Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 221. ^en Ljubljane 8 vin. v LJoUljflDl v pelek, 26. seplem&rs 1913.
Leio XLL
s Velja po poŠti: =
Za oelo leto naprej . , K 26'— sa en meseo „ . . „ 2-20 ■a Nemčijo oeloletno . „ 28'— za ostalo Inozemstvo , „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo lete napre) . . K 24-—
za en mesa. „ . . ,, 2'—
V	opravi prejema, mesedno „ 1*70
= Sobotni izdaja: s
sa celo let ...... V—
za Nemčijo oeloletno . „ B-— * za ostalo Inozemstvo „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petitTrsta (72 ma): za enkrat .... po 15 v za dvakrat .... „ 13 „
za trikrat....., 10 „
sa večkrat primeren popnat.
Mmi ozmilla, zalivale, osmrtnice itL:
enostolpna polltvrsta po 18 Tla.
Poslano: m
enostolpna petitTrsta po 30 Tla.
Izhaja vsak dan, iZTzemšl nedelje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni rad,
0ar Orednifitvo Je T Kopitarjevi nllol fiteT 6/IIL Rokopisi se ne Tračajo; netrankirana pisma se ne os sprejemajo. — Uredniškega telefona šteT. 7i ==
Političen list za slovenski narod.
Opravntštvo je t Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upramlškega telefona št. 188.
Današnia številka obsega 6 strani.
Slovenski klub ie štajerski deželo! zbor.
Maribor, dne 25. septembra 1913.
»Slovenski klub« štajerskega deželnega zbora je imel danes v Mariboru pod predsedstvom načelnika dr. Korošca več-urno posvetovanje o pogojih, pod katerimi naj bi se omogočilo kratko jesensko zasedanje štajerskega deželnega zbora.
Preden se je začelo posvetovanje, jc ,mel načelnik dr. Korošec nagovor, v katerem je slavil spomin na pokojnega deželnega odbornika g. Fr. Robiča. Ž njim je izgubil klub svojega skrbnega očeta in previdnega svetovalca. Člani so govor poslušali stoje in so ob koncu zaklicali njegovemu spominu trikratni »slava«,
Potem se je začelo posvetovanje o dc-lazmožnosti deželnega zbora in se končno sklenilo, da je slovenska delegacija štajerskega deželnega zbora pod gotov im i pogoji ki se nanašajo na kulturno narodne in gospodarske zahteve slovenskega ljudstva, voljna stvarno sodelovati v sedanjem jesenskem zasedanju.
Posvetovanje je pokazalo, da išče slovensko učiteljstvo v naših poslancih brez vzroka one nasprotnike, kakor jih slikajo nasprotni listi. Naloga celokupnega štajerskega učiteljstva je sedaj, ako hoče zboljšanje svojih gmotnih razmer, da vpliva na nemško večino in sprejme lahko izpolnjive pogoje slovenske štajerske delegacije.
Arnavli proli Srbiji.
(Od našega poročevalca.)
Belgrad, 24. sept.
Stvar je resna.
Dasi imamo le jako malo vesti o borbah, ki se krog Debra vrše med našo armado in Arnavti, je vendar-le jasno, da je stvar jako resna, resnejša, negoli se je moglo prvi hip soditi. Arnavti razpolagajo z najmanj 20 do 30.000 dobro oboroženimi možmi. Pred seboj so prve dni imeli samo 1500 srbskih vojakov, toda sedaj je to število znatno višje in nove čete prihajajo dan za dnem. Kakor sem vem že včeraj poročal, se je 7. polk kralja Petra danes zjutraj odpravil v pobunjene kraje. Dalje so se danes za 6 tednov poklicali pod orožje vsi ob-vezanci I. poziva predvsem donavske divizije, a nedvomno tudi ostalih.
LISTEK.
Uporniki.
Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil dr. Leopold L č n a r d.
(Dalje.)
X.
Drugi dan jc šlo šepetajo po celi vasi, da stoji križ na poti k Červonki in dasiravno je bilo blatno in megleno, je mnogo radovednežev šlo gledat na lastne oči nepričakovano prikazen.
T6da nikdo ni hotel naznaniti stražnikom, boje se, da nc l)i bil potem pri preiskavi klican za pričo.
Sam župan, ko je zvedel o nenavadnem dogodku, od začetka ni verjel in je ugovarjal, slednjič je pa po stranskih potih šel na dotični prostor in je komaj verjel lastnim očem, ko je zagledal poljski križ in to celo na posestvu Malinovega, ki jc bil zapisan, da jc pravoslavne vere.
Zdaj sc je spomnil, da je dal potrdilo, da je potreba kažipota in z bridkostjo je pomislil, da ga jc okar.il Se-kirski, kateremu jc (ako neprevidno zaupal, zdaj bo pa brez dvoma izgubil župansko čast in zadela ga bo še kazen za naklonjenost upornikom.
Srbija pošlje proti Arnavtom 90.000 mož.
Zaenkrat se pošlje proti Arnavtom 40.000 mož s potrebno artiljerijo; v rezervi bo pa pripravljenih še 8 polkov s 40.000 vojaki. To jc velika in prevelika moč, ko bo Arnavte v 10 do 15 dneh tako nakle-stila, da jim nikdar več nc bo prišlo na misel, s puško v roki dvigniti se proti Srbiji, ki jih od začetka vojne hrani s hlebom, brez katerega bi bili že vsi od lakote poginili.
Vojne operacije.
Od Debra so šli Arnavti v dveh kolonah: Proti Kičevu in na drugi strani proti Strugi in Ohridu. Pred Kičevom so zavzeli postojanke dovolj močni oddelki vojske, da zadržujejo nadaljno prodiranje Arnav-tov, dokler ne dospe na pomoč ostala vojska, ki se bliža v hitrih pohodih; potem bodo Arnavti v dveh do treh dneh pregnani nazaj v svoje gore.
Koloni, ki se je odpravila proti Strugi, hite iz Bitolja nasproti močnejši oddelki vojske.
Kdo je z Arnavti in za njimi?
Znano je, da se nahajajo v Albaniji bulgarski in še neki drugi oficirji, ki so že dalj časa sistematično pripravljali napad, ki se jc pa dokaj zakasnil, — saj bi bil imel biti izvršen v času, ko so bile srbski vojski vezane roke v vojni z Bulgari. V merodajnih srbskih krogih so vedeli za te priprave ter je zato moravska brigada ostala v Debru, da bi eventualni arnavtski napad odbila. Zato se tudi ta brigada ni udeležila vojne z Bulgarijo.
Napad, ki so ga Arnavti izvršili pri Dcbru, je bil, kakor zatrjujejo visoki vojaški krogi, po vseh pravilih strategije natančno pripravljen in v vseh podrobnostih tako dobro izveden, da je za' vsakogar jasno, da je to delo vojaško visoko izobraženih častnikov, ki so morali voditi tudi izvršitev tega načrta, ker bi drugače nekulturni in divji Arnavti nikdar ne mogli kaj takega izpeljati.
Po vsej priliki bo v najkrajšem času mogoče z dokazi v rokah ugotoviti, kdo ie Arnavte vzpodbodel k uporu, kdo jih je oborožil, kdo materialno oskrboval in kdo jim je obečal, da pride Debar v meje avtonomne Albanije, ako ga zavzemo. Tedaj se bo videlo, kdo je kriv, da mora Srbija znova mobilizirati in da bodo morali to mobilizacijo s svojo krvjo drago — zelo drago! — plačati tisti, ki so ji dali povod. Arnavti sami sebe peljejo v mesnico in sami sebi naj pripišejo, kar jih bo doletelo.
Lahek obračun.
Eden ministrov je rekel našemu dopisniku, da gibanje Arnavtov srbski vladi nc dela posebnih skrbi. Vlada je odločena, da
Na poti je zadel na Sekirskega in rekel mu je mračno:
»Na videz boter, duša je pa grja kot Judeževa.«
»Zakaj se pa tako srdite?«
»Vprašajte norca,« razburil se je župan, »ali ne veste za križ?«
»Kako bi ne vedel, ko jc pa moja šla h glavarju po dovoljenje in on je dovolil.«
Župan je pogledal nanj kot na norca, ko je pa videl, da so. zadrži popolnoma mirno, je nadaljeval srdito:
»Izdali ste me, zdaj me hočete pa še goljufati. Otroke lahko varate s takim klepetanjem, pa šo oni vam nc bodo verjeli.«
»Naj jutra ne doživim, čo no govorim resnice. In ponovim vam, da je sam glavar dovolil postaviti križ. Jaz sam som se tako čudil, kakor vi, toda slišala je to na lastna ušesa ne samo moja, ampak tudi štiri druge.«
»K»w sveta ali kaj?!« je zaklical župan začudeno, »a pojdite k meni, boter, iu povejte, ali ni bil morda pijan, ali pa je znorel?«
In ko sta šla dalje po poti, je govoril :
»No, no, dovolil jc križ, znamenje muko Gospodove... to je nemogoče!«
»Če hočete, prisežem vam na evangelij.«
z energičnimi odredbami napravi konec anarhiji, na katero so Arnavti sicer navajeni, katere pa Srbija v svojih mejah nc more trpeti. Proti Arnavtom se je poslalo dovolj vojske, ki bo z njimi v 10 dneh opravila in primerno kaznovala zlikovce, ki so ople-nili in zažgali Debar, Piškopejo, Žirovnico in veliko število vasi.
Kljub tem izjavam vladnih krogov, da jim gibanje Arnavtov ne prizadeva veliko skrbi, jc bil vendar ministrski predsednik Pašič poklican s počitnic, da bo na svojem mestu, ko bo srbska vojska, podeča precl sabo zlikovce, prekoračila meje avtonomne Albanije in na njenem teritoriju zavzela vse potrebne važne strategične postojanke.
Arnavtska grozodejstva.
Glasom zanesljivih privatnih vesti Arnavti na svojem pohodu neusmiljeno koljejo krščansko prebivalstvo, ne prizanašajo niti ženam in otrokom. Značilno jc, da so pobili celo številne ugledne Arnavte, ki se niso hoteli udeležiti bune, češ, da so se dali od Srbov podkupiti. Ranjene srbske vojake strahovito mrcvarijo, kar je posebno razburilo srbske čete, tako da je pričakovati »krvi do kolena«.
Zadnje vesti. — Arnavti vzeli tudi že Djakovico?
V zadnjem hipu sem dobil privatno obvestilo, da so Arnavti zavzeli žc tudi Djakovico, da jih pa v smeri proti Debru že podi srbska vojska.
Ko sem- glede teh vesti iskal pojašnje-nja na vladi," mi je eden vladnih članov rekel, da je ravno lo zasebno slišal tudi on, da pa uradnega obvestila še nima.
Na moje vprašanje, kako bo srbska vojska nastopila proti Arnavtom, ini je odgovoril: »Kakor proti čredi divje horde, ker drugače nc zaslužijo,«
DRŽAVNI ZBOR.
Vlada namerava sklicali državni zbor dne 21. oktobra t. 1., a se lahko šc ta rok glede na češko-nemška spravna pogajanja, ki jih hoče vlada uvesti, podaljša. Ker ni izključeno, da se skliče zadnje dni oktobra gališki deželni zbor, in če se to posreči, bo državni zbor sklican šele med 22. in 29. oktobrom.
ODSTOP NAČELNIKA GENERALNEGA. ŠTABA CONRADA PL. HoTZENDORFA.
Dunaj, 25. septembra. Budimpeštanski dopisnik »Wiener Aligemeine Zeitung; poroča, da je vložil Conrad pl. Hotzendorf svojo demisijo in da se ta najbrže sprejme, Motijo se pa tisti, ki sodijo, da je njegov odstop v zvezi z zadnjimi manevri. Prekinje-nje manevrov drugi dan jc bilo že prej dogovorjeno, kakor tudi nova vaja, kar do-
»Hra ... morcla nam pa še dovolijo biti katoličani?«
»Vse je v božjih rokah,« je vzdihnil Sckirski.
»Morebiti sc jo pa naš car spreobrnil kakor tisti Pavel, ki je šol v Damask in jo spregledal, kje jc sveta.in resnična vera.«
»Tudi lo je mogočo, kajti kaj jc nemogoče pri Bogu?«
Prišla sta do koče.
»Vstopite boter,« vabil jo župan, »in povejte natančno, kako je bilo... to se bo moja začudila.«
Šele drugega duc zgodaj jo zagledal djak, ko je šol v cerkev in se ozrl proti Pogonji, križ. Zmcncal si jo oči, res je, stoji. — Stopil jo bližjo in vidi ne samo debeli hrastovi križ, ampak tudi na njeni pribito znamenje muko Gospodovo. Ni zaupal lastnim očem, približal so jo in dotaknil z roko, v resnici, križ stoji.
Čuteč celo važnost odkritja tako nezaslišane drznosti, je sel naglo, s ponosno dvignjeno glavo, ker jo on prvi odkril izvršeni zločin zaničevanja In zasramovenja pravoslavja lit cerkve, katero prod stavit olj in bvanitelj jo bil djak v odsotnosti popa.
Najprej je stopil v občinsko pisarno in jo zaklical na pragu:
»Veste kaj, gospod pisar?«
kazuje, ker so bila tozadevna povelja že prej tiskana. Že dolgo pred vajami je bilo določeno, da po teh vajah Conrad pl. Hot-< zendorf odstopi radi neke afere, ki je dvignila pred meseci veliko prahu (vohunstvo v generalnem štabu), a takrat niso hoteli^ da Conrad lakoj odstopi.
SKLICANJE OGRSKO-HRVAŠKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Budimpešta, 25. septembra. Grof Tis-za sc danes ponoči poda na Dunaj, kjer ga cesar v avdienci zasliši. Zvečer zboruje ministrski svet, ki se posvetuje o državno-zborskem zasedanju. Ogrsko-hrvaški državni zbor se skliče 8. oktobra.
SOLNOGRAJSKI DEŽELNI ZBOR.
Solnograd, 25. septembra. V današnji seji so odkazali odsekom več poročil, med njimi tudi novi občinski štatut in štatut za mesto Solnograd. Vložen jc tudi predlog za ustanovitev triletnih kmečkih nadaljevalnih šol, ki naj na deželi nadomestijo zadnji dve leti ljudske šole.
VOLILNA PREOSNOVA V TIROLSKEM DEŽELNEM ZBORU.
Inomost, 25. septembra. V torek bo razpravljal tirolski deželni zbor o deželni volilni preosnovi. Krščanskim socialcem se je posrečilo pridobiti konservativce in italijanske katoličane za volilno preosnovo in si tako zagotoviti potrebno dvetretjinsko večino, nasprotujejo pa volilni preosnovi nemški svobodomiselni poslanci.
NOV POLOŽAJ V BOSNI.
Sarajevo. 25. septembra. Radi odstopa srbskih poslanccv so v deželi duhovi jako razburjeni, kar odseva seveda tudi v časopisju. Vsak dan konfiskujejo dva ali tri hrvaške ali srbske liste, ker časopisje vlado ostro napada. Tudi Srbi so presenečeni. Srbski list Narod« piše, da so odstopivši poslanci lo storili dogovorno z vlado, Hr« vati in mohamedanci in da so srbske kori« sti izdali.
Balkanski dogodki.
BOJI OB SRBSKO-ALBANSKI MEJI. Albanci napadli, oropali in zažgali srbski vasi Kcrab in Klješe. Belgrad, 25. septembra. Srbski vasi Korab in Klješe so napadli Albanci, ju oropali, vaščanc mučili in vasi zažgali. Tudi Debar jc uničen in prekinjena telefonska zveza. Na celi črti sc bijejo krvavi boji,
Srbi vpoklicujejo pod orožje rezervne čast« nike in vojake drugega poziva. Belgrad, 25. septembra. Kralj pooblašča vojnega ministra, da sme po vrsti poklicati na orožno vajo rezervne častnike in drugi poziv, kolikor jih bodo potrebovali.
»Kaj pa takega? Ali gori?«
»Šc huje!... Naravnost zaničevanje vlade, uradov in pravoslavja. Uporniki so postavili katoliški križ.«
»Toda,« nasmejal se je, »morda se vam je sanjalo?«
»Prisegam pri Bogu. Lahko so sami prepričate na poti proti Červonki.«
»Bajke.«
»Verujte ali no . . . zdaj grem'k stražnikom, treba odstraniti to znamenje njihovo hrezbožnosti,« končal je z resnobo.
Dasiravno jo bilo že dovolj pozno, jo dobil oba stražnika še doma. ko sta se ravno oblačila, in ko ju jo pozdravil:
»Vesta, da so uporniki danes ponoči postavili ob poli katoliški križ.«
Mislil je, da jih bo prestrašil, toda oba sta sc glasno zasmejala, podčastnik pa:
»Kaj, zmešalo se mu jc v glavi. Iva* mor stopi, vidi upori iko..«
»Toda prisegam vam pri Bogu.«
»Neumnost,« se je nasmejal drugI, slišali smo vašo prisege, ko so uporniki imeli shod \ gozdu. In kaj jc bilo?«
»Izpostavili sto nas za smehu,« dostavil j<> podčastnik, »in vam ne gre vera na besedo.«
»Vsak človek j<> zmotljiv, toda če pravim, da sem videl z lastnimi očmi, mora biti res.«
Demisija srbskega vojnega ministra.
Belgrad, 25. septembra. Trdi se, da namerava srbski vojni minister odstopiti.
Srbska nota velesilam.
Belgrad, 25. septembra. Avtentično se poroča, da je srbska vlada odposlala velesilam noto, ki izvaja, da poveljujejo večinoma Albancem bulgarski častniki, na kar Srbija velesile opozarja in prosi, da naj velesile v Sofiji vplivajo, da se konča to razmerje, ki mirnih zvez med Srbijo in Bulgarijo ne more pospeševati.
Rusija pritrdila, da smejo Srbi zasesti albanske obmejne točke.
Pariz, 25. septembra. »New York Herald« poroča, da je Rusija pritrdila, da smejo Srbi nekaj obmejnih albanskih točk začasno zasesti.
Stališče Rusije glede na srbsko-albanski spor.
Petrograd, 25. septembra. »Rječ« poroča, da ruska diplomacija srbsko-alban-skega spora ne smatra za resnega. Če bodo srbske čete prisiljene, prekoračiti mejo, neodvisnost Albanije ne bo ogrožena.
Petrograd, 25. septembra. »Rječ« poroča: Ruska diplomacija sodi, da ima Srbija pravico, napade na svoje meje odbiti in energično nastopiti, da pomiri svojo obmejno pokrajino. Diplomati so prepričani, da Srbije ne bo nihče oviral, ker pomirje-nje albanskih band ne nasprotuje načelu o neodvisnosti Albanije. Če bi bili Srbi v bojih z albanskimi bandami prisiljeni, da prekoračijo albansko mejo, ki še ni določena, to ne tvori nikakc nevarnosti ideji neodvisne Albanije.
Grozodejstva Albancev in Srbov.
Belgrad, 25. septembra. Belgrajski listi poročajo o strašnih grozodejstvih Albancev, ki po vaseh, ki jih zasedejo, vse prebivalce pomore, vasi pa požgo. Nasprotno pa Albanci trde, da so Srbi v Albaniji požgali več vasi, j^ebivalce pa pomorili. V Grusinju so srbske oblasti ukazale 12 mohamedanskih Albancev ustreliti.
Dunaj, 25. septembra. »Albanska korespondenca« poroča iz Malisije: Begunci poročajo o strašnih grozodejstvih Albancev. Srbi so Albance z raznimi nasilnostmi dražili, kdor se je upiral, so ga Srbi ustrelili ali pa obesili. V vasi Ešaj so hoteli Srbi vaščane razorožiti. Ker so se vaščani upirali, so Srbi zaprli 72 vaščanov, med njimi žene in otroke, v neko hišo, ki so jo nato Srbi zažgali. Zaprti vaščani, 72, so v tej hiši živi zgoreli. Še ne uničene hiše so nato Srbi z dinamitom razstrelili. Podobno so Srbi v drugih vaseh postopali. Ko so. z bajoneti vaščane poklali, so vasi popolnoma uničili. Tudi v Djakovi so Srbi veliko Albancev pobesili. Te grozovitosti so povzročile vstajo.
Albanci zavzeli Galičnik, napadli Djakovico, korakajo na Bitolj in zažgali Prizren?
Belgrad, 26. septembra. Albanci so po resnih bojih zavzeli Galičnik in Mavro. Albanci in Arnavti so napadli Djakovico, a so bili odbiti. Albanci so imeli pri Djakovici 400 mrtvih in 600 ranjenih. Albanci nadaljujejo od dveh strani pohod na Bitolj in Elbasan. »Štampa« poroča, da so pri vsakem Albancu, ki je obležal na bojišču, dobili 600 patron. Dognano je, da vozijo Albanci seboj velike municijske zaloge. Listi trdijo, da Albancem poveljuje 26 bulgarskih častnikov. Albancem se je pridružilo 2000 bulgarskih četašev. »Mali Žurnal« pravi, da so Albanci zažgali Prizren. Nekateri belgrajski listi pišejo, da je tripel-ententa pripravljena dati Srbiji dovoljenje za interministično okupacijo Albanije. Častniški list : Pijemont« poroča, da Al-
»Ravno to ste govorili o gozdu.« dodal je drugi.
»Zdaj pa naj umrjem, če ne stoji katoliški križ ob poti proti Černovki.«
»Če stoji, nc bo zbežal, imamo čas iti tja, če ne danes, pa jutri.«
»Neverno ljudstvo,« je vzdihnil djak.
»Poslušaj Fjodor Pjotrovič,« je rekel podčastnik z uradno resnim obrazom, »šali se z drugimi, toda ne z nami. Posrečilo se ti je enkrat, toda sveti Peter ni vedno v sredo, daj nama mir s tvojimi uporniki iri s križem.«
»Komu naj pa povem, če ne vama?« je zaklical z užaljenim glasom.
»Poišči ljudi svoje vrste,« je zakričal podčastnik, »a ne nas, deželnih stražnikov. Ta tepec misli, da bova verjela, da bi si kdo tukaj, kjer sva midva postavljena, da straživa, drznil kol, kaj šele križ zabiti v zemljo brez naše vednosti. Poberi se, dokler sem dober in vljuden, ti pa,« obrnil se je k podrejenemu stražniku, »obleci se; greva v Samete.«
»Torej mi ne verjameta?«
»Pojdi, prespi se, pa se ti bo iztrez-nil iz glave tvoj katoliški križ.«
Užaljeni djak je šel v krčmo zalit črva jeze in je tožil pred vsakim, kogar je srečal, čez ravnodušnost vlade za pravoslavje in za cerkev.
(Dalje.)
banci forsirajo pohod na Djakovico, Gosti-var in Strugo. Ena albanska kolona je zasedla Debar, druga kolona stoji pred Go-stlvarom, tretja koraka proti Elvaseru, kjer se bodo vse tri kolone združile. Kičevo in Gostivar sta napolnjena z ranjenci.
Položaj po srbskem viru.
Belgrad, 26. septembra. Položaj je vsled neprestanih albanskih napadov na srbsko ozemlje jako resen. Albanci nadaljujejo napade na raznih točkah. Srbska vojaška ojačenja se neprestano odpošiljajo. Kakor hitro pride srbska armada na določene ji točke, bo red zopet vpostavlien.
Albanci pred Ohridom ?
Belgrad, 26. septembra. Vesti, da so Albanci zavzeli Kičevo, so neresnične. Albanci so zasedli Mauro vzhodno od Ohride. V Belgrad so prišle vesti, da so Albanci že pred Ohrido in je vsak čas pričakovati, da mesto zasedejo. Operacije se vrše z nepopisno krutostjo. Belgrajski listi z ozirom na to pišejo, naj Srbija proglasi konec samostojne Albanije. Albanija da mora priti pod srbsko oblast.
Izjava srbskega poslanika na Dunaju Jovanoviča.
Dunaj, 26. septembra. Srbski poslanik na Dunaju Jovanovič je izjavil, da je napad Albancev Srbijo le v toliko presenetil, v kolikor se je izvršil takoj na to, ko je odpoklicala del svojih čet z raznih strate-gičnih točk. Vprašanje je, kdo je odgovoren za nemire, ki povzročajo nove skrbi Evropi. Srbija je storila vse, da bi ne prišlo do teh dogodkov, če je pa prišlo, je pa samoobsebi umevno, da bo storila vse, kar je potrebno za svoj ugled in kar je potrebno do tedaj, da Evropa v Londonu zapo-četo delo dovrši.
Grki bi radi personalno unijo z Albanijo.
Dunaj, 26, septembra. »Albanska korespondenca« poroča iz Valone, da je tja prišlo grško odposlanstvo, ki je ponudilo provizorični albanski vladi personalno unijo z Grčijo. Grčija obljublja, da bi v tem slučaju odstopila Albaniji Janino in Čavo-nijo. Albanci se za ta grški projekt nič ne navdušujejo.
TURŠKO-GRŠKA POGAJANJA.
Atene, 25. septembra. Tu so zelo razburjeni, ker grško-turška pogajanja nič ne napredujejo in ker Turki mesto da demobilizirajo svojo armado, jo še ojačujejo. Grška je zato sklenila, da začasno ne demobilizira. Venizelos namerava velesilam poslati noto, v kateri bo izvajal, da Grška ne more sedanjega položaja več prenašati, ker ne more vzdržati finančnih bremen za armado, ki naj bi bila vedno za vojsko pripravljena. Upajo, da bodo velesile v Carigradu pritisnile, da končno sklene Turčija z Grško mir.
Dunaj, 25. septembra. »Jugoslovanska korespondenca« poroča iz Carigrada: Nemški poslanik v. Wagenheim in francoski poslanik Bombart sta porti priporočala, da naj konča mirovna pogajanja med Turčijo in Grško. Osmanski delegat Rešid bej je izjavil, da še ločita Turčijo in Grško vakufsko in narodno vprašanje.
RUSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK POTUJE V INOZEMSTVO.
Petrograd, 26. septembra. Ministrski predsednik Kokovcev potuje v nedelio na Livadijo, da poroča carju o položaju. Nato potuje Kokovcev v Rim, Pariz in London, nakar se poda v toplice Vichy.
PREPREČEN NAPAD NA PORTUGALSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA
Iz Lizbone poročajo, da so ondi aretirali štiri osebe, ki so nameravale izvršiti atentat na ministrskega predsednika Alf. Costo. Aretirani so povedali imena sokrivcev.
TURŠKI SULTAN OBOLEL.
Iz Carigrada poročajo, da je sultan na prehlajenju obolel.
FRANCIJA IN ŠPANIJA.
Pariz, 25. septembra. Španski kralj Alfonz je izjavil, da morata Francija in Španija v bodoče delati roko v roki.
VESEL DOGODEK V RODBINI WINDISCHGRAETZ.
Praga, 26. septembra. Princezinja Le-ontina Windischgraetz je povila hčerko.
SLAVEN RUSINSKI ZGODOVINAR UMRL.
Krakov, 25. septembra. V Lwowu je danes v 95. letu umrl slaven rusinski zgodovinar kanonik Anton Petruszewiecz, član krakovske akademije. Rajnik je delal 50 let slovanski slovar. Rokopis je nekaj dni pred svojo smrtjo v 60 zabojih odposlal akademiji v Petrogradu.
ŽELEZNIŠKA NESREČA NA ČEŠKEM.
Praga, 26. septembra. Pri Kolcu je skočil iz tira tovorni vlak. Pomožni vlak, ki je ponesrečenemu tovornemu vlaku vozil na pomoč, je pa na postaji Suoleneves za-vozil na neki tovorni vlak. Več oseb je bilo ranjenih-
MEDNARODEN ANGLEŠKI PUSTOLOVEC ZAPRT.
London, 26. septembra. Zaprli so tu v prvem hotelu v Leicestru nekega moža, ki se je pripekal z avtomobilom z dvema slugama. Aretovanec je nevaren mednaroden pustolovec in je obdolžen, da je v najele-gantnejših toplicah pokradel veliko biserov,
ŠKANDALI V VRATISLAVI.
Vratislava, 26. septembra. Kriminalna policija je radi znanih orgij uglednih Vrati-slavčanov z mladoletnimi deklicami zaprla zopet 17 oseb. Radi teh škandalov je dozdaj 31 uglednih Vratislavčanov »im Rei-che der frommen Sitten« zaprtih.
iz seje Kranjskega deželnega odbora
dne 25. septembra 1913.
Protestnega shoda proti zvišanju tarife južne železnice, ki se vrši v Gradcu, se ude'eži železniški referent deželnega odbora.
Sklene se predloga za deželni zbor o lovskem zakonu.
Blaž Naglič se imenuje računskim praktikantom pri uradu za odmero davščine od zemljiškega prirastka.
Sklene se z glavnim odborom za obdelovanje ljubljanskega barja sledeča pogodba:
§ 1.
Glavni odbor za obdelovanje močvirja v Ljubljani po svojih postavnih zastopnikih prepušča v zmislu sklepa, storjenega v seji Glavnega odbora za obdelovanje močvirja v Ljubljani dne 22. junija 1913, deželi Kranjski izključno souporabo jezov v Ljubljanici in Gruberjevem kanalu za izrabo vodne sile v hidroelektrične namene.
Izključno souporabo je razumeti tako, da Glavni odbor za obdelovanje močvirja v Ljubljani ne sme uporabe nikomur drugemu prepustiti kot samo deželi Kranjski.
Ta souporaba gre tako daleč, da more dežela Kranjska po svojih upravnih organih, nekvarno namenom in interesom Glavnega odbora, oziroma obde'ovanja močvirja, v svoje hidroelektrične namene uporabljati oba jezova, kakor hoče, oziroma, kakor kažejo njene potrebe, vpoštevajoč pri tem pogoje, navedene v razsodilu mestnega magistrata ljubljanskega z dne 15. marca 1911, št. 1824/1911, in seveda dalje proti vpoštevanju postavnih, oziroma oblastvenih določil z ozirom na nameravano vodno izrabo.
Z ozirom na to, da je proti gori navedenemu razsodilu mestnega magistrata ljubljanskega vložena pritožba, ima dežela Kranjska vpoštevati one pogoje, ki bodo končnoveJjavno pravomočno določeni od
najvišjega upravnega oblastva.
§ 2'
Dežela Kranjska jemlje po svojem deželnem odboru na znanje prepustitev teh pravic pod gorenjimi modalitetami in se zaveže poleg tega pravoveljavno k obratovanju in vzdrževanju zatvornic od takrat naprej in za toliko časa, kakor bo ona souporabo jezov izvrševala.
Dalje se dežela Kranjska zaveže, nastaviti in plačati glavnemu odboru za obdelovanje močvirja v Ljubljani kulturnega inženirja za vsa kulturno-tehnična dela na Bar ;u, vse to seveda le za čas souporabe jezov.
Prošnja telovadnega društva »Sokol* za prepustitev deželnega gledališča za neko prireditev se odkloni, ker je društvo ob katoliškem shodu nastopilo na način, ki ne služi ugledu Ljubljane.
Deželnemu odboru se izroči predloga o ustanovitvi šole za bolniško strežbo.
Sklene se odločno intervenirati pri vojnem ministrstvu, da se zgradi vojašnica v Vipavi, ker bi sicer bila občina zelo oškodovana.
Deže'nemu zboru se izroči gradivo za noveliranje občinskega volilnega reda za deželo in za mesto Ljubljana.
Kmečki slrab v štajerskih planinah.
Gradec, 25. septembra. Naziranje, da gre na Kor-planini za leva, vedno bolj prodira. Zver je napravila zopet veliko škodo. Kakor se po vojaškem telefonu iz okolice pri Breiteneggu na Koroškem poroča, je zver mačjega plemena v bližini Kamp-kogelna—Zartlplanine ponoči 21. septembra raztrgala goved, staro dve leti. Poizvedbe orožništva so nedvomno dognale, da je Franc Duri, letoviščnik in lovec, ki je bival pri Sv. Mariji, dne 17. septembra videl 150 cm dolgega leva ob 5. uri popoldne, ki se je plazil nekaj sto korakov oddaljen na planini Huhnerstiitze—Barenthalkogel. Tudi Karel Holzer iz Deutschlandsberga je isti dan v isti okolici videl v daljavi 200 m zjutraj leva. Neki lovec iz iste pokrajine, popolnoma zanesljiv mož, je tudi videl leva na nekem drugem mestu. Gozdar kneza Liechtensteina, Teussl na Garanas-gori pa poroča, da je roparica nad Sv. Lovrencom v okolici Wiela nekega mladega vola raztrgala.
Gradec, 26. septembra. »Grazer Volks-blatt« poroča iz *j>ross-St. Floriana: Neki
lovec je pripovedoval, da je v ponedeljek videl, ko se je zver plazila po njivi, zasajeni z deteljo. Od zveri je bil oddaljen 32 do 35 korakov. Natančno je videl, da ni šlo za psa, marveč za zver, ki je bila 1 meter visoka in la/.( metra dolga, rumenc-rjavkaste barve. Lovec je ustrelil s šroti na zver, ki je nato izginila v bližnji gozd. V sredo so videli zver drugič ob 5. uri zjutraj, nato pa se enkrat med '/, do '/u9. ure dopoldne. Dva kmečka fanta, ki sta peljala sadje v Frauenthal, sta ob tem času videla pri Krottendorfu zver približno 1 m visoko, dolgosti pa nista mogla ceniti, ker je bila zver proti njima z glavo obrnjena. Zver ni bila pes. Devet lovcev je takoj zver zasledovalo in so sledove do gozda sledili. Sledovi so široki približno dlani na roki in so precej globoki, vsled česar sklepajo, da je zver težka. Vse domače živali so vznemirjene, kar se more le z navzočnostjo roparice razlagati.
Gradec, 26. septembra. Orožniški stražmojster, ki so ga v okolici Garanasa dva dni pogrešali, se je vrnil na svojo postajo. Orožnik je v neznanih mu goratih krajih zašel in je bil 50 ur odsoten. Iz Stainza se poroča, da so orožniško postajo pomnožili za 10 mož. Orožniške patrulje, sestavljene s štirimi orožniki, neprestano v ogroženem okrožju patruljirajo po 36 ur. Pri železniškem prelazu blizu Krottendorfa so trije pastirji, kakor pripovedujejo, videli leva, ki jo je mahal proti Gleimsbergu.
Jovensa Straža*,,
Slomškov dar po 20 K:
238. Duhovščina dekanije Braslovče 23 K. 239. Po č. g dr. Gregoriju Rozman v Celovcu, nabrano na inštalaciji č. g. Franca Vuk, župnika v Borovljah, 30 K. — 240, 241. Nabrano na primiciji č. g. Janko Slaviča na Cvcnu pri Ljutomeru, 45 K.
—	242. Dr. V Pegan, Ljubljana, 20 K. — 243. Josip Kolarič, župnik, Šmartin na Paki, 20 K. — 244. Msgr Rafael Kozak, voj. kurat, Celovec, 20 K.
županstva za Slovensko Stražo:
28. Županstvo v Sodražici 20 K. — 29. Županstvo v Kropi 10 K. — 30. Županstvo Radovica, p. Metlika, 5 K, — 31. Županstvo Škofja Loka 20 K,
Dar hranilnice in posojilnice:
25. Hranilnica in posojilnica v Semiču 20 K,
Nadalje se je nabralo kot Slomškov dar:
Po g. Franu Reichman v Lipi, Kor., nabrano ob priliki godovanja č. g. Roka Tajnko, provizorja v Lipi, 11 K 44 vin. — Po gdč. Miciki Vršič, Sv. Jurij ob Ščavnici, nabrano na primiciji č. g. Andraža Klobasa 29. avgusta 1913, 17 K. — Franc Kostanjevec, Sv. Tomaž pri Ormožu, 5 K 50 vin.
—	I. Flegar, gostilničar, Ljubljana, 3 K. — Anzel Čebokli, Sirnitz, 1 K 10 vin. — Žnidaršič Marija, Ljubljana, 1 K. — Po č. g. dr. Antonu Korošec, drž. in dež. poslancu v Mariboru, darovali mesto venca na grob pokojnemu dež. odborniku Robiču, po 10 K: gg. dr. Ant. Korošec, dr. Jankovič, dr. Vrstovšek, dr. Benkovič, Fr. Pišek, Jos. Ozmec, Mih. Brenčič, P. Novak, Jakob Vrečko in Ant. Meško. — Zbrali duhovniki ob priliki pogreba preč. g. Iv. Lukežiča v Gorici, 17 K. — Nabrala Micika Kranjc iz Ljuto-mera na dekliškem shodu v Središču, 12 K 40 vin.
—	Ant. Rogač, dekan, Hrušica, 5 K, — Marija Ber-nik, škofja Loka, 5 K. — Po č. g. Janku Širee, Vranjsko, nabrano na sedmini Antonije Grabnet; 3 krone.
Prispevek podružnic:
Podružnica Prihova, p. Konjice, 21 K 50 vin.
—	Po podružnici v Kamniku, nabrano pri keglanju, 1 K 14 vin. — Nadalje nabrala gospa Stergarjeva pri koncertu ob priliki odkritja Medvedovega spomenika v Kamniku, 17 K 66 vin. — Ženska podružnica na Vrhniki 29 K 20 vin. — Podružnica v Žab-nici pri Škof ji Loki 12 K. — Podružnica v Loškem potoku 15 K. — Podružnica v Hočah pri Mariboru 7 K 64 vin.
Iz nabiralnikov:
Po podružnici v Hočah, iz nabiralnika pri g. Rojko in g. Florijančiču, 2 K; nadalje pri Gselmanu v Hočah 5 K. — Po č. g. Jos Dobrovec, župniku v Črni pri Prevaljah, iz nabiralnika v Velikovcu, 18 K.
—	Po dr. Roku Jesenko, Celovec, iz nabiralnika v hotelu Trabesinger. 3 K 80 vin. — Frid. Repolusk, župnik, Št, Vid nad Valdekom, 5 K.
Dnevne novice.
-f Liberalci še ne mirujejo. Dasiravno je predvčeraj. v deželni zbornici dež. glavar slovesno izjavil, da je »Ljudska posoj^nica« povsem siguren in zanes'jiv denarni zavod, da stoji pod jamstvom dežele Kranjske, in se je tej izjavi pridružil tudi deželni predsednik, vendar libcralci še ne mirujejo in nadalje obrekujejo »Ljudsko posojilnico« v »Danu«, s tem da obrekujejo posamezne ugledne in premoženjsko trdne osebe. Med tem se zaletavajo tudi v tvrdko Pollak, ki je ne samo na Kranjskem, temveč še veliko bolj v Avstriji in celo na svetovnem trgu poznana kot najzanesljivejša in najboljša tvrdka v svoji stroki. Pod dobrim vodstvom krasno uspevajoče podjetje ima pri »Ljudski posojilnici« sorazmerno majhno posojilo, katero je z vsem tvrdkinim premoženjem večkrat krito, tako, da bi le želeli, da bi bili liberalni zavodi zlasti med njimi tudi »Ljubljanska kreditna banka«, »Kmetska posojilnica« in »Mestna hranilnica ljubljanska« za vse svoje osebne kredite tako varni, kakor je »Ljudska posojilnica« pri tvrdki Pollak. Žal nam je, da moramo v to umazano gonjo vpletati vele-ugledno tvrdko Pollak, katera nam je takoj v začetku liberalne gonje poveda'a, da se ne ozira na umazane napade bodisi od katerekoli strani, in nas prosila, da tudi mi umazano gonjo glede njene tvrdke popolnoma prezremo. Usojamo pa si, in v ta namen dalejo liberalci sami povod, vprašati »Ljubljansko kreditno banko«, kaj je z mi-
lijonskim posojilom, katerega je dala bivšemu županu Ivanu Hribarju na osebni kredit, potem ko jc znano, da je njegovo premoženje zelo majhno. Ravno o tem osebnem kreditu in kako se ga jc prenašalo na posamnezne filijalke, da se ga je prikrilo, bomo še govorili. Vprašamo, kaj je z več-milijonskim kreditom gospodu predsedniku trgovske in obrtne zbornice in načelniku »Kmetske posojilnice«, ki ga ima pri »Ljubljanski kreditni banki« in »Kmetski posojilnici«. Poznamo pa šc dobro druge osebne kredite, o katerih zaenkrat molčimo, če pa liberalci ne bodo molčali, pridemo na dan s celo pikantno tvarino in da sc izražamo z »Danoin«, »smrdelo bode do neba«.
-f- Tariii Južne železnice. Že nekaj let ugibljejo inozemski, večinoma francoski delničarji Južne železnice, kako bi si zvišali svoje dividende. Ako pa povemo, da špekulantje za svoje triodstotne prijorilete a 500 frankov niso vplačali niti 50%, potem je jasno, da je javnost grajala vlado, oziroma železniško ministrstvo, ki je dovolilo Južni železnici izjemne tarife, to je, zvišanje za 7%. To breme, ki na leto znaša več milijonov kron, mora v prvi vrsti nositi prebivalstvo, ki se mora posluževati Južne železnice. Hudo prizadete so torej dežele štajerska, kranjska, koroška, primorske in tirolska. Letos se že več mesecev na Dunaju in v Parizu nadaljujejo posvetovanja o »saniranju« Južne železnice, ki naj bi se izvršilo še z višjimi tarifi, torej še na večjo škodo imenovanih dežel. Da se ta nakana prepreči, so se danes v Gradcu na povabilo graške trgovske in obrtne zbornice zbrali zastopniki mest, trgov in industrijskih krajev, deželnih odborov, trgovskih in obrtnih zbornic, mnogi poslanci vseh strank itd., da javno in glasno protestujejo proti novemu zvišanju tarifov. Kranjsko kmetijsko družbo je zastopal njen predsednik kom. svetnik Povše, dež. odbor grof Barbo, kranjske poslance S. L. S. prof. Jarc. Posl. dr. Žitnik, ki je slučajno nujno zadržan, je pismeno izjavil, da se v imenu svojih volilcev pridružuje najodločnejšemu protestu.
-j- Fascimilirana pisma vojakov 19. grškega pešpolka VIL divizije, ki so jih Bulgari na pošti v Razlogu zaplenili, so izšla z nemškim prevodom v tisku (»Konigliche Hofbuchdruckerei«, Sofia 1913). Pisem je 14 in dokazujejo, kako so Grki klali in požigali v Makedoniji.
-}- Laž in resnica. Da spoznajo či-fatelji, kako se delajo bajke o preganjanem učiteljstvu, priobčimo to-le notico iz liberalnega lista: »Kako preganjajo klerikalci napredno učitcljstvo, nam kaže zopet ta-le slučaj: Na Notranjskem službuje napreden učitelj, ki uživa zaupanje ljudstva in učiteljstva nc samo v domači občini, ampak po celi Notranjski. Znan je bil tudi daleč na okrog kot izboren učitelj in vzgojitelj. V domači občini ima velik vpliv in spoštovanje. Prav to je pa vzrok, da ga »visokoča-stiti gospodje« ne morejo videti, ker jim marsikje prečrta njih račup. Kaj storiti, da bi ta »škodljivec ljudstva« ne delal napotja? »Proč mora od nas« — so sklenili »visokočastiti« in so skovali ovadbo na deželni odbor! (To jc danes na Kranjskem vrhovno šolsko oblastvo.) Ovadbe pa »visokočastiti« niso podpisali, ampak so jo dali podpisati par »možakarjem«, ki so odvisni od farov-ža. Najbuši in največji greh tega »liberalnega. ljudskega pohujšljivca« je, ker ne hodi k maši v farno cerkev, češ, da daje s tem javno pohujšanje. To umetno in izmišljeno skrpucano ovadbo je pustil deželni odbor prepisati ter jo jc brez podpisov poslal deželnemu šolskemu svetu z naročilom, naj uvede disciplinarno preiskavo! To je vnebokričeč škandal!« Tako list. Kaj pa je resjnica? Neki krajni šolski svet je sklenil soglasno, da se neki liberalni nadučitelj premesti iz stvarni h razlogov. Menda bo dotičnj sam hvaležen, če jih ne objavimo. Da bi dotični užival veliko zaupanje pri ljudstvu, so vidi iz tega, ker jo izgubil županstvo in v občinskem odboru ni več. Kako izboren učitelj in vzgojitelj jo pa, o tem pa akti drugače govorijo. V domači občini ima vpliv in spoštovanje le pri par liberalcih, pa še teh je vedno manj. Šo uči-teljstvo ga je zapustilo. Ker pa sam priznava, da ne hodi v cerkev, je imel krajni šolski svet popolnoma prav, ko je bil mnenja, da učitelj, ki je prisegel, da bo versko-nravno vzgajal mladino, pa ga mladina nikdar v cerkvi ne vidi. kadar to zapoved zahteva, tudi v šolo nc spada. Kdor hoče pa kaj več zvedeti, pa naj vpraša pri šolskem vodstvu v Knežaku.
-f- Dr. Steinvvender in srednje šole. Nemško-nacionalni poslanec dr. Steinwen-der je napisal o avstrijskih srednjih šolah članek, katerega prinašajo sedaj nemško-nacionalni listi. Med drugim pove, cla sc ic v zadnjih 20 letih od 1. 1893. do 1. 1913. pomnožilo število srednjih šol od 187 na 359, stroški za srednje šole so se pa po-trojili. Država sicer vari aii njeni poizkusi .o brezuspešni, ker so politični oziri vedno
močnejši kakor stvarna razmišljavanja. In kar se je enkrat proglasilo za posestno stanje, velja kot nedotakljivo. To bo toliko časa trajalo, dokler ne bodo pametni ljudje prišli do spoznanja, da je treba davčni de'r nar na kak. bolj pameten način izrabiti, kakor za pomnoževanje in podržavljanje nepotrebnih srednjih šol. Dr. Steinvvender ima prav. Ampak prav mu pa najbrž ne bo, če mu povemo, da je takih nepotrebnih srednjih šol večina — nemških. Vlada naj kar začne, pri nas je nemških srednjih šol najmanj dve tretjini preveč in ni nobene stvarne potrebe zanje. Dal bi sc marsikak tisočak prihraniti državni blagajni.
—	Občina Preserje pri Ljubljani je izvolila v svoji seji dne 14. t. m. v okrajni cestni odbor vrhniški kot svoja zastopnika somišljenika S. L. S. Matijo Jerina, posestnika v Goričici in Franceta Trojar, posestnika na Prevaljeni.
—	Od katoliškega shoda. Izšle so krasne razglednice Poljakov in Poljakinj v narodnih nošah, kakor so nastopali na katoliškem shodu v Ljubljani. Te razglednice se dobe v prodajalni Kat. tisk. društva v Ljubljani, v Gorici in v hotelu Trabe-singer v Celovcu. S tem opozarjamo nanje Slovence.
—	Kn. šk. privatna gimnazija v Št.
Vidu nad Ljubljano ima letos 347 dijako%, ki se na posamezne razrede razdele takole: I, a 44, L b 43, II. a 29, II. b 30, III. 53, IV. 39, V. 26, VI. 33, VIL 25, VIII. 25. Na zavodu poučuje obvezne predmete: ravnatelj, 12 profesorjev in 5 namestnih učiteljev.
—	Razprava proti Dojčiču. — 16 let ječe. Iz Zagreba poročajo dne 25. t. m.: Danes se je vršila glavna razprava proti 23 letnemu Štefanu Dojčiču, ki je 18. avgusla letos streljal na kraljevega komisarja Skerlecza in ga ranil na roki. Državno pravdništvo je Dojčiča tožilo: radi dvakratnega žaljenja Veličanstva, enkrat v nekem govoru, drugič v članku, namenjenem ameriški »Hrvatski Zastavi«, ki pa članka ni priobčila; dalje radi motenja javnega miru potom istega članka in kočno radi poizku-šenega zavratnega umora. Po prečitanju obtožnice je Dojčič izjavil, da se ne čuti krivega; glede predbacivanega umora mu je vest popolnoma čista. Ne kesa se nič. Po zaslišanju prič govori državni pravdnik. Le srečnemu slučaju je pripisati, da baron Skerlecz ni postal žrtev zavratnega napada. Obtoženec čin priznava, pa ne obžaluje. Dojčič je hotel ubiti že komisarja Čuvaja, a tedaj mu je ob ugodni priliki v zadnjem hipu upadel pogum. Za Čuvajem je prišel Skerlecz. Tedaj je Dojčič ocl svojih sokrivcev v Ameriki dobil pismo, češ, da se mu ondi posmehujejo, ker nima poguma izvesti, kar se je bil namenil. To ga vzpodbode, da izvrši napad. Dojčič je pa postal zločinec žc v Ameriki, ker jc žalil člane vladarske hiše. Za napad je bil najet, kar priča Zupančičevo pismo iz Amerike in je dobival v to svrho denarna sredstva. Predlaga kazen 10 do 20 let ječe. Zagovornik Španič veli, da najdemo pri Dojčiču vse odlične znake političnega zločinca: samozatajevanje, altruizem in preveliko pravno zavest. Dojčič je žrtev razmer. Politične zločince treba drugače soditi nego navadne. Nato govori Dojčič in se pritožuje nad razmrami v domovini, proti katerim so postala že potrebna sredstva, kakršnih se je poslužil on. Govori o ruski revoluciji, nakar mu predsednik vzame besedo. Ob 4. uri popoldne se jc razprava zaključila in ob 5. uri razglasila razsodba, ki izvaja, da je Dojčič kriv razža-Ijenja Veličanstva, motenja javnega miru in hudodelstva poizkušenega zavratnega umora ter se zato obsodi na 16 let težke ječe. Dojčič je proti razsodbi prijavil priziv in ničnostno pritožbo.
—	Vič. Kakor vsako leto, tako bo tudi letos nekaj naših mladeničev v kratkem obleklo vojaško suknjo in opasalo svitlo sabljico. Odbor tukajšnjega Kat. slov. izobraž. društva je sklenil, svojim k vojakom odhajajočim marljivim članom prirediti v nedeljo 28. septembra v Društvenem Domu ljubki poslovilni večer. Še posebej se bo pri tej priliki izkazalo častno priznanje tudi k vojakom prostovoljno odhajajočemu bratu Orlu Jos. Hvaletu, ki jc za časa katoliškega shoda pri telovadni tekmi prejel v znak prvenstva med telovadci častno diplomo. Za slovo bo ta 18 letni marljivi telovadec tudi pri tej priliki proizvajal nekaj lepih, a težavnih telovadnih vaj. Na sporedu so pri poslovilnem večeru: govori, godba, petje. Vse se bo vršilo brez vstopnine in pri pogrnjenih mizah, kjer bo točna postrežba s potrebnimi okrepili. Na ta večer ne vabimo le društvenikov, ampak še posebej druge vojaške novince iz okolice. Za to primerni govori bodo tudi njim v korist in bodrilo na potu v vojašnico, da bodo ostali tudi v bodoče zvesti Bogu in domovini. Začetek bo ob 5. uri popoldne.
—	Smrtna nezgoda. Iz Radgone poročajo: Gcsp. Milan Vršič, meščanski učitelj v Krškem, jc padel v sredo opoldne tik pred železniško postajo Radgona z vlaka. Kolesa so mu šla črez prsi in jc obležal na mestu mrtev. Bolehal je že dlje časa in se je pravkar peljal domov v Ljutomer na ozdravljenje. Stal jc med vožnjo na
hodniku pri vozu; pri tem mu je postalo slabo in je padel pod kolesa.
—	Slovenske naselbine v Ameriki.
Slovenske naselbine v Ameriki vedno naraščajo in se množijo. V nekaterih mestih je število slovenskih družin tako veliko, da imajo po več sto za šolo godnih otrok. V Clevelandu so blagoslovili dne 31. avgusta veliko, lepo, novo šolsko palačo. Blagoslovil jo je cb navzočnosti več tisoč ljudi kancelar elevelandske škofije g. J. Riley in čestital Slovencem na tako lepem napredku slovenske župnije. Poduk se je pričel dne 8. septembra. Podučuie vsega skupaj 11 učiteljic v 11 šolskih sobah. Otrok je nad 800. — Tudi v Jolietu so že napravili načrte za novo slovensko šolsko stavbo, ki je zelo potrebna. Letos so namreč vpisali šolskih otrok: 288 dečkov in 263 deklic; skupaj 551 otrok. — Posebno lepo napredujejo slovenske farme v Willardu in Gormanu. Tam, kjer so bili pred nekaj leti pravi ameriški pragozdi, se razprostirajo sedaj krasne, obsežne ameriške farme. Nekateri imajo naravnost vzorne kmetije. V Willardu je slovenska naselbina precej velika, tako da ima lastnega župana v osebi Ivana Česnika.
—	Nesreče v slovenskih amerikanskih naselbinah. — V Eletti, Minnesota, jc ubilo 25 let starega Antona Platnarja iz Iške vasi, fara Ig. Padel je z železno ruclo vred v neki šlot in se ubil. V Ameriki je bil komaj 10 mesecev. — V La Salle v Illinois sta se smrtno ponesrečila 49letni Franc Rozman iz Čateža pri Brežicah in 611etni Martin Mežnarič iz Bukovška pri Brežicah.
—	Telovadni odsek »Orel« na Brezovici priredi v nedeljo, dne 28. septembra, javno telovadbo in vrtno veselico z zanimivim sporedom pri g. F. Velkavrhu na Brezovici. Udeležniki se lahko poslužijo vlakov, ki odhajajo iz Ljubljane ob 1. uri 6 minut in ob 1. uri 18 minut popoldan. Pri veselici svira si. ljubljanska godba.
—	Poziv dr. Tresič Pavičiču iz Belgrada. Kakor poročajo hrvaški listi, je dobil dr. Tresič Pavičič iz Belgrada poziv, naj pride v Belgrad citat svojo novo zbirko »Kosovskih pjesama*. Dr. Tresič se bo pozivu odzval.
—	Hrvaški slavnosti v Sarajevu. Prihodnjo nedeljo, 28. t. m. se otvori v Sarajevu »Zakladni. Dem« hrvaškega kulturnega društva Napredak«, ki skrbi za vzgojo mlade hrvaške inteligence. Za ta dom je dal zagrebški nadškof koadjutor dr. B a u e r 50.000 K. — Ob tej priliki odkrijejo v Sarajevu tudi spomenik hrvaškemu pesniku Silviju Strahimiru Kranjčeviču.
—Sestanek vojaških novincev v okraju Velike Lašče. Iz Velikih Lašč se nam poroča: V nedeljo dne 5. oktobra se bo priredil v dvorani izobraževalnega društva shod rekrutov iz sodnega okraja Velike Lašče. Prične se zjutraj ob 6. uri s pridigo in sv. mašo. Nato bosta dva govora o razmerah slovenskih fantov pri vojakih z razlago nekaterih vojaških službenih predpisov in predavanje g. dr. med. okrožnega zdravnika Raznožnika o zdravstvenih razmerah v vojaški službi. Popoldne bo pa lepa pridiga za spoved. Fantje rekruti, 5. oktober je vaš dan! Udeležite sc polno-številno vašega shoda, da boste dobro pripravljeni nastopili cesarsko službo v čast svoji domovini!
—	Novomeške novice. Juslično ministrstvo je ukrenilo, da imajo vsi pri okrajnem sodišču v zapor obsojeni kaznjenci pri-sojeno kazen presedeti v jelnišnici okrožnega sodišča. Isto velja tudi za druge kaznjence političnih oblastev. Dne 23. t. m. so vse kaznjence okrajnega sodišča prepeljali v jetnišnico okrožne sodnije. — Dne 22. t. m. se je na trgu preobrnil voz, katerega je vodil Paul Langer vitez pl. Podgoro, Ta sc je le malenkostno poškodoval. — Na koncu mostu pa se je zgrudil nek 50letni človek delavskega stanu, katerega ime je dosedaj neznano, vsled preobilo zaužitega »jeruša« in je umrl.
—	Novomeški cvet »Čampa«. 17letni dečko Franc Kondrič, izvoščka sin, je mlad človek, napram mladosti pa je zelo izprijen. Učil se je že raznovrstnega posla. Slednjič si je izvolil kavarno. A tudi tega posla se ni izučil. Odkar jc prišel iz Ljubljane, kjer se jc hotel tega posla naprej učiti, ie tu vprizoril mnogo manjših tatvin. Dne 24. t, m. so mu prišli na sled, ko je prodal neko uro hlapcu Rcndoliču. Ta Ren-dolič, ko jc izvedel, da jc ura ukradena, jo je izročil žandarmeriji. Povedal jc pa tudi, cla ima Kondrič še druge reči, verižico, prstan, mošnjičke in cigaretno dozo — srebrno — tudi te stvari je ocl njega dobil za majhen denar 2 K 40 vin. Zadnji čas so sc večkrat izvršile tatvine v gostilni pri Tučku in v hlevu ter v šupi Fichlenman; zgodile so sc večkrat. Teh tatvin sla iz-prva bila osumljena hlapec pivovarne in neki postiljon. Oba so zaprli, a končno so ju izpustili na svobodo. Kdo bi si bil mislil, da je tat v taki bližini. Čampo so zaprli, seveda on vse tc tatvine, za katere ga ukradene reči izdado, prizna, druge pa zanika. Pri aretaciji sc jc vedel zelo oblastno. Rekel je: >Jaz nisem nič ukradel— jaz, ki sem študiral spodnjo gimnazijo.« Hodil je oa toliko časa v razrede, da bi v tem času
lahko končal spodnjo gimnazijo. Ta tiček mora imeti šc kaj več na vesti.
—	Šestošolec železniški delavec. Šesto« šolca Rudolfa Srebotnjaka iz Kandije je oče z drugimi otroci odslovil iz hiše, češ, naj si zasluži denar, ker on za njega nc bo več skrbel. Rudolf je šel za težaka k zgradbi železnice. Akordant mu je končno dal sestavljati plačilne liste. Alojzu Grm iz Kačje doline pa to ni bilo všeč in jc dejal, da mu je Srcbotnjak premajhno dnino zapisal. Treščil je Srebotnaka z železnim loncem na glavi. Razklal mu jo je do kosti in do levega ušesa. Po dejanju pa je Grm izginil neznano kam.
—	Krasti so zopet začeli. V noči 20. t/ m. so vdrli neznani uzmoviči v zidanico Janeza Judeža in v Zadanico Ane Judež v Velikem Orehku. Odnesli so več škafov mošta »portugalke«, steklenic in trtnih škarij. Tatovi so razbili vrata. Na več drugih krajih v gorah pa so se zgodile enako tatvine ali pa poizkusi.
—	Najstarejša lipa v novomeškem okraju. Na Trški gori sta dve lipi v premeru 170 cm in 190 cm. Te veliko let stare lipe so največje in najstarejše v novomeškem okraju. Eno teh lip jc 18. t. m, veter vrgel.
—	Golša in voda. Na dunajskem jin-rodoslovnem kongresu jc višji štabni zdravnik dr. Taussig iz Sarajeva poročal o golši. Pokazal je vojaški zemljevid, s katerega je razvidno, katere pokrajine v Avstro-Ogrski so po izkušnjah pri naborih v tem oziru najbolj prizadete. Avstroogrska je glede števila golšastega prebivalstva med evropskimi velesilami na prvem mestu; prekaša nas le Švica. Na vsakih 1000 nabornikov pride pri nas 29 takih, ki sc morajo radi tc hibe izključiti od vojaške službe, to je skoro 3%. Najbolj so okuženi alpski okraji in pa nekateri okraji na severni strani Karpatov. Dr. J aussig zastopa mnenje, da golšo povzroča gorska voda, kateri po vsej priliki manjka neke doslej šc nedognanc sestavi-, ne, ki se nahaja v vodah, ki izvirajo v na-plavljenih tleh in ki vzdržuje prizadete vratne žleze v ravnotežju. Razvoj golše vrhu lega zelo pospešuje rastlinska hrana, mesna hrana pa preprečuje ali vsaj ovira. Na ta način si lahko raztolmačimo dejstvo, da se povsod ondi, kjer se gospodarske razmere izboljšajo, opazuje, da jc golša in kretenstvo izmed prebivalstva izginilo ali pa sc vsaj omejilo. Da primorski prcbivalci nimajo golše, jc pripisati okolnosti, da sc žive večinoma z mesom morskih živali.
—	Kadilnikovo kečo na Golici je S. P. D. dne 25. t. m. zatvorilo. Obiskovalcev jc bilo 1017.
—	Obisk ljudskih šol v Zagrebu. Na vseh zagrebških ljudskih šolah se je letos vpisalo 4193 otrok, za 160 več nego lani.
—	S krivo prisego je očetovstvo zatajil 44 letni finančni nadstražnik Dmitar Mrakovič iz Stubice; zagrebško sodišče ga je zato na šest mesecev težke ječe obsodilo.
—	Zavarovanje zagrebških gasilcev.
Odbor zagrebške prostovoljne požarne brambe je v svoji zadnji seji sklenil, zavarovati vse svoje izvršujoče člane. Zavarovalne premije se plačajo iz društvenih sredstev.
—	Kolera na Ogrskem in na Hrvaškem.
Iz Budimpešte poročajo: Na deželi jc zopet 15 oseb obolelo na znakih kolere. — Iz Zagreba se poroča: Deželni vladi je naznanjenih 9 novih slučajev kclerc, 3 osebe so na koleri umrle. Dozdaj jc na Hrvaškem na koleri obolelo 282 oseb, umrlo jih je pa 131.
—	Afera osješkega poštnega načelnika Mancjloviča sc pojasnjuje tako, da sc je Manojlovič, proti kateremu sc vrši preiskava radi poneverjenja, sam dal zaslišati na sodniji, nakar so ga zaprli.
—	Nove umetniške razglednice. V zalogi tvrdke Ig. pl. Kleinmayr & Fcd. Bam-berg v Ljubljani jc izšla serija 6 umetniških razglednic po slovenskih narodnih pesmih (1—6). Razglednice, ki jih je naslikal znani umetnik H. Smrekar, izborno predstavljajo veselje in trpljenje slovenskega ljudstva po naših narodnih pesmih. Slikarju sc jc posrečilo, da je s pravim umetniškim razumevanjem v podobi podal vse mišljenje, ki veje iz narodnih pesmi.
—	Podraženo usnje. Avstrijski kartcl usnja za podplate je znatno zvišal cene usnju.
LjuDlpske novice.
lj Volitev v c. kr. mestni šolski svet ljubljanski jc imelo včeraj popoldne ljubljansko ljudskošolsko učiteljstvo. Vseh stalnih učnih moči jc 66, toda k volitvi jih jc prišlo Ic 63. Volitev jc vodil sam župan kot predsednik mestnega šolskega sveta. Da je volitev izpadla v prilog libcralccm, sc ni čuditi, kajti silen pritisk od vseh strani, kjer jc bilo dobiti kaj liberalnega, jc oplašil vse omahljivce, da so sc pridružili tistim, ki sede pri največjem koritu — v Učiteljski tiskarn i«. Kako so agi-tirali, o tem jc menda najboljša priča ona bolna gospa, ki se je komaj privlekla v volilno dvorano, samo da jc pomagala reševali libcralcc. — Dobili so pa naši vseeno
po 29 glasov, ker so štirje omaljivci, ki sicer iščejo vsemogoče pomoči pri nas, sedaj volili z nasprotniki, ki imajo po 33 glasov. — Kakor čujemo, se je zopet pri tej volitvi vršila neka nepravilnost. Naši vlože proti volitvi ugovor.
lj Slcrivnostna zaroka, nova štiri-dejanska igra našega Silvin Sardenkota, se uprizori v nedeljo, dne 28. septembra, na Ljudskem odru. Začetek točno ob 5. uri. K obilni udeležbi vabi »Šentjakobsko prosvetno društvo«,
lj Občni zbor Slovenske Filharmonije. Kakor smo že poročali, se vrši občni zbor Slovenske Filharmonije v soboto, dne 27. t. m., ob osmih zvečer v salonu Mrakove restavracije na Rimski cesti. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje nov občni zbor, ki bo sklepal pri vsakem številu navzočih članov. Ker je na dnevnem redu poleg običajnih točk tudi vprašanje nadaljnjega obstoja, se prosi za obilno udeležbo.
lj Dijaška socialna konferenca v Ljubljani. Dnevni red: 1. V soboto, 27. septembra ob pol 10. uri dopoldne otvoritev zborovanja. — 2. Referati: a) Ambrožič Matija: O potrebah slovenskega visokošolskega dijaštva; b) dr. Karel Ferluga: O dijaških socialnih institucijah pri drugih narodih in ustanovitev »Slovenske dijaške matice«. — 3. Nadaljevanje popoldne ob 3. uri, — 4. Referati: a) M. R. Lemež: O slovenskih podpornih društvih in njih modernizaciji; b) Peric: O podpornih skladih. — 5. V nedeljo, 28. septembra ob 10. uri dopoldne: a) Debata o delu v jeseni in o izvedbi sprejetih resolucij; b) zaključitev zborovanja. — Zborovanje se vrši v m a 1 i dvorani Mestnega doma. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, zato vabimo tem potom na naše zborovanje vse one kroge, ki se zanimajo za dijaško socialno vprašanje in zlasti one, ki bi bili pripravljeni sodelovati na polju dijaško-socialnega dela. Zlasti pa vabimo na naše zborovanje dijaštvo, da se odzove to v obilnem številu. O. V, P. O. v Ljubljani, lj Poizkušen samomor služkinje. 26 let Stara MarijaBučar, služkinja pri por-tirju tobačne tovarne Karolu Lavrenčiču, je danes ponoči odprla plinovo cev in se hotela s plinom zadušiti. Dobili so jo v sobi nezavestno. Prepeljali so jo v bolnico, kjer se je zopet zavedla. Služkinja pravi, da se je hotela usmrtiti vsled bojazni, ker je nekoga ovadila pri sodniji.
lj Znižane dijaške karte za električno cestno železnico. Na vozovih električne cestne železnice so nalepljeni dvojezični lepaki s sledečim slovenskim besedilom: »Dijaški listi. Mesečni abonement velja za enkratno vožnjo tja in nazaj 4 K; za dvakratno vožnjo 6 K.« — Jasno je, da gre za vožnjo na dan. V prvem slučaju stane vsaka vožnja povprečno malo manj kakor 7 vinarjev, v drugem slučaju pa ravno 5 vinarjev. To znižanje cen je za dijaštvo, ki stanuje daleč od svojih šol, pač velikega pomena. Čudna pa je pri teh lepakih okol-nost, da je besedilo venkaj obrnjeno, dočim ljudje, ki se vozijo, besedila ne vidijo, lj Nekaj o hrvaškem akademskem Iport-klubu. »Hašk« je predstavitelj športa na Hrvaškem. On je bil prvi, ki je začel gojiti nogomet med brati Hrvati. Letos je slavil svojo desetletnico. Kakor smo že včeraj omenili, ima že eno leto trainerja-pro-fesionala v osebi g. Koželuha, ki je bil preje kot tak zaposlen v Deutschem Fufiball-Klubu iz Prage, katero moštvo je bilo lansko leto najboljše v avstrijski nogometni zvezi. Ako nadalje še omenimo, da je bil g. Koželuh učenec trainerja »Slavije« Angleža g. Maddena, povedali smo dovolj. In ta trainer že eno leto trenira »Haška«. Na kako visoko stopnjo je spravil prvo moštvo, se razvidi iz tega, da je »Hašk« letos ob binkoštih premagal celo Angleže, te mojstre nogometa. »Hašk« pošlje tudi v Ljubljano svoje kompletno prvo moštvo, in to v sledeči sestavi: Šuput, Banfič, Kudrna, Gollob, Mijovič, Berman; Tarič, Kasti, Štancl, Najevič, Majer. Lahko rečemo, da tako kompletno moštvo »Hašk« še nikdar ni postavil in vsled tega menimo, da smo dovolj pojasnili, kako moštvo pride v nedeljo v Ljubljano. Upamo, da si tekmo ogledajo ne samo vsi ljubitelji športa, temveč tudi drugo občinstvo, ki bo mogoče baš vsled tekme dobilo zmisel za šport. Zanimanje za tekmo je veliko in opozarjamo občinstvo, da si vsaj sedeže preskrbe v predprodaji pri g. Češarkovi (Šelenbur-gova ulica) in gdč. Dolenčevi (Prešernova ulica). Ložni sedeži 3 K, zaklopni 2 K, navadni 1 K ; stojišča 60 vin.
lj Pohvalno priznanje je tukajšnje c. in kr. komo poveljstvo izreklo: nadporoč-niku Francu N e j e d 1 y 27. domobranskega pešpolka za njegovo izvrstno službovanje kot pionirski častnik o priliki letošnjih bataljonskih vaj; nadporočniku Ernstu Majcen od istega polka za njegovo izvrstno službovanje kot trenski poveljnik ob istih vajah.
lj Tatvine v trgovinah. 33letni brezposelni slikarski pomočnik Adolf Perko je v trgovini Marije Rogelj na Sv. Petra cesti večkrat kaj malega kupil, 19. t. m. je pa trgovka pri njegovem odhodu zapazila, da mu izpod suknje vise črni trakovi. Prijela
ga je in našla pri njem tri črne predpasnike, ki si jih je skrivoma prilastil. Pri C. J. Ha* mann je pa Perko izmaknil dve srajci, a so mu prišli kmalu na sled. Policija je Perkota že izročila okrajnemu sodišču.
lj Žepne tatvine na trgu so zadnji čas zopet zelo pogoste. Minulo sredo so bili prijavljeni trije slučaji. Prvi se je pripetil na sadnem trgu, kjer je bila neki gospodinji iz žepa ukradena denarnica s 13 kronami; denarnico so našli malo proč na tleh — seveda prazno. Na trgu za perutnino je bila neki izkuharici iz žepa ukradena denarnica s 30 K; k sreči je žena preje plačala nek večji račun pri mesarju, drugače bi bila še ob to svoto. — Na zelenjadnem trgu je bila na isti način neki ženski ukradena denarnica z 22 K. Tatica je povsodi srečno odnesla pete.
lj Navodilo za izpopolnitev popisoval-nih pol za šolsko matico. Te dni se je pričelo dostavljanje popisovalnih pol za popis šoloobveznih oirok. Hišni gospodar ali njegov namestnik izroči popisovalno polo vsem strankam v hiši, da vpišejo vanjo šoloobvezne otroke. V šolo hoditi so zavezani vsi tukaj stanujoči otroci od dovršenega 6, do dovršenega 14, leta, ne glede na to, ali stanujejo njih starši v Ljubljani, ali ne. V prostoru za opombe je posebej navesti vzrok, zaradi katerega je kak po starosti šoloobvezen otrok oproščen šolskega obiska (n. pr. telesno nerazvit, slep, hrom, duševno zaostal, privatni pouk, iz-pustnica itd.). Kdor kakega otroka pri popisovanju zataji ali zamolči, ga popiše napačno ali polo prekasno predloži, tisti se kaznuje z globo od 2 do 40 kron; ako bi pa plačati ne mogel, kaznovati ga je z zaporom od 1 do 4 dni. Po tem navodilu pravilno sestavljeno polo morajo hišni gospodarji ali njih namestniki izročiti najkasneje do 10. oktobra mestnemu popisovalnemu uradu v nekdanji Galletovi hiši pri tleh.
lj S trga. Danes sta dva Vipavca pripeljala na trg 148 škatulj grozdja in sadja. Jesenskih gob so prinesle kmetice 52 košar in jih prodajale malo posodico za 32 vinarjev. Tržno nadzorstvo je gobe pre-iskavalo in jih glede na veliko množino primeroma le malo konfiskovalo, t, j. 4 kg, ki so bile črvive in neužitne.
Štajerske novice.
š Zmede v nemškem taboru. Boj med
Pancem in Hagenhoferjem ter raznimi nemškimi frakcijami pridobiva vedno na ostrosti. Ta boj se je zanesel tudi v Kmetijsko družbo. Celo glavni tajnik Juvan je eden odločnih Pancevih zaveznikov in je baje že na zadnjem občnem zboru, ko se je volil novi odbor, agitiral proti kandidatom, ki jih je postavila Pancu nasprotna stranka (Attemsova). — Zastopniki učiteljstva, uradništva in vojaških penzijonistov so v graškem občinskem svetu sestavili lasten klub, kateremu pripada 14 občinskih svetnikov. S tem je večina graškega občinskega odbora razbita. Nemški nacionalci nimajo več tiste moči, ki je potrebna, da bi prevladali manjšino. Sedaj je najmočnejši socialnodemokratični klub, ki šteje 16 svetnikov. Sumi se, da bo noVi klub stopil v zvezo s socialnimi demokrati in bo tvoril ž njimi večino. Nacionalni velikaši so vsled tega grozno zmedeni. Naj se le lasajol
š Občinska volitev v Slovenj. Gradcu. Dne 23. septembra se je vršila občinska volitev v mestni zastop Slov. Gradec. Izvoljeni so v IH. razredu kandidati zmerne (stare) stranke s 161 do 165 glasovi, v II. od 29 oddanih z 18 do 27. Tudi v I. razredu je zmagala takozvana »stara« stranka. V odboru je celo nekaj takih, ki čutijo s Slovenci, sicer pa tudi nemških zagrizen-cev ne manjka. Radikalna nemška stranka je pa pogorela.
š Središki liberalci se pripravljajo na okrajne volitve. Iz ormoškega okraja se nam poroča: Pozor somišljeniki! Blaženi mir je vladal nad zemljo in vodami, nad šumami in travniki, med goricami in po cestah našega okraja. Zdaj pa se je začelo neko šumno vrvenje in drvenje: okrajne komisije švigajo sem in tje, merni traki plapolajo po zraku, zaspane ceste pa, ki so čakale že leta in leta na lepšo suknjo, gledajo začudeno okrog sebe in se vprašujejo: »Kaj pa se je zgodilo, da nam hočejo Središčani zdaj naenkrat zmeriti sva-tovsko oblačilo?« — Vse molči! — Samo naši volilni možje in župani si na tihem šepetajo: »Nove volitve bodo v okrajni zastop!« Iz ljudstva pa se sliši samo en glas: »Le vkup, le vkup, »zgornji in spodnji,-ker takih ljudi ne rabimo v zastopu, ki sc nas spominjajo samo tedaj, če pridejo volitve.«
š Posavje. Zadnje neurje jc napravilo po našem Posavju obilo škode. Največja j« škoda v vinogradih. Grozdje poka in gnije. — Pred par dnevi se jc klatil po naših krajih nek kranjski liberalec, ki jc po gostili nah nabiral naročnike za »Slovenski Na'-! rod« in »Narodni list«. Žal, da mu je nekaf poštenih gostilničarjev nasedlo. Ljudje mislijo, da če kako človeče plača par litrov vina, ga morajo vse ubogati. Bi si ti gostilničarji le raje »Slovenca« naročili! — Postaja v Blanci bo v kratkem otvoriena. Čas
bi že bil! — Videmski kaplan č. g. Anton Lasbacher je imenovan za mestnega kaplana v Celju. Posavje bo delavnega organizatorja težko pogrešalo. — Opazuje se, da naša stranka prireja v našem teritoriju vse premalo shodov.
š Graški »jesenski semenj« so otvorili danes. K otvoritvi je bilo povabljeno tudi predsedstvo zagrebškega zbora.
š Za sladkosnedneže. Graškim listom poročajo iz Ljubna, da se je ondi v dveh slaščičarnah izvedla preiskava potom odposlanca deželnega preizkuševališča za živila v Gradcu. Preiskava je odkrila lepe reči. Posoda vsa zarjavela, docela onesnaženi odpadki peciva, ki so bili pripravljeni za zopetno uporabo. Na tleh so stale posode z različnimi mezgami (marmeladami) —- vse skrajno nesnažno; v eni teh posod se je spravila k »nevzdramnemu spanju« srednjevelika — miš. Sploh so bili vsi prostori do kraja nesnažni in za slaščičarsko obrt popolnoma neprimerni. Komisija je zaplenila krog 200 kg »slaščic« in jih poslala v Gradec deželnemu preizkuševali-šču. Da-li se bodo Ljubencem še kdaj sline cedile za slaščicami iz tamošnjih slaščičarn?
š Nesreča v rudniku. V premogokopu Rosenthal, rudarsko okrožje Voitsberg-Koflach, se je vdrla premogova plast in ubila rudarja Filipa Krauserja in Franca Kostanjška.
š Morilec in požigalec. 25. t. m. je stal pred mariborskimi porotniki 42letni Franc Lenartič, kočar v Murskem vrhu v Slov. goricah, radi požiga, Lenartič je hud žga-njar in nasilnež. Poleti leta 1902 je s kuhinjskim nožem zaklal svojo prvo ženo Marijo roj. Plohi in bil za to obsojen na 8 let ječe; odsedel je le 6 let in bil nato po-miloščen. Domov prišedši se je zopet oženil. A kmalu se je tudi z drugo ženo začel prepirati in jo v pijanosti grdo zlostavljati, da je morala večkrat pred njim bežati k drugim ljudem. Tako se je zgodilo tudi 7. junija letos, ko je žena pobegnila lj vini-čarki Kunčič in pri njej ostala. 4. julija je pa Lenartič, ko je prej cel dan pil in zvečer vso ženino obleko razsekal, ponoči zažgal viničarkino kočo, ki je do tal pogorela in sta se obe ženski komaj še rešili. Sodišče je Lenartiča obsodilo na 5 let težke ječe.
š Požig iz koristolovstva. Zaprli so mariborskega mesarja in gostilničarja Jožefa Kirbisch in njegovega brata mesarskega pomočnika Konrada Kirbisch, ker sta na sumu, da sta zažgala Kirbischevo hišo v Vozenicah, da bi dobila veliko zavarovalnino. Kirbisch je kupil to posestvo pred enim letom; nedavno je hišo in pridelke zavaroval skupaj za 44.000 K, dasi je bila vrednost neprimerno manjša. Dne 17, septembra nato je hiša pogorela. Veliko okoliščin je pričalo, da je Konrad Kirbisch sam hišo zažgal. Zato so oba brata zaprli.
š Berač z revolverjem. K posestnici Frančiški Rus v Dolah pri Brežicah je prišel te dni beračit Franc Bivic. Ker mu ni hotela ničesar dati, je potegnil revolver in jo ustrelil v leve prsi, da se je smrtnonevarno ranjena zgrudila na tla. Nato ji je berač potegnil iz žepa denarnico in zbežal. Streljal je tudi na gospodarja Rusa, ki je hitel na pomoč, a ga ni zadel, Bivica so že zaprli.
š Oproščen je bil pri vzklicni obravnavi v Celju g. Franc Ogrizek, župnik v Dramljah, v zadevi Jarnovičeve tožbe glede cerkvenega sedeža.
Primorske vesli.
p Nadvojvoda Karol Franc Jožei se je
s svojo soprogo Cito in sinom nadvojvodom Otonom pripeljal včeraj v Miramar, kjer ostane štirinajst dni,
p Italijanski anarhisti na Reki, Radi neprevidnosti nekega uslužbenca reške policije je v javnost prodrla vest, da so anarhista Bilulicha zaprli; s tem so bili opozorjeni njegovi tovariši, ki so pravočasno pobegnili. Preiskava se nadaljuje. Mejna policija je sklenila vse italijanske delavce v Danubijevi ladjedelnici strogo opazovati, tako tudi delavce v tovarni torpedov, ker obstoja sum, da se pečajo z anarhističnimi načrti.
p Merey na Brijonih. Na Brijonskem otoku se mudi avstro-ogrski veleposlanik v Rimu Kajetan pl. Merey. Prišel je iz Ischla. Kakor jc znano, se smatra Merey za Berchtoldovega naslednika.
p Pomanjkanje zdravnikov v Tržiču. Tekom zadnjih pet let se je prebivalstvo v Tržiču pomnožilo, a število zdravnikov je ostalo neizpremenjeno. Pomanjkanje zdravnikov — samo štirje so tu nastanjeni — je pa tembolj občutno, ker imajo vsi svoje službe in zakonito predpisane opravke ter se vsled tega nc morejo zadostno baviti s privatno prakso. Večkrat se zgodi, da zdravnika v najhujši sili ni pri roki. Bi li ne bilo umestno, da bi sc v Tržiču, kjer jc dokaj Slovencev, naselil mlad Slovenec, ki razume italijanski? Izhajal bi krasno!
p Čednosten reguikolo. V farni cerkvi (!) pri Mariji Pomagaj v Trstu so zasačili v sredo 33 let starega Antona Navo, ko je ravno imel opravka s 13 let staro deklico. Grdeža, ki je prišel šele pred
štirimi dnevi nekje od Milana v Trst, so takoj prijeli in zaprli.
p Ob konja in voz je prišel v sredo kmetovalec Anton Hrovatin iz koperske okolice. Pustil je bil na trgu stare barijere v Trstu nekoliko časa svoj voz z vprego in je skočil v trgovino nekaj kupit; ko pa se je vrnil, ni bilo ne konja ne voza več.
p Hrvaških in slovenskih otrok je letos všolanih v hrvaških šolah v Pulju 1000. Bilo bi jih pa najmanj 2000, ako bi imeli zadosti primernih šolskih stavb in sob.
Razne stvori.
Izboljšanje čeških deželnih financ.
Češka deželna upravna komisija je v svoji zadnij seji sklenila državi na račun njenega posojila v znesku 1,200.000 K odplačati prvi obrok v znesku 200.000 K. Iz tega se sklepa, da so se deželne finance izboljšale.
črnogorski princ Mirko operni skladatelj. Zdraviliški orkester v Monte Carlu je te dni izvajal več točk iz opere, ki jo je bil spisal črnogorski princ Mirko, ko je bil
17	let star. Princ se sedaj mudi v Monte Carlu.
— Amerikanci postavili poljskemu ge« neralu Kocsiuzku spomenik. Dne 1. sept. so postavili v mestu West Point slavnemu poljsko - ameriškemu generalu Kosciuzku lep spomenik. Znani poljski junak Tadej Kosciuzko si je pridobil nevenljive zasluge tudi za neodvisnost ameriške ljudovlade. Ni bil le hraber general, ampak tudi eden najboljših inženirjev za časa revolucije v Severni Ameriki proti Angležem. Weit Point se imenuje še danes ameriški Gibraltar. Trdnjavo, ki odpira pot po reki Hudson, je sezidal Kosciuzko. Angleži so hoteli dobiti trdnjavo na vsak način v roke, da bi dobili prosto pot in tako združili obe, severno in južno armado. Zato so hoteli podkupiti hrabrega generala z več tisoč dolarji. Ali zaman. Slavnostni govor je imel ob spomeniku ameriški državni poslanec iz države Taksas, ki je slavil spomin tega velikega junaka. Slavnosti se je udeležilo izvanredno veliko število poljskih naseljencev, ki so peli poljsko himno.
Kdo draži stanovanja? Društvo želez« ničarskih strojevodij v Avstriji s sedežem na Dunaju je strogo socialnodemokratično. Društvo ima nekaj denarja in sklenilo se je, da se kupita na Dunaju dve hiši za en milijon kron. Društvo je iz svojega premoženja plačalo za ti dve hiši komaj eno desetino, za devet desetin pa se je hiši obremenilo potom posojila. Nekateri zlobni je-zeke pravijo, da so pri tej kupčiji veliko zaslužili voditelji društva na provizijah. Ko je imenovano društvo hiši prevzelo, pa so strankam takoj povzdignili stanarino za
18	Jc. Ko je tajnik Ružička na občnem zboru poročal, da se hiši vsled povišanja stanarine obrestujeta pa 11 Jc, so to udeleženci sprejeli z viharnim navdušenjem. Zdaj se pa vprašamo, kdo dela draginjo? Ali ne bodo drugi posestniki hiš storili isto, ko bodo izvedeli, da je povišalo stanarino društvo, ki je odločno socialno-demokraško, in ki pravijo vedno, da se bore proti vedno naraščajoči draginji? — Potem bo pa zopet vpitje proti meščanskim strankam, češ, da te z neznosnimi cenami stanovanj odirajo ljudstvo, pozabili bodo pa pri tem, da so sami to takoj storili, ko sq prišli v srečen položaj, da so lastniki dveh hiš na Dunaju.
Zapiranje trgovin na Ogrskem. Na Ogrskem je stopil te dni v veljavo zakon glede zapiranja trgovin. Doslej so vladale na Ogrskem v tem cziru zelo žalostne razmere. Uslužbenci so morali delati v trgovinah, dokler jim je gospodar ukazal. Sedaj pa jc ministrstvo ukazalo, da morajo imeti uslužbenci dnevno najmanj deset ur nepretrganega počitka. Ni se pa še odpravilo nedeljsko delo, ker ej še dovoljeno do 1. ure popoldne. Tudi ob sobotah so trgovine lahko do pol 10. ure zvečer odprte. Ta odredba velja samo za velika mesta in na deželi ostane še naprej po starem. Na Ogrskem imajo v trgovini veliko premoč judje, ki izrabljajo svoje uslužbence, kolikor se le dd. Vlada pa se ne upa proti njim odločno nastopiti. Vendar pa je s to naredbo dana podlaga za socialno skrb uslužbencev.
Z balkona je padel in se ubil znani varšavski izdajatelj časopisov Scoen. Prvič po dolgi bolezni je vstal in šel na balkon; ko se je nagnil čezenj, se mu je zavrtilo v glavi in padel je iz drugega nadstropja na ulico, kjer je obležal mrtev.
Umori na Moravskem. V Kletnu jc drenažni delavec Seidler umoril delavsko vdovo, ki zapušča pet majhnih otrok. Morilec je zločin že priznal. — Na polju pri Nesseldorfu so našli umorjeno 22letno dekle Ano Puslejowsky.
Usoda divjih lovcev. V svojem gozdu pri Šrodi v Poznanju je veleposestnik pl. Jouanne naletel na dva divja lovca in streljal. Eden — sin gostilničarja — se je smrtnonevarno zadet zgrudil, drugemu jc bila roka prestreljena. Oba so spravili v inkvizicijsko bolnišnico v Poznanju.
Okraden rumunski knez. Nekemu ru« munskemu knezu, ki se mudi v Viehyju, se je pod pretvezo, da je poljska plemkinia.
na Ruskem 89,542.467 vedrov, leta 1911, 91,650.236 vedrov, leta 1912. 96,500.00(1 vedrov. Zato pa je čezdalje manj sposobnih mladeničev za vojake in revščina v, mestih ravno vsled preobilega žganja neprimerno narašča. Žganje je res velika nesreča in velikokrat pravi vzrok splošne revščine.
Društvo za preskrbo odpuščenih kaznjencev v Nemčiji je na velikanskem shodu prošli teden sklenilo, da se stavi v nemškem državnem zboru predlog, po katerem naj bi bile vse prestane kazni izbrisane in bi ne imele za poznejše življenje kaznovanega nobenih posledic. V popisu per-sonalij pred sodiščem pri zaslišanju prič naj se tudi izpusti rubrika, ali je bil dotični že predkaznovan. S tem se hoče bivše kaz-novance zavarovati pred novimi kompro-mitiranji, ki večkrat povzročajo posameznikom škodo na ugledu pa tudi na premoženju.
V Nemčiji so plačali socialno-demo-kraški delavci lansko leto 3,688.236 mark strankinega davka.
Odškodnina ponesrečenim delavcem na Angleškem v letu 1911. Na Angleškem je bilo v letu 1911 zavarovanih 7,305.997 delavcev proti nezgodam in boleznim. Smrtno sc je ponesrečilo 398S delavcev, za katere se je izplačalo 615.452 funtov šterlingov (1 funt šter-lingov jo približno 24 kron), vsled nezgod jo bilo 413.294 delavcev za delo nesposobnih in so dobili 2,353.290 funtov šterlingov. Vsled bolezni je umrlo 33 delavcev in se je zanje izplačalo 4703 funtov šterlingov, vsled bolezni je postalo nezmožnih za delo 5737 delavcev, ki so dobili 82.959 funtov šterlingov. Vse podpore so znašale 3,056.404 funtov šterlingov.
Angleške produktivne in nakupovalne delavske zadruge so lani prav lepo napredovale. V zvezi je 1520 samih zadrug, ki so imele lansko leto 2 milijona 876.892 članov. Denarnega prometa so imele zadruge lansko leto 2 milijardi 457,708.220 mark, skupno premoženje pa je narastlo na 265,786.120 m. Te številke so naravnost ogromne. Kongres teh zadrug se je vršil v Aber-deemu in je bilo na njem nad 1500 delegatov. Sklenilo se je, da so zadruge popolno politično nevtralne in da se ne smejo bližati ne eni ne drugi politični stranki. Na ta način so zadruge dosegle tako velikansko moč in le na ta način, da se ne vmešavajo v politiko, bodo rastle in se ohranile. Velikanskega pomena je tudi sklep kongresa, da naj zadruge snujejo vsakovrstna podjetja in sploh vse potrebščine proizvajajo samostojno, kajti lc na ta način bo mogoč uspešen boj proti kartelom in tru-stom.
GLASBA.
* Domoljubni pevec. Zbirka ljudstvu priljubljenih pesmi. Pred 20 leti je izdala Tiskarna sv. Cirila v Mariboru dva snopiča narodnih pesmi, ki sta bila že pred leti razprodana. Vedno je zopet posebno mladina povpraševala po teh pesmicah. A ni jih bilo. Zdaj pa je tiskarna sv. Cirila zopet izdala zbirko domačih slovenskih pesmi pod imenom »Domoljubni pevec«. Zbirka obsega 75 najlepših pesmic. Vsem prijateljem slovenske pesmi, posebno pa mladini in društvom to zbirko prav toplo priporočamo. Stane pa komad s poštnino vred 40 vin. Najboljše je, da se znesek pri naročilu vpošlje naprej v znamkah. Naroča se pod naslovom: Tiskarna sv, Cirila v Mariboru.
hola naslednje število aretacij v 7 velikih mestih:
radi pijanosti.......1492
radi ekscesov in pretepanja . . 535 radi vseh drugih deliktov . . . 1545
Skupaj . .	3572
Devet mesecev p o prepovedi alkohola pa:
radi pijanosti . ......302
radi ekscesov in pretepanja . ,	435
radi drugih vzrokov ....	699
Iz države
Skupaj
______ Pen silva n
vpeljala prepoved alkohola imamo sledeče podatke
Aretacije: radi pijanosti .... radi nravnih deliktov . radi ekscesov in telesnih poškodb . . .
radi uboja.....
radi beračenja . . , radi tatvine .... radi hazardiranja . . radi vagabundaže . ,
i j a, leta
1436
ki je 1908.,
1906	1907	1908
1277	1434	396
1147	912	602
792	738	463
56	65	29
3t	17	2
653	618	537
479	441	271
361	398	267
Skupaj
4796 4623 2567
Nasprotno pa je povzročil preklic prepovedi alkohola takojšnje naraščanje zločinov,
V državi New-Hampshire je v dobi prepovedi alkohola bilo v poboljševal-nicah 473 korigendov. Takoj po ukinjenju prepovedi pa je naraslo število interniranih na 838 in štiri leta po tem celo na 2181.
RESTAVRACIJA IN HOTEL JUŽNI KO-LODVOR V LJUBLJANI PRODANA.
Na člana »Glavne posojilnice« gosp. Putricha sta narodna zastopnika dr. Novak in dr. Triller tako dolgo pritiskala, da je gosp. Putrich bil primoran prodati svoj hotel pri »Južnem kolodvoru« našim narodnim nasprotnikom, kjer bode baje »Deut-schesheim«. Poročilo v »Narodu«, da jc hotel kupil gosp. Schrey, ni resnično. Iz-borni uspehi »Glavne posojilnice«.
Mm vesli.
JUŽNA ŽELEZNICA IN ALPSKE DEŽELE.
Gradec, 26. septembra. Danes se je vršil protestni shod alpskih dežela glede na južno že'eznico. Shoda se je udeležil tudi poslanec dr. Korošec. Kritiziralo se je predvsem gospodarstvo j užne železnice, zlasti od leta 60. sem. Sprejela se je so-g'asno resolucija, da razmere v alpskih in kraških deželah ne dopuščajo, da bi se južni železnici zopet dovolil 7% dodatni tarif na blago. Stavi'e so se tudi druge zahteve na južno železnico.
GALIŠKE ZADEVE.
Dunaj, 26. septembra. Trgovinski minister Schuster se je odpeljal v Galicijo, da pregleda škodo, ki so jo napravile zadnje povodnji.
ALBANCI SE UPIRAJO PROTI GRKOM.
A'ene, 26. septembra. V južni Albaniji je priš'0 do krvavih bojev med Albanci in grškimi četami. Grki so Albance decimi-rali. Tukajšnji vladni krogi izjavljajo, da se je splošni albanski upor aranžiral ravno sedaj, da bi velesile ob določevanju meja potom znanih komisij meje v prilog Albanije modificirale. To se pa po uverjenju tukajšnjih krogov ne bo posrečilo.
približala neka ženska in mu ukradla 75.000 frankov. Knez ne dovoli policijskega preganjanja.
Krvava drama v blaznici. V peruggij-ski blaznici je bolniška nadstrežnica iz
i ljubosumnosti ustrelila dve strežnici, nato pa še sama sebe.
Umrl je v Litomericah slavni etnolog vladni svetnik Blumentritt.
Socialni pregled.
Nevarnost okužen j a pri snažen) u osebnih vozov na železnici. Danes se vozijo po železnici različni ljudje: bo--,gati in revni, snažni in umazani, pa tu-
Idi zdravi in bolni. Splošna higijena zahteva, da se železniški osebni vozovi večkrat osnažijo. Vsak potnik ima gotovo v prvi vrsti pravico, da se vozi v vozovih, ki so snažni in da ni na železnici v nevarnosti, da so ne okužijo vsled bivanja v vozovih, v katerih so se kdaj vozili bolniki ali pa ljudje, kateri ne drže preveč na čistost. Zato pa že-leznična uprava skrbi, cla se vozovi temeljito takoj po porabi osnažijo. Tu pa preti velika nevarnost za uslužbence in uslužbenke, ki opravljajo ta posel. Prah ki so ga nanosili potniki ali pa prah, ki je nastal vsled posušeni pljunkov, ker marsikdo pljuje kar na tla ali pa večkrat tudi zraven pljuvalnika, je ve-liak nevarnost za snažilno osobje. Železniške uprave se trudijo, kako bi se uredilo snažen je brez prahu. Poskušalo se je že z žaganjem. V voz se je natreslo mokrega žaganja, potem pa se je pometalo. Izkazalo pa se je, cla je to silno počasno in tudi zelo težaviao, ker se žaganje težko izmete iz premnogih kotov, ki jih ima vsak voz. Vsekakor bo treba stvar urediti tako, cla se bo pometalo v vozovih z mokro tvarino, kako, to pa šc ni določeno. Velika nevarnost je tudi pri izpraševanju sedežev prvega razreda. kjer so baržunasit sedeži. Prahu je cele oblake pri izpraševanju. Res je, cia ima delavec za to nekaj za precl usta, ali to je vse premalo, ker se prah, ki je napolnjen vsakovrstnih bacilov, vleže tudi na obleko, lase, brke, roke itd. Najboljši bi bil v tem oziru samo usnjati sedeži, katere sedaj tudi v prvih razredih vpeljuje južna železnica. Taki sedeži se veliko lažje in tudi temeljiteje snažijo, in to z veliko manjšo nevarnostjo okuženja za uslužbenca. Sedaj se v železniškem ministrstvu bavijo s to stvarjo. Priporočali bi, da bi se delavni čas za to uslužbence kolikor mogoče skrajšal in tudi plače v toliko izboljšale. da ne hi v skrbi za svoj obstanek, stradali. Pri takem delu rabi telo zdrave in tečno hrane. Skrbeti bi sc moralo tudi, da dobi ta vrsta uslužbencev posebne higi«lične obleke in preskrbeti je, da se bodo pogosto kopali in sploh umivali. Snažnost je za vsakega človeka, posebno pa za uslužbence te vrste, pogoj zdravja. Upamo, da bodo strokovnjaki vse dobro premislili in potem vse najboljše obrnili za varstvo znažil-oega osobja železniških osobnih vozov.
Nazadovanje porodov v Nemčiji. Nemški narod se doma v Nemčiji nikakor tako ne množi, kakor bi bilo to potrebno, in so Nemci — sicer odločni nasprotniki Francozov — v tem oziru na isti poti kakor Francpzi. Nemci so vsled . tega v velikih skrbeh. Dne 19. septembra t. 1. se je vršil v Vratislavi 4. kongres v varstvo dojencev, kjer je profesor dr. pl. Gruber priporočal, naj se daje staršem, ki imajo več kakor dva zdrava otroka in si sicer ubožni, državna podpora za vzgojo otrok. Država pa tnora tudi delati na to, da se umrljivost dojencev zniža s tem, da se oskrbe za družine zdrava stanovanja, se napravijo javna igrišča za otroke itd.
Monopol na žganje v Rusiji. V Rusiji imajo monopol na žganje. Umevno je, da Mada zato ni naklonjena protialkoholnemu gibanju. V zadnjih štesih mesecih je kon-»um žganja poskočil za 12'53 % proti kon-sumu žganja v prvih šestih mesecih lanskega leta, ali za šestkrat več odstotkov, jkakor je bilo porodov. Grozne pa so številke, ki kažejo, koliko se je popilo žganja ,zadnja tri leta v desetih gubernijah na Ruskem, Leta 1910, je znašal konsum žganja
ALKOHOLIZEM IN ZLOČINI. Ugodne posledice prepovedi alkohola v nekaterih državah Severne Amerike.
Pariška visoka šola za socialne znanosti je priredila v zadnjem času več predavanj o temi »Zločini«. Pred kratkim je predaval tudi župan mesta Firminy. Njegova izvajanja so zelo zanimiva in temelje na stavku: »A lkoholizem je vzrok največ zločinov«. Za svojo trditev je navajal uradne policijske podatke nekaterih držav Unije, ki so posebno poučni.
V Severni Dakoti je bilo tekom 9 mesecev pred prepovedjo alko-
GRŠKI KRALJ.
Pariz, 26. septembra. Grški kralj Konstantin in kraljica Zofija obiščeta Pariz oficielno prihodnje leto.
OROŽNIK USTRELJEN.
Sv. Hipolit, 26. septembra. Divij lovci so ustrelili orožnika Karla Walzerja.
VELIKA TATVINA.
Bruselj, 26. septembra. Tu so neznanci dva kovčega neke pariške juvelske firme, v katerih se je nahajalo za 100.000 frankov juvelov, zamenjala z dvema skoro enakima.
ŠESTEDESET NEMŠKIH IN AVSTRIJSKIH ŽELEZNIČARJEV V DISCIPLINARNI PREISKAVI.
Reka, 26. septembra. Velika spedicij-ska tvrdka je zasledila veliko tihotapstvo saharina preko Saške. Sedaj se je to tihotapstvo odkrilo pri neki železniški nesreči. V osmih osobnih železniških vozovih je bil saharin v svetilkah. 60 nemških in avstrijskih železničarjev je v disciplinarni preiskavi.
Tržne ccnc.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 26. septembra	1913.
Pšenica za oktober 1913 . . . 1089
Pšenica za april 1914.....1159
Rž za oktober 1913.....8'29
Rž april 1914......, . 8-99
Oves za oktober 1913 ....	7-79
Oves april 1914.......8-06
Koruza za maj 1914.....696
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
C ei	Cas opazovanju	Stnnjo baroni etra v mm	To m perut ura po Colziju	Vetrovi v	Nebo	aH t 3 = 3 S >
25	9. zveč.	734 9	121	si. zah.	oblačno	
26	7. zjutr.	739-5	9-4	sr. j vzh.	oblačno	00
	2. pop.	739-7	14-5	n	pol. obl.	
Srednja včerajšnja temp. 10 8», norm. 13-5«.
Zahvala.
Podpisani izreka s tem svojo najtoplejšo zahvalo za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu preča-stitega gospoda
Frana Dolinar-ja
dekana, kanonika itd.
posebno se zahvali preč. g. generalnemu vikarju J. F lis u, da je v tako pozni uri daroval sv. mašo in vodil sprevod, preC. g. dr. J. Lesarju za cerkven govor, si. c. kr. okr. sodniji, notarijatu. odbornikom mnogoštevilnih občin, gasilnim društvom, obema šolama, Orlom, Marijini družbi in vsem drugim, ki so v tako ogromnem številu prišli, da pokažejo svojo spoštovanje in ljubezen do umrlega. Naj bo priporočen v gorečo molitev!
Ribniča, dne 25. sept. 1913.
Engelbert Rakovec,
2961	župni upravitelj.
Čevljarskega pomočnika
sprejme fakoj za mešano delo V. PAVLIČ, čevljar v Št. Vidu nad Ljubljano.	2950 3
Potrebujem za takojšnji nastop dobrega
laiosešfieia pomočnika
kateri je vajen delati marmor in nagrobne spomenike. Plača po dogovoru. MARTIN RADAJ, kamnosek, Čatež ob Savi, želozniška postaja Brežlco.	2962 2
===== EKSISTENCO ==
ali stranski zaslužek dobe gospodje in gospe z agenturami v tu- in inozcmlju raznih strok. 24 ponudeb proti 80 vin. v znamkah pošilja „llnl»ersal-Verlay", Ounai II, SchattelstraSe 93, Mezi. 5.
Sprejmem takoj
dobra, izurjena delavca
za čevljarsko obrt.
Henrik Veif, čevljarski mojster, Jesenice, Gorenjsko. 2960 2
TEHNIČNI BIRO IN STAVBENO PODJETJE
CENTRALA: LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA ŠT. 26 (POLEG PLINARNE),
Beton Zelezobeton Mostovi Stropi Dvorane Zazldkl turb'n
Strokovna Izvriltev vseh vrst načrtov Prevzetfe zgradb Tehnična mnenfa
Vodovodi Električne centrale Turbine Mlini Žage Opekarne Moderne apnenice
Obisk strokovnih Inženirjev na željo
PODRUŽNICE: GORICA, TRST, ZAGREB.
Književnost.
Nauk o serviranju. Za našo razmere prav značilno notico je prinesel »Go-stilničarski Vestnik« in sicer oziraje se na to, kako se sega po prepotrebni strokovni knjigi »Nauk o servirajnju«, ki je nujno potrebna za vsako boljšo gostil-iio in privatno hišo. Notica se glasi: Kakor se jo pokazalo, segajo po knjigi najmanj oni, katerim jo namenjena, namreč gostilničarji, gostilničarke, natakarji in natakarice. Dosedaj so seglo po tej knjigi bolj privatne hiše, pogreša pa sc močno gostilničarje. Zlasti je značilno znamenje današnjega časa. da se za to bore malo zmenijo gostilne po naših mestih, trgih in letoviščih, od katerih bi č lovok pač upravičeno pričakoval, cla sežejo po knjigi. V naših mestih, kakor v Ljubljani, Kranju, Škofjiloki, Kamniku, Novemmestu, Idriji, Postojni itd. je sedaj v tem oziru le par častnih izjem, o izvenkranjskih mestih pa sploh ne govorimo. Še slabše jo z našimi letovišči. Bled, Bohinj, Kranjska gora itd. so skoraj popolnoma izostali. Zastonj človek ugiba, kaj je temu vzrok. Morda se povsod misli, da glede pravilne postrežbo ni treba nikakkega teoretičnega znrtnja? Morda so pa tudi misli, da se pri nas žo zadosti zna, in da bi nekoliko več znanja škodovalo? Najbrže si vse žoli, da naj ostane lepo pri starem? Čemu neki moderniziranje, ko so naši gostjo večinoma zadovoljni, da se jim prinese zahtevano vino in kranjsko klobaso in je s tem že vsa postrežba pri kraju. Človeka boli srce, ko o vsem tem razmišlja, ko uvideva, kaka maloduš-nost in brezbrižnost vlada med nami, in upravičeno so izprašuje, ali sploh smemo še zahtevati napredek. Pač res žalosten pojav. Za strokovno slovstvo menda še nismo zreli. Dostavljamo, d a se knjiga lahko naroča tudi p r i K a t o 1 i š k i B u k v a r n i v Ljubljani.
Šenoa - Starogorski, Kletva. Roman. Cena 1 K 40 vin. »Katoliška Bukvama.«
Šenoa je najboljši hrvatski romanopisec in je žal le premalo znan med Slovenci. Navedena knjiga nam v lepem prevodu podaja enega najkrasnejših njegovih romanov, ki se bo gotovo v najkrajšem času priljubil med slovenskim narodom.
KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI.
Sanatorium Emona
Privatno zilravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Modicinalne kopeli. Lastnik in šet-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, prlmar. I.kir.odd.daž.boln.
za boljše in trajno delo se sprejme takoj pri J. Mi-" količ, Novomesto.
Učenka
2801
sc sprejme v kolonijalno trgovino v Ljubljani z dovršeno šolsko izobrazbo, 15 do 16 let staro. Sprejme se le taka, ki jc lepega vedenja in pod nadzorstvom starišev. — Ponudbe: Glavna pošta, predal 121.
RHZPIS.
Krajni šolski snet na Dobroui odda ponudbenim potom dela in dobave za
zgradbo petrazredne ljudske šole
in sicer:
1.	Zidarsko delo.
2.	Železobetonski stropi.
3.	Dobava železja.
4.	Kamnoseško delo.
r>. Umetno-kamnoseško delo.
6.	Tesarsko delo.
7.	Kleparsko delo.
8.	Mizarsko delo.
9.	Ključarsko delo.
10.	Pleskarsko delo.
11.	Pečarsko delo.
12.	Steklarsko delo.
13.	Slikarsko delo.
14.	Zastori za okna.
15.	Vodovod.
16.	Strelovod.
Pri zidarskem dolu je pri vsaki točki tudi pristaviti ceno brez dobave materijala. Ponudbi za vodovod je priložiti načrt in po enotnih cenah sestavljen stroškovnik. Vsa dela so oddajo skupno ali pa posamezno enemu, oziroma več podjetnikom. Z delom se bode moralo takoj po oddaji pričeti in stavbo pri ugodnem vremenu šc letos pod streho spraviti in na vsak način do 1. septembra 1914 popolnoma dokončati.
Vsi ponudbeni pripomočki, izkazi posameznih del in dobav, splošni in posebni stavbeni pogoji, se dobivajo, dokler so na razpolago, proti odškodnini lastnih stroškov, o občinski pisarni na Dobrovi, kjer so tudi stavbni načrti na vpogled izloženi vsak dan od 10. ure dopoldne do 2. ure popoldne. Ponudbe morajo biti po predpisanem vzorcu sestavljene, s kolekom za 1 K kolekovane in podpisane, tu se jim mora priložiti dotični izkaz dela, v katerem morajo biti ponujene enotne cene zapisane s številkami in besedami.
Razentega je dodati 5o/0 vadij, izračunan po skupni ponujeni svoti, v v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Tako opremljene ponudbe je oddati v zapečatenih zavitkih, ki nosijo napis: ,.Ponudba za zgradbo ljudske Šole na Dobroui", najpozneje do 12. oktobra 1913 do 12. ure opoldan v zgoraj navedeni pisarni na Dobrovi.
Vadij bo v slučaju sprejetja ponudbe ostal kot varščina podjetnika za pravilno izpolnitev prevzetih dolžnosti.
Krajni šolski svet si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Krajni šolski svet na Dobrovi pri Ljubljani,
dne 23. septembra 1913.
Anton Laznik
župan in predsednik krajnega šolsk. sveta.
r
ki je abs, tudi mlek. šolo, Iščo službe. Ponudbe na upravo lista pod št. 2901.	2901 3—1
i postni zavitek
(3 kg netto) popolnoma naravnega
sirupa Iz malin
pošlje franko po poštnem povzetju za K 5-60 c. kr. dvorni založnik lekarnar G. PiccoU, Ljubljana, Kranjsko. Pošilja se tudi v sodčkih in v sterilizir. steklenicah.
2961
železnato JCma-Tfino
Higienična razstava na Dunaju 1X6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kel^ri.
Povzroča slast do jedi, okrepit živce, zboljša kri in je re» konvnlescentom ln malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
vez.
6-20,
v najnovejših izdajah za ljudske, meščanske, srednje in vse druge šole se dobe v
kjer so tudi seznamki knjig za vse šole brezplačno na razpolago.
Brezplačno se dobe dalje tudi sledeči najnovejši katalogi naše knjigarne:
1.	Splošni katalog slovenskih knjig, ki obsega tudi novosti književnega trga.
2.	Katalog molitvenikov in drugih nabožnih knjig.
3.	Katalog glasbenih del (cerkvene in svetne glasbe).
4.	Cenik učil in šolskih tiskovin.
Priporočamo tudi:
Prof. I. Grafenauer, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva.
I. Od Pohlina do Prešerna K 2~—, K 2"80.
II. Doba narodnega prebujenja K vez. K 7'20.
Prof. dr. I. Šlebinger, Slovarček nemškega in slovenskega jezika, K 120, vez. K 180. Obsega nemško oblikoslovje.
Arhitekt C. Koch, Načrt Ljubljane v dveh barvah K —-30, v petih barvah K —-50.
Prof. I. Grafenauer, Zbirka slovenskih povesti:
I. I. Ogrinec, Vojni mir ali poganstvo in krst. Povest iz časa pokrščevanja Slovencev. K —-60.
Fr. S. BTnžgar, Pod svobodnim solncem.
Povest davnih dedov, dva zvezka K 6'80, vezana K 8-80.
— Naša kri. Igrokaz v širih dejanjih, K 1-40, vez. K 2-50.
Ant. Medved, Poezije II. del. K 4—, vez. Iv 5'40.
S. Sardenko, Roma. Poezije. K 2—, vez. K 3-20.
Ant. Medved, Kacijanar. Tragedija v petih dejanjih. K 1-40, vez. K 2'40.
Dr. A. Ušeničnik, Socijologija. K 8-50, vez. K 10-80.
Dr. A. Mahnič, Več luči. Iz Rimskega katolika zbral dr. A. Ušeničnik, K 3--, vez. K 4-40.
Urbanus, Knjiga o lepem vedenju. K 3-, vez. K 4-—.
2711.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
ITisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar. državni poslanec.