačetek šolskega leta na Gla- sbeni šola Nova Gorica je prinesel veliko zanimivih obšolskih dogodkov. Ob 70-letni- ci delovanja si šola prizadeva po- nuditi učencem in ljubiteljem glasbe nabor posebnih koncertov in predavanj. Med njimi je bil re- cital pianista Alexandra Gadžije- va, mladega goriškega ustvarjal- ca, nekdanjega učenca Slovenske- ga centra za glasbeno vzgojo Emil Z Komel, ki redno nastopa po kon-certnih odrih po Evropi in Aziji.Na Glasbeni šoli Nova Gorica se je učencem, njihovim staršem, učiteljem in drugim obiskoval- cem predstavil s tehtnim koncer- tnim programom, kakor ga lahko slišimo na najpomembnejših koncertnih odrih, na nastopih mednarodno uveljavljenih piani- stov. Zaigral je virtuozno mojstrovino izredno lepih tem in melodij, so- nato Ludwiga van Beethovna, znano pod imenom Waldstein. Na pro- gramu je bil tu- di Prelu- dij na gregori- jansko melodi- jo Otto- rina Re- spighija, italijan- skega sklada- telja, enega izmed najsijajnejših skladateljev simfo- nične glasbe v Italiji na prelomu v 20. stoletje. Zagotovo je bila ta PD Štandrež / Poznopoletni izlet Očarljive lepote Gradca in okolice tajerska prestolnica Gradec (Graz) z okolico je bil cilj le- tošnjega poznopoletnega izleta Prosvetnega društva Štan- drež. Za izlet je bilo veliko zani- manja, saj več kot petdesetse- dežni avtobus ni zadostoval za vse, ki bi se radi udeležili izleta. Bodo pa prišli na vrsto ob nasled- njem spomladanskem večdnev- nem izletu, ki ga pri društvu že načrtujejo. Številni udeleženci bi se radi sprehajali tudi po pred- božičnih tržnicah v kakem avstrij- skem mestu. Vodička, ki je sprem- ljala skupino, je že na poti proti avstrijski meji poglobljeno spre- govorila o pomembnih sloven- skih ustvarjalcih, ki so živeli ali delovali v krajih, mimo katerih smo se peljali. Ko smo dospeli v Š Gradec, ki ima bogato zgodovinoin kulturno dediščino, smo sesprehodili po mestnem središču in občudovali mogočne pozno- gotske palače. Med temi izstopata deželna hiša in katedrala, saj je bi- lo mesto sedež cesarstva, preden se je ta preselil na Dunaj. Lastil si je cerkveno in posvetno oblast, kar je bilo v srednjem veku zelo pogosto. Mesto je bilo v nedeljo, 16. septembra, še posebno pri- vlačno, saj so tam imeli krajevni praznik in veliko prebivalcev se je sprehajalo v narodnih nošah. Nastopile so tudi razne folklorne skupine. Okolica Gradca ima tudi več naravnih zanimivosti in veli- ko vlaga v razvoj kmečkega turiz- ma. Največja naravna znameni- tost so ostanki 40 ugaslih vulka- nov, ki so nastali kot posledica tektonskega delovanja. Zelo poučen je bil obisk kmetije, ki se ukvarja s prašičjerejo, ki jo hrani- jo z bio pridelano hrano. Prašiče tudi redno umivajo in jim omo- gočajo, da poslušajo klasično gla- sbo, predvsem Mozarta. Radi se pohvalijo, da so njihove klobase in pršuti najboljši v celi deželi, kar smo tudi sami preverili. V bližini je tudi “jabolčna cesta”, ki obsega na več kmetijskih površinah več kot 250.000 raznih sort jablan. Iz sočnih sadežev izdelujejo sokove, vina (tudi peneča) in seveda ja- bolčni zavitek. Nekateri so kar z dreves utrgali nekaj jabolk, ki imajo res poseben okus. Nekatera jabolka imajo na olupkih tudi po- sebne posvetilne napise. O nasa- dih je udeležence seznanil mlad družinski član, ki študira v Grad- cu, in čeprav je iz popolnoma nemške družine, je govoril v lepi slovenščini. Tudi to služi za pro- mocijo turizma. Pot smo nadalje- vali do vasice Straden, ki se po- naša s štirimi cerkvami in samo tremi zvoniki. Cerkev stoji na raz- glednem hribu, od koder se lepo vidijo kraji v Avstriji, Sloveniji in na Madžarskem. Ker je bilo med izletniki več pevcev, je v cerkvi mogočno zadonela Marijina pe- sem. Sicer tudi v avtobusu ni zmanjkalo slovenskih pesmi. Ob vrnitvi smo se okrepčali v gostilni blizu Žalca, kjer so nas obiskali predstavniki društva Vrbje, s ka- terim ima dramski odsek Prosvet- nega društva stalne stike in večkrat si izmenjujejo tudi gleda- liške predstave. Kosilo pa smo z užitkom pojedli kar v naravi z do- brotami, ki so jih pripravili do- mači kuharji. Izlet je bil pravo druženje ob pri- jetnem in veselem razpoloženju. Zahvala naj gre Vanji Bastiani in drugim organizatorjem, ki so za vse to zgledno poskrbeli. PD Foto Marko Brajnik skladba biser klavirskega recitala, saj je ime tega skladatelja redkost na koncertnih sporedih. Manjka- la pa nista niti ‘največja’ sklada- telja v klavirskem repertoarju 19. stoletja, Franz Liszt in Frederic Chopin. Občudujoča in občudo- vana skladatelja sta naredila vsak na svoj način pravo revolucijo na področju pianizma; eden z bra- vuroznostjo, zvočno učinkovito- stjo, glasbenim spektaklom izred- nih interpretativnih zahtev (Liszt), drugi pa na področju liri- ke, melodije, izraznosti, poe- tičnosti in zvočne lepote, ki zah- teva od pianista tako napredno tehnično obvladovanje klavirja kot tudi bogato čustvenost, ki jo mora položiti v izvedbo, da ne- skončno lepe fraze zazvenijo v vsej svoji bogati sporočilni vred- nosti (Chopin). Alexander Gadžijev je vse te zah- teve izpolnil. Vsaka nota v njego- vi izvedbi je premišljena, nič ne prepušča naključju. Še najmanjša fraza ali prehod so jasno umeščene v dramaturgijo inter- pretacije. Pri tem pa je inovati- ven, pogumen in drzen, vedno pa v odgovornosti do skladatelje- ve namere in želje. Alexander Gadžijev se je predstavil kot pia- nist z izredno širokim glasbenim znanjem, in to ne samo teh- ničnim, ampak s splošno razgle- danostjo, ki se jasno zrcali v nje- govi navdahnjeni izvedbi. Metka Sulič Foto Mateja Pelikan Goriška 4. oktobra 2018 7 Fotografska razstava združenja ANDOS Za življenje se pogumno borijo, ker ga imajo rade GALERIJA ARS ravi praznik življenja je bilo v torek, 25. septembra, v galeriji Ars na Trav- niku odprtje foto- grafske razstave, na katero je pokrajin- ski odbor društva ANDOS (Državno združenje žensk, operiranih na doj- ki) privabil lepo število ljudi. Avtori- ca razstave z naslo- vom Semplice- mente noi (Prepro- sto mi) je fotogra- finja Neva Močnik, odprla pa jo je predsednica odbo- ra Rosa Benedetic. Glavno spo- ročilo razstave je, da življenje gre naprej tudi po bolezni in opera- ciji, da je volja do življenja P močnejša od hude preizkušnje. Iz ljubezni do življenja je vredno se boriti. Portretirane ženske na fotografijah so tudi ranjene, toda v sebi imajo moč, da bolezen pre- magajo. Do razstave je prišlo, ker so gospe, povezane v združenju, želele sporočiti prav to: svoje življenje ljubijo, zato se zanj po- gumno borijo. Na srečanju je bil prisoten kirurg dr. Jožko Stacul, ki je prevajal v slovenščino. Podpredsednik združenja, dr. Adelino Adami, je med drugim dejal, da bolezen ne gleda ne na spol ne na narodnost osebe. Razstava v goriški galeriji Ars na Travniku je bila na ogled do 30. septembra. Nameravajo jo predstaviti še v Vidmu, Novi Go- rici in morda tudi v Ljubljani. Prisotna radiologinja dr. Martina Locatelli, ki se ukvarja s seno- logijo, nam je povedala, da na Goriškem do- brih 20 let odlično deluje interdiscipli- narna skupina zdravnikov z različnimi spe- cializacijami (gruppo seno- logico interdi- sciplinare ison- tino), ki se te- densko srečuje- jo in skupaj iščejo najboljše strategije in te- rapije za pa- cientke, da bi jim zagotovili čim bolj kakovo- stno zdravljenje in življenje. Po- membno je tudi, da so opremlje- ni s dobrimi aparaturami, saj je bistveno opraviti diagnozo, ko je rak šele na začetku. Ponosni so, da so na tak način dosegli, da za 20-30% padla umrljivost za raka na dojki. Obvestila Slovensko planinsko društvo Gorica začenja v petek, 5. t. m., ob 18.30 nov niz planinskih večerov in druženj. Tokrat bodo predstavili fotografske zapise in vtise z majskega izleta na Troglav v Dinari in z nekaterih drugih izletov v letošnji sezoni. Prireditev bo v Trgovskem domu. Vstop prost. Fotoklub Skupina75 vabi na odprtje fotografske razstave “20. Fotosrečanje”, ki bo v soboto, 6. oktobra 2018, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici. SPDG vabi v nedeljo, 7. oktobra, na Nanos, v okviru programa Kekčeva pot. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 9. uri s parkirišča pri Rdeči hiši. Ob vrnitvi postanek v Vipavi z ogledom izvirov reke in starega jedra ter mostov in egipčanskih sarkofagov na pokopališču. Zaželena pravočasna prijava. Podrobnejše informacije Mitja (tel. 3385440948 /mitja@spdg.eu); Vlado (tel. 3317058216/ vlado.klemse@virgilio.it) Vincencijeva konferenca vabi člane, sodelavce in vse, ki jim je pri srcu delo na humanitarnem področju, na občni zbor volilnega značaja, ki bo v sredo, 17. oktobra 2018, ob 16. uri, v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti 3, I. nad. SPDG rekreacija bo ob sredah od 20. do 21. ure v telovadnici Kulturnega doma v Gorici, s pričetkom v sredo, 10. oktobra. Obvezno zdravniško potrdilo. Info na tel. 3495552075 ali cvetka@spdg.eu. Klekljarski odsek društva Jadro bo začel oktobra letno dejavnost ob sredah popoldne na sedežu društva. Vpisovanje in informacije na tel. 0481776123 - Štefanija Romanje v Medjugorje bo od 5. do 8. oktobra 2018. Odhod avtobusa z glavne avtobusne postaje v Novi Gorici zelo zgodaj. Pot se nadaljuje po Vipavski dolini preko Kozine do Medjugorja. Obiskali bomo kraje Marijinega prikazovanja in se udeležili bogoslužnih obredov. Povli se bomo na hrib Križevac, obiskali bomo razne skupnosti in se vrnili domov v ponedeljek v večernih urah. Prijave: Darko 370 3201305 ali 0481 32121 (za Goriško), Ana (00386) 05 3022503 (za Slovenijo), Jože Markuža (0039) 040 229166 (za Tržaško). Romarji iz Slovenije in Italije potujejo z veljavno osebno izkaznico. Vpišite se čim prej, do zasedbe avtobusa. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja od 7. do 12. oktobra le tovanje v Termah Olimia. Vpiso va - nje in informacije po tel. 0481- 884156 (Andrej F.) do 22. septembra. “Male oglase” najdete na našem portalu www.noviglas.eu. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 5. 10. 2018 do 11. 10. 2018) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 5. oktobra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 6. oktobra (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijan - skem in ziljskem narečju. Nedelja, 7. oktobra: ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 8. oktobra (v studiu Ilaria Bergnach in Carlotta Nanut): Prazne buče močno donijo. Torek, 9. oktobra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 10. oktobra (v studiu Danilo Čotar): Samotni pastir: Milo čivkajoči kalin - Izbor melodij. Četrtek, 11. oktobra (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. Vse predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu. Prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža: pri blagajni 30. septembbra in 7. oktobra 2018 od 11. do 12. ure in eno uro pred vsako predstavo. Informacije: Vanja 347 9748704, Matej 349 2247961 (od 20. do 21. ure), Božo 328 6669048. Abonma za 5 predstav 33 evrov, znižan 28 evrov *; vstopnica 8 evrov, znižana 6,50 evra * *Študenti, starejši od 70 let, društvene in družinske skupine PD ŠTANDREŽ Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin PROGRAM PREDSTAV: - Nedelja, 14. 10. 2018, ob 17. uri KUD Valentin Kokalj - Visoko Nikolaj Koljada KOKOŠ komedija - Nedelja, 28. 10. 2018, ob 17. uri KPD Planina Gledališka sku- pina - Sele (Avstrija) Marc Camoletti KATASTROFALNA VEČERJA komedija - Nedelja, 18. 11. 2018, ob 17. uri Amatersko gledališče Vrbje Tone Partljič ŠČUKE PA NI komedija - Nedelja, 9. 12. 2018, ob 17. uri Gledališko društvo Kon- trada - Kanal Josip Drobnič, Peter Harl PRAVI SLOVENEC komedija PD Štandrež - Gledališki odsek Premiera - Sobota, 26. 1. 2019, ob 20. uri Abonmajska predstava - Nedelja, 27. 1. 2019, ob 17. uri Neil Simon BOSA V PARKU komedija POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE 6. 10. 1998 - 6. 10. 2018 “Ne joči srce, Ne joči za njo, Saj ona nekje čakala te bo.” Ženi, mami in noni Helki v spomin Čotovi Predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in štever- janska županja Franca Padovan sta se pri števerjanski stojnici srečala tudi z županom iz Špetra Marianom Zufferlijem (tretji z desne) in županom iz Sv. Lenarta Antoniom Comugnarom (tretji z leve). Kultura4. oktobra 20188 DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (34) Jože Kukec (7) Italijanska policija je v nahrbtniku umorje- nega Kukca našla tudi izpolnjene vprašalni- ke, ki so po mnenju preiskovalcev dokazova- li, da je Kukec sodeloval z jugoslovanskimi tajnimi službami. Italijanski obveščevalci so že nekaj let vedeli, da je poveljstvo Dravske divizije - predvsem pa slovenski polkovnik Viktor Andrejka plemeniti Livnogradski - sin slavnega vojaškega pisatelja Jerneja, Maistrov borec in načelnik obveščevalnega oddelka Glavnega generalštaba Vojske Kraljevine Ju- goslavije - imelo neposredne stike z vod- stvom Orjune, kar je možno zaslediti tudi v okrožnici italijanskega ministra za notranje zadeve obmej- nim pre- fektu- ram z dne 13. marca 1929 (v svoji študiji Slovenski uporniki, dobrovoljci in vojaki je generalma- jor v pokoju Marijan F. Kranjc potrdil, da je bila protiitalijanska obveščevalna služba pol- kovnika Viktorja Andrejke ofenzivnega značaja in da je imel polkovnik poseben ka- nal s Kukčevo obveščevalno skupino). Zasežena dokumentacija je seveda samo še dodatno potrjevala domnevo italijanske po- licije o uporniški dejavnosti Jožeta Kukca. V prejšnjih analizah so na primer že omenjali napad na italijanski konzulat v Ljubljani, kjer naj bi orjunaši našli izredno zanimive doku- mente, med temi nekatere, ki so obremenje- vale nekega Slovenca - italijanskega agenta - , katerega je Kukec kasneje likvidiral. To je nedvomno pričalo o vitalnosti organizacije. Kukec naj bi bil tudi odgovoren za bombne napade na razna skladišča orožja v notranjo- sti Italije. Med vrnitvijo iz ene od teh akcij - piše v dokumentu - naj bi bil oblečen v fašistično uniformo, a ga je Italijanom vseeno uspelo prepoznati in aretirati: med pobegom naj bi Kukec ubil dva bersaljerja in jima po- bral puški. Italijanska policija je nadzorovala tudi družino Garzarolli iz Postojne, vejo znane plemiške rodbine, ki se je med 15. in 16. stoletjem iz Lombar- dije preselila v naše kraje in se v glavnem poslovenila (našemu narodu je dala veliko po- membnih mož in domolju- bov). Družino (predvsem pa Jožefa in Gabrijela Garzarol- lija) so obtoževali, da neguje slovenska iredentistična čustva. Sumili so, da je Jožef Garzarolli dan pred obo- reženim spopadom med Kukcem in italijanskimi mi- ličniki s svojim avtom pre- važal samega Kukca. Zaradi tega sta bila oba brata areti- rana. Odvzeli so potne liste celi družini in prisilno zaprli družinsko restavracijo. Do- kumentov o nadaljevanju postopka za zdaj nismo našli. Jožef Garzarol- li je bil že več let pod strogim nadzorom in že leta 1926 so mu odvzeli potni list, ker je bil poli- tično sumljiv. Imeli so ga za izredno nevarnega jugoslovan- skega vohuna in za pomembne- ga zaupnika Orjune. Bil je tudi večkrat zaprt zaradi suma, da je bil soudeležen v hudih zadevah, na primer ko je bil umorjen čet- ni poveljnik črnosrajčnikov (MVSN) Blasina. Sklepamo, da gre za isto osebo (Bogomir Blažina, Goffredo Blasina v ita- lijanskih virih), za katero Milica Kacin-Wohinz v knjigi Prvi antifašizem v Evropi navaja, da je bila 7. januarja 1930 ustreljena skoz okno občinske hiše v Hreno- vicah. Tigrovsko glasilo Svoboda je 15. ja- nuarja poročalo o Blasinovi likvidaciji, pa tu- di o požigu vtrca v Lokvi in atentatu na sve- tilnik zmage. O umoru Blasine je poročal tu- di časopis Il Popolo di Trieste s člankom Cri- minalita' slava sul nostro confine (Slovanska kriminaliteta na naši meji). V besedilu Spomini na organizacijo TIGR, ki ga je napisal legendarni tigrovski gverilec To- ne Černač iz Matenije vasi, najdemo več ele- mentov, ki nam potrjujejo, da si je Kukec očitno vzel življenje, preden bi padel v itali- jansko ujetništvo. Italijanska policija je zaradi “slovenskih iredentističnih čustev” nadzorovala družino Garzarolli. Jožef Garzarolli je bil tudi večkrat zaprt zaradi suma, da je bil soudeležen v hudih zadevah, na primer ko je bil umorjen četni poveljnik črnosrajčnikov (MVSN) Blasina. V Kukčevem nahrbtniku so italijanski preiskovalci našli veliko zanimivih dokumentov, med temi pismo Vilharja Kranjcu o načrtovanem atentatu na Mussolinija, D’Annunzia in italijanskega prestolonaslednika septembra 1925 na Knežaku. Italijanska policija je nadzorovala tudi družino Garzarolli iz Postojne, vejo znane plemiške rodbine, ki se je med 15. in 16. stoletjem iz Lombardije preselila v naše kraje in se v glavnem poslovenila (našemu narodu je dala veliko pomembnih mož in domoljubov). Družino (predvsem pa Jožefa in Gabrijela Garzarollija) so obtoževali, da neguje slovenska iredentistična čustva. Sumili so, da je Jožef Garzarolli dan pred oboreženim spopadom med Kukcem in italijanskimi miličniki s svojim avtom prevažal samega Kukca. Poveljstvo Dravske divizije, predvsem pa slovenski polkovnik Viktor Andrejka plemeniti Livnogradski - sin slavnega vojaškega pisatelja Jerneja, Maistrov borec in načelnik obveščevalnega oddelka Glavnega generalštaba Vojske Kraljevine Jugoslavije - je imelo neposredne stike z vodstvom Orjune, kar je možno zaslediti tudi v okrožnici italijanskega ministra za notranje zadeve obmejnim prefekturam z dne 13. marca 1929 (v svoji študiji “Slovenski uporniki, dobrovoljci in vojaki” je generalmajor v pokoju Marijan F. Kranjc potrdil, da je bila proti-italijanska obveščevalna služba polkovnika Viktorja Andrejke ofenzivnega značaja in da je imel polkovnik poseben kanal s Kukčevo obveščevalno skupino). Italijanski obveščevalci so sumili, da je Kukec likvidiral njihovega slovenskega konfidenta in dva bersaljerja. Dimitri Tabaj SNG Nova Gorica / Prva premiera v novi sezoni: Za narodov blagor Grabežljivi sebičneži v pohlepu po oblasti lovensko narodno gledališče Nova Gorica je začelo sezono karseda spodbudno. Z uspehom je na oder postavilo Za narodov blagor (premiera je bila 20. septembra 2018), vsem dobro poz- nano dramsko delo našega velikega pisa- telja in dramatika Ivana Cankarja (1876- 1918). Izbira ni vezana le na obeleževanje 100. obletnice njegove smrti, ampak je tudi priložnost za ovredno- tenje njegovega moj- strskega umetniškega snovanja. Čeprav je Cankar svojo satirično komedijo, kot jo je sam imenoval, a v njej je več kot zaznavna psi- hološka drama, v no- vogoriški predstavi pa so tudi prvine realiz- ma, naturalizma in de- kadence (kot je dejala dramaturginja Tereza Gregorič), naperil proti slovenskemu meščan- skemu političnemu življenju daljnega l. 1900, izšla pa je pri Schwentnerju leta 1901 in so jo po posredovanju Zofke Kve- der krstno uprizorili v Pragi l. 1905, v Lju- bljani - zelo pomenljivo! - pa šele leto ka- sneje, se zdi napisana prav za današnjo družbo. Prav tako kot v Cankarjevih časih se na Slovenskem, pri nas v Italiji in tudi drugod po svetu, peščica ljudi bori za svoj stolček v politiki in ga skuša braniti z vse- mi sredstvi ter grabežljivo kopičiti kapital in doseči svoje povzpetniške cilje, ne da bi se pri tem ozirala na resnične potrebe državljanov. Ob prvi priložnosti se tudi razdeli v dva ali več taborov, seveda zmeraj v škodo državljanov. Tudi danes v poli- tičnih krogih razsajajo bolezenske klice, kot so grabežljivost, korupcija, sebičnost, sla po oblasti, nemoralnost, brezbrižnost, odsotnost vsakršnih vrednot … Politikom so navadno deveta briga državljani, katere naj bi predstavljali v državnih vrhovih, čeprav tudi oni kot Cankarjevi liki veno- mer ponavljajo, da delajo vse “za narodov blagor”. To je zelo obrabljena fraza, ki jo imajo zmeraj na ustnicah. Cankar kot vsi veliki klasiki, katerih dela so nesmrtna in seveda zmeraj aktualna, postavlja tudi nam danes “satirično” ogledalo, v katerem se zrcali naša nič kaj spodbudna družbe- nopolitična podoba. To Cankarjevo delo je na novogoriški oder postavil režiser Miha Golob (1980), ki se je s tem velikim predstavnikom moderne pobliže soočil že l. 2011, ko je v Sloven- skem stalnem gledališču Trst režiral avtor- ski projekt Iv@n Cankar (Poln profil) in v SNG Nova Gorica Hlapce. Cankarjeve sa- tirične ostrine je v svojem režijskem kon- ceptu ob sodelovanju dramaturgov Krišto- fa Dovjaka in Tereze Gregorič podkrepil z mestoma prav komičnimi poudarki, tako da je ojačil satirično ost in vse skupaj obar- val z dokaj močnim nanosom ironije in nekaterim likom dal močne karikaturno groteskne osvetlitve. V ta koncept, ki vliva v celoto burleskno noto (le-to poudarjajo tudi baročno “nabrekli” ko- stumi Dajane Ljubičić - smešni so moški čevlji s podaljšanimi konicami! - frizure Sonje Mugerli in ma- ske Ane Lazovski), go- tovo spada tudi to, da je pripadel Petru Harlu ženski lik gospe Hele- ne, “finih manir”, žene deželnega poslan- ca in občinskega svet- nika dr. Antona Groz- da, ki ga je izvrstno, sa- mo na videz kot ohole- ga, samozavestnega človeka, v resnici pol- nega dvomov in strahov, odigral Jure Ko- pušar. Njegovega zagrizenega tekmeca Pavla Grudna je Žiga Udir osvetlil kot navzven pogumnega človeka, a v resnici pa je prilagodljiv omahljivec, ki mu pot do uveljavitve odpira značajna žena. Tej je energične poteze emancipirane ženske, ki zna tudi zelo dobro koketno osvajati, dala izredna Ana Facchini s svojo markantno osebnostjo. / str. 12 Iva Koršič S Radijska igra Janeza Povšeta Sprava je možna, če jo želimo z iskrenim srcem dor ima večkrat odprt radio in se navdušuje tudi nad ra- dijskimi igrami, je v soboto zagotovo z veseljem poslušal po- menljivo igro, ki je izšla izpod občutljivega, za pravico in dobroto zmeraj navdihnjenega, spretnega peresa Janeza Povšeta. V soboto, 29. septembra 2018, je bila namreč na valovih Radia Trst A premierno iz- vedena njegova igra Zgodba s pred- zadnje strani. Za ta dramski tekst je na natečaju ob 70-letnici Radijskega odra cenjeni sodelavec našega ted- nika, sicer tudi režiser, pesnik, dra- matik in še kaj, prejel tretjo nagra- do. Zgodba je zelo aktualna. Danes se veliko zakonskih parov ločuje. Ločitev je vedno zelo boleča predv- sem za tistega, ki ga partner zapusti, morda zato, ker se je zaljubil v dru- go ali drugega ali ker ga zakonski ja- rem preveč obremenjuje in ga ne zmore več nositi. Še huje je, ko za- radi ločitve trpijo otroci. Prav tako situacijo opisuje Povše v svoji igri, ki se dogaja v Trstu; v določenem trenutku se namreč sliši valovanje morja ob Velikem trgu. Gospo Elviro je pred več leti zapustil mož Roby in si z drugo ustvaril no- vo družino. Ona je ostala sama s hčerko Dolores in se ji popolnoma posvetila. Nikoli se ni več omožila. On pa je v drugem zakonu s Tanjo imel sina Marka. Ta zdaj kot odrasel fant išče službo. Komisiji, ki odloča o sprejetju v službo, predseduje prav nekdanja Robyjeva žena. Zanjo bi bil to pravi trenutek, da bi se pošteno maščevala svojemu nek- danjemu možu. Tudi njena hčerka Dolores je takega mnenja, saj je očetov odhod tudi njo zelo prizadel. Kljub bolečini, ki jo povzroča spo- min na to, kako jo je mož lahkomi- selno pustil samo s hčerko, in na trpljenje, ki ga je prestala, se Elvira brez premisleka in pomisleka odloči za spravo, kajti pogrevanje starih krivic ter sla po maščevanju ne prineseta prav nič dobrega. Maščevanje kliče po maščevanju in to zlo se prenaša iz roda v rod na ti- ste, ki niso prav nič krivi. Elvira želi odpustiti, hoče, da svetloba od- puščanja prežari vse stare zamere in vse hudo, kar ga je pretrpela. Odloči se za rez vsega, kar jo je prizadelo v preteklosti. Tako se maščevalni krog ne more obnavljati, ostaja le svetla, odprta pot za spravo, ki prinaša le dobre občutke. Ta pol ure trajajoča radijska igra je prežeta z globoko moralno-etično sporočilnostjo. Dogajanje v igri lah- ko razumemo kot metaforo naših narodnih razprtij, ki se vlečejo v ne- dogled in po toliko letih še zmeraj razvnemajo in burijo duhove. Nihče od sprtih strani namreč z iskrenostjo v srcu ne prizna nek- danjih zmot in krivd in ne ponudi prijateljske roke drugemu. Res, maščevanje ne vodi nikamor, le v temen predor brez izhoda, od- puščanje in sprava pa razpirata ob- zorja v boljšo, pravičnejšo prihod- nost, predvsem mladim rodovom. Povšetovo igro so ob pripovedovan- ju zgodbe Ivana Buzečana interpre- tirali Maja Lapornik (Elvira), Andrej Pisani (Roby), Nadia Roncelli (Do- lores), Marinka Počkaj (Tanja) in Ni- kolaj Pintar (Marko) pod režijsko ro- ko Marijana Kravosa. Za montažo je poskrbel Samuel Simonovi. Igro so posneli v studiu Radijskega odra Trak. IK K Foto SNG Nova Gorica / Peter Uhan Kultura 4. oktobra 2018 9 Izšla je nova zbirka pesmi Vladimirja Kosa Pesmi za zbrano, vsakodnevno branje esnika, patra jezuita, ki živi na Japonskem, Vladimirja Kosa naše bralke in bralci poznajo in cenijo od nekdaj, saj je v Novem glasu stalno prisoten s svojimi pesmimi. V uredništvu ga imamo radi predvsem zato, ker je reden in zvest sodelavec, pa tudi zato, ker se zanima za naše delo in za nas moli ter daruje v deželi vzhajajočega sonca. Tudi zato, in seveda ne samo zato!, smo iskreno veseli, da je Goriška Mohorjeva družba v sodelo- vanju z Župnijskim zavodom Ljubljana Dravlje te dni posla- la na trg pesniško zbirko, ki jo je imenitno oblikovala Jasna Košuta, stiskala pa Grafica Go- riziana, z naslovom Kot sonca zlat zaton. Pesniški zbirki Vladimirja Ko- sa, ki se je rodil 2. junija leta 1924 v Murski Soboti, njegov brat pa je slovit slovenski kari- katurist Božo Kos, je na pot na- pisala izvrstno spremno bese- do ena najboljših mlajših slo- venistk v našem prostoru dr. Maja Melinc Mlekuž, ki že ta- koj v začetku svojega zapisa pove: “Pričujoča zbirka prinaša iz- bor pesmi Vladimirja Kosa, ki so od leta 1995 naprej vsako leto izhajale v Koledarjih Goriške Mo- horjeve družbe. Nastala je kot po- klon izjemnemu mislecu, ki mu je v poeziji na pretanjen način uspelo vzpostaviti vez med domo- vino in svetom, med tradicional- nim, modernim in japonskim pe- sniškim izrazom”. “Vladimir Kos je študiral teologijo v Ljubljani in Rimu, kjer je 1953 doktoriral. Po končanem študiju je stopil v jezuitski red in že leta 1956 odšel v Tokio kot misijonar. Deloval je kot profesor filozofije in karitativno pomagal ubogim in revnim. Izdal je več pesniških zbirk. Njegova poezija v sloven- P skem in japonskem jeziku je ver-ske in domoljubne narave”, se gla-si skromen zapis o velikem sodob- nem pesniku na Wikipediji na spletu. Pa vendar je Vladimir Kos prejel leta 2014 nagrado Prešernovega sklada za pesniški zbirki Pesmi z Japonskih otokov in Ob rahlo tre- soči se tokijski harfi. Dr. Matija Ogrin je takrat o njem zapisal: “Vladimir Kos se je v zgodovi- no moderne slovenske litera- ture vpisal s tem, da je v le- tih po 1954 s svojo poezijo ustvaril zgodnje dosežke sloven- skega pesniškega modernizma. In- tenzivno pesniško ustvarjalnost ohranja Kos vse do danes. V zbir- kah Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi se njegova poezija odpira harmo- ničnemu doživljanju japonske na- rave, človekovega mesta v kozmo- su in krščanskega Boga kot temel- jnega ozadja vseh bitij, njihove le- pote, globine ter nagovarjajoče moči. V Pesmih z japonskih oto- kov si mojstrsko odgovarjata ja- ponski slog tanka in slog tradicij- ske slovenske pesmi. Iz obeh zvrsti blagoglasno zveni daljni japon- ski svet, bivanjsko artikuliran z izkušnjo Slovenca v svetu, ki so mu živo slovensko, japonsko in krščansko izročilo vir intenziv- nih pesniških navdihov”. Dr. Maja Melinc Mlekuž že v začetku svojega eseja - uvoda k pesniški zbirki ugotavlja, da se “Kosove življenjske izkušnje čisto naravno in neprisiljeno prelivajo v njegova dela”, med- tem ko čisto ob koncu zapiše pomembne besede, da “pe- sniško zbirko po vsebini in iz- povedi odlikuje Kosova slogov- na neposrednost in miselna ja- snost pesniške- ga izraza. Z ne- posrednimi po- dobami in besedami nam v svoji poeziji občutij in zaz- nav duše odsti- ra nov svet in vedno znova spodbudi k možnosti nove- ga duhovnega iskanja”. Za pesniško zbirko Kot son- ca zlat zaton dr. Maja Melnic Mlekuž ugota- vlja, da v njej “prevladuje oblikov- no tardicionalna, po vsebini pa moderna poezija”, saj je Vladimir Kos v vseh dolgh letih pesniškega ustvarjanja izoblikoval “pesniški izraz, v katerem se poleg slovenske tradicionalne pesniške oblike in japonske tanka pesmi pojavlja tudi modernistični pridih. Že na prvi pogled lahko opazimo, kako pre- haja iz stvarnega v asociativni tok, od liričnih impresij do fragmentov in reportažnih vložkov. Njegov je- zik utegne biti za tradicionalnega bralca nekoliko presenetljiv in moderen, vendar sintaksa ni raz- bita in je vseeno lepo berljiv”. Toplo priporočam v branje sprem- ni esej dr. Maje Melinc Mlekuž, ker dobi bralec Kosove poezije dober vpogled v sodobno slovensko poe- zijo in seveda vlogo našega “go- spoda Vladimirja Kosa” v njej. Ta- ko “gospod Vladimir Kos” ga namreč sami imenujemo v ured- ništvu. Po navadi nekaj tednov pred prazniki dobimo po pošti njegovo pismo, v katerem je pe- sem, preberemo jo in z veseljem vsakič objavimo. Če smem ob iskrivem, pogloblje- nem in strokovno podkovanem zapisu dr. Maje Melinc Mlekuž še sam nekaj dodati, bom zdaj iskre- no zapisal, da zbirko Kot sonca zlat zaton našega pesnika Vladimirja Kodsa toplo priporočam v branje, ker bo vsakdo za navidezno eno- stavnimi pesmimi uzrl vsaj dva svetova, slovenskega in japonske- ga, če duhovnega ne omenjam, predvsem pa tisto lepoto na videz preprostih stvari, ki ostanejo vsak- danjiku zabrisane zaradi naglice in vsakodnevne površnosti, v kateri živimo. In še mimogrede opozo- rim, da je Vladimir Kos eden red- kih slovenskih pesnikov, ki se je še sposoben raznežiti ob cvetovih, zatonih, češnjah, valovih, vseh ti- stih preprostih lepih naravnih da- nostih, ki nam osmišljajo in lepšajo vsakdanje življenje. Knjiga za nočno omarico, pe- sniška zbirka za počasno in po- svečeno, vsakodnevno branje! Jurij Paljk eta 1978 so na nekdanjih medna- rodnih pisateljskih srečanjih v Brezah na avstrijskem Koroškem na posebni tiskovni konferenci spo- ročili, da bo na Dunaju začela pod ime- nom LOG izhajati revija za mednarod- no literaturo. V priročnih zvezkih bo šti- rikrat na leto poleg avstrijskih piscev ob- javljala v izbranih prevodih v nemški jezik literarne tekste znanih in uvelja- vljenih pa tudi mlajših perspektivnih avtoric in avtorjev iz najrazličnejših držav, jezikov in kulturnih okolij. Mnogi poznavalci tedanjega kulturnega dogajanja so menili, da nova revija ne bo imela dolge življenjske dobe. Vendar so se ušteli, ker revija živi že štiri dese- tletja in vztraja v javnosti kljub vedno bolj neugodnim pogojem na kultur- nem področju. Že v prvi številki so uredniki Lev Detela, Wolfgang Mayer König in Peter Kersche uresničili napoved o mednarodnih in posredniških razsežnostih nove revije, saj so med 26 avtoricami in avtorji iz Avstrije in Nemčije natisnjena pesniška besedila pisateljev iz Avstralije, Kanade, Indije in Južne Afrike, posebna pozor- nost pa je že takoj na začetku namenje- na tudi slovenski književnosti. Zastopa- jo jo kar štirje tedaj še mladi avantgar- dni besedni ustvarjalci Dane Zajc, To- maž Šalamun, Milena Merlak in Iztok Geister – Plamen, od katerih živi le še nazadnje imenovani, ki se je uveljavil tudi kot ornitolog. Kot prevajalec v nemščino je podpisan v Celovcu živeči Peter Kersche. Že v tretji številki jim sle- di spet v nemškem prevodu Petra Ker- scheja pri tedanjih slovenskih komuni- stičnih oblasteh nepriljubljeni Edvard Kocbek ob njegovem petinsedemdese- tem rojstnem dnevu. V naslednjih sedemnajstih številkah se redno vrstijo poleg številnih znanih in manj znanih avtoric in avtorjev iz na- jrazličnejših držav tudi številna imena iz slovenske književnosti – in sicer Fran- ce Balantič, Janko Ferk, Fabjan Hafner, Slavko Jug, Ted Kramolc, Stanko Maj- cen, Boris Pahor, Valentin Polanšek, Ve- no Taufer, Franci Zagoričnik in drugi. Tudi v naslednjih številkah in letnikih so v reviji s posamez- nimi prispevki, pesmimi, pro- zo ali esejistiko, objavljeni na- jrazličnejši slovenski avtorji v izbranih prevodih v nemščino. Naj omenimo v selektivnem izboru samo nekatere: Žarko Petan, Ivan Cimerman, Jure Detela, Peter Semolič, Vera Pe- jovič, Marjan Tomšič, Ivan Vo- larič – Feo, Ivo Antič, Niko Gra- fenauer, France Filipič, Tone Pavček, France Forstnerič, Vla- dimir Kos, Jože Šmit, Andrej Žigon, Stanko Kociper, Bogo- mir Fatur, Mirko Križman, Ivan Pregelj, Jasna Vombek, Stane Jagodič (z vizual- no liriko in risbami), kipar Jakob Sa- vinšek (s pesmimi in risbami). Ob tem je potrebno poudariti, da je pre- vajanje besedil iz najrazličnejših jezi- kovnih skupin in kulturnih območij v nemščino, pri katerem sodelujejo šte- vilni prevajalci in prevajalke, nepre- cenljive vrednosti. Prevode iz slo- venščine v nemščino so v reviji do zdaj prispevali Peter Kersche, Janko Ferk, Hilde Bergner, Milena Merlak, Lev De- tela, Franjo Smerdu in drugi. Tu ni mogoče našteti vseh v reviji LOG upoštevanih sloven- skih avtoric in avtor- jev, vendar velja pou- dariti, da revija LOG tudi v najnovejših let- nikih in številkah do- sledno opravlja svoje posredniško delo in vedno znova s prevo- di, posebnimi članki ali recenzijami posameznih knjig opozarja na dogajanja na slovenskem li- terarnem po- dročju. V zadnji dvojni jubilejni števil- ki 157 – 158, ki je izšla nedav- no ob štiridese- tletnici revije, na primer Peter Kersche ponovno opo- zarja na pesniški svet leta 1944 umorje- nega primorskega avtorja Stanka Vuka in v obširnem komentarju poroča o trojnem umoru v Rossettijevi ulici v Trstu. Navaja številne vire, še posebej pa omenja raziskave Martina Breclja. Nje- gova teza, da je atentat na zakonski par Vuk in slučajno navzočega gosta Draga Zajca izvedla tedanja komunistična var- nostnoobveščevalna služba VOS, se mu zdi posebno verodostojna. V isti številki sta objavljena tudi Kerschejeva nemška prevoda Vukovih pe- smi Trinajsta postaja in Oktober. Že lansko leto je Ker- sche, ki je že desetletja vnet prevajalec sloven- ske književnosti v nemški jezik, v 155. številki LOG-a objavil Vukov tekst Prva pe- sem, ki je izšla leta 1935 v ljubljanski revi- ji Dom in svet. Ker- sche v spremni besedi k svojim prevodom meni, da je Vuk po- memben slovenski pe- snik iz predvojnega in vojnega obdobja, ki sta mu bila blizu najmodernejši pesniški izraz tedanjega časa, a tudi bogata tra- dicija ljudske poezije. V Nemčiji živeča prevajalka dr. Hilde Bergner ponuja v isti številki LOG-a za leto 2017 štiri pesmi uveljavljenega liri- ka Milana Jesiha, med drugim samosvoj tekst Ekvinokcij. Že leta 2013 pa so v LOG-u 140 izšle Jesihove Tri poezije v nemških prevodih iste prevajalke. Revija LOG izhaja na Dunaju štirikrat na leto. V povezavi z revijo občasno izi- dejo tudi posebne publikacije v zbirki LOG – BUCH. Do zdaj se je v tem sklopu zvrstilo enaintrideset knjižnih izdaj, pe- sniških zbirk, proznih in dramskih del, esejističnih razmišljanj in antologij. V času bojev za slovensko državno samo- stojnost je v zbirki LOG – BUCH izšla na primer posebna antologija WEGE DER SELBSTBEHAUPTUNG o SAMOUVEL- JAVLJANJU slovenske literature, v kateri so objavljeni esejistični prispevki Rudija Šelige, Draga Jančarja, Vladimirja Vrem- ca, Maje Haderlap, Reginalda Vosperni- ka in drugih. V antologiji iz leta 1995 DER SPIEGEL, IN DEM WIR UNS SEHEN (Zrcalo, v ka- terem se vidimo) so objavljena besedila manjšinskih avtoric in avtorjev iz najra- zličnejših jezikovnih krogov. Slovensko koroško književnost zastopata Valentin Polanšek z devetimi pesmimi v prevo- dih Petra Kerscheja, Janka Ferka, Milene Merlak in Klausa Detleva Olofa in Janko Ferk s sedmimi pesmimi v lastnih pre- vodih. V antologiji je objavljen tudi odlomek iz proze Vila ob jezeru tržaške- ga pisatelja Borisa Pahorja. Ista antolo- gija je doživela leta 1996 še romunsko izdajo pri založbi Romania Press v Bu- karešti. Celotno prevajalsko delo iz nemščine v romunščino je spretno opravil pokojni Matei Gavril Albastru. Posebno pozornost je leta 1989 vzbudi- la antologija FEUER UND EIS (Ogenj in led) s prispevki avtoric in avtorjev dežel v razvoju. Izdajo te antologije je podprla tudi mednarodna organizacija UNESCO v Parizu. Naj ob koncu na robu omenimo, da je v zadnjih letnikih revije LOG v dvajse- tih nadaljevanjih izhajal osnutek za ro- man o atentatu na avstro-ogrskega pre- stolonaslednika Franca Ferdinanda in dogodkih pred sto leti izpod peresa Leva Detele. Roman o atentatu leta 1914 in sledeči prvi svetovni vojni ter propadu avstrijskega cesarstva konec leta 1918 bo izšel v dopolnjeni knjižni obliki, avtor pa pripravlja tudi slovensko varianto istega dela. Lev Detela L Lev Detela (foto Dušan Hedl) 40 let dunajske revije za mednarodno literaturo LOG Objavljeni so tudi zapisi slovenskih avtorjev Pomemben življenjski jubilej Zore Tavčar Še na mnoga zdrava leta! ora Tavčar, profeso- rica, literarna kri- tičarka, mentorica mladim, pisateljica, vzgo- jiteljica in sama mati treh hčera, predvsem pa književnica, ki je veliko pripomogla, da je tržaški knjižni svet vedel, kaj je lepo v literaturi, je 2. ok- tobra slavila visok življen- jski jubilej. Rojena je bila 2. oktobra 1928 v Loki pri Zidanem mostu, v Lju- bljani je končala študij slavistike, tam spoznala svojega življenjskega so- potnika Alojza Rebulo in se z njim preselila na Opčine pri Trstu, leta 1963 je na katoliški univerzi v Milanu doktorirala in začela poučevati na slovenskih šolah v Trstu. Poučevala je na srednjih šolah. Vsi tisti, ki so imeli srečo, da jih je učila slovenskega jezika in ljubezni do književnosti, se je spominjajo kot stroge, a pravične profesorice, ki je znala mladim prikazati slovenščino v najlepši luči, z nalogami, katere je neneh- no popravljala, pa jih je prisilila, da so svoje besedišče in slovnico obogatili. Tiste, za katere je me- nila, da lahko naredijo kaj več, je povabila v Literarne vaje, kjer je bila resnična mentorica. Za Ra- dio Trst A je pripravljala oddaje Mladi pisci, v Slovenskem kultur- nem klubu na Donizettijevi ulici v Trstu je imela literarni krožek za dijake. Bila je neutrudna in je urejala šolska glasila, pisala zgod- be in igre za mladino, objavljala tako v Pastirčku kot v Galebu. Bi- la je nepogrešljiva in večkrat na- grajena sodelavka Mladike, pisala je drame za Radio Trst A, tem je dodala novele in zgodbe, igre, Z povesti. Za revijo Škrat je bila lek- torica, seveda niso manjkale niti knjižne izdaje, med njimi ome- nimo knjige Pod Južnim križem, Slovenci za danes I in II, to so nje- ni pogovori z znamenitimi in manj znanimi Slovenci z vsega sveta, Veter v laseh, Ob kresu življenja, Kroži, kroži galeb, pe- sniška zbirka Ko se ptički prebu- de za mlade, medtem ko je anto- logijska pesniška zbirka Žarenje namenjena vsem. Poklical si me po imenu je naslov knjigi o žen- skih imenih, dvodelni spomini Zore Tavčar in njenega moža Alojza Rebule Dve mladosti-ena ljubezen, ki so izšli leta 2015, pa je njena zadnja knjiga. Sam pisa- telj Alojz Rebula je večkrat pove- dal, da je soprogi hvaležen, ker mu je jezikovno pregledala vsa njegova knjižna dela. Zora Tavčar že vrsto let živi s so- progom v Loki, svojem rojstnem kraju, na katerega je zelo navezan tudi pisatelj Rebula. Prof. Zori Tavčar voščimo iz srca in ji kličemo Na mnogaja ljeta! foto dd foto www.jezuiti.si Tržaška4. oktobra 201810 Žlahten večer v prepletanju pesniške in glasbene govorice V četrtek, 20. septembra, je v nekdanji pralnici pri Sv. Jakobu zazvenela pesniška beseda Borisa Pangerca, ki jo je v italijanščini predstavil pesnik Gianluca Paciucci, slovensko verzijo pesmi pa je podal pesnik sam. Izbor pesmi iz zbirke Ptice v mojem oljčniku – Uccelli nel mio uliveto sta prisotnim podala s čustvenim doživljanjem oljke – drevesa, ki ima svoje biblične korenine, saj je oljka tisto “sveto” drevo, ki že v preroški viziji razkriva simboliko miru. In pesnik sam najde v oljki svoj notranji mir, zato se dostojanstveno zateka v svoj oljčni gaj, kjer do potankosti začuti utrip narave, utrip lastnega srca. In to doživetje je Pangerc prelil v pesniško besedo z enkratnimi podobami, ki izstopajo v širokem razponu: od otroških let, ko je v oljčnik zahajal z očetom, pa do današnjih dni, ko je sam vpet v odkrivanje vseh tistih lepot oljke, ki nedvomno oplemenitijo njegovo bivanjsko razsežnost. Ob prebiranju verzov je bilo čutiti, kako v pesnikov rojstni kraj, to je v Dolino in ves brežanski okoliš, naglo prodira industrializacija, ki boleče vpliva na pesnikovo tankočutnost. Ker je pesnik zelo občutljiv na vse, kar se okrog njega dogaja, se je s poezijo o gorečih oljkah ob zaključku pesniškega dela večera spomnil tudi nedavno preminule pesnice Irene Žerjal in njene zbirke Goreče oljke, kar je v prisotnih vzbudilo ganljivo presunjenost ob spominu na pokojnico. Pangerc in sogovornik Gianluca Paciucci sta nato spregovorila še o zbirki kratkih zgodb iz vaškega okolja Il mio amico vitello, ki je bila prav tako nagrajena na istem natečaju kot Uccelli nel mio uliveto. Glasbeno kuliso večera pa je sugestivno obogatil zbor Jacobus Gallus, pod vodstvom Marka Sancina, ki je s priložnostno izbranimi pesmimi požlahtnil enkratni pesniški večer. / (mc) Uspešno dokončana obnova Športnega centra Pikelc na Opčinah Slovenska svetnika v tržaški občinski upravi, Valentina Repini (Demokratska stranka) in Igor Švab (SSk - skupina Demokratske stranke), izražata veselje, ker je v petek, 21. septembra, potekalo odprtje obnovljenega Športnega centra Pikelc na Opčinah, saj gre za pomembno pridobitev domačega športnega društva Polet. Zadovoljstvo izražata zaradi uspešnega dokončanja javnih del, ki j ih je načrtovala in s pomembnim deležem tudi finančno krila prejšnja uprava župana Cosolinija, ter zaradi prizadevanja odbornikov za šport Edija Krausa in za javna dela Andree Dapretta. Prva obnovitvena dela so se začela že v sedemdesetih letih, do odločilnega ponovnega zagona pa je prišlo v času prejšnje levosredinske uprave. Odprtje zgodovinske razstave Za cesarja in domovino V Boljuncu so minuli petek, 28. septembra, v pričakovanju na slovesen dogodek odkritja spomenika padlim v prvi svetovni vojni odprli zgodovinsko razstavo Za cesarja in domovino, ki je posvečena padlim vaščanom, katerih spomin je zbledel. Dokumente in slike, ki so razstavljeni v stari šoli Franca Jožefa I. v Boljuncu, so dali na razpolago njihovi potomci. Organizatorji razstave so povedali, da so bili matični registri domačega župnijskega arhiva ključnega pomena pri raziskovanju in ugotavljanju imen padlih vaščanov. Razstavo je uredil Stojan Glavina iz Boljunca in bo na ogled še dva meseca, ob torkih od 8. do 10. ure, ob četrtkih od 16. do 18. ure in ob nedeljah od 10. do 13. ure. Ob tem dogodku je bila tudi predstavitev knjige raziskovalca Vilija Prinčiča, Neme priče vojnih grozot 1915-1918, ki sta jo uvedla predsednik boljunske srenje inženir Izidor Sancin in zgodovinar Štefan Čok. Kratke Ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev Poklon samosvoji pesnici Ireni Žerjal ila je samosvoja pesnica in pisateljica s kritično držo, ki je vse do konca ohranila določeno poetiko. V svoja besedila je vnašala individualni pesniški diskurz in dramske vsebine”. Tako je Vilma Purič predstavila Ireno Žerjal, od katere smo se poslovili konec avgusta. Društvo slovenskih izobražencev je v sodelovanju s Slavističnim društvom Trst- Gorica-Videm, z Založbo Mladika, Radijskim odrom in Knjižnico Dušana Černeta, ki je postavila priložnostno razstavo vseh del Irene Žerjal, priredilo večer v njen spomin. Uvodno je Vilma Purič spregovorila o njenem umetniškem ustvarjanju, in sicer o socialnih, verskih in domovinskih tematikah, s katerimi je v literaturo vnesla nove načine pisanja. Poklonila se je ženski, profesorici, kulturni delavki in besedni ustvarjalki, ki je bila samozavestna in je v svoja dela vpletala politične reference. Upesnila je pojav razlaščanja slovenske zemlje in bila kritična tudi do slovenskega človeka in njegove odgovornosti. Odločno je nastopila kot angažirana pesnica in bila izredno inovativna glede ženskih misli. Oddaljila se je od tradicionalnega ženskega pisanja, ki pronica v zasebno “B sfero posameznice. V intervjujuz Jožetom Horvatom je dejala,da je v življenju doživela marsikatero razočaranje, a ni nikoli sledila večni žalosti. Njeno geslo “bodi ženska, bodi ženska” zahteva od ženske, da je avtonomna v delovanju in prvinska v doživljanju, kar je zanjo izjemno velik izziv. Bila je pozorna na ženske v tržaškem vaškem okolju in v opisih evidentira tiste lastnosti, ki poudarjajo žensko krepko in samostojno naravo. Ena najlepših pesmi je Legenda o stoletnem prtu, v kateri ženske delujejo kot varuhinje dediščine, pripovedovalke in načrtovalke družinske zgodbe, saj ovrednotijo in začrtajo prevladujočo nagnjenost družine. Za Ireno Žerjal je rojstvo najvišja vrednota in pomeni prenovo za vse. V poezijo je vnesla relacijski jaz, ki ga spreminja v stiku z drugimi. Vilma Purič je s prisotnimi delila dva spomina na preminulo pesnico. Prvi sega v čas, ko jo je kot šestnajstletno dekle Irena Žerjal povlekla za rokav in ji rekla: “Ej, ti, napiši kaj zame”. Šele kasneje se je zavedela, da je to vplivalo nanjo. Drugi spomin pa je na srečanje v Ricmanjih, ko je ob 80-letnici Aleksija Pregarca napisala spremno besedo k njegovi pesniški zbirki. Svoj poseg je sklenila z besedami, da je odhod Irene Žerjal pustil njo na tem svetu še malo bolj samo. Sledili so pričevanja, spomini in razmišljanja prijateljev in znancev. Aleksij Pregarc je opozoril na njeno poezijo, ki opominja na človekovo dostojanstvo ob uporabi mavrice metafor. Sovaščan in njen sorodnik Deziderij Švara je podal spomine o razlastitvi slovenske zemlje leta 1968, ko sta si šla skupaj ogledat kopače za tovarno Grandi motori. Ona je nato izdala svojo prvo pesniško zbirko Goreče oljke, ki je po njegovem mnenju velik spomenik naši zemlji, Deziderij pa je ustvarjal slike v ekspresionističnem stilu. Prav to poezijo je prebrala gospa Tatjana Malalan. Majda Artač je kot izhodišče svojega razmišljanja o pokojni pesnici vzela njeno zbirko Topli gozdovi. Dejala je, da Irenina pesem še vedno živi, saj je velika pesnica slovenske poezije, ki s svojo univerzalno pesniško govorico presega jezikovne meje. Boris Pangerc je podal spomin, ko se je kot dijak udeležil njene predstavitve pesniške zbirke in ga je njen iskrivi pogled ob podpisu knjige globoko prevzel. Drugi spomin pa sega v zrela leta, ko so priredili v Prekmurju Primorski večer in je spoznal njeno drugo plat, saj je veselo prepevala in plesala. Marij Čuk se spominja pesnice, ki je bila v skrbeh in vznemirjena pred nastopom zaradi odgovornosti. Vsaka beseda je bila zanjo muka in izziv, imela je semantične razsežnosti. Ob koncu je spregovorila še Maja Lapornik. Kulturno delavko je predstavila kot zanesljivo šolnico in predano pesnico, ki je predajala literarno zgodovino našega prostora. Bila je pravi sogovornik za vse, ki ljubijo literaturo. Večer se je končal s predvajanjem filmskega portreta Iz sanje... beseda, ki si ga je zamislila in ga realizirala Maja Lapornik leta 2003. Urednica Nadia Roncelli se je zahvalila družini, ki je bila prisotna v Peterlinovi dvorani, nato je Gorazd Pučnik podal misel o svoji mami kot močni in svobodni ženski. Metka Šinigoj Foto damj@n kademski glasbenik, skla- datelj, pedagog in aranžer Zoran Lupinc, doma iz Šempolaja pri Trstu, spada med najuglednejše pionirje harmoni- karske glasbe in didaktike v Evropi. Profesor Zoran Lupinc je poznan kot preprost človek, ki se ne po- javlja pogosto v javnosti, kar pa ne pomeni, da ni dejaven. Ko v medijih zasledimo njegovo ime, takoj vemo, da gre za kakšen po- memben dosežek na njegovi gla- sbeni poti, ne pa za prozaičen fo- tografski “selfie” s kakšno oseb- nostjo, kakor delajo nekateri, ki bi radi na tak način opozorili na- se. Zoran Lupinc je pred več kot 30 leti začel razvijati nove možnosti igranja na diatonično harmoni- ko. Bogato bero znanja pa do- brodušno deli med številnimi mladimi glasbeniki. Kraški har- monikar se je rodil leta 1961, ak- tivno igranje diatonične harmo- nike je pričel leta 1978. Iz klavir- ske harmonike je diplomiral na Glasbeni matici v Trstu, iz roga pa na glasbenem konservatoriju Giuseppe Tartini v Trstu. Lahko bi rekli, da se je diatonične har- monike lotil kot samouk. Njego- A vo inovativno igranje na ta ljud-ski instrument pa je bilo kmalunagrajeno. Od leta 1981 do leta 1987 je zmagal prav na vseh tek- movanjih, ki se jih je udeležil, in si pridobil naziv svetovnega prvaka v igranju na dia- tonično harmoniko. V tistem začetnem ob- dobju, ko je diatonična harmonika veljala le za ljudsko glasbilo, je bilo Lupinčevo virtuozno igranje, ki je temeljilo na brezhibnem tehničnem in hitrostnem oblado- vanju, zelo zanimivo in privlačno. Pri slovenskih in avstrijskih glasbenih založbah je izdal tudi ne- kaj albumov, ki so še da- nes zelo sodobni. Napisal je tudi štiri učbe- nike in zbirko skladb za diatonično harmoniko. Učbeniki so naleteli na velik domet in so bili nato pre- vedeni v italijanski in nemški je- zik. Zoran Lupinc se posveča tako komponiranju kot tudi nasto- panju. K dosežkom njegove ka- riere lahko prištejemo nastope s komornim orkestrom pod tak- tirko Simona Perčiča v Berlinski filharmo- niji, v Slovenski fil- harmoniji in v Can- karjevem domu v Ljubljani. Številne pa so tudi televizijske oddaje (RTV Slo, RAI, ORF), v katerih je Zoran nasto- pal kot solist, s Triom Lupinc ali v drugih zasedbah. Profesor Lupinc je pred nekaj dnevi doživel veselo presenečen- je, saj je bil kot prvi Slovenec po- vabljen na uradni sprejem v mu- zej Recoaro Terme pri Vicenzi. Tam se nahaja edinstven muzej na svetu, ki hrani ročne odtise najslavnejših harmonikarjev na svetu. Slavnostni sprejem v občinski dvorani je vodil mestni župan Davide Branco, ki je poja- snil, da bodo odtis desne roke Zorana Lupinca zdaj še pozlatili s 24-karatno zlato folijo. Lupinc je muzeju prispeval še nekaj ro- kopisov lastnih skladb, podpise, učbenike in zgoščenke, ki bodo z ročnim odtisom v muzejskih omarah na ogled vsem obisko- valcem. Med prestižnimi glasbe- niki, ki so prisotni v tem muzeju, lahko omenimo Richarda Gal- liana iz Francije, Franka Marocca iz Amerike ter Friedricha Lilpsa iz Rusije. Podvig Zorana Lu- pinca velja za velik prestiž, ker predsta- vlja slovensko glasbo in kulturo. Lansko leto je Lupin- cu Zveza slovenskih glasbenih šol v Cer- knici podelila priz- nanje Frana Gerbiča za izjemen uspeh na področju glasbene vzgoje in izo- braževanja ter glasbe- nega poustvarjanja; mednarodna glasbe- na zveza pa ga je na- gradila za umetniške dosežke v Italiji. Če je diatonična harmoni- ka izgubila predznak ljudskega glasbila in prerasla v instru- ment, ki ga ne igrajo več samo po vaških veselicah, ampak tudi v evropskih koncertnih dvora- nah, gre precejšnja zasluga pro- fesorju Zoranu Lupincu. MAN Recoaro Terme pri Vicenzi Zoran Lupinc - prvi Slovenec v muzeju slavnih Foto RP RECOARO Tržaška 4. oktobra 2018 11 Obvestila Lutkovno gledališče Pristanišče v Devinu prireja v soboto, 6. oktobra 2018, ob 10. uri: lutkovno predstavo za otroke Juri Muri - Devinski lutkarji (na sedežu zborov); ob 17.30: predstavo za mlade in odrasle Kamišibaj gledališče na Rilkah - Jure Engelsberger (na začetku Rilkejeve pešpoti - v primeru slabega vremena: na sedežu zborov). Slovenija v svetu, Slovenska prosveta in ZCPZ vabijo v nedeljo, 7. oktobra, ob 17.00 v baziliko sv. Justa v Trstu na koncert Slovanske sakralne glasbe, dirigentka Lučka Kralj Jerman. Izvajali ga bodo pevci iz matične, zdomske in zamejske Slovenije. Romanje v Medjugorje bo od 5. do 8. oktobra 2018. Odhod avtobusa z glavne avtobusne postaje v Novi Gorici zelo zgodaj. Pot se nadaljuje po Vipavski dolini preko Kozine do Medjugorja. Obiskali bomo kraje Marijinega prikazovanja in se udeležili bogoslužnih obredov. Povzpeli se bomo na hrib Križevac, obiskali bomo razne skupnosti in se vrnili domov v ponedeljek v večernih urah. Prijave: Darko 370 3201305 ali 0481 32121 (za Goriško), Ana (00386) 05 3022503 (za Slovenijo), Jože Markuža (0039) 040 229166 (za Tržaško). Romarji iz Slovenije in Italije potujejo z veljavno osebno izkaznico. Vpišite se čim prej, do zasedbe avtobusa. Marijanska pobožnost s shodom članic Marijine družbe Marije Milostljive bo v nedeljo, 7. oktobra, v Marijinem domu, v ul. Risorta 3: začetek ob 16. uri v domski kapeli z molitvijo rožnega venca, po blagoslovu prijateljsko druženje; mesec oktober je posvečen Rožnovenski Materi Božji in zato so še posebno vabljeni vsi Marijini častilci. Mesečna maša v slovenskem jeziku v domu ITIS, ul. Pascoli 31, bo v torek, 9. oktobra (kot vsak drugi torek v mesecu), ob 16.30 v cerkvi v I. nad. (z dvigalom na oddelek Margherita, nato levo); vabita Področni svet Pastoralnega središča in Vincencijeva konferenca. Vincencijeva konferenca vabi člane, sodelavce in vse, ki jim je pri srcu delo na humanitarnem področju, na občni zbor volilnega značaja, ki bo v sredo, 17. oktobra 2018, ob 16. uri, v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti 3, I. nad. Darovi Misijonski krožek Rojan je prejel: za slovenske misijonarje: N. N. 30, A. M. 50, Radovan Legiša 50, Bogdan Bernik 100, Lizeta Janežič 20 evrov; za lačne otroke p. Jožeta Andolška – Etiopija: U. M. M. 100 evrov. Darove lahko nakažete tudi na: ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 Codice BIC: CCTSIT2TXXX Misijonski krožek Rojan ul. Cordaroli 29 34135 Trst Večstopenjska šola Josip Pangerc Po 110 letih je še vedno sodobna DOLINA olinska večstopenjska šola je že od nekdaj vel- jala za moderno šolsko stavbo. Natanko pred 110 leti so se med obdobjem župano- vanja nadžupana Josipa Pan- gerca odločili za njeno gradnjo. Pangerčeve zasluge je pred pe- timi leti priznal šolski zavodni svet, ki je sklenil, da se leta 2014 večstopenjska šola poimenuje po poslancu Josipu Pangercu, ki je dal šolstvu v dolinski občini velik zagon, jo posejal s postojankami slovenske kultu- re, ki so se ohranile tudi v hu- dih časih vsiljene italijanizaci- je. Njegov doprinos na po- dročju šolstva v vaseh sedanje dolinske in miljske občine je bi- la pomembna naložba za pri- hodnje generacije: prispeval je h kapilarnemu širjenju sloven- ske besede v dolgotrajni in ob- vezni ustanovi, dvignil je kul- turno raven kmečke mladine, ki bi bila drugače obsojena na pomanjkljivo vzgojo. Ne na- zadnje je stavba dolinske sred- nje šole v 20. letih imela v go- steh nekakšno večstopenjsko šolo ante litteram, ko so v njej za nekaj časa sobivali otroški vrtec, osnovna šola in poklicna D šola. Po 110 letih še vedno iz-polnjuje svoje poslanstvo v du-hu sodobnosti. Vodstvo Večstopenjske šole Jo- sip Pangerc si je prizadevalo, da bi šolo, ki obsega vse slovenske otroške vrtce, osnovne šole in srednjo šolo v dolinski in mil- jski občini, vključilo v projekt Evropskih strukturalnih fon- dov in investicij 2014 – 2020. Večstopenjska šola je osvojila že dva evropska razpisa, katerih postopek poteka na italijan- skem ministrstvu za izo- braževanje. Prvi del razpisa, ki nosi naslov Učilnice na spletu, je predvide- val posodobljene hitre inter- netne brezžične mreže LAN- WLAN v šoli Bubnič v Miljah, M. Samsa pri Domju, F. Ventu- rini v Borštu, I. Trinko v Ric- manjah in v poslopju Večsto- penjske šole v Dolini. Projekt ima namen spodbujati inova- tivne učne procese z uporabo novih tehnologij. Z novimi tehnološkimi pripomočki, s ka- terimi so opremljeni razredi, pa si projekt prizadeva pri spre- membi običajnega izobraževal- nega pristopa in spodbuja nove učne metode, nove načine predstavljanja učne snovi. Z novimi pristopi naj bi še dodat- no pritegnili pozornost učen- cev za nove tehnologije infor- miranja in komunikacije TIC (Information and Communi- cations Technology), s katerimi bi preprečevali tudi neuspeh dijakov. Drugi del projekta Učilnice na spletu pa je predvideval poso- dobitev in namestitev digital- nih interaktivnih tabel v šolske razrede. Med cilji projekta je se- veda tudi integracija dijakov s posebnimi potrebami, katerim so dali na razpolago oseben no- te-book. Projekt išče alternativne kanale za pridobivanje znanja za tako imenovane “Digital Native”, t. j. za otroke, ki so se rodili v dobi novih tehnologij in interneta. Zaradi hitrega, neprekinjenega razvoja tehnologij so otroci no- vih generacij zatopljeni v digi- talni svet, zato bi se moral tudi način podajanja učne snovi pri- lagoditi novim okoliščinam. Na Večstopenjski šoli v Dolini so predvsem pozorni na meta- morfozo izobraževalnih me- tod, ki morajo usposabljati di- jake našega časa in odgovarjati rav te dni se začenja jubi- lejna, 50. mednarodna ja- dralna regata Barcolana. Organizatorji so se na dogodek pripravljali že le- to dni. Zdaj pa je vse pripravljeno: od 5. do 14. okto- bra se bo v Trstu zvrstilo kar 400 dogodkov, ki so vključeni v jubi- lej mednarodne regate. Pred ne- kaj dnevi so na generalnem se- dežu zavaroval- niške družbe As- sicurazioni Ge- nerali v Trstu uradno predsta- vili letošnji program prireditev. Osrednji organizator dogodka je jadralni klub Societa' Velica di Barcola Grignano, katerega predsednik je Mitja Gialuz. P Predsednik Gialuz je izpostaviltriletno sponzorsko pogodbo zzavarovalnico Generali, ki daje Barcolani možnost dolgoročne- ga razvoja. “Sodelovanje z zava- rovalnico Generali nam bo prav gotovo pomagalo na poti do mednarodne uveljavitve”, je de- jal Gialuz. Organizatorji so na- povedali, da se bodo letošnji dogodki za - čeli z mladimi jadral- ci z Barcolano Fun in Barcolano Young. Ja- dralci od 8. do 15. le- ta se bodo pomerili v Tržaškem zalivu. Predstavitve se je udeležil tudi generalni predsednik Ge- nerali, grof Gabriele Galteri di Genola, ki je poudaril, da so zelo ponosni na sodelovanje in da si želijo, da bi ime zavarovalni- ce Generali spremljalo Bar- colano skozi ce- lo leto in ne sa- mo v oktobru. “Barcolana je izredna prilož - nost za Trst, da se mesto lahko predstavi ne sa- mo Italiji in Evropi, ampak celemu svetu”, je povedal predsednik tržaške sve- tovno znane zavarovalnice. Program, ki spremlja jubilejno Barcolano, je zelo bogat; na njem se bodo zvrstile glasbene prireditve, konference, delavni- ce, razstave, na voljo bo seveda tudi gastronomska ponudba. Ob letošnji jadralni regati je izšla spominska publikacija, ki nosi naslov Barcolana - un mare di racconti - Barcolana, morje zgodb, v kateri slovensko skup- nost v Italiji zastopata Boris Pa- hor in Miroslav Košuta. Prireditelji so v prostorih palače Gopcevich pripravili tudi jubi- lejno razstavo Aspettando la Bar- colana- V pričakovanju Barcola- ne, ki s približno 200 fotograf- skimi posnetki pripoveduje zgo- dovino te znane regate. Razstavo sta pripravila fotograf- ski krožek Circolo Fotografico Triestino in Fototeka tržaških mestnih muzejev. Med tiskovno konferenco so or- ganizatorji še posebej želeli iz- postaviti literarno srečanje s pi- sateljem Bjornom Larssonom in glasbeni spektakel z DJ-jem Bo- bom Sinclairjem na Velikem trgu. Koncert bo imel tudi do- brodelno noto, saj bodo izku- piček vstopnic podarili pedia- trični bolnišnici Burlo Garofalo. MAN didaktičnemu povpraševanju in sodobnosti. Omenjeni evropski projekt, ki podpira šolsko področje, je na Večstopenjski šoli J. Pangerc začela nekdanja ravnateljica prof. Fiorella Bencich, nadalju- je pa ga nekdanja županja do- linske občine in zdajšnja ravna- teljica Večstopenjske šole prof. Fulvia Premolin. Nastanek šolske stavbe v Dolini Če se ozremo še na preteklost dolinske šolske stavbe, ki letos praznuje 110. obletnico začetka gradnje (dokončali so jo leta 1910), lahko trdimo, da je ta šolska stavba odraz Pangerčeve- ga požrtvovalnega dela in iz- kušenosti. V takratnem časopi- sju zasledimo, da je bilo to po- slopje prvo večje in moder- nejše šolsko poslopje na istrskem podeželju. Šolo so zgradili ob 60. jubileju vladanja cesarja Franca Jožefa I. in je za- to tudi nosila naslov Jubilejna ljudska šola F. J. I. 1848 – 1908. Tržaški časopis Edinost je od- prtju novega šolskega poslopja v stilu dunajske secesije name- nil kar nekaj zapisov. Zanimiv je odlomek, v katerem je opis notranjosti šolskega poslopja: “V pritličju je pet šolskih sob, od katerih je ena namenjena za sedaj za otroški vrtec, kopalne sobe za učence itd. V prvem nadstropju so štiri stanovanja. Nadučiteljevo in eno drugo sta- novanje imata tudi kopalni so- bi in prostorni zunanji verandi. Vsi prostori imajo ogrevanje. Drugi primorski in posebno isterski slovenski učitelji bodo pač mogli opravičeno zavidati svoje dolinske kolege! V po- slopju je napeljana tudi tekoča voda. Kloseti se čistijo avtoma- tično. Načrt za vso stavbo je bil napravljen po ideji župana Pan- gerca in vse poslopje odgovarja najmodernejšim zahtevam v pedagogiškem, higijeniškem in stavbenem oziru. Primorski Slovenci smemo biti v resnici ponosni na to stavbo, ki je v čast ne le Dolini, ampak nam vsem. Vsa stavba je izključno delo slovenskega uma in slo- venskih rok, a izvedena je tako, da dela čast njenemu ideatorju županu Pangercu in stavbene- mu podjetju Znidaršič in Visin- tin v Gorici, in prepričani smo, da bo ta šola služila v uzor še marsikaki novi šoli”. Zunanjost šole še krasi bogato oblikovana secesijska fasada, ni pa več sledov šolskega stolpa z zvonom in uro. Notranji pro- stori so bili okrašeni s secesij- skimi freskami. Minilo je že več kot sto let in ta šola še vedno zvesto služi svo- jemu namenu in kot neomajen kulturni spomenik spominja na svojo preteklost. MAN Poimenovanje večstopenjske šole leta 2014 (foto damj@n) Barcolana 2018 Jubilejna regata z bogatim programom letošnjem letu, v katerem obeležujemo 100. obletnico konca prve svetovne vojne, v deželah nekdanje habsburške monarhije potekajo številne slovesnosti in kulturni dogodki. Tudi v Boljuncu v občini Dolina niso pozabili na številne padle sovaščane, ki so izgubili življenje za domovino v prvi svetovni vojni. V Boljuncu so na pobudo nekaterih vaščanov in vaške srenje ustanovili Odbor za postavitev table v spomin na padle vaščane v prvi svetovni V vojni. Med glavnimi akterji tegadogodka velja omeniti SilvestraMetliko, Stojana Glavino in arhitekta Davida Štokovca, ki je izdelal načrt za spomenik. Slovesnost odkritja spominske plošče padlim vaščanom bo potekala v Boljuncu v soboto, 6. oktobra 2018. Program slovesnosti predvideva ob 16. uri štirijezično mašo zadušnico v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika. Sledil bo sprevod s praporji vaških organizacij in narodnimi nošami do trga Gorice, kjer bosta na severnem pročelju stavbe št. 74, ki je v lasti boljunske srenje, odkritje spominske plošče in njen blagoslov. Dogodek bodo sooblikovali pevski zbor Fantje s Podlatnika, pevke vaškega cerkvenega zbora in pevskega zbora Tončka Čok iz Lonjerja ter trobentači iz Ogleja San Paulino d'Aquileia. Sodelovali bodo tudi učenci vaške osnove šole. Slavnostna govornika bosta Vili Prinčič iz Gorice in zbiratelj Roberto Todero iz društva F. Zenobi. Prisotnost so napovedali tudi nekateri habsburški regimenti iz časa prve svetovne vojne. Organizatorji so na dogodek povabili slovenskega, avstrijskega in hrvaškega konzula ter tržaškega vladnega Boljunec / V soboto slovesnost Odkritje spominske plošče domačim padlim vojakom komisarja za FJK. V sklopu odkritja obeležja bo potekala tudi razstava Za cesarja in domovino, Boljunčani v avstro-ogrski uniformi v prvi svetovni vojni, na kateri bodo na ogled spomini vaščanov, ki so se udeležili velikega svetovnega spopada. Boljunčani so se želeli s postavitvijo spominske plošče simbolično oddolžiti padlim slovenskim vojakom, večinoma 97. polka, ki so se v Galiciji borili v sestavi avstro-ogrske vojske. Boljunski padli v prvi svetovni vojni so v glavnem umrli v Galiciji in še na nekaterih bojiščih. Njihov spomin v župnijskih matičnih knjigah k sreči ni zbledel. Farni arhiv je bil za raziskovalca Silvestra Metliko in Stojana Glavino pomemben vir podatkov pri iskanju padlih. Našli so 21 imen Boljunčanov, seznam pa ni popoln, kajti padle so po navadi vpisovali v registre na kraju, kjer so umrli, in ne v rojstnih arhivih. Upamo, da bo ta vzorna pobuda za zgled tudi ostalim vasem, kajti vsaka vas v Bregu ima povprečno od 30 do 50 padlih vaščanov, ki še vedno čakajo na dostojen spomin v duhu človeške pietete. MAN Aktualno4. oktobra 201812 TAKI SMO (53)Katja Ferletič Happy birthday Miss Ciccone! Svetovna pop zvezda Madonna je 16. avgu- sta praznovala svoj 60. rojstni dan, zdi se pa, da “material girl” kljub zreli starosti ne na- merava še postati prava gospa in si ustvariti stalen dom, saj se je pravkar preselila v Liz- bono, da bi sledila svojemu sinu, ki sanja o nogometni karieri. Madonna velja za eno najbolj znanih pop ikon na svetu. Od nek- daj izziva, ne spoštuje splošnih, ustaljenih navad, razbija stereotipe in ne sledi moral- nim pravilom, njen značaj se ne odraža le v glasbi, ampak tudi pri izbiranju oblačil in zunanjem videzu. Madonnine pesmi in vi- dez se nenehno spreminjajo že od njenega prvega nastopa v 80. letih prejšnjega stolet- ja. Gospa Ciccone je poskusila že vse modne stile in glasbene žanre, ki si jih je mogoče zamisliti, zaradi česar jo je zelo težko uok- viriti v točno določeno kategorijo. Louise Veronica Ciccone se je rodila 16. av- gusta 1958 v Detroitu v Michiganu. Njeni starši so bili italijanskega rodu in ustvarili so veliko družino: pevka ima štiri brate in tri sestre. Njen oče je bil delavec v tovarni Chrysler, mati pa je umrla, ko je bila Louise Veronica stara le šest let. Že od otroških let jo je zelo zanimal ples, čeprav jo je oče spod- bujal k petju. Obiskovala je zelo stroge ka- toliške šole, kar je verjetno privedlo do nje- ne želje po uporu in ekscentričnosti in vpli- valo tudi pri izbiri psevdonima Madonna. Konec 70. let prejšnjega stoletja se je Vero- nica Louise preselila v New York, kjer so jo sprejeli v plesno skupino, preživljala pa se je tudi z občasnim delom kot prodajalka in natakarica v fast foodih. Kmalu je spoznala mladega Dana Gilroyja, ki jo je naučil igran- ja na kitaro in bobne: z njim je Veronika Lo- uise začela resnično umetniško partnerstvo, junija 1983 pa ji je dj John “Jellybean” Be- nitez, njen novi ljubimec, napisal pesem “Holiday”, s katero se je Madonnino ime prvič prikazalo na ameriških glasbenih le- stvicah. Po prvi plošči “Madonna”, je kmalu nastopil čas za “Like a Virgin”, pesem, s ka- tero jo je mednarodno občinstvo spoznalo kot nov izzivalni fenomen, s povsem edin- stveno erotično in namerno vulgarno po- dobo. Nedvomno je postala Madonna s svo- jo novo, prijetno melodično pop glasbo in originalnim videzom pravi simbol 80. let prejšnjega stoletja. Naslednja pomembna marketinška poteza, ki je pripomogla k no- vemu vzponu njene kariere, je bila gotovo njena preobrazba v novo Marylin Monroe v uspešnici “Material Girl”, s katero je pro- dala milijone plošč po celem svetu. Madon- na je v svoji karieri igrala različne vloge, od provokativne plavolaske do androgene dive, in s tem v javnosti vzbujala pozornost in ra- dovednost, veliko polemik je spremljalo še posebno izid plošče in glasbenega videa pe- smi “Like a prayer”, ki je popolnoma zgrozil ameriške katoliške organizacije. O njej so vedno vsi veliko govorili, v dobrem in sla- bem smislu, nedvomno pa je Madonna predvsem odlična in zelo sposobna me- nedžerka, ki spretno sprejema izbire, tako za svojo glasbeno kot tudi za filmsko kariero (s svojo vlogo v filmu Evita si je zaslužila nominacijo za Oskarja za glavno igralko). Njena sposobnost stalne obnovitve in preo- brazbe je izjemna, malokdo ji je lahko kos v tem: bila je dekle, ki je v osemdesetih letih prekrivala stene newyorških palač z grafiti, v poznih devetdesetih letih pa je odkrila du- hovnost s študijem kabale, jogo in hinduiz- mom. Madonna ni samo pop zvezda, je tudi modna ikona: uporniška nevesta, geisha, “disco di- va”, “country girl”, egipčanska boginja, igrala je vloge Ma- rylin Monroe, Ma- rie Antoinette in Evite Peron, je ena največjih “perfor- merk”, pri kateri se umetnost in realno življenje stalno pre- pletata. Njena gla- sba je obenem sar- kastična in nihili- stična, čeprav zgrajena z visokotehnološki- mi aranžmaji in bogatimi produkcijami odraža sproščeno in občasno vulgarno in amoralno držo mladih, ki so zrasli na ne- wyorških ulicah med “punkom” in “disco music”. Spreminjati, preoblikovati samega sebe, kot to počenja Miss Ciccone, je umetnost. Nje- ne kameleonske sposobnosti so, tudi pri šestdesetih letih, nekaj izjemnega - upora- blja oblačila, svoje telo in glasbo kot obliko upora zoper strogi omologaciji, stalno spre- minja svojo kožo in se brez strahu loteva no- vih izzivov. Nikoli ne zanika svojih, čeprav spornih odločitev, upa si marsikaj in večkrat prestopa splošna moralna pravila, sproži po- lemike in nesoglasja, vsekakor pa, kar nosi in reče, neizogibno postane moda. Pre- pričana je, da se v življenju moramo tudi z boksarskimi rokavicami boriti za tisto, v kar verjamemo, in je tudi zato kljub vsemu po- stala model za svoje otroke in za milijone žensk po celem svetu. Kraljica pop glasbe se gotovo še ne bo odrekla svoji kroni, saj iz- kazuje vitalnost in samozavest, ki ji lahko marsikatera dvajsetletna zvezdica zavida. ihalni kvintet Slowind je oblikoval tretji koncert 39. Festivala Kogojevi dnevi. Program, s katerim se je zasedba v cerkvi sv. Marijine Vnebovzete v Kanalu predstavila, je vseboval tudi skladbo Iva Petrića, ki je preminil 13. septembra. Koncert Slowinda je bil v prvi vrsti posvečen spominu na 20- letnico smrti Marjana Gabri- jelčiča, rojenega na Gorenjem Polju. Programsko izhodišče je predstavljala generacija sklada- teljev, rojenih med 1930 in 1940, ki so začeli ustvarjati v po- vojnem času 50. let prejšnjega stoletja. Zgledovali so se po P avantgardnih tokovih in ekspre-sionizmu ter začeli pisati novopoglavje, ki je bilo zaznamova- no z naprednimi ustvarjalnimi pogledi, tehtnim znanjem in drznimi kompozicijskimi stva- ritvami. Na Marjana Gabrijelčiča (Salonica 1) se navezuje Štefan Mauri, ki mu je posvetil skladbo Spominjanja z drugim stavkom In memoriam. Ivo Petrić (Pihal- ni kvintet št. 2) je bil dolgoletni umetniški vodja v Slovenski fil- harmoniji in Slowind, ki ga se- stavljajo orkestraši Slovenske fil- harmonije, in je bil z njim tudi tesno povezan. Iz te generacije skladateljev izhaja še izjemni Lojze Lebič (Dogodki II). Kot kontrast njih je predstavljalo po- sebno zanimivo delo Obrisi in sence Nine Šenk, perspektivne skladateljice mlajše generacije, študentke Pavla Mihelčiča, ki je smiselno zaokrožala to celoto. Slowind velja za eno najaktiv- nejših zasedb, ki skrbi za ohran- janje slovenske sodobne in gla- sbe 20. stoletja. Kot velik spod- bujevalec nastajanja novih del in njihov izvajalec se je v 23 le- tih obstoja izoblikoval v vrhun- sko zasedbo za sodobno glasbo. Ugled si je zasedba zgradila na mnogih koncertih po Sloveniji in vsem svetu, ter z organizacijo festivalov za sodobno glasbo. Igra kvinteta je prežeta s poe- 39. Kogojevi dnevi / Kanal ob Soči Vrhunska igra Pihalnega kvinteta Slowind tično noto. Izjemna poustvarjalna kondi- cija in obvladovanje tehnike mu omo- gočata, da še tako rit- mično zapleteno gra- divo podaja lahkotno. Slowind je vešč izved- be najzahtevnejših kompozicijskih tek- stur. S sproščenostjo se poda k odkrivanju najdrobnejših melo- dičnih iger, ujetih v note. V izvedbi Slo- winda vse negativne konotacije o sodobni glasbi preprosto iz- puhtijo in ostane občudujoča igra zvočno atrak- tivnih skladb. Slowind je na festivalu Kogojevi dnevi že velikokrat nastopal. V Kanal se pihalni kvintet vedno z veseljem vrača. V festivalu pa vi- di poslanstvo, ki ni pomembno samo z umetniškega vidika, am- pak širše, pravi rogist, Metod To- mac: “Ambient cerkve je lep in prijetno je igrati v njej. Koncerti so dobro obiskani, to je spod- budno tudi za izvajalce. Veseli nas, da se tradicija festivala na- daljuje in da Kogojevi dnevi ostajajo. Sodobno glasbo izriva- jo nekam na obrobje. Ukinjajo se financiranja, s tem se soočamo povsod. Festival v Ka- nalu pa ostaja živ. To je zelo do- bro”. Festival je v septembru zazvenel v Kanalu še s Komornim orke- strom Camerata Labacensis, na- to se v oktobru seli na italijan- ska tla s koncerti v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, cerkvi sv. Jurija v Bardu in Kul- turnem domu v Trstu. Metka Sulič Foto atelje Pavšic Zavadlav Z 8. strani Grabežljivi sebičneži ... redstava ima v do- ločenih trenutkih, v ze- lo posrečenih skupin- skih prizorih, izredno hiter, živahen ritem in takrat je komičnost najbolj v ospredju. Dirjanje pred- stavnikov obeh nasprotu- jočih si taborov za boga- tim Gornikom, v upanju, da bi ga vsak pridobil na svojo stran, je res komično in vzbuja smeh seveda tu- di zaradi odlične igre mla- de igralske ekipe. Izrazit je že sam uvod v predstavo, ko se na praznem odru (scenografija Miha Golob) pojavi sijajni Iztok Mlakar v “nemi vlogi” potrpežlji- vega, ustrežljivega poeta Stebelca; z zelo zgovorno mimiko in gibi pove več kot tisoč besed! Škoda, da se ta ritem, ki mu daje po- skočnost tudi z ljudskimi melodijami spogledujoča se glasba Vaska Atanasovskega, upočasni v “komornih prizo- rih”. Na tak način se razvo- deni tista harmonična nota, ki daje svojsko obliko tokrat- ni interpretaciji Cankarjeve- ga dela Za narodov blagor, ki je doživelo že nešteto bolj ali manj posrečenih odrskih ra- zličic. V vsem dobro poznani Cankarjevi zgodbi pride do razkola med politiki, tako da nastaneta dva tabora, enega vodi Grozd, drugega pa Gru- den. Oba se potegujeta za na- P klonjenost bogatega Gorni-ka, ki ga je v novogoriškiuprizoritvi kot človeka z do- kaj blago, celo malce plašno dušo, ki bi rada čim prej ušla iz krempljev nasprotujočih si vodij političnih strank, pri- kazal Matija Rupel. Edini, ki bi se lahko tej politični “svo- jati” postavil po robu, je žur- nalist Julijan Ščuka. A zdi se, da je v Golobovem režijskem konceptu tudi Ščuka izgubil večji del upornosti, saj malce odmaknjeno in prav nič bo- jevito spremlja politične zdrahe. Le ob koncu je čutiti več vneme za politični preo- brat. Vlogo Ščuke je režiser dodelil Arni Hadžialjević, ki ga je začrtala kot cinika, ki odmaknjeno opazuje doga- janje, tudi zato, ker je pod Grozdovim pritiskom, le v zadnjem prizoru kaže večjo zagrizenost. Ostale like te druščine, ki ima “psihopatske poteze”, so izoblikovali Patrizia Jurinčič Finžgar uporniško Matildo, Grozdovo nečakinjo, Andrej Zalesjak literata Sirotko, Ma- ja Nemec pobožnjakarsko Mermoljevko in Nejc Cijan Garlatti, ki je jurista Frana Kadivca upodobil kot vročekrvnega, na svoje dekle zelo ljubosumnega, gostobe- sednega mladega fanta. Pri- vlačne komične poteze so občinskim svetnikom, po- drepnikom veljakov, dali mladi gostujoči igralci Jakob Sfiligoj, Jonathan Černe in Borut Petrovič. Skratka, predstava s strašljivo aktualno vsebino in tragiko- mičnim zvenom privablja smeh na gledalčev obraz, a v ustih ostaja kljub ironiji, gro- tesknosti …grenak priokus. soboto, 6. oktobra 2018, ob 18.30 bo v Kulturnem domu v Gorici odprtje 20. Fotosrečanja, tradicionalne mednarodne fotorazstave, ki jo organizira goriški Fotoklub Skupina75. Prisotni bodo avtorji iz FJK in Slovenije: Fabio Bolinelli, Vasja Doberlet, Eva Petrič, Giancarlo Rupolo, Robert Strahinjić. Krožek, ki se bo predstavil V publiki na jubilejnemFotosrečanju, je samFotoklub Skupina75; številna dela članov kluba pričajo o pomembnem delu raziskovanja in eksperimentiranja, ki ga klub opravlja veliko let. Dogodek je sad sodelovanja s Kulturnim domom, Glasbeno matico in ZSKD ter s pokroviteljstvom Občine Gorica. Večer bodo z glasbo popestrili člani Glasbene matice, znana fotografinja, kritičarka in predavateljica fotografije Lorella Klun pa bo predstavila prisotne avtorje. Razstava bo odprta do 19. oktobra, ogled je možen ob delavnikih med 9. in 13. ter 15. in 18. uro in med prireditvami. Fotoklub Skupina75 Odprtje 20. Fotosrečanja Eva Petrič Slovenija 4. oktobra 2018 13 Kampanja za lokalne volitve, ki bodo v nedeljo, 18. novembra Koalicijska pogodba ne zagotavlja razvoja države! Sloveniji je politika, tista na oblasti, in tista, ki jo pojmujejo kot opozicijsko oziroma desno, zmeraj dejavna, čeprav se je dobršnemu delu jav- nosti odtujila. Vse stranke tako imenovanim navadnim ljudem veliko obljubljajo, toda dejansko se med seboj predvsem soočajo v nenehnem boju za prestiž in prvenstvo na vseh področjih v družbi in državi. Zdaj je že očitno, da zdajšnja parlamentarna in vladna koalicija ne bo kma- lu razpadla, saj bo vseh pet strank te združbe raje reševalo medsebojne spore znotraj koalicije, kot pa do- pustilo vrnitev SDS z Jane- zom Janšo na oblast. Skoraj gotovo se bo ohranilo tudi sodelovanje med zdajšnjo oblastjo in stranko Levica. Kar se dogaja zdaj ali pa se bo dogajalo v neopredeljenem naslednjem obdobju, bo seveda vplivalo na razmere, odnose in vzdušje v Sloveniji. Vladni kritiki in vplivne ustanove civilne družbe so prepričani, da koalicij- ska pogodba, sklenjena med strankami na oblasti, o njihovi politiki in usmeritvi, ni dobra, ni primerna. V pogodbi napovedu- jejo nove davčne obremenitve in druge prispevke, kar vznemirja javnost in povzroča ogorčenje v gospodarstvu in poslovnem sve- tu. Premier Marjan Šarec je že dal vedeti, da bo ravnal preudarno in odgovorno, da torej vlada ne bo odobrila novih finančnih obre- menitev obrti, ostalega gospodar- V stva, pa tudi ne prebivalstva. Za-radi spremenjenih stališč o izva-janju koalicijske pogodbe bi lah- ko nastal nov spor s skrajneži v stranki Levica, ki kar naprej za- trjujejo, da bi v Sloveniji morali posnemati režim v Venezueli, v okviru nekakšnega demokra- tičnega socializma. Nekaj stališč Levice je sicer zapisanih tudi v koalicijski pogodbi. Če bi le-to iz- vajali v zdajšnji različici, ne bi do- segli cilja, ki ga navaja Boštjan Gorjup, najboljši poslovnež (me- nedžer) letošnjega leta v Sloveni- ji. Po njegovem prepričanju “brez motivacije zaposlenih v Sloveniji ne moremo izvajati strategije, da dosežemo 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega ter 50 milijard izvoza na leto”. Z vidika racionalnega in odgovornega go- spodarjenja in poslovanja je tudi nevzdržno, da država nima po- datkov o več kot tretjini svojega premoženja. O svojih pogledih na razmere v Sloveniji je v Slovenskem kato- liškem tedniku Družina, na nje- govi celi strani, spregovoril apo- stolski nuncij Juliusz Janusz, ki se po sedmih letih delovanja v slo- venski državi vrača domov na Poljsko. Pravi, da je ob imeno- vanju za nuncija mislil, da v Slo- venijo prihaja skoraj na počitnice, “toda re- sničnost, ki ga je pričakala, je bila tragična. Zadnje de- setletje je bilo za Cerkev na Slovenskem zahtevno. Bi- la je finančna kriza, odsto- pili so nadškofi v Ljubljani in Mariboru, odtekale so notranje informacije o Cerkvi. Doživljali smo pra- vi ognjeni krst. Dodajam, da sem moral v istem ob- dobju slediti gradnji se- deža Nunciature, ki ga je Slovenija čakala 25 let. Tu- di ta projekt je bil uspešno končan. Malo ali skoraj nič uspe- ha pa sem doživel v odnosih z vlado. Sporazum s Svetim se- dežem ni samo neuresničen, am- pak v stvareh, ki zadevajo šole, prihaja do kršitve ustave Republi- ke Slovenije. Gre za neplačevanje stotih odstotkov prispevkov, kot jih predvidevata Ustava in spora- zum, sklenjen med Slovenijo in Svetim sedežem. Med Slovensko škofovsko konferenco in sloven- sko vlado obstaja sicer delovna skupina operativne narave, ki naj bi oblikovala seznam nerešenih vprašanj, vendar se do sedaj v ce- lotni zadevi ni še nič spremeni- lo”. V odgovoru na vprašanje “Ali se Cerkev na Slovenskem dovolj odločno odziva na družbeno do- gajanje v državi”, je apostolski nuncij, msgr. dr. Juliusz Janusz, odgovoril: “Ko opazujem sloven- sko družbo, sem malo zmeden, saj opažam miselnost, ki je še vedno močno pod vplivom let komunizma. Nastajajo celo nove komunistične stranke z izredno liberalno ideologijo, ki so so- vražne do Cerkve. Vendar morajo ta problem rešiti Slovenci sami. Trud Cerkve in predsednika Slo- venije Boruta Pahorja, da bi prišli do sprave, so znaki spremembe, do katere bo morda prišlo, za kar pa je potrebno veliko potrpežlji- vosti in odločnosti”. Glede pri- hodnosti Cerkve na Slovenskem pa vatikanski dostojanstvenik pri nas meni: “Cerkev v Sloveniji kaže veliko željo, da se okrepi in daje dober zgled tudi s solidarno- stjo do revnih, preko ustanov, kot so Karitas in druge dobrodelne organizacije. Vera, okrepljena z molitvijo, molitvijo zlasti k Devi- ci Mariji, živi v mnogih okoljih in se potrjuje z dobrodelnimi de- janji”. Dr. Samo Fakin, minister za zdravje v novi vladi, se ni še z no- benim ukrepom odzval na izred- no kritične razmere v zdravstvu, Ajdovščina / Novosti na prehrambenem področju Mlinotest je odprl največjo tovarno svežih testenih vzhodno od Italije linotest je 20. septem- bra v Ajdovščini uradno odprl tovarno svežih te- stenin in izdelkov iz krompirjeve- ga testa, vredno skoraj pet milijo- nov evrov. Gre za največjo proiz- vodnjo testenin vzhodno od Itali- je, dogodek pa je skupaj s prvim festivalom testenin potekal kot obeležitev 60-letnice proizvodnje testenin v tej ajdovski tovarni. Mlinotestovo investicijo je v okvi- ru podpore iz programa razvoja podeželja v obdobju 2014 do 2020 s 714.000 evrov sofinanciralo tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano. Zato sta se od- prtja udeležila tudi nekdanji kme- tijski minister in sedanji predsed- nik DZ Dejan Židan ter državna sekretarka na kmetijskem mini- strstvu Tanja Strniša. M Židan je poudaril, da je Mlinotest“tak, kot so Primorci - samozave-stni, trmasti in pogumni. Gospo- darska družba, ki živi že od leta 1867, ki že 60 let proizvaja teste- nine, je lahko obstala in bo obsta- la samo zato, ker je inovativna in ker proizvaja nove izdelke, ki jih konkurenca še ne proizvaja”. Nova pridobitev bo omogočila Mlinotestu bolj okrepljen vstop na tuje trge, seveda pa računajo tudi na povečano povpraševanje na domačem trgu, kjer so sicer naj- večji ponudnik polnjenih teste- nin, je povedal direktor Mlinote- sta Danilo Kobal. Direktor za testeninarstvo in mli- narstvo v Mlinotestu Robert Rutar je navedel nekaj podatkov, ki do- kazujejo, da je trg svežih testenin zelo perspektiven - leta 2017 je bil evropski trg s testeninami vreden 5,7 milijarde evrov, evropska pod- jetja pa so po podatkih Eurostata proizvedla 5,3 milijona ton teste- nin, kar pomeni 10,5 kilograma na prebivalca EU. Kar 72 odstotkov vseh testenin so izdelali v Italiji, največja uvoznica testenin v EU pa je Nemčija. Italija tudi vodi v porabi testenin na pre- bivalca, zaužijejo jih kar 26 kilo- gramov, v Sloveniji je poraba 6,7 kilograma na prebivalca. Mlinotest je bil skozi vseh 60 let proizvodnje testenin vedno ino- vativen, trg je presenečal z vedno novimi in zanimivimi izdelki. Da pa zna presenetiti tudi drugače, je dokazal z zanimivo prireditvijo, na kateri je bil kulturni program prikaz priprave testenin. Kar na odru jih je pripravljal poznani me- dijski kuhar Primož Dolničar. V svoje kuhinje pa so povabili tudi drugi kuharski šefi iz petih resta- vracij iz Ajdovščine in bližnje oko- lice. Na prvem slovenskem festi- valu testenin Pašta Fešta so ponu- dili jedi iz testenin in drugih se- stavin iz Mlinotesta po svojih re- ceptih ter na degustaciji razveselili številno občinstvo, ki se je z zani- manjem udeležilo festivala. Pašta Fešta si želi v prihodnje po- stati velik praznik in pokazati, da so v Ajdovščini, na Primorskem in v celi Sloveniji doma odlične te- stenine za vse okuse, za vsako pri- ložnost in ne nazadnje za vsak žep. pač pa se je nanje s kritičnim raz- mišljanjem odzval dr. Janez Do- linar, zdravnik v novomeški bol- nišnici in predstavnik Združenja slovenskih katoliških zdravnikov. Po njegovem “Pasivnost in oto- pelost med zaposlenimi v zdrav- stvu, na čelu z zdravniki, dobiva- ta razsežnosti epidemije. Verjet- no je to tisto, po čemer stremi tre- nutna politika, da so zdravniki in medicinske sestre tiho in delajo, pa čeprav nezbrano in z zapleti. Za bolnike je to katastrofa. Dejan- sko morajo bolniki prvi zahtevati spremembe”. Slovenijo pa zdaj zaznamujejo še številni in raznoliki drugi dogod- ki, aktualni in pomembni bodisi za manjša okolja kot za celotno državo. Začela se je kampanja za lokalne volitve, vključno z izbi- ranjem županov občin, ki bodo v nedeljo, 18. novembra. V poli- tiki in velikem delu javnosti od- meva volilni in prenovitveni kongres SLS, ki je bil prejšnjo so- boto v Novem mestu. Le-ta naj bi bil dokaz premostitve sporov in opustitve sovražnosti med posa- meznimi vplivnimi funkcionarji v omenjeni najstarejši slovenski politični stranki. Po 18-letnem predahu in odstotnosti se je v SLS vrnil Marjan Podobnik, ki je bil tokrat znova izvoljen za predsed- nika stranke. Med udeleženci je prevladoval duh t. i. pomladi, gi- banja strank Demosa, ki je naj- bolj zaslužen za osamosvojitev Slovenije. Delegati so pozdravili veterana “pomladi”, Ivana Oma- na, prvega predsednika Sloven- ske kmečke zveze. Pozdrava z aplavzom pa je bil deležen tudi Janez Janša, ki je kongres pozdra- vil. Znova izvoljeni predsednik SLS Marjan Podobnik pravi, da se je v stranko in slovensko politiko vrnil bolj moder in izkušen, želi pa si tudi dobrih odnosov s pred- sednikom SDS, Janezom Janšo. Pa še nenavadna novica. Okrožno sodišče v Slovenj Grad- cu je znanega slovenskega televi- zijskega novinarja in urednika, Vladimirja Voduška, obsodilo na poldrugo leto zapora zaradi po- skusa izsiljevanja nekdanjega di- rektorja gospodarske družbe Unior, Gorazda Korošca. Sodišče je tudi odločilo, da Vladimir Vo- dušek eno leto ne bo smel opra- vljati novinarskega poklica. Gre za prvo tako prepoved v Sloveniji. Vodušek je ogor čeno protestiral in dejal, da njegova kazen pome- ni obsodbo celotnega novinar- stva v Sloveniji. Marijan Drobež Telefonček je bombonček Nekoč je bil človekov najzvestejši prijatelj pes. Danes pa je to - telefon. Prenosni, kakopak. Krajše in lepše povedano, telefonček. Telefonček, kot so zamejci prvi domiselno poi- menovali prenosni telefon (ali grše povedano mobitel oziroma geesem), da ga tako ločijo od klasičnega telefona z žico (ali grše povedano sta- cionarnega telefona), nam je povsem spremenil življenje. Brez njega ne gremo nikamor. S seboj ga jemljemo celo v restavracijo, na “fešto”, k maši, spovedi in, celo, v prostor, kamor gre še sam presvitli cesar - peš. Tudi pod tušem Praktično povsod, razen pod tuš. Ups. Zmotil sem se. Res je, nekateri telefonček vzamejo tudi pod tuš, bojda samo zaradi glasbe, a to je še ved- no redkost. Ni pa redkost telefonček v nepre- močljivi vrečki, ki ga človek uporablja na plaži in v morju kot fo- toaparat. Nanj pogleduje- mo med mašo (pa ne samo ta- krat, ko smo bralci beril do- ma pozabili pre- brati berilo in to naredimo tri minute pred mašo), v postel- ji, na kolesu, na vrhu Triglava, med pitjem ka- ve s prijateljem, v avtomobilu med vožnjo. To počnemo navadni smrtniki in pomembneži, klošarji in direktorji, mali in veli- ki, poštenjaki in kriminalci. To počnemo vsi. Ce- lo policisti. A o tem kdaj drugič. In v morju Pred leti sem navdušeno pripovedoval prijatel- jem o hrvaškem televizijskem voditelju, ki je šel na kavo, in ko se je po nekaj minutah vrnil k av- tu, našel 10 klicev in ducat kratkih sporočil. Raz- jezil se je in telefonček zabrisal v morje. Sam tega poguma nikoli nisem imel. Sem si pa to želel. Pa mi je Bog malce pomagal. Ni mu bilo težko, saj sem precej neroden človek. In tako mi je nekoč telefonček padel na tla in za večno uga- snil. To je bilo pet minut prej, ko sem bil dogo- vorjen z več ljudmi. Lahko si predstavljate kaos, ki se je ustvaril, ko smo se iskali brez telefončka sredi Maribora. Najraje bi vse skupaj pozabil, za- to je bolje, da sploh ne nadaljujem. Padec telefončka na tla ni bil slučajen padec. Ta- ko kot tudi padec Savla s konja v Damasku ni bil slučajen. Božjega klica, ravno tako kot Savel, ni- sem razumel. No, pa saj je to običajno, da Božje- ga klica prvič ne doumeš. In sem si vzel drugi telefon. A nekaj me je med učenjem uporabe novega telefona grizlo. Med besedami, ki sem jih polglasno, no, ja, nekaj tudi ZELO glasno, sikal med učenjem, sem se spom- nil na tistega hrvaškega novinarja. In v tistem trenutku sem spoznal vsebino Božjega klica. V trenutku spoznanja, ki bi ga mistiki opisovali na dolgo in široko, jaz pa kot preprost možakar tega ne znam, sem pobrskal po omari in našel mali stari telefonček. Ekran s tremi vrsticami, tipke in baterija, ki zdrži ves teden. Kot pravi znanstvenik, o katerih smo se učili v gimnaziji, sem se odločil, da eksperiment opra- vim na samem sebi. Eksperiment Prvi koraki so bili težki. Novi telefonček in jaz sva oba skupaj že toliko stara, da telefonskega imenika nisva uspela prekopirati. In tako sem ostal brez telefonskih številk večine znancev, pri- jateljev in poslovnih partnerjev. Na prvi pogled je bil to problem, kasneje pa se je izkazalo, da sploh ne. Kdor me potrebuje, me bo že našel, pa čeprav ne ravno v eni minutki. Ker po novem nisem več dose- gljiv v prvem trenutku, se je tudi število tele- fonskih klicev zmanjšalo. In nenadoma imam precej več časa. V obdobju pred invazijo tele- fončkov sem imel vedno s se- boj kako knjigo ali vsaj časnik. Tako sem si zapolnil vsako minu- to, ko je bilo treba čakati v avtomobilu, na avto- busni postaji ali v čakalnici. Zadnja leta tega ni- sem več počel, ker sem te minute porabil za spletkarjenje. Spletkarjenje? Ja, spletkarjenje. Pra- vo svetovno spletkarjenje. To je namreč pravšnji izraz za uporabo svetovnega spleta, ko s tem za- bijaš čas. Zadnje dneve tako spet več berem, kar mi daje veliko večje zadovoljstvo kot 24-urno ve- denje o tem, koliko lajkov je dobil kak moj tvit. Lepše življenje Kaj bo prinesla prihodnost, se ne ve. Spreo- brnjenje zame vendarle ni bilo tako močno kot za Savla. Zato si, kakopak, tudi imena nisem spremenil. Maribor pač ni isto kot Damask. Pa ne gre za mesti. Mesti lahko vsaj primerjaš med seboj, apostola in moje malenkosti pač ne mo- reš. Tudi zato, ker se je on spreobrnil za večno, jaz pa mimogrede. Povsem možno je, da si bom telefonček spet moral omisliti, ker mi bo to življenje močno olajšalo. Tako kot mi je nedavno spreobrnjenje po padcu telefončka v Mariboru - življenje močno olajšalo. Telefonček je kot bonbonček. Če poješ enega ob kavi, je to užitek. Če jih (po) ješ (pre) več, pa … Pa kaj bi pisal, kar si vsi dovolj dobro sami pred- stavljamo. DALMATINOTino Mamić 1 Boštjan Gorjup Aktualno4. oktobra 201814 NATUROPATSKI NASVETI (215)Erika Brajnik Plahtica Plahtica, Alchemilla vulgaris, je zelo razširjeno ze- lišče. Če zapremo oči in se poskusimo spomniti na plahtico, se najprej prikaže prizor zelišča, ki ima zjutraj polno rose na lističih. V resnici ta voda na lističih ni samo rosa, saj vodo proizvaja rastlina sama; plahtica namreč izvaja neko notranjo de- stilacijo. Plahtico najbolj pogosto najdemo po hribih in planinah, ob morju pa ne. Ta rastlina deluje pro- tivnetno, celi rane, po- mirja, deluje proti driski. Plahtico so veliko upora- bljali alkimisti v sred- njem veku. V iskanju, ka- ko bi svinec spremenili v zlato, so nabirali kapljice na listih plahtice. Ker te kapljice proizvaja plahti- ca sama, so jih poimenovali nebeške kapljice. Ver- jeli so namreč, da ima ta voda magično zdravilno moč. Ekstrakt listov rastline s kapljicami so upo- rabljali za številne alkimistične napoje. Angleži pravijo plahtici Lady’s mantle zaradi obli- ke listov, ki spominjajo na plašč, kapljice pa ga krasijo in bogatijo. Osebno rada uporabljam plahtico za pomoč pri vnetju in gnojnih ranah, pa tudi za splakovanje kože, dlesni, rok, nog ali kateregakoli drugega dela telesa, ki je poškodovan, se ne celi ali se rana celo gnoji. Če spiramo s čajem iz plahtice, pomaga! Plahtica pomaga tudi pri opeklinah. Če se opečemo, splaknimo rano s čajem iz plahtice in zacelila se bo neverjetno hitro. Plahtica odpravlja vodo iz telesa, torej deluje diu- retično. Če imamo drisko, jo bo čaj iz plahtice ustavil. Plahtica pa predvsem celi gnojne rane ali rane, ki se nočejo zaceliti. Za pripravo čaja za pitje pusti- mo zelišče v kropu 4 minute. Če pa splakujemo in spiramo, pustimo čaj v kropu do 20 mi- nut. Kdor ima odprte rane, naj pije čaj iz plahtice in naj rano, po- leg zdravil, splakuje s čajem iz plahtice; takoj se bo vse zace- lilo. Če imamo krvaveče dlesni, paradentozo, gnojne rane, v ustih afte, soor, splakujmo ustno votlino s čajem iz plahtice. Dodajte plahtico zdravilom, ki vam jih je predpisal zobozdravnik, da se bo stanje v ustih čim prej popravilo. Prebav- ni trakt se namreč začne v ustih in vemo, da je v prebavnem traktu sedež našega imunskega siste- ma. Iz tega izhaja logičen zaključek, da, če imamo zdravo ustno votlino, bo zdravo tudi celotno te- lo. Plahtica naj bo v shrambi vsakega gospodinjstva! Iščimo zdravje. www.saeka.si ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 2. oktobra 2018, ob 13. uri Pouk se je začel že pred nekaj tedni, tako da svoje otroke, po začetnem nav- dušenju, že s težavo vsako ju- tro prebujam in pripravljam na nov delovni dan v šolskih klopeh. Za mojo deklico je lažje: rada hodi v vrtec, kjer se vsak dan kaj no- vega zgodi, in nestrpno čaka, da jo grem iskat, že samo zato, da mi pove, kaj jim je kuharica Cristina dobrega pripravila. V vrtcu ni izbirčna, čudim se, ko mi pove, da je jedla “super mineštro”, zelje in druge jedi, ki jih jaz pač ne znam tako dobro sku- hati. Priznati moram, da sem se tudi jaz v vrtcu imela čudovito. V Doberdobu sta nam kuhali go- spe Slava in Marija in tudi njuna “mineštra” je bila božanska kot vse ostalo, le riža z grahom nisem marala: riž sem pojedla, z grahom pa sem ustvarila čudovito krono, ki je na koncu kosila krasila rob krožnika. V osnovni šoli se je žal začelo obdobje “paninov”, ki je potem trajalo vsa dolga leta šolanja. Na razpolago sem imela več vrst sen- dvičev - s pršutom, sa- lamo, Nutello, sirčkom, včasih s pohanim me- som, od časa do časa je “panin” zamenjala piz- za. Danes se tudi moj osnovnošolček med odmorom srečuje z vsakdanjim kruhom - “paninom”, in čeprav mu skušam vsak dan dati za malico kaj dru- gega, žal na jedilniku nima veliko variacij, njega in mene pa tolaži dejstvo, da ga doma čaka okusno kosilo, ki ga vsak dan pripravlja nona. Med obrokom sta se nona in vnuk prejšnji teden pogovarjala o šoli, težavah, novostih in starih časih. Moj fantek se je čudil, ko mu je nona povedala, kako je bilo nekoč, ko je ona obiskovala šolo. Tudi ona je nosila “pa- nin” od doma, včasih pa si ga je kupila v bližnji pekarni, kjer je otrokom prijazna go- spa Gabrijela na kruh namazala sladko kre- mo: za 10 lir so si kupili žemljo in lahko iz- brali med rjavo, belo ali rožnato kremo, ki jih je gospa hranila v veliki vazi. Otroci so se vsako jutro zbirali in ob soncu, burji ali dežju vsi skupaj peš hodili do šole. Pouk se je nekoč začel 1. oktobra, k šolski maši so šli prav vsi otroci s starši in učitelji; za vse je bil velik praznik. Po maši so prvič stopili v razred, kjer so bili na razpolago ve- lika tabla na lesenem stojalu, kateder, klopce, računalo, peč, ki je ogrevala prostor. V nekaterih razredih so bili tudi globus, velik zemljevid in na zidovih plakati z narisanimi črkami. Prav v vsakem razredu je bilo razpelo. Učenci so imeli črne pred- pasnike z belim ovratnikom, deklice še rožnato pentljo okoli vratu, fantki pa modro. Tudi gospa učiteljica je nosila črn predpasnik. Naši pranonoti so v šoli najprej pisali s kredo na majhno tablico, šele otroci naslednjih generacij so uporabljali ma- jhne zvezke s črno platnico, nekoč pa tudi tiste, na katerih so bile na platnici slike različnih italijan- skih dežel. Knjig je bilo malo, imeli so učbenik, v katerem je bilo obravnavanih več predmetov - zgo- dovina, zemljepis, prirodopis, računstvo. Nona pravi, da je bilo zelo malo slik, besedila pa veliko. Za slovenščino so uporabljali drugo knjigo in tudi z italijanskim jezikom se je večina otrok prvič srečala v šoli, imeli so tudi tehnični pouk in učili so se gospodinjstva, fantki tudi ročnega dela. Da- nes malčki že v vrtcu vadijo pravilno držati svinčnik v roki in pišejo prve črke, nona pa je mo- jemu sinčku povedala, da se je njena generacija to učila šele v prvem razredu osnovne šole: dolgo so vadili risanje navpičnih in poševnih črt, okvirčkov, nato krivulj in krogov, šele kasneje so prišle na vrsto prave črke. V šolo so hodili s šolsko torbo, ki je bila po navadi usnjena; v njej so nosili malico, knjigo, majhen zvezek, peresnico s svinčnikom, radirko, pivnikom, peresnikom s peresci in kasneje z nalivnim peresom. Pero so pomakali v črnilo, ki je bilo v majhni stekleni posodici; pisanje ni bilo lahko, še posebno ne na začetku, ko so otroci pero zelo okorno držali v rokah in hrupno praskali po papirju. Prste so imeli vedno umazane od črnila, hvala Bogu, pa je bil njihov predpasnik črne barve - izum peresa iz bakelita in kasneje iz plastike je bil pravi revolucionarni trenutek! Učiteljico so vsi spoštovali, učenci in starši, in jo imeli radi, čeprav je poredne kaz- novala in postavila “v kot” in na- loge strogo popravljala z rdečim svinčnikom. Mame so otrokom vedno žugale, da se morajo učiti, saj “več ku znaš, več veljaš”! “… in več mureš djelet”! so dodajali učenci, ki jih je po pouku čakalo še delo doma: grabili so seno, pleli plevel, in ko ni bilo drugega dela, so morali z njive pobirati kamenje. Dnevi v tednu so se za malčke počasi vrstili. V šolo so hodili tudi ob so- botah in domov so se vračali utrujeni, a veseli, v mislih so imeli nedeljski počitek, igranje in seveda kosilo, ki jih je čakalo doma. Nona se spominja, da so skušale mamice vsako soboto pripraviti kaj slastnega. Otroke so presenetile z “njoki” in go- lažem, “mineštro” in palačinkami, testeninami s tunino omako, ona pa je najraje imela sladke oc- vrte kruhove “šnite”, s katerimi je pred dnevi po- sladkala tudi našega šolarčka: “Bog žegnaj, malček”! ŠNITE Sestavine: Star kruh, mleko, jajce, sladkor, olje. Priprava: Star kruh zrežemo na prst debele rezine, ki jih na- močimo najprej v mleku, nato še v raztepenem jaj- cu. Cvremo v vročem olju in posušimo na vpoj- nem papirju, damo na krožnik in potresemo s slad- korjem. Šnite so najboljše, če jih serviramo tople! Ka tja F er le tič STARE JEDI V NOVIH LONCIH (10) Glasba kot odpor Spreminjanje družbenega sistema in želja po svobodi inilo je že skoraj 55 let, odkar so člani rock skupine Beatles postali slavni po celem svetu z novim tipom glasbe, ki je predstavljal mejni kamen med staro glasbeno tradicijo in novorojeno uporniško glasbo rock. V letih takoj po vojni je bilo treba spet obuditi vrednote, spet vzbuditi upanje v ljudeh, spreobrniti družbo. To je bil trenutek, ko se je glasba spet začela ukvarjati s sedanjostjo, socialo in politiko. Glasbeniki, kantavtorji, pevci, pesniki in pisatelji so z glasbo začeli širiti nove ideje, osebna mišljenja in ideje. Globoke tekste so spajali z inovativno glasbo, ki je pritegovala množice ljudi, predvsem pa mlade, ki so čutili, da so časi zreli, da se svet spremeni. Kmalu zatem so začele nastajati nove skupine mladih glasbenikov, ki so bili zvesti idealom rocka. Širili so ideje proti zlagani družbi tistega časa (človeštvo se namreč ni ničesar naučilo od prejšnjih vojnih let, saj M so vojne še divjale posvetu). Združene državeAmerike so odigrale odločilno vlogo pri širjenju te glasbe, ker so bodisi postale glavna velesila na svetu - ves svet je poznal ameriški svet - bodisi razvile novo povojno družbo z idejo o iskanju sreče. Družba ni usmerjala množic k doseganju določenih ciljev, ampak je dopuščala, da si vsak izbere cilj, ki bi ga hotel doseči, ne da bi nanj kdo vplival (?). Zato se je ta glasba razvila prav v tem prostoru, kljub temu da so bili prvi rockerji Beatlesi, ki so pa Angleži. Rock glasba je v osemdesetih letih skorajda povsem “izparela”, njej so pa sledili novi glasbeni okusi, ki so označevali razvoj izvirne rock glasbe, in sicer hard rock, metal in punk. Te nove zvrsti niso nastajale istočasno, razvijale so se postopoma druga ob drugi. Hard rock je najzvesteje nadaljeval tradicijo rock glasbe, vendar z novim, tršim in manj čistim zvokom, metal je uporabljal še manj čiste naravne zvoke kot hard rock in je veliko črpal iz klasične glasbe (npr. tehniko “arpeggia”). Punk glasba ima drugačno zgodbo. Člani skupine Ramones so bili prvi pionirji te nove glasbene zvrsti, ki se je kmalu razširila med mlade s celega sveta zaradi značilnega hitrega, statičnega ritma in ideje po brutalnem uporu družbi z alkoholom, mamili in trpljenjem (značilno za skupino Sex Pistols iz VB). Ta je bila najskrajnejša veja zadnje velike socialne revolucije, ki nima svojih korenin le v glasbi, ampak tudi v umetnosti. Danes je glasba ubrala povsem drugačno pot. Trdo uporniško glasbo prejšnjega stoletja so zasenčili nekateri tokovi, ki so se razvili iz matične moderne pop glasbe, ki so lahkotnejši in bolj všečni, katerih cilj niso več problemi družbe in želja po spreobrnitvi. Glasba je odraz čustvenega stanja ljudi: tista iz prejšnjega stoletja je želela, da bi ljudje spremenili družbo, ker so bili časi zreli za to. Danes pa je družba že tako pokvarjena, da sploh nimamo sredstev, da bi jo spremenili. Kar nam ostane, je le, da se prepustimo tej glasbi, ki nam nudi kratkotrajen premor, umik iz vsakdanjega življenja. Tadej Pahor Aktualno 4. oktobra 2018 15 Denar, sveta vladar ... To naše golo preživetje (2) istega priljubljenega pametnega telefona enostavno nočem. Tako je bilo nekoč tudi z računalnikom. Dolgo sem trmoglavila, da ga ne bom imela, ker ga ne potrebujem. Počasi pa sem spoznavala, koliko poti si prihraniš z njim in kako družbeno drugačen si, če ga ne znaš uporabljati. Kot bi bil nepismen, nesposoben vsakega dela. Zdaj sem tu, vsak dan slonim na tem starem računalniku, z njim delam in vzdržujem stik s prijatelji, čeprav ima že osem let, kar je za notesnik spet T izredno veliko, in sem mumorala dokupiti novotipkovnico, nov mikrofon in novo miško. Na srečo še vedno dela, jaz pa o njem razmišljam kot Adi Smolar v svoji popevki o tistem televizorju... Bog ne daj, da bi crknil, namreč. Moja varčna narava, ki sovraži potrošništvo, se počasi uklanja potrebam in življenjskemu tempu, ki ga narekujejo ti neprijazni časi. In močno zavidam sosedi iz Kostanjevice, ki je s 400 evri na mesec veliko srečnejša, kot sem jaz, saj ji skoraj nič, razen bolezni namreč, ne more ukrasti velikodušnega nasmeha in iskric v očeh. So pa trenutki, ko si zares zaželim, da bi imela veliko denarja. Samo včasih se zgodi, ko gre za dobrobit tistih, ki jih imam najraje. Ko bi ga pred leti imela zares veliko, moji pokojni mami, ki je bila zaradi hude oblike starostne demence težko obvladljiva, ne bi bilo treba hirati v domu za upokojence. Lahko bi si privoščila dve ali tri varuške, ki bi nanjo pazile tudi čez noč, v izmenah, in bi lahko najela začasno bivališče v samoti, kjer bi se sosedje ne pritoževali zaradi nejnega stalnega, glasnega vpitja. Ko bi bila imela veliko denarja. Ko... A zdaj je prepozno, ker mama varušk in stanovanja ne potrebuje več. Jaz pa imam denarja vse manj. Ostal mi je le grenk občutek, ki ga imam vsakič, ko moram priznati, da pač ni v mojih močeh... da ne zmorem. Da nimam dovolj tistega prekletega denarja. Tak občutek imam tudi, ko gledam našo psičko, ki ima dvanajst let in baje hudo artrozo. Rada jo imam, kot ima vsakdo rad te male kosmate prijatelje. In ji seveda želim olajšati starost in bolečine. Pa sem ponovno spoznala, kako kruto požrešna je ta potrošniška družba, ki preži na naša čustva in jih pretvarja v zaslužek. Prijateljici, ki je vzrediteljica, sem potožila, da je s psičko hudo narobe, da se opoteka in izgublja kontrolo nad zadnjimi nogami. Da bi bilo treba to slikati, mi je rekla, pa sem zaradi slabih izkušenj vedno zelo previdna pri izbiri veterinarjev. Ne morem namreč pozabiti prijatelja, ki je bil zelo navezam na mucka, in je, samo zato da bi ga ohranil pri življenju, žrtvoval dve mesečni plači in se z družino odrekel vsemu, mucek pa je kljub temu žalostno poginil. Na spletu sem poiskala nekaj ambulant, poklicala in razložila, kako je s psičko. Seveda sem tudi vprašala, koliko stane pregled in kaj si lahko od zdravljenja pri dvanajst let starem psu obetam. Predračuni so bili taki, da bi se vsak pošten človek, ki gara za golo preživetje, naravnost zgrozil, nazadnje pa sem se odločila, da bom sledila nasvetu temnopoltega znanca nekje v Karnijskih gorah. Obiskala sem prijazno veterinarko v odljudni gorski vasici, ki mi je postavila diagnozo brez vsakega slikanja, za borih trideset evrov, pa še prijazna je bila in natančna pri podajanju navodil in prognoze. Pa ne da bi hotela prihraniti na zdravju živali, ki jo imam nadvse rada. Psički bomo omogočili čim lepšo starost, vendar brez nasedanja tistim, ki samo čakajo, kako bi živeli in bogateli na račun naših čustev, naših sanj in našega življenja. / konec Suzi Pertot Začenja se sezona uspešne italijanske košarke na Tržaškem Tržaški košarkarji (s 4 tisoč abonenti) po 15 letih spet v A1 ligi a spremembo bomo to- krat presegli okvire naše zamejske športne srenje, v nedeljo bo namreč po polnih 15 letih spet debitiral v najvišji moški italijanski ligi tržaški košarkarski klub Pallacanestro Trieste. V zadnjih letih je v mestu s prihodom bo- gatih sponzorjev Alma Agenzia per il lavoro in po novem še Allianz navdušenje okoli košar- ke spet poskočilo, junija pa se je po zmagoslavni sezoni ekipa beneškega trenerja Eugenia Dal- massona, ki moštvo vo- di že osem let, v objemu vsega Trsta veselila na- predovanja. Pomenljiv je podatek, da so za vrni- tev v A1 ligo prodali kar štiri ti- soč sezonskih abonmajev, kar je ogromno. Nekatere peterke v tem prvenstvu sploh nimajo dvorane, ki bi sprejela toliko ljudi, vodstvo družbe Alma s furlanskim podjetnikom Gian- luco Maurom na čelu pa upra- vlja sijajni PalaTrieste, v kate- rem lahko tekme s tribun Z spremlja do osem tisoč ljudi.Tržaško društvo ima za sabodve neverjetni sezoni, v katerih je bilo zmag neprimerno več kot porazov. Pred dvema leto- ma so v finalu play-offa A2 lige belo-rdeči izgubili proti bolon- jskemu Virtusu, ki ga bodo, za- nimivo, srečali doma prav v ne- deljo ob krstnem nastopu med italijansko smetano, lani pa je bila končnica prvenstva pravi bojni pohod Tržačanov, ki so v finalu odpravili trdoživi Casale Monferrato, v Piemontu so tu- di proslavljali prestop. Po sili razmer so morali posta- vo poleti močno prilagoditi zahtevam A1 lige, kar pomeni najetje številnih ameriških košarkarjev. Od junakov napre- dovanja so, poleg trenerskega štaba, ostali simbol kluba Ca- valiero, nekdanji reprezentant, pa kapetan Coronica, ki pa bo letos igral malo ali nič, odlični krilni košarkar Da Ros, visoki veteran Cittadini, Gruzijec Janelidze in nadar- jeni argentinski organizator igre z italijanskim potnim li- stom Fernandez. Igralski ka- der pa so okrepili preverjeni Wright, play-maker, branilca Sanders in Walker, mlado latvijsko krilo Strautins in centri Knox, Mosley ter Hrvat Perić, malodane vsi imajo že izkušnje v Italiji. Se- veda bo prva skrb ohranitev ugledne kategorije, poznavalci razmer pa pravijo, da je Trst se- stavil zelo dobro ekipo, ki bi se lahko že spogledovala s play- offom ali vsaj čisto mirno se- zono v zlati sredini lestvice. Mar se vračajo zlati časi Stefa- nela? HC Ljubiteljsko gledališče na Tržaškem Prvič sezona predstav “POK na odru” lovensko kulturno društvo Tabor, Slovensko dramsko društvo Jaka Štoka Prosek - Kontovel in Zveza slovenskih kul- turnih društev prirejajo niz gle- daliških predstav, ki bodo poteka- le od septembra do aprila na Op - či nah in Proseku. Niz je v našem prostoru novost: mladi člani SKD Tabor in SDD Jaka Štoka so se odločili, da stopijo na pot sodelo- vanja in skupaj zasnovali projekt “POK na odru” (Prosek, Opčine, Kontovel), v sklopu katerega bo- do na gostovanja povabili prizna- ne dramske skupine iz ožjega in širšega slovenskega prostora. Sezono je uvedla premiera pred- stave Sluga dveh gospodarjev Car- la Goldonija, s katero Slovensko stalno gledališče vabi k abonmaju za sezono 2018-1019, ostalih pet predstav pa bodo gostovanja amaterskih dramskih skupin. Predstave bodo potekale enkrat mesečno ob nedeljah ob 18. uri v Kulturnem domu Prosek Konto- S vel ali v Prosvetnem domu naOpčinah. Vstopnina znaša 6evrov, po ogledu petih predstav pa bo zadnja zastonj. Zaradi orga- nizacijskih zapletov bo lahko prišlo do manjših sprememb v programu. - 30. septembra 2018 je bila v Pro- svetnem domu na Opčinah, kot že rečeno, premiera predstave, kot vabilo k abonmaju Slovenske- ga stalnega gledališča, Sluga dveh gospodarjev. Predstava je ikonsko besedilo Carla Goldonija, v kate- rem so režiserji vedno našli ne- skončni vir navdiha za zabavne, originalne in zelo dinamične uprizoritve v duhu baročne com- medie dell'arte. Nova uprizoritev Slovenskega stalnega gledališča je posodobljena priredba režiserja Igorja Pisona, ki črpa iz pogovor- nega jezika in pop kulture v ognjemetu komičnih situacij, v katere so vpleteni številni liki, ki jih bravurozno upodablja četve- rica igralcev. Zasedbo z izrazitim tržaškim predznakom sestavljajo Nikla Petruška Panizon, Tadej Pišek, Andrej Rismondo in Nejc Kravos. Izvirno glasbo je podpisal Ilija Ota. - 25. novembra 2018 v Kulturnem domu Prosek Kontovel: Vorkšop na Moljera, avtor Matjaž Zu- pančič, nastopa gledališka skupi- na GAD - Gledališka amaterska druženja iz Portoroža, režija Gre- gor Geč - 20. januarja 2018 v Prosvetnem domu na Opčinah: Baron sedi na veji, po literarni predlogi romana I. Calvina Baron na drevesu, na- stopa Dramska družina F. B. Sedej iz Števerjana - Mladinska skupina M+, avtorica in režiserka Patrizia Jurinčič Finžgar - 3. februarja 2018 v Kulturnem domu Prosek Kontovel: izbrana skupina med finalisti festivala gledaliških skupin Linhartovo srečanje 2018 - 24. marca 2018 v Prosvetnem domu na Opčinah: Najlepše, naj- boljše in najbolj slečene, navdih po filmu Dekleta s koledarja, na- stopa Gledališka šola Gledališča Toneta Čufarja z Jesenic, režija Katja Stušek in Nika Brgant - 4. aprila 2018 v Kulturnem do- mu Prosek Kontovel: predstava Beneškega gledališča Eugenio Dalmasson eželni svet Furlanije Julij- ske krajine bo moral obravnavati predlog se- natorjev SVP o ustavni spremem- bi deželnega statuta, v katerem naj bi bilo po novem zagotovlje- no zastopstvo za slovensko manjšino v deželnem svetu. Ne- kaj podobnega naj bi se uredilo tudi za parlament. Predsednik Fe- driga je povedal, da podpira za- gotovljeno zastopstvo, in povabil predstavnike SSk, naj mu pre- dložijo zakonski predlog. Deželni predsednik Močnik je potrdil, da bi bila to prava rešitev, ki bi slo- vensko narodno skupnost izvzela iz logike političnega opredelje- vanja. Druga pomembna točka je zade- vala reformo deželnega zakona 26/2014 o krajevnih upravah. Predstavniki SSk so izpostavili potrebe predvsem majhnih občin, ki želijo ohraniti upravno avtonomijo. To je tudi pomem- bno za slovenske oziroma dvoje- D zične občine. Predsednik Fedrigaje povedal, da se zdaj ukvarjajo zobmočjem in podrobno preučujejo vse izpostavljene po- trebe. Namen deželne uprave je, da zniža število upravnih enot in da bodo organi teh enot izraz vol- je občanov na podlagi neposred- nih volitev. Pokrajinska tajnika Čavdek in Pisani sta oba izposta- vila kritične točke reforme krajev- nih uprav. Pri tem se je Pisani osredotočil na prevladujočo vlo- go občine Trst v primerjavi z osta- lim občinami. Čavdek pa je izpo- stavil vprašanje širšega goriškega območja, ki je na deželni ravni zapostavljeno na različnih po- dročjih. V nadaljevanju so se udeleženci srečanja dotaknili še vprašanja šolstva, pri katerem bi morala imeti dežela večje pristojnosti. Pomemben vidik je tudi sodelo- vanje s Slovenijo, pri čemer bo potrebno navezati stike z novo slovensko vlado. Predstavniki SSk so predsedniku deželnega odbora izpostavili tudi zaskrbljenost za- radi napovedane manifestacije skrajno desničarske organizacije Casapound v Trstu in zaradi pre- dloga o odvzemu državnega odli- kovanja Josipu Brozu Titu. Oba dogodka bosta po nepotrebnem ustvarila napetosti in se na spo- ren način naslanjata na prete- klost, za konkretne potrebe državljanov pa na ta način ne nu- dimo primernih rešitev. Predsed- nik Fedriga je izrazil svoje nestrin- janje z manifestacijo Casapound, pri tem pa je dodal, da je končna odločitev v rokah tržaške prefek- tinje. Dodal je še, da je trenutna prioriteta deželne uprave usklaje- vanje dogovora z državno vlado glede finančnih prenosov, ki bi morali biti urejeni, kot to velja za Tridentinsko in Južno Tirolsko. Sestanek med deželnim predsed- nikom Fedrigo in delegacijo SSk se je končal z obojestransko obljubo, da se bodo podobna srečanja še vrstila. Prav ta namreč pripomorejo k boljšemu razume- vanju pomembne vloge sloven- ske narodne skupnosti v dežel- nem kontekstu. Z 2. strani Uvodno srečanje ... Ob začetku novega šolskega leta Na Hrvaškem zaradi izseljevanja in nizke rodnosti zapirajo šole a Hrvaškem so pred začetkom novega šol- skega leta zaprli osem osnovnih šol, v 117 osnovnih šolah pa v prvi razred niso vpi- sali nobenega učenca, kažejo podatki hrvaškega ministrstva za znanost, izobraževanje in šport. Gre za posledice množičnega izseljevanja in rojstva vse manj otrok. Na Hrvaškem je bilo v začetku prejšnjega šolskega leta nekaj več kot 2100 osnovnih šol, je objavil hrvaški statistični urad na svoji spletni strani. Poleg skoraj 900 matičnih šol je ne- kaj več kot 1100 podružničnih N šol ter več kot 80 šol za učences posebnimi potrebami.Začasni podatki hrvaške državne uprave kažejo, da v novem šolskem letu v šestih podružničnih osnovnih šolah ne bo več pouka, ker ni učen- cev. Na območju Poreča v hrvaški Istri bodo zaprli dve podružnični šoli, tako da bo- do učenci v novem šolskem letu hodili v šolo v mesto Po- reč. V 113 podružničnih šolah in štirih matičnih šolah letos v prvi razred niso vpisali nobe- nega učenca. Tovrstnih prime- rov niso zabeležili samo v Va- raždinski županiji in v Zagre- bu. Največ podružničnih šol brez prvih razredov je na ob- močju Šibeniško-kninske, Vu- kovarsko-sremske ter Liško- senjske županije, kjer je pri- bližno petina šol brez prvošol- cev. Na hrvaškem ministrstvu za znanost, izobraževanje in šport so izračunali, da v skoraj desetih odstotkih osnovnih šol v državi nimajo več učen- cev v prvih razredih. Teh šol ne bodo zapirali, ker bo v njih potekal pouk za učence osta- lih treh nižjih razredov, so še potrdili na ministrstvu. Aktualno4. oktobra 201816 soboto, 29. septembra 2018, je moška pevska skupina Stane Malič z Opčin gosto- vala v prijazni istrski vasici Grožnjan. Kraški pevci so bili pova- bljeni, da sooblikujejo kulturni pro- gram ob 25. Mednarodnem umet- niškem ekstemporu. V vasici Grožnjan, ki stoji v bližini mesteca Buje v hrvaški Istri, že četrt stoletja pri- rejajo zadnji konec tedna v mesecu septembru nagrad- ni umetniški festi- val, ki se ga ude- ležuje veliko števi- lo slikarjev. Skup- nost Italijanov Grožnjan (Comu- nita' degli Italiani di Grisignana – Za- jednica Talijana Grožnjan) v sode- lovanju z Občino Grožnjan, Ljudsko univerzo iz Trsta, Italijansko unijo z Reke in Svetom za narodne manjšine Republike Hrvaške skrbi, da se ob slikarskem ustvarjanju umetniki in tudi najrazličnejši radovedneži lah- ko udeležijo različnih spremljeval- nih kulturnih dogodkov. Tako so v soboto organizirali zanimiv kon- cert, ki je bil mednarodno obarvan. Kulturni večer so obogatili otroci, ki obiskujejo glasbene tečaje v vasi, zbor “Grisium” krajevne italijanske skupnosti, domača solistka s prečno flavto Ariela Kozlovič, slovenski mešani pevski zbor Alojz Kocijančič iz Koštabone pri Kopru, tamburaši skupine “Serenate” italijanske skup- nosti iz Pirana in moška pevska sku- pina Stane Malič z Opčin. Moška komorna skupina Stane Malič (tre- nutno zbor sestavlja ducat pevcev) je nastala leta 2007 po želji samih pevcev, ki so se želeli preizkusiti v moški zasedbi, saj jih večina že pre- peva v župnijskem zboru Sv. Jerneja z Opčin, a tudi v drugih mešanih zborih (npr. Jacobus Gallus iz Trsta ali Hrast iz Doberdoba), kajti melo- dije moškega zbora zvenijo različno od drugačnih pevskih sestavov. Ta- ko so od samega nastanka črpali iz repertoarja slovenskih ljudskih in tudi modernejših pesmi. Skupino je ob samem začetku pred več kot de- setimi leti vodil Janko Ban, nato je moški zbor za več let prevzel Mirko Ferlan, kot pevovodja mu je sledil Walter Lo Nigro, zdaj pa skupina spet vadi pod taktirko dirigenta Jan- ka Bana. Ta je kot strokovnjak slo- venskega pevskega izročila izbral za sobotni koncert skladbe, ki so pred- stavile različice slovenske pesmi od Kanalske doline vse do Istre. Zreli moški glasovi zbora Stane Malič so najprej zapeli ukovško fantovsko ljudsko pesem Zakaj mi ti lipca tak precveteuljaš, ki jo je zapisal Pavle Merku', sledila je ljudska pesem iz Benečije Svet Lienart, ki jo je har- moniziral Antonio Qualizza, nato je bila na sporedu Kambrca, ljudska pesem iz Barkovelj pri Trstu v pri- redbi Patricka Quaggiata. V čast go- stiteljem so se pevci naučili tudi dve istrski ljudski pesmi, ki ju je priredil Rudi Bučar: Trajnaninanena (v hrvaščini) ter In mezzo al mar (v ita- lijanskem istrskem narečju). Neu- trudni profesor Janko Ban je določil izredno razvejen spored, ki ga je pu- blika, po odzivu in bučnem ploskanju sodeč, zelo nav- dušeno sprejela. Zaz- venele so različne pesmi slovenskega ljudskega izročila, ki so učinkovito pred- stavile melodično razliko med vsem zemljepisnim ob- močjem, v katerem živimo Slovenci. Po uradnem delu je bilo dovolj časa, da so se vsi nastopajoči in hvaležno občin- stvo skupaj srečali ob bogato obloženem prigrizku. Tu so pevci sproščeno prepevali še vrsto pesmi iz svojega železnega repertoarja, medtem ko so se predstavniki na- stopajočih zborov menili za nadal- jnje sodelovanje, saj je večer izjem- no prijetno uspel. Bila je res lepa pri- ložnost za srečanje med manjšinci različnih realnosti in skupno iz- menjavo izkušenj. Vsi so se oboga- teni vrnili na lastne domove v pre- pričanju, da so take pobude zelo do- brodošle in da jih je vredno pono- viti. Mitja Petaros V Devin / Lutkovna gledališka ponudba za otroke Lutkovno gledališče Pristanišče spet odpira svoja vrata ravljice so pomembne za rast otrok, raz- voj njihove domišljije in izražanja. Če pravljicam nadenemo odrsko obleko, in to s pomočjo lutk, glasbe in odrske govorice, jim dodamo še dušo. Tako postane pravljica edinstveno doživetje, ki male in velike gledalce navduši in zaznamuje. O vsem tem nam lahko marsikaj povedo v Devinskem vrtu ustvarjal- nosti, ki v sodelovanju z Devinskim mladin- skim krožkom in Otroškim pevskim zborom Ladjica že tretjič prirejajo Lutkovno gledališče Pristanišče. Vrata letošnjega Pristanišča bodo svojim po- morščakom odprli Devinski lutkarji, ki so tudi glavni pobudniki lutkovnega gledališča Prista- nišče in že več kot deset let ustvarjajo lutke in lutkovne predstave. Ta magični svet lutk želijo posredovati tudi drugim otrokom, saj so pre- pričani, da lahko z lutka- mi in gledališčem lepše in boljše odraščajo. V soboto, 6. oktobra 2018, ob 10. uri, bo na sedežu zborov v Devinu zaživela njihova predstava Juri Muri, v režiji Nade Tavčar, ki so jo devinski otroci pri- pravili na poletni lutkovni delavnici. Uprizo- ritev je prosto povzeta po znani Pavčkovi po- vesti Juri Muri v Afriki in pripoveduje o fantu, ki se je tako močno bal vode, da je odpotoval v Afriko, da se mu ne bi bilo treba umivati. Tam pa ni bilo vse tako preprosto... Lutkarji iz Devina so za svoje gledalce pripravili sceno- grafijo, lutke in glasbo, da bi jih popeljali v dal- jno Afriko. Lutkovno gledališče Pristanišče bo male in ve- like ljubitelje pravljic spremljalo še naslednje tri sobote. 13. 10. prihaja v Devin Lutkovno gledališče Kranj s pravljico bratov Grimm Rdeča kapica, 20. 10. bo na vrsti Pravljica o Me- zinčku v priredbi Lutkovnega gledališča Zapik, 27.10. pa bo Lutkovna skupina Mladi Ce- lovčani (SKD Celovec) predstavila zgodbo Ra- dovedni slonček. Po zadnji predstavi bo lut- kovna delavnica, na kateri bodo lahko otroci sami ustvarili svojo lutko. To soboto, 6. oktobra, pripravlja Pristanišče še nekaj posebnega za mlade in odrasle. Ob 17.30 bo na začetku Rilkejeve pešpoti v Devinu pri- reditev Kamišibaj gledališče na Rilkah. Nasto- pil bo Jure Engelsberger, slovenski ilustrator in ustvarjalec kamišibaja, japonskega pripo- vednega gledališča v slikah, kjer kami pomeni papir, šibaj pa gledališče. V tej posebni gleda- liški zvrsti izvajalec pripoveduje zgodbo, ki teče v slikah in te, podobno kot v stripu, prikazujejo v njej pomembne trenutke. Izvirnost in moj- strstvo risanja ter sugestivnost pripovedovanja pritegneta gledalca v vrtinec dogodkov. Jure Engelsberger je dvakratni dobitnik Zlatega kamišibaja, glavne nagrade na slovenskem fe- stivalu kamišibaj gleda- lišča v Piranu. S svojim re- pertoarjem za odraslo pu- bliko bo predstavil svoj dosedanji kamišibaj opus: Daj, Pomisli! (poTomažu Pengovu), Teta (tabor- niška ljudska), Naj- močnejši prizori iz Marti- na Krpana (po Franu Lev- stiku), Dekle je po vodo šlo (slovenska ljudska), Tobačna alkimija (av- torska) ter Panter (R. M. Rilke). Prav zaradi pri- sotnosti pesmi Panter v njegovem nastopu je nastala zamisel, da bi predstavo uprizorili ob čudovitem scenariju pešpoti, ki gre od Devina do Sesljana in je poimenovana po znamenitem avtorju te pesmi, pesniku R. M. Rilkeju. V pri- meru slabega vremena bo predstava na sedežu devinskih zborov. Letošnjo izvedbo gledališča so omogočili tudi Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade, Slo- venska prosveta Trst, Občina Devin Nabrežina, Zadružna kraška banka in podjetje PrimoAro- ma. Obiskovalci lutkovnih predstav naj pridejo na sedež zborov v Devinu približno pol ure pred začetkom predstave. Za dodatne informacije: devinskimladinskikrozek@gmail. com. Vabljeni, da stopite na krov ladje, ki vas čaka v Pristanišču! P Trst / Moška pevska skupina Stane Malič v gosteh Navdušujoč nastop slovenskih pevcev v Istri Foto Zvonko Vidu V naslednjih tednih naj bi zaključili postopek prodaje NLB O toči, zvonjenju in opozorilih … aslednji tedni bodo ključnega pomena za enega od pomem- bnejših poglavij slovenske eko- nomske politike. Predvsem na osi Ljubljana – Bruselj. Sloveni- ja, naj bo jasno, nima tolikšnih težav z Evropsko komisijo, kot jih ima Italija. Javno finančne prednosti Slo- venije O pripravi proračuna prava jav- na debata še ni stekla, čeprav so nekateri elementi, ki bodo njegov sestavni del, že razburili domačo javnost (govorimo se- veda o davčni reformi). Ker pa so Sloveniji različne agencije za letošnje leto napovedale visoko rast, ki gre od 4,5 do 5 odstot- kov BDP, in ker je javni dolg Ljubljane sorazmerno vzdržen (okoli 80 odstotkov BDP), bi moral biti finančni zakon lažji zalogaj za vlado, ki v teh ted- nih operativno prevzema vse posle. In ne pozabimo tudi, da je Slovenija lansko leto sklenila z rahlim proračunskim pre- sežkom. Vse to navajam za pre- prosto primerjavo z Italijo, ki je te dni pod udarom finančnih trgov ter bruseljske in splošne medijske javnosti. Rimu se v le- tošnjem letu napoveduje rast v približni višini 1,5 odstotka BDP, javni dolg znaša 130 od- stotkov, proračunski priman- jkljaj pa naj bi se po prvotnih ocenah prejšnje vlade (0,8 od- stotka BDP) in bolj spravljivih ocenah ministra Trie (1,6 od- N stotka BDP) zaradi napoveda-nih reform Lige in Gibanja 5zvezd ustalil pri 2,4 odstotka BDP. Težko breme bank To je bil sicer samo uvodni ok- vir v predstavitev teme, ki pa bo zaposlovala slovenskega fi- nančnega ministra v Evropi v prihodnjih tednih. Govorimo (že spet) o prodaji NLB. Tudi v tem primeru bi lahko povlekli nekaj vzporednic z Italijo. Slo- venija je višek bančne krize doživela leta 2013, Italija pa ne- koliko kasneje. Obe državi sta problem rešili z davkoplačeval- skimi sredstvi. V Italiji sta bila posebej razvpita dva primera. Prvi je Monte dei Paschi di Sie- na, ki je bil do leta 2012 v večinski lasti istoimenskega sklada. Po njegovem fi- nančnem zlomu je v lastništvo vstopila neposredno država: ministrstvo za finance je v tem trenutku več kot 60 odstotni la- stnik te banke. Drugi primer pa so tako imenovane ljudske banke: v ta kontekst spadajo propadle banke iz Veneta in Banca Etruria. Tudi v tem pri- meru je po insolventnosti na pomoč priskočila najprej država in kasneje, s prevze- mom, druge banke. Banki iz Veneta je prevzela Intesa San- paolo, zavod Banca Etruria pa Ubibanca. Zakaj izpostavljamo italijanski primer? Ker se v njem odslika- va to, kar je Slovenija že izpel- jala nekaj let pred tem. Govo- rimo o posredovanju države pri začetni dokapitalizaciji, o na- stanku slabe banke (v Italiji je to sklad Atlante), o čiščenju portfelja slabih posojil. Odsli- kava je zelo podobna. Skoraj enaka. In zaradi tega “skoraj” je Ljubljana danes pod drobno- gledom Evropske komisije. No- va ljubljanska banka, dejansko edina sistemska banka v Slove- niji, namreč dobrih 5 let po sprožitvi postopka državne do- kapitalizacije še nima zasebne- ga lastnika, pa čeprav je bil to eden izmed pogo- jev, ki jih je Evrop- ska komisija po- stavila Sloveniji zato, da bi sploh dovolila državno pomoč. Poskušaj- mo ta dejavnik obrazložiti čim enostavneje. Leta 2013 je več tujih agencij ob po- drobnem “stre- snem testu” vseh pomem- bnejših slovenskih bank ugo- tovilo, da je v Sloveniji zazijala bančna luknja v velikosti 5 mi- lijard evrov. Evropska komisija je Ljubljani tedaj dovolila izve- sti močno finančno injekcijo z davkoplačevalskimi sredstvi v višini 3 milijard evrov. Za NLB je bilo namenjenih 1,5 milijar- de evrov, za NKBM slabih 900 milijonov, preostanek pa za Abanko. Pogoj za državno po- moč je bila privatizacija bank. Razlog? Stanje globokih rdečih številk, v katerih so se znašle banke, je bilo posledica sprege med politiko in številnimi lo- biji, ki so prav preko politike v bankah, ki so bile skoraj v ce- loti v državni lasti, prejemali kredite brez osnovnih po- roštvenih zagotovil. Nespoštovanje zavez Evropska komisija je zato zah- tevala, naj se banke prodajo. NKBM je šla v roke ameriškega sklada Apollo. NLB pa … je ostala v rokah slovenske države. Njo upravlja Slovenski državni holding. Kljub zavezi pred Evropo in kljub temu da je prodajo obljubila že vlada Alenke Bratušek leta 2013. Vla- da Mira Cerarja je nato ves mandat prelagala prodajo, ki bi morala biti v ospredju njenega dnevnega reda. Pa še več … v Bruslju so dosegli, da lahko ostane 25 odstotkov NLB v državnih rokah. Za preostalih 75 odstotkov, ki bi jih morali prodati, pa so v strategiji o upravljanju kapitalskih naložb zapisali, da bodo prodajo izve- dli s sistemom javne ponudbe delnic (IPO). To pomeni, da bodo delnice dali na trg, da jih lahko odkupi kdorkoli. Ni predvideno, da bi celoten pro- dajni delež (tri četrtine) kupil en sam investitor. Zaradi tega bo prodajna cena seveda nižja, ker se bo “upravljanje” razpršilo na več akterjev. Pri tem je zelo verjetno, da bo s svojimi 25 odstotki še vedno največji upravljalec prav država. Zadnja priložnost Evropska komisija je ob vseh obotavljanjih Ljubljane lani re- sorni ministrici Vraničar Erma- novi prišla tudi toliko na roko, da je omo- gočila “razbit- je” postopka prodaje. Do konca leta 2017 bi morala Slovenija pro- dati 50 odstot- kov NLB, v le- tošnjem letu pa še dodatnih 25 odstotkov. A tudi to ni bilo uresničeno. Za zdaj je v držav- ni lasti še vedno 100-odstotni delež NLB, pod novim priti- skom Evrope (po domače po- vedano, bi šlo za uvedbo komi- sarske uprave) pa je tik pred sklepom mandata Vraničar Er- manova ponovno začela posto- pek za prodajo celotnega de- leža, ki mora biti odtujen do konca leta. Novih ovir zdaj ni pričakovati, ker je razvoj te zgodbe končno le dobil neko jasno usmeritev. Pri teh vprašanjih sicer nikoli ne moremo biti 100- odstotno prepričani. Prodaja Telekoma je bila leta 2015 “preklicana”, potem ko je bil dogovor že sklenjen. Mirni ne moremo bi- ti niti ob ugotovitvi, da pri teh odločitvah zelo pomemben vpliv na vlado (vsaj za Cerarje- vo vlado je to veljalo) imajo lo- biji okoli upokojenskih združenj, stranke Levica ali ce- lo Zveze združenj borcev. Zakaj takojšnja prodaja? Takojšnja prodaja se Sloveniji v tem trenutku splača ne samo zaradi “evropskih groženj”. NLB v zadnjih letih posluje s precejšnjim dobičkom. To je treba sicer pripisati predvsem zunanjim ali enkratnim faktor- jem: sproščanje rezervacij po obdobju najhujše krize ter po- slovanje na zunajevropskih trgih na Balkanu (prihodki od obresti so tam precej višji, ker ne veljajo ničodstotne obrestne mere ECB). Po ocenah dnevni- ka Finance bi zdajšnja prodaja celotnega paketa 75 odstotkov lahko prinesla v državno bla- gajno 1,5 milijarde evrov. To je znesek zadnje dokapitalizacije NLB, ki je bila leta 2013 izve- dena z davkoplačevalskim de- narjem (pred tem so sicer dav- koplačevalci vložili še za dobro milijardo evrov v NLB, ki pa je najbrž izgubljena). Ko bi NLB prodali že pred leti, bi bila kup- nina še mnogo večja, a zvoniti po toči je itak prepozno. Ta- kratna toča pa bi lahko bila opozorilo pred naslednjo. Bo- mo videli, če bo pomagalo … kil