M 244 9 HUDIM v peta, dne Z3. oktobra 1908. Leto xxxvi. Velja po polti: sa celo leto napre] K 26-— H pol leta „ „ 13'— sa četrt leta „ „ 6 50 sa en mesec „ „ 2-20 V upravništvu: aa celo leto naprej K 22-40 M pol leta ipi ga četrt leta „ sa an mesec „ 11-20 5-60 1-90 Za polllj. na dom 26 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOVENEC liueratl: Enostop. petltvrsta (72mm)i • • a • • • 13 b 11, sil za enkrat u dvakrat, za trikrat za ve? ko trikrat. V reklamnih noticah stan« enostopna garmond vrsta 1 26 h. Pri večkratnem ob-JavljenJu primeren popuil Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo le v Kopitarjevih ulicah It. 2 (vhod čez - dvorilče nad tiskarno). — Rokopisi s* ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Urednllkega telefona itev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo le v Kopitarjevih ulkah Itev. 2. — - Vsprejema naročnino, Inserate m reklamacije. Upravnllkega telefona Itev. 188. W Današnja številka obsega 6 strani. Ministrska krl30. Včeraj opoldne so šli k ministrskemu predsedniku načelnik nemškonarodne zveze dr. Cliiari, načelnik parlamentarne de-vetoriee dr. Sylvester, zastopnik nemških agrarcev dr. Schreiner in železniški minister dr. pl. Derschatta. Razgovor je trajal dve uri. Nemški zastopniki so baronu Be-cku pojasnili svoje stališče nasproti češkim zahtevam brez konkretnih predlogov, katere bode o priliki sestavila skupščina nemških strank. Član včerajšnje konference je izjavil časnikarjem, da krona sedaj ne želi demisije skupne vlade, pa tudi ne rekonstrukcije. Vnanje razmere zahtevajo, da se kriza vsaj začasno poravna in ne poostri položaj. Vsi udeleženci razgovora z baronom Beckom so dobili vtis, da ostane kabinet v sedanji sestavi še do konca delegacijskega zasedanja, ko se prve dni novembra vladar povrne na Dunaj. Ako češka ministra vzdržita svoji demisiji, bode baron Beck sostavil novo ministrstvo ali pa začasno uradniško ministrstvo s § 14. reši nujne državne potrebščine. To so seveda le trenotne kombinacije. Češka glasila poročajo, da so razmere jako kritične. V smislu sklepa parlamentarne komisije češka ministra dr. Fiedler j ti Prašek na noben način ne ostaneta v sedanjem kabinetu poleg ministra Pradeja. Dr. Kramar piše v svojem glasilu: Dokler sedč v kabinetu možje, ki se strinjajo z nemško obstrukcijo v češkem deželnem zboru, je nemogoče.da bi češka ministra preklicala demisijo. Češki poslanci še vedno upajo, da je mogoča koalicijska vlada, toda le iz lojalnih in zanesljivih mož. Nemške stranke in ministri pa so prelomili besedo in morajo izvajati posledice. V istem smislu pišejo »Nar. Listy« m »Union«, ki dostavlja: Sedanja vlada je »tnixtum compositum« oseb, ki ne odgovarja parlamentarni koaliciji. Na krmilo naj stopi koalic. vlada z zagotovljeno in zanesljivo parlamentarno večino in določenim programom. Baron Beck ve dobro, da dr. Fiedler in Prašek ne ostaneta v kabinetu, kakršen je. Ali baron Beck sostavi novo vlado, je odvisno od zaupanja krone. To pa se odloči po zasedanju delegacij. Iz vsega je razvidno, da češki poslanci ne tirajo krize do skrajnosti ter računajo na ugodnejšo pozicijo v novem koalicijskem ministrstvu. Baron Beck bode gotovo tudi računal s tem, ker brez Čehov ne sostavi nove koalicije. Tudi »Neue Fr. Presse« že izraža bojazen, da bi Čehi v novi koalicijski vladi utegnili dobiti vočji vpliv. Ker so izsilili rekonstrukcijo vlade, morejo dajati tudi pravec novi koalicijski vladi. To kaže povod in ves razvoj sedanje krize. Seveda se takoj tolaži »Neue Fr. Presse« s tem, da morejo tudi nemške stranke obrniti kopje in posnemati češko taktiko. Nemška obstrukcija v češkem deželnem zboru je dokazala, da hočejo Nemci tudi brez svojih ministrov braniti svoje narodne zahteve. Ta izpoved zopet potrjuje staro dejstvo, da Židinja vedno spletkari in kali vodo. Že danes preti z obstrukcijo v državnem zboru, ako bi nova koalicijska vlada ustrezala češkim zahtevam ter Nemce le z medom mazala okoli ust. Zona pa jo .stresa, ko bi se krščanski socialci tesneje zvezali z nemškimi liberalnimi strankami v parlamentarni koaliciji. Raje s socialnimi demokrati ali z vragom, nego s krščanskimi socialci. Časi pa so minoli, ko je »N. Fr. Pr.« sostavljala in odstavljala vlade. Gotovo je, da so šteti dnevi druge Becko-ve koalicijske vlade. Baron Beck pa se bode brez dvoma potrudil, da najde novo podlago za novo koalicijo. Odbrltjo iz Srbije. O velesrbstvu objavlja Ivan Tvrtko-vič, izvrsten poznavalec jugoslovanskih razmer, v »Oesterreichische Rundschau« od 1. oktobra jako zanimiv članek. Iz-« javlja, da so njegova odkritja avtentiška in da se ne boji nikakega dementija. Najprej potrjuje, da Nastič svoje brošure ni napisal po naročilu Rauchovem, temveč da se brani pred napadi Srbov, ki so ga zaradi bombne afere v Cetinju napadali. Velesrbska propaganda da je nekaj istini-tega. Obrenoviči so sicer tudi simpatizirali z idejo ustanoviti velesrbsko carstvo, toda so se omejili na Staro Srbijo in Makedonijo, ker v Bosni Srbi za Milana niso nič kaj marali. 11. junija 1903 so umorili Aleksandra Obrenoviča in prestol je zasedel Peter Karagjorgjevič. Zdaj se je začelo intenzivno delati za velesrbsko idejo, vodil jo je pa Sv. Simič, zdaj diplomatiški agent v Sofiji, takrat pa šef takozvane »kulturne sekcije« v ministrstvu za vnanje s;vari. Ustanovil se je »Jugoslovanski klub«. Najprej se je poizkusilo pridobiti za velesrbstvo kneza Ferdinanda bolgarskega. Nikola Pašič, minister za vnanje zadeve, je dosegel, da sta se v to svrho kralj Peter in knez Ferdinand sestala 19. maja 1904 v Nišu in da je kralj Peter 30. oktobra istega leta obiskal kneza v Sofiji. Toda zarotniki so Pašiča dolžili, da namerava personalno unijo med Srbijo in Bolgarijo pod kneževstvom Ferdinanda (glej proces Balugdjič 4. marca 1905) in so izdelali načrt, kneza Ferdinanda spraviti s sveta. Od tedaj skrajno napeto razmerje med Bolgarijo in Srbijo. Temu je bilo pred vsem vzrok intenzivna bolgarska propaganda v Makedoniji, kateri Srbi niso bili kos. Sicer je Sv. Šimič poizkusil pridobiti vodjo bolgarske vstaške akcije v Makedoniji Borisa Sarafova zase in 9. decembra 1903 je Sarafov prišel celo v Belgrad, toda so se pogajanja razbila, ker so Bolgari stali takrat na stališču avtonomije Makedonije, dočim so Srbi hoteli, naj bi se ondi določili interesni sferi Bolgarov in Srbov. Torej vsa stvar je padla v vodo in list »Velika Srbija« je pisal, da med Srbijo in Bolgarijo sporazuma sploh ni mogoče, dokler sedi na bolgarskem prestolu avstrijsko-nemški agent, Koburžan Ferdinand. Srbi so začeli zdaj s samostojno srusko vstaško agitacijo v Makedoniji. V Belgradu se je osnoval makedonski odbor, na čelu mu bivši vojni minister general Atanaškovič, zarotnik. Čete so dobile orožje iz vojaških orožarn in so jih vodili aktivni srbski častniki. To je Sv. Simič sam priznal nasproti Tvrtkoviču. Ko je Sv. Simič odšel v Sofijo, je prevzel njegove agende Jovan Jovanovič, za njim pa Spa-lajkovič. Pod njegovim vodstvom se je ustanovila v Bosni srbska opozicija z glasiloma »Srpska Riječ« in »Otačbina«; srbska vlada je kupila za 30.000 K akcij tega lista, pa na ime voditelja te stranke Gli-gorija Jeftanoviča. Torej urednika teh listov, Dragomir Jankovič in Pera Taletov sta bila uradnika srbskega tiskovnega urada. Jankovič je bil zaradi banjaluške veleizdajske afere obsojen na petnajst let ječe in sedi zdaj v Aradu, Taletova so pa iz Sarajeva izgnali in je zdaj v Bel- ] gradu zopet uradnik tiskovnega urada. Obenem so Srbi stopili v zvezo z opozi-cionalnimi bosanskimi muslimani in v jeseni 1905 je takratni srbski ministrski predsednik Ljuba Stojanovič v Belgradu sprejel muslimansko deputacijo, ki je prišla iz Budimpešte, kjer je bila delegaci* jama predložila spomenico in preko Bel-j grada potovala v Carigrad. Kmalu nato je »Jugoslovanski klub« pod vojaškim vodstvom stotnika Jaše Nenadoviča izdela! za Bosno revolucionarni statut, glasom katerega naj bi se bila Bosna razdelila v vstaške okraje, ustanovile tajne orožarne in osnovale vstaške čete. Politiški voditelj je bil sekcijski šef Spalajkovič, sorodnik Jeftanovičev, pri katerem je v Sarajevu bival celih šest tednov, drugi voditelji pa so bili major Damjanovič, veučiliščni profesor Cvijič in gimnazijski profesor Mile Pavlovič-Krpa. Za bosansko vstajo je bilo v Srbiji določenih 15.000 mavzerc, v Kra-gujevcu so se pa izdelale bombe, katere so potem shranili na bosansko-srbski meji v stražnici Krajčinovac in v srbskem samostanu Banja pri Priboju. V istem času so izdelali v Belgradu tudi načrt, spraviti s pota črnogorskega kneza Nikito. Bombe so v ta namen izdelali v Kragujevcu, in sicer pod vodstvom načelnika pirotehni-škega oddelka majorja Vasiča. Dinastija Petrovič-Njeguš je namreč Velesrbom bila napoti, zlasti ker je v Cetinju bil načrt, postaviti na srbski prestol mesto Karagjor-gjevičev princa Mirka črnogorskega. — Bombna zarota se je ponesrečila, ker je Jaša Nenadovič bombe prehitro ekspedi-ral v Črnogoro. Dejstvo je nadalje, da se je knez Nikita lani, ko je obiskal svoje sorodnike na darmstadtskem dvoru, s solzami v očeh pritoževal nad kraljem Peti rom srbskim in prestolonaslednikom Jur-jem, ki je najbolj roval proti njemu, češ: »Ne vem, s kom sem zaslužil, da se moja lastna kri, otrok moje hčere, obrača proti meni.« Glede na umor kralja Aleksandra Obrenoviča in kraljice Drage Mašinove Tvrtkovič piše, da se je načrt oba umoriti sklenil že jeseni 1901, ko se je kralj z Drago oženil. Izdelan je bil februarja meseca 1903 in zarotniki so morali položiti svečano prisego. Takrat je tudi vodja civilnih zarotnikov, bivši minister Genčič, potoval v Genevo k princu Petru Kara-gjorgjeviču, da se z njim pogodi, da princ, LISTEK. Otok zakladov. Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel (Dalje.) »Sedaj stojite pri ,Admiralu Benkow', Black liill Cove — črnogorski zaliv — moj dobri mož,« sem rekel jaz. »Glas slišim,« je dejal, »mlad glas. Ali mi hočeš podati svojo roko, moj prijazni mladi prijatelj ter me peljati v sobo?« Iztegnil sem svojo roko in strašna, brezoka postava jo je stisnila v trenotku kakor vijak. Tako sem bil osupnjen, da sem se mu skušal iztrgati; toda slepec me je z enim samim gibom svoje roke potegnil čisto k sebi. »Sedaj pa, dečko,« je rekel, »me pelji notri h kapitanu.« »Gospod,« sem mu odgovoril, »na mojo besedo, ne smem.« »Oh!« se je posmehoval, »ali tako! Pelji me naravnost notri, sicer ti zlomim roko.« Ko je govoril te besede, mi je stisnil roko, da sem zakričal. »Gospod,« sem dejal, »z ozirom na vas satne pravim. Kapitan ni več kakor je bil. Za mizo sedi z golo sabljo pred seboj. Nek drug gospod---« »Dalje, hodi!« mi je prestrigel besedo, in jaz nisem nikdar čul tako krutega in mrzlega in odurnega glasu kakor je bil glas tega slepca. Bolj mi je vzel pogum kakor bolečina; in ubogal sem ga takoj in korakal proti vratom in v sobo, kjer je sedel naš bolni, stari morski ropar že omamljen od ruma. Slepec se je tiščal mene, me držal z železno pestjo in se opiral name z večjo težo, kakor sem jo mogel prenašati. »Pelji me naravnost k njemu jn kadar bom blizu njega, zakliči: ,Tukaj je vaš prijatelj, Bili.' Ako ne storiš tega, potem storim jaz to-le,« in pri teh besedah me je tako stisnil, da sem mislil, da se onesvestim. Vsled tega sem zadobil tak strah pred slepim beračem, da sem pozabil na ves svoj strah pred kapitanom, in ko sem odprl vrata gostilne, sem besede, ki jih je zaukazal, zakričal s tresočim glasom. Ubogi kapitan je povzdigni1! svoje oči in pri enem samem pogledu je izginil ves rum iz njega. Izraz njegovega obraza ni bil izraz strahu, marveč smrtne bolezni. Skušal je vstati, vendar mislim, da ni imel dovolj moči. »No, Bili, sedi, kjer si,« je rekel berač. Četudi ne morem videti, vseeno slišim prst se premikati. Kupčija je kupčija. Iztegni svojo levico. Deček, primi njegovo levico in jo približaj moji desnici.« Midva oba sva ga ubogala do pičice iri videl sem ga, kako je nekaj položil iz svoje roke, ki je držala palico, v kapita-novo, ki se je nato takoj zaprla. »In sedaj je toraj to storjeno,« je dejal slepec in pri teh besedah naenkrat izpustil mene in z neverjetno spretnostjo in točnostjo planil iz sobe in na cesto, kjer sem mogel še vedno slišati udarec njegove palice v daljavi, ko sem nepremično stal na svojem mestu. Nekoliko časa je preteklo, predno sem se zavedel jaz ali kapitan; naposled pa in sJkoro v istem trenotku sem izpustil njegovo roko, katero je potegnil k sebi, jo odprl in pozorno pogledal vanjo. »Ob desetih!« je zakričal. »Še šest ur. Se jim hočemo pokazati,« in Skočil je na noge. Ravno pri tem pa se je opotekel, položil svojo roko na svoje grlo, obstal omahujoč za trenotek, nato pa z nekim posebnim glasom padel v vsej svoji dolgosti z obrazom naprej na tla. Na mestu sem skočil k njemu in poklical svojo mater. Toda vsa hitrost je bila zaman. Kapitana je zadela kap. In težko je razumeti — kajti gotovo nisem nikdar imel rad tega moža, četudi se mi je začel zadnje čase smiliti, toda kakor hitro sem videl, da jc mrtev, so me zalile solze. Bila je druga smrt, ki sem jo do- živel in žalost prve je bila še vedno živa v mojem srcu. IV. Poglavje. Mornarski kovčeg. Takoj sem povedal materi vse, kar sem vedel, in morebiti bi ji bil moral povedati že davno prej. Nahajala sva se v nevarnem in težavnem položaju. Nekoliko njegovega denarja — ako ga je kaj imel — je gotovo pripadalo nam; vendar ni bilo verojetno, da bi tovariši našega kapitana, pred vsemi ona dva, ki sem jih jaz videl, črni pes in slepi berač, bili pripravljeni odstopiti od svojega plena v povračilo dolgov mrtvega moža. Ako bi se ravnal po kapitanovem naročilu ter odhajal po dr. Leviseya, bi ostala moja mati sama in brez varstva; radi tega nisem mogel misliti na to. Obema se je zdelo, da ni mogoče ostati mnogo dalje v hiši: padanje premoga ob mrežo na ognjišču in celo tikanje ure nas je vznemirjalo. Po celi okolici so strašile bližajoče se stopinje, kakor se je zdelo našim ušesom; in kadar sem pogledal na mrtvo truplo kapitana na tleh gostilnice in se spomnil onega slepega berača, ki se klati po okolici, pripravljen, da se vrne, sem kar skakal v svoji koži od strahu, kakor pravi pregovor. Morala sva se hitro odločiti in sklenila sva iti skupaj odtod in iskati pomoči v bližnjem selišču. Rečeno, storjeno. Gologlava kakor sva bila. sva ko postane kralj, zarotnikov ne bo poklical na odgovor. Princ je to ustmeno obljubil, ker pa zarotnikom to ni zadostovalo, pozneje tudi pismeno, in sicer do-slovno sledeče: »Jaz, princ Peter Kara-gjorgjevič, prisegam pri svoji časti, da, dokler bom jaz in moje nasledstvo na srbskem prestolu, se ne bo zarotnikov ne samo sodnijsko preganjalo, temveč jim bodo tudi najvišja mesta v deželi zagotovljena.« Tvrtkovič, ki je bil očividec krvave noči 11. junija 1903, slika nato dogodke, ki dokazujejo, da je vseskup bilo le delo častnikov in da se je kralj Peter za kralja proglasil le pod pritiskom bajonetov. Navaja za to brzojave generala Atanaškoviča, ki je v oni noči postal vojni minister, na različne garnizijske poveljnike. Nadalje je neki balkanski diplomat, ki je bil delj časa ,v Belgradu, akreditiran, Tvrtkoviču svoj-čas pokazal pisma, ki jih je Peter Kara-gjorgjevič pisal zarotnikom in ki dokazujejo več nego samo zvezo. Diplomat pisem zazdaj ne more še objaviti. Dosedanji minister dr. Milovanovič, najbolj izobraženi mož sedanje Srbije, sicer skuša zajeziti nevarno igro zarotnikov in kralja rešiti teh ljudi, ki ga imajo popolnoma v oblasti, čemur se po navedenih dejstvih tudi ni čuditi, pa ni vstanu. Bomo videli, kam bo politika zarotnikov Srbijo privedla. Delegacije. Avstrijski odnek za zunanje posle in okupacijski kredit. (Srbija. — Turčija. — Dr. Šusteršič.) O proračunu zunanjega ministrstva poroča marki B a c q u e h e m. Splošni del poročila se bavi z aneksijo. Odsek je bil postavljen pred zgodovinski čin, ki se je bil nujno razvil iz našega dosedanjega razmerja do Bosne in Hercegovine. Delo, v teh deželah izvršeno, se je moglo nadaljevati le pod pogojem, da je narodno-pravno stališče teh dežel jasno. To je bilo mogoče le z vladarskim činom monarho-vim. Sedaj je prosta pot odločilnim upravnim nalogam in sodelovanju prebivalstva pri zakonodaji in upravi. Odsek priznava novi položaj in upa, da se vlada nemudoma loti stavljenih si nalog. Prav je, če se da zaupnikom ljudstva priložnost, da izražajo svoje želje. Odsek je vzel na znanje, da ostane državnopravno razmerje Bosne in Hercegovine do obeh državnih polovic zasedaj ueizpremenjeno. Spremembe v tem oziru brez odobrenja avstrijskega parlamenta morajo seveda biti izključene. Odsek je prepričan, da se po tej poti čedalje bolj pospeši blagostanje in napredek prebival-stva. . Glede zunanjih razmer se je odsek prepričal, da so zveze z zavezniki prisrčne. Z Rusijo se je dosegla edinost v postopanju glede bližnjega Vzhoda; sedaj sta pripravljeni Rusija in Italija za sodelovanje v tetn vprašanju. Ostali del debate se je tikal trgovinske in gospodarske politike. — Poročilo se je vzelo z odobra-\anjem na znanje. naenkrat stekla v nastopajočo temo in mrzlo meglo. Selo je bilo oddaljeno nekoliko sto korakov, akoravno ga ni bilo videti, in se je nahajalo na strani naslednjega zaliva, in kar me je v veliki meri navdajalo s pogumom. v nasprotni strani od onega kraja, od kjer se je prikazal slepec in kamor se je najbrže vrnil. Nisva dolgo hodila po cesti, akoravrto sva se včasih ustavila, da sva se zopet prijela za roke in poslušala. Vendar ni bilo čuti nobenega nenavadnega glasu — ničesar drugega kakor pljuskanje vode in krokanje vranov v gozdu. V selu so že prižgali luči, ko sva dospela tja in nikdar ne bom pozabil, kako sem se razveselil, ko sem zagledal rumeni svit v vratih in oknih; kakor se je pa pokazalo, je bila to vsa pomoč, ki sva jo zamogla dobiti tu'kaj. Kajti živa duša ni hotela z nami do »Admirala Benbow«. Čim bolj sva jim pripovedovala o naših križih in težavah, tem bolj so vsi — moški, ženske in otroci — tiščali doma. Ime kapitana Flinta, akoravno neznano meni, je bilo dobro poznano nekaterim izmed njih in vzbujalo velik strah. Neka-teri moški, ki so bili na polju na oni strani proti »Admiralu Benbow«, so se spomnili, da so videli več tujcev na cesti, in ker so mislili, da so tihotapci, so se jim umaknili; ■eden pa je videl majhno ladjo na onem kraju, ki so ga imenovali Kitt's Hole, Kit-tova luknja. Reči moram, da jih je mogel vsakdo prestrašiti do smrti, samo da je bil kapitanov tovariš. In konec vsega tega je bil, da se jih je pač dobilo nekaj, ki so bili pripravljeni jezditi po dr. Liveseya, ki je bival v nasprotni strani, da pa nam ni hotel nikdo pomagati braniti gostilno. (Dalje.) Delegat dr. K r a m a F predlaga, naj se naprosi zunanjega ministra, da natančnejše pojasni stališče velevlasti glede aneksije, nadalje vprašanje mednarodne konference in pogajanje s Turčijo ter bolgarske zadeve, kajti zunanji položaj so lahko vsak hip spremeni. Sledilo je razpravljanje o kreditu za Bosno in Hercegovino. Skupni finančni minister baron Burian izjavlja, da se je obenem s pripravami ,za okrajna zastopstva bavil tudi z vprašanjem o deželnem zastopstvu. Konstatira, da se je priklopi-tev izvršila mirno in gladko. Delegat dr. Šusteršič otvori razpravo ter pobija ogrske držav-nopravne zahteve glede Bosne in Hercegovine, pojasnjuje ustavno vprašanje in izjavlja, da je prav, da se loči volivce po veroizpovedanju. Vpraša skupnega ministra, kaj je z avtonomijo katoličanov, ki je neizogibna. Glede političnega položaja v Bosni in Hercegovini pravi, da so naša opora v teh deželah katoliški Hrvati, ki so pošteni in zvesti pristaši monarhije. Poleg njih še pridejo v poštev napredni mo-hamedanci. Zunanji minister baron Aehrentha! poroča o mednarodnem položaju. Dvoje pogajanj, ki sta zdaj v tiru, je posebno važno za Avstro-Ogrsko. Poganjanje s Turčijo glede Bosne in Hercegovine in iz-praznjenja Sandžaka se nadaljujejo. Proti mednarodni konferenci načeloma ni ugovarjati, ako se poprej natančno določi vspored iste v smislu našega stališča. V tem oziru so se šele pričeli dogovori med vladami, zato more govoriti le rezervirano. Bojkotiranje avstrijskega blaga na Turškem pojenja, kar je pripisati vplivu našega poslanika v Carigradu. O Srbij! pričakuje, da tudi tam kmalu poneha sovražno razpoloženje. Poslanik grof For-bach se je vrnil v Belgrad ter se mu gotovo posreči pomirjenje, da monarhiji ne bo treba nastopiti proti Srbiji drugače, nego se je postopalo dosedaj. Delegat Wolf se kot Nemec boji, da bo aneksija pospešila avtonomistiško in federalistiško gibanje v ostalih deželah. Delegat grof Latour pravi, da se naj sedaj pospešuje gospodarski promet med anek-tiranima deželama in Dalmacijo. Delegat dr. pl. Baernreiter govori o bosenskih železnicah, ki imajo 2-3 milijona deficita. Delegat dr. Redlich želi, da se z uvedbo ustave odpravi vsa fevdalna zemljiška bremena. Govori tudi delegat pl. Schu e-gel, na kar se razprava pretrga do danes ob 11. uri predpoludne. MORNARICA. Dr. Korošec o mornarici. Admiral grof Montecuccoli izvaja v vojnem odseku avstrijske delegacije glede na mornarico sledeče: Jedro vsakega mornariškega proračuna je izpopolnitev ladjevja. Pri tem so nierodajni vzgledi drugih držav. Naše prihodnje ladje bodo morale biti mnogo večje, nego dozdaj; nosile bodo 18 do 19 tisoč ton. Da se ie zamoglo izpolnjevati pogodbo, se je prekoračilo lani kredit za 14 milijonov; letos bo primanjkljaj znašal nad 11 milijonov, leta 1909 okoli 18 do 19 milijonov. Dozdaj se je ta primanjkljaj pokrivalo z izrednimi krediti. V bodoče bo treba zagotoviti vprašavni naslov (7.) z večjo postavko, ali pa dovoliti izredni kredit. Kljub premajhnim postavkam bodo ladje o pravem času gotove V slučaju vojne bo odločitev pač na kopnem. Če bi pa mornarica odpovedala, bi to seveda zmanjšalo uspeh na kopnem. — Mornariškim delavcem se položaj izdatno izboljša; pri 40-letnem službovanju se jim preskrbnina zviša povprek na 60 do 70 odstotkov. — Glede pomanjkljivosti naših ladij omenja, da je res, da so naše ladje manjše nego drugih držav. Ko so se pred tremi leti delali dotični načrti, so pa tudi ostale države imele samo ladje s 14.500 tonami. Ladje, ki jih sedaj gradimo, so boljše armirane, nego francoske z imenom »Republik«. — Glede zastave se je obrnit pred dvema letoma in pol do obeh vlad, a ni dobil nobenega odgovora. — Mornarica nima načrtov brez mej, njene zahteve so skromne. Če vlada danes mir, lahko pa že jutri nastanejo zapletljaji, in stotine milijonov, ki jih o pravem času dovolimo armadi ali mornarici, nam vtegne prihraniti tisoče milijonov, ki bi jih požrla vojna z nesrečnim izidom. Zgodovina uči, da srečna vojna še nobene države ni uničila. (Pohvala.) Med drugimi delegati je tudi delegat dr. Korošec izreke! mornariški upravi in njenemu poveljniku popolno zaupanje in največje priznanje za duha, v katerem vodi mornarico. Grof Montecuccoli se zahvaljuje govornikom, obžaluje, da se sedaj ne more pošiljati večjih ladij v tuje vode, marveč samo stare križarice. Pripravljen je baviti se z vprašanjem o ustanovitvi preiskuše-vališča za modele ter bo posvečal vso po- zornost razmeram med mornariškimi inže-nerji, kajti zadovoljno osobje je v korist službe potrebno. Proračun se je sprejel. Prihodnja seja danes ob 9. uri predpoldne. Plenarna se]a ogrske delegacije. Jugoslovanski polki bodo storili svo]o dolžnost. Pred razpravljanjem dnevnega reda interpelira delegat Babič-Gjalski hrvatski glede preganjanja Srbov in Hrvatov, ki so osumljeni udeležbe na velesrbski zaroti. To preganjanje da je posledica intrig in denuncijacij, katerih niti segajo celo v Sarajevo. Udeleženi da so pri tem tudi bosenski vojaški krogi. V imenu vojnega ministra mu odgovarja fml. pl. Hoffmann. ki pravi, da vojna uprava pazno zasleduje vse politično važne dogodke, zanika pa, da bi vojaške oblasti bile kakorsibodi udeležene, zlasti se iste ne vmešavajo v preiskave. Krivci bodo kaznovani. Sicer pa se naj interpelant obrne do ogrskega državnega zbora ali do ogrske vlade, ki sta v stvari kompetentna. Odgovor se je vzel soglasno na znanje. Sledi razprava o vojnem proračunu. Poroča Okolicsanyi, ki priporoča sprejetje proračuna. V debati naglaša del. Bakonyi. da bo rešitev vojaških vprašanj mogoča šele, ko bodo izpolnjene ogrske državno-pravne in gospodarske narodne zahteve. Del. Hellebronth zaupa vojnemu ministru, boji se pa, da se naloži ljudstvu preveč bremen. Del. grof Nik. Zichy vpraša, koliko je resnice na časniških vesteh glede priprav zaradi razburjenja na Balkanu, zlasti, če je res, da se polki, v katerih so Srbi, uadomeste z drugimi. Fml. Hoffmann odgovarja, da je av-stro-ogrska armada vsak hip pripravljena slediti pozivu Njegovega Veličanstva. Leta 1878. so srbski in hrvatski polki v Bosni in Hercegovini storili svojo dolžnost in tudi sedaj ni nobenega povoda, da bi vojna uprava jugoslovanskemu vojaštvu ne zaupala. Odločno dementira časniško vest, češ, da je baron Aehrenthal v klubu neodvisne stranke rekel, da se bo moralo mejo ojačiti in da zahteva previdnost zamenjati srbske polke z madžarskimi. Dosedaj ni bilo potrebno ojačenje južne meje, ako potreba nastane, bo vojna uprava to storila v sporazumu z obema vladama. Seja se pretrga do danes ob 4. uri popoludne. Balkon. Avstrija in Turčija. »Vossische Zeitung« poroča iz Carigrada, da sta se Turčija in Avstrija med-seboj že sporazumeli. Turčija je priznala aneksijo. (Ta vest potrebuje seveda še potrdila.) — Bojkot proti avstrijskemu blagu v Carigradu vednobolj ponehuje. — Baron Aehrenthal je baje izjavil, da avstrijske čete zapuste Sandžak popolnoma šele, ko bo jenjal bojkot. — V Carigradu baje na konferenco nič več ne dajo. Vprašanja glede na Bosno, Bolgarijo, Kreto in Dar-danele se bodo rešila naravnost med prizadetimi državami. Baje v Carigradu angleški politiki nič več ne zaupajo. — V Peterburgu se sporazuma med Avstrijo in Turčijo zelo boje. Bojkot proti Avstriji v Srbiji. V Srbiji ne puste nikogar v avstroogr-,ske trgovine. Na izložbena okna prileplja-jo lepake z napisom: Bojkot. V Orfeju poživljajo na bojkot in pojo sramotilne pesmi proti Avstriji. Pred očmi policije trgajo ljudem v avstrijskih trgovinah nakupljene stvari z rok in jih pokončajo. Srbi in diplomati. Dr. Milovanovič, srbski minister za zunanje zadeve, ni dozdaj še nič izjavil, kaj je v Berolinu dosegel! Dejal je samo, da se mu zazdaj vojna nevarnost zdi odstranjena, drugače pa bi utegnilo biti, ako se za Srbijo ne bo nič storilo. Danes poročajo, da so vesti, ki jih Milovanovič iz Be-rolina pošilja v Belgrad, jako malo zadovoljive. Poslanstvo Vukovlčevo v Belgradu. »Hrvatska Korespondenca« javlja iz Belgrada, da poslanik kneza Nikole črnogorskega v Belgradu dela na to, da se no začne lahkomišljeno z vojsko, ki bi utegnila Srbijo upropastiti. Počaka naj se, kako se bodo končala pogajanja z velevlastmi. Knez Nikita črnogorski obsoja demonstracije ter bo podpiral le dostojno in resno akcijo. Košut nekdaj v zvezi z Velesrbi. »Hrvatska« dokazuje, da je minister Košut bil svojčas v zvezi z Velesrbi, rav-notako grof Teodor Bathyany. Velesrbi v Bosni so orožje nakupovali z ogrskim denarjem. Košuta je izdal vodja bosanskih Srbov Jeftanovič. Policija v Budimpešti ie v veliki zadregi. (Da je Košut bil z Ve- | lesrbi v intimnih zvezah, to je že davnaj javna tajnost. Gospod Spalajkovič v Belgradu bi vedel o tem marsikaj povedati.) Demonstracije pred sodliiem. LOV OROŽNIKOV ZA POSTREŠČOM GRILOM. — KAJ SME BREGENCER IN ČESA NE SME OROŽNIK. Eden najpopularnejših ljubljanskih po-streščkov Gril, znan pod imenom »Nr. 1«, je stal danes že drugič pred ljubljanskim okrajnim sodiščem, ne da bi se tudi danes razprava mogla dovršiti. Gril je znan po celi Ljubljani kot dobrovoljček in ker je to svojo lastnost dne 20. septembra popoldne nekoliko preveč razvil, so ga opazili orožniki in ga aretirali. Obtožen je po paragrafu 314., da se je ustavljal aretaciji. Danes je bilo o tej zadevi pri okrajnem sodišču zaslišanih mnogo prič. Dr. Kapus je izjavil, da je videl v Šelenburgovi ulici gručo ljudi, v katero je nenadoma prišel od nekod popolnoma vinjen Gril, ki se je gugal in ki je vinjen besede le lomil. Na-krat so popolnoma vinjenega Grila potisnili orožniki ob zid, rožljali so z verigami, nakrat pa je v smeri od Gjuda prišel še neki drug še bolj pijan človek. Orožniki so sedaj šli na tega, Gril se je pa obrnil in šel opotekajoč se po Zvezdi proti domu. Nakrat so orožniki pogrešili Grila, puške >in die Balance« so se spustili za Grilom ter ga že ob voglu Vegovih ulic prijeli. Priča pravi, da je bila ta aretacija popolnoma nepotrebna, ker je imel številko na čepici in je šel mirno domov. Priča zasebnik Ev-gen Villiar pravi, da je ob kazini videl pijanega postreščka, katerega so orožniki suvali. Videl je že demonstracije v Trstu, a tako grdo niso ondi orožniki nastopali proti ljudem. G. Neuberger: To ne spada k stvari. Priča trgovec g. Iv. Mejač je izpovedal, da so orožniki z bajoneti šli na gugajočega se Grila. Izpove v istem smislu kot dr. Kapus. Priča Angela Malič, knjigo-vodkinja pri Hribarju, in Marija Malič, pričata o polni pijanosti Grilovi. Pri Hribarju je Gril dobil tri krone predujema, pa se na to in sploh na to, kar se je takrat godilo v Hribarjevi prodajalnici, drug dan ni nič spominjal. Orožnik Fr. Golob izpove, da je Grila aretiral le radi tega, da bi ga spravil s poti in ker ni takoj na njegov opomin šel proč. Ko je enkrat izrekel aretacijo, Grila ni mogel več izpustiti, ker predpisi orožnikom zapovedujejo, da se osebe, ko se jo aretira, ne sme izpustiti in se jo mora oddati sodišču. (Stražmojster Bregenzer je aretiral, kakor znano, koncem septembra na ulici urednika Stefeta, a ga takoj po aretaciji izpustil! Kako je mogel in smel Bregencer drugače postopati, kakor določajo predpisi?!) Upamo, da se bo to gospodu Bregencerju ravno tako pojasnilo, kakor bi se v takem slučaju pojasnilo vsakemu orožniku, ki bi postopal proti predpisom!) Ker je priča orožnik Golob izjavil, da je bil Gril v gruči, tedaj je predlaga! zastopnik državnega pravdništva Neuberger, da se zadeva odstopi deželnemu sodišču, po § 283., ki določa, da se po temu paragrafu pregreši vsak, ki je v kaki gruči in povelja za razhod ne uboga. Deželno-sodni svetnik Potrato se je pridružil temu predlogu in odstopil zadevo deželnemu sodišču. Izpred sodltta. Nemški inženir, sin c. kr. inženirja pred sodiščem zaradi krive prisege. Tožen je Karol Kirchschlager, rojen 1877, leta, inženir »Kranjske industrijske družbe«, sin c. kr. nadinženirja Moricu. radi hudodelstva goljufije, storjenega po krivem pričevanju v pravdi, ki je teki« med Francetom Grebene iz Trbovelj proti c. kr. nadinženirju Kirchschlagerju. V tej pravdi je Franc Grebene zahteval odškodnino za pokvarjen čoln, katerega je bil Karol Kirchschlager pokvaril. V dotični pravdi je pa izjavil Karol Kirchschlager da se ni nikdar sam vozil v čolnu. Obtožbo zastopa državnega pravdnika substi-tut g. dr. Pajnič, zasebnega udeleženca Franceta Grebene g. dr. Leskovar, obtoženca dr. Ambrositsch. Sodnemu dvoru predseduje višji dež. sodni svetnik Pole, votanti so: višji deželno-sodni svetiiik Andolšek, deželni sodni svetnik Veder-iijak in sodni tajnik Koblar. Dr. Ambrositsch sc protivi, da bi bil pri glavni razpravi navzoč zastopnik zasebnega udeleženca. Dr. Leskovar naglaša, da je od današnje razprave odvisno, če bo moral vložiti ničnostno pritožbo. Drž. pravdnik se pridružuje izvajanjem zastopnika zasebnega udeleženca. Sodni dvor sklene, da odkloni zagovornikov predlog. Kirchschlager izpove, da ni kriv. Predsednik prečita razne sodne izpovedbe o tej zadevi. Obtoženec izpove, da se ni nikdar peljal sam čez Savo. Most se je gradil 1902 in 1903. Obtoženec je bil stavbni voditelj. Natančno ve, da se ni nikdar peljal sam v čolnu, marveč s Filipom Greben-cem, večinoma pa z delavcem Judežem. Ne spominja se, da bi se mu bila pripetila kaka nesreča. Prične se zaslišavanje prič. Proti zaprisegi priče Jakoba Ocepka se protivi zagovornik. Sodišče sklene, da se priča zapriseže in izpove, da se je medtem, ko so most gradili, obtoženec večkrat vozil v čolnu podnevi in sicer v Grebenčevem čolnu. Videl ga je, ko je priletel s čolnom v neko skalo. Grebene je imel čoln, pa ga je vzel m se peljal. Obtoženca pozna natančno že od mladih let. Obtoženec pravi, da je nemogoče, kar trdi priča. Vozil je tudi sam večkrat obtoženca, a tudi Grebenca. Katar. Ocepek izpove, da je videla večkrat obtoženca, ko se je vozil tudi sam v čolnu, ko se je delal most. Videla je, ko bi se bil Kirclischlager kmalu ponesrečil. Obtoženec: »Ni mogoče.« Priča: »Kaj ne bo mogoče.« Pozna obtoženca in vse tri sinove obtoženčevega očeta. Priča Anton Judež je tudi večkrat videl obtoženca, ko se je vozil sam v čolnu čez Savo. Najmanj trikrat ga je videl, ko se je vozil sani čez Savo. Delal je pri mostu 1. 1902 in tudi 1903. Sam se je obtoženec tudi večkrat peljal v Grebenčevem čolnu čez Savo. Jernej Končar, 45 let star, izpove, da je videl I. 1903 obtoženca, ko se je peljal obtoženec enkrat sam čez Savo. Kmalu bi se bila zgodila nesreča. Bil je takrat Kirchschlager sam v čolnu. Obtoženec: »To je popolnoma nemogoče.« Martin Smuk, premogar, je videl, da se je vozil Kirchschlager sam čez Savo večkrat v Grebenčevem čolnu. Enkrat je videl, ko je obtožencu všel čez jolie čoln in se je sam peijal. Jože Kos, posestnik, je videl enkrat Kirchschlagerja, ko se je peljal sam v čolnu ob obrežju Save, ne ve pa ne, če se je peljal čez Savo. Obtoženec: »To je nemogoče!« Franc Urbanija, žel. čuvaj, izpove, da samega Kirchschlagerja ni videl se peljati čez Savo. Cul je pač, da bi bil obtoženec kmalu enkrat utonil. Za-stran njega bi se bil lahko tudi sam peljal, l.eo Kokali, rečni nadzornik v Krškem, iz svojega ničesar ne ve. Franc Arnšek, rečni paznik iz Krškega, služi že 36 let. Enkrat so en čoln vjeli pri Krškem, kakih 6 m dolg. Bilo je to pred kakimi 6 ali 3 leti. Ne ve, čegav je bil čoln. Jože Gorenje, 41 let, klepar, pozna obtoženca. Videl ni sicer obtoženca, da bi se sam peljal čez,Savo, a čul je pač. da se je obtoženec sam vozil čez. Ljudje so se še čudili, da se sam vozi, ko ni znal voziti. Anton No-rmšek pozna obtoženca. Voziti ga ni videl v čolnu, pač pa ga je videl v čolnu in ga je obtoženec klical, naj gre v čoln. Zakaj ga je klical, ne ve. Franc Grebene je videl sam večkrat obtoženca, ko se je oe-ljal čez Savo. Za šestkrat priseže, da ga ie videl. Vozil se je podnevi in ponoči. Vozil se je 1902 in 1903, nesreča pa 1903. Da se ne zgodi nesreča, je čoln priklenil. Čoln se je sploh razbil, jeseni 1903 ga je vzela voda, na mesec in dan se ne spominja. Rabil se je čoln I. 1902 in 1903. Alojzija Grebene je videla dvakrat ponoči in trikrat podnevi obtoženca, ko se je peljal sam v Grebenčevem čolnu čez Savo. Videla ni, ko je bil Kirchschlager v smrtni nevarnosti, pač pa čula, ko so ljudje za-upili: Kirchschlager bo utonil. Filip Grebene je videl obtoženca večkrat, ko se ie vozil sam v čolnu čez Savo. Enkrat ga je videl, ko se je peljal ponoči. Še opozoril ga je, zakaj se vozi, ko se mu lahko pripeti nesreča, a odgovoril mu je, da se bo še pripeljal čez. Loln je nato zaklenil. Priča pove obtožencu v obraz, kar mu je očital. Priča Alojzija Grebene še pristavi svoji izpovedbi, da ji je neko jutro rekel, naj ne pove njegovi materi, da ni bil ponoči doma. Marija Kirclischlager ni nikdar videla, da bi se bil njen sin sam peijal čez Savo. Materi je rekel, da se ni nikdar sam vozil čez Savo. (Dalje.) Štajerske novice. š Mladeniško zborovanje se vrši v nedeljo, dne 25. oktobra t. 1. pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah ob .3. uri popoldne v stari šoli. Govori tajnik zveze slovenskih mladeničev, Šut. š Studenci pri Mariboru. Umrl ie tukaj zadnji petek delavec Franc Pohar, dolgoletni član »Slov. kat. izobraževalnega društva v Studencih« in priden bralec Naše Moči«. Pogreba sta se udeležih Slav. katol. izobraževalno društvo« in Kat. delavsko društvo« s svojimi društvenimi zastavami ter spremila svojega Mana na zadnji poti. Mirno počivaj, blagi iož, trden narodnjak, nesrečni rodbini pa laše iskreno sožalje. š V Stoprcah se je ustanovilo dne 18. oktobra slovensko, kat. izobraževalno društvo, ki je izvolilo svojim predsedni- kom č. g. Janka Šareč. Mlademu društvu krepki: Naprej! š Nestrpnost Nemcev na Ptuju postaja vedno hujša. Predzadnjo nedeljo je moral mož, ki je, malo vinjen, zaklical »živio«, črez noč v luknjo in še plačati 10 kron globe. Trije moški iz Mestnega vrha, ki so tudi pretečeno nedeljo zaklicali »živio«, so bili istotako aretirani in morali plačati vsak po 5 kron. Vprašamo slavni občinski svet ptujski: Če je za Slovenca kaznjivo, ako zakliče svoj »živio«, zakaj pa smejo nemški študenti, komiji in drugi nemoteni kričati po mestu svoj »Heil« in tuliti izdajalsko »Wacht am Rhein« ? Kaj če bi se v Ljubljani tako po stopalo za vsak nemški »Heil«! š »Živio« stane 10 kron. V Ptuju je namreč moral neki mož iti v luknjo za eno noč in plačati 10 kron, ker je zaklicai na ulici »Zivio«. Ali ni to škandal? š Rogatec. Zlato poroko sta obhajala zadnjo nedeljo zakonska Anton in Amalija Iljašič. Gospod Iljašič, Radeckijev veteran iz leta 1848. in 1849., je star 78 let. š Lipnica. Zadnjo nedeljo se je zatvo-rila tukaj se vršeča sadna razstava. Odlikovanih je bilo 7 z srebrno kvetinjo, 30 z jubilejno svetinjo, 27 z diplomo, 5 z denarjem, 1 z sadnim orodjem in 6 s sadnimi drevesci. š Iz finančne službe: Prestavljena sta Osvald Drevenšek, respicijent iz Gradca v Radgono in nadpaznik Franc Repoltisk iz Sevnice v Ljutomer. š Maribor. Na tukajšnji pošti še niso zvedeli, da je v Avstriji že več mesecev prepovedana goldinarska veljava in je v veljavi kronska veljava. Pri poštno-hra-nilničnem uradu še namreč rabijo tiskovine, ki imajo napise »gld.«, »kr.« Pri tem imamo tudi opomniti, da se tiste tiskovine dobivajo v treh jezikih, toda slovenskega ne zapazimo zraven. Škandal. šUmrl je dr. Emil Pollack, praktični zdravnik v Slovenjem Gradcu. š Odvetniški koncipijent aretiran. V Gradcu so aretirali odvetniškega koncipi-jenta dr. Morica Lienharta, ker je ponare dil podpis na neki menjici. š Strašna smrt. Na postaji Rimske toplice je skočil s tira neki voz in zagrebel pod seboj železu, sprevodnika Ludovika Frasa, ki je bil takoj mrtev. Fras zapušča ženo in šest nepreskrbljenih otrok. Dnevne novice. + Deželna komfcija »za otroka«. Po vseh kronovinah se bodo vsled želje cesarjeve, naj se praznovanje njegove 60-letnice vladanja porabi v prilog varstva zanemarjene mladine, osnovale deželne komisije »za otroka«. Taka deželna komi-i sija se snuje tudi za Kranjsko. Ustanovna seja v ta namen se vrši dne 27. oktobra t. I. ob 10. uri v knjižnici deželne vlade. + V Novem mestu se je včeraj, dne 22. t. m., zbralo lepo število gg. duhovnov z Dolenjskega v dvorani društva rokodelskih pomočnikov na posvet glede razvoja »Dolenjskih novic«. Shodu je predsedoval prelat A. Kalan, ki je s tajnikom gospodom Smolnikarjem zastopal katoliško tiskovno društvo. Razgovor je bil obširen in živahen, udeleževali so se ga gg. prošt dr. Elbert, kanonik Zlogar, msgr. Peterim, profesor dr. Marinko, Horvat, Lesjak, Šmidovnik, Nemanič, Porenta, Kolbezen. P. Flor Rome, ki je bil pred 24 leti v konzorciju štirih ustanoviteljev »Dol. Novic«. Sklenilo se je agitirati za razširjenje »Dol. Novic«, ki naj postanejo tednik in glasilo S. L. S. za Dolenjsko, poskrbi naj se za urednika in delaj se na to, da se oglasi tako število novih naročnikov, da bo nov tednik mogel izhajati brez izgube. Ako se ti pogoji izpolnijo, se preosnova pri listu prične že s prihodnjim novim letom. -f Slovenski liberalci za go&podarski kompromis v teoriji in praksi. Od raznih strani nam prihajajo pisma in pritožbe, da liberalna »Zveza slovenskih zadrug« dan na dan nadleguje župane in posestnike po deželi s pismi ter jim ponuja krmo. katere še nima ne. Mi našim ljudem svetujemo, da taka liberalna agentska pisma kratko-malo vržejo v peč, še prebrati jih iti treba. Tukaj hočejo liberalci lepo v kalnem ribariti, a se jim ne bo posrečilo. Torej liberalna pisma v koš! ! Slov. kat. akad. društvo »Danica« si je v letošnjem zimskem semestru izvolilo sledeči odbor: iur. Janko Šiška, predsednik; phil. Francč Štele, podpredsednik; phil. Ivan Mazovec, tajnik; eksp akad. Fran Muri, blagajnik; iur. Ciril Sedej, knjižničar; iur. Ivo Pokoren go0 vin. lj »Društvene godbe ljubljanske« občni zbor se vrši danes ob 8. uri zvečer v salonu hotela »Ilirija«. lj Na oklicih so bili v stolni župniji: Henrik Valenčič, železniški sprevodnik, s Štefanijo Siart; Vinko Škofljanec, c. kr. uradnik državne železnice, z Zofijo Roje; Janez Iskra, ključavničarski pomočnik, z Frančiško Primec; Vincenc Fašun z Fran-čiško Rotar; Demeter Drachsler z Liberijo Pavlino Saitz. lj Na cipe! To je bil klic, ki je od nekdaj tako prijetno zvenel na uho vsem ljubljanskim ciparjem. Lov na cipe je tudi res vabljiv in mikaven, zlasti če obilen plen poplača trud dolgetra dne. Letos imajo ciparji precej kočljivo stališče. Cip je sicer razmeroma mnogo, toda vreme, vreme ni nič kaj ugodno za ta lov, kakor trdijo ljudje, ki to reč urnejo in poznajo. Predvsem so cipe-pašnice preveč raztresene in se nočejo združiti v jate, ker imajo ob toplem in suhem vremenu povsod dovolj paše in hrane. Pa tudi navadne cipe se letos nič kaj rade ne love, ker je ob jutrih predolgo megla. V veliki rosi se žival že napaSe in če jo cipar Jkončno privabi na usodne kole, se ne prime, ker ima mokre noge. Topli dnovi pa tudi lini razgrejejo, da postane preredek in premalo lepljiv. Vzlic tem težkočam so dosedanji vspehi naših ciparjev zadovoljivi. Cipe so letos nenavadno lepo debele in rmene, da se odjemalci kar pulijo za nje. Z ozirom na to so tudi cene precej visoke in v nikakem razmerju s pravo vrednostjo te drobne tiče. Vsled tega so tudi na trgu dosedaj še precej redka prikazen. Sploh pa se opazuje zadnja leta, da gine s pravimi ciparji tudi število cip, ki se nekako izogibljejo mestnemu okrožju. Čujemo, da je šlo nekaj strastnih ciparjev Bistro, kjer je lov te živalice zadnje dni prav živahen postal. Ij K poslanemu »Čevljarske zadruge« se je včeraj vrinila po pomoti opazka, da smo za poslano odgovorni le toliko, kakor zakon zahteva. Za poslano tudi sicer prevzemamo popolno odgovornost in priporočamo občinstvu, naj poslano vrlih čev« Ijarskih mojstrov vpošteva! lj Občni zbor društvene godbe. Odbor Ljubljanske društvene godbe« vljudno vabi in prosi redne in podporne člane društvene godbe, oziroma koncertnega orkestra k polnoštevilni vdeležbi drugega občnega zbora, na dan 23. t. m. (petek) zvečer ob 8. uri v prostorih restavracije »Ilirija«. Spored zelo važen! Ij Nemška denuncijacija. Trgovski pomočnik pri tvrdki I. C. Mayer, Franz Ber-. schnagg, je neresnično denunciral trgovskega pomočnika g. Antona Bučarja, češ, da je g. Bučar z ozirom na zadnje demonstracije proti Nemcem rekel: »Še premalo smo jih!« V tej zadevi je poklicanih k sodišču več prič, ki so pa izjavile, da Ber-sehnag ni govoril resnice. G. Bučar se je danes zahvalil na Berschnagovi prijaznosti s tem, da je Berschnagga danes opoldne na Marijinem trgu oklofutal. Ij Na včerajšnji sejem je bilo prignanih več sto hrvaških puranov. Prodajali so se po 3 do 5 kron za komad. Bilo je mnogo živahne kupčije pri tem blagu, ker se je še predpoldne prodalo nad sto puranov. lj Snaženje sadnega drevja. V smislu deželnega zakonika iz 1. 1870 naroča magistrat vsem posestnikom, ki imajo sadne vrtove v mestnem okrožju, da osnažijo svoje drevje, grmovje in s tem v dotiki stoječe nasade do 15. novembra letos go-senčnih gnezd, zapretkov, ličink in podobnih mrčesov. Spomladi pa je najkasneje do 15. maja očistiti in pokončati gosenice na drevju in hrošče, veje, ki se jih ta mrčes drži, pa je odžagati in s tem vred se- žgati. Kdor bi se ne pokoril temu ukazu, se bo dalo delo na njegove stroške izvršiti, oziroma se bo isti kaznoval z globo event. z zaporom. Rožne stvori. Roparski umor na jetniškem pazniku sta izvršila blizu Gdanskega dva jetnika, katerima je bila dovoljena že precejšnja svoboda. Zvabila sta paznika v gozd in mu ondi razbila glavo, potem sta ga pa oropala. Morilca je izdala s krvjo omadeževana obleka in pa paznikov denar, ki so ga našli pri njima. Moža ustrelila iz ljubosumnosti. V Varšavi je žena podpolkovnika Menčiko-va izvedela za ljubavno razmerje svojega moža do neke ženske. Šla je k isti v stanovanje in zahtevala, da hoče govoriti s svojim možem, ki se je nahajal ondi. Ker je niso pustili v sobo, je odšla in počakala moža v veži; ko je prišel po stopnjicah, ga je ustrelila iz revolverja. Prorokovanja srbskega kmeta. Leta 1868. se je kmet Matija Mihajlovič iz Ra-kovice nenadoma zamaknil in prorokoval zavraten umor kneza Mihajla, povzdigne-nje Srbije v kraljevino, odstop kralja Milana. pridobitev Niša, iznajdbo telefona in telefonično zvezo med Belgradom in Nisem in umor kralja Aleksandra. Nadalje je rekel še to-le: »In sedaj pride drufl (kralj), tudi on mora iz dežele in njegovega sina zadene usoda v boju — potem pridejo tujci v deželo . . .« Mihajlovičevo prorokovanje se je doslej natančno izpolnjevalo; upajmo, da ostane uresničenje zadnjega tragičnega odstavka nesrečni Srbiji prihranjeno! Slrlte, naročajte „i\mm"\ Telefonsko In brzojavno poročilo. MINISTRSKI PREDSEDNIK PRI CESARJU. Dunaj, 23. oktobra. Danes je bil Beck zopet v daljši avdijenci pri cesarju. Odločitve tudi danes še ni bilo. Becku je bilo naročeno, naj se dalje pogaja s strankami. ANGLEŠKE INTRIGE. Carigrad, 23. oktobra. Angleški diplomaciji se je posrečilo razbiti obravnave med Avstrijo in Turčijo za sporazum. Veliki vezir in minister za zunanje zadeve sta avstrijskemu poslaniku nepovoljno odgovorila in odklonila nadaljne obravnave z Avstro-Ogrsko. Glede na Bolgarijo zalitega Anglija, da se ima rešiti vsa zadeva na vsak način na mednarodni konferenci. Carigrad, 23. oktobra. Tudi pogajanja med Bolgarijo in Turčijo so se baje vsled angleških intrig razbila. MILOVANOVIČEVA MISIJA — PONESREČILA. Berolin, 23. oktobra. Misijo srbskega ministra Milovanoviča se lahko smatra za ponesrečeno. Izključeno je, da bi Milovanoviča sprejel nemški kancelar Biilow. Upanje, da bi Srbija s svojimi zahtevami na mednarodni konferenci 'kaj dosegla, se je zelo zmanjšalo. Bati se je, da bodeta Avstro-Ogrska in Bolgarija svoje stvari brez kake intervencije uredile s Turčijo. ČRNOGORSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK POTUJE V RIM. Cetinje, 23. oktobra. Črnogorski ministrski predsednik Tomanovič je v izredni misiji odpotoval v Rim. ČRNOMORSKO BRODOVJE UDARI SKOZI DARDANELE. Peterburg, 23. oktobra. Mornariški minister je odpotoval nadzirat rusko črno-morsko brodovje. Brodovje bo za vajo križarilo po Črnem morju. DEMONSTRACIJE V BELGRADU. Belgrad, 23. oktobra. Včeraj so se ponovile demonstracije proti avstro-ogrskim trgovcem, opažati pa je, da se gibanje zmanjšuje. SRBSKE PRIPRAVE. Dunaj, 23. oktobra. Govori se, da je ob Drini postavljenih nad 10.000 srbskih vojakov. Glavno taborišče je začasno v Šabcu. OVACIJE ČRNOGORSKEMU ODPOSLANCU. Belgrad, 23. oktobra. Včeraj so se vršile tu velike manifestacije na čast črnogorskemu generalu Vukotiču. Vseučilišč-niki so nosili baklje in zastave. Spremi ala jih je velikanska množica. Neki vseučiliški docent je nagovoril Vukotiča, ki je odgovoril, da sta Črna gora in Srbija edini v obrambi narodnih pravic. Nihče bratski državi ne razdruži. ARETIRANI SRBSKI VOHUNI. Zagreb, 23. oktobra. Na meji ob Drini je bilo aretiranih 24 srbskih vohunov, katerih dva sta bila v ženskih oblekah. POTRES V HEBU. Heb, 23. oktobra. Danes ponoči so se tu potresni sunki ponavljali. Ob 1. uri ziutraj je bil sunek tako močan, da so podobe in razne oprave popadale na tla in da so v zvonikih zazvonili zvonovi. Prebivalstvo je jako prestrašeno. ZOPET SILEN VIHAR. Manila, 23. oktobra. Pri včerajšnjem viharju je izgubilo 300 oseb življenje. Na stotine hiš je vihar razrušil oziroma odnesel. SNEG V SLAVONIJI. Zagreb, 23. oktobra. Iz Os?eka javljajo, da je v nekaterih krajih Slavonije dva dni snežilo. Nastal je velik mraz. Tukaj kaže toplomer — 0-6 C. PRED TRŽAŠKIMI POROTNIKI OPROŠČEN. Trst, 23. oktobra. Pred tukajšnjimi porotniki je bil oproščen 51 let stari Blaž Tolar, rodom iz Selc, ki je bil obtožen težke telesne poškodbe. Darovi za žrtve poslani našemu upravništvu: G. Franja Sartory 2 K; g. Teodor Sartory 1 K; iz družbe štirih iz gostilne pri Korenu na Dbrni 2 K 50 vin. G. Dachs, gostilničar v Ljubljani 4 K za ranjence, 4 K za spomenik in 4 K za one, ki so v zaporu. Nabrano v ljubljanskem semenišču 20 K; gosp. Franc Tesnar 3 K; dijaki iz Kranja 5 K. Dober pofutek m telesna živahnost »47 ter veselje do dela krati mnogim edinole pomanjkanje teka in nerednost v prebavi. V lakih sl učajih je najboljši pripomoček „Roga6ki templjev vrelec" (sam ali zmešan z vinom, konjakom, mlekom in sadnimi sokovi). - TRŽNE CENB Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 23. oktobra. Pšenica za oktober......12 45 Pšenica za april.......1219 Rž za okt..........10 23 Oves za okt. ... 9 54 Koruza za maj I. 1909.....7 56 Efekti*: 5 višje. Meteorologično poročilo. Višina n. moi cm 306 2 m, »red. zračni tlak 736 0 mm. S o Čl. op 3 lOVIIII« i C -1. , • t ■ Tcmpe-.tur« po Ccltljn Vetrovi Nebo lig •sa-» 22 9. zveč. 742-6 1 9 sr. svzh. oblačno 23 7. zjutr. 41 8 12 » ■ 00 2. pop 412 36 p. m. jvzh. Srednja včerajšnja temp. 19°, norm. 9 3°. Svarilo. Svarim vsacega, naj na moje ali moje soproge ime ne da ne denarja, ne denarnih vrednosti, ker nobeno plačilo ne pri-pozna. 1778 2_t Karol Lcnčc str. (v,4 2788 t Globoko potrtim srcem naznanjam vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znanetm, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi v boljše življenje mojo predobro teto, gospo Heleno Bizjak ki je danes zjutraj ob 8. uri, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, po dolgi mučni bolezni v starosti 74 let izdihnila svojo blago dušo. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši futri, v soboto 24. t. m., popoldne ob pol 3. uri iz hiše žalosti Turjaški trg 8, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. zadušne maše se bodo brale v stolni cerkvi sv. Nikolaja in v župni cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, 23. oktobra 1908. Peter Bizjak. Tužnim srcem javljamo vsem sorodni-nlkom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša preljubljena mati, tašča, sestra, svakinja in stara mati, gospa Franja vi nakar roj. Majovac veleposestnica v Metliki po kratki a zelo mukapolni bolezni previdena s tolažili sv. vere dne 19. vinotoka 1.1. ob pol 8. uri zvečer v 40. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši v s^edo 21. vinotoka ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče k sv. Roku. V Metliki, dne 20 oktobra 1908. Žalujoča obltell- Ganjeni presrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti naše nepozabne matere, tašče, sestre, svakinje in stare matere, gospe FranJe «l Nakar ro]. Majovec veleposestnice v Metliki izrekamo vsem prijateljem, znancem in sorodnikom najtoplejo zahvalo za obilno udeležbo pri zadnjem spremstvu. Osobito izrekamo srčno hvalo se udeležujočemu slavnemu Belokranjskemu »Sokolu*, vrli metliški požarni brambi, slavnemu uradništvu ln učiteljstvu, kakor vsem cenjenim darovalcem vencev. Vse zastonj! Iščite vedno povsod cenejše! H Ali najcenejše in najboljše kupite le samo v konfekcijski trgovini j j Angleško skladišče oblek, O. Bernafovič, Ljubljana, Mestni trg 5. || Priloga 244. it«v. ..Slovenca" dn£ 23. oktobra 1908, !ai*>di smrti se takoj proda parna opekarna obro upeljana, blizu 20 oralov dobr§ zi nlje za opeko v Ljubečni pri ~ erecej nevaren eksperiment, ola je po krasni Belarjevi »Mi vstajamo« komponi-al Laharnar isti tekst. Ne vem, če jc pri tej krepki pesmi, ki izraža silo in moč, odpor in navdušenje, umesten Laharnarjev konec, ki izraža v II. tenorji in I. basu v pianissimu nekako bojazen, »zadnjo željo i)i se reklo, ki ni prav nič na mestu. Priprost, a silno krepek je zbor »Bratje v kolo!« Tu bo posebno melodiiozni trio ugajal. V »Slovan na dan« je tenor-solo lepo prepleten z zborom, tako da sc solist in ! zbor menjujeta, kar je pevcem in skladbi 1 v korist. Pri čaši vinca se bo gotovo rado po-; pevalo »Vinsk1 hram«. »Naša zvezda« je | po Medvedovi, Poersterjevi in Vilharjevi kompoziciji — na novo komponirana od več, posebno ker je Medvedov mešan zbor tako popularen, da ga bo težko izpodrinit'. Jako čedna je »Lahko noč«, po-! sebno konec »espressivo« bo ugajal. J a n c z Laharnar: Pomladni od-| mevi. Pesmice za sopran, alt, tenor in bas. I I. in II. zvezek. Opus 5. v Ljubljani 1908. , Cena 1 K .30 vin. (I.) in I K 20 vin. (II.) V prvem zvezku bi prisodil prvo mesto »Tr.Ibi o cveticah« v C-duru, v drugem pa »Mladosti ni« v g-durti. Posebno zadnja je v svojem melanholičnem značaju jako lepo izpeljana; Laharnar je pokazal, da tudi v tem genreju zna poseči pn-prostemu človeku v srcc in zadeti na one s rune, ki jim pravimo: sentimentalnost. Vendar pesemca ni jokava; s čutom pred-našana gotovo učinkuje. Na Hribarjevo besedilo narejena »Ženin kos« je držana v nagajivem tonu in fino prednašana, gotovo ne zgreši svojega namena. To je tudi, rekel bi, ena onih pesmic, ki frapirajo. ne po tehniki iu ne po mislih, ki so izra'< žene v n i, ampak po onem pristnem narodnem, priprosteni tonu, ki veje iz nje. Jane z L a h a r n a r : P aninke. Pesmi za sopran, alt, tenor in bas. I. iti II. zvezek. Opus 10. V Liubljani 1908. Cena a i K -'0 vin. Iste vrline kot pri drugih zbirkah, najde tudi tu tist', ki ne gleda s konservato-lijskega stališča na skladbice. »Pri zibelki« je lep zborček, poln ljubkosti in čuta, »Prezgodnje cvetice« se nam zde pre-prazne, kot bi bile vaja 'z harmonije, »Pla-r.inarica« je, žaiibog, veliko slabša kot narodni popev, pač pa je jako čedna stva-rica »Svarilo«, z alt-solo. Pesmi za bariton in tenor imamo na 'zobiije, 3 alt ali bas-solo dob'š redko kdaj pri nos. Zato smo bili radovedni, kako se je ta, za nas nenavadni pojav Laharnarju posrečil. Reči moramo, dobro, tudi potem, ko se pridruži sopran k altu, in ko alt le spremlja. i'e :zgubi pesemca nič na svoji vrednosti. Priprosta, a čedna. Ni pa podal Laharnar samo posvetnih pesmic za izobraževalna društva po deželi, ampak tudi na politi cerkvene glasbe je ustvaril nekaj alla Riliar. Janez Laharnar: Šmarnične pesmi, za sopran, alt, tenor in bas. II. natis. V Ljubljani 1908. Cena 1 K .30 vin. Letos so se na Cecilijanskem zboro-/aniu nekako zavrgle Hladnik-Riharjeve intencije. Vendar ne bo nobenemu cerkvenemu zboru žal, če si omisli to Laharnar-jevo delo. Jako dična je Št. 5. (»Naj li zvi em«), tudi št. 2. ni bog ve kaj oponesti, samo na podloženi tekst se bo treba drugič ozirati, »mat'« z apostrofom se dandanes ne rabi več in je pesnil le v kvar. Isti Riliarjev duh ve'e tudi iz Velikonočnih pesmi za mešani zbor. V Ljubljani 1908. II. natis. Cena I K .30 v. Zc drugi natis kaže, da so pesmi pri- I ljubljene; no in pesmi, kakor št. 5. (Zve- ' ličar naš je vstal iz groba) to tudi res zaslužijo. Posebno figure altove tvorijo tu ' tisto grozo smrt1, medlem ko sopran s j svojo risulutno melodijo izraža radost. H koncu ponavljam še enkrat: Vsak j odkritosrčni prijateb priproste pesmi, ki i ue gleda prestrogo na teorijo, ampak ima i pred očmi prakso, bo vesel teh zbirk. In ; na deželi jih bodo ljudje radi prepevali. Seveda je harmonično tupatam kakšna i napaka, nuizikalneniu gurmanu prepro- j stost njihova ue bo po volji. — A za na ! deželo je treba še vedno več Hladnikov, j Mihelčičev in Laharnarjev, zakaj, tudi tu velja: Iz malega raste veliko. Vse muzikalije je založila » K a t o -i i š k a Bukvam a « in se tudi tam dobe. Cene so nizke, tisk, oziroma litogra-tiia, je jako lična. Mi M O sladek, pristni beli in rudeč Bm ifftiifilrftiliJi se toči Sodnij- Dr. nOUuKOvIC ske ulice st. 4 domači pridelek tvrdke in na Rimski cesti št. 5. Proda se 1200 komadov 40 mm 2674 5-5 debelih mecesnouih desk za ledenico in druge uporabe posebno pripravne, deske so suhe, cena zmerna. Ignacij Muri, Jezersko, Koroško. Zlit« mtiAit. (JifliB, Paril, ttiat iti Najbolj, kotm. Ti)bo- tla tli sred- \ 3 0 — ^^ o t '.:.til)«i'.k fiplt.l Sinu. JI ? j f Sprejmem 2754 2-2 nadmlinarja za valjični mlin. Nastop dne 1. novembra; mesečna plača po dogovoru. ANTON POLANC, Radeče pri Zidanem mostu. Lepa DELAVNICA pripravna za kakega obrtnika, in hlev se oddasta v najem v Prulah. Poizve se pri g. Al. Vodniku, kamnoseku v Ljubljani. 2664 3 Prva sBouensha modna : trgovina za gospode: Enselbert Jliušek Ljubljana. Mestni frs št. 19 se najtopleje priporoča 2710 n jO »N a> L •H 0 e o V) Nove skladbe Iz zaloge: Katoliške bukvarne v Ljubljani. Laharnar Ivan: Op. 5. Pomladanski odmevi. Pesmi za sopran, alt, tenor, bas. II. natis. 2 zvezka po K 1'30. Laharnar Ivan: Op. 8. Gorski odmevi. Zbirka moških zborov in četverospevov. II. natis. 2 zvezk? po K 1 50. Laharnar Ivan: Op. 10. Planinke. Za sopran, alt. tenor, bas. II natis. 2. zvezka po K 120. Laharnar Ivan: Gorske cvetlice. Slovenski na pevi za četvero in petero mešanih glasov. Ii. natis P. K 1-50. Laharnar Ivan: Slovenska sv. maia. Za mešani zbor s spremljavo orgel. II, natis P. K t'20. Laharnar Ivan: Šmarnifine pesmi. [Za sopran. alt, tenor, bas. II. natis. P. K 120 Laharnar Ivan: Velikonočne pesmi. Za mešan zbor. II. natis P. 1 30. Sattner P. Hugolin: Op. 10. Slava Bogu. Mašne pesmi za mešani zbor Tretji pomnoženi natis. Pi K .'56 , po gl. 40. Foerster Anton: Op. 82. Slovenska sv. maša v čast sv. Cecilije. Za mešani zbor in samospeve z orglami. II. pomnoženi natis. P. K 1 20. Foerster Anton: Op. 100. 6 Marijinih pesmi. Za tri ženske ali moške glasove iena za dva, štiri tudi za en glas). Prva zbirka Marijinih pesmi. P. K I'80., gl. po K —-40. Foerster Anton: Op. 105 Praetudium et post-ludium na avstrijsko himno za orgle. V proslavo 60 letnega vladanja Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. P. K —'60. Aljaž Jakob; Mešani in moški zbori. Dosedaj so izšli 4. zvezki po K —-60. Vsebina IV. zvezka: a Mešani zbori: t. Ujetega ptiča tožba; 2. Za-kipi duša. b' Moški zbori: 3. Dneva nam pripelji žar; 4. Pri pogrebu Vsebina drugih zvezkov, je na ovitku IV. zvezka naznanjena. Dalje priporočamo: Zbirka ljudskih iger 7. in 8. zvezek. Vsebina: Za moške vloge: t. Sinovo maščevanje ali Spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. 2. Za letovišče! Burka enodejanka 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. Za ženskejvloge: 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih 5. Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih 6. Najden 4 hči. Igra v treh dejanjih. Cena K 1"60., s poštnino K 1-80. Vsebina 5. in 6. zvezka je označena na ovitku, Nove razglednice v večbarvnem tisku na eni strani prostor za naslov in dopis na drugi strani pa: Podoba lurške Matere božje, ki se prikaže Bernardki. Cena za vsak izvod 6 vin., 100 izvodov K 5 —. Podoba zlatomašnika papeža Pija X. Izvod b vin., 100 izvodov K 5'—. Podoba Nj. Vel. ces. Franca Jožefa I. ob 60-letnici. Vsak izvod 8 vin., 100 izvodov K 6 —. Podoba vnanjega lica „Katoliške bukvarne"; ta razglednica se oddaja stalnim odjemalcem brezplačno. Vse štiri razglednice je založila: Katoliška bukvama v Ljubljani. Pozor! Za prevažanje vsakovrstnega blsgs, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obilnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča donrtča tvrdka Telefon št. 262. 2526 12-7 Josip Škerlj špediter, Ljubljana, Kongresni trg 16. Telefon št. 262. N r n o n 3 ID Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laško IiFipopoca SToje |»i Specialiteta: „Salv«£toB*" (črno pivo a la monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). Pcšiljatve na dom sprejema restavrater ^Narodnega doma" g. Kržišnik. (Telefon št. 82.) "T ' r-i3r«t?Tji:ai Podružnica - v Spljetu ■ - Delniška glavnica • K 2,000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve niice :: sprejema vloge na knjižice in na tekočI rflčun ter je obrestuje od dne vloge po Kupuje in prodaja vred- Mgn^ 11 01 ^MBHll Kupuje in prodaja vred- nostne papirje vseh vrst §|fSgpr Ku£b ^ ^IP^Ji nostne papirje vseh vrst po kulantnem kurzu. : po kulantnem kurzu. Podružnica ■ v Celovcu ■ Rezervni fond K 200.000. « - man t* m Odvetniška pisarna dr. F. Brnčiča m dr. M. Pretnarja v Trstu, Via Nuova št. 13 sprejme izvežbanega koncipijenta ki ima vsaj nekoliko odvetniške prakse. — Nastop 1. dccembra t. 1. ali pozneje. — Plača po pogodbi. — Koncipijenti, ki po-2718 znajo italijanski jezik, imajo prednost. 3-2 Pozor! h* Zakaj v tujini iskati, Ce najboljše pred pragom leži. 1401 20-10 Planinškova pražena kava se je In zakaj??? vpeljala v kratkem času širom sveta. Her je najfinejše kakovosti; žito priljubljena. er je strokovno potom vročega zraka pražena: z-to fino aromatična. er je prosta nezrelih in nezdravih zrn; zato zdravju neškodljiva, er je najizdatnejša zalo najcenejSa. == Prva ljubljanski velik« žgalnica kave . Karel Planinšek Ljubljana, Dunajska cesta, nasproti kavarne Evrope Usojam si naznaniti, da je vse moje perilo, katero imam v prodajalni, samo domače in ne izdelek dunajskih tovarn. Za izdelovanje porabljam samo zanesljivo dobre kakovosti, in bodem v prihodnje gledal na to, da svojim cenjenim odjemalcem v vsakem oziru še bolj vstrežem, kakor dosedaj, zlasti z nizkimi in stalnimi cenami, ki so na vsakem komadu razvidne. Priporočam: nevestam opreme od priproste do najfinejše vrste; gospe m telesno, posteljno in namizno perilo, gospodom pa srajce, hlače i t. d. po meri. Naročeno perilo se v kratkem času izvrši. Anton Šare 2380 11 Ljubljana, Sv. Petra cesta. \\\ gg 2245 Zaradi prevelike produkcije se ceneje proda okrog 1000 tc. najboljših rjuh 150|200 cm velikih, šest kosov 14 kron 30 h. Če blago ne ugaja vrnemo denar. Vzorci barhenta, cefirja in vsega bombažastega in platnenega blaga zastonj samo v tkalnici BR. KREJCAR, Dobruška št. 9117, Češko. Izvršene obleke z neveste. nanm Najboljša in najsfgurnella priliaa ze Mm ■ m a mi m Denarni promet L1907 čez 64 milijonov kron. Lastna glavnica K 354 645*S5„ iMMi Stanje vlog 30.Jon. 1908 čez 14 milijonov kron. Sedaj: Kongresni trg štev« 2S I. nadstr, * od novembra leta 1908 naprej v lastnem (za frančiškansko cerkvifo). 4 W* IP sprejema hranilne vloge vsak delav- brez kakega odbitka, tako, da nik od 8. ure zjutraj do 1. popoldan A * LJ" sprejme vložnik od vsacih vloženih ter jih obrestuje po ===== ™ /2 /O 100 kron čistih 4 krone 50 h, na leto. Stanje »loj dne 30. junija 1908: K 1UZ5.902 5& - Denarni promet u letu 1907: li 6ft,8il60392. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nala- — ganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago. --------------------------- V Ljubljani, dne 30. junija 1908. 2633 7 Dr. Ivan Šufiteršič, predsednik. Odborniki; Josip Šiška, stolni kanonik podpredsednik. Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. - Fran Pow6e, vodja, graščak, deželni odbornik, državni in deželni poslanec itd - Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p. B. — Karol Kauschngg, veleposestnik v Ljubljani. - Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. ® Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. - Frančišek L*skovic, hišni posestnik in blagajnik Ljudske posojilnice. — Ivan Pollak ml., tovarnar. — Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. — Gregcr Šlibar, župnik na Rudniku. m m ivK tm d M4 ml i m use jim m Mi ..m W4 a m Mi m. iKi JM l«i m Uh mi m 0 Mi 1 m o " mi m