"\
Listek.                                                                443
katerega je na podlagi pisanih listin, ležečih v kranjskem deželnem arhivu, spisal urednik »Izvestij«, g. arhivar A. Koblar. Spisu je dodana slika bitve pri Sisku, narejena po znani reliefni podobi na bakreni plošči v ljubljanskem muzeji. Jako zanimljiv je tudi nastopili članek »Škofa Tavčar in Hren o bitvi pri Sisku«. Tukaj sta namreč priobčeni dve listini o bitvi pri Sisku ; jedno pismo, ki je sedaj shranjeno v Rimu v knjižnici Borghese, pisal je ljubljanski škof Ivan Tavčar, cesarski namestnik Notranje Avstrije, iz Gradca kardinalu Cinthiju v Rim ; druga listina pa obsega potopisne črtice škofa Tomaža Hrena, ki je osem let po bitvi pri Sisku potoval v Sisek in Petrinjo. Hren je te črtice zabeležil v svoj dnevnik, katerega hrani kapiteljska knjižnica v Zagrebu. Prepis Tavčarjevega pisma je poslal prof. S. Rutar. — Sicer imajo »Izvestja« še to-le vsebino: y. Scheinigg: »Slovenska osebna imena v starih listinah«; A, Koblar: »Drobtinice iz furlanskih arhivov«, S. Robič : »Kranjski mahovi«. Končno prinašajo »Mali zapiski« obilo drobnih novic, in sicer ,,Poročila iz Italije" [S. Rutar), črtico: ,,Vojska kranjskih konjikov in domobrancev leta 1591." {A. K), dalje beležke iz peresa prof. y. Vrhovca: ,,Ura in godalo na ljubljanskem stolpu", ,,Prekrščevalci na Kranjskem", ,,Hessendarmstadtske čete v Ljubljani" in ,,Stare mere". 5. Robič priobčuje črtico ,,Moj oreh", za katero čitamo še beležke „Redki ptiči na Kranjskem", .,Sledovi rimskih naselbin okrog Medvod" in po-ročilce o sliki bitve pai Sisku. Na platnicah prinašajo „Izvestja" darove deželnemu muzeju in nekatere glagoliške listine iz 16. stoletja, obsezajoče ,,turške glase" ali poročila iz Primorske Krajine o gibanji turške vojske.  Te listine (skupaj jih je 10) hrani  deželni muzej.
Kmetijsko gospodarstvo. Učna knjiga za kmetijske šole, ob jednem priročna knjiga za praktične gospodarje. Spisal Viljem Rohrman, pristav deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu Celje, 1893. Tiskal in založil Dragotin Hribar. 129 str. — O tej knjigi (prvi svoje stroke med Slovenci) izrekla se strokovna kritika jako pohvalno in vseskozi poudarja, da bode mnogo koristila našim gospodarjem. V štirih poljudno pisanih poglavjih podaja g. pisatelj korenite nauke o kmetijski stroki, pri čemer se opira na dolgoletne svoje izkušnje in na raznotera priznana dela. »Kmetijsko gospodarstvo«  se dobiva po vseh knjigarnah   in stane  50 kr.,  po  pošti 55  kr.
Ljubezen do mamice. Povest za mladino. Spisal yosip Matejev. V Ljubljani. Izdala in založila »Družba sv. Cirila in Metoda«. 1893, 76 str. — To je že deveti zvezek one lične zbirke mladinskih spisov, katere izdaja naša šolska družba. »Ljubezen do mamice« je izvestno jedna najboljših povestij za mladino, kar jih imamo v slovenskem jeziku — tako in nič drugače je treba pisati, da se mladina zanimlje za snov! Blažileu duh preveva vse delce, vender pisatelj nikjer ne zajde v pusto moraliziranje, za kakeršno bi se mu bilo baš v tej povesti nudilo mnogo prilik. Samo konec bi se bil lahko predrugačil: mladi čitatelj bi dokaj zadovoljnejši položil kujigo iz rok, videč, da je Peter konečno res to, kar je hotel biti: zvest podpornik ljubljeni materi Zatd ne priznavamo potrebe, da mora Peter umreti, ko je komaj dosegel svoj namen. Sicer pa iskreno priporočamo najnovejšo knjižico »Družbe sv. Cirila in Metoda« ; vezan izvod stane 25  kr.,   100 izvodov skupaj  20 gld
Podoknica iz »Teharskih plemiče v«. Transkripcija za klavir, zložil in gospodu dr. Benjaminu Ipavcu poklonil K. Hoffmeister. Cena 50 kr. Založila L. Schwent-nerjeva knjigarna v Brežicah. Natisnili J. Eberle in dr. na Duuaji. — Izurjenim klaviristom je zopet na razpolaganje mična skladba na znano priljubljeno in ljubko pesem iz najnovejšega večjega operistiškega dela slovenskega. Ta pesem je jedna izmed najlepših, kar jih imajo »Teharski plemiči« ; tudi je efektno zložena za klavir in doseže popoln uspeh, ako se igra delikatno in izrazno   Literatura  klavirska je pri nas še precej ubožna,
444
Listek.
zato je treba, da se vsak nov in dober pojav te stroke gmotno podpira, ker se le tako povzdiguje domača umetnost in goji ljubezen do narodne glasbe.
Pesmi za visoki glas s spremljevanjem klavirja zložil K. Hojfmeister. Založil L. Sch\ventner. Knjigarna v Brežicah ob Savi. Cena i k. 50 v. Obseg: I. Pravljica stara, stara to bila; 2, Narcisov cvet; 3. Akat. — Poročdo o teh najnovejših skladbah slovenskih,  katere je skladatelj  posvetil  gospe"  Milki Gerbicevi,  priobčimo prihodnjič.
Koncert »Glasbene Matice«. S prijaznim sodelovanjem opernega pevca g. J. K. Tertnika, ki je, kakor znano, angažiran na dvornem opernem gledališči v Mannheimu, priredila je ,,Glasbena Matica" dne" 8 t. m. poslednji koncert te dobe, na katerem so se pele zgolj narodne slovenske pesmi, in sicer v koncertni, umetniško dovršeni obliki. Jedno izmed njih, ,,Kdo bi zmerom tožen bil", harmoniziral je p. H. Saitner, drugo ,,V ovi črni gori", narodno pesem belokranjsko, znani nabiratelj slovanskih ndrodnih pesmij L, Ktiba, vse druge pa M. Hubad. Bili so to moški zbori: Stoji, stoji tam Beligrad", ,,Ko b' sodov ne b'lo", ,,Zmiraj vesel", „Mi smo lovci" in mešani zbori ,Je pa davi slan'ca pala", ,,Prišla je miška", ,,Luna sije", ,,Bratci, veseli vsi", ,,Ljub'ca, povej'' in ,,Skrjanček poje, žvrgoli." — Duhovit glasbenik, položil je g. Hubad v te preproste pesmi toliko umetniške lepote, da jih je mnogoštevilno občinstvo poslušalo uprav navdušeno cd kraja do konca. Najlepši sta bili pač ,,}e pa davi slan'ca pala" in ,,Ljub'ca, povej". — Operni pevec g. Tertnik se ponaša z velikanskim glasom in umetniško premišljenim, skrbno niansiranim predavanjem, zatorej se ni smeti čuditi, da je občinstvo z viharno pohvalo odlikovalo pevca-umetnika, ki osvetljuje udrod slovenski daleč v tujini. Pel je g. Tertnik skladbe Gerbičeve. Nedvedove in Foersterjeve ter Griegovo svetovnozuano pesem ,,Ljubim te". — Poslednji koncert ,,Glasbene Matice" ni samo upravičil vseh nddej, nego jih daleč presegel. Našemu glasbenemu zavodu bodi torej  posebno priznanje in častitanje.
XXVIII. veliki zbor »Matice Slovenske« je bil dud 7. m. m. po vzporedu, katerega smo že priobčili. Predsedoval je g. prof. Fr. Leveč, iz čegar lepega nagovora, posvečenega spominu pokojnega kanonika prof. Marna, posnemljemo, kolike zasluge si je Marn pridobil za »Matico Slovensko«. Pod njegovim osemletnim predsedništvom je prišla »Matica« v pravi tir, zakaj število društvenikov se je od leta 1884. do lani malone podvojilo, društvena imovina se je pomnožila za več nego 5000 gld., uredilo se je gospodarstvo z društvenim imenjem, poskrbelo se je, da redno izhajajo društvene knjige, in končno, izboljšala se je vsebina teh knjig. — Društveniki so na poziv predsednikov vstali s sedežev, da tako počaste spomin pokojnega predsednika. — Jako korenito je potem društveni tajnik g E. Lah poročal o društvenem in odborovem delovanji minulega leta. Ker je naš list itak sproti naznanjal važnejše stvari o »Matici Slovenski«, pristavljamo samo, da je obči zbor poročilo g. Laha vzprejel odobruje na znanje. — Takisto se je vzprejel račun o društvenem novčnem gospodarstvu v dobi leta 1892., katerega so že odobrili računski pregledovalci gg. Fr. Bradaška, K. Žagar in G. Pire. »Matica« je imela v 28. društvenem letu dohodkov v gotovini 13968 26 gld., troškov pa 13166*26 gld., torej je prebitka 802 gld., kateremu je še prišteti 11843 g^. v obligacijah. Vse imenje je znašalo koncem 1892. leta 56111*19 gld. proti 557i9"4i'/2 gld- z dne" 31. grudna 1891. leta, torej se je pomnožilo za 39l'771/a g^. »Matica« je oskrbovala Jurčič-Tom-šičevo ustanovo v znesku 2778*12 gld in hranila depozita ljubljanske čitalnice v znesku 1000 gld., odbora za Bleiweisov spomenik v znesku 2805*59 gld. in odseka za spomenik dr. E. H. Coste v znesku 1410*13 gld. Proračun za leto 1894. kaže 7835*90 gld. dohodkov in 7606 04 gld. troškov, torej je prebitka 229*86 gld. — Računski pregledovalci se zopet izvolijo,  nato pa se odobri   proračun brez razgovora.