oodarske
o
7
obrtniške
yryi
t .
- ■

r
v	' *
'	- - A
v * à

> -
"* •'r - ' t ■
izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold, pošiljane
Vi®	1 1 . i A __-11' /1A 1___ __ —^ 1 1	Ck M ^ 1 J A fl 1-r-M rm c\ ^ A ivii ] ^4-rv "I r» a! /J OA It vi
P
posti pa
eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr

L j ubij ani
sredo 15. novembra 1882

Obseg: Še nekaj za jesenski čas.
skega močvirja. (Dal.)
Naša živinoreja
(Dalje.)
Tehnično poročilo k projektu o izsuševanji ljublj
Zborovanje društev: „Narodna šola", „Vdovsko učiteljsko društvo" in ,,Slovensko uči
teljsko društvo" v Ljubljani dne 4. in 5. septembra t. 1. (Dal.)
leta 1881. (Dalje.)
Obravnave iz deželnih zborov.
Naši dop
Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim
Novičar.
Gospodarske stvari
Še nekaj za jesenski čas.
Tlaka je odpravlj
«
Ta
cul se je iz ve-
,. x i a li t» j uu^iwiijvum .	^	---— j ;—
seiih ust kmetovalcev leta 1848. in kasneje, in prišel je
čas
>
ko
v resnici po postavni poti nehala „tlaka
i
v
pravem pomen
namreč dolžnost podložnega
brez
za manji del zopet povrne plačilo. Toda eno je pri vseh omenjenih različnostih vzdržavanja cest zmiraj enako, namreč to, da breme vzdržavanja zmiraj zadeva gospodarja, bodi-si v delu, bodi si v plačilu.
Ker imamo tedaj tako ali tako računati s tem bremenom, glejmo vsaj na to, da ne bodemo sami sebi tlake delali, temveč, da sebi in deželi na korist, sebi in deželi za čast naše dežele popravljamo in posipamo
to
plačno delati grajščaku
Akoravno je pa tlaka res odpravlj
7
pustila je
o pravem času in z razumom, je v času redne mokrote, tudi poljskega dela, in o pravem času
pravem času
7
7
7
še
jslabeje strani; ostal nam je med drugim tudi še pregovor : „dela, kakor tla-
nekaj sledů in to sledů svoje
malo
cesta zvožena, ne da
ker ni toliko druzega to je koj, kakor hitro
bi čakali, da se
rape
napravijo uze
na kratko
can
«
5
s tem zaznamuje se dandanes najviša stopinj
po
časnega in slabeg
dela
— Urno nasipati ceste pa je , rečeno: rabiti za to trdo, primerno drobno kamnito šodro in cesto nasipati z grobom tako, da se mokrota od-
Tudi delo pri cestah, naprava novih in vzdržavanj obstoječih cesta , obdržalo je — in to nekako opravi
ceno
*
se razume, da se poprej
ime tlake, ker tudi za ta dela kmetovalec ne
teka sproti. Samo po sebi
blato s ceste in iz cestnih grabnov dobro po-drza in spelje na mokrotne senožeti.
prejema posebnega piauua, m mui tlake kaže se pri naših okrajnih in občinskih
plačila
in tudi drug
slaba stran
cestah
žalibog prav pogosto v tem, da se slabo.
vzdržujejo tlačansko
čila
v • •
Z1J
Da gospodar za vzdržavanje cesta posebneg
ne prejema
7
je sicer resnično
7
toda, ker ceste slu
vožnji in
hoji občin, okraj
ali dežela, j
Naša živinoreja.
(Dalje.)
blagajnico ima se pa še enako tudi skrbeti za
?— j~ * — —- / u	; mesarje in notu^ xv* o^	«	^
da ceste tisti vzdržujejo, katerim služijo; zato pa pri prodajo prekajenega mesá. Gledé teh obrtnikov so prav
tem delu imé tlake ni na pravem mestu, ker vsak go- enaki razlogi za delokrog blagajnice, kakor gledé živinorejcev. Tudi mesarji morajo se oprostiti iz rok sedanjih tržnih komisarjev , da si morejo prosto izbirati
v kolikor so
tiste
ki
pečajo
s sušenjem, kajenjem in
podar dela in vzdržuje cesto zá-se in vsi skupaj za vse.
Marsikdo se pritožuj
da
vzdržavanj
cestá težko
ali
uaujiu linutu avuiiuMi j J
blago na trg pripeljano in da imajo tudi v resnici zaupanja vredni, v blagajnici prav primerno potrebi cestá bilo bi odveč le besedico sprego- denarno zaslombo, po kateri se jim po primerno nizki
i- í : j ~ il, ~	, .	^ -i j.	v0 ve£_
breme za kmeta, in res je to. Pa vpraša se samOj to breme potrebno, in ako je, ali se dá olajšati?
voriti, vprašamo
samo, kako bi spečavali svoje pridelke
ceni upa po potrebi za njihov kako bi dohajalo nam od drugod potrebno blago brez dnevni promet potrebno živino.
cestá? Ali bi se breme vzdržavanja cestá ne dalo olaj
sati, to pa je vprašanj
, o katerem se dá marsikaj reči,
Da so posojila za mesarja primerno ugodna
to
da
—, r- j- . r------j -, -----------------„	tu, vi« «i, na pr. mesar, —- ------—----— -----
in gledé tega vprašanja tudi različne dežele postopajo ^ blagajnici vzete na upanje za 2000 gold., imel po
kaže
ki ima živine za leto in dan
7
različno. V nekaterih deželah vzdržujejo se ceste prav aedanjih določilih novega tržnega reda plačati
>
v nekaterih k vzdržavanj
po osebnem vzdržavanji gospodarjev oziroma deželanov
j bolj považanih okrajnih
cestá bolj ali manj izdatno po različnosti vrste pripomore deželni zaklad, v druzih deželah zopet vse okrajne
ceste vzdržuje deželni zaklad sam, in tako se dajo seda
vsak
o
5°/
1,i0
obresti od 2000 gold, za leto 100 gold.
oo
plače
• «
za režij o
1U %o
77
77
blagajnico
26 13
77
77
staviti še bolj različni načini vzdržavanja , na pr.,
skupaj . 139 gold
ima
tudi
tam, kj
dežela okrajne ceste vzdržuj
7
gospodar pravico, o gotovem času skrbeti za vzdrža
ali 6*95°/0, kar se mora smatrati ugodno, ako se ozira na jako ugodne kupčijske razmere in na prav pogosto
vanje svoje
ceste, ali pa,
da se mu po oddani ponudbi prisilj
visoke obresti pri posojilih na osebni kredit
Marsikdo anal
vprašati, ali
se strinja z načeli
prostega trgovanja, da bi imel vsak, kdor na trgu kupuje ali prodaja, plačila dajati in sprejemati po blagajnici, in drugič se vpraša, ali je to posebno malim živinorejcem na korist ah na škodo.
H
Reguliranje stranskih pritokov.
liranj
prejšnjem oddelku sem ob
govoril o reg
beh glavnih recipijentov, namreč Ljublj
Gruberjevega kanala; sedaj pa preidem
reguliranj
Na prvo vprašanje odgovarja se prav s tistimi raz- posameznih stranskih pritokov, kakor je to prediagau
logi za ,,da< in za „neu, ki veljajo pri monopolih sploh, v pred nami ležečih projektih in navesti se dá iz teorije zoper kakor za monopol, toda
zdaj zato odpraviti vraščene
ako se gleda na to, da se gre
napake tržnih komisarjev, da se gre tudi za to, pridobiti si- zanesljivih statističnih številk, da se vpelje po vsem
Kupčijo na Dunaji , do
zaupljiv posrednik za živinsko
« . .	i « I	1
katerega se more zaupljivo obračati tudi zeló oddaljen tnali živinorejec ali več takih združenih , ne da bi bili prisiljeni, za tako posredovanje plačevati visokega plačila, tedaj se sme vsaj z oziram na inauje in oddaljene živinorejce trditi, da je izključno vse plačevanje po blagajnici na trguaá nje ugodno. Prvi nasledek odstranjenja izključnosti moralo bi biti povikšanje plačila za posredovanje, ker bi se promet blagajnice potem za polovico ali še več znižal ob enakih stroških.
Neprijetno je pa plačevanje po blagajnici gotovo za veče mešetarje, ki zdaj na trgu gospodarijo in kateri
morebiti večidel lahko shajajo brez blagaj ničnega posredovanja, pa bi vendar morah plačevati enako pristojbino.
(Dalje prihodnjič.)
Tehnično poročilo
projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
To poročilo je glavnemu odboru za obdelovanje močvirja predloži.
Ivan pi, Podhagsky, uradno pooblaščen civilen inženir.
Ponižanje struge Gruberjevega kanala.
H
K \
■V
• •

%
(Dalje.)
Da sa bode sedanja masa najviše vode 378 kub. metrov tudi brez poglobocenja struge Ljubljanice pod Gruberjevim kanaiom, in sicer enako sedanjemu stanju s kvoto 284*2 odtekala, to je jasno in opozoril sem uže poprej na to.
sedanjem času bode tedaj stanje najviše vode z
v Ljubljanici kakor tudi v Gruberjevem kanalu naredilo vzpor, ki pa ne bode škodljiv; vprihodnje pa, ko se bode tudi spodnjemu koncu Ljubljanice struga iztrebila, ne bode v Gruberjevem kanalu nikakoršnega
284-1
nekaj , ako
se ne
vzpora; samo v Ljubljanici ga boda bode rajši znižanje najviše vode še dalje povekšalo z globokejim iztrebljenjem konečne daljine. Potreba, sklepati o tem, pa
sedaj bilo odveč, ko bi se vse
leži še tako daleč v bodočnosti, da bi
premise, ki se tičejo tega
reguliranja, uže sedaj pretresavale.
Gotovo bi tudi še splošno zanimalo vedeti, kako
se bode odtekala sedanja najviša voda s 378 kub. metri
večo
napačno mi-
po obeh recipijentih, ko bodeta pripravljena za množino vode s 470; lahko bi se namreč slilo, da bode imela množina vode 92 kub. metrov, ki
smo jo iz previdnosti večo računili
)
y
bistven vpliv na
znižanje stanja najviše vode na močvirskem okraji.
temu ni tako, kajti sedanje
stanje najviše vode, ki faktično nastopi in je primerno vodni množini 378 kub.
metrov, bode samo za
kacih 50 centimetrov
niže, kot
je plava črta, ki je narisana v projektu in ki ozname-
nuje znizanje za
metra.
Pri tem se bodem pa kolikor mogoče držal tistega reda, v katerem so popisani potoki in kanali (jarki) v
dodatku II deželnega"zakona 23. avgusta 1877. leta; na
slav-
e po-
primernem kraji pa bodem opisal po posebni ž nega odbora za obdelovanje močvirja tudi naslednj
toke
anale : Crni potok
Ljubijo,
Švico,
f
Glinšico, in Ložico.
konečno
Teh 34 stranskih pritokov se loči po svojem bistvu
v dve vrsti, in sicer:
M
v
) v tiste, ki imajo samo nebno močo ali pa so
alogo, odpeljavati izpod
valni kanali
v tiste potoke, ki donašaj

O
boj
tega tudi pro
zadnj
vrsto spadajo Švica, Gradaščica z Malim
grabnom iu Curnov kanal (Iška); po vseh druzih pri
tokih pa se samo voda dalje pretaka.
Namen reguliranja vseh stranskih pritokov j
rabiti
vode
odtok, ki bode
Ljublj
vsled znižanja naj
+ v
v taki meri, da b
znižati tudi lastne najviše vod
rt
na močvirji nevarnost povodnji v bodočnosti en-
krat za vselej odstranjena bila, in
da bi se v razmeri z znižanim stanjem najviše vode tudi v prihodnje še močvirje obdelovati zamoglo, ko se bode šota kolikor mogoče odstranila.
Da po mojih mislih nikakor ni pametno šote po-
polnoma izkopati, kajti to bi se dalo narediti le s tacimi stroški, ki niso v nikaki razmeri z doseženim vspehom to sem omenil uže pri drugi priliki.
kaki meri se bode pa zamogla v bodočnosti šota
)
izkopati, to
bodem dokazal, ko
bodem govoril o posameznih potokih in kanalih.
Memogredé naj tu omenim, kako je bilo potrebno,
narediti 749 vrtanj in ne samo 150, kolikor jih k ve-
čemu tirjajo ponudbeni pogoji ; samo na ta način je namreč bilo mogoče zeló natanko določiti lego spodnje zemlje blizo stranskih pritokov in to nam kaže , kako globoko se sme šota izkopati ali kje se zamore zaželeni cilj, da bi se namreč spodnja zemlja cisto odkrila, po-
crto a na
polnem doseči.
Višino prihodnjega kulturnega sveta, za katero bi bilo treba na slučaj skrbeti po znižanji najviše vode v obližji stranskih pritokov, sem zaznamoval z zeleno v posameznih podolžnih in poceznih profilih, ta način zaznamovana višina prihodnjega zemljišča pa ni kaj nespremenl j ive ga, kajti stanje najviše vode v posameznih stranskih pritokih se sedaj ne more zra-čuniti, kakor sem uže poprej priliko imel omeniti ; vendar menim, da se v bodočnosti ne bodo pokazale bistvene razlike od tega proračuna. Se ve, da ostane na-
. ko
loga si. odbora za obdelovanje močvirja, da potem, se bodo poglobočili stranski pritoki in se bode vsled tega dala zmeriti množina najviše vode in njena višina v posameznih recipijentih, natančno pazi, do kake črte
Menda bode vsak pritrdil, da ta veča nevarnost, kulturna zemlja ležati.
se zamore šota izkopati na posameznih , globokeje le žečih krajih in kako visoko bode morala v bodočnosti
ki jo bode imel močvirski okraj, ni odveč ali pa razmeram neprimerna
Razume se
samo ob sebi, da se ta višina
travnikov ne sme
opustiti, ker
njiv in
bi drugače nevarnost na-
363
stala, đa
bi se pokazale čez nekaj let stare razmere za-
tudi „novele", katero
di prehudega izkopanj
mreč povodnji na
katerih krajih močvirja. Sicer se pa
ahaj
je letos visoka vlada sama predložila gosposki zbornici ter nasvetovala prenaredbo ne-na mestih, katerih paragrafov državne šolske postave. Uatavoverski
ne-
mlj
se ima šota odstraniti, tudi svet, kjer spodnj
malo globokej
9
leži, kot znižano
učitelji
j
zborovaje na Dunaji, izrekli so se proti tej no-
povrsje naj-
veli; češki nasprotno izrekli so se zá njo ;
poslednjič
više vode; taki kraji bi se lahko zavarovali z nizkimi pa je izrazil gosp. govornik kot iz stališča slovenskih
nasipi, ki bi branili novi povodnj
svet. Kje učiteljev želje:
bi se pa naredili taki zavarovalni nasipi, tega danes
še pač ni mogoče določiti, kaj t
za ta namen moramo
Naj postanejo naše ljudske šole čisto slovenske; naj se uvede slovenščina v učiteljskih izobraže-
lego
podnje
mlj
še natančneje poznati in vedeti, vališcih vsaj za tri četrtine predmetov; in
kako globoko se bode prihodnja najviša voda v istini
znižala potem . ko se bodo poglobočili posamezni stran- za učiteljišča.
da dobomo potrebnih knjig za narodne šole m
ski pritoki, razmere vseh
a vsak način se morajo potem lokalne
e želje, djal je gosp. govornik, naj bi blagovolilo
y
ki bodo
skrbno visoko ministerstvo spolniti, ker ljudski učitelj mora
pretresati in potem v nasipe vzidati dovolj velike za- imeti stališče svoje med ljudstvom svojega naroda ; stri-tvornice, ki bi svet izsuševale, tedaj odpeljavale izpod- njati pa se ob enem s prizadevanjem ljudskih zastop-nebno močo in druge vode, ki prilezejo skozi nasip. nikov in poslancev. Jedro vsega govora in izrečenih
Pri zidanj tako postopati
teh
9
asipov se pa mora principijelno želja na pr. je bilo: Naši poslanci podpirajo se-
jihova strmina na obeh stra- da nj o vlado; mi učitelji ne delajmo njim na-
bode
néh vsaj nagnjena kot
ali pa še manj, kjer j
^ to
mogoče; potem ne bode vedne nevarnosti, da bi se nasipi pretrgali in zamogli se bodo tudi obdelovati
sproti, toraj: ne iz rek ujmo se zoper novelo!
Qosp. Lapajne je v kratkih potezah osvětil jako dobro solnčno in senčno stran novele, djal pa poslednjič
9
Gradiva za te nasipe se bode pač dovelj dobilo pri da sedanja vlada pripozná, da je narodni jezik prvi po
poglobočenji stranskih potokov
Izpelj
teh
ipov
brez dvoma
log
narodne omike, toraj bo novelo gotovo tako izpe
posa
ljala, da bo slovenskemu narodu v korist. Nasvet
nje-
meznih društev, ki bodo nastala v bodočnosti po lokal- gov je: Naj izreče občni zbor slovenskega učiteljskega
n:
razmerah in katera bode gledé izpelj
ohra
društva, da izpeljavo šolske novele
prepušča sedanji
njave objektov nadzoroval gl
odbor za obdelovanje vladi in slovens&im državnim poslancem, v katere
tavi
v
močvirja
Pri tej priliki moram tud • i i • i i * i
omeniti, da
pri
vse zaupanje
po
Zdaj se zopet
tokih
struge velika jemal izkopanj
kanalih, kj
' i*
innozi
se bode morala pri znižanji dna Kakor iz trte izvito napade „Učit. 1
besedo gosp. Brezov nik
9
češ
da
šote
celeg
prekopati, nisem v
račun se je on vpiral
šolski postavi (oho !)
profila
sem namreč tega so se ga bili jeli ogibati štajarski učitelj
t vsled tega
Zdaj,
ko
Je
mnenja, da se poglobočenje ne bode zgodilo na enkrat,
temuč po malem, kakor se bode šota izkop
gavala
ali
po
na obéh straneh, da se bode tedaj
gosp. Močnik odložil vredništvo, prevzel ga pa zopet gosp. Praprotnik, podpirati so jeli list zopet oni, in
znižanje vnovič prijazno bližajo se bratom učiteljem iz Kranjske
dna
struge le v taki meri izvrševalo, kolikor je potrebno za odpeljavo deževne in druge vode, ki prileze skozi tla.
t
Toda*
vzajemnost
99
nadaljuje gosp. govornik
9
če Vam
mar
predek, nikar ne glasujmo
ne ízre-
Se
potem, ko
se bode dosegla v podolžnih pro
kujmo se za novelo; če se izrečete (Kranjci) zá-nj
9
bi
filih narisana globočina dna struge in se globokej
ne
to ravno pričeto zedinenje slovenskih učiteljev razrušilo
bode smelo kopati gledé na stanje najviše vode v Ljub- in štajarski slovenski učitelji bodo se morali obrniti na-ljanici, naj bi se cel profil izkopal; zato se sme logično mestu v slovensko metropolo (v Ljubljano) zopet v šta-
tudi samo to delo v račun jemati.
jarsko". (Da, da
v Gradec
so Slovencem od ne
Na kak način se bode poglobočevalo, v kakih zne- kdaj cvetele
skih se bode preračunjeni denar porabljal, tega ni bilo
tej zadevi vsaka
drnjule). On toraj želi, naj se opusti v resolucija; z drugimi besedami : naj se
mogoče natanko določiti, kajti to vprašanje je odvisno o noveli čisto molči, in naj se prestopi na dnevni red
od toliko faktorj
i
da bi se sedaj komaj z malo ver-
jetnostjo na nj odgovoriti zamoglo.
(Dalje prihodnjič)
na to,^da je kranjskim
ljubo
in drago, da pa oni niso tako malo samostalni. da bi taka nai
Gosp. S tan on i k odg
učiteljem prijateljstvo z
brau iz Stajarskeg
9
mogl
ekovanj
pogoje za prijateljstvo sprejemati
Šolske stvari
On
izreče da kratkomalo ni reakcijonar (nazadnjak) ; a
Na to poprosi za besedo gosp. prof. Suklj
Zborovanje društev:
pod novelo in pod nj
določila šolske dolžnosti pod
pisal bi koj svoje imé. On vidi pri slovenskem šolstvu

Narodna šola
u
? v>
Vdovsko ucitelisko društvo" in
55
Slovensko učiteljsko društvo"
z njegovo 61etno šolsko dolžnostj
so poslednj
več
peha, kakor
Nemcih, akoravno
v Ljubljani dne 4. in 5. septembra tega leta.
(Dalje.)
Zdaj odstopi gospod Govekar s predsedniškega stola (katerega zasede namestu njega gosp. Ste g nar) in prične v imenu odbora poročati o spremembi šolske postave z ozirom na razmere slovenskega šolstva. 80 ,, vorile
pri
njihova mladina
goreči za to
9
da
let šolo obiskovati more
(Tud
učitelj
slovenskega Staj
so v tej zadevi z Nemci
enacih misel.) V daljšem govoru obravnava gospod pro fesor razmere in duševni razvitek raznih avstrijskih na
rodov, ter sklene
svoj govor z
pazko, da
vidi v no
korak
boljšemu, ter
predlaga sprejetje Govekar
Ker
Novice" o tem uže na drugem kraji nekoliko go-
jevega in Lapajnetovega nasveta.
(Konec prihodnjič.)
naj
bo
omenjeno
tù
toliko, da spretni gospod
govornik ni le šolske postave od 14. maja 1869. dobro preštudiral, ampak skoz vsa leta sledil tudi njeni zgodovini in spremembam njenim. Omenil je poslednjič

36
Spomini
na veliko slavjansko romanje V Rim leta 1881. Vezala se je svojih tisoč let na cerkev in palac
Lateran ima svojo slovečo in velelepo zgodovino Znamenitost, katero ima sedanji čas za nas Vatikan
3 late
Spisuje Jos. Leviěnik.
(Daije.)
ransko; kajti ona sta bila središče Rima in vsega katoliškega sveta. Šestnajst večih cerkvenih shodov, med
tem petero splošnih zborov, vršilo se je v lateranski cerkvi ali pa v patrijarhal
Od tega starodavnega spominka ozre se oko naše cal papež Kalis t II. leta 1123
Pri zboru, ki ga je skli
bilo
na baziliko Lateransk
čutja lepo :
imenovati se sme in zamore p rezal
Prijetna , nedopovedlj
škofov in 600
navzočih 300
patov. Pod Inocencem II. zbralo se
zboru cel tisoč cerkvenih knezo
Med
navdajajo srce človeku pregledovajočemu to pre-
gradbo, prekrasni ta božji hram. Čelo bazilike s° se vdeležili 1. 1179. sinode, po papežu A le k s an d
prelati, ki
kih č
v čast Odrešenik
enem
pa
tudi
s v.
J
K r s t n i k
lok
etá, ob kar nekako
bil katoliški svet po svojeglavnosti ne-
potrjuje latinski napis nad dolg
med katerimi
Peij
vrstj
visokih stebrov, konjem
_	f	^	•	m m
sklica
kega nemškega cesarja raztrgan v dve stranki) dva škotska škofa, katerih se j
>
drug
bila sta z enim
prišel celó peš od doma noter v Rim
eden pripeljal
petero vhodov v zalo lopo (pred- Najsijaj aejši cerkveni zbor, sklican po slovečem papežu
cerkvišče), od tam pa v notranje prostore. Nad omenj
Ino cen eu III., pričel se
Ie
1215
Vdeležilo se ga
nim napisom dviguje se kot nekako nadstropje prelepa je nadškofov, 412 škofov, 800 opatov in priorjev, galerija, vrh katere so postavljeni kamniti kipi Izveli- veliko število, namestovalcev nenavzočih cerkvenih kne
carja sveta
ki
tojí v središči in na najvišem mestu
?
ob stranéh pa kipi sv. Janeza Evangelista, sv. Janeza
Krstnika in dvanajstero cerkvenih očetov
Nad
nim
ednjim portalom vravnano
(balkon), raz katero
elep
zov, ter poslanci in namestniki skoraj vseh krščanskih vladarjev. Gnječa ljudstva je bila tako silna, da je bil amalfiški nadškof v cerkveni lopi zmečkan.
pomolj
Zadnja lateranska cerkvena zbora
so sv. Oče papež na Križevo delili « 1512. do 1517. za časa papežev Julij
II
la sta se od I
in Leona X
na lateranskem trgu zbranim množicam blagoslov
kler niso postali jetnik v lastni
Le malo rimskih cerkvá
zunanjosti, kot je Lateranska bazilika služi take krasote
>
do
(Dalje prihodnjič.)
tako velikanskih v svoj
da
t
naj pojasni nekoliko njena
pa ona za-
vina
godo
Obravnave deželnih zborov.
9 ki sega nazaj noter v dobo grozovitega Nerona taistem času imela je starorimska plemenita rodbina
Lat
redko lep
palačo
(Lateranus) na mestu sedanje bazilike
Vsled neke zarotbe
gubil
je rod
Deželni zbor kranjski.
Sedma seja 26. sept. (Konec.) Ko pride na vrsto
predlog zarad přiklad za normalno-šolski zaklad, po-
bina lastnino svojo, in Nero prisodil jo je državi v last. prime besedo gosp. Robič, ter pravi :
Septim
S
dal
Je
rodbini vendar palačo
zopet nazaj. Cesar Konštantin prepustil jo

Jaz
ker
voljen
, kot zastopnik kmetiških občin, nisem zado-s tem , da se pri odmeri přiklade za normalno-
™ r m----j* ----------v « u „ v, u k . u	jv/ jo j uči vvfjlj^jj o loui j \xck oo jjn yuiucii fji uviaua /jo, liuiuictiuu-
je bila postala pozneje lastnina njegove soproge Fauste, šolski zaklad za leto 1883. izuzemajo vsi v mestu ljub-
papežu S il ve s t
ob
(leta 314
* * » V » ** ^^Wt WJLT-337) , JJUOtrt V 11
enem v njenih prostorih krščansko cerke
postaviti pa dal ljanskem predpisani direktni davki. Med temi davki je
ki
Je
namreč tudi blizo 50.000 gold, pridobninskega in do-
bila prvina njegovih Bogu posvečenih zgradeb. Od tod hodnega davka, ki ga plačujete od svojih železniških izvira tudi njeno prvotno ime: Konstantinova ali podvzetij južna in Rudolfova železnica, toraj sedmi del
v ljubljanski občini na direktnih davkih predpisanega
Lateranska bazilik
Ime
njeno se
Zarad prikazni, o kateri govori cerkvena
pozneje še mnogokrat premenilo. zneska.
povestnica, da
Za leto 1879. južna železnica ni še plačevala tega,
je videl sv. Silvester od angeljev v ozračji letečih ne- pač pa je Rudolfova železnica odrajtala malo svoto 607
seno podobo Izveličarja, dobila je pozneje ime
kev gold. 93 kr.; za leto 1880. je pa znašal njen davek
Najsvetejšega Izveličarja. Sv. Gregor imenoval kar ga na deželo našo pride, 49.870 gold. 95 kr.
>
jo
»
Zlata bazilik
minskih daril
)
y
ki jih je ona prejela
kajti o krasoti in blišči spo- leto 1881. je pa
cesarja Kon- odmerjen, južni železnici
Za
Rudolfovi železnici dosedaj davek
pa še ne; pri slednji še ni
štantina, pripoveduje se toliko, da sega skoro do ne- dognana podlaga, na kateri se ima za leto 1881. davek
verjetnega
Od devetega stoletja sem kliče se ona razdeliti.
zarad bližnjega, sv. Janezu Evangelistu in sv. Janezu
Krstniku posvečenega samostana: „Sv. Janez v La-teranu".
Po cerkveni vvrstitvi preseže ta bazilika vse druge cerkve, celó ono sv. Petra v Vatikanu, ker ona je pr-
, škofijska cerkev rimska, in kot taka še dan-
Od omenjenega davka pobirala je mestna blagaj
ker
se
niča mestne přiklade za šolske potrebe 10°/0, in je leta 1881. za deželni normalni šolski zaklad pobiralo
18°/
0 1
je pri tem zgubila dežela blizu 4000 gold. ; nor
t
vostolica
danes, kakor nek
»
Vseh
k
skega kroga Mat tudi navada, da so r
napis na njen mesta (Rima)
malni šolski zaklad pa blizu 8000 gold, na leto. Da davek južne in Rudolfové železnice podvržen popolni
sprednji fasadi kaže: deželni normalni šolski prikladi, sledi iz tega, da želez-
gl
leg
melj- niško podvzetje južne in Rudolfové železnice ni kaka
Od tod izvirala je obrtnija ali podvzetje v mestu ljubljanskem
) • ^ ' w •	WV/V4 ittTUMUw JU	vui niiijM Uii	y iuvžOIU ij uuijauoxvuui J âlDpâk
oljeni papež po svojem kro- davek, ki se naklada drugod, prihaja po postavni do-
nanji v slovesnem obhodu šli v Lateran vzet si v
sest svojo škofijsko cerkev
XIII
po
ločbi
vsem
bo
h razmer tega dozdaj niso mogli izvršiti
vsled žalnih, rilu daljave omenjenih
slučajno v mestno blagajnico, in sicer po me-
se
li kdaj godilo, to je znano
Bogu.)
gre skozi našo deželo.
železnic, v primeri daljavi
y
Ko se je po postavi leta 1873. odpravila šolnina v
Stara palača rodovine Lateranov, ki je prizidana deželi naši, vpeljala se je izvzemši občino glavnega
tik bazilike (na epistelski strani), bila je od papeža mesta Ljubljane, katera sije obdržala šolnino
Silvest
l---;----- ------/7	»» J^ UWUIUMiC* OWIUILIU , pa lUUl
naprej noter do 14. stoletja stanovanje sama za mestne učitelje skrbi, v deželi naši na direktne
k\7 0 n O	la Kila	Po f r»î i o v»l~» o 1 i Z a( • /dnimo«	/l T T IT	IV V I "F K n ^	f*	/\ m	I m « X I	m	1 T J	«	1 ■ ^ 4 ^ m a
tudi
papežev, imenovana je bila „
chium)
Patrijarhališče" (Patriar
davke priklada za normalni šolski zaklad, iz katerega se plačujejo učitelji. Ta priklada nadomestuje toraj
â£î5
na deželi železniški uradniki in služab- sko in istransko, nego domače briško in vipavsko vino
šolnino, in ker niki v velikem številu svoje otroke v ljudske šole pošiljajo, ne da bi plačevali kakošno šolnino, je toraj pravično, da se od davka, kateri pride na našo deželo od
železniških podvzetij južne in Rudolfové železnice, od-
ob-
f
prvo razmerno ceneje, nego nase.
ker je
letos, kakor Italija, na mestu po nenavadni ceni. Kostanj
Furlanija je
bogata z vinom, tako da se dobiva
pa
imamo
tudi
rajtuje priklada za deželo v normalni šolski zaklad v polnem odstotku, ker je ta priklada deželna, ne pa
činska priklada
mi lepega in sladkega obilo. Izvozijo ga pa vsak dan na stotine in stotine centov proti severj
tako da se
mačem trgu draža od dne do dne. Dovažaj pa tudi iz Benečij
ga
do
nam
Tudi se Rudolfova železnica le nekoliko mestne
Tuj
došlo doslej manj v Gorico, nego druga
okolice dotakne, južna železnica, ki ima v daljave blizo 19 milj, pa mestno okolico tudi
deželi naši leta ob enakem času. Odganja jih tudi pomanjkanje
kake
uaijavo K/uau	f f	----------
pol milje preteče, toraj gre pravica do přiklade po ve-
primernih stanovanj
i

onih
bavnih zavodov in pro
štorov, kj
cem
se dolgi čas laže prodaje. Po dolgoletnem slabem gospodarstvu pa ni misliti, da bi mestni očetj
le kmetiškim občinam.	6 » o r u«t,,, w	>	~—
Omenjeni davek se ima toraj odšteti od zneska v tujcem in s tem sebi ali mestu na ljubo kaj ukrenili
estni občini ljubljanski predpisanega davka, in le ostali kar bi tuj
bolj
znesek se odtegne od svote cele dežele, na katero potem naklada priklada za normalni šolski zaklad
vabilo pod milo podnebje goriškeg
i	i •	w	v	«	v1
se
mesta in njegove okolice. Pač pa so v našem starešinstvu ravno sedaj v veliki stiski, kako bi se rešili no-
naKiaaa priKiaaa za normami soisivi zat^iau.	iavuu	y »?	-- — * ~— -
Ker pa ima mestna blagajnica opravilo s pobira- vega vprašanja o premeščenji ali popravljanji komaj
njem omenjenega davka železnic, in ker se Rudolfo železnica mestnega sveta ljubljanskega dotakne, j
leti starega pokopališ
Sezidali so namreč pred par
leti nov mirodvor na severovzhodni strani mesta m so
zeiez Lil U a, Luoaiucga OVČK»	, j —-- ------- -----"...
železnica ga pa nekoliko preteče, gre mestu tudi neko- potrosili za veliki prostor m cesto
?
ki pelj
tje, okoli
liko omenjene přiklade, in pa tudi zato
>
železniških služabnikov v mestne šole hodi, ki so mo
ker več otrok poldrugsto tisoč gold.! Uže takrat so jim izvedenci
zlasti od slovenske strani, prorokovali, da dotično po
y
rebiti šolnine prosti
zdigneno in ilovnato zemljišče ni zato, ker se voda ne
Iz teh razlogov toraj k drugemu predlogu nasvetu- odteka in vsled teg
v
trupla ali truge v vodi
jem sledeči dostavek
vek
od njih je podp
Od tega se pa odbije pridobninski ki spada na južno in Rudolfovo železnico
dohodni da
in pride
pi
Od iste strani se je tudi trdilo, da pokopališče
utegne sčaaom celó mestu nevarno biti, ker se bode kužni zrak in tudi kužna voda proti mestu razširjala. Pa
ezniških podvzetij na Kranjsko deželo,
v občini glavnega mesta ljubljanskega
>
ki od
nič ni pomagalo
različni interesi, kakor trdé
t
80
do
tično
gospodo zaslepili, in pokopališče je zdaj na naj
katerega davka naj se pobira popolna deželna priklada nepnmernišem
kraji, ki
se i
mogel najti v obližj
na-
17% za normalni
^, /0 ------------
ostane peti del mestni blag
šolski zaklad; od dotičnega zneska
šega mesta. Jesensko letošnje deževj
pa
pravilo
)
se
odd a j
deželnemu normalnemu šolskemu zakladu
ostale štiri petinke pa poleg druzega tudi vprašanje o novem pokopališči na
dnevni red. Gorica se bo morala še srečno šteti, Če
Vitez Kaltenegger opomni
finančni odsek v tej prezre onih
bljenih 150 tisoč gold., in da preskrbi
po
izvedel, v kako nevarnost bi utegnili mi priti
stvari pripravlja poseben postaven načrt, katerega kmalu novo^ poslednje^ naše počival izroči deželnemu zboru. Vsled tega pojasnila gosp 8lanec Robič ne
obravnavalo
Kajti ko bi tuj
svet
y
na
tir j a , da
bi se o njegovem predlogu stala še veča materijalna škoda meščanom poleg tega
>
pozneje na dnevni red
precej in se zadovolji s tem, da pride reč
da bi nevarnost še vedno ostala
(Ko

vipavske doline 11
prih.)
nov.
Potem omenja dr. Zarnik velikih zaslug kamniških Leta 1876. ustanovil se je v
........ 1 v ' alog
(Prijazno vprašanje.) pavski dolini odbor, ka-
in novomeških očetov Frančiškanov za šolstvo ta nasvet
stavi
ten si
dal častno
y
nabirati prostovo
do
dom
j

Deželni zbor izreka prečastitim gosp očetom frančiškanom v Novem mest
neske za spominek nepozabljivemu in mnogozaslužnemu pokojnemu gospodu Matiji Vrtovcu.
bila
1Z-
iu vrstna in na pravem mestu,	«.«v, t
to dolini zasluži dostojen spomenik, gotovo ga je zaslužil
kaj t
Idej
Če kdo v vipavski
Je
h val
za tak
t
u I U ů a li V £V 1 u , U a u a	uoauwuuu « ' «
krbujejo poduk na ljudski šoli novomešk
pokojni Vrtovec
Tudi
speh se je pokazal s početka
Poročevalec dr. pl. Schrey pravi, da predlog dr. prav dober, tako da je smel biti odbor ponosen na njega
delovanje, kajti v prvih petih mesecih nabralo se je nad
zweckmâssig". Proti učiteljem gg. oo. fran
Zamika ni ,
čiškanom v Novem mestu ni bilo nobene pritožbe
oni
100
gold., kar
nam svedočijo izkazi gosp
Dolenca
proti onim v Kamniku, za-
Da se izreče zahvala
>
storé svojo dolžnost, pač pa torej so se morali odpraviti
pravi dr. Schrey , od strani deželnega zbora. bi to ne
bilo primerno; želni šolski svèt
v listih „Kmetovalca" (časnika izhajajočega v Gorici), žalibože ! vsa stvar je zaspala in ne o Vrtovčevem
nabranih novcih ni duha ne sluha. Kj
to naj stori šolska oblast, namreč de
spomeniku, ne o so vendar nabran
Se
?
So
naloženi na obresti ?
Predlog dr. Zarnika se potem zavrže;
nj glasu
bode kaj ukrenilo, da se napravi našemu rojaku dostojen spomenik? ali se bode vse v nemar pustilo?
JeJ°
tudi
vsi narodni poslanci. Potem se sprejmó vsi predlogi finančnega
v tretjem branji, na kar se seja sklene, drugih sejah ne bomo obširneje poročali
Ce
odseka
e premalo denarj
za
pomenik
Vrtovca, in ce
ni
ker je
upanja, ga še ^e kaj dobiti, naj se raje denar izroči odboru za dr. J. Bleiweisov spomenik, čegar iskren pri
ga
jatelj
Vrtovec bil, da se bo
uže
tako zakasneno in letošnj
lic j c puiuucm,	j----j j - ■ -	-----7 _--
menda vendar zadnji možno preje obelodaniti v Ljublj
pa
temu spomeniku
Bog!
zbor tacega ni vreden. Le iz nekaterih sej bomo še
Novomesto 10. nov.
odborové seje kmetijske po
važnejše stvari površnem posneli
druznice.) Ker se dosedaj še
prikazala trtna uš v
Naši dopisi.
naših domačih trtah na Kranjskem, sklene odbor, da se poprosi si. c. kr. kmetijsko družbo, naj bi ona pri
ministerstvu kmetijstva delala na to postava, ki prepoveduje trženj
da bi se dotična s koreninskimi trtami
>
JJ VJ ttf ▼ w y	JU* A J/A VJ/ V ■ V^^. ^ J W	v - —— v - ----------------/
Gorice 12. nov. (Izv. dop.) Vreme imamo par za domače kranjske trte suspendirala, to je, da bi smeli dni lepo in toplo; pa zaupanja v stanovitnost smo se domači vinorejci slobodno prodajati in razpošiljati do-
letos tudi pri nas odvadili. Letos bomo pili bolj furlan- mače trte domačim sosedom.


Predlog gospoda
predsednika, da
366 -
se c. k. kme- čebeloreja takoj nehati. Glavni vzrok napredka
tijska družba naprosila, da bi podpirala pri si. mini- da v kranjskogorskem okraji imamo
je to velike čebulne
r
aterstvu kmetijstva prošnjo kmetijske podružnice novo-
kupc
»
ki
bele iz dežele pošiljajo; ti kup
meške za ustanovljenje kmetijske šole v Novemmestu, mlad dokaj čebel nakupijo, jih dobro plačujej
na pota koj
bil je enoglasno sprejet. Ob enem sprejme se tudi pred- plačajo; za denar je pa pri nas trda, kakor drugod
v** jw 'wuw^jímw.j oj^* vjvn w vu^lu r j	ulava» vu	iuuuj \j ,	uvuui	<-*	uu« , naivui ulu^uuj
log gosp. predsednika, da se skliče občni zbor kmetijske zato se pa ljudje tega poprijemajo , kar se lahko vsak
podružnice novomeške dné 22. novembra t. 1. s sledečim čas prodá. Tukaj v kranjskogorskem okraji čebelarstvo
programom :
1. Sporočilo tajnika o podruštvenem delovanji.
največ dobička donaša, ako čebelar čebele množi in jih
omenjenim kupcem predaj
ako
pa čebelar na méd
stanja.
Sporočilo denarničarja zastran blagajničnega delal, bi čebele množil in jim méd pobiral, kar ga imajo
Sporočilo o pregledu računa za
odveč
1881.
}
, mu pa dober stojim, da se ne bo odebelil
Nasvetovanje gosp. predsednika zarad nakupa
Sicer bi pa utegnil kdo
než, kar
pa ni resnica ,
kar
misliti, da sem starokopit
mi spričuje to, da ima

novega triera.
vse panjove po novi sistemi s premakljivimi satniki
5. Posvetovanje o predlogu gosp. predsednika, da spričuje mi tudi to : tekoče leto sem poslal dva panj
y
se vzame zemljišče v najem za poskuševalni sadjerej-
ski vrt.
Poročilo gosp. podpredsednika o delovanji ko-
misije zoper trtne bolezni.
4	_ r___v
razstavo, prvega na Dunaj s čebelami, in za ociliko sem prejel častno diplomo; druzega sem poslal v Trst brez čebel, katerega je naredila roka, ki te vrstice
pa mi je bila pripoz
b
Nasveti gosp. tajnika zarad povzdige kmetij zoper društvo nimam nič
voščim mu
me d a lij dober vs
stva in osobito sadjereje na Dolenjskem.
se bo dobro razvijalo, pristopim tud
Izdelovanje prošnje zarad ustanovitve kmetij- mi nikakor v glavo ne gré,
da bi
njemu
f
ske šole v Novemmestu.
moglo
pisey
Sicer
ako ali to društvo
peh
Nasveti
gosp
podpredsednika zarad pridob-ljenja novih udov in pomnoženja dohodkov kmetijske podružnice novomeške.
Volitev novega odbora.
na podlagi baharije ustanoviti. Saj imamo v Ljublj
10. Jesenice
uze larj
nej
obstoječe društvo, tega
naj gospodje imenitni čebe
y
podpirajo in naj ga v cveteče življ kar bode čast za deželo in
povzdig
čebelarstvo in kar
nov.
Jako začuden sem čital v 43.
biio tudi z dobro voljo čebelarjev lahko mogoče
17
Novic ť poziv, katerega razpošiljajo najimenitneji kakor bi se z dobro volj
listu
čebelarji, ki vabijo k osnovi čebelarskega društva na
Go-
Ker pa obstoječe društvo
krepko, se
ne razvna,
j
Trbiž ^3. novembra t. 1. za gorenje Koroško in
jalo. Kaj hočem prerokovati
podporo čebelarjev lahko
renjsko; da pa
bralci „Novic"
ne bodo prekanjeni in rečem
štvu? Sicer nimam preroškeg
duha
rojenem
dru
ali toliko lahko
i vijjoav j uc% j;« ui ai^ji jjii v ? xu uu uv/uu j-n vi\uu jv-iii lu x vjwuiu j ua ui
da se čebelarjem, kateri gorenjskega čebelarstva ne dečka zamrlo poznajo , ne bi preveč sline cedile po preobilem medu, hočem naše čebelarstvo na kratko v pravi podobi narisati.
Lanskega leta po ajdovi biri sem cenil čebele in
méd in prišel do svote 54 gold.
da društvo ne bo osivelo, marveč bo v starosti
50 kr. ; prejel
sem za
Janez Repe ,
mizar in čebelar.
Ljubljane. (Slava ljubljanskim volilcem !)
Pretekli četrtek vršila se je v beli Ljubljani sijajna volitev za državni zbor na mesto odstopivšega gospoda
13 plemenjakov po 3 gold. 50 kr. in 30 funtov medů
po 30 kr. Letošnje leto po ajdovi biri sem zopet cenil in sem prišel do zneska 78 gold, in sicer 18 plemenja-
viteza Schneid
se
tudi pri volitvi videlo
Akoravno
da
bilo
naprej znano in
sprotniki naroda
dregi smemo jih prav imenovati — ne vdeležujejo
kov
in
o
funtov medů po zgorej
navedeni ceni ; ako
litve, in tedaj ni nikakoršne nevarnosti za zmago, ven
torej odštejem vrednost lanskega leta in stroške letošnjega leta, kateri znašajo 10 gold. 40 kr., mi ostane za moje delo in Čebelno opravo 13 gold. 10 kr., kar se
mi jako malo zdi ; sicer je pa treba opomniti, da le-
jo
dar
Je
o
šlo 517 narodnih
volilni borbi
oljen j
bil
gl
volilcev, več kakor pri hudi
^j
lista
izvolitvi viteza Schneida leta 1879
s 515 glasovi (2 voliln
j
mene
tošnje leto se prišteva slabim čebelnim letom tiste skrbi oprostilo, katero imajo gospodje ustanovitelji, da bi se v lastnem medu vtopil, marveč skrbi me, ako na
sta bila zavržena) ljubljanski mestni župan g. Pet Grass el li. Tudi pri volitvi v kupčijski zbo
10 gl
t. m. izvoljen je bil gosp. Grasselli s 14 gl
dne
so-
Pri tej volitvi se ve
nismo
ideli
spomlad nastopi slabo vreme, da ne bi bil
primoran
več medů aupiti, kakor ga bodo vsi gorenjski Čebelarji
prodali.
Poziv nadalje navaja, da gorenjski čebelarji nikakor ne moremo prodati čebelnega pridelka, ki ni umetno pripravljen, ni za na mizo, kar pa ni resnica; méd se dá po starem pripraviti čist, tečen in za vsako mizo
loviti dvornih svetovalcev, šolskih nadzornikov in druzih
obra-
visokih gospodov, pa tudi ne pri volilcih obupnih v, ampak bralo se ie vsem došlira na obrazih,
da vo
lijo prosti meščani po lastnem prepričanji, in to je prava
volitev. Slava tedaj kličemo izvolj ljubljanskim volilcem!
trikratna
(Dolenjska železnica.) Posvetovati se o daljnih
ako'čebelar ni mazač, ravno tako, kakor z potrebnih korakih v dosego železnice iz Ljubljane do
Novega mesta, sešlo se je na povabilo g03p. predsednika kupčijske zbornice včeraj nekoliko zastopnikov iz deželnega odbora, ljubljanskega mesta in kupčijske zbor-
popolnem soglasji sklenilo se je o korakih.
pripraven,	,
metalnico, samo to imenitno prednost ima metalnica, da satja ne pokvari, kar bo vsak uami čebelar spoznal za neizrekljivo dobroto in vrednost.
Nadalje poziv navaja velikanski napredek gorenj-
nas ne
nice.
skega čebelarstva, samo dostaviti je treba
f
da
po katerih je
pričakovati, da
se izdelajo priprave za to
priganjajo naše medene
livade , kakor
poziv razglaša
)
ker tukajšnja dobra čebelna paša je od začetka maja do srede junija, ako je ugodno vreme; če nam pa vreme
imenovani čas
pokvari, smo
pa siromaki
čebele in
primorani, na
čebelarji; tudi smo gorenjski Čebelarji ajdovo pašo čebele do Kranja ali še malo dalje prepe- zadevah : Ijavati, da si čebele za zimo hrane naberó ; ko ne bi
železnico kar prej mogoče, tako, da bo vlada mogla
načrt dotične postave državnemu zboru predložiti uže v
prihodnjem zasedanji.
(Odbor c. k. kmetijske družbe) zboroval ie preteklo nedeljo dne 5. t. m. ter obravnaval o sledečih
bilo v kranjski okolici obilo
ajde, bi
Vsled izkaza podanega deželnemu odboru o nagra-
morala gorenjska dah privoljenih za pokončavanje škodljivega mrčesa
SÔ7
došlo
družb
tudi za leto 1883
naznanilo, da je deželni zbor krani
Obcai zbor
Rač
privolil v ta namen svoto 100 gold, danes v mestni dvorani
kmetijske družbe), kateri je zboroval
za nekatere nujne poprave pri straniščih
obiskovan je bil pičlo, ker koj
in strehah na družbinem posíopj izroči se gosp odborniku Vič
na
pn prvi točki: izvolitvi tajnika namesto umrleg
podnjih Poljanah Bleiweisa oddalo se je samo 39 listov, katerih
knj i dobami
Predlog pod
dešk
v pregled
glasilo na edinega, po glavnem odboru
o novem škodlj
>
da naj se podučna ročanega prošnjika Kramarj
gi
zdá
pri tursici in prosu s po
y
podučé, se reši s tem
česu v kratkem
bami pa da za
ter tudi z ustnim podukom kmetovalci
gla
y
ki je bil tedaj izvolj
dr
36
pripo
daj
da bo popotni učitelj o tem mr
podo
odbor izvoljeni so bili stari odborniki'go-
podje J. Jerič s 36, L. Robič s 30 in J. M urnik
z
predaval v Radečah, knjižice
s
bilo
29 gl
ni
moč izdati, temveč
naj s

ko
P°

likor treba za zdaj po časnikih ljudstvo podučuj, posebno, da slamo z njiv, kjer je bil tak mrčes, sežiga
Vipavski gosp. dekan, ki je bil naprošen, kmetij-
_ pri preskušnji na slap^ki šoli zastopati
poročilo gosp
ljive obravnave
poročilu, računu in
proračunu
ni
L uk m
kot
železniškem
Jako zanimivo pa je bilo
jego?em delovanji
o
stopniku kranjske in koroške kmetijske družbe
V f	» »	J
vetu trgovinskega ministerstva
Za nj
da je bil pri preakuš
roča
dobro odgovarj
da
pa
, po
ter da so učenci prav
govoril novo izvoljeni tajnik g. Kramar, kako bi so
oživile društvene
bilo
KJ
družnice
vana. Gospodu dekanu izreče
šola žalibog slabo obisko- danjega d
na kratko rečeno
pop ol
Vtemelj
bsodba d
njegovo
sprejeto
astopništvo
se zahvala za prijazno počeoši vsaj od leta 1867
naše
kmetijske družbe tedaj tudi obsodba glavnega
Gospod Karol Lu kina n, katerega ste kranjska in koroška kmetijska družba izvolili v železniški svèt, naznanja, da žeii ali centralnemu odboru aii občnemu
odbora, njegovega tajnika , kateremu se je v začetku
,,večni
zborovanja po nasvetu dr. Poklukaria votiral
zbo
sveta ter želi zvedeti
poročati o dosedajnem delovanji železniškeg
kmetovalcev gledé železnic.
h v a 1 _ nasvetov
pominj";
sklepal
tajnik s celo vrsto
)
katerim na čelu bil ie nasvet, z novim letom
pricenši izdajati lastni poljedelsk
list
t
o katerih gré železniškemu svetu odločilna beseda
bati
Po vib
y
katere so se vdelež
de
sklene se, gosp. liko, da naznani za kmetijske pridelke
Lukman
svoje
7"	w	)
v oočnem zboru dati pri
Poklukar
bil
Dolenc, Muraik in dr
nazore posebno gledé vožoine prihodnj
je ta predlog z večino sprejet nasproti vsem glasovom centralnega odbora. Obširneje poročamo
Nadalje se sklene za družbo naročiti L. Burkartove
sp
y)
Landwirtnschaftliche Vortràge fur Hausfra
• >	% #k « .	—	O
u
v
Landwirthschaftliches Lexic
in
Reform'* imenuje se časnik v nemškem jeziku pa v avtonomističnem duhu pisan, ki na Dunaji izhaja
Gospod dr. Maks
von Kraft"
počenši s
novembrom t.
Wurzbach poroča o dop
bivši
sovrednik ,,Tribune"
štajarske kmetijske družbe, da bi se naša družba vde
7)
J
ležila skupnega
tržnih agentov.
pro
f
Sklene
necni pr
* #
pa
zoper napade dunajskih živino-
pridružiti se, ko-
Czas-a" in veljá za celo leto 12 gold.
Vrednik in izdajatelj je in stalni dopisnik lvovskega
vitez S m o 1 s k y. List izhaja vsako nedeljo
se, protestu
pogojno in to z dostavkom nasve
tovanem po dr. Poklukarji, kateri je zagovarjal stališče, da je koristneje za naše živinoreice, ako se nov tržni
Novicar iz domačih in tujih dežel.
^ za dunajski živinski trg tako vredi, da se mora vsaka kupčija sklepati po blagajnici, ker je tako skrb-
sljivega posrednika in plačevalca na trgu
in to proti najnižji provizij'
Dunaj
zborovanje 19. ali 20. t
Delegaciji imate dokončati svoj
m
potem namerava sklicati
Ko
gospodj
bili so za ude kmetijske družbe sprejeti
vlada v kratko zborovanje deželni zbor tirolski, kateri bo sklepal o sredstvih , kako pomagati deželanom po
povodnji poškod
Dne 30
Bistrici
Janez Škrj
y
ekspozit v Harijah pri Ilirski
se ima zborovanje državnega zbora
na
Dunaj
y
Miha Trče k, kaplan v Metliki, omaž To i a ci, trgovec in posestnik v Logatcu, in
Jaka D o i e n « cš. župnik na Ig
da je na večer dne
pretekli teden prav viharno gibanj
in
Nastali so

emin v predmestj
spominjalo
p
ščene čevljarske zadruge, in so se ponavljali
odbor za obdelovanj
(Glavni 16. novembra t.
kmetijske družbe ob sledečem
ščali več dni zaporedoma
novembra pričeti
pa je bilo
tako,
1848.
razpu-t nara-
ubau
na
irad
è
dopoludne v dvo
irja) zboruje drugi postopači, katerih na Dunaj
jalcem pridružili so se
c.
ni ma
dnevnem
Brani
Poročil
Obra1
e zapisnika sej
predsednika
redu
septembra t
dohajalo radovednežev, ki eo
ajveč pa
Policij
o
bentike in Lukovškega grab
bijenji glavnih vodotokov Dro
dovat namesto gledišča, previdnost zapoveduje, z biti celó preciolgo preprizaneslj dajalo veči pogum tako, da so
1JI	J uaj vcu j
hodili One nerede ogl
postopala je , kakor lepo, in kakor se kaže, more
Obra
o izdelovanji načrta
njem Vincencij
(Sirotišnica za dečke), ustanovljena po tuk
društ
-------j w . v.«.uuoiruj ival
častiti gospod kanonik dr. Go g
kateremu je načelnik
rogoviležem
jali policijsko stražnico , policaje in vojake pa so napadali s kamenjem
so
iz-
pre
zapri]
pustii
ie na obeh stranéb mnogo ranjenih. Razsajalce
>
blizo 200, k
malo i
re je pa poli oddala dežel
blagoslovi]
bila je slovesno
pretekli ponedeljek v navzočo^ti odlične
Zvečer dne 10. t. m
sodniji
del zopet
gospode. Naj jo Bog blagoslovi, da raste in se razcveta
cev m
zasedlo je 5 batalijonov peš
kadroni konjikov vse ceste zapadnih du
nai-
V
blag
v
Kozlerj
ubogih naših sirot (Čitalnica v Šiški) priredila je preteki
prej
dni
di
B petjem, deklam
lepo napreduje,
gosp. pevovodji
pivarni prav zanimivo^,,Marti
nedeljo
besedo"
skih predmestij, v katerih so r.WJWtlJ,____
to pa je še nebo poslalo pomoc v hudem mrzlem
iharj
z
ko
dežjem
y
in se
to je
pravilo homatijam
plesom. Čitalnica ta res prav
za kar gré gledé petja gl
u s t ivn - u, sicer pa nemu duhu, ki živí v Šiški.
lug
zdravemu narod
ruga zanimiva dogodba je zmaga bogataša St ourcz-a zoper demokrata dr.
K r o n a w e 11
Za prvega agitirala je V3a judovska klika, začenši od
borzi j
in državnih poslar
dol do zadnjega čas*
\
*
368
nikarskega letača in plačanega kričača (klakêrja)
)
m
dobil je res blizo 800 gl
je nad 600 prostih dunajskih volilcev Nemci — drugim narodom privoščijo biti
so tedaj enako
Za Kronawetteriem stalo
je do zdaj
mog
malo, ker se je našel še samo rujavi pre Pripetile so se nekatere nerednosti v uradni
kateri
kar so.
sami ških krogih
šKin Krogi n , toda niKasur ioiiku ,	ac je u umu,
odkar se je pa začelo strogo postopati, ni se primeril
kakor toliko, kakor se
trdilo
Ti
protniki vedneg
rodi. kakor
asprotniki tiste vrste poslancev, ki
uiti ^ »C4JL uvi	* VU11M1	JV —	----O JT----1-----/
ščuvanja med na- več ne en slučaj. Uradniki zunaj Saraj
vsi znajo
stro- deželni jezik toliko, da morejo brez ovire občiti z ljud
ške volilcev skrbé samo za svoj dobiček tej volitvi odlikovali so se c. kr. uradniki
Tudi pri stvom
?
kataster bo dodelan v treh letih. Gledé nase
pri
gitaciji ljenja pové minister
da so se samo v enem selu nase-
za Stourcz-a, ki je v svojem programu obetal hudo na sprotovati sedanji vladi
Tretj
da je Lienbach
dogodba, ki je te dni
Ki je te ani prišla med svet, jeta,	i*	^ ^ ^ ^ ^	- —• —-j —
izstopil iz središčnega kluba in iz je bila prva polovica avstrijskih in ogerskih delegatov
lj e LJ I a jJUVC Uiiuioici , KXC* a\J	oc-uv^ —
lili Wurtemberžani, vlada pa da želi, da bi naselj« prihajali v velikem številu, kar bode tudi podpirala
bij
j eve m
b e d u dné 11
t. m
t
desnice
kluba
ploh
čegar odcepljenju od Hohenwartovega na desnici cesarjevi sedel je
i\J JJj	J	v. ^ — --------
vlani ravno on največ pripomogel
kardinal Haynald, na levici
Lien
knez Windischgrátz, po obedu razgovarjal se je cesar
bacherjem gresta pa samo še dva njegova solnograška
z vsemi
poslanci, posebno dolgo
dr. S m o 1 k
in
kne
tovarša, odvetnik
Fux in kmet Neumay
trdil
. . ------^----
bacher, vprašan po vzrokih izstopa, uun j^, «« j-ta v nekem ne zadostno preklicanem izreku dr. Rie
Lien- zom S api eh o; med drugim rekel je cesar, da se dr
da je bil žavni zbor pričné ali 30. novembra ali
Iz Trsta
Danes bode sklenj
gerja gledé nemške ljudske stranke. Temu nasproti trdi čas zasačili so več čuvajev pri tat
praška „Politik ,
da so to prazne pretveze in da se
blag
decembra razstava, zadnji
razstavljenega čuvaje, ki so bili najeti in plačani za to, da va-
mora vzrok izstopa iskati v pomanjkanji avtonomistič- rujejo tatvine in škode, tudi druge pritožbe gledé raz-
r	~ - - •	•	-----Irredentovca" Ober
nih načel pri Lienbacherj je pravi vzrok v tem
Časniki konečno trdijo, u a stave so se uuij m uuij muuz.no. — „xncuc^tu
neče glasovati ne za na- dank-a prepeljali so iz vojaškega zapora v ječo deželne
da
stave
bolj in bolj množile
ker
je piavi vzuurv v t^m , nv-i	©--------^	----;#
svetovano poravnavo zarad gališkega zemljišnega za- sodnij
klada in ne za česko transverzalno

povod izstopu Lienbacherjevemu iz desnice, to ne dolo
b
Iz Zadra poroča tamošnj
77
a
i
da je lig
Al
kupno z drugimi odličnimi Albanci vložila
čuje, gotovo je pravi vzrok
dovolj nost z dose- prošnjo po avstrijskem konzulatu do
danjimi
pehi
Toda mi zeló dvomimo, ua ui t«»». iw- o u ^ o a a, uaj	~ « ^ ~ ~ - ^ ^ ^ ^ ^
na prihodnje vspehe tudi ugodno to resnica, ali raca, pokazalo se bode kmalu.
Iz Rima. — Časniki poročajo, da je v Rim pozvani
Grof Taaffe in Dunajewsky sodnijski predsednik Manfredi izrazil mnenje, dasta
zločinca
Laška in
da bi tak ko
Jožef
urno
de Albansk
rJ
F
Ali je
rak treh poslan
plival
Buda Pesta
došla sta dne
11. t. m. v vladinih zadevah. Prvi imel „irredentovca" Levi in Parenzani politič
je cesarju ustmeno poročati o nemirih delavcev dunaj
in da se tedaj nimata izročiti Avstrijski
Lienbacher zapustil je delegacije in se neki ne francoska vlada pogajate se zarad zadev tuneških, kamoi
Zanimive so izjave skupnega denar- Laška tišči enako, kakor sedaj dejansko gospoduje Fran
skih
vrne več nazaj nega ministra Kal lay
o zadevah bosenskih in her- coska
govinskih
Vsled različnih vprašanj poslance
odgo
voril je v delegacijah rekel je minister vanji, preke
nostjo in s pomočj magati in vpeljati
Stanj
B
in
Hercego
in vtisi, katere je sprejel pri poto-so sploh jako ugodni in zadovolilni, težave in za-še nahajajoče se upa s potrpežljivostjo in vztraj
XXI. izkaz doneskov
za spominek dr. J. Bleiweisa vit. Trsteniškega.
neobhodnih gmotnih sredstev pre
stanj
in v blagor teh dežel. Na vprašanj tamošnjega ljudstva odg
primerno civilizatorni
alogi
Gospod Modic Franjo, trgovec
pan na Blokah
žu
gld.
kr
da se
reci
f
ijega ijuusivci uuguvun, v*« ou j« ^ — —---..
misli pa, da se je ljudstvo spravilo s sedanjim
gotovo pa se bo to čez nekoliko časa zgodilo
o zadovoljnosti Gospodične Lavričeve na Blokah . o tem težko iz- Gospod Sevar Ljudevit, c. kr. poštni

stanjem,
kar je pa odvisno od našega stanja m moči. Davki se plačujejo in Hercegov
d
zapuščenosti.
segati po sili
razvitka gmotnih
ne dela vtisa
treba
administrator na Blokah Modec Ivan, posestnik govec na Blokah
1
tr-
77
Pri novačenji vojaštva ni bilo ni Mohamedani kažejo velike nade za pri
Jan Simon
Troj
7
pnik pri sv
d
hodnost in pošiljajo svoj
sko) vprašanj
težavno
otroke v šolo. Agrarno (polj zamotano in tudi po krajih
Sivo; vprašanje ic^a v uv,,	----r . —
različno. Čas, to vprašanje rešiti v velikem smislu
^	. - A	»	* A	m	\r	- - _	J'	" — «A M
77
>
Prijatelj Blokah Kaplenik Blokah
Matij
7
kapi
na
Ivan
j
župnik
na
zamujen
razun onega
Načini rešitve tega vprašanja so dobri vsi
država v ta namen prevzela pripo
da
moči; predstojniki okrajev podučujejo se in prevdarjajo
Skupaj
K temu v zadnjem listu izkazanih
15 gld
1510
50
»
50
77
50
ii
77
50
7)
50

kr

70
fi
o tem vprašanj in tudi lastniki
7
zadovoljiti se morajo obdelovalci, kmetj
Pomirjenje napreduje in upati
Skupaj do zdaj 1525 gld. 70 kr
7
da bode kmalu dovršeno. Vlada si prizadeva pridobiti domačinov v službo pri vpravi. Stanje poduka je se ve
da še slabo, minister navaja številke o ustanovljenih gimnazijah in ljudskih šolah, v katerih se podučuj
deželnem jeziku in
povedan
učenj
nemščine
Žitna cena
v Ljubljani 11. novembra 1882. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 64 kr
Gozdi prinašajo
rei
si je
malo zarad pomanjkanja cestá, živino-
" i se samo
malo opomogla. Trgovina
ah a j
8 gold
70 kr.
97 kr
turšice 6 gold. 80 kr
banaške
soršice 6 gold
v t
rzi
gold. 20 kr
ječmena 4 gold. 71 kr
v nekaterih mestih, uradnikom je ukazano, trgovino po
prosa 5 gold. 53 kr
ajde 4 gold. 53 kr
ovsa 2 gold.
moči pospeševati
Iz bogatih zalog premoga dobilo se
60 kr
Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramo
Odgovorni vrednik: Alojzij Majer
Tisk in založba
Blaznikovi nasledniki v Ljublj