PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini A-bb. postale I gruppo Cena 40 lir Leto XXH. St. 34 (6321) TRST, četrtek, 10. februarja 1966 SARAGAT JE PRIČEL TRETJA POSVETOVANJA Verjetna rešitev: Morova vlada levega centra, toda brez Scelbe Izvršni odbor PSI je ponovil svoje že znano stališče in s tem potrdil možnost nadaljnjih pogajanj - Demokristjanski parlamentarci se boje volitev - Prvi dan posvetovanj predsednika republike RIM, 9. — Vse kaže, da je bil s spremenjenim demokristjanom stališčem napravljen odločilen korak za rešitev vladne krize, čeprav s tem seveda še ni rečeno, da ne bodo pogajanja še dolgotrajna, zapletena in da ni možnosti za ponovne za-Pletljaje. Socialisti so danes ugodno ocenili zaključke izvršnega odbora KD, oziroma so eno- stavno ponovili svoja že znana stališča. Na skupščinah demo-kristjanskih poslancev in senatorjev pa je bil v ospredju strah Pfed novimi volitvami, ki je tudi trmoglave desničarje »prepričal«, da so osvojili zaključke izvršnega odbora stranke. Na tej osnovi se lahko predvideva. da bodo stranke levega centra v razgovorih s predsednikom republike ponovile kandidaturo Mora, Pri čemer pa bo prišlo do raznih odtenkov. Jutri bosta izvršna odbora skupin demokristjanskih parlamentarcev sklepala o kandidatu 2a predsednika vlade in bosta po vsej verjetnosti na prvo mesto postavila ime Mora, istočasno pa bo- druge osebnosti in verjetno Rumor-ia, Tavianija in Piccionija. Gre za uveljavitev tradicije, ki so jo prvikrat prekršili med prvimi Saraga-tovlmi posvetovanji, ko so se demokristjani omejili samo na ime Mora. Prav tako bodo ponovili Mo-rovo kandidaturo socialdemokrati, socialisti in republikanci. Nekoliko bolj pa je zapleten položaj glede nadaljnjih pogajanj; saj so demokristjani s sklicevanjem na ustavna določila «odkrili» formulo, kako se iznebiti Scelbove kandidature, pri čemer pa naj ne bi izgubili prestižnih pozicij, že včeraj smo orisali svoj načrt, naj bi med pogajanji štirih strank sploh ne govorili o sestavi vlade, razen strogo načelno, in bi to vprašanje bilo v izključni pristojnosti pred- ata po stari praksi imenovala tudi .....................................................iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiininuu**. KLJUB OPTIMISTIČNIM IZJAVAM Brez konkretnih rezultatov Erhardov obisk v Parizu Erhard kandidira za predsednika demokristjanske stranke BONN, 9. — Tiskovni bilten 2ahodnonemške socialdemokratske franke piše, da je sestanek med b* Gaullom in Erhardom potekal v boljšem ozračju kakor prejšnji sestanki in je dokazal učinkovitost “Politike majhnih korakov«. Vendar pa socialdemokrati ugotavlja-10. da tudi po sestanku v Elizejski palači ni še popolnoma jasno, jaj misli de Gaulle reči, ko pravi, ba, bo zastopal «evropsko stališče« Pied svojim obiskom v Moskvi. Demokristjanski poslanec Majo-hica pa trdi, da je Zahodna Nem-ri j a sedaj gotova, da bo de Gaulle vključil nemško vprašanje v razgovore med Vzhodom in Zahodom, "fejonica pravi, da je sestanek med Oe Gaullom in Erhardom znova okrepil francosko-nemško prijateljsko pogodbo. Bonski tisk komentira z rahlim optimizmom Erhardov obisk v Parizu. «Die Welt» piše: «Ceprav spada za de Gaulla nemška združitev v dolgoročen proces zbliževanja P>ed Zahodno in Vzhodno Evropo, Je dobil Erhard od njega zagoto-vtlo, da bo zastopal nemške inte-rfse med svojim obiskom v Moskvi. če niso razpravljali o drugih Kočljivih vprašanjih, kakor je vstop Zelike Britanije v skupno tržišče, * o razvoju atlantskega zavezništva ter o jedrski sili, je to razumljivo v sedanjih okoliščinah in kaže, pravilen realizem.« „ Bo mnenju lista ((General Anzei-ger» pa je sestanek v Parizu podoben družinskemu sestanku na katerem navzoči, po bolečih preteklih Skušnjah rajši govorijo o manj važnih stvareh. . V Parizu so na današnji seji vlade temeljito razpravljali o franco-rito-nemšklh razgovorih. Po seji je •Olnister za informacije Bourges kJavil, da sta de Gaulle in Pom-wdou poudarila ((izvrstno ozračje« ?0ed razgovori, ter da se Francija >0 Zahodna Nemčija strinjata o Potrebi dolgega postopnega napredovanja. Strinjata se tudi, da je cialistično zvezo in PSI, ki se razvija na široki osnovi borbe za mir, demokracijo in socializem, kar je toliko važnejše, ker obe gibanji delujeta v sosednih državah, ki s pozitivnim razvojem svojih odnosov izpričujeta vso vitalnost in aktualnost načela aktivne miroljubne koeksistence. BEOGRAD, 9. — Italijanski veleposlanik v Beogradu Roberto Duc-ci je izročil danes v italijanskem veleposlaništvu visoka italijanska odlikovanja jugoslovanskim osebnostim, ki jih je predsednik republike Italije Saragat odlikoval za zasluge v razvoju in utrditvi prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Med odlikovanimi so med drugim: podpredsednik izvršnega sveta Jakov Blaževič, predsednik komiteja za turizem dr. Jože Brilej, zvezni tajnik za kulturo in prosveto Janez Vipotnik za informacije Gustav Vlahov in visoki zastopniki državnega tajništva za zunanje zadeve Mišo Pavičevič, g-, id jan Priča, Ljubo Drn-dič in drugi. . ' Ciljev. OV, w fJPba znova začeti napore za organiziranje političnih stikov med se- šMmi. Nemčija in Francija sta pridali načelo, da je treba znova na-®®ti vprašanje političnega sodelovanja, toda nista še določili načina Le8a sodelovanja. Predstavnik vlade je dejal, da Je novi pozitivni element francosko-nemških razgovorov s*lep o povečanju znanstvenega so-q6lovanja med obema državama. Bariški komentatorji ugotavljajo, Pa so razgovori prinesli malo konkretnih rezultatov, toda ozračje se izboljšalo. Opozicijski list «Com-5®t» pa pravi: ((Lahko si mislimo, vedno večja ameriška obveznost J vojni v Vietnamu potiska Bonn * Barizu. Strah, da bo Washington ^Poklical del ameriških čet iz riernčije, se loteva zvezne vlade.« *Paris-Jour» pa objavlja članek Genevlčve Tabouis, ki pravi med Suglm: »Sestanek v Parizu ni re-r* vprašanj med Parizom in Bon-toda Je vsaj pripomogel, da “,6 je rešil videz francosko-nemške-*a sodelovanja. To pomeni, da se fb razdrl mehanizem, na katerem J? sodelovanje temelji, in ki bo lah-5° vedno služil v boljših dneh za Evropo.« Kancler Erhard Je takoj po po rtf^ku iz Pariza sporočil, da bo kandidiral za predsednika demokrist-Jahske stranke kot Adenauerjev na-jednlk. štlrindvajset ur prej je pojavil svojo kandidaturo tudi pred-?®dnlk demokristjanske parlamen-arhe skunlne Rainer Barzel. Ital. odlikovanja jugosl. državnikov HAVANA, 9. — Vsi kubanski sindikati so včeraj odobrili Castrovo izjavo o odnosih med Kubo in Kitajsko in so obsodili »izdajstvo kitajske vlade nad kubanskim ljudstvom«. V sporočilu je med drugim rečeno: «V celoti podpiramo odgo-ki ga je dal naš ministrski vor, predsednik in vrhovni poveljnik Fi-del Castro na grobo noto kitajske vlade.« LONDON, 9. — V londonskih dobro poučenih krogih pravijo, da se Kitajska pripravlja na preizkušanje svoje tretje atomske bombe, kar se bo verjetno zgodilo v nekaj tednih. sednika vlade, ki bi se o sestavi lo-1 ka vlade Leoneja in bivšega pred- čeno pogajal s strankami. Vsi .komentarji so enotni, da taka formulacija pomeni izključitev Scelbe, še zdaleč pa ne odstranjuje drugih politično podobnih nevarnosti, saj bi v takem primeru imel predsednik vlade proste roke. sednika vlade Parrija. Popoldne od 16. ure dalje pa bo sprejel: bivše predsednike vlade Pello, Fanfanija in Scelbo, predsednike skupin poslanske zbornice in senata KPI, KD in MSI. Posvetovanja bo zaključil v petek. Socialisti so po zaključku zasedanja izvršnega odbora izdali uradno sporočilo, ki pravi, da so odobrili delo svoje delegacije pri pogajanjih za rešitev vladne krize. Z zadovoljstvom sprejemajo na znanje skupno akcijo PSI in PSDI ter podobna stališča PRI. Resolucija izraža željo za tako rešitev krize, ki bo v skladu z interesi dežele ter delavcev in ki bo omogočila dejansko obnovitev učinkovitejšega levega centra. Manjšina_ izvršnega odbora je ponovila stališče, izrečeno na prejšnjem zasedanju. V uvodnem poročilu je tajnik De Martino ugotovil, da je vsa krivda za razbitje pogajanj na KD, ker je skušala vlado preokreniti na desno, ko pa je nujno, da postane vlada odločnejša, Med krizo pa se je izkazalo, da ni drugačne možnosti kot levi center, ali predhodne volitve, kar je PSI ugotovila in sprejela na znanje. De Martino je izrecno še poudaril sodelovanje s PSDI, ki predstavlja prvi uspeh skupne politike obeh strank v procesu socialističnega združevanja. Namestnik tajnika Brodolini pa je izjavil, da demokristjansko stališče vsebuje elemente za pričetek pogajanj, istočasno pa niso odstranjene vse nevarnosti, in torej ni zagotovljen uspeh. Predstavnik levice Lombardi je dejal, da vztraja na nezaupanju o možnosti resnične učinkovitejše vlade levega centra, saj je stranka morala sedaj voditi obrambno politiko, namesto da bi razpravljali o napadu. To je posledica notranje vladne logike in predvsem stalisč do dveh odločilnih vprašanj: zunanje ter gospodarske politike. Po sestanku so novinarji vprašali predsednika skupine poslancev Ferrija, če bodo socialisti v razgovorih s predsednikom republike ponovili ime Mora kot kandidata za predsednika vlade. Ferri je odgovoril, da je to jasno, če ostanejo veljavni politični pogoji za obnovitev pogajanj med strankami levega centra. Danes sta se na ločenih sestankih sestali skupščini demokristjanskih poslancev in senatorjev, ki sta načelno odobrili včerašjnji sklep izvršnega odbora stranke. Razprava je trajala dopoldne in popoldne ter predstavlja važno novost, saj je na tak način skušalo vodstvo KD zagotoviti glasove za edino realno rešitev, ki jo predstavlja Morova vlada brez Scelbe. Obe skupščini sta odobrili sklepe vodstva, pri čemer je značilno, da so tudi desničarski demokristjanski parlamentarci mnogo govorili o neumestnosti novih volitev. Predsednik republike Saragat je popoldne ob 16. uri pričel na Kvi-rinalu tretja posvetovanja za rešitev vladne krize. Najprej je sprejel bivšega predsednika republike Gronchija, nato pa je obiskal na domu bivšega predsednika republike Segnija. Zatem je na Kvirinalu sprejel predsednika senata Merza-goro, končno pa predsednika poslanske zbornice Bucciarelli Ducci-ja. Predsednik poslapske zbornice je po končanem pogovoru želel prisotnim novinarjem: ((Upajmo, da se bo vaše delo kmalu končalo.« Jutri bo Saragat nadaljeval posvetovanja in bo od 9. ure dalje sprejel: prvega predsednika ustavodajne skupščine sen. Terracinija, predsednika poslanske skupine PD IUM Covellija, bivšega predsednika senata Rulnija, bivšega predsedni- Po podatkih »Banca dTtalia« je italijanska plačilna bilanca dosegla lani aktivni saldo 1.594 milijonov dolarjev ali 996.4 milijarde lir, medtem ko je znašal aktivni saldo 1964. leta 773 milijonov dolarjev ali 483 milijard lir. Skupni sindikalni odbor zdravnikov bolnišnic je potrdil vsedržavno stavko za nedoločen čas proti tistim zavarovalnim ustanovam, ki ne plačujejo svojih obveznosti. Zdravniki bodo 10. februarja prenehali zdraviti zavarovance bolniške blagajne za kmetovalce z izjemo izrednih primerov, ali ko bo zavarovanec položil kavcijo za plačilo zdravljenja. Kardelj o svojih razgovorih z Naserjem BEOGRAD, 9. — Danes se je vrnila iz Kaira delegacija zvezne skupščine Jugoslavije pod vodstvom predsednika Edvarda Kardelja. Delegacija je med sedemdnevnim bivanjem v ZAR kot gost njenega parlamenta obiskala poleg Kaira, Luksora, Asuana še Aleksandrijo in nekatere druge kraje. «Ta obisk,« je poudaril Edvard Kardelj, ob prihodu v Beograd, «je bil zelo zanimiv in koristen in pomeni še en prispevek k razvoju nadaljnjega prijateljskega sodelovanja tako med na j višjimi predstavniškimi telesi Jugoslavije in ZAR, kakor tudi med narodi obeh držav.«. Med obiskom so se po besedah Kardelja, pogovarjali o zelo koristnih in zanimivih, medsebojnih izkušnjah, o aktualnih vprašanjih in o notranjem razvoju obeh držav, kakor tudi o delu obeh parlamentov. Obisk delegacije zvezne skupščine je nudil priložnost tudi za razgovor o aktualnih mednarodnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Posebno vsestranski so bili pogovori, po besedah Kardelja, s predsednikom republike Naserjem, ki je predsednika jugoslovanskega parlamenta sprejel dvakrat, ob prihodu in pred odhodom delegacije v domovino. «Ti razgovori,« je poudaril Kardelj, «so ponovno potrdili, da je med obema državama res velika bližina v pogledih na sodobna mednarodna vprašanja in na pota za njihovo rešitev, in da je vsak nov stik in izmenjava misli med zastopniki naših narodov zelo koristna in nov prispevek k medsebojnemu razumevanju in sodelovanju. B. B. PISMA SEVERNOVIETNAMSKEGA PREDSEDNIKA Osvobodilna fronta odobrava Hošiminhovo stališče Radakrišnan je že odgovoril na Hošiminhovo pismo - Naser poudarja, da je rešitev mogoča edinole s konferenco vseh prizadetih NOVI DELHI, 9. — Indijski uradni predstavnik je danes izjavil, da Hošiminhovo pismo, ki so ga dobili v Novem Delhiju in o katerem je bilo včeraj govora, nosi datum 24. januarja, ko je Hošiminh poslal pisma tudi drugim državnim poglavarjem. Dodal je, da je pismo naslovljeno predsedniku republike Radakrišnanu, ki je že odgovoril severnovietnamskemu predsedniku. Radakrišnan je odgovoril, da In- dija iskreno želi, da bi mogli najti podlago za sporazumno rešitev. Zagotovil je, da bo Indija kot predsednica mednarodne nadzorstvene komisije za Vietnam vestno izpolnila svoje obveznosti, ki jih ima na podlagi ženevskih sporazumov. Indijski predstavnik je dalje dejal, da izraža Hošiminh v svojem pismu tudi upanje, da bo Indija kot predsednica nadzorstvene komisije izpolnila svoje dolžnosti na podlagi ženevskih sporazumov. Danes je severnovietnamski poslanik v Kairu izročil egiptovskemu zunanjemu ministru Riadu Hošiminhovo pismo za Naserja. Baje je pismo podobne vsebine kakor pisma drugim državnim poglavarjem. Kakor poročajo iz Kaira, je predsednik Naser sprejel danes skupino japonskih časnikarjev, katerim je izjavil, da čas ni zrel za posredovanje v Vietnamu in da je najboljša možnost za rešitev v naveza-nju stikov, zato da se nasprotniki zberejo pri konferenčni mizi. Dodal je, da ni moč pričakovati, da bodo Vietnamci sprejeli pogajanja, dokler bodo ZDA bombardirale Severni Vietnam. Nezaupanje med Washingtonom na eni strani ter Hanojem in Pekingom na drugi strani je glavna ovira za rešitev. Nato je Naser izjavil, da se pri reševanju ne sme potisniti osvobodilna fronta ob stran. liiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiii PO KONFERENCI NA HAVAJSKIH OTOKIH Humphrey in njegovi spremljevalci začeli potovanje po azijskih državah «Pravda» piše, da so se v Honolulu sporazumeli o stopnje-vunju vojne ■ Nuduljujejo se spopudi v Južnem Vietnumu HONOLULU, 9. — Ameriški podpredsednik Humphrey je prispel danes v Honolulu, od koder bo odpotoval skupno z južnovietnamskimi voditelji v Sajgon. Humphrey se je pred prihodom v Honolulu sestal v Los Angelesu s predsednikom srss« js *»*. *«• jevnem času. Po dveumem razgovoru s Humphreyjem je Johnson odpotoval z letalom v Wa-shington, kamor je prispel danes ob 5.30 po krajevnem času. Na letališču v Los Angelesu je Johnson izjavil, da je prepričan v končno zmago v Vietnamu, čeprav bo vojna dolga in težavna. Dodal je, da se ameriška in juž-novietnamska vlada zavedata, «da je treba vojno dobiti na dveh frontah«. Prva je vojaška fronta, druga pa je borba «proti socialni krivičnosti, gladu, boleznim, nevednosti in politični brezbrižnosti«. Zatem je Johnson izjavil, da bo Humphrey šel v Sajgon, da se prepriča, da bodo ameriški predstavniki v Vietnamu takoj začeli izvajati načrte, o katerih so se sporazumeli v Honolulu. Humph-rey bo obiskal še številne azijske prestolnice, da jim obrazloži vsebino sklepov v Honolulu. S Humphreyem potujejo tudi tajnik za kmetijstvo Freeman, potujoči poslanik Harriman, Johnsonov osebni pomočnik za vprašanja javne državne varnosti Bun-dy in Johnsonov posebni pomočnik Jack Valenti. Med pogovorom Johnsona in Humphreya na letališču je več sto ljudi demonstriralo proti vojrti v Vietnamu. Bela hiša je danes javila, da bo podpredsednik Humphrey odšel iz Sajgona v Bangkok, nato pa v Av-sf sajgona „ otralijo. Zdi se, da bo Humphrey obiskal tudi Indijo, Malezijo in Novo Zelandijo. Njegovo potovanje bo trajalo deset ali dvanajst dni. Predstavnik Bele hiše je dalje sporočil, da bo Johnson sprejel tudi ameriškega delegata v OZN Gold- Ruska, s katerim bo govoril, o diplomatski akciji v zvezi z Vietnamom. Predstavnik ni hotel povedati, ali bodo ZDA zahtevale razpravo o Vietnamu v varnostnem svetu. Moskovska »Pravda« piše v svojem komentarju o konferenci v Honolulu, da »zaradi izjav in obveznosti, ki sta jih sprejeli obe strani, ni moč resno jemati zagotovila v uradnem sporočilu glede namena o nadaljevanju mirovne ofenzive«. «V Honolulu, dodaja list, je prišlo do sporazuma med ZDA in njihovimi lutkami iz Sajgona o novem stopnjevanju umazane vojne proti vietnamskemu ljudstvu«. • Pravda« poudarja, da ie edini način za rešitev spoštovanje ženevskih sporazumov in dodaja, da je namen Humphreyevega potovanja v razne azijske prestolnice doseči bolj aktivno udeležbo raznih držav v vojni v Vietnamu ob strani ZDA. Tudi glasilo vlade »Izvestija« pišejo, da sklep, ki so ga sprejeli v Honolulu o socialnih in gospodarskih reformah v Južnem Vietnamu, predstavlja samo poskus, da bi na kak način opravičili novo razširitev vojne. »Dejansko, nadaljuje list, so konferenco v Honolulu organizirali, da zakrijejo že določeno razširitev vojaških u-krepov; ideja o socialnih in gospodarskih reformah pa je brezplodna ideja zaradi porazov Američanov in je podobna sliki človeka, ki se utaplja in ki se obupno oprijema bilke.« V Sajgonu so sporočili, da je skupina 200 sajgonskih vojakov, ki so jo poslali na pomoč neki posadki 70 kilometrov severnoza-hodno od Sajgona, padla v zase do, ki so jo nastavile osvobodilne Koliševski Nenniju .. Beograd, 9. — Predsednik zvestega odbora SZDL Jugoslavije La-"ar Koliševski je v imenu zveznega odbora brzojavno čestital ob 75. f?Jstnem dnevu predsedniku Italijanske socialistične stranke Pletru r.enniju. Koliševski izreka priznanj6 Nennijevl brezkompromisni bor- Proti fašizmu in poudarja njegov “tebnl prispevek k ugodnemu raz-J?Ju odnosov med Jugoslavijo in UUUU3UV II1CU UUftuoiov.ju ualljo, uspehe sodelovanja med So- Po moskovski «Pravdi» smo povzeli ti dve sliki. Prva kaže del Lunine površine, kjer je rahlo pristala sovjetska sonda «Luna 9». Druga pa kaže kovinasti znački s sovjetskim grbom, ki ju je sonda ponesla s seboj na Luno. prizadete strani, naj začnejo pogajanja v okviru ženevskih sporazu. mov. 2. Obisk kanclerja Erharda v Parizu: «Do obiska kanclerja Erharda, ki ga označuje uradni tisk kot poslovni obisk brez obnovitve pogajanj o Evropi, je prišlo po dnevu, ko so v Luksemburgu družabniki Francije odklonili sodelovanje pri. razbitju skupnega tržišča. Čeprav se vlada ne more ponašati z diplomatskim uspehom, čestitajo demokrati in socialisti zaradi koristi, ki jo je s tem dobila stvar Evrope.« Kar se tiče gospodarskih in socialnih vprašanj, pravi sporočilo, da demokrati in socialisti »obsojajo dosedanjo finančno politiko in nesposobnost vlade, ,da bi obvladala predvidene dogodke«. Nov dokaz take nesposobnosti, pravi sporočilo, je pomanjkanje prilagoditve francoskih ladjedelnic sedanjim razmeram. O V JU AAUOVMVAAV, V sile, in je utrpela hude izgube Med partizani je bilo 12 mrtvih. V pokrajini Tien Giang, približno 200 kilometrov jugozahodno od Sajgona so se skupine sajgonskih vojakov spopadle z osvobodilnimi silami. Na obeh straneh so bile manjše izgube Zaradi slabega vremena je dejavnost ameriškega letalstva nad Severnim Vietnamom manjša. Danes so ameriški bombniki »B-52« bombardirali nekatere kraje v Južnem Vietnamu. Na kopnem pa se opaža veliko zbiranje čet v raznih krajih, ne da bi prišlo do večjih spopadov z osvobodilnimi silami. V sredo so ameriška letala bombardirala na neki reki 60 kilometrov južno od Sajgona dva civilna čolna, polna potnikov, pri čemer je bilo ubitih 46 oseb, dru gih 15 pa ranjenih. Zatrjuje se, da je rečna plovba tu prepoveda na od 18. ure do 7 zjutraj in ds sta čolna plula ponoči. Turški predsednik hudo bolan WASHINGTON, 9. — Predsednik turške republike Cemal Gursel, ki je v vojaški bolnišnici «Walter Reed« v Washingtonu, kjer se zdravi zaradi delne paralize in sladkorne bolezni, je dobil nov napad, ta ko da se je paraliza razširila. Njegovo stanje je nevarno in zdravniki se ne izrekajo o njem. Predsednik Gursel, ki ima 70 let, je prišel v bolnišnico v Washington v sredo. Iz Turčije so ga pripeljali z letalom, ki ga je dal na razpolago predsednik Johnson. Sinoči so v bolnišnici sporočili, da so začeli novo zdravljenje. Prvotno se je pokazalo začetno izboljšanje, toda včeraj zjutraj je Gursela zadel nov napad, ki je povzročil razširjenje paralize. Čeprav je stanje zelo nevarno, je pritisk krvi normalen in bolnik mirno počiva. Avstrija in EGS Sklepi vodstva demokratične zveze v Franciji PARIZ, 9. — Danes se je sestalo vodstvo demokratične in socialistične zveze, ki so jo ustanovile stranke levega centra in socialistov za podporo kandidature Mitterranda pri predsedniških volitvah. Po sestanku so objavili sporočilo, ki poudarja: 1. Vietnam: zveza je izrazila zaskrbljenost in izjavila, da podpira DUNAJ, 9. — Avstrijski minister za trgovino Bock, ki se je vrnil na Dunaj iz Bruslja in Luksemburga, kjer se je pogajal, je na tiskovni konferenci izjavil, da bo morda sporazum med Avstrijo in evropsko skupnostjo sklenjen še letos, odobren leta 1S67, izvajati pa ga bodo začeli leta 1968. Izjavil je, da so med dosedanjimi pogajanji govorili o ukinitvi carine, o kmetijski politiki, o uskladitvi gospodarske politike, avstrijske trgovine z Vzhodom in o pridržkih v zvezi z avstrijsko nevtralnostjo. Izvršna komisija evropske skupnosti je s tem izčrpala svojo nalogo in sedaj mora poročati svetu ministrov skupnega tržišča, da dobi novo širše pooblastilo za nadaljevanje pogajanj Centralni komite južnovietnam-ske narodnoosvobodilne fronte pa je objavil izjavo, v kateri poudarja, da je osvobodilna fronta, ki je organizirala in vodi odpor v Južnem Vietnamu, edina zakonita predstavnica južnovietnamskega ljudstva ter tolmač njegovih teženj in koristi. Vsak sklep, ki bi ga mogli sprejeti za ureditev vietnamskega vprašanja, ne da bi se temu pridružil odločilni glas osvobodilne fronte, bo neveljaven. Centralni komite v celoti odobrava «jasno in pravilno stališče, ki ga je obrazložil predsednik Hošiminh v svojem pismu drugim državnim poglavarjem.« Na koncu poudarja centralni komite, da »vse dotlej, dokler bodo ZDA odklanjale umik svojih čet in orožja iz Vietnama, ukinitev svojih vojaških oporišč in brezpogojno prenehanje bombardiranja ter priznanje narodnoosvobodilne fronte, bo 14 milijonov južnih Vietnamcev odločno nadaljevalo borbo, da zmagajo njegove težnje, tudi če bo ta borba morala trajati še deset let, dvajset let ali več. To je nespremenljivo stališče južnovietnamskega ljudstva«. Papež poziva na pomoč proti gladu RIM, 9. — Papež Pavel VI. je govoril danes skupini italijanskih in drugih vernikov, ki jih je sprejel v Vatikanu. Govoril je o vojni, predvsem o vojni v Vietnamu, ter o gladu, ki ga trpijo še milijoni ljudi Zemlje. Ponovil je, da ga vojna v Vietnamu stalno skrbi, in prav tako tudi glad, ki ga trpijo milijoni ljudi na svetu. Omenil je Indijo in dejal, da tu ponekod ljudje dobesedno umirajo od gladu. O-blasti se trudijo, da bi pomagale, toda potreba je tako velika, da bi mogli biti ti napori bolj učinkoviti. Zato so se obrnili na svet, da dobijo izredno pomoč. Papež je omenil svoj skromni prispevek in dodal, da je podoben prispevek poslal tudi Pakistanu, kjer vlada tudi glad in pomanjkanje. Omenil je zatem, da so ZDA poslale nad milijon ton žita in da bo pomoč poslala Kanada skupno z drugimi državami. Prav tako pošiljajo pomoč razne organizacije. Toda potreba je velika v Indiji in drugod. Pri tem je papež poudaril, da je dolžnost vseh pomagati in nihče ne more reči: «Nisem vedel ali nisem mogel, nisem smel.« Omenil je nato, da sedaj prihaja pust in da se v tem času potrosi za zabavo mnogo denarja, medtem ko bi moglo to razsipanje sredstev rešiti gladu in smrti številna človeška bitja. Stewart obišče Romunijo LONDON, 9. — Britanski zunanji minister Stewart bo odšel jeseni na uraden obisk v Romunijo. To so sporočili danes ob zaključku enotedenskega obiska podpredsednika romunske vlade v Londonu. Romunski državnik Birladeanu se je v Londonu posvetoval s predsednikom vlade Wilsonom, z ministrom za gospodarske zadeve, z ministrom za trgovino in s finančnim ministrom. Uradno sporočilo pravi, da so se sporazumeli o nadaljnji okrepitvi angleško-romunskih trgovinskih odnosov ter da bodo realistično rešili finančna vprašanja, ki so ostala nerešena. Kar se tiče mednarodne politike, se ugotavlja razlika stališč, pri tem pa se poudarja potreba reševanja sporov na miren način. Poudarja se zlasti vloga Združenih narodov in potreba nadaljnjega napredovanja glede razorožitve. Poslanik Smirnovski prispel v London LONDON, 9. — Danes je prišel v London novi sovjetski poslanik Mihail Smirnovski. Ob prihodu je izjavil, da bo njegova prva naloga pripraviti bližnji obisk Wilso-na v Moskvi. Dodal je, da namerava Sovjetska zveza storiti vse mogoče, da bo ta obisk ploden. V zvezi z »Lunikom 9» je Smirnovski izjavil, da je sporočilo o uspehu izzvalo veliko navdušenje in velik ponos v Sovjetski zvezi, ter je dodal: »Sedaj pričakujemo nove uspehe. Čutimo, da bomo imeli v prihodnje nove uspehe v vesolju.« Poslanik je izjavil, da Sovjetska zveza ni prav nič razdražena. ker so v JodrelL Banku prestregli slike, ki jih je oddajal »Lunik 9». Novi poslanik je prišel v London v spremstvu svoje žene in devetletnega sina. Star je 44 let in je bil nekaj časa v sovjetskem poslaništvu v Washingtonu. Do se- j daj je bil sovjetski poslanik v Londonu Aleksander Soldatov, ki bo prevzel mesto pomočnika zu- ! nanjega ministra. ZAR-Madžarska KAIRO, 9 — Predsednik madžarske vlade Kaiai je zaključil svoj obisk v Kairu. V skupnem uradnem poročilu pozivata Madžarska in ZAR ZDA, naj takoj ustavijo bombardiranje Severnega Vietnama brez pogojev in naj izvajajo ženevski sporazum iz leta 1954. Poročilo pravi, da sta predsednika madžarske in egiptovske vlade pregledala mednarodni položaj in položaj v jugovzhodni Aziji ter razpravljala o nevarnosti, ki izhaja iz stopnjevanja vojne v Vietnamu. Kalaj je odpotoval nato na uraden obisk v Adis Abebo, kjer bo ostal štiri dni. Namen njegovega obiska je med drugim še bolj okrepiti trgovinske in kulturne odnose med obema državama. ŽENEVA, 9- — ob navzočnosti tristo predstavnikov dvesto protestantskih, pravoslavnih, anglikanskih in starokatoliških cerkva se je začelo v Ženevi zasedanje centralnega komiteja svetovnega sveta cerkva, ki bo trajalo do 17. februarja. Med drugim bodo razpravljali o poro- čilu opazovalcev na vatikanskem vse poskuse pogajanj za rešitev te- koncilu, izvolili bodo novega glav- ga problema. Čeprav ne pripisuje izključno eni ali drugi strani odgovornosti za spopad, obsoja obno. vitev ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama in poziva vse nega tajnika ter bodo sprejeli nekatere resolucije, ki se tičejo cerkvenih problemov na svetu in vloge cerkva pri iskanju rešitve v Vietnamu. Po vsej verjetnosti je prišlo do načelnega razčiščenja med strankami levega centra in s tem tudi do omogočitve sestave nove vlade. Skoro soglasna predvidevanja govore o obnovitvi Morove vlade levega centra, v kateri ne bi sodeloval Scelba ali drugi predstavnik desničarske demokristjanske struje «ljudskcga centrizma«. Dosedanja pogajanja so namreč jasno pokazala, da levi center ni ((objektivna nujnost« za PSI in PSDI, zlasti če nastopata združeno, temveč neizogibni izhod prav za KD, na katero je padla vsa teža odgovornosti za krizo, zavlačevanje in težave pri pogajanjih in ki bi prva tudi občutila volilne posledice. S tem delnim uspehom «laičnih strank« pa seveda še zdaleč niso odstranjene vse nevarnosti, da bi skušala de-mokristjanska desnica na drugačen način ponovno premakniti os vlade proti desnici, oziroma še zdaleč ni rečeno, da bo prenovljena Morova vlada levega centra v resnici bolj učinkovita in se bo lotila reševanja bistvenih socialnih in gospodarskih vprašani. V Vietnamu se nadaljujejo spopadi in vojna traja dalje, le včeraj je bila dejavnost ameriškega letalstva zaradi slabega vremena nad Severnim Vietnamom nekoliko manjša. Vodstvo južnovietnamske osvobodilne fronte pa je objavilo izjavo, v kateri poudarja, da je osvobodilna fronta, ki je organizirala in vodi odpor, edina zakonita predstavnica južnovietnamskega ljudstva in da bo neveljaven vsak sklep, ki bi ga sprejeli brez sodelovanja in njenega odločilnega glasu, ter odobrava stališče Hošimin-ha v znanem pismu državnim poglavarjem. Prav tako pismo je Hošiminh po. slal tudi državnemu poglavarju Indije, ki je vzbudilo toliko pozornosti. Radakrišnan je v svojem od- govoru zagotovil, da bo Indija kot predsednica mednarodne nadzorstvene komisije vestno izpolnila svoje obveznosti. Včeraj je tako Hošiminhovo pismo prejel tudi Na. ser, ki pa še vedno meni, da je osredovanje nemogoče, dokler tra- po! ja bombardiranje. Johnson je po sestanku v Honolulu včeraj izrazil prepričanje v «končno zmago« v Vietnamu, »čeprav bo vojna dolga in težavna«. Njegov namestnik Humphrey bo danes prispel v Sajgon, kjer bo poskrbel za izvajanje sklepov sprejetih v Honoluluju. Moskovski tisk označuje te sklepe kot sporazum med ZDA in njihovimi lutkami iz Sajgona »o novem stopnjevanju umazane vojne«, za socialne in gospodarske reforme v Južnem Vietnamu pa sovjetski tisk poudarja, da predstavljajo samo poskus, da bi na kak način opravičili novo razširitev vojne. Poleg papeža, ki je tudi včeraj izjavil, da ga vojna v Vietnamu skrbi, so o njej razpravljali v Ženevi na zasedanju centralnega komiteja svetovnega sveta cerkva, ki bo trajal en teden. De Gaullovi razgovori z Erhardom se še vedno komentirajo in bonski tisk poudarja zlasti prepričanje, da «čeprav spada za de Gaulla nemška razorožitev v dolgoročni proces zbliževanja med zahodno in vzhodno Evropo, je do-1 bil Erhard od njega zagotovilo, da : bo zastopal nemške interese med1 svojim obiskom v Moskvi«. V Pa-' rižu trdijo po seji vlade, da sta1 med razgovori oba državnika pri-1 znala «načelo političnega sodelova-' nja, toda niso še določili njegove-1 ga načina.« Nekateri pariški ko-' mentatorji pa pišejo o strahu Bon-' na, da bo Washington zaradi viet-' nainske vojne odpoklical del ame-' riških čet iz Nemčije. Župančičevo spoštovanj e do Prešerna Pod naslovom Iz dnevnika — i 5.11.1966 je ljubljansko Delo na | Prešernov dan objavilo sledeče razmišljanje Josipa Vidmarja. Med dejstvi In pomislimi, ki se mi te dm pred našim kulturnim praznikom najpogosteje vpletejo v ugibanje o Prešernu in o njegovi pesmi, so posebno trdovratni spomini na našo nekdanjo literarno druščino, v kateri sem imel priložnost od blizu spoznati čustvo in odnos Otona Župančiča do velikega pesnika. In če je bil kdo na Slovenskem poklican govoriti in soditi o Prešernu ter njegovem u-metniškem delu, je bil to gotovo pesnik «Dume» in «Zimzelena pod snegom». In če je čigarkoli sodba o Prešernu za nas zanimiva, je to gotovo njegova. Znano je seveda, da je Župančič nekajkrat govoril in pisal o Prešernu. Kdor se ukvarja z našo literaturo, je njegove govore in spise nedvomno tudi bral in si Župančičevo sodbo osvojil. Vsi jo poznamo kot neomejeno občudovanje in kot ljubezen. Spomini, ki me ob tem času obhajajo, ne vsebujejo Župančičevih neznanih in novih pogledov na njegovega genialnega predhodnika. Ne, morda so le žive ilustracije njegovega odnosa do tega edinstvenega slovenskega besednega ustvarjalca, do katerega je gojil tako izredna čustva. Tudi kot taki se mi zde ti spomini vredni, da jih zapišem, saj so v zadnjem bistvu vendarle svojevrstna srečanja dveh največjih poetov. Župančičev spoštljiv odnos do Prešerna mi je bil že davno dobro znan, ko nas je nekoč presenetil z njim na način, ki je zelo značilen za njegovo domiselno in šegavo naravo. Bilo je v Mariboru v dneh, ko smo slovenski književniki prišli tja gostovat z recitacijami iz Prešerna. Mislim, da je bilo to ob stopetindvajsetletnici Prešernovega rojstva, nemara v letu 1925. Nastopali smo Župančič, Finžgar, France Albrecht, zdi se mi, da tudi Vida Jerajeva, in jaz. Ne pomnim več, ali je nastopal ob tej priložnosti še kateri od književnikov. Spominjam pa se, da nas je tistega dne sprejel general Maister, ki je bil od nekdaj v prijateljstvu z Župančičem. Sprejel nas je v svoji znameniti knjižnici. Predstavljal nas mu je Župančič. Maister nas je motril s pravo generalsko prodimostjo, ko nam Je podajal roko. Naposled pa se je obrnil k Župančiču, mu pokazal majhno polico v višini oči in mu dejal: «Vidiš, Oton, tukaj imam pa vse svoje ljubljence Prešerna, Gregorčiča, Jenka, Murna, Ketteja in seveda Župančiča.« — «Lepo,;> Je odgovoril Župančič, «toda če imaš Prešerna tukaj, deni mene semle dol,» in Je z neko odločnostjo pokazal na spodnjo polico. Zasmejali smo se, tudi Maister je strigel z brki in brundal svoj «No, no, no». Župančič pa se je nasmehnil, ni pa se smejal. In nenadoma smo se zavedali, da je šala resna in brez konvencionalne skromnosti. čeprav Je bila seveda objektivno nesprejemljiva. Glede Prešerna Je bil tudi sicer nenavadno občutljiv, ne da bi bilo v njegovi občutljivosti mogoče dopustiti le senčico ljubosumnosti ali pomisli o rivalstvu ali samo slutnjo o čem podobnem. Nekega večera, bilo je precej kasneje, sva sedela ponoči sama v kavarni Union. Menila sva se o tem in onem, ko je pristopil k mizi soliden gospod srednjih let, ki ga nisem poznal, nemara kak intelektualec. Prosil Je za dovoljenje, katerega je dobil, in prisedel. Načel je pogovor o ritmu v poeziji in je kmalu prišel na dan s tezo, da je Župančičev stih ritmično čistejši in popolnejši od Prešerna. Ker sem opazil, da se na Župančičevem čelu zbirajo oblaki, ki so redno spremljali take diskusije, sem prišleca opozoril, da Je Župančič spisal esej o ritmu in metru, v katerem lahko najde vse potrebno o tem vprašanju, glede katerega se Je z neznancem strinjal že prene-kateri naš literarni ozkosrčnež. Toda mož ni popustil. Trdil Je, da esej pozna, da pa se ne strinja z njim in da vsekakor vztraja pri svoji sodbi glede Župančičevega In Prešernovega stiha. Tedaj ga je Zupančič, resno namršen, prosil, naj ne govori več o stvari. In ko je videl, da najin gost ne misli odjenjati, mu je dejal zelo odločno: »Poslušajte, gospod, vi o tej stvari ne razumete nič, ker pa ne mislite končati, Je najbolje, če sedete k Ustile mizi,« mu Je pokazal s prstom, »ali pa se tja preseliva midva « Odselil se Je seveda gost, ki je nemalo začuden zapustil tudi kavarno. Kdor ga Je hotel povzdigovati nad Prešerna, je pri Župančiču naletel na neizprosnega nasprotnika, ki mu ni dovolil nobenega dokazovanja. Povedal ml je, na primer, in mislim, da ne samo meni, da Je obsežno Tesnierovo knjigo «Oton Zupančič« prebral do uvodnega odstavka, kjer ga francoski znanstvenik postavila nad Prešerna. Pri tem mestu je knjigo zaprl ln je ni vzel več v roke. — Presenetilo me Je, ko sem iz njegovega govorjneja opazil, da Je mojo knjigo o1 sebi prebral ali vsaj bral. Toda zaradi konca, kjer ga primerjam s Prešernom, dasi ne v Tesnie-rovem »mislu. mi Je nekoč rekel dovolj razdraženo: «Pa kaj me primerjate s Prešernom. Kdo naj iz-drži tako primerjavo!)) In nato zmaga hudomušnosti nad nejevoljo: »Primerjajte me z Lipetom Haderlapom, pa boste videli, da gem vendarle tudi jaz pesnik.« Na omenjenem recltacijskem ve- čeru, ki je imel svojo premiero v Ljubljani, je Župančič bral »Sonete nesreče«. Deklamacija je bila preprosta in naravna, toda polna neke čustvene melodije in polna prepričevalnosti. Mislim, da je bila to najlepša recitacija Prešerna, ki sem jo kdaj slišal in ki bi ji nemara mogel postavlU ob stran samo še «Neiztrohnjeno srce« v podajanju Marije Vere po drugi svetovni vojni. Kakšna škoda, da gredo pri nas take umetniške storitve v pozabo in v nič! Spominjam se, da je Župančič kasneje, toda mislim, da še pred drugo vojno, «Sonete nesreče« recitiral tudi v radiu. In slišal sem, da so ga takrat posneli in posnetek shranili. Ali še eksistira? In če, ali ne bi bilo primemo presneti pesnikovo deklamacijo, jo razmnožiti in jo oddajati vsako leto vsaj za Prešernov praznik? — V zvezi s tem nastopom v radiu se živo spominjam, kako nesrečen je bil Župančič, ker se pri zadnjem sonetu tega cikla v recitaciji ni mogel prav odločiti za dosledno izreko nenavadnih Prešernovih rim v zaključnih tercinah: sklepi, oklepi in tepi. Toda ali je bilo to res pred drugo svetovno vojno? V tistem času sva nekajkrat govorila o «Sonetih nesreče«, ki so bili zanj, kakor za nas vse, eden izmed viškov Prešernove poezije. Takrat me je ob priliki neke priložnosti opozoril na to, da vidi v celem ciklu eno samo ne povsem zadovoljivo besedo. Govoril mi je to z nekim notranjim obotavljanjem. Recitiral mi je zadnje stihe drugega soneta, kjer pravi Prešeren «...zija nasproti življenja gnus, nadlog in stisk nemalo...« Beseda nemalo se mu je zdela nekoliko slabotna, kakor da nekako ni kos veličini čustva, s katerim so napolnjene druge besede. Kakor rečeno, govoril mi je to z nekim obotavljanjem in z rahlim obžalovanjem. Slišal sem Zupančiča recitirati tudi Prešernovo «šmarno goro«, in to v jokavo patetičnem tonu podeželskega pridigarja. To je bila silovita izpozaba naivne in pobožne vzgojnosti; glas mu je trepetal od svete ihte in samo iskre v očeh so izdajale humor, ki nam je kreiral ta edinstveni prizor. To je bilo v družbi. Na mariborskem odru sva takrat .Albrecht in jaz, ki sva še tičala v polemiki o «Veronlki Deseniški«, složno recitirala «Novo pisarijo«. Sam pa sem deklamiral «Gloso», pri kateri se mi je v zadnji kitici primerila nesreča, da se mi je stih: «srebrnina — rosa trave«, sprevrgel v «srebrnina — trava rose«, še zdaj se spominjam nekega moškega v parterju, ki ga je ta lapsus kratko malo privzdignil na sedežu, kar me je navdalo z nemajnno zmedo in zadrego. Vendar sem pesem končal. Ko pa sem stopil za kulise, me je v poltemi pričakal Župančič s hudomušnimi hudički v očeh in mi dejal poučno: «Ne trava rose, temveč trava rase « Zatisnil sem si usta ln stekel sem na hodnik. Od leta 1934 do izbruha druge vojne sem bil dramaturg v Narod nem gledališču, ki mu Je bil uprav nik Župančič. Vsa ta leta sem sko raj vsak dopoldan presedel v nje govi pisarni vsaj eno ali dve uri Govorila sva o vsem mogočem. Se veda tudi veliko o Prešernu. Tako je bilo tudi še v prvem letu druge svetovne vojne, v času prvega razmaha Osvobodilne fronte. Večkrat mi je govoril v zvezi s temi dogodki o Prešernu in njegovi prisotnosti v snovanju Osvobodilne fronte, o njenih geslih, prevzetih od Prešerna, kar ga je navdajalo s posebnim zadoščenjem. V tistem času mi je tudi nekoč govoril besede, ki jih navaja sam v svojem članku «Prešeren in današnji dan«: «Prešeren je z nami tudi v teh časih. Kaj vse je videl ta mož« in mi prebral štirivrstičnici iz soneta: «Zgodi se včasih, da mo-hameda ni...» Preden sem se moral umakniti v ilegalo in s tem dokončno iz Zupančičeve bližine, sva imela še en pogovor o Prešernu. Govoril ml Je, da je pri tem pesniku skoraj vse popolno, čisto zagotovo pa da ve, da je »Sonetni venec«, ta tako komplicirana pesnitev, brez najmanjšega madeža. Prikimal sem mu verjetno nekoliko rezervirano, kar je takoj opazil in me malce burno vprašal: «Ali morda ni res? Ali poznate v njem slabo ali vsaj ne popolnoma dognano mesto?« Namesto odgovora sem mu v miniaturni izdaji, ki sem jo imel pri sebi, pokazal dvanajsti stih štirinajstega soneta in ga prosil, naj mi ga prebere. Zamislil se je nad njim in bral: «Naj pesmi milost tvoja vsaj obsije...« Seveda je naglasil besedo pesmi, saj sta naslednja dva verza s svojim odvisnim stavkom oprta nanjo. Rekel sem mu, da sem sicer ta naglas pričakoval, toda zdi da se mi, da Je bila prošnja tega stiha že izrečena, in to s poudarkom izrečena na koncu dvanajstega in v trinajstem sonetu. Tukaj pa da bi bilo pričakovati neko stopnjevanje ali morda nekak nov poziv, predlog ali novo dokončnejšo prošnjo. Župančič je mračno preizkušal drugačne poudarke v stihu, toda nobeden ni bil bolj zadovoljiv. Ne poudarek na 'milost' ne na «’obslje'. Nenadoma pa se Je globoko prizadet zgrabil za glavo in bruhnil: »Zakaj ste ml to povedali!« Bilo mi je resnično težko ln obžaloval sem ta pogovor. Toda čez kaka dva dneva me je spet poklical k sebi in mi nekako pomirjeno in pomirljivo dejal: «če bi bil jaz Prešeren, bi ta stih napisal takole.« In mi je prebral izpopolnjen Umrl je veliki sovjetski projektant MOSKVA, 9. — Po kratki bolezni, tako pišejo »Izvestja«, je umrl inženir Georgi A. Russo, bivši ravnatelj in glavni inženir »Hidropro-jekta«, sovjetske ustanove, ki je vodila izgradnjo največjih sovjetskih hidroelektričnih naprav. Kariero je pričel leta 1929, ko je sodeloval pri prvem velikem sovjetskem hidro-električnem kompleksu na reki Dnjepr. Pozneje je sodeloval pri gradnji prekopov Moskva-Volga in Volga-Don, ki omogočata zvezo Baltika s Cmim morjem. knjiije ^ tjlprJnIS&čt* l gluhbu ^ bliltn'iblvf Z letalom zdravilo s Švedskega Pred dnevi so na Voglu odprli nov hotel, ki stoji na Rjavi skali tik ob zgornji postaji žičnice. Na istem mestu je pred vojno stal Skalaški dom. Iz hotela je na vse strani prelep razgled, okrog njega pa so idealni smučarski tereni, ki so deloma opremljeni z vlečnicami BOLOGNA, 9. — Neko zdravilo, potrebno za rešitev življenja neke 10-letne deklice v bolonjski bolnišnici, so z letalom prinesli s švedskega. Na letališču Linate pri Milanu je poveljnik letala izročil zdravilo patrulji cestne policije, ki je takoj odpeljala proti Bologni. V Parmi je patrulja cestne policije iz Bologne sprejela zavoj z zdravilom; zdravilo je bilo v ledu pri temperaturi —20 stopinj. Patrulja je v bolnišnici v Bologni izročila zdravilo dr. Tassiju. Desetletna deklica je imela že pred dvema letoma hud primer krvavitve. Pred dnevi, ko se je bolezen spet pojavila v hudi obliki, sta se mati in zdravnik obrnila na švedski inštitut v Stockholmu, ki je dobavil zdravilo tudi v prvem primeru. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii Avtobus v reki 21 oseb mrtvih SAO PAULO, 9. — Ker se je podrl most, je preteklo noč neki avtobus zletel v Zeleno reko. Od 30 oseb, ki so bile v avtobusu, jih je 21 izgubilo življenje. Med žrtvami je bilo več Otrok. Nesreča se je dogodila na meji držav Sao Paulo in Mato Gros-so. ’ TARANTO, 9 — Neki 12-letni deček je doma v omari našel pištolo. Začel jo je ogledovati in najbrž je hotel tudi dognati, kako deluje. Pri tem je neprevidno pritisnil na petelina, tako da se je pištola sprožila in krogla je dečka zadela v prsi. Ko so pritekli starši, ki so zaslišali strel, je bil deček že mrtev. RIM, 9. — pred štirimi dnevi se je neki 20-mesečni deček v Tar-quiniji spotaknil in padel v posodo vrele vode, ki jo je mati pravkar pripravila jn položila na tla. Otrok se je še štiri dni v bolnišnici mučil, danes pa je umrl. V neki drugi bolnišnici pa je umrla 6-letna deklica, ki jo je doletela enaka nesreča. Igrala se je v bližini posode z vročo vodo, pa ji je spodrsnilo in padla je prav v vročo vodo. Etna še bruha CATANIA, 9. — Etna še kar naprej krepko bruha. Plaz lave, ki je sedaj dolg skoraj tri kilometre, še narašča, vendar pa je na začetku vedno bolj počasen. Severno-vzhod-ni krater nadaljuje «streljanje» skal do višine 400 metrov. Iz centralnega kraterja pa se dvigajo plini, iz katerih nastaja na nebu velik belorumenkast oblak. mnogo potnikov poskakalo z vlaka, še preden se je ustavil. Kakih 50 oseb je ranjenih, med temi je 33 oseb s hujšimi poškodbami. Milijardo globe BEIRUT. 9. — Libanonske carinske oblasti so predpisale 5 milijonov 400.000 libanonskih lir (približno milijardo italijanskih lir) kapitanu ter pomorskim agentom bolgarske tovorne ladje «Veliko Trnovo«. na kateri so pred mesecem zaplenili kot tihotapsko blago 1500 vojaških pušk. Globa se nanaša tudi na »Levant express», kateremu je bilo orožje namenjeno. Ladja je bila zaplenjena, dokler se preiskava ne zaključi. Komandant pa je bil aretiran skupaj s petimi drugimi osebami. Trije bratje umrli drug za drugim FIDENZA, Parma), 9. — V štirih dneh so drug za drugim umrli trije bratje, ki so prebivali na področju Fidenze. Najprej je v petek umrl 59-letni Dante Brambilla zaradi embolije. V nedeljo je takoj po njegovem pogrebu umrl njegov deset let starejši brat Emesto, včeraj pa je nenadoma umrl še 73-letni brat Oreste. ------------------ LJUBOSUMNOST PRI 75 LETIH ZabodeI «tekmeca» in napravil samomor MESSINA, 9. — Neki 75-letni upokojenec je zabodel moškega približno njegovih let, ker ga je imel za tekmeca v ljubezni, nato pa je napravil samomor. Upokojenec Filippo Pascalia je v SanPAgata di Militello stanoval pri svojih otrocih. Že dlje časa je na cesti srečeval 35-letno Carmelo D’A-mico, ki je kot gospodinjska pomočnica delala pri neki družini na isti ulici. Upokojenec se je vanjo zaljubil ter ji celo ponudil poroko, vendar je bil gladko odklonjen. O tem se je potožil tri leta starejšemu Giuseppeju Sgoju. Ta mu je svetoval, naj nikar ne sili v žensko, češ da ni nobenega upanja, da bi uspel. Pascalia pa je mislil, da Sgro zato tako govori, ker je sam zaljubljen v Carmelo. Ne da bi kaj pomišljal, je iz žepa potegnil dolg nož ter ž njim domnevnega tekmeca ranil v prsi. Potem je zbežal ter na svojem begu prispel na vrh visoke skale nad cesto Messina-Palermo. Vrgel se je z višine 30 metrov in se ubil. Sgrbja so odpeljali v bolnišnico; njegovo stanje je dokaj resno. QUETTA (Pakistan), 9. — Včeraj je nov hud potresni sunek pretresel mesto Barhan v zahodnem Pakistanu ter povzročil smrt 11 oseb, medtem ko je bilo kakih 40 ranjenih. Poplave na Madžarskem BEOGRAD, 9. -odjuge nastajajo velike poplave. V južne Madžarske 80.000 ha orne dovolila lokalnim nih pokrajin, da no prebivalstvo pred poplavami. - Zaradi nenadne na Madžarskem nekaterih predelih je poplavljenih že zemlje. Vlada je oblastem ogrože-mobillzirajo civil-za zaščito zemlje Znanilke pomladi? ' PARMA, 9. — Milejša temperatura Je povzročila, da so se ponekod pojavile prve zlatice in v zavetnih legah tudi vijolice. Po stari prijazni navadi so šolski otroci prinesli vijolice v šolo učiteljicam. Okrog Matere je začelo vsepovsod drevje cveteti. Tako so v cvetju mandeljni in breskve, kar je tudi za te kraje nenavadno. Ne dolgo tega je bil namreč tudi tukaj še sneg in nikjer ni rečeno, da se hladno vreme ne bo zopet povrnilo. V Rusiji je še vedno hud mraz; v Moskvi Je bilo davi —27, v Stockholmu — 19, v Oslu —14, v Varšavi — 9, s snegom ter v Berlinu —7 s snegom. Pri tem je kar čudno, da je bilo v Bonnu, na Dunaju, Parizu in ZUrichu 10 in v Pragi 7 nad ničlo.---------------- Požar na vlaku LONDON, 9. — Na dveh vagonih nekega vlaka na periferiji Londona je nastal požar pri brzini vlaka približno 100 km na uro. V paniki je n......iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMlliiiiiiiiiiiniiiiiiiil verz Prešerna-župančiča, ki ga žal ne znam ponoviti. Kajti kmalu zatem je prišla ilegala, burni in veliki dogodki. Odhod v partizane. Tri leta v gozdovih in ta dragoceni stih Je ugasnil v mojem spominu. Ostaja mi edino upanje, ki si ga do danes nisem upal do kraja raziskati, da sl je namreč Župančič v tem ali onem izvodu Prešerna ta stih zapisal. In če sl ga ni? Potem naj ostane v našem spominu vsaj njegova ljubezen do Prešerna. Bila Je zmožna bolečine, ki sem jo mogel tako slabotno opisati v pravkar povedanem. Toda spremlja naj nas hkrati z našim neugasnim spominom in čutom do Prešerna. Samomor dveh zaročencev GROTTAGLIE (Taranto), 9. — Tobačna delavka Francesca Pappa-dh. stara 25 let, je danes v bolnišnici, preden Je izdihnila, povedala, Th. Wilder piše na ladji • Kabina na ladji je za pisatelja najboljši studio na svetu, Brez telefonskih klicev, brez časopisov, brez mestnega hrušča in trušča* — tako je pred dnevi izjavil Thornton Wilder časnikarjem (na sliki). V kabini št. 49 na motorni ladji «Donizetti», ki je pred dnevi odplula iz Genove, namerava Thornton Wilder dokončati svoj roman, ki ga sedaj piše. Ta roman, ki naj bi zaključil njegovi pisateljsko kariero, piše 69-letni pisatelj že štiri leta in pol. Naslov romana je naj večja skrivnost; povedal je samo, da govori v romanu tudi o morju in o Italiji, v katero je zaljubljen. Petnajst dni plovbe, dokler bo • Donizetti* priplul v Curacao, bo Thornton porabil skoraj samo za delo. Potem se bo z letalom odpeljal na svoj dom v Connecticut (ZDA), kjer ni bil že tri mesece. V tem času je bil namreč v Milanu, Sanremu, Rapallu, Nici in Cannesu. Pogosto je zahajal v gledališče in mnogo je bral. V Italiji se je večkrat sestal z Edoardom De Filippom, ki ga ima 2a enega najboljših gledaliških avtorjev. (Njegovo delo »Naše majhno mesto* je pred leti uprizorilo tudi Slovensko gledališče v Trstu.) da sta z zaročencem Pasqualom An-golanom. tudi 25 let starim, sklenila končati življenje s tem, da sta izpila neki strup. Drugih podrobnosti ni utegnila povedati. Vedelo pa se je, da je ženska prosila nekega motociklista na cesti Grottaglie-Martina, da jo zapelje h karabinjerjem. Ko so ti videli njeno stanje, so jo takoj peljali v bolnišnico. Truplo Angolana so pozneje našli v nekem prepadu. V torbici ženske so našli dve pismi, ki sta jih samomorilca napisala vsak svoji materi V pismih oba samomorilca namigujeta na neko žensko v vasi, ki je hotela njuno zvezo onemogočiti. Baje je tudi govorila, da jo je Ango lano zapeljal z obljubo, da se bo z njo poročil. (V teh krajih so take govorice tudi nevarne, kajti takoj se najde kak sorodnik, ki «zaradi časti« ubije tistega, ki je sorodnico onečastil.) Kolikor se je moglo ugotoviti, naj bi bila ženska, na katero sta zaročenca mislila, neka šestnajstletnica, ki stanuje nasproti delavnice, kjer je Angolano delal. Mogoče je torej, da se je dekle zagledalo v Angolana in skušalo pri njem tudi kaj doseči. Vsekakor bo jutri dekle zaslišal sodnik. KOLEKCIJA DESETIH KNJIG Zgodbe iz narodnoosvobodilne borbe ./ (Izdala založba Mladinska knjiga) Eno najlepših kmjižnih daril mladini so prav gotovo «ZGOD BE IZ NARODNOOSVOBODILNE BORBE*, kolekcija desetih knjig v posebnem etuiju, ki Jih je naravnost v luksuzni izdaji dala na knjižni trg založba Mladinska knjiga v Ljubljani, Gre za izdajo, ki je posvečena 20-let-niči osvoboditve in ki jo je slovenska založba zasnovala skupaj z nekaterimi drugimi jugoslovanskimi založbami in sicer z založbo Kočo Racin v Skopju, Forumom v Novem Sadu, z založbo Naša djeca v Zagrebu in Z založbo Vuk Karadžič v Beogradu. Vse te Založbe so osnovale skupen uredniški odbor, v katerem je Mladinsko knjigo zastopala Kristina Brenkova. Ta uredniški odbor je izbral zgodbe iz narodnoosvobodilne borbe vseh jugoslovanskih narodov in prispevke najrazličnejših pisateljev. Knjige pa so istočasno izšle v enaki opremi v slovenščini, madžarščini, makedonščin i in srbohrvaščini, v latinici in cirilici. Gre torej za resnično skupno jugoslovansko izdajo. Skupno izdajo po tem, da so knjige izšle istočasno po vsej Jugoslaviji, skupno pa tudi po tem, da so s svojimi zgodbami zastopani najrazličnejši jugoslovanski pisatelji iz vseh predelov države. In če omenimo se to, da so tudi ilustratorji prav različni, iz Zagreba, Beograda, Skopja, Ljubljane, potem res velja, da gre Za izdajo, kakršnih je sorazmeroma le malo na jugoslovanskem knjižnem trgu. Vse knjige so izšle v skupni nakladi 370.000 izvodov, tako da bodo s tem objavljena dela postala v resnici last vseh mladih bralcev po vsej Jugoslaviji, pisatelji m ilustratorji pa bodo postali še bolj popularni pri mladini do 14. leta, kateri je celotna izdaja namenjena. Požar na gori Athos SOLUN, 9. — Davi je nastal požar v slavnem samostanu Vatopediou na «meniški gori« Athosu. Požar so gasili gasilci ter oddelki orožnikov in še za vojaškimi helikopterji, ven- dar je požar uničil vsaj del znamenite knjižnice, v kateri so bili stari pergamenti in rokopisi neprecenljive vrednosti. Trije od menihov, ki so tudi pomagali gasiti, so dobili hude opekline. Omenjeni samostan je dal zgradi- i ti leta 390 p. K. vzhodno-rimski cesar Teodozij. V njem so freske iz 14. stoletja ter mozaiki bizantinske umetnosti 11. stoletja, omenjena knjižnica z okrog 8.000 deli ter cerkvena oblačina, ki so jih menihom darovali bizantinski cesarji. Kje so trije otroci ki so izginili 26. januarja ADELAIDE, 9. — Danes je na uredništvo nekega tukajšnjega lista telefoniral neki moški, ki je trdil, da so trije otroci, ki so 26. januarja izginili, v njegovih rokah. Seveda je zahteval tudi določeno vsoto, zato da bi Jih vrnil. Ti otroci so: Jane Beaumont (9 let), sestrica Anna (7) in bratec Grant (4). Vsi trije so odšli 26. januarja od doma na bližnjo plažo, da bi se tam kopah, toda od tedaj jih nihče ni več videl. Vse iskanje ni dalo nikakih rezultatov. Policija Je mnenja, da je moral otroke kdo ugrabiti. Oblasti so razpisale približno poldrugi milijon lir za informacije, po katerih bi bilo mogoče najti otroke. Ukradeni dragulji AMSTERDAM, 9. — Za več kot 80 milijonov Ur draguljev so pred dnevi ukradli ameriškemu založniku Revesu, ki prebiva v Ženevi, ln njegovi ženi. Dragulje so jima u-kradli v sobi nekega hotela v Amsterdamu, kjer sta se nekaj dni ustavila. Obadva sta bila velika ljubitelja draguljev in prišla sta na Holandsko v upanju, da bosta v kakem antikvariatu našla kak dragulj, ki bi bil vreden, da se pridruži zbirki, ki sta Jo zbrala v zadnjih dvajsetih letih. Ukradeni dragulji so bili shranjeni v posebni skrinjici. Holandska policija Je o tatvini obvestila tudi Interpol. Stoletna dvojčka VENTURA, (Kalifornija), 9. - Sarah in Mattir Duckvvorth, najbrž najstarejši par dvojčkov na svetu, j praznujeta danes stoletnico. Svoja dela za to zbirko je prispevalo 22 pisateljev najrazličnejših generacij in pisateljskih smeri. Irmed slovenskih avtorjev naj omenimo Franceta Bebka, ki je prispeval dve povesti (Zgodba o Drejčku in Pikapolonica), Toneta Seliškarja, ki jo-zastopan s tremi črticami iz zbirke partizanskih povesti in črtic O mulah in liščkih (Partizan Jaka, medved in mula; Zgodba o muli, ki je rešila partizane; Velika žrtev) ter Venčeslava Winklerja s črtico Hlebček kruha. Od slovenskih mladinskih pisateljev so nadalje zastopani Kristina Brenkova z zgodbico Dolga pot, Branka Jurca z znano črtico Gregec Kobilica in Vida Brestova s tremi prispevki (Ptice in grm, Medved, Srnica). Z zgodbo o psu m partizanih iz knjige Zgodbe o živalih je končno predstavljen še slovenski pisatelj Milan Sega, čigar Zgodba Kako je ris postavljal Nemcem zasede je zasluženo našla svoje mesto v i m jugoslovanskem izboru. Od drugih pisateljev, ki so s svojimi deli zastopani v zbirki zgodb iz osvobodilnega boja, naj omenimo Branka Čopiča, ki sodi med najbolj brane jugoslovanske pisatelje, srbsko pesnico in pisateljico Desanko Maksimovič, njeno rojakinjo iz Novega Sada, plodovito pisateljico Miro Alečkovič, nadalje srbskega pisatelja doma iz Cme gore Dušana Kostiča, partizansko pisateljico iz Zagreba Andjelko Martič, tri makedonske pisatelje Slavka Janevskega, Gli-gorja Popovskega in Vidoe Podgorca. Zanimivo je, da so zastopa- ni tudi trije predstavniki narodnostnih manjšin in sicer madžarski pisatelj iz Novega Sada Mikali/ Maitenji, Mehmed Ali Ko-dža, doma iz okolice Ohrida, M" piše v šiptarskem 'jeziku; tn Ne-džati Zekerija, ki je prav tako doma iz Makedonije, piše pa v turškem jeziku. Med ilustratorji naj omenimo Iva Šubica, Danico Rusjan (Slovenko iz Gorice, ki deluje v Za-grebu), Marjanco Jemec-BožičeoO, Ančko Gošnik-Godčevo, Ido Čirič, Branislava Jovanoviča. Savo Nikoliča, Jovana Petrova, zastopani P3 so še nekateri drugi. Ilustracije so bistveno dopolnilo tekstov, o-meniti pa je treba, da so barvne. Sploh pa je oprema vseskozi odlična, pri čemer pa ima prav Mladinska knjiga glavni delež, saj so bile vse knjige v vseh jezikih tiskane v Ljubljani. Ob branju vseh teh leposlovnih del priznanih jugoslovanskih avtorjev bo mladina spoznavala narodnoosvobodilno borbo, tako da bodo knjige odigrale pomembno vlogo pri vzgoji mladega rodu-Gre vsekakor za odlično izdajo, ki jo je treba resnično pozdraviti zaradi vseh odlik. Si. R«. Otrok in družina Tako starši kot učitelji bodo Tiašli marsikaj koristnega za vzgojo otrok v reviji Otrok in druti-na. To revijo za družinsko id družbeno vzgojo izdajajo: Zveza prijateljev mladine, Zveza pedagoških društev Slovenije in Društvo socialnih delavcev Slovenije-Ze iz tega bo najbrž razvidno, da so tudi sodelavci pri reviji predvsem pedagogi in zdravstveni de-lavci (zdravniki in drugi). Vrneš je včasih tudi kaka pesem ali prozni sestavek, ki pa je vedno v nekaki zvezi z nameni revije-Revijo, katere prva številka letošnjega letnika se je nedavno pojavila, toplo priporočamo. Riječka revija Riječka revija je šele pri ti-7-10 lanskega letnika. Prispevke V tej^itevilki imajo: Mladen Kije-nak, Pet listova Ijetopisa (proza)! Radovan Pavlovski, Jezerska zemlja (pesmi, iz makedonščine prevedel Zlatko Tomičič); Marijan Jurkovič, Jedan lajtmotiv u Cesar-čevom djelu; Bran M. Divovič j* prevedel nekaj pesmi devetih beloruskih pesnikov. Slovenske slovstvene zgodovinarje pa bo posebno zanimal kratek sestavek Zvonimira Kulundžiča Trubar je po-ticaj za štampanje prvih slovenskih knjiga našao u Hrvatskoj, a ne u Njemačkoj. Bert Brecht, O temama i obliku; Ivo Jardas, V-spomena na Ivana Matetiča- Ronj-gova; Radmila Matejčič, Barokne rešetke od kovanog ieljeza u Ki-jed i najbližoj okolici (s slika- mi), Miroslav Bertoša poroča 0 knjižici Toneta Peruška, Razgovori o jeziku u Istri. Planinski vestnik V drugi številki Planinskega vestnika je precej strani posvečenih opisom vzpenjanja po gorah Kavkaza v SZ (Janez Rupar, Barb-ka Lipovšek-Sčetinin, ing. Pavle Šegula). Ostala vsebina: Stane Belak, Dva dni v gori; Ludvik Zor-zut: Sopotnici (pesem); ing. Stanko Dimnik, Studor, torišče staroselcev (razprava); Uroš Zupančič, Na južni karavanski terasi; slede razni krajši sestavki in poročila-Tudi v tej številki je precej slik- / “l i Ena izmed velikanskih kleti za pivo v pivovarni Moretti v Vidi* Kot je znuno, je lastnik pivovarne Lao Menazzl Moretti ustanovil 1 letne nagrade po milijon lir; nagrade se imenujejo »Zlati Mo***1 in so namenjene kulturnim delavcem I S Prešernovih proslav v Trstu in okolici — Inšoma, dragi Jakec, set tern konfirutm je križ. —- Prou res. Narprej je biu križ, zatu ke je biu zaprt. Pole je biu odprt jn smo bij vsi forte kon-tenti. Pole čez an cajt smo začeli njurt zatu ke je preveč odprt jn zdej be ga ani radi na-malo zaprli. Al če ne zaprti, vsaj denili vrata in šfeža. Zatu ke mesarji jn tisti ke prodajajo benzino so forte jezni, zatu ke hodejo trješti-ni kepavat benzino jn mesu u Sežano. Jn zdej se kregajo na vseh levelih. Se kregajo ministri, se krega financa, se kregajo pr komuni jn pole se mešajo vmes še nekšni juristi. Jn, sej znaš, kadar se začne govort juridično, pole je križ. — Sej vre zdej ne zastope nobeden neč. So dali ven ano komando, de se s pašaportami ne smej noset mesa. Pole so rekli avokati, de tu je protipostavno. Pole so rekli, de se lahko nese mesu tudi s pašaportam, ma de bojo dajali na bloki ane posebne cegelce, ke bojo kontrolirali, de boš nesu glih tolko mesa, k oker ga lahko ses propustenco. Pole so koštetirali, de je tudi tu pruti postavi, zato ke moremo bet vsi držaulani glih. Pole čejo, de be u Trsti prodajali benzino bol poceni, ma Rim neče neč slišat, Jn ani prave jo, de u Rirpi ne zastope-jo neč. — Kej šele zdej so tu pogruntali? — Ja znaš, štedirani ledje ne pogruntajo ta-ku hitro, zatu ke uani morejo vsako reč prej dobro preštedirat jn prej ku rečejo: ja, taku je! pasa dosti cajta. Ma mene pej narbol veseli, ke je pršu ven numar 71. — Pej kej se mešaš zdej z numarami? — Ma kej ne znaš neč? Stušestjntrideset tednov, če reč več ku dvej leti jn pu ni pršu ven s Torina. Jn cela država je bla jorte u skrbeh, kej je ž njim. Posebno tam dol ukuli Napoli, kamer dosti jegrajo na lot, tam so bli prou nervozni. Jn vsi so jegrali ta 71, zatu ke so rekli, de če ga tolko cajta ni blo, de more prit ven zdej, zdej, Jn uan pej ku nalašč se je pestu čakat. Ma pole tudi uan ni mogu več jn taku je pršu ven. Jn ceu narod se je oddahnu. Jn tisti ke so ga jegrali, so tudi dobili nekej soudou. — Ben, tudi ta skrb je šla? — A bejži, bejži, ni miga res. Ke zdej so pej druge skrbi. Zdej nas še bolj skrbi numar 8 z Rima, ke ga ni blo vre štiri leta. Ani se bojijo, de ga ni kašen ukrou. Pole so tudi drugi trmasti numar ji. Denmo reč 25 z Milana, ke ni pršu ven skori dve leti, pole 33 s Ca-gliari glih taku, pole 26 z Benetk, ke ga ni vre ano leto jn pu. Videš, čeglih so Rusi pršli na luno, jemamo mi Vseli^h te skrbi z numarami od lota. E, težko je žiulenje! — Ja, težko je žiulenje. Prfina za krale jn princese. Si slišau, kaku se ani angleški poslanci usajajo zastran zapraulivosti princese Margaret? Ta strela od poslanca je šou jn zra-čunau kolko je koštala ta zadna rajža te princese. Je šla u Ameriko ses svojem možem jn je zapraula štirijnpedeset meljonov lir. Jn, se zna, ž nimi je šou še an keip ledi. Uana je je-mela ano damo za kompanijo... — Kej ni zadosti mož? — Počaki! Je jemela ano damo za kompanijo, dvej kamarjeri, ano tajnico, anga tajnika, anga agenta od policije, anga komandanta od aviacije jn ano parukjero. — Ma kej jema reč mož? Kej je kontent? — Jn pole je še reku tisti poslane, de je na Angleškem dosti ledi, ke nimajo kvartirja jn de se ne be smeli taku požvižgat na te reči jn de be mogli tudi princi nomalo šparat. ■— Ma kej de si upajo govort taku od kra-lov? De jem taku gledajo u garžet? Ma če be biu jest princ, be se ofendirau. De be meni šteli dnar? Jest be se primu jn be šou. — Tudi jest, Mihec. V BOLJUNCU V TOREK ZVEČER Prešernova proslava ki naj ne bo le občasna prireditev Ko smo včeraj Prešernovo proslavo v Boljuncu le zabeležili, smo zapisali, da ta prireditev zasluži med številnimi letošnjimi tovrstnimi prireditvami posebno mesto in pozornost, ker je to — po 12 letih — prva domača kulturna prireditev v vasi. Ob tem velja poudariti, da je na pobudo skupine mladih Boljunčanov za obnovitev prosvetne dejavnosti — konkretno za Prešernovo proslavo — odgovorila vsa vas. To se je videlo na proslavi, ko se je v dvorano zgrnila malone vsa vas, to izhaja nadalje iz dejstva, da je v programu — pri recitacijah in v pevskem zboru — sodelovalo okoli šestdeset oseb. Ce upoštevamo še dejstvo, da je pri zelo številnih recitacijskih nastopih sodelovala sama mladina, je to dokaz več, da se je v Boljuncu končno nekaj premaknilo, nekaj zganilo in velika škoda bi bila, če bi letošnja tako uspela Prešernova proslava bila le nenadna prebuditev iz dolgega dremeža, iz dremeža, ki bi se kljub tako izrazitemu dokazu sposobnosti in volje do dela nadaljeval v škodo samih Boljunčanov in vse naše skupnosti. še besedo dve o nastopu pevskega zbora: Tudi če ne upoštevamo tega, da je bil pred leti bo-Ijunški pevski zbor zelo dober, je Nastop pevskega zbora slovenske nižje srednje šole pri Sv. Ivanu ttHiMiiiinMMHimMiinMiuMmiiMHminiiniiniiiiMimiiiHiiiiMimmNiiiiMiMitiiniitniimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiumiiHniiiiiiimMniiiiiiiMiMMiMHiimiiMmiHiMiiiiinimiMmiiiiiiiuiiimiiiMiumiiiiiiiiiuiMiimiiiniiHMii VISOKA PRIZNANJA ZA POMEMBNA DELA IN DOSEŽKE V SLOVENIJI Nastop pevskega zbora na skupni proslavi višje gimnazije In trgovske akademije Pevsld zbor slovenskega učiteljišča na proslavi pri Sv. Ivanu Letošnji štirje Prešernovi nagrajenci in 14 nagrajenih iz Prešernovega sklada V prosvetnem društvu »Igo Gruden* v Nabrežini Josip Vidmar ob izidu knjige «Misli» Utemeljitev: Knjiga Josipa Vidmarja »Misli« je več kakor izbor fragmentov iz bogate ocenjevalne in esejistične dejavnosti, je dejansko izbran pregled tega, kar je kritik dognal in zapisal: bodisi da je šlo za kritiko in kriterije, za naziranja in tendence, bodisi da je šlo za umetnost in umetniško ustvarjanje, za etiko v umetniškem snovanju, bodisi da je šlo za sodbe v narodnostnem vprašanju, predvsem v odnosu naše narodnosti do sveta. Od ustanovitve lastne kritične revije pred 40 leti pa do danes presenečajo Vidmarjeva kritična, odločna in nedvomna stališča, ki jih zavzema na Slovenskem do vsega, kar se pri nas v literaturi ali v našem kulturnem življenju dogaja. Razmišljanje in pisanje o literaturi se je pri Vidmarju razraslo na vso umetnost — in prav umetnost, vprašanja in dognanja o njej, so jedro avtorjevega dela. Sodba o Župančičevi Veroniki De-seniški, spremljanje Pregljevega dela, analize Gradnika in Prežiha, Jarca, Kranjca, Magajne — naj bo sodba o prvih sodobnikih ali o njihovih sopotnikih, vselej se Vidmarjeva kritika dvigne k širšim razgledom ter odpre pomembnejše vidike in probleme. Etika in humaniteta je priznana pri Vidmarju samo skozi dejavnost in prizadetost umetniškega iskanja. Vse to je terjalo od pisatelja «Mlsli», da je v odločilnih momentih posegel velikokrat v aktivni boj za ideje, ki jih slovenska književnost izraža in uresničuje. Knjiga Vidmarjevih «Misli» pomeni bistveni doprinos k podobi našega življenja. Dr. France Stele za prispevek k razvoju slovenske likovne umetnosti V krožku »Finko Tomažič* t|>. >l*niiit|l||g|||)|||||||,a|||,|||a|||||,||||y|||||nirmi|lllll„,|l|j|||j|||||(|j||iHiiii"ii"iiii||"iiMi||4m,"M*|i1|||i (bd 21.3. do 20.4;) Ne zlo-hQsiJaJte zaupanja sodelavcev. Mož-it) n Tesnejšega spopada med vami sorodnikom. karK <0d 21.4. do 20.5.) Skušajte sl0J* da skrbno oceniti neko po- .Ponudbo. V neki čustveni Sv*, ja priporočljiva previdnost. *teva?JCKA ,od 2l 5- do 216 > Up0 Se tudi drobne uspehe, bo dan *tvi»r napečen. Okrepite svoje ču-vezi d,K (od 22.6. do 22.7.) Zahtevaj-'Jen,, 8?vorjen<> nagrado za oprav-* »vLdel° Uveljavite se predvsem ife m™™!.!'do 22.8.) Mod prl-tit* ^jn'. w se vam nudijo, izbe- »U* iva rti: vam uuuiju. JjT^NdolUo. Nekoliko bo okrnjen #iSfVlCA (od 23.R. do 22.9.) V fl-^Jeih. P°8l«du zelo zanimiv in dan. Iskrenost nekega pri- b° odprla oči. *-uTNICA tod 23.9. do 22.10.) spreminjajte že sprejetih poslovnih sklepov. Neugodno počutje ob nekem nenadnem obisku. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne lotite se nekega napornega podviga skupaj z osebami, ki niso za to primerne. V družini prehoden prepir. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Primeren dan za poslovne stike vseh vrst. Zastoj na čustvenem področju. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Obnovite neki svoj predlog, ki je že bil zavrnjen, zdaj pa utegne biti sprejet. Odlično razumevanje z drago osebo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Precejšnja delovna napetost v teku jutra, v splošnem pa uspešen dan. Najboljši odnosi v družini. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Uspelo vam bo zagotoviti si izredno ugoden trgovski posel. Ne zavračajte umestnih kritik. Utemeljitev, Dr. France Stele nam je razkril, ohranil in približal našo likovno umetnostno preteklost in sedanjost. Pozabljene umetnine je ponovno oživil, jih dvignil v našo zavest iz molka zgodovine in jim povrnil priče-valnost. Obenem pa je bil buden spremljevalec tudi nove nastopajoče umetnosti; bodril je umetnike, jim odpiral pot do publike, tolmačil njihovo delo, jih branil pred nerazumevanjem. Ob dr. Steletu se je razvil in dozorel mlajši rod slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, ki mu je znal vcepiti navdušenje za domače umetnostne vrednote in probleme. Pomemben pa je tudi v svetovnem merilu, saj je med umetnostnimi zgodovinarji eden najuglednejših seniorjev. Zaslužen Je tudi za to, da je naša umetnostna podoba prešla v evropsko zavest in da jo je povezal z razvojem umetnosti v evropskem prostoru. Bibliografija dr. Steletovega opusa obsega več kot 600 del, med temi 15 samostojnih knjig, v katerih čutimo osebno izpovedno zavzetost in ustvarjalnost. Prof. ing. arh. Ivan Vurnik za prispevek k razvoju slovenske arhitekture Utemeljitev: Časovna oddaljenost od Vurnikovih prvih nastopov v slovenski arhitekturi in od viška njegove analltično-ustvar-jalne dejavnosti nam omogoča točnejšo in pravičnejšo oceno njegovega prispevka naši kulturi. Neposredno po prvi svetovni vojni, v vzdušju, ko so se trgale vezi z avstro-ogrskimi tradicijami in ko so mladi kulturni delavci iskali novih poti in vzorov na vzhodu in zahodu, je Vurnik ustvaril vrsto značilnih del, ki izražajo prizadevanje, doseči novo nacionalno arhitekturo iz elementov južno- slovanskega stavbarstva in živopisnih efektov Orienta. Iz te dobe sta med drugim Dom na Taboru in palača nekdanje Zadružne gospodarske banke v Ljubljani. Vurnik velja za pionirja v uveljavljanju načel sodobne, funkcionalne arhitekture. Za svoja načela se je boril s peresom, risbo in prepričevanjem, ne glede na mnenje tedanjih vodilnih krogov. Nekatere njegove realizacije, kot na primer športno kopališče v Radovljici, sodijo med tista dela, ki so dozorela prej kot sredina, ki ga je obdajala. Neizvršeni alternativni projekt za zgradbo vse-učiliške knjižnice je po oceni evropskih strokovnih kapacitet šteti med vzorne primere funkcionalne arhitekture. Prav tako so vzbujale pozornost njegove urbanistične študije za Bled in Trbovlje, razstavljene in publicirane v tujini. Ivana Vurnika štejemo za začetnika modernega urbanizma pri nas. Njegova tehtna in duhovita predavanja «o gradnji mest«, ki jih je uvedel prvi v Jugoslaviji, so prodirala globoko med strokovno in kulturno javnost. Duša Počkajeva za gledališki opus v letu 1965 Utemeljitev: Duša Počkar-jeva je z vlogami Marthe v Al-beejevi drami «Kdo se boji Virginije Woolf», Maggie v Millerjevi drami «Po padcu«, gospe Ro-sepettle v Kopitovi Igri «Oh očka, ubogi očka...« in Pamele Puffy-Picq v Billetdouxovi komediji «Cln, čin«, prispevala prepričljiv umetniški in igralski delež v oblikovanju naše nacionalne odrske kulture. Z močjo in ustvarjalnostjo svojega igralskega daru, s skrbno umetniško disciplino in odgovornostjo, z iskrivostjo in izvirno odrsko fantazijo in s pretehtanim izborom igralskih izraznih sredstev je vlogam in značajem iz sodobnega dramskega repertoarja posredovala žlahtno resničnost, živost, pretresljivost in psihološko dognanost. Odrski liki in podobe, kakršne je ustvarila v preteklem letu, so izrisane in izoblikovane tenkočutno, jasno, brez zunanjih okraskov. V individualnem, duševnem in moralnem pogledu so osebe, ki jih predstavlja in oživlja na odru ljubljanske Drame — pristne, sugestivne in očarljive. Tako domača kakor tudi gledališka kritika je Duši Počkarjevi v preteklem letu izrekla umetniško priznanje in jo uvrstila v visoki evropski igralski zbor. Nagrajenci Prešernovega sklada: » IGNAC KOPRIVEC za roman «Pot ne pelje v dolino«. V utemeljitvi je med drugim rečeno, da pisateljevo poznavanje naše kmečke sredine, poznavanje našega resničnega človeka in sodobnika, nadalje pisateljeva težnja ostati temu človeku skozi in skozi zvest, ga verno ter do kraja prikazati in hkrati doživljeno izpovedati, izpričuje, kako more pisateljeva zvestoba enkratnemu človeku ustvarjati vredna jn prepričljiva književna dela. JANEZ BOLJKA za kiparsko delo, razstavljeno v preteklem letu na razstavah Društva slovenskih likovnih umetnikov, 'n za spomenik talcem na ljubljanskem pokopališču. Zanj je v utemeljitvi rečeno, da je kmalu zapustil izhojene poti akademskega in klasičnega kiparstva in začel iskati lastni način likovnega izražanja in nova izrazna sredstva Njegov spomenik talcem je ‘ grozljiv _ m pretresljiv opomin našemu času. JANEZ LENASS1 za plastiko spomenika NOB v Ilirski Bistrici. Utemeljitev pravi med drugim, da je umetnik v tem delu ne samo z obliko spomenika ampak tudi grobo strukturo materiala poudaril zgodovinski pomen NOB kot elementarne borbe za obstoj in svobodo malega naroda. BOGDAN MEŠKO za grafična dela, razstavljena v 1. 1965. V utemeljitvi se poudarja, da Meško v njih nakazuje novo možnost, ki pomeni korak naprej od neprizadete abstraktne deko-rativnosti k iskanju človeške vsebine. MIJA JARC za kostumografske stvaritve v preteklem letu. V le-teh, je rečeno v utemeljitvi, nanašajoči se na njen delež pri uprizoritvah Sartrove drame «Hudič in ljubi bog« in Fri-schove «Don Juan«, je Mija Jarčeva pokazala ne samo popolnega obvladanja historičnega kostuma, ampak tudi smisel za ahi-storičnost sveta, ki v njem žive junaki Sartrovega filozofskega disputa in Frischove ironično predihnjene komedije. ŽARKO PETAN za režijo groteskne komedije Arthura Kopita »Oh, očka, ubogi očka...«. V ute-teljitvi je poleg drugega rečeno, da je iz preizkušenih ustvarjalcev znal izvabiti kar največ kreativnosti, pri čemer je ustvaril stopnjeviti ritem in ustrezno groteskno ozračje dogajanja, a izkazal se je tudi kot imeniten voditelj ter oblikovalec najmlajše slovenske gledališke generacije. MIHA GUNZEK za koncertne izvedbe na klarinetu v 1. 1965 V utemeljitvi se poudarja, da je s svojimi izrednimi sposobnostmi pomagal do uspešne izvedbe mnogih slovenskih komor-nih skladb doma in v inozemstvu. ZLATA OGNJANOVIČ za pevske vloge v 1. 1965. V utemeljitvi se omenja njena vzorna tehnična in muzikalna interpretacija v raznih opernih nastopih, vrhu tega pa je s krstnimi izvedbam; zelo zahtevnih sodobnih slovenskih vokalnih del bistveno prispevala k rasti slovenske glasbe. BORUT LOPARNIK za oblikovanje glasbenega dela drugega programa Radia Ljubljana v (Nadaljevanje na S. strani) ČETRTEK, 10. FEBRUARJA 1966 Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slov. pesmi; 1145 Ansambla Privitera In Marcheselli; 12.00 Za smeh In dobro voljo; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Klavirski duo Russo-Safred; 17.20 Italijanščina; 17.30 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost; 18.30 Gershwin: Amerikanec v Parizu; 18.50 Elektronske orgle; 19.00 Pisani balončki; 19.30 Orkestri; 20.00 Šport; 21.00 »Blagoslovljene oči«, drama; 21.50 Saksofonist Papetti; 22.00 Pesmi in plesi; 22.40 Sopranistka Ileana Bratuž; 23.00 Nežno In tiho. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester F. Russa; 13.40 Simf. koncert; 14.35 Orkester Ca-samassima. zetti; 20.30 Južnoameriška glasba; 21.00 A. de Musset: «Un capric-cio«; 22.10 Koncert Ital. kvarteta. II. program 7.30 Jutranja glasba; 9.35 Pisan spored; 10.40 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Orkestri; 14.00 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.15 Kolesa in motorji; 15.35 Baritonist A. Pistone; 16.35 Panorama; 17.35 Poljudna enciklopedija; 17.45 G. Keller: »Izgubljena Iju-bavna pisma«; 18.35 Enotni razred; 18.50 Zimske univerziade; 20.00 Filmske novosti; 20.30 Z mikrofonom v Grossetu; 21.10 Glasba v večeru; 22 15 Jazz. III. program Koper 7.15 Jutranja glasba; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Ritmi; 11.40 Taj-čevič: Sedem balkanskih plesov; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Orkester bavarskega radia; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Operetne melodije; 15.45 Slov. narodne; 16.40 Simf. koncert; 18.00 Prenos RL; 19.00 Šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Kitarist C. Chiari. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9-10 Pa-ganini in Chopin; 9.45 Pesmi; 10.05 Wagner in Bolto; 10.30 Sola; 11-15 Respighijeve skladbe; 13.30 Clau-dio Villa; 15.45 Gospodarstvo; 16.00 Spored za najmlajše; 18.10 Doni- 18.30 Likovne umetnosti; 18.45 Telemannove skladbe; 19.30 Koncert; 20.40 Mozartov Trio K 548; 21.20 Skrjabinove skladbe; 22.15 Radijska črtica Slovenijo 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Sola: Vasco da Gama; 9.25 K. Cipci: Pika nogavička; 9.42 Stari in novi znanci; 10.15 Iz popularnih oper; 11.00 Turistični napotki; 12.05 Solistična glasba; 12.30 Kmetijski na- Pralni stroji za izvoz od 50.000 Ur dalje ■Radu, TREVISAN | TRST - UL SAN NIC0LČ, 21 | sveti; 12.40 Na kmečki peči; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Dunajski simfoniki; 14.35 Lirika za otroke, 15.30 Pihalna godba; 15.40 E. Koš: Colm; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18 00 Aktualnosti; 18.20 Baritonist Jože Humar; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Prešernova beseda; 2140 Glasbeni nokturno; 22.10 Francoski samospevi; 23.05 Ples. Ital. televizija 8.30 Sola; 17.00 Tvoja prihodnost: 17.30 Spored za najmlaJSe; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.50 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV zgodba »La furia nascosta«; 21.50 Prireditve med tednom; 22.35 Koncert; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 22.00 Sejem sanj; 23.10 Zimske univerziade. Jug. televizija 11.00 Angleščina; 16.10 TV v šoli: France Prešeren — film; 17.05 Poročila; 17.10 Od zore do mraka — oddaja za JLA; 17.40 Tisočkrat «zakaj?» — oddaja za otroke; 18 25 Obzornik; 18.45 Na pravem mestu — reportaža; 19.10 Zabavnoglasbena oddaja; 19.40 Kaleidoskop; 20.00 Dnevnik; 20.30 Aktualni razgovori; 21.10 Narodna glasba; 21.20 Balada o mlinskem kolesu — film; 21.40 Plesni orkester RTV; 22.10 Plamen srca — lirika; 22.20 Zadnja poročila. bilo na Prešernovi proslavi v torek zvečer očitno, da razpolaga ta breška vas z zelo dobrimi glasovi, posebno kar se tiče ženskih. Zaradi tega je Dragu Žerjalu v razmeroma kratkem času uspelo postaviti na oder pevski program, ki je bil na dostojni višini. Da pa imajo Bo-Ijunčani petje radi, se je videlo v tem, da je največji aplavz žel prav pevski zbor. Sedaj pa še kratek opis proslave: O pesniku Prešernu, čigar slika s slovenskim trakom je visela na temnomodrem ozadju, je spregovoril dr. Aldo Štefančič, ki je orisal njegovo življenje in mesto v slovenskem slovstvu in slovenski zgodovini na splošno. Svoj govor je dr. Aldo Stefančič zaključil s pozivom, naj ostanemo zvesti slovenskemu jeziku in ponosni na svojo kulturo. Začela se je nato vrsta recitacij Prešernovih poezij: Vojko Slavec je podal «Vrbo», Marina Gržančič je recitirala «Orglarja», Gabrijela Žerjal «Slovo od mladosti)), mali Sandi Klun je recitiral «Pesem o Prešernu)). Nato sta Karlo Žerjal in Marta Kuret podala «Nuno in kanarčka«, mali Klavdij Ota je krepko podal «Soldaško», Dušan Sancin se je postavil s pesmijo «Apel in čevljar», Vojko Slavec, ki je vrsto recitacij začel, je ta del programa zaključil z «Uvodom h krstu pri Savici«. Sledil je nazorni prikaz Prešernove pesmi «Povodni možt: štirje pari v slovenskih narod lih nošah so se ob glasbi vrteli na odru, izbirčna Urška (Tatjana Turko) pa je ponudbe m ples sproti odklanjala, dokler ni zagledala Povodnega moža (Sergija Mahniča) in se z njim naglo zavrtela, dokler je ni ta potegnil s seboj v valove. Štiri dekleta (Marina Gržančič, Tatjana Turko, Vanda Canziani in Gabrijela Žerjal) so nato recitirale štiri Prešernove sonete. Ta del sporeda se je zaključil s Prešernovo «Zdravljico». Skupina fantov in deklet v narodnih nošah je posedla okoli mize in si nalila kozarce, Vojko Petaros pa je poosebil Prešerna in zbrano družbo fantov in deklet ob mizi z «Zdravljico» pozval k zvestobi svojemu narodu in k bratstvu med narodi. Prišel je nato na oder pevski zbor, ki je pod vodstvom Draga Žerjala najprej zapel «Pozdrav» nato Prešernovo «Luna sije» v priredbi Frana Venturinija. Sledile so Še Preščrhova «Slrunam» in končno še pesmi ik Boschini, tožilec Ballarini, *Pi»nikar De Paoli, obramba An-u?®1) se je moral zagovarjati 32-Luciano Basiaco iz Ul. Pic-21 • it?’ ^ je bil obtožen, da je hi m j® leta 1963 nenamerno u-* M-letmo Frančiško Mislej vd. ?wgstaller, ki je živela pri metili !v<>iem nečaku v Ul. Fortu- ,Tzroki nesreče so vedno ostali W i ° zaviti v meglo. Priletna li oka >e tisto jutro (bilo je oko-..*:.Ure) hotela prečkati Ul. Pic-v biijmj križišča z Ul. For- 7* * Ul £"»0. Na cesto pa še ni stopila, čakala na robu pločni-jjA "a dobi prost prehod čez kri-jf.*’ V tistem trenutku se je pridi* navzgor po Ul. Piccardi že t.en>eni Basiaco, ki je uslužben Cvirni in k; tedaj upravljal ijllan znamke »leoncino« TS *>> Je 'asi tržaške občine, nadoma je šofer izgubil oblast *|A .vozilom, ki je zavozilo na ter P0aco se je skušal zagovarjati, 1,-Je bil prisiljen zapeljati na Dejal je, da ga je neki lotnobilist skušal prehiteti, za-L; cesar se je on umaknil na i|]"° stran ceste. Da pa ne bi tr-j^.avto znamke »fiat 500-C», ki n Pravilno parkiran na desni til k ceste. j« še krepkeje obr- »rmilo na desno. ^jOhcrts.ka oblasti so zaslišale te-»tevilne priče. Med drugim jt “Cedile tudi avtomobilista, ki i, ?P Basiacovih trditvah skušal ttn* vat' furgon. Slo je za 44-. strojnega častnika Euge-ij janicardija iz Ul- Piccardi, ki To "^Javljal avto znamke »opel C “»178. Ta je odločno zanikal je odločno zanikal, ‘ skušal prehitevati »leonci-hoj Trl je, da je sploh ustavil k avto kakih 20 ali 30 metrov j, ‘"rgonom, potem ko je opazil, je ,na kraju nesreče zbrala ijijP® gruča ljudi. Panicardijeve bij-j' Pa je na drugi strani izpod-!aja a neka druga priča, ki je de Im' c®, je opazila avto «opel», ir»*b®je le kakih 5 metrov za “"nom. h^^rskim sodnikom pa se ni 'jfin ve pomembna oko-Pjn"*' ki je zadevala oddaljenost 655;^a"dijevega avta od leoncina. "aitie3 so spoznali za krivega nemili ega »mora ter so ga ob-Pogoj no im brez vpisa v ka->ou~l list na 6 mesecev zapora. »iy,g..tega so mu za 6 mesecev #i »'J? vozniško dovoljenje. Jav-C*>Iec je zahteval zanj 9 me-ZaP°rne kazini ter odvzem ®*ega dovoljenja za 2 leti. Brlživnim sodiščem (pred-"ranz, tožilec Meyer, za-»0v»„r Parigi) sta se morala po-0 zagovarjati 31-letni Salva- tore Vecchio iz Ul. Galatti 16 in 23-letni Alessandro Betti, ki stanuje v istem poslopju Mladeniča, kot smo že poročali lani ob priliki obravnave pred kazenskim sodiščem, sta bila obtožena, da sta skušala krasti v petih avtomobilih, ki so bili parkirani v Ul Boccaccio. Policisti so namreč ugotovili razne okvare na vratih vseh vozil. Mladeniča sta trmasto zanikala vsakršno krivdo tej zvezi. Trdila sta, da sta tisto noč (bilo je že po 2. uri 18. avgusta lani) odšla z doma ter šla kupit cigarete. Po poti pa sta se zmenila, da bosta poiskala kako primerno vespo, kateri bosta odvzela izpušno cev ter jo potem pritrdila na Bettijev skuter. Poskušala sta srečo v Ul. Barbari-go im še nekje drugje, toda brez uspeha. Sele v Ul. Boccaccio sta naletela na primeren motor Ko sta se pripravljala, da s primernim orodjem demontirata izpušno cev, so ju zalotili policisti. «Ocio la puglia* — je vzkliknil eden izmed tatičev, a drugi ie odvrgel orodje pod neki avto. Takoi nato sta jo oba urno popihala. Enemu (Bettiju) se je posrečilo, da je prišel do Miramarskega drevoreda in potem izginil kot kafra. Drugega (Vecchia) pa so dohiteli v vrtu neke bližnje vile. Prijeti tatič je potem izdal tudi svojega sopajdaša. Kazenski sodniki so v oktobru lani spoznali oba za kriva ter so ju obsodili vsakega na 9 mesecev zapora ter 25.000 lir globe. Mladeniča sta se pritožila proti tej razsodbi, ker sta menila, da sta zagrešila samo en prekršek : poskus tatvine izpušne cevi. Spričo tega ne bi smeli sodniki u-poštevati obtežilne okoliščine v zvezi z nadaljevanjem tatinske dejavnosti pri drugih vozilih Nadalje bi morali upoštevati tudi o-lajševalno okoliščino, ki jo zakon predvideva, zaradi malenkostne vrednosti blaga, ki sta ga skušala ukrasti. Prizivni sodniki so deloma upoštevali njune zahteve ter so jima znižali kazen na 5 mesecev in 20 dni zapora ter na 20.000 lir globe OTROŠKI PLES V HOTELU EXCELSIOR V nedeljo 20. t.m. popoldne bo v hotelu «Savoia Excelsior Palace» «Veliki ples punčka, ki ga organizira šola klasičnih plesov tcCittk di Trieste«. Vstopnice so na razpolag go samo v centralni prodajalni vstopnic v Pasaži Protti in dajejo pravico do sedeža pri mizi. Na plesu bodo izvolili «Mis punčko 1966». Sodelovali bodo mladi pevci, ki so se udeležili tekmovanja za «Zecchino d’oro» in pa mlade plesalke iz šole prof. Marie Pan zini. PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE ZA DECEMBER Po daljšem zastoju bodo spet stekli stroji v svilami pri Štandrežu Uspešna gradnja novega doka v CRDA * Zmanjšanje števila delavcev, ki v SAF0G delajo v skrajšanem času Goriška industrija na splošno še vedno ni našla izhoda iz životarjenja v zadnjih mesecih. Lahko bi rekli, da z izjemo nekaterih obratov, v katerih se poznajo dobri ali slabi sezonski vplivi, n1, na tem sektorju decembra nič različnega od prejšnjih obdobij. V tržiški ladjedelnici se nadaljuje gradnja velikega doka, zelo važnega za prihodnje načrte tega obrata. Povsem normalna je dejavnost obrata za plastične mase, medtem ko še vedno preživljajo krizo elektromehanične delavnice. Dobri lzgledl se obetajo livarni SAFOG, kjer so sklenili pogodbe za nove dobave. Zanimanje vlada za avtomatične statve brez čolnička, ki so jih nekaj že prodali, še več pogodb pa se bo po vsej verjetnosti, tako vsaj pričakujejo, sklenilo v prihodnjih mesecih. V jeklarni ohranja proizvodnja dosedanjo raven, znižali pa so število delavcev, ki so delali po skrajšanem delovnem času. V zaključno fazo je prešla izgradnja vijačnice v Tržiču, ki bo v kratkem razdobju pričela s proizvodnjo. Tekstilna tovarna v Podgori, ki je prejšnje mesece — po kritičnem razdobju —- povečala proizvodnjo, je meseca decembra ohranila doseženo raven. Kar pa zadeva ostale tekstilne obrate, naj omenimo ugodno proizvodno stanje v Cotonificio Goriziano ter pomanjkanje naročil elastičnih umetnih vlaken. Goriška svilama bo po vsej verjetnosti kmalu obnovila proizvodnjo. Nobenih sprememb niso zabeležili v kemičnem in lesnem sektorju. Podjetje za izdelovanje vezanih plošč v Ma-rianu, ki je zašlo v težave zaradi notranje organizacije, sl je zadnje čase opomoglo. Razveseljiva je proizvodnja v podjetjih za izdelovanje likerjev in slaščic, nikakor pa si ne more opomoči industrija za konzerviranje rib. Japonske ribe, ki so jih svojčas pošiljali v Gradež, gredo sedaj skoraj izključno samo v Severno Ameriko, kjer jih konzervirajo. Gradbeništvo je decembra še vedno životarilo; isto usodo delijo opekarne, na katere slabo vpliva gradbeno mrtvilo v sosednjih pokrajinah, ki so najvažnejši kupec njihovih proizvodov. V avtoprevozni-štvu ni sprememb, padec prometa pa so zabeležili v tržiškem prista- nišču, ki ga bodo v kratkem klasificirali ter modernizirali. DVE INTERPELACIJI PSI Cesta v Grojni in prosta cona Tiskovni urad goriške mestne sekcije PSI sporoča, da je občinski svetovalec Zuliani poslal goričkemu županu dve interpelaciji. V prvi navaja, da namerava deželna uprava še tekom letošnjega leta urediti in asfaltirati del občinske ceste od županstva v šte-verjanu pa do Bukovja s sredstvi iz sklada za turistične ceste. Občinska uprava iz števerjana je s svoje strani že asfaltirala del ceste od Bukovja do meje z goriško občino v Grojni. Zato interpelant vprašuje občinsko upravo. Hlmo «1W1S» PROSEK t^dvaja danes, 10. t. m. z začetkom ob 19.30 zanimiv film v DAL SABAT0 AL LUNEDI (OD SOBOTE DO PONEDELJKA) > na lov za »prvim« dekletom igrajo: MARIANNE HEIDI — GERONIMO MEYNER — SANDRO PANERI Orkester Glasbene Matice pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra je sinoči z lepim uspehom gostoval v mestnem gledališču v Kopru, kjer je ponovil svoj tržaški koncert. Kot solist je nastopil odlični slo-venski violinist Dejan Bravničar. Poslušalci, ki so napolnili dvorano, in med katerimi so bili številni udeleženci seminarja italijanske kultu-re, ter seveda vsi vidnejši predstavniki koprskega kulturnega življenja, so izvajalce nagradili z zasluženim aplavzom ......................................................................................................iiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Tatovi v prostorih namerava urediti svoj del ceste v Grojni, da bi tako olajšala promet po njej domačinom in turistom. V drugi interpelaciji se poziva župana in občinski odbor, naj pod-vzamejo potrebne ukrepe, da se preprečijo mahinacije proti obnovi proste cone in proti ukinitvi kontingenta za bencin, kot namerava predlagati carinska uprava in naj bi finančno ministrstvo ukrepalo v tem smislu. Izvedba takih namer bi povzročila veliko škodo goričkemu gospodarstvu. Prešernova proslava na sedežu RPI v Gorici ZANIMIV KULTURN0-PR0SVETN1 DOGODEK V ŠTEVERJANU V sobot« v p. d. «Briški grič* predavanje o slovenskih dolinah V Bohinjsko, Savinjsko dolino in v dolino Krke nas bosta popeljala predavatelja prof. Kasesnik in Hohn iz Nove Gorice ki ki ima tudi celo vrsto skritih le-znan otoški Goriška sekcija KPI priredi v petek 11. februarja ob 20. uri na sedežu v Ul. 24. maja 18 Prešernovo kdaj i proslavo. Tajništvo vabi k udeležbi. .......,■■■■■■■■■■■....................................................................i...mmmiimimmmi PO MNENJU DR. GREGORIGA V okviru sobotnih večerov jih z velikim uspehom prireja Prosvetno društvo »Briški prič» i Z Števerjana, bo v soboto 12. februarja ob 20.30 v prosvetni dvorani na Valerišču predavanje o prelepih treh slovenskih dolinah, Bohinjski, Savinjski in Krški dolini. Bohinj je znan po krasnem naravnem gorskem nei zmaličenem jezeru, po «kravjem balu», dobrem siru in tradicionalni stan šegi vasovanja in svatbe, ki jo prireja vsako leto turistično društvo iz Bohinjske Bistrice. Nadalje je znan kot prelepa gorenjska turistična točka. Krasijo ga visoki vrhovi, Vogel z žičnico in krasnim novim planinskim hotelom, slap Savice in Sava Bohinjka. Savinjska dolina je krasen gorski svet, ki ga obkrožajo Savinjske alpe, visoke 2600 m. Skozi dolino teče čista Savinja, dolga 99 km, ki izvira v prekrasnem planinskem svetu Logarske doline. Dolina Krke je na Dolenjskem, pot, med katerimi grad Otočec. V ves ta svet nas bosta popeljala predavatelja prof. Ivan Kasesnik in Rudi Hohn iz Nove Dorice. Predavanje bodo spremljali številni barvni diapozitivi. Odbor prosvetnega društva toplo vabi vse občane/ Ošpice so razredčile razrede vendar so blagega značaja Redki so primeri vnetja jeter in influence, ki pa ni angleška - Na šolah so sprejeli ustrezne zdravstvene ukrepe Sedanje južno in vlažno vreme je zelo ugodno za širjenje virusov za razne epidemične bolezni. Zato so se zlasti po otroških vrtcih in o-snovnih šolah na področju goriške občine izostanki obolelih otrok precej pomnožili. Obrnili smo se do občinskega zdravnika dr. Gregoriga, da bi nam povedal nekaj o zdravstvenem stanju v občini. «V resnici so se pojavile v zadnjih tednih nekatere epidemične bolezni, predvsem med šolsko in predšolsko mladino«, je začel dr. Gregorig in takoj poudaril, da ne gre za kašna hujša obolenja, ki bi vzbujala posebno zaskrbljenost in zahtevala nujno ukrepanje. Kar se tiče virusnega vnetja jeter (epatite VESTI Z ONSTRAN MEJE runo na mmiik-. {izvaja danes, 10. t. m. z začetkom ob 18. uri, napeti gangster- fifin: SINFONIA PER UN MASSACRO (SIMFONIJA ZA POKOL) . Najboljši francoski suspense film zadnjih let gr4Jo: MICHEL AUCLAIR — CLAUDE DAUPHIN — MICHE-LE MERCIER — CHARLES VANEL — DANIELA ROCCA NIGERIJA JE ODLIČNO TRZISCE ZA VAŠE PROIZVODE ,(JERIJA POTREBUJE: u^trične kable, kovinske žice, železne palice, galvanizirane že-Plošče, ključavnice, naftalinske kroglice 3/4”, politenske Z64«, kalcij, karbid, žveplo, konfekcijsko blago iz česane vol-ot;oterilen volno, žamet, moške srajce, bluze, žensko perilo, hi,riltite svoje vzorce in po-abe po letalski pošti na: oblačila, nogavice. « W A L E » Reliance C o. P. O. BOX 1407 IBADAN / NIGER1A SLOVENCI, ko obiščete svoje sorodnike v Jugoslaviji in ko vas oni obiščejo, recite jim, naj kupufefo pri magazzini alla stazione TftST • ULICA CELLINI št. 2 £ TELEFON St. 24-125 (nekaj korakov od glavne postaje) 0tiPEKCIJA IN PERILO ZA MOŠKE, ZENSKE IN OTROKE Naj večja izbira oblek, površnikov, plaščev, vetrnih Jopičev, dežnih plaščev, perila, Intimne in zunanje trikotaže, srajc, kravat, nogavic, itd. VSE PO NAJUGODNEJŠIH CENAH!!! «IZ NAJBOLJŠIH TOVARN NARAVNOST ODJEMALCU* UNIVERSALTECNICA ^Olo - TELEVIZORJI - AVTOMATIČNI IN SUPERAV- ^Matični pralni stroji — hladilniki - elek-^^gospodinjski predmeti: candv - rex - cge Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez poisebnih stroškov v vse kraje Jugoslavije ^^IVERSALTECNICA Trleate — Trat Cor*° Garibaldi *L 4 tel. 41-243 In Trg Goldoni št. I Po vsej Primorski proslave obletnice Prešernove smrti Piranski kipar Janez Lenassi - Prešernov nagrajenec Povečana proizvodnja «Fructala» - Posvetovanje o problemih italijanskih kulturnih krožkov Tudi na Primorskem so slovesno proslavili obletnico Prešernove smrti — slovenski kulturni praznik. Proslave so bile po vseh šolah, v številnih krajih pa so tudi organizirali akademije. Posebno je uspela akademija v Kopru, kjer je »Oder mladih« organiziral recital Prešernovega Krsta pri Savici. Recital je bil najprej za koprsko občinstvo, nato pa so ga se dvakrat ponovili za dijake srednjih šol. Ob vseh treh predstavah je bilo koprsko gledališče popolnoma zasedeno in izvajalci iz vrst srednješolske mladine ter režiser Marko Marin so bili deležni toplih ovacij. i » • • Med letošnjimi Prešernovimi nagrajenci je tudi kipar Janez Lenassi iz Pirana. Komisija mu je podelila visoko priznanje predvsem zaradi monumentalne zasnove spomenika padlim borcem v I-lirski Bistrici. Janez Lenassi je primorskemu občinstvu dobro znan. Ze pred leti je zasnoval veličastni spomenik prvemu jugoslovanskemu letalcu Edvardu Rusjanu, ki stoji v parku v Novi Gorici in ki vzbuja občudovanje ne samo domač’nov, ampak tudi številnih tujih turistov. Lenassi je nadalje sodeloval tudi na simpoziju Forma viva ter priredil več razstav. Njegova dela se odlikujejo po izvirnih kiparskih zamislih in izvedbah. * • * Seminar italijanskega jezika in kulture nadaljuj« že sedmi dan svoje delo. Predvčerajšnjim in včeraj je bilo največ zanimanja za predavanja profesorja univerze v Padovi Camilla Semenzata o gotski arhitekturi v Italiji. To predavanje je imel včeraj na reški gimnaziji, danes pa ga je ponovil v Pulju in v Rovinju. • • • Sadnolikerski kombinat Fructal v Ajdovščini je sprejel letošnji proizvodni plan. Predvidevajo za 23 odst. večjo proizvodnjo kot lani Največje povečanje proizvodnje bo pri sadnih sokovih. Po sprejetem načrtu naj bi se osebni dohodki povečali za 20 odst. in bi znašali v povprečju 70 tisoč dinarjev mesečno. • * • Na Primorskem so se že začele priprave za letošnje karnevalske prireditve. Osrednji dogodek bo še zmeraj tradicionalna cerkljan-ska «laufarija», ki jo glede izvirnosti slovenskih pristnih običajev dosega samo še prekmursko ku-rentovanje. Ta prireditev bo letos na pustni torek, to je 22. februarja. Domače turistično društvo bo še izpopolnilo svoje kostume, ki so vsekakor najzanimivejši v naši folklori. Za številne go ste, ki bodo tokrat prihiteli Cerkno, bodo pripravili tradicio- nalna pustna jedila kot so preste, flancati, ocvirkov.ca in druge. Višek prireditve bo, ko bodo pustu naprtili vse grehe domačega kraja v preteklem letu ter ga za kazen obsodili na smrt Vse kaže, da se bodo letos odpovedali tradicionalnemu pustnemu sprevodu v Izoli, ker zahteva taka prireditev, če se hoče doseči kvaliteta, precej denarja. Pač pa pripravljajo po istrskih vaseh tradicionalno zažiganje pusta ob splošnem rajanju. * « • V Kopru je bil plenum Zveze vadbenih inženirjev in tehnikov llovenije. Najpomembnejša točka dnevnega reda je bil referat o urbanističnih zasnovah Slovenskega Primorja in še posebej koprske o-bale. Na plenumu je bilo mnogo govora o koprski železnici in eksperti so v svojih delih utemeljili upravičenost in nujno potrebo hitre iz,gradnje železnice, hkrati pa tudi ekonomsko upravičenost nadaljnje izgradnje pristanišča. * * * V Rovinju je bilo včeraj pomembno posvetovanje o nekaterih problemih italijanskih kulturnih krožkov v Hrvatski m Slovenski Istri. Posvetovanja so se udeležili številni ugledni gostje, med njimi poslanci hrvatske m slovenske skupščine, predsednik Italijanske unije prof. Antonio Borne in drugi. Največ je bilo govora o raznih oblikah dela krožkov in njihovem finansiranju. Ob tem so poudarili, da je seveda dolžnost članov manjšine, da se poleg u-dejatvovanja v krožkih, vključujejo v razne oblike družbenega u-dejstvovanja Zelo važna točka dnevnega reda je bilo tudi vprašanje dvojezičnosti. Pri tem so u-deleženci poudarili, da bo potreb no vsa vprašanja, ki so v zvezi z izvajanjem dvojezičnosti, podrobno precizirati v občinskih statutih. Tatvine motornih vozil Predvčerajšnjim Je na letečem oddelku kvesture 35-letni trgovec Salvatore Campisi iz Ul. Roncheto 28 prijavil, da so mu neznanci odpeljali avto fiat 1100 TS 72139, ki ga je bil pustil v bližini doma. Campisi je utrpel 800 tisoč lir škode. Na istem oddelku policije je 23-letni sel Diego De Pellegrin iz Ul. del Toro 12 prijavil, da so mu tatovi odpeljali vespo «sprint» TS 34827, ki jo je parkiral blizu bifeja ((Arcadio* v Ul. Valdlrivo. Tudi 23-letnemu prodajalcu časopisov Mariu Papagni iz Ul. Zorut-ti 16 so tatovi odpeljali vespo TS 32395. Papagna je svoje vozilo pustil na vogalu Ul. Malolica in Trga Stare mitnice. Tatvino je prijavil na letečem oddelku policije. virale), je razvoj te bolezni dolgotrajen zaradi dolge inkubacije in zato za enkrat še ni mogoče točno opredeliti njenega razvoja. Vsekakor je sedaj omejena le na manjše število obolenj v mestu in na nekaj obolenj na podeželju. Vsekakor so na področju občine podvzeli potrebe sanitarne ukrepe, kot je čiščenje in dizinfekcija sanitarnih prostorov po šolah in vrtcih ter ukrepe za telesno nego. Pač pa so se zelo razširile med otroki ošpice, zaradi katerih manjka po šolah približno petina otrok. JFa srečo pa so vsi primeri le bolj blagega značaja in bolnikov ni bilo potrebno pošiljati v bolnišnico, zaradi prehoda na pljučnico, bron-hite ali kaj podobnega. Zato tudi niso podvzeli ukrepov za zaporo šol, ker so zdravniki mnenja, da bi otroci vseeno dobili okuženje in ker ne gre za hujša obolenja. Tudi kar se tiče takoimenovane «pete bolezni«, za katero so zdravniki menili, da so jo odkrili v nekaterih primerih, prihajajo sedaj do zaključka, da gre tudi v teh primerih za ošpice Kot običajno v tem obdobju, se je pojavila tudi influenca, vendar primeri niso številni ter ne gre vsaj po dosedanjih ugotovitvah, za takoimenovano angleško influenco! ki ima značilnost, da je zelo nalezljiva. Seveda je treba tudi upoštevati, da zdravniki ne prijavijo vseh obolenj, ki jih zdravijo, zlasti kadar gre za lažje primere. Kar se tiče cepljenja proti otro- PRI v Ul. delle Zudecche Neznani tatovi so predvčerajšnjim ponoči vdrli v urade... politične stranke. Tatvino so izvršili v uradih republikanske stranke v Ul. delle Zudecche 3. Neznanci so dosegli notranje dvorišče stavbe, ali bolje dvorišče, kjer je bil letni kino «Garibaldi«. Od tam so brez velikih težkoč dosegli majhno teraso, kjer so odprli okno in prišli v notranjost uradov, Tatovi so v strankinem uradu prebrskali vse kote, največ pozornosti pa je pritegnil bar. Iz predala točilne mize so ukradli 7000 lir, iz škatlice, ki je letala na točilni mizi, pa 6000 lir. Potem so s silo odprli predalček fllpoerja in 7d°elonCda ** Poliži, so odrasli že zaključi-je pten vendarle premajhen so’ne- U splošno cepljenje in sedaj pride-znanci odnesli še dve steklenici jo v poštev le najmlajši, v dobi od aperitiva #rosso antico«, dve ste- 6 mesecev dalje, sproti kot dora-klenici vermuta, dve whiskyja, eno j{ajo. To cepljenje poteka normal-brandyja in dve na pol prazni ste- n0 in nis0 zabeležili obolenj za to boleznijo. klenici punča. Poleg tega so tatovi ukradli še dva kg pražene kave. Tatvine se je predvčerajšnjim zjutraj zavedla upraviteljica bara 22-letna Franca Vascotto por. Tamaro iz Ul. Francesco Patrizio 15. Zglasila se je na komisariatu na Trgu Dalmazia, kjer je tatvino prijavila in povedala, da je utrpela približno 40.000 lir škode. Agenti so se potem podali v strankine urade, kjer so pregledali prizorišče tatinskega podviga. Preiskava je v teku. Organizacija uslužbencev avtomobilskih šol FILTAT—CISL sporoča, da so na včerajšnjem sestanku predstavnikov vseh goriških avtomobilskih šol ustanovili pokrajinski sindikat kate- gorije. Na sestanku so se pogovorili prekinitvi vsedržavnih pogajanj za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe uslužbencev avtomobilskih šol ter o načinu borbe za priznanje svojih pravic. Razdeljevanje darilnih paketov na občini v Doberdobu Občinska uprava iz Doberdoba sporoča vpisanim v Vsedržavno zvezo družin padlih in pogrešanih v vojni« v Gorici, naj se čimprej zglasijo na občini med 9. in 12. uro, kjer bodo prejeli darilni zavoj. S seboj naj prinesejo izkaznico organizacije. Pristojbino za to leto, ki znaša 100 lir, bodo lahko plačali ob prevzemu paketa. Menični protesti TEMPERATURA VČERAJ Najvišja 8 stopinj ob 14.30, najnižja 6,2 stopinje ob 7.30; povpreč. ne vlage 100 odstotkov. V prvi polovici meseca januarja je bilo v goriški pokrajini 746 meničnih protestov. Od tega jih ja bilo v Gorici 277, Tržiču 235, Gra-dežu 32, Ronkah 42, Škocjanu 30, Gradiški 28, Zagraju 25, Krminu 24, Romansu 9, Starancanu 7, Dober-dobu 7, Foglianu 5, Marianu 5, Slo-vrencu 4, Farri 4, Turjaku 3, Morani 2, Spijeru 2, Villessah 2, So-vodnjah 1, Moš! 1 in Steverjanu I. Slovensko gledališče v Trstu V četrtek, 10 t. m. ob 2030 v Katoliškem domu v Gorici Carlo Goldoni GROBIJANI (Grubjane) PROSVETNO DRUŠTVO »JEZERO« priredi v nedeljo 13. februarja ob 17. uri v prosvetni dvorani v DOBERDOBU PREŠERNOVO PROSLAVO Na programu je nastop moških pevskih zborov iz Dola-Poljan, Ronk in Doberdoba. llllllllllllllllllllllllltllltlllltlllUIIIIIIItHIIHIIUlllllllllllllllUlllltlllllllllllllltlHItlinillllllllMIIIIIUtlMMIlUlM SINDIKALNA KRONIKA Nezadovoljstvo z zaposlovanjem električnih varilcev v CRDA Volitve notranje komisije v februarja ponovna stavka SOLVAY ■ 15. in 16. v avtobusnih podjetjih PRI IZVAJANJU ČLENA 167 Občinska uprava naj omeji razlastitve za urbanizacijo Tako je predlagala delegacija Coldiretti Volitve notranje komisije v SOL VAY v Tržiču se zaključijo danes ob 10. uri; volitev se udeležuje okoli 400 delavcev in 60 uradnikov. Nova notranja komisija bo sestavljena iz petih članov: štirih delavcev in enega uradnika. Predstavljeni sta Mii dve listi: CGIL, ki ima večino s tremi odborniki, in CISL, ki ji pripadata dva odbornika. Šoferji avtobusnih podjetij Bonez-zi v Tržiču in Ribi v Gorici bodo sodelovali v vsedržavni stavki 15. in 16. februarja, sklicale so jo tri sindikalne organizacije. Na ravnateljstvu Sem-Detroit sta se sestali stranki in proučili nepravilno izvajanje pogodbenih določil; o spornih točkah so dosegli načelen sporazum. Danes se bodo sestali predstavniki kovinarjev, ki pripadajo sindikalnim organizacijam CGIL, CISL! in UIL v Tržiču. Sklepali bodo o protestni akciji proti pobudi CRDA, da najame za krajšo dobo električne varilce za brodogradnje. Tajništva se bodo znova sestala ter določila, kako bo protestna akcija potekala v državnih in zasebnih podjetjih. Posebna delegacija, ki so jo izvo- zemljo, ki je bolj prikladna za lili na nedavnem rednem letnem vrtnarstvo, ki je tako značilno za občinem zboru kmetijske organi- kmetijstvo na področju goriške ob- zacije Coldiretti, je bila v torek čine popoldne na goriškem županstvu, Odbornik Lupieri je obljubil, da da bi se pogovorila o nekaterih najvažnejših problemih direktnih obdelovalcev goriške občine. Sprejel jo je odbornik Lupieri. Ob tej priliki so se kmetovalci iz Podturna pritožili, da je občina določila prenizko odkupno ceno za zemljišče, na katerem zidajo novo sirotišnico Contavale in novo osnovno šolo. Pri določanju cene bi morali realnejše oceniti škodo, ki so jo povzročili tamkajšnjim kmetom z odvzemom obdelovalne zemlje, zlasti kjer pridelujejo zelenjavo. Pravtako so se pritožili glede načina aplikacije člena 167, po katerem ima občina pravico do razlastitve zemljišča pri izvajanju svojega urbanističnega načrta. Poudarili so, da so vključili v ta načrt tudi mnogo preveč obdelovalne zemlje, ki ne bo prišla v poštev za zidavo, ker Je ne bodo toliko potrebovali. Zato so predlagali, naj bi skrčili obseg razlastitev ter ga omejili na manjše komplekse in pustili zlasti bodo pri ponovni obravnavi urba-nizacijskega načrta upoštevali njihove želje in predloge. Nezgoda na delu in padec s kolesa pustnica ali potni list Odhod • Travnika ob 6.30, iz Podgore ob 6.45 in iz Standreža ob 7. uri. Povratek zvečer. Smučarski izlet v Kanalsko dolino Sci klub ENAL iz Gonce priredi v nedeljo, 13, t. m. smučarski izlet v Ovčjo vas in Trbiž. Odhod avtobusa ob 6.30 iz Ul. Garibaldi v Gorici, s prihodom v Ovčjo vas ob 9. uri. Povratek ob 20.30. Vožnja za člane Sel kluba ENAL, Sci klub Gorica in CAI po 1000 lir. Vpisovanje v agenciji Appiani do sobote ob 18. uri. V drug avto je trčil Včeraj dopoldne nekaj po 10. uri se je peljala z alfa romeo po Ul. Udine v Ločniku Jole Fornasarlg iz Manzana Ul. Natisone H. Za njo je vozil ford taunus Francesco Ru-bino iz Vidma Ul. Martignacco 80. Pri hiši št. 99 je hotela Fomasarig zaviti k hiši. šofer, ki ji sledil, ni utegnil pravočasno zaustaviti svojega vozila ter se je zaletel. Na srečo pri trčenju ni bilo ranjenih in tudi obe vozili sta utrpeli le manjšo škodo. Včeraj zjutraj ob 8 15 so spre- Zapisnik je napravila cestna po-jeli v goriško civilno bolnišnico na Hci.ia iz Gorice, zdravljenje za 10 dni 55-letnega1 Giovannija Soico iz Moše, ki si je zlomil desno peto. Ponesrečil se je na delu pri podjetju Comelli v Ul. Caprin v Gorici, ko je padel pri zavijanju železa. Sinoči ob 18. uri pa so pridržali za 8 dni na zdravljenju 43-letnega Angela Capito iz Ul. Casale 34, ki si je zlomil rebra na levi strani. Capit6 se je ponesrečil že prejšnji večer, ko se je okrog 21.30 peljal s kolesom na delo v podgorsko predilnico. Pri Madonnini mu je ugasnila luč, zapletel se je z nogo med špice in padel. V nedeljo, 13. februarja ob 17.30 priredi Slovensko-katoli-ško prosvetno društvo iz Ste-verjana v Katoliškem domu v Gorici Finžgarjevo igro v 4 dejanjih Divji lovec -i;;;::;::;:;:..::;::::. Smučarski izlet v Črni vrh Slovensko planinsko društvo iz Gorice priredi v nedeljo 13. tm avtobusni izlet za smučarje v Cr-n’ vrh. Vpisovanje pri A. Košuti v Gorici, Ul. Mameli 8 do vključno 11. tm. Vožnja za člane po 900 in za nečlane po 1000 lir. Za pre hod meje zadostuje veljavna pro- Gorica VERDI. 11 u0: : 2. Wollak Robert (Fr.) 114”66 (SR”19 _ 3. Wojna Jerzy (Polj.) 115”67 (57”13 — 58”54) 4. Scheuerl Gunther (Nem.) 118”28 5. Allsop Mike (ZDA) 118”91 6. Deretinski Andrezry (Polj.)20”62 7. Kerstinger Manfred (Av.) 21”55 8. Petrik Lubos (CSSR) 122”24 9. Jonsen Torboson (Šved.) 123”07 10. Langlois Patrick (Fr.) 123”79 11. Cottet (Fr.) 124”30 12. Ristner (Šv.) 124”45 13. Adseraz (šp.) 124”61 14. Pongratz (Nem.) 124”62 15. Murata (Jap.) 124”66 16. Vojtech (CSSR) 125”62 17. Majer (Av.) 125”75 18. Klinar (Jug.) 126”69 19. Engen (2DA) 126 8’81” 20. Gruber (Av.) 127”53 itd. * * * CLAVIERE, 9. — Jutri se bo s štafetami zaključilo tekmovanje zimske univerziade v nordijskih panogah. V moški konkurenci (4x10 km) bodo startale štafete Nemčije, Norveške, Japonske, Sovjetske zveze, Poljske, CSSR, Švice, Finske, Avstrije in Italije, v ženski pa (3 x 5 km) Sovjetske zveze, Poljske, CSSR in Bolgarije. gol za angleške barve. Kotov je bilo 4:2 za italijanske nogometaše. Povratna tekma bo prihodnji teden v Londonu. Današnjo tekmo je sodil Nemec Kreitlein. BOKS CHICAGO, 9. — Boksarska komisija države Illinois je uradno potrdila dvoboj Cassius Clay - Emie Terrel, ki bo veljal za naslov svetovnega prvaka in bo končno le uredil kaotičen položaj v težki kategoriji. Po tem dvoboju bo morala tudi WBA priznati zmagovalcu, ki bo po mnenju ogromne večine Cassius Clay, naslov najboljšega na svetu. Kot je znano WBA priznava samo Terrelu svetovni naslov. JUNIORSKO PRVENSTVO Dve gladki zmagi šesterke Bora Zadnji dan prvega dela junior-skega prvenstva v odbojki se je zaključil z zmagoslavjem Bora. Plavi so premagali tako GS Stu-dentesco kot AS Libertas. Obe tekmi sta bili dolgočasni, ker sta bila nasprotnika več kot za razred slabša od borovcev, ki prav zaradi tega niso mogli prikazati igro v vseh odtenkih. Bolj upoma je bila šesterka Studentesca, medtem ko je bil dvoboj z Libertas za Bor slabši od najslabšega treninga med seboj, ker so plavi igrali tudi brez prave volje. Izida BOR — GS STUDENTESCO 2 0 (15:3, 15:1) BOR — AS LIBERTAS 2:0 (15:6, 15:2) Bor je nastopil v naslednji postavi: Orel, Uršič, Spacal, Lakovič, Starec, Fučka, Rudež in Vodopivec. HAVANJE TRST, 9. — Triestina bo spomladi organizirala v občinskem bazenu mednarodni plavalni miting za ((Memorial Bruna Bianchija«. iiiiiiii ih iiiiniiiiiii iiiii im iiiiiiiii m milili iiiiuiiiiiiiiii Hlinili n iiiiiiuiii iiiuiiii nun iiiiii iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii PRETEKLO NEDELJO V RAVASCLETTU Uspehi slovenskih dijakov na smučarskih tekmah Najboljši bodo šli na meddeželno tekmovanje v Asiago V nedeljo 6. tv m. so bile v Ravasclettu pokrajinske smučarske tekme za srednješolce goriškega šolskega skrbništva. Udeležili so se jih tudi dijaki slovenskih srednjih šol, ki so se na tekmah kar dobro plasirali. To nam povedo tudi naslednji podatki: VELESLALOM ZA FANTE (ka ODBOJKA Moška C liga TURIN, 9. — Sovjetska zveza je nocoj premagala v hokeju na ledu Italijo 13:1 (6:D, 2:0, 5:1). Tekma Je bila v okviru turnirja zimskih univerzitetnih iger. V drugi tekmi dneva je Finska premagala Kanado 8:3 (2:0, 5:0, 1:3). V tretji tekmi pa je CSSR premagala Romunijo 8:3 (4:2, 1:1, 3:0). V lestvici finalne skupine vodi Sovjetska zveza pred CSSR, Romunijo, Finsko, Kanado in Italijo. NOGOMET Catanzaro in Fiorentina v finalu turnirja za italijanski pokal Catanzaro in Fiorentina sta se uvrstila v finale turnirja za italijanski nogometni pokal 1964—65. Catanzaro je presentljivo premagal Juventus, kot je Fiorentina prav tako nepričakovano premagala In-ter. Izida polfinalnih tekem V Turinu CATANZARO . JUVEN- TUS 2:1 (1:0) Golh v 34’ p.p. Leoncini (avtogol), v 6’ d.p. Del Sol (Juventus), v 30’ Tribuzio (Catanzaro) iz e-najstmetrovke. Kotje 4:0 za Juventus. Gledalcev je bilo 8.000. Sodil je De Marchi iz Pordenona. Nonino (Catanzaro) je v drugem polčasu zaradi natega ‘“‘se statiral na krilu. mišice V Firencah FIORENTINA - IN-TER 2:1 (0:0) Goli: v 31’ d.p. Jair (Inter), v 32’ Brugnera (Fiorentina), v 44’ Hamrin (Fiorentina). Kotje 7:3 za Fiorentino. Gledalcev je bilo 35.000. Sodil je Varaz-zini iz Parme. V 2’ d.p. je PeirO zamenjal poškodovanega Facchetti-ja, ki je statiral na levem krilu. MILAN, 9. — Enajsterica Milana je danes pred 12.000 gledalci premagala v prvi tekmi osmine finala turnirja za pokal sejemskih mest angleško moštvo Chelsea 2:1 (0:0). Za Milan sta bila uspešna v 13’ Amarildo, v 41’ pa Rivera, medtem V nedeljo začetek deželnega prvenstva V nedeljo se bo začelo deželno prvenstvo moške odbojkarske C lige. Poleg zgoniškega Krasa bodo v tej deželni skupini nastopile še šesterke Torriane (Gradiška), Iibertasa (Trst), Gasilcev (Gorica), PAV (Videm), Acegata (Trst), Turriaca (Turjak), Gasilcev (Trst) in GS Studentesca (Trst). Razpored prvega dela prvenstva je naslednji: 1. KOLO 13.2 ob 10.30 Trst Kras — Torriana 13.2. » 10.30 Trst Libertas — VV.F. Gorizia 13.2. » 10.30 Videm PAV — ACEGAT 13.2. » 10.30 Gorica Audax — Turriaco 13.2. » 10.30 Trst 2. VV.F. Trleste — C.G. Studentesco KOLO 19.2. ob 21.30 Trst ACEGAT — VV.F. Trieste 20.2. » 10.30 Gorica VV.F. Gorizia — Turriaco 20.2. » 10.30 Videm PAV — Torriana 20.2. » 10.30 Trst Kras — Libertas 20.2. » 10.30 Trst 3. C.G. Studentesco — Audax KOLO 26.2. 27.2. ob » 21.00 10.30 ACEGAT — Libertas • VV.F. Trieste — PAV 27.2. » 8.30 , V ja Audax — Torriana 27.2. » 11.00 Gorica Turriaco — C.G. Studentesco 27.2. » 10.30 Trst 4. Kras — VV.F. Gorizia KOLO 6.3. ob 10.30 Videm PAV — Audax 6.3. » 10.30 Trst Libertas — Turriaco 6.3. » 10.30 Gorica VV.F. Gorizia — ACEGAT 6.3. » 10.30 Trst C.G. Studentesco — Torriana 6.3. » 10.30 Trst 5. VV.F. Trieste — Kras KOLO 12.3. ob 21.00 Trst ACEGAT — Kras 13.3. » 10.30 Gradiška Torriana — Libertas 13.3. » 10.30 Turjak Turriaco — PAV 13.3. » 10.30 Gorica Audax — VV.F. Trieste 13.3. » 10.30 Gorica 6. VV.F. Gorizia — CG Studentesco KOLO 20.3. ob 10.30 Trst Libertas — Audax 20.3. » 10.30 Videm PAV — W. F. Gorizia 20.3. » 10.30 Trst Kras — C.G. Studentesco 20.3. » ’ 10.30 Gradiška Torriana — VV. F. Trieste 20.3. » 10.30 Turjak 7. Turriaco — ACEGAT KOLO 27.3. ob 10.30 Gorica Audax — ACEGAT 27.3. » 10.30 Gorica VV. F. Gorizia — Torriana 27.3. » 10.30 Trst C.G. Studentesco — PAV 27.3. » 10.30 Trst Libertas — VV. F. Trieste 27.3. » 10.30 Trst 8. Kras — Turriaco KOLO 3.4. ob 10.30 Trst C.G. Studentesco J Libertas 3.4. » 10.30 Trst ACEGAT — Torriana 3.4. » 10.30 Turjak Turriaco — VV. F. Trieste 3.4. » 10.30 Videm PAV — Kras 3.4. » 10.30 Gorica 9. VV. F. Gorizia — Audax KOLO 11.4. ob 10.30 Trst Libertas — PAV 11.4. » 10.30 Trst VV.F. Trieste — VV.F. Gorizia 11.4. » 10.30 Trst C.G. Studentesco — ACEGAT 11.4. » 10.30 Trst Kras — Audax 11.4. » 10.30 Gradiška Torriana — Turriaco tegorija »aspiranti«): 1. Marjan Kranner (slovensko učiteljišče) 2’53”7; 3. Marko Kranner (slovenska višja gimnazija) 4’26”; 4. Franc Mermolja (slov. višja gimnazija) 5’20”6 (Startal z 2-minutno zamudo). VELESLALOM ZA NARAŠČAJNIKE: 3. Peter Lovišček (Slov. nižja srednja šola) 418”; 6. Niko Kocjančič (slov. nižja srednja šola) 6’22”3. VELESLALOM ZA DEKLETA (mladinke): 1. Maja Leban (slov. učiteljišče) 2’21”5; 3. Mirjam Koren (slov. licej) 3’19”4. VELESLALOM (aspirantke): 4. Mirjam Leban (slov. učiteljišče) 4’17”5. TEK NA 4 KM (aspiranti): 1. Marjan Kranner 1417”. TEK NA 2 KM (naraščajniki): Pavel Pivk (slov. nižja šola) 8’39”. Na osnovi ministrskega pravilnika bodo štirje najboljši iz kategorij mladinci, «aspiranti» in naraščajniki vključeni v zastopstvo pokrajine na meddeželnem tekmovanju dijakov, ki bo 15. in 16. t.m. v Asiagu. Zato bi morali priti v to zastopstvo Marjan Kranner, Maja Leban, Mirjam Koren in morda Marko Kranner. Ce bi ne startal z zamudo bi bil prav gotovo vključen tudi Franc Mermolja. Proge so v najlepšem redu, kar dokazujejo zelo dobri časi, ki so jih v teh dneh dosegli med treningom Zimmermann, Minsch, Bruggmann, Sodat, Bogner, Lud-wig Leitner in drugi. Spored predvideva za petek smuk, za petek popoldne kvalifikacijske tekme v slalomu, za soboto zjutraj slalom, za nedeljo pa veleslalom. S MUCA H JE MADONNA Dl CAMPIGLIO, 9. — Jutri se bo z «no stop trainingom« v smuku začelo mednarodno tekmovanje «3-Tre«. Letošnjega tekmovanja FIS B se bodo udeležili ne samo avstrijski, nemški, švicarski in italijanski asi, temveč tudi najboljši predstavniki švedske, Norveške, CSSR, Jugoslavije, Anglije, Finske MILAN, 9. — Italijansko reprezentanco, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu v nordijskih panogah bodo sestavljali Mario Ba-cher, Giulio De Florian, Franco Manfroi, Franco Nones, Gianfran-co in Aldo Stella, Giuseppe Steiner, Livio Stuffer, Pietro Scola, Aldo Piller, Ezio Damolin in Fabio Morandini. iiiniiiimiiiiniiniiiiiiimiiiiiiHiiHmiimiiiiiiNtiiiiiHiiiiHHiimiiiHmiiniiiminiiiiiimiiniiiiiiiiHiimiimiiiniiiHiimMiiiiHiiiinniiiiimmiimiiimiiiiiHiiiimii V prijateljski tekmi na stadionu «Prvi maj » Zmaga Bora nad ekipo tržaške Univerze Zadovoljiva igra igralcev v plavili dresih llllllllllllIftTtlltllllllllllllllllllllllllllTlIlllllllllllllllllDllllllltlllllllllllllllllllllf 1111111111111111111111111111111111111 V petek je košarkarska ekipa Bora odigrala trening tekmo z reprezentanco tržaške univerze. Nasprotniki niso bili košarkarski novinci in so se zato morali borovci resno potruditi, da so sledili tempu igre vigranih univerzitetnih študentov. Med slednjimi so bili namreč tudi nekateri elementi, ki nastopajo v tržaških klubih. Srečanje je KOŠARKA V' Zenska A liga Vedno slabše za Mlvar Kam ploveš Mivar? V želji, da bi tretji po vrsti osvojili juniorsko prvenstvo Italije, so se voditelji Mivarja odločili za zelo drzno potezo. Ker jim je neugodni koledar določil v istem dnevu dve važni tekmi, prvo v Turinu proti Lancu (ženske A lige), drugo v Trstu proti Gin-nastici za juniorsko prvenstvo, sta Mari in Frizzati pustila v Trstu celo vrsto boljših igralk in poslala v Turin praktično le rezervno peterko z dvema močnejšima igralkama. S tem sta jasno pokazala, da predpostavljata interese juniorske- Kako so zaigrali Borovi košarkarji? Zadovoljivo. Skušali so predvsem spiliti obrambo, ki je bila v tekmi proti ljubljanskim zamejskim študentov precej negotova. Plavi so tudi tokrat igrali sistem 2—3, ker so po postavi borovci sorazmerno nizki. S to taktiko so se lahko spuščali v nevarne protinapade, kar jim je prineslo dragocene točke. Da so plavi solidno zaigrali v obrambi, nam dokazuje dejstvo, da so univerzitetniki v začetnih 15’ dosegli komaj 8 točk. Bor jih je do tedaj realiziral že 23. ga prvenstva tudi A ligi. Ekipa, ki je ostala doma je torej bila mnogo boljša, a kljub vsemu ni bila najboljša. kar jih Mivar zmore, če analiziramo tekmi pridemo do prepričanja, da sta se voditelja le za las uštela: Mivar je v Turinu izgubil le z dvema točkama razlike, v Trstu pa se je njegova usoda odločila šele v podaljških. Vendar pa smo mnenja, da sta trenerja preveč zaupala v usodo. Ker sta že pustila doma Colavizzo, bi morala pustiti tudi vse, prav vse boljše igralke, ker le tako ne bi tvegala ničesar v dvoboju z Ginnastico. Ravno to pomanjkanje doslednega izvajanja njune prvotne odločitve ju je povedel do dvojnega in ravno zaradi tega bolj pekočega poraza. Zdaj ima Mivar le eno prizivno priliko tako v prvenstvu A lige, kot v ju-niorskem turnirju. Ker smo si nadrobno ogledali nesreče našega prvoligaša, poglejmo kako so se odvijale in kaj so nam pokazale tekme na ostalih igriščih. Mobill iz Bologne, ki smo ga gledali preteklo nedeljo v Trstu, je nadaljeval svojo uspešno pot ter se povzpel do sredine lestvice, na varen položaj, ki že zdaj presega začetne upe ekipe. Odpravil je dovolj prepričljivo peterko Peja in jo na lestvici preskočil. Milanski Zaiss je kot pričakovano premagal OMSO, vendar je bilo pričakovati, da bo številčna razlika bolj izdatna. Pa smo že pri clou tekmah tega kola. štiri vodeče peterke so se namreč spoprijele med seboj in posledica tega je novo razmerje moči na zgornjem delu lestvice, dtan-da je šla po točke v Treviso. Nabrala jih je lažje, mnogo lažje not je bilo predvidevati. Zaključila je tekmo s kar tridesetimi točkami naskoka, kar priča, da okretna in mlada peterka iz Trevisa še nima tistega izkustva in tiste moralne moči, ki sta poleg tehničnega znanja, predpogoj za enakovreden nastop proti najmočnejšim ekipam. Porto-rico pa je imel s Fiatom težji posel, a je kljub vsemu le odločil tekmo v svojo korist. Po padcu Fiata in Bristota ostaneta Standa in Portorlco sama v vodstvu. I. PATRIZIO MILAN, 9. — V prvi tekmi kvalifikacijske A skupine za pokal košarkarskih prvakov Evrope je milanski Simmenthal premagal nocoj praško Slavijo 96:77 (45:43). bilo torej izredne važnosti za naše mlade predstavnike, ker so tako lahko preizkusili lastne sile tudi proti kvalitetnejšim igralcem. Kljub zmagi pa so slovenski košarkarji zagrešili marsikatero napako. Borovci se niso še sprijaznili z dejstvom, da žoge ni mogoče dolgo voditi. Spuščajo se preveč v preigravanja", kar gotovo škoduje homogeni igri, ki je neobhodno potrebna pri košarki. Z vodenjem žoge pa se večkrat zagreši prestop korakov, kar pomeni dve izgubljeni točki. In slični prestopki so se med plavimi prepogosto ponavljali. Naši igralci so bili v tej tekmi tudi precej pomanjkljivi v strelih iz razdalje, kar je bilo njihovo najnevarnejše orožje proti ljubljanskim študentom. še dve besedi o nasprotnikih. Njihovo peterko so sestavljali nekateri odlični elementi, ki pa niso zadostovali, da bi nadoknadili napake, ki so jih zagrešili nekateri drugi slabši soigralci. Med univerzitetniki so se zlasti izkazali Kloz- DANES bo ob 17. uri na stadionu »Prvi maj» košarkarsko srečanje ekipe V. razreda slovenske trgovske akademije z izbrano ekipo realne gimnazije in trgovske akademije. bowzky (24 točk), Calzolari (16) in Toppan (9). Presenetil je predvsem prvi z lepimi koši z razdalje in z učinkovitimi prodori. Pohvaliti pa moramo celotno ekipo za homogeno in korektno igro, ki jo je prikazala. Kar je manjkalo borovcem, to je podajanje, je bilo nasprotnikovo najnevarnejše orožje. Univerzitetniki se niso namreč spuščali v neproduktivno vodenje žoge in so raje napadali Borovo obrambo z učinkovitimi podajami. šše nekaj kronike. Uvodne poteze so bile izključno v korist Borovih predstavnikov, ki so v 5’ nanizali kar 15 točk. Univerzitetniki so bili še vedno brez zadetka (!). Obramba plavih se je torej zdela nepremagljiva. Kmalu pa so si nasprotniki opomogli in zlasti z odličnim Klozbowzkyjem dosegli lepe koše. Kljub temu pa slovenski predstavniki niso popustili in so s hitrimi protinapadi neprestano ogrožali nasprotnikovo o-brambo. Pomanjkljivi pa so bili v metih z razdalje. Prvi polčas se je končal z rezultatom 38:15 v korist borovcev. Ker je bil rezultat precej gotov, je v drugem polčasu Borova peterka stopila na igrišče s popolnoma prenovljeno postavo, in sicer: Prinčič, Lakovič, Schillani, Ambrožič in Švara. V tem delu igre so nasprotniki ostro reagirali in so izkoristili neizkušenost mladih Borovih sil, tako, da so se zelo približali plavim. Razlika v točkah: komaj 5. Nevarnost poraza je prisilila Borovega trenerja, da je ponovno postavil na igrišče prvo ekipo. S prenovljeno Kolajne s Črnega vrha Čeprav snežne razmere niso ugodne, so v nedeljo vseeno vedli nedaleč od Črnega vrh*j leslalom za kombinacijo Na slikah: Najboljši v moški konkurenci — Alenka ™ nič (2. mesto), Marija Terčon in Manica Terčon (1.), Križnič (3.), Ljubo Stele Jožko Morelj (2.). postavo so si plavi hitro opomogli zaključili tekmo z razliko 7 točk. Srečanje se je namreč končalo z rezultatom: Bor — Univerza 62:55. Po zaključku tekme so bili vsi Igralci zadovoljni z izidom in uni-verzitetniiti so izrazili željo, da bi se Borova peterka ponovno srečala z njimi. Bor je igral v naslednji postavi • Zavadlav (14), Košuta (7), Lakovič (18), Schillani, Rudež (5). Prinčič (8), Ambrožič. Gergolet (10), Švara. Tržaško univerzo pa so predstavljali: Trausosa, Calzolari (16), Toppan (9). Mlot, Lazzarl (6) in Klozbow-zky (24). edson RIM, 9. — V drugem dne^ . niškega dvoboja Rim - Madb^ Trofejo rimskega mesta je S^jj premagal Pietrangelija 2:7, 6:3. ^ Ker je Juan Gisbert še prej t. magal Gaetana Di Masa 8:6, je Španija osvojila trofejo. IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIlli'11'1 Prešernovi nagrajenci C Nadaljevanje s 3. strani) 1. 1965. Omenjeni del dr°^ programa, je rečeno v ute«1 ~3rut ml ii kvalitetnih - tvi, je Borut Loiparnik oac rf preoblikoval in tako uspešno L ih o#*' večal delež resne glasbe. TONE BITENC za urban!|j;, no ureditev trga v Ajaov,sat[ Uspešno je prilagodil, meljitev. kasnoantične najd^ Ajdovščini modernemu na in s tem pomembno prispevajji kultuviran.iu zunanjega našega podeželja jj JOŽE POGAČNIK za krnV filma «Naročeni ženin« in 8 ji by». V utemeljitvi je rečen0'^ njegovi dokumentarni fiin’1vJjl' menijo v celoti premik v ni slovenski kinematografij1; pt obravnavajo protislovja sameznikom ali določeno in družbo ter razširjajo t*1 sko skalo proizvodnje. MILENA OGORELEC 20 KOS za televizijsko sl1 jjjl co ((Živalski karneval«-drugim je v utemeljitvi re, da slikanica nudi mlademu jj du vzorov in poleta s P,sLe^ vanjem žlahtnih duhovnih n°t. . ju DAVORIN SAVNIK za ‘[jfi strijsko oblikovanje v 1- ‘„d Utemeljitev poleg drugega {(l vi, da je pomembnost j ustvarjalnega dela v tem. 0 integralnim ter sistemafi^tf vključevanjem zakonitosti tike v proizvodne pefteese m! ’)i7Vfuinn ravpn 1ZO nil proizvodno raven >.z”e elektroindustrije in kovm-s,,] delovalne industrije pri * na mednarodno raven- ZGODBA O VIKU £k<»«»«MMMMMM 15- >00