- (tona 88 Din za mI« leto. — Za Inoiematro 6« Din. — Posa-V liiscratnem delu vsaka drobna vrstioa ali nje prostor II) Din. Izhaja vsako sredo oh 6 zjutraj, - Spisi In dopisi naj se poillisjo Orednlitn ..Ilomoljnba", naroCnll*. reklamamle In Inseratl pa llpravnlfitvu .,Pomol,juha" t (.JnbUad, Kopitarjeva niioa fiteV. 6. Disciplina. fiUailo .Jugoslovanske kmetoke ircie. * wirnl SlorUka , _ Kdor je mož, drži svojo besedo. Tudi takrat drži, kadar je težko držati. Če mož spozna kako stvar za dobro in pravo, se je drži, naj stane kar hoče. Svoji lastni koristi se odpove, če spozna, da je to za skupnost dobro in potrebno. Kdor ravna drugače, mu pravimo neznačajnež, po domače pa figa-mož. Vsakdo spoštuje le može, ki se da nanje zanesti ob vsaki priložnosti. Kdor to razume in tako dela, mu pravimo, da pozna disciplino in da je discipliniran. Zakaj pišemo o tem? V nekaterih krajih tudi moštvo ni imelo več prave veljave. Bili so možje, ki so se prelevili kot kače, ki vsako pomlad slečejo svojo kožo. Marsikdo je tako slekel svoje prepričanje, ali ga vsaj zatajil. Precej so se že zboljšale te razmere. Fovojno razburkano in v marsičem skvar-jeno mišljenje se je popravilo. Vendar ni še vse v redu. Se so možje, ki bi bili radi obenem tič in miš kot netopir. So po pre-ričanju pristaši Slovenske ljudske stranem Kadar jih nič ne stane, se tudi pokažejo za take, kadar pa je treba odločnega Naš spor z Italijo. Mussolini ima prvič preveč ust v svoji državi in premalo jesti. Drugič ima preveč oboroženih fašistov in miličnikov, ki znajo postati nevarni doma, če se ne bodo izstre-'jali nad drugimi. Tretjič je Mussolini preveč prepričan, da je naslednik starih rimskih cesarjev, katerih država je segala od atlantskega morja sem do naše Donave. Četrtič Mussolini ve, da Jugoslavija danes j® nI pripravljena, kot bo recimo čez pet Zato je Mussolini mislil, da je treba sedaj na vsak način Jugoslaviji vojsko napovedati ter bo štiri muhe z enim udarcem Ubil, Vso to igro si je g. Mussolini zelo spretno zamislil, da bi tem gotoveje uspela. Dr-f'avo Albanijo, ki je naša južna soseda, si je preprosto podjarmil — vsa civilna in vo-laska uprava je v italijanskih rokah —> ti m8 JllS°9lavije pa je hotel skovati obroč, « bi stisnil Jugoslavijo, kadar bi Mussolini Poslal svoje miličnike v Dalmacijo. Ta moštva — takrat zlezejo pod klop. Kak kričav žerjavovec ali radičevec jih prevpije in potegne za seboj. Pravimo, da ne poznajo discipline. Pri volitvah v cestne odbore, ki so sicor sijajno izpadle, smo imeli priliko zapomniti si nekatere šviga-švaga može. Hvala Bogu, da so redki. — Ti so seveda najbolj škodovali sami sebi, ker mož brez moštva ni drugega kot velika ničla. Škodovali pa so tudi svojim občinam, ker si vsak napravi sodbo, da je za nič občina, ki jo vodijo možje, ki sami sebe ne znajo voditi. Posledice naj si taki nedisciplinirani možakarji in take vasi same sebi pripišejo. Prod občinskimi volitvami smo. Opozarjamo še enkrat: Kdor nasede samostoj-nišlcim kričačem, ta ni za javno delo in za javne nastope. Takega ne devajte na kandidatne liste. Kdor hoče biti pristaš naše stranke, mora biti cel mož, discipliniran stran k ar. Le taki bodo znali tudi v težkih preizkušnjah prav voditi svojo občino, šviga-švaga može prepustimo Žerjavu in Puclju. Povojnih razmer mora biti enkrat za vselej konec. obroč naj bi obstajal iz Ogrske, Rumunije, Bulgarije in Grčije — Albanije ne štejemo, ker ta je itak italijanska. Angleški stric pa naj bi dal žegen k tej igri. Medtem je Mussolini pridno oborože-val svojo armado ter začel vpiti, da Jugoslavija hoče napasti Italijo in da bo zato potrebno, da se Italija brani. In vojska bi bila narejena. Ti računi pa vendarle niso bili brez napake. Ogrska in Rumunija sta se res dali upreči v italijanski voz: Ogrska brez skrivanja, Rumunija pa tajno, toda Bolgarija in Grčija se nista dali ujeti, zakaj mislita si: danes tebi, jutri meni. Drugič se angleški stric boji dati svoj žegen, zakaj še ena vojska v Evropi pomeni konec Anglije v Aziji. Tretjič pa Francija stoji tik za hrbtom Italije in to ne baš s prijaznimi nameni. In tako Mussolini sedaj rožlja s sabljo, pa si ne upa udariti, zakaj vsa Evropa je jasno spregledala njegove načrte in v slučaju vojske ni vse eno, na kateri strani bo ostala Evropa. Zato Mussolini danes rožlja s sabljo samo zato se, da pri poravnavi, ki naj bi sa imela kmalu začeti med nami in Italijo, čim več izsili, če se mu bo pa to posrečilo, je pa drugo vprašanje. Zakaj danes v Belgradu za zunanjega ministra nI več g. Nin-čič, ki je bil prepričan o >iskrenem prijateljstvu«, ki ga goji Italija do nas. Zato se nam zaenkrat ni še treba bati italijanskega rožljanja. Kako je z vlado. Nova belgrajska vlada ne more priti v pravi tir. Skupščine sicer ni, toda delajo razni odbori, ki pa tudi čutijo, da v vladi ni še prave trdnosti in smeri. Največ je krivo temu to, da si v vladnih strankah sami niso na jasnem, kakšno stališče naj zavzamejo napram vadi, ki je bila sestavljena pač iz njihovih ljudi, toda brez pristanka in dovoljenja strank samih. Veliko nezaupanje je med radikali, ker vodi vlado Vukičevič, ki je samo po imenu radikal in ki je bil komaj pred par meseci zopet sprejet v radikalni klub. Veliko nezaupanje je med demokrati, ki so razdeljeni v dve struji, ena Marinkovičeva, ki je šla v vlado, druga Davidovičeva, ki vlado zelo po strani gleda. Prvi podpredsednik demokratskega kluba dr. Krstelj je celo odstopil kot poslanec, češ, da je demokratska stranka izdala svoj program. Na drugi strani se splošno obsoja pri radikalih in Davidovičevih demokratih grdo postopanje napram Slovencem. Ta očitanja so vladi tembolj neprijetna, ker se zaveda, da v sedanjem zunanje-političnem položaju dela jako neprijeten vtis na zunaj, da v vladi ni ne Slovencev ne Hrvatov. Zato se stalno vzdržujejo glasovi, da bo SLS vstopila v vlado. Mi pa vemo: če bo, bo zahtevala za to grdo postopanje primerno odškodnino — za Slovenijo. Delo v ljubljanski oblastni skupščini. Ljubljanska oblastna skupščina zelo pridno dela. Pozna se v njej večina SLS, Pretekli teden je bil najpreje sprejet službeni red (pragmatlka) za oblastno uradništvo. Nato je skupščina sprejela predlog, naj se od vlade v Belgradu izposluje, da r Stran 282. »DOMOLJUB« 1827. nadzorsivo nad okrajnimi skupščinami in samoupravami preide na oblastni odbor. Dosedaj o tem ni nikjer nič določenega. Potem se je razmotrival predlog (poslancev Umnika, Uršiča, Majersiča in Planinca) glede spremembe osnovnošolskega učnega načrta, ki naj se izpremeni tako, da bodo otroci prihajali v dveh skupinah v šolo: manjši in starejši, eni dopoldne, drugi popoldne, ker od 8.—1. ure ne vzdrže, kot je določeno sedaj in ker kmet vseh otrok obenem ne more imeti v šoli. Veliki župan g. Vodopivec je takoj obljubil, da bo to stvar vzel v roke, Dalje je skupščina sprejela predlog, da se posreduje pri velikem županu, da se v Trbovljah ustanovi ekspozitura okr, glavarstva v Leškem. Sprejet je bil predlog posl. Tomazina, da naj oblastni odbor vpliva na merodaj-nih mestih, da se bodo kazni glede kršitve cestnega voznega reda omilile, ker je včasih popolnoma nemogoče se držati tozadevnih predpisov. Sprejet je bil predlog, da se vpeljejo redni uradni dnevi okr. glavarstva črno-meljskega v Starem trgu in Semiču. Predsednik dr. Natlačen je odgovarjal ; na interpelacijo poslanca Jana glede blej- i skega mostu, ki ga zgraditelji smatrajo za 1 zasebno, dobičkanosno podjetje. Povedal je, da je gradbena direkcija v tej stvari že | storila korake, pa brezuspešno, da pa se bo stvar brez dvoma uredila. Poslanec Arneš je ostro govoril proti davku na ročno delo, ki so ga vpeljali žerjavovci, in ki ga je SLS, ko je bila v vladi, znatno omilila, a ga ni mogla popolnoma odpraviti. Poslanec Novak je opisal obupne razmere v kamniški smcdnišnici, kjer je delavstvo brez zaščite. Lansko leto je bilo odpuščeno 70 delavcev. Delavec, ki je služil v tovarni 56 let, ima 5 50 Din pokojnine 1 na mesec, vdova z otroci pa 3 do 4 Din. Sprejet je bil predlog, da se bo ta zadeva obravnavala pri posebnem sestanku ljudi, ki razmere v smcdnišnici dobro poznajo. Posl anec Gostinčar je utemeljeval potrebo starostnega zavarovanja. Sklenilo se je. da se napravi statistika kmetskega in industrijskega delavstva ter potem skliče skupni posvet ljubljanske in mariborske oblasti. Predlog posl. Tratnika glede preskrbe živil po deželi ter predlog posl. Lovrača glede preskrbe s semenskim krompirjem se odstopi vel. županu. Predlog posl. dr. Adlešiča gre za tem, da se država opozori, naj plača dolžnih 16 milijonov za ceste ter da naj svoj dvetret-jinski delež za ceste točno odplačuje. Poslanec Jan je kot načelnik kmetijskega odseka poročal o stanju kmetijstva. Navajal je podatke in številke cen predmetov kmetijske produkcije pred par leti in danes in slikal vzroke, ki so prignali kmeta v dolgove. Prav posebno značilno in izrazito v duhu programa ljudske stranke je poročevalec, sam eden najtrdnejših kmetskih posestnikov, v svojem poročilu neprestano in pri vsaki priložnosti navajal poleg kmetskih podobne razmere in težave, ki tarejo delavca. Vedno znova je podčrtava!, da je rešitev ljudstva zavisna od vzajemnega dela in podpore kmeta ln delavca. , L.. . , Nato so prišli na vrsto kmetijski predlogi: ..... Glede pokončavanja divjih prašičev po gozdovih Planina in Jurklošter (poslanec Tratnik); glede živinske zavarovalnice (poslanec Pevec); glede hmeljarstva (Lovrač), da se preskrbi dovolj pouka kmetom za gojitev hmelja; glede okrajnih ekonomov (posl. To-mazin), da se jim kolikor mogoče omogoči uspešno delo; glede živinorejskih tečajev (posl, To- I mazin), da naj se zopet prično; glede zlaganja zemljišč (posl. Toma-i zin), ki naj se zopet vzame v roko; glede okrajnih drevesnic (posl. Trat-; nik), ki naj se ustanove; glede razredbe zemljišč (posl. Tratnik). ki naj se obnovi; glede gospodinjske šole (posl. Pevec), ki naj se ustanovi v Mali Loki; glede kmetijske šole na Grmu (poslanec dr. Česnik), ki naj se popravi; glede pospeševanja naprav gnojnih jam (posl. Tratnik) zlasti v brežiškem okraju. Zadnji dan, ko je bilo zasedanje zaključeno, je skupščina sprejela še predlog, da se ustanovi lastni denarni zavod. Nato je poročal poslanec Tratnik o delu odseka za javna dela. Odseku za javna dela je bilo predloženih 211 predlogov, in sicer 60 radi zgraditve cest, 26 radi zgraditve mostov in brodov, 31 radi zgraditve vodovodov in kapnic, 4 radi elektrifikacije, 3 radi zgradbe železnic, 27 radi prevzema občinskih in deželnih cest v deželne, odnosno državne ceste, 25 radi regulacije rek, potokov ln hudournikov, 2 radi zgraditve novih zgradb, 18 radi različnih podpor k zgradbi novih cest in mostov ter 15 predlogov splošno gospodarske vsebine. Odsek predlaga, naj oblastni odbor čimprej izposluje od vlade prevzem gradbenega urada, ki bo predlagal, katera dela so najnujnejša in ki bo izvršil podrobne načrte. Ob tej priliki se je posl. Erjavec zavzel posebno za tiste kraje, ki so trpeli po povodnji, ter za elektrifikacijo Dolenjske. Poslanci Uršič, Planina, Gostinčar, Brenčič, Tratnik, Jan, Arnež in Lavtižar so stavili na oblastno skupščino celo vrsto predlogov, kako pomagati ljudem, ki so bili prizadeti po povodnji. Predlogi se bodo skušali čimpreje izvršiti, kolikor bo to v moči oblastne skupščine. Nato je bilo zasedanje odgodeno. Predfogi oblastnih poslancev. Predlog posl. dr. česnika in tovarišev dede uvrstitve občinske ceste Zalog-Ceška vas med okr. Predlog posl. dr. Česnika in tovarišev elede Gorenjo »35! C6SU D,ed Do,"ni° 'n Predlog posl. dr. česnika in tovarišev dede Orehovca. M " ^^ fes,i pri —--Žtev^g^ Predlo« posl. dr. česnika in tovariš „, dograditve ceste Tihaboj-Sv. Kril v Predlog posl. dr. česnika in tovarišev ni , uvrstitve občinske ceste kolodvor Mirna peč J, ----------, I - -----. ...t milim lenja vas—Ilrastje—Poljane med okraju,. ces.„ Predlog posl. dr. Česnika in tovarišev „i ireložitve deželne ceste pri Cermošnjicah v o^j Rlode Jmihel-StopiČe. Predlog posl. dr. Česnika in tovarišev ol znižanja klanca na deželni cesti pri vasi In*,,«J Novem mestu. na M Predlog posl. dr. Česnika in tovarišev sl,.i poprave okrajne cesle Bršljin—Prečna Posl. Jan, Lavtižar, Aruei in tovariši so vin. žili predloge glede poprave mostu v Globok«, gledo podpore Mihi Stroju iz Grabčev v oto!i Gorje vsled škode po poplavi; glede podpore Ivan Komarjevi iz Gorij vsled škode po poplavi- g],' [■►odpore Jakobu Prešel nu iz Radovne štev. ll J2 škode po poplavi; glede podpore Kozaljji Kozel;rt iz Grabčev, občina Gorje, radi škode p0 poplavi' glede podpore Mlekarski zadrugi v Podhomu oh! čina Gorje; glede regulacije Save v radovljiškem okraju; glede zagradbe hudournika Jiohinjska Bela; glede regulacije Radovne v občini Gorje' glede naprave mostu čez Savo na Javorniku; gledj sprejema občinske ceste Dobrova—Kotna med de-želne ceste druge vrste; glede vodovoda v Bohinj. ! ski Beli; glede naprave vodovoda Leše— Palovce-1 glede naprave vodovoda v občini Brezniei; gledo naprave vodovoda v Peraoici, občina Leše; glede sprejema občinske ce6te Brezje—Peračica-LeSe med deželne ceste druge vrste; glede tprujema občinske ceste Krnica—Radovna do Mojstrane med deželne ceste druge vrste; glede sprejema deželne cesle prvega reda Lesce—Bled—Bohinjska Bi.-lrica —Bohinjsko jezero med državne ceste; glede spie-jema občinske ceste Zasip—Podhoi: -Spodnje Gorje med deželne ceste druge vrste: glede sprejema občinske ceste Spodnje Gorje—Bled med de-žolne ceste druge vrste; glede naprave nove cesle Bohinjska Bela—Gorjuše—Koprivnik— Jereka; pte-de sprejema občinske ceste Ribiio—Selo med deželne ceste druge vrste; glede sprejema občinskega mostu čez Piškovco, ki veže občini Gorje in Brez-nico med deželne objekte druge vrste; glede podpore za občinski most v Srednji vasi v Bohinju; glede posredovanja pri šumarski upravi radi brezplačnega oddajanja lesa revnim posestnikom; dede ustanovitve mlekarske šole v fkotji Loki; gl.vie podpore občini Gorje vsled poplave; gledo dovolitve paše po eraričnih gozdih v radovljiškem okraju; glede podpore za premovanje bikov v radovljiškem okraju; glede podpore živinorejskim zadrugam Gorje in Bohinjska Bela; glede podpore mlekarski zadrugi na Bohinjski Beti; glede preložitve ceste Lesce—Bled; glede razširjenja električnega omrežja na vasi Bohinjska Bela. Rihno, Bodišče, Koritno, Bitnje, Lazi in od vasi Begunje proti Lešam; glede podaljšanja električnega omrežja Dovje—Mojstrana: glede sprejema občinskega mostu, ki veže vasi Kupljenik—Bohinjska Bela i Bohinjsko Savo med deželne objekte druge vrste; Predlog poslanca Križnika in tovarišev glede podpore gospodinjskemu tečaju v Trbovljah. Predlog poslanca Pevca ln tovarišev glede naprave modeme občinske ceste Sela pri sum-berku do kolodvora Radohova vas. Predlogi poslanca Erjavca in tovarišev: M prispevek 20.000 dinarjev cesti Temenica-Bregi za pospešitev zgradbe občinske ceste Višnja gora-Kriška vas; glede cestne zveze Višnja gora—Palica! za prispevek k zgradbi gorske ceste Metnaj-De-befe; glede zgradbe občinske ceste Koren Velike Pece; glede naprave mosta čez reko Krko na Krki: glede preložitve klanca pri >Spančku« na deiuill cesti prve vrste Pluska—Litija. Predlogi posl. Tomazina in tovarišev: v zadevi gradnje železnice Brežice—Novo mesto; v devi okrajne ceste Krško—Brod—Križa: v zadevi občinske ceste Leskovec—Senuše—Ardro; v »aden podpore gasilnemu društvu v Cerkljah ob Krki-Predlogi poslanca Nemanifa in tovarišev V zadevi vzpostavitve napajališč v vaseh Grnbrorec, Lokvica, obč. T.okvica, in Drašiči, okraj Črnomelj, v zadevi preskrbe vode v vaseh občine Vinica Predlog poslanca Strnada in tovarišev p08 podpore za napravo vaške luže v vasi Zagonca- Predlog poslanca Jana in tovarišev zaradi dnljšanja vodovoda Srednja vas—Studor, Stara rv žina. Predloga poslancev Novaka, Poznifa, Maiov« tn tovarišev glede podpore k preložitvi ceste tn» —Gojzd in radi regulacije Kamniške Bistrice. Predlogi poslancev Umnika in tovariševi v -adevi preureditve vaškega pašnika r.a vas Naklo; v zudevl novega vodovoda za občino Velesovo; v »a* /.imsko sezono v vasi Cerklje na Gorenjskem; * zadevi naprave vodovoda v občini Cerklje na Gorenjskem. Predloga poslanca Pevca in tovarišev glodo ^uJitve travnikov vasi Škovec, Podboršt, Iglenk, Mr/Ja luža, Kamni potok, občina Velika Ix>ka in v uudevl jjodpore za napravo kapnic v občini Solo- gumberk. Prodlog poslanca Deželaka zaradi podržavljena okrajno ceste Celje, Laško, Rimske Toplice— Zidani most. Kal pišejo nasprotniki. »Klerikalci uvajajo nove davke.« Res-jilca, uvedli smo v oblastni skupščini dva davka, a ne na rame našega ljudstva. Prvi je davek na kinematografe, s katerim se strinjajo, razen liberalne mestne gospode fotovo podeželski pristaši vseh strank. )rugi davek pa se bo pobiral od vsakega v naši oblasti naloženega in raztovorjene-ga vagona in sicer 10—15 Din od vagona. Ali bo smel kak trgovec radi te nizke oblastne obremenitve količkaj zvišati cene blagu, ne da bi bil v nevarnosti, da pride K zakonom navzkriž. Menimo, da ne. V tem oziru je — v nasprotju z uvodnikom gosp. Puclja v »Kmetskem listu« — naših misli celo poslanec samostojnežev g. Buli ovec, ki je izjavil v oblastni skupščini tudi sledeče: »Kar se tiče novih dajatev, n. pr. dajatve po 10 Din od vagona, oziroma 15 Din od 15 tonskega vagona, je stvar tale: Ne rečem, da naj se to ne zgodi. Potrebe so tukaj in če je dana možnost, da dobi oblastna samouprava kaj dohodkov, jih je treba pogumno zagrabiti. Kakor ču-jem, se naloži samo v Trbovljah 100.000 vagonov premoga na leto, tako, da imamo že tukaj milijon dinarjev dohodkov. Mislim, da kapitalistična družba tega davka nc bo mogla prevaliti na konsumente, če bi ga pa skušala, ne smemo tega dopustiti.« — Tako g. Bukovec, žerjavovci pa se seveda bojijo za svoje »revne« kapitaliste in bi raje po svoji stari navadi navalili nova davčna bremena revnemu ljudstvu, kot pa družbi, ki ima vsako leto stotine milijonov — dobička. Kaj ne, žerjavovci 6o pa res »prijatelji« ljudstva. ★ »Klerikalci so proti Gasilski zvezi in Kmetijski družbi«. Nič nismo proti in za gasilna društva je v oblastnem proračunu prav lepa postavka, ki jo bo seveda delil oblastni odbor po resnični potrebi. Kar se »'ce Kmetijske družbe, je pa ta za enkrat v veliko boljšem in denarnem položaju, kot — oblastni odbor. Sicer tudi Kmetijska družba je bila vedno deležna in bo še Judi deležna naklonjenosti slovenskega ljudstva, ko pride — čas za to. ★ »Za oblastne odbornike imajo dovolj lTar?a'-no pa za kn,etske potrebe.« S tako liujskarijo ne bodete ničesar odpravil pri pametnih ljudeh. Dober delavec tu nikoli predrag, to velja po vsem svetu. lnr oblastni odborniki so že v tem y atkem času pokazali, da so nad vse de-!vVfU možje na svojem mestu. Zavidate jim BKromno plačo, ki jo dobivajo za veliko | delo v prid nagega ljudstva. Hujskate, čeprav veste, da so drugod oblastni odborniki še veliko boljše plačani. Poglejte rajo razne svoje »upravne svetnike«, ki dobivajo letno stotisočake ljudskega denarja takorekoč za — prazen nič. ★ »Proračun ljubljanske oblasti je samo kos papirja brez stvarne vrednosti«, piše »Domovina«. — Zakaj pa ste žerjavovci v oblastni skupščini zahtevali stoti-sočdinarske kredite za ljubljanski vele-sejm, za zidanje novih mestnih stanovanj itd., če je proračun le »kos papirja brez vrednosti, torej brez upanja dohodkov. — čudno, vpdjete, da ni denarja, obenem pa hujskate v svojem časopisju, ko odklanja naša večina razne vaše predloge, za kojih izvršitev bi bilo potrebno mnogo milijonov posojila, aH pa — novih davkov. ★ »Proračun je sestavljen tako, da obsega samo razpoložljive sklade.« Kakšne razpoložljive sklade«? Saj vendar sami pravite, da proračun s številkami na papirju vendar ne more biti bogvekaj »razpolaganja«. — Vaša hujskarija jo pri vsaki drugi besedi — »polomi«. ¥ »Spričo neresnega proračuna je pravo gospodarsko delo nemogoče«. Zakaj je proračun neresen? Mar zato, ker ste žerjavovci sodelovali? Glasovali so vaši poslanci sicer proti oblastnemu proračunu, drugače pa so ga v odsekih in v zbornici večinoma še odobravali. Zdaj pa vpijete, da je proračun »neresen« in da je pravo gospodarsko delo nemogoče. Zakaj je nemogoče? Z dopolnili k državnemu proračunu, ki so velevažno delo naših poslancev in ministrov, je vendar preskrbljeno za krftje postavk oblastnega proračuna, kakor ga je sprejela naša večina. Za izvedbo odklonjenih .vaših hujskaških in agitacij- skih predlogov pa— skrbite sami. * »Klerikalci so krivi, ker v vladi niso pravočasno poskrbeli, da bi država odstopila oblastnim samoupravam del svojih dohodkov.« Nič nismo krivi, kajti vse to je že preskrbljeno po zaslugi poslancev SLS z dopolnili k državnemu proračunu, proti kateremu ste žerjavovci glasovali. Da imamo prav, je potrdil celo vaš samostojno demokratski poslanec v mariborski skupščini dr. Baričevič. Rekel je mod drugim: »Rečem, da ima večina (SLS) dobro voljo. — Popolnoma je jasno, da mora država za tisti del svojih poslov (zdravstvo, soci-jalno skrbstvo, kmetijstvo, prosveta, javna dela), ki jih izroči oblasti, izročiti tudi zadevne dohodke.« — Tako samostojni demokrat dr. Baričevič, kar je dokaz, da so tudi med nasprotniki sempatja uvidevni ljudje, a da so gotovi žerjavovci ravno pri nas, v nesrečni bivši Kranjski, najbolj trapasti zavijači in hujskači. ★ »Merilo za presojo delovanja državnih zastopnikov so državni proračuni« pravi glasilo samostojnežev. — Dobesedno pravilno in najboljši dokaz te bridke resnice je sam bivši minister g. Pucelj. To so imeli naši poslanci in ministri po odhodu g. Puclja iz vlade truda in dela, da so »njegov proračun« z raznimi lzboljški ln dopolnili napravili za Slovenijo vsaj deloma znosnim. * Tvčna fotografija samostojneža. Kmetski list piše: »Kjer so izvoljeni v zastope ljudje, ki imajo le dolge jezike in kTepka pljuča, a kratko pamet, tam gre slabo.« —< Kar podpišemo, g. Pucelj 1 ★ »Za ljudske potrebe nič,« vpije »Kmetski list«, obenem pa sam sebe bije po zobeh, ko piše: »Proračun za ljubljansko oblast izkazuje celo vrsto lepih podpor za kmetijstvo, za šolstvo, za bolnišnice itd., samo tega ne vemo, kje se bo dobilo potrebno pokritje.« — Verjamemo, da tega ne veste, ali pa nočete vedeti, naša večina, ki je napravila oblastni proračun in prevzela odgovornost zanj, pa že čisto dobro ve, kje se bo dobil za izboljšanje slovenskega gospodarstva potrebni denar. — Zato ne zabavljajte tjavendanl ★ Iz dopisov v »Kmetskem listu«. V Beričevem so samostojneži strašno veseli, ker je v okrajni cestni odbor prilezel tudi njih »tovariš« Ivan Grad. — Mi pravimo z g. Pucljem: »Kar si ljudje izvolijo, to imajo.« Častitali pa bomo šele tedaj, ko bomo videli, kake uspehe bo g. Grad prinesel svojim volivcem iz — cestnega odbora. — V Cirkovcih na Dravskem polju ima »Kmetski list« jako »izobraženega« dopisnika, gotovo še iz žerjavovske politične šole. Piše namreč takole: »Kako so že napravili s klerikalci v Belgradu? A ja, ven so jih vrgli. Že prav tako, sedaj se ne bodo več ponujali in vsiljevali, kot k... a«. — Častitamo samostojnežem vsestransko na tako lepi izobrazbi. Naznanila. n Skofja Loka. Slov. kat. prosvetno društvo v Školji Loki bo ponovilo W. Shakespeare-jevo žalno igro zadnjikrat 8. maja ob 6. popoldne. Opozarjamo na to predstavo zlasti okoličane. n Prosvetno društvo v Dražgošah priredi v sobo1 o — 7 niaja — ob osmih zvečer in v nedeljo 8 maja po popoldanski službi božji versko-poučno predavanje s slikami. Domačine in okoličane vabimo k obilni udeležbi. n Ljudski oder v fSmarlnpm pri '.iiiji uprizori v nedeljo, 8. in 15. maja ob 3 popol lne rimsko igro »Amasc. n Šenčur pri Kranju. Katoliško iaobražovfilno društvo v Šenčurju ponovi na željo »bčinstva v nedeljo, 8. maja, ob 3 pop. Pasijon in sicer zadnji v tej 9f"«>ni. tt Pomladne prireditve Zrcsc vojnih tovarišov. 8. maja: Odkritje spomenika v Borovnici — 28. maja: veliko zborovanje mož, vojnih trpinov iz bivše Štajerske in odkritje zahvalne spominske plošče preostalih v Petrovčah (1 postaja od Celja). — 6. junija: Pokrajinsko zborovanje na Žalostni gori Preserje za vse tovariše iz okolice. — 12. junija: odkritje veličastnega spomenika 329 padlim Šentpelerčanom v Ljubljani. Tovariši I Pojdite, vsak v tisti kraj kamor vsakogar vleče srce, posebno pa vam priporočamo Petrovče in Št. Peter (Ljubljana). Vse naše podružnice naj prav gotovo pošljejo vsaj zastopnike v ta dva kraja, ld naj so vsikdar javijo pri predsedniku Colariču. Če reflcktirajo na prenočišče, naj to sporoče krajevnemu slavnostnemu odboru. Glavno skupno zborovanje bo pa 21. avgusta na Brezjah. Povsod naj grmi naš glas: za naše v vojni pohabljene tovariše prespevaj Slovenija in sama tudi upravljal ta davek in skrbi za nje v svoji ljudski zbornici. a1 ■■■n s mm NOVEAR 20. junija; 14. Ljubno, Sv. Elizabeta 21 junij., Luče, Sv. Lovrene 22. Junija; 16. Solčava, šv\r. rija 23. junija; 17. Sv. Frančišek na Stražjh 2fl „;i». 1R Oni-nij iTtfl.f Sv Mr.kr.,. r. . ^ d Volitve t festne odbore. V nedeljo 24. aprila so se vršile po vsej bivši Kranjski volitve v cestne odbore. Volili so občinski odborniki. Nekatere občine so volile eame, manjše pa združene. Volitve so izpadle zelo lepo. Vsi cestni odbori razen enega bodo v rokah somišljenikov SLS. Tudi sicer so občine in njih odborniki lepo držali strankarsko disciplino, tako da se je moč naše stranke tudi pri teh volitvah jasno pokazala. Par nečastnih izjem pa je tudi bilo. In nezavednosti in v svojo lastno škodo so se nekateri občinski odborniki, ki so se dali poprej voliti od naših mož, dali zapeljati, da so glasovali za kandidate samostojnežev in žerjavovcev. Tako je za občine Podgorica, Dol in Dolsko izvoljen samostojni Grad, p. d. Pirnat iz Beričevega. Da take občine od tega ne bodo Imele koristi, je Jasno, kot je jasna sramota nezna-čajnih mož. — Vsem, ki so v tako ogromni večini držali strankarsko disciplino pa hvala in čast. d Romarjem k Sv. Hemi na Koroškem se naznanja, da se odpeljemo dne 11. maja t. 1. z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.37, iz Škofje Loke ob 7.16, iz Kranja ob 7.38 uri. Na Jesenice pridemo ob 8.55 uri. Iz Jesenic se odpeljemo z brzovlakom ob 11.15 uri do Podrožce, kjer prestopimo v osebni vlak in smo ob 13. uri v Celovcu. Ta zveza je najugodnejša. Vseh romarjev je priglašenih 83. Vožnja po železnici ni polovična. A. M. d Dva korajžna jugoslovanska letalca. D\ a na-a vojaška letalca sta letela iz Pariza v Bombav, mesto v Indiji, z enega konca zemlje v drugega. Pristala za kratek cas vmes samo trikrat. d Sova postaja pri Devici Mariji v Polju med Ljubljano in Zalogom) je bila otvorjena v nedeljo 1. maja. Po6taja bo dobrodošla ne samo domačinom, temveč tudi tistim Ljubljančanom, ki ljubijo kratke izlete ter vsem onim, ki imajo kakšnega svojca na Studencu, kamor jim z novo postajo pot znatno okrajšana. Nov dnevnik. Žerjavovski dnevnik iTabor- v Mariboru je prenehal izhajati. Na njegovo mesto je stopil nov dnevnik z naslovom ^Mariborski Večernik Jutra . d 140 nemških avtomobilistov iz Mo-nakovega je pretekli teden obiskalo Slovenijo, ki jih je povsod lepo sprejela, tako zlasti na Vrhniki, v Ljubljani in na .Bledu. Odšli so iz Slovenije po kokrski dolini čez Jezersko. d Balon je ušel. Italijanska vlada je je bilo šest častnikov in ki ga je flahar odtrgal ter odnesel proti Jugoslaviji. ■V Belgradu so baje videli ta balon v v akti. d Zgodnji letoSnji roj. Dne 21. aprila Je imel posestnik Rojšek v Javorju pod Ljubljano dva roja. d Radičev spor s časnikarji. Radič je Y zagrebški oblastni skupščini po svoji na-yath v zelo krepkih in ne. baš prikupljivih besedah napadel časnikarje, češ^ da napačno poročajo iz oblastne skupščine. Ra-dičevi so sklenili, da časnikarjev več ne puhtijo na njiliovo mesto v skupščini. Časnikarji so nato sklenili, da ne bodo o oblastni skupščini sploh nič več prinašali poročil, isto tako ne bodo o Radiču nič več pisali ter z radičevci nič več občevali. d Prepovedan 1. maj. Vlada je prepovedala praznovanje 1. maja z obhodi. d Velikanska želva (šildkrota). Pri Makarski v Dalmaciji so dobili veliko morsko želvo, ki je najbrž bila zanesena h Sredozemskega morja. Stara je okrog 200 let ter tehta blizu 100 kg. Želvo so poslali v zacrrebški zoologični vrt. d Ali ste se ie prijavili za romanje na Trsat? Če se še niste storite to čimprej, kajti tako ugodne prilike kmalu zopet ne bo! Skupno romanje s posebnim vlakom, brezplačen izlet po Jadranskem morju, prenočišče zastonj — Vam nudi romanje, ki ga priredi dne 23. julija t. 1. Sveta vojska« v Ljubljani. Poljanski nasip 10. Izkaznica, ki daje pravico do vseh teh ugodnostih, stane 50 dinarjev. Pišite še danes po izkaznico! Pojasnila brezplačno! d Zdravilišče Rogaško Slatino je že prevzel oblastni odbor mariborski. d Za občinske volitve: Na razna vprašanja opozarjamo: Zakon o volitvah v občinska zastopstva v Sloveniji je priobčen v »Uradnem listu z dne i. aprila 1922 pod štev. 80. Posebna izdaja v knjižici se sedaj ne dobi. Če izide, posebej objavimo. d Birmoranje t ljubljanski škofiji t letu 1027. Dekanija Semič: i. Suhor, v petek (j. maja, 2. Radovica, v soboto. 7. maja. 3 , Metlika, v nedeljo, 8. maja. 4. Semič, v torek, 10. maja. 5. Planina. v sredo 11. maja. 6. Podzemelj. v petek, 13. 19. maja. 12. Sinji vrh, ob Kolpi, v nedeljo. 22. maja. — Dekanija Litija: Zat>orje ob Savi. v četrtek 26. maja. 15. Dobovec, v petek 27. maia. 16. Šmartno, v nedeljo, 28. maja. — Dekanija Ribnica: 17. Ribnica, v nedeljo, 19. junija. 18. Grčarice, v ponedeljek, 20. junija. 19. Dolenja vas. v torek. 21. junija. 20. Sodražiea v četrtek. 23. junija. (Obisk pri Novi Štiiti v gredo. 22. junija.) 21. Velike Poljane, v pe'ek, 24. junija. 22. Dobrepolje, v nedeljo. 26. junija. 23. Strupe, v ponedeljek, '27 junija. 24. Škocijan. v petek 1. julija. 25. Rob v ooboto, 2. julija. 26. Velike La?če. v nedeljo, 3. julija. 27. Sv. Gregor, v torek, dne 6. julija 28 Gora. v Kredo, 6. julija. 29. Draga, v četrtek, 7. julija. (Obisk v Stari in Novi kot. v potek, 8 julija ) 30. Loški potok, v nedeljo, 10. julija — Dekanija 6marije: 31. Šmarije, v četrtek. 8. serpt 32 Lipoelav, v petek. 9. septembra 33 Polica v soboto, 10. septembra. 34. Višnja gora, v nedeijo, li. septembra. 3o. Stična, v ponedeljek V> spn-tembra. 36. Št. Vid, v sredo, 14. septembra "(Obisk v Velikem Gabru, v torek, 13. septembra) 37 2a lina. v četrtek, 15. septembra. 38. Kopanj, v soboto 17 septembra. 39. št. Jurije, v nedeljo, 18 se£ tembra. 40. Javor, v nedeljo, 12. junij;., d Letošnje birme na Štajerskem: 1 Sv M-ir je!a nize Ptuja 8. maja; 2. Polen'ak, Šv. Marija 8. maja; 3. Sv. Lovrenc v Slov. goricah 10. maja® 4. Sv Andraž v Slov. gor. 11. maja; 5. Sv Urban pri Ptuju 12. maja; 6. Sv. Marko niže piuja14 maja; 7. Ptuj, Sv. Jurij 15. maja^S p"uj Sv. Peter In Pavel 16. maja; 9. Vurberg! Sv M* ft* »• 10. Hajdina, Sv. Martin 18 maia* 11. Sv. Mihael nad Mozirjem 1& juniia i-> arje, Sv. Jurij 19. junija; k ReVa^K^ nija; 18. Goruji frrad, Sv. Mohor in Korlunad' junija; 19. Nova Štifta. Sv. Marija 27. bočna, Sv. Peter 28. junija: 21. Sv. Martin 0b 29. junija; 22. Nazarje, Sv. Marija 30. junija-Sv. Rupert nad Laškim 9. julija; 24. Sv n',r rad Laškim 10. julija; 25. Rimsko toplice Sv v? 11. julija; 26. Sv. Jederl nad Laškim 12 julija-07 Dol. Sv. Jakob 13. julija; 28. Trbovlje, Sv MaHin 14. julija; 29. Sirje, Sv. Marija 16. julija; 30 Lok, Sv. Helena 17. julija; 31. Razborje, Sv Jan«. S' 18. juliia: 32. JurkloSter, Sv. Mavr. 19 julija''« Sv. Miklavž nad Laškim 20. julija; 34 Sv lenari nad La"kim 21. julija; 35. Sv. Jurij v Slov. Mric-ih 4 sepembra; 3»i. Sv. Marija >Snežna< 5 septem bra; 37. Sv. Ana na Krembergu 6. sept.; 38 Sv Benedikt v Slov goricah 7. septembra; 39. Negova. Sv. Marija 8. sep'embra; 40. Sv. Anton v Sov' goricah 10. septembra; 41. Presv Trojica v Slov goricah 11. septembra; 42 Sv. Bclfenk v Slov. ^ licah 12. septembra; 43. Sv. Rii]>ert v Slov. goricah 13. septembra in 44. Sv. Lenart v Slov. goricah 14. septembra 1927. d Umrl je 28. aprila pri Sv. .Juriju v Slov. goricah ondotni župnik bivši prost v Tinjah na Koroškem, g. Gregor Einspieler s'.ar 74 let. Bil je eden prvih narodnih borcev koroških Slovencev ter je ob plebiscitu in pozneje ir.oral silno veliko pretrpeti od koroških Nemcev. Naj uživa obilno plačilo onkraj groba. d Umrl je pri Sv. Petru v Savinjski dolini 821etni Gašper Košak, vzor-mož. Naj počiva v miru! d Smrt vsled stekline. V silnih bolečinah je v ponedeljek 25. aprila v celjskem Pasteurjevem zavodu izdihnil 621etui po sestnik Anton Plevčak iz Ločnega dola pri Rogaški Slatini. Dne 19. marca t. 1. ga je bil vgriznil neznan stekel pes v mezinec desne roke. Plevčak se je podal takoj v Celje v Pasteurjev zavod in ostal tam do 29. marca, ko so ga na lasbio prošnjo odpustili. Cele tri tedne ni čutil nikakih težav. Dne 22. aprila pa so ga na enkrat začele mučiti bolečine v grlu in vrnil se je takoj zopet v Pasteurjev zavod. Vendar pa je bila že vsaka zdravniška pomoč zairan in bolnik je podlegel grozni bolezni. d Toča. Hmeljski nasadi v Šentpeiru, Gotovljah, Pirešici in Šentjungertu -■> doživeli občutno škodo. V nedeljo 1. maja okrog jxii dveh popoldne se je namreč na te^ kraje vsipala kot lešnik debela gosta toča in v hipu uničila do tri četrtine hmelj-skih poganjkov. S tem so hmeljarji občutno zadeti, ker se hmeljska kampanja za najmanj 14 dni zakasni, t. j. toliko časa, da poženejo novi poganjki. — Pretekla nedelja je bila tudi v Prekmurju zelo burna. Že predpoldan so priplavali od Pohorja temni oblaki in začelo je liti, kakor že dolgo ne. Za dežjem se je vsula loca in v par trenutkih so bila tla bela. Toča je bila debela ko orehi in še bolj. Zapustil® je precej žalostne sledove zlasti v sadovnjakih, kjer so bila drevesa v pol.icm cvetju. Mnogo je trpela tudi mlada setev, ker jo je toča zbila v tla. Naliv je bil silen. Voda ni mogla odtekati sproti in se je razlila čez ravan in pota. Tudi velik del Murske Sobote je bil pod vodo, tako da sploB ni bilo mogoče stopiti na ulice. d Požari. V soboto dhe 23. aprila je začelo goreti gospodarsko poslopje Maksa Novaka iz Artič št. 39 pri Brežicah. Ogenj je začel okrog 5 popoldne in je uničil pod » parmo in zalogo sena popolnoma. Zgorela it> tudi slamoreznica in čistilnik. Bilo Je vetrovno in so vaščani le s težavo omejili oar 9 let, mlajši 5 let. Odločil se je da se preseli v Avstralijo. Oskrbel si je vse potrebne listine in kupil vozni list za ladjo, kl W odplula 4. maja iz Marseilla. Težava je bila le ta, da radi prevelikih prevoznih stroškov ni mogel vzeti cele družim) s seboj, kar mu je bilo tem težje, ker so se dobro razumeli. Žena in sinova Mihael in Slavko naj bi začasno šli v domovino. Ku-Pd je še ženi in otrokoma obleke za na Pot. Toda čira bolj se je bližal čas ločitve, tem bolj mu je bilo težko. V tem hudem dušnem boju je prišel na strašno misel, ki jo je izvršil od ponedeljka na torek. V torek zjutrajo so našli sosedje v stanovanju v prvem nadstropju njega in oba sinova a prerezanimi vratovi v mlakah krvi. Žena, kl je imela istotako prerezan vrat, je še dihala, vendar je kmalu potem umrla v bolnišnici, ne da bi mogla pove lati o strašnem dogodku. d Divji avlomobilist. Neki gospodar iz Žabnice pri škofji Loki je z vozom peljal svoj deklo iz ljubljanske bolnice na dom. Zlomila si je nogo ter so jo v bolnici za prvo silo pozdravili. Na Celovški cesti pa je pridrvel za vozom neki avtomobil ter s tako silo zadel ob koleselj, da se je le-ta 1 prevrnil, dekla si je malo zaceljieno nogo še enkrat zlomila, zraven pa še zdravo nogo. Gospodar pn jo dobil tudi težke poškodbe. šofer pa je bil vrhutega še nesramen. Prosili so ga, naj odpelje deklo zopot v bolnico. Obljubil je, obmil avto ter jo — hitro odkuril. Seveda pa so si ljudje zapomnili njegovo številko. d Surovine. Dne 27. aprila se je peljal s kolesom trgovec Jeglič iz Račjega domov po cesti Slivnica—Račje. Srečal je tropo živine, katero je gonilo nekaj mesarjev v Maribor, najbrže na sejem. Živina ni bila navezana na vrvi in en vol se je nenadoma zakadil v Jegliča ter ga vrgel s kolesom vred v cestni jarek. Ker je Jeglič neprevidne gonjače oštel, so planili nad njega a palicami ter ga tako pretepli, da so mu tIo-mili desno nogo pod kolenom. Nezavestnega so pustili iežati v cestnem jarku. Neki voznik ga je našel hi prepeljal domov, odkoder so ga na avtomobilu mariborskega rešilnega oddelka prepeljali v bolnico. Jeglič ni spoznal nobenega od napadalcev. d Ni imel sreče. Dosedaj še neznan cerkveni ropar se je dal zapreti v jeseniško župno cerkev z namenom, da bi jo okradel. Ker pa so od zadnjega cerkvenega ropa pred sedmimi leti, pri katerem ie ropar ukradel monštranco, ciborij in kelihe, dragocenosti dobro shranjene, tat ni prišel na svoj račun. Tudi je za to najzbrže vedel, ker niti poskušal ni, da bi tabernakelj odprl. Spravil pa se je nad nabiralnik ob glavnem oltarju, kjei pa tudi ni ničesar dobil. Ko je videl, da ni nikakega uspeha, je pri stranskih vratih razbil ključavnico ter odšel. d Lačen tat. V noči od nedelje na ponedeljek, 24. aprila, je neznanec vlomil v župnišče na Koprivniku v Bohinju. S sekiro je dvignil omrežje pri oknu v shrambo in zlezel vanjo. Imeti je moral hudo lakoto, ker se je pridno lotil jedi Ko se je okrečal, si je izbral v kuhinji še primerne čevlje nabasal v na steni viseči nahrbtnik klobas, kruha in mesa ter odšel skozi okno. Z ropotom je zbudil domače, ki so ga še videli ravno ko je odhajal. Bežeč je moral pustiti lonec zabele na cesti, ker mu je bil pri begu v oviro. V sveže zapadlem snegu so se njegove sledi dobro poznale in so vodile v dolino proti Nomenju. d Nepojasnjen zločin. Mrtvo truplo neznanega človeka o našli v gozdu v bližini vasi Peven pri Stari Loki. Zavlečeno je bilo v grmovje, pokrito z dračjem in robi-dovjem in že v popolnoma razpadajočem stanju. Nedaleč proč je ležal klobuk z zelenim širokim trakom; glava, že sama lo- banja, pa jo visela v bližini na nekem drevesu. Po obleki, v kol ikor še ni razpadla, je sklepati na boljšega človeka. Truplo je bilo najbrž že celo zimo zunaj. Zadevo boj težko razjasniti. d Napad na železniški vlak. V Mehiki, ker vlada samo katoličane krvavo preganja, za vse drugo pa se ne briga, so varnostne razmere prišle čisto na psa. Dne 19. aprila je roparska tolpa napadla neki vlak, ki ga je popolnoma izropala ter potem zažgala. 170 potnikov in 17 vojakov so roparji deloma pobili, deloma pa so v vlaku zgoreli. d Ogromna povodenj. Ena najbolj orjaških rek v Ameriki je Missisipi. Vsled obilnega dežja so je sedaj razlila čez bregove ter poplavila velikanske komplekse zemlje. Več stp ljudi je potonilo, na tisoče jih' je izgubilo ve, kar so imeli. d Kako se godi kmetom pri boljševikih. »Izvestija« od 17. t. m. prinašajo v steno-grafskem poročilu govor kmetice Jeraskine iz petrograjske gubernije. Govornica se prerije do predsednika Kalinina in kriči ; upehana: > Dajte mi besedo! Moram govoriti. Čemu so me izvolili? Ne smem molčati! Tovariši! Jaz sem reva, vdova, imam dva otroka. Mož je bil ubit v vojni. Zakaj smo revni? Nam pravijo, naj gnojimo in iz* obljšamo setev. Noben kmet ne ve, ali mu bo ostalo njegovo polje drugo leto. Vedno delijo na novo. Nihče noče delati za druge. Tudi davki so največji pri tem, kdor največ dela. To nam jemlje veselje. Zdravnik Je sam za 46 vasi. V bolnici je umrlo 9 žensk na porodu v 14 dneh, ker je vse umazano in ni zdravil. Šole so brez oken in vrat. Moški samo pijejo, me ženske pa naj delamo. Če kdo kuha samogonko (žganje), ga zaprejo, prav je, pa naj se prepoved raztegne tudi na rikovko (državno monopolsko žganje). Rikov, predsednik sovjetske zveze, ki baje rad pije, je navzoč.« Dvorana se trese od smeha. Kmetica nadaljuje. »Pri nas je sama beračijat 701etnl starci delajo v tovarni ker mladina samo razgraja. Dečki so barabe, ker ni šol! Deklice so izgubljene. Koliko jih pogine, ker hoče preprečiti porod. Komunisti nas kregajo, a kdo je vsega kriv? (Predsednik jo ustavi.) Dajte še dve minuti. Vlada pokupi žito za slepo ceno in ga mora oddati, ker je monopol. Če pa hočemo kupiti platno ali koso ali čevlje — je vse predrago. Zakaj pa delamo, če smo goli in bosi? Komunisti sami pokvarijo dekleta, še nosečim ženskam ne prizanesejo. (Predsednik ji odvzame besedo. Jeraskina kriči, ko gre proč.) Živimo kakor divjaki. Ženske samgi trpimo, a nimamo nobenih pravic.« — V istem duhu ie govorilo nebroj kmetov iz-vseh koncev sovjetske Zveze. d Božji milni včasih tudi hitro meljejo, V Mehiki katoličane še vedno krvavo preganjajo. Niti otrokom ne prizanašajo. V zadnjem času se je zgodilo v glavnem mestu, da so vojaki znosili iz neke cerkve vse klopi, oziroma stole in spovednice, Na trgu pred cerkvijo pa so jih naložili na kup ter zažgali. Zbrala se je velika množica in neki častnik na konju je zaklicali »Živela svoboda!« Na to je množica odgovorila! »Živela!« Potem častnik: »Dol s fanatizmom!« »Doli« je odmevalo v množici, »Doj S1 jDOMPLJL^ lgg?- i!2LJte, z duborniki b rzdovzte'* s* z op rt »Ce je res kak Bo* na; ta cerkev pade nar-ef« e jezno zaklical poročnik ter od-)aha!. Zgodilo pa se e. da ie ie konj s^la-h! ter rrgel časinika s tako silo ob zid cerkve, da te je mrtev zgrudil d Šole brez učencev. Franccski prosvetni minister je v državnem zboru odgovoril ca vpraianje nekega poslanca, koliko državnih šol ima manj kot 6 učencev, da je 1182 Sol brez učencev, 1476 pa jih ima m joj kot 6 učencev. Starši pošil^jo rajši svoje otroke v privatne katoliške šole kot v državne brezverske, čeprav jih to precej stare. d itiU-ttii Srea 5 Stev. (majeva) ima sledečo 1«$*) vsebino: Ojsledalo irščaitkih d mila (mesečni namen »poatofektva molitve u maj;, V. Kopalni a sliko; mesečni zaščitnik: Marija Pomočn a (24. maja); — Mvija — pot k Jezasu v pr-«v zakramentu (dr. 2aj?arj; — Proslave mLa-dinskih lastnikov; - »tika naše ljube Oc— Prftnii o notranjem življenju (12. pismo — Kanja, Fr Tomcj. — Čutimo Slomška! — Pesmi: Hajnik poje (M. Elizabeta); Moč lepega — Po Je- z. j ves naš uspeh (premišljevanje). — Poroči'o iz iiXma duhovnih vaj«. Tečaji duhovnik vaj do joilja 1927. — >ApotfoUtwj v*A*. Rudolf Kleindir.it — z..jii: — i A f«ftoletvo moktve<, Ha; boče af> * -'-.o n/t.ire'' i Iv Zore); — .Sv. Mar.^a Alaktk iz. Jak. Sotarjs »lito. — >Porvetitev cn- i.-. pr<-v -rtu.« Ki delo ta 2. Zlato kn^go«. Poro d binantit in antidinamU. Da bi se sila c.Lamitu-alkoholu uničila, da bi se treznost oz. zdraiost od vseh opojnih alkoboi-Lih tekovin OKrd nami razširila, je izdal znani p.ifc-.elj župr.i A. Mrkun posebno | knjižica: Diiinmit in siitidinamit Nič ictnj k'A xs jgovorcr.. predsodkov o alkoholu pi- j tste-lj tako poljudno, prepričevalno ovrže ivr rnzprii se dvome in predsodke, da bo krvžlca ^rez dvoma obrodila mnogo sadu: •V.itne ]0 Lin po 50 par več; ter se pri Slogi? in >Sveti vojski« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. * Lekarna G, Bakarfič ▼ Ljubljani se je pr«**:lila s Karlovške ce*te št. 2 na Sv. Jakoba trg 9. na,-proti frde. »434 d Ameriške posle, poobla: tila in sploh vse inozemske zadeve, tudi v Juž"i Ameriki, oskrbi hitro in ceno dr. Ivan C e r n e , Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. poslopje Ljudske posojilnice. ■k Pri nakupu testenin zahtevajte vedno ln povsod samo »Pekatete*, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. d Koks-Cebin. Preselitev skladišča glej v oglasu. * Kani pa v nedeljo 15. maja? Vsj bomo Sli na griček, kjer je prija-zna cerkvica sv. Nikolaja z visokim obzidjem »e izza turških časov, kajti tam se vrši slavnostna otvoritev krasnih p0. ?»_ Vtiiat iz u r >I-..4k*S -i>=>t. i- c* " ir^er h.ctr* t•:■» ;.-e-i-5;*: ign >0:<5«. fc.. isei ii-M >it=iii r--1—' kTi.-V«, ti to igTii šfro, -l™ « ^ iek i^« i-L^i«. ffifi ^ i^si kšavir ta t!pUi> Kvirt^l tičijo!, njrio ia l»r it- t Kac^ii Kc^eTjo in fU>n>t Pc-r?.: i kpj tilo ti j t>ii v št VHa c »io nc i*- »adi te priike, ki te le r«ofco aaii i a»j pme k prirt-i-^i, ki si bo solila le*« i^ro. pa te*i lep-j iti prijet" j Ker liM^ »up a je..j- naj ri /c viii.K- po 3Ki&J6 i ajba.-i ie v pr€>lprc-l»ji- >»MAfiT>0 OB SAVI. Let« je hrošierro leto. Ktko je ta hiiek U»;;,1Y. m; -,-kSi ie na vseh drevetih. Ka>. ko te preobrazi v hčinlt-A kvliko »»oie bo napra'. J kaveSom si iaiio mijii&o. Sko» bo napravil vseta rianovotc; ako kmet malo p.klela in eiat-o llaar'. ga kupec dražje plača in «lato fcLgo uživa. Pri na.s ai nič Mnimaoia za ug<>ool,i:ev e škodljive goiszni. Občina )e raz^iisala lA) p*r za li.et na b: ar-i h brorčer. .Va^a s«---.' na ob.ina Jezita pa 1 Din za Lter Ve vem. Wi so breWi pri ni« tnjnj vredni »h manj 'kc^ljivi. C roti t tudi zavedajo !n pravijo, da j.b todo ne>li v občino Ježka, ker so še ecJtrat dražji kot pri nas. Pametno bi bila i bi Kr bližnje obč ne pceve'ov»!e rr.o-i seboj in napravile poveri er.ake te r.e temu. Gotovo pa je. •ii je 50 x*r pr*-mbk> Ot-rciH fn» « tudi do žu-pa_'«!va. rjj poskiU, da ^e n&rra la za 50 , ar pri Htm dr-gite. Hrofcč* zbira in plačuje pri na- obč 0j listo nekaj naših, ki »o na takih mestih, na &e bodo nikdar izvoljeni. Pozivamo tudi na vs« naie pristiž« iz aoMslnih vasi občine (Jseike, da m poia^jčteviino udeleži volitev in da se ne pustijo basali v det>okratiki ali samostojni ickelj. fo. kaži te sto jo zavednost tudi to pot. .Vas-tt,piaw skupoo in složno, pa bomo zmagah ko! še vselej, sramota bi bila za celo občino, če bi ji po naši Hjik>brtti*>ti goapo>iaiili demokrati. Proč s f*-t:čwetjo! Proč z raznimi predse*.ki. Na listi i>y ka&lidirajo možje, ki lodo v vsakem oziru delali v korist oočine in se jim sme brezf.jp.^no is, upaii. L£SK0VEt PRI KRŠKEM. izvršilni odbor na oovo ust-iDovljer.^j š'.%a >Sf<»n#r.ik podlim« je izdal našle-..-;! razplas: >Miru;o bo že kmalu 10 let. kar je jen :la bijna vihra in mi se še nismo oddolžili onim, ki so morali žrtvovati svoje življenje. Vojaki iz svetovne vojne 90 ustanovili za laro Leskovee društvo Spomenik padlim«, i. r,jn.erava postaviti na trgu pred farno cerkvijo sfonienik v.-e.n padlim vojakom iz naše lare. V to društvo lahko vstopi vsak. in s:c?r bivSi vojaki iz svetovne vojne kot redni, ctrali (Sudi ienske) kot podpMni, ustfnovni ali č. -tni člsai. \ priho-injih dneh bodo pobirali poverjeniki članarino in darove. Spomnite se tedaj Vaših pa«!lih bratov, očetov, mož in prijeteijev ter d rujte p>) \ a-ih močeh, Za materjo«. Telovadne točke je spremljala ravenska godba. Akademijo ao ponovile "a be,° nedeljo, ki pa je bila zaradi skrajno deževnega vremena slabo obiskana. — V nedeljo maja nastopijo fantje z burko: Trije tički in šaljivim sanKogovorom: Koštrunov Jaka. — Na Ponovna vprašanja, komu v prid se prodajajo po lstrici in okolici lombolske karte, odgovarjamo: 20 sokolskl dom. Mlad zdravnik svoji ženi: »Taka neumnost. Moj prijatelj Gogala si je zad-' , Pri nas na večerji želodec pokvaril, 'se Pa zdravi pri mojem konkurentu,« Mladinski krr.sfovalski krožki v k sliki. Kot v vseh drugih stvareh tako so Amerikanci izvirni in praktični tudi v vzgoji mladine. V Ameriki že dolgo šola ni več ločena od življenja in tudi ni ona edina, ki vzgaja mladež. Kako znajo Amerikanci napraviti vez in prehod med šolo in delom v življenju, nam kažejo mladinski kmetovalski krožki (Boys' and Girls' Agricultural Clubs). Uvidelo se je, da so kmetski otroci vse preveč prepuščeni samim sebi, da jim šola premalo daje, a da ne kaže ustanavljati na kmetih organizacij, ki jih ima mladina po mestih, ker imajo kmetski otroci vse druge potrebe in drugačen delokrog kot mestni. Ali vendar jim je treba dati duševnega dela in razvedrila, treba je najti način, da se privežejo na vaško življenje in kmetovanje, da tu najdejo srečo in zadovoljstvo, da ne beže v mesta; prav to zadnje dejstvo, beg kmetske mladine v mesta in s tem združeno pomanjkanje delavcev na deželi, jc bilo ustanoviteljem kmetskih mladinskih društev pred očmi pri njih ustanavljanju. Došli so do prepričanja, da je temu žalostnemu pojavu, ki dela skrbi narodnim gospodarjem v skoro vseh modernih državah, predvsem kriva zapuščenost in napačna vzgoja vaške mladine, ki je dandanes vsa vsmsrjena za tem, da otrokom naravnost ubija veselje do kmetovanja in vaškega življenja. Potrebna je nadalje kmetskih otrokom tudi za kmetovanje temeljitejše izobrazbe, kot jo daje šola in pa tradicijonalna praksa. Pri mladini se mora začeti z uvajanjem boljših metod gospodarjenja in kmetovanja. V ta namen se je leta 1898. v državi New York ustanovil prvi mladinski kmetovalski krožek; temu zgledu so kmalu sledile še druge države in danes obstoje te kmetske mladinske organizacije skoro po vseh Zedinjenih državah ameriških. Leta 1914, so dobile s Smith Leverjevim zakonom državno sankcijo, finančno podporo in nadzorstvo države. Program in pravila organizacije. Program leh mladinskih kmetovalskih krožkov je v kratkem sledeč: 1, Da se potom mladine razširi razumno gospodarstvo in sodobno znanje, da se otroci nauče boljšega načina kmetovanja in boljšega življenja; 2, da se razširi zadružni duh in duh sodelovanja med mladino; 3, da se povzdigne dostojanstvo kmetiškega dela in stanu, da se uspehi boljšega načina kmetovanja pokažejo otrokom s tekmami b razstavami, da otroci uvidijo, da tudi kmetiško delo lepo nagradi človeka, tako gmotno kot duševno, da tudi v vasi in na kmetih more Človek najti srečo in zadovoljstvo, vsaj toliko, če ne več kot pa v mestuj 4. da se razširi mladini obzor/e in da se v važni razvojni dobi z resnim delom, s pomočjo danih nalog, ki so zvezane t orgovornostjo, vzgoji volja in značaj in te razvije duh pobude; 5. da se z osnavljanjem organizacij in z zborovanji razvije med mladino čuvstvo tovarištva in prijateljstva, demokratična zavest in da se na ta način zmanjša njih" osamljenost in se jim napravi vaško življenje privlačnejše in zanimivejše. Za ustanavljanje teh kmetskih mladinskih organizacij, za propagando, finančno podporo in nadzorstvo je ustanovljen pri kmetijskem ministrstvu v Washintftonu poseben oddelek, prav tako pri vladah posameznih držav in v vsaki pokrajinij v vsakem okraju je pa postavljen sporazumno z dotično kmetijsko organizacijo poseben nadzornik (county agent) in po možnosti za žensko mladino posebna nadzornica (home economics agent). Prva naloga teh okrožnih nadzornikov je propaganda ln ustanavljanje novih vaških mladinskih krožkov. Ko si tak nadzornik pridobi v neki vasi najmanje pet članov, skliče ustanovni občni zbor, kjer si otroci izvolijo odbor, določijo pravila in razdelijo delo. Glavne točke iz njihovih pravil so sledeče: Član more biti vsak iant in vsaka deklica v starosti od 10 do 18 let. Sestanki se vrše vsaj vsak mesec enkrat. Vsak član se mora obvezati, da bo tekom leta izvršil vsaj eno domačo nalogo (home project) i z kmetijske stroke, da bo n. pr. sam obdelal in pridelal določeno množino žita, krompirja itd., ali da bo vzgojil prašiča, teleta, ovco, kokoši. Dečki in deklice imajo iste naloge; kjer pa je okrajna nadzornica, ki je navadno kaka učiteljica, so deklice posebno organizirane in dobe naloge iz gospodinjstva, vrtnarstva, aH da vzgajajo kokoši, konzervirajo sadje in sočivje, ii-delujejo presno maslo ali se uče kuhanja, šivanja itd. Te naloge so glavna točka v pravilih teh organizacij. V jeseni mora vsak član svoje pridelke in izdelke razstaviti, da se ocenijo in nagradijo. Obenem z razstavljenimi predmeti mora otrok napisati poročilo o svojem delu, o stroških itd., kl tudi vplfva na oceno in nagrado. (Konee sledi.) V spomin možu. 26. aprila 1927 je umrl posestnik Janez Kuntarič iz Velikega Mrašev-ga, občina in župnija Cerklje ob Krki. Po svojem življenju in razmerju dp svoje družino in do svojih sosedov je bil prava stara korenina. Globokoveren, pa nikoli usiiiiv. Iskren in vedno odkrit. Do družine nikdar strog, pa ji je vendar znal vcepiti spoštovanje, ubogljivost, predvsem pa tisto prisrčno vzajemnost in ljubezen, kj jnora biti ideal vsake Doštena dru&ao, Bpg mu je pošiljal veliko nadlog, fmel je v svoji družini več smrtnih slučajev. Pa ne vem, če ie prišla kedaj mrmrajoča beseda iz njegovih ust. Bogu je bil udau brez pri- držlTiho miška,« je rekla. »Kako vitka si postala! Kako ljubka! In tako smehljajoče oči imas — gotovo si zelo srečna.« Julija je zardela in povesila oči. >Res, srečna sem, Edita. Pojdi, sediva na ono klop pod bukvami in pripoveduj mi. Pripoveduj mi o sebi, sestra! Kako se ti je godilo?« . >Dobro in slabo, miška! Toda zapomniti si moraš najprej, da je Edita mrtva. Jaz sem pevka Tamara — mogoče si že slišala o njej?« Julija je zastrmela v svojo sestro. »Ti — ti si »lavna umetnica? Moj Bog —« Tn fl,HNo- ~ *!:lentf! ®em imela več kot dovolj, Julija. In tudi častihlepja I Zato sem odšla iz malega gnezda, kjer b, zamrla. Hotela sem postati velika - ali pa jzgimh Imela sem srečo. Šla sem po strmi poti slave! Jem š^ Vttf"- P.ot 8 trniem - kljub temu Bem šla. S stisnjenimi zobmi sem šla po njej - prav ŽLJ^ P6^ *>m kra,iica v kraljestvu umetnosti! Knez, m kralji se klanjajo pred menoj, tisoč sre mi trepeta nasproti, kadar pojem: radost me obdaja, šopki iu venci dežujejo ....« »Torej si srečna?« »Srečna?« je rekla Edita. »Če je sreča zlato ln slava — da, potem sem srečna! Toda prave sreče nisem našla.« Ponosno je povesila glavo in z mehkim glasom nadaljevala: »Da, nekoč — nekoč sem tudi jaz sanjala sladke sanje sreče in ljubezni — toda minile so te sanje... .t »Uboga sestra,« je žalostno rekla Julija. »In kje ti je cvetela ta sreča?« _ »Kje? — Tu v tem oddaljenem raju! Zato sem prišla sem nazaj, samo enkrat hočem še videti, samo enkrat —« Julijo je hipoma spreletel mraz. Tmela jo občutek, kot da jo je zgrabila mrzla roka za srce, kot da grozi nevarnost njeni mladi sreči. »Tu?« je zaklicala. »Tu v tem gradu. Tedaj sem preživela leto sreče. To je bilo tedaj, ko sem nosila otroka pod srcem —« Julija je zakričala. »Otroka — ti? To je vendar nemogoče! In tu? Torej si —« Sestra je pokimala. Da — jaz sem žena grofa Hu-gona von Stein.c Julija se je opotekla. Z velikimi grozotnimi očmi je strmela v svojo sestro. Kakor obupen krik je privrelo iz njenega grla: »Ti — ti si njegova žena?« ... E?lh ie zazdelo Julijino vedenje čudno. »Julija,« je rekla »kaj ti je? Kaj strmiš tako!« — Nato je planila kvišku Stopila je pred Julijo in zaklicala s žena?«emm' 3°"m glasom: »Govori - si njegova rokeJ»š1eanie!«bOle8tn0 ZakriČala in skrila ob™ v Editn ^tS1?,1?03^^- Ga Je kričala Ldita zgrabila Julija za obe rami in jo stresla. Julija se je hotela otresti njenih jeznih rok »Pusti me« je zastokala. »Kaj hočeš ta?«« n natohišo?« " P1"™813 fc dovolj nesre- Samote Razno. .TVf, P.r^Iela- »Ji si otrok! Molči., .« je T& nesreče^ ITm i ir*" 5e,e P^em "sta" spoznali velikost nesreče. Umaknil, sta se druga od druge in Visok« praprot. No otočju Havai v Velikem oceanu je rastlinstvo zelo bujno. Tam vidiS tudi praprot, ki doseže višino 12 do 15 metrov, torej kot drevo. V prejšnjih časovnih dobah naše zemlje je . tudi pri nas rasla pni-j prot, in sicer v celili gozdih. Prvo polarno potovanje je napravil Grk Pytheaj okoli leta 3fin. pred Kristusovim rojstvom. Prišel jo visoko na sever in je imenovat novo odkrito deželo Tule. Mislijo, dn je to Islandija ali pa obala Norveško. Najmanjši ljudje sveta so povpročuo Andamanci, na enako imenovanem otočju blizu Indije. Njih velikost je 1 ni S cm. Nekateri prebivalci Srednje Afrike so 1-40 cm visoki, Japonci povprečno 1-50 itd. Edina žuželka, ld živi v morju, je morska m»j>'< nahajajoča se v vodah okoli otočja Samoa. Ribe, ki počijo. Ce potegneš ribo, ki živi na dnu morja, nenadoma gor na zrak, tedaj riba P«-1; To pa zato, ker je v nje] visok pritisk, sicer bi j>» mogla prenesti pntis«« vode v morskih globin«* Na zraku pritiska od zunaj ni, znotraj je Sc, riba poči. Ce pa ribo časi vlečeš gor, se ?prw privadi spremeniti m ^ daj ne poči. , Dežnik so izumM v 18. stoletju. Zadetkom« so bili dežniki I* P«w ščenega platna. 6C sovražno gledali. Sestri sta bili ln sta ljubili istega D0W1pred Julijinim čistim pogledom je Edita povesila oči, Govoriva pametno,« je rekla. »Kako si prišla v grad?« V zavesti svoje nedolžnosti se je Julija vzravnala. Zrastla je nad svojo sestro. »Kako sem prišla sem, vprašaš? Beda me je prignala sem. Ker je mati trpela pomanjkanje — zato sem šla v svet. Potrebovali sva kruha — tega sem našla tu.« Edita je zastokala. »Ko bi to vedela! Denarja imam v izobilju.« »Ne,« je zaklicala Julija, »tvojega denarja ne bi hotela! Sedaj, ko te poznam, še celo ne. Nikdar nisi imela srca za nas.« Zato pa imaš ti toliko več,« so Je norčevala Edita. ;Vzeti mi hočeš moža — ali ni to zločin?« : Saj nisem vedela,« je rekla Julija tiho. »Sicer — o Bog, prvi dan bi zbežala, ko bi to vedela. Grof je bil tako nesrečen in hvaležen za malo ljubezni. »Ne,« je nadaljevala, »ne smej se: moja ljubezen je čista kakor solnčni žarek.« Položila je roke na srce. »Za svojo ljubezen bi šla v smrt!... Toda ti — ti? Brezsrčno si zapustila moža in otroka, pozabila si dolžnost in čast — mrtva si za to hišo —« Edita se je zasmejala. »No, ne govori na tako tragičen način — ti goska! Kaj veš ti, kaj je ljubezen, ti krotka golobica! Toda jaz — z vulkanom v prsih — ne, pustimo to! Sklicujem se na svojo pravice m zahtevam svojega otroka — in mogoče tudi moža!« Julija se jc jezno vzravnala, kot bi morala braniti svoje najsvetejše. »Tvojega otroka?« je zaklicala resno. Si se kdaj zanimala zanj? Si mu bila mati? — Ne, hoja roka se ne bo doteknila te lilije. Tvoj dih j6 strun za Čiško, to čisto bitje! Ti si nečista, omadeževana z grehom! V tvojih očeh berem — v tvojem obrazu — ti si zavržena. Pri spominu na najinega očeta te vprašam: si ostala čista Edita? In če si čista, tedaj dvigni roko proti nebu in priseži... priseži!« Lepa žf na je obstala, njene oči so nemirno begale semintja, roke so se krčile — toda njena roka se ni dvignila! Julija je zastokala: »Izgubljena, zavržena! O mali, ljuba mati!____« V trenutku se je začul grofov glas, ki je klical Julijo. >Kliče te,« je rekla Edita. »Tebe zahteva — torej to ljubi! Tatica — ti si mi ukradla njegovo srce. Toda jaz hočem nazaj — moža in otroka!« Julija se je je oklenila. »Ostani, bolan je — to bi bila lahko njegova smrt!« je zaklicala. »In deklice te se ne smeš dotekniti, ti ne!« Edita se je jezno zasmejala. »Ti mi tega ne boš zabranila. Ali pa imaš mogoče kako pravico do mojega moža.* Njene oči so se zlobno svetile. Julija je rekla s tihim, ihtecim glasom: »Ne stori tega — prosim te!« Dekle — mojega potrpljen ja je konec. Še vedno je zmagala moja volja. Umakni se mik In ker Julija ni ubogala, jo je pahnila od sebe, da se je opotekla in odšla je, svesta si svoje zmage. Julija se je zgrudila na tla. Sreča, ljubezen, veselje — vse je minilo! Premišljevala je: ali naj se Postavi na grofovo stran in se bori proti svoji sestri? Ai ima sploh pravico svoji sestri kaj prepovedati? ... — ni imela drugega kot svojo ljubezen! Zdelo se ji je, kot da so se tla zazibala pod njo. Jene oči so zmedeno zrle v daljavo, trudno, z bolest-J1™ vzdihom se je dvignila, si pogladila s čela mokre {ase in omahovaje odšla proti gradu... Tu nima ničesar več iskati, zgubila je najsvetejši in najdražji, kos 2 «oma, kjer bi lahko postala srečna. . Grof Hugo je stal v mračni lopi. Njegovo oko je »skalo Julijo tedaj je prišla druga. »Hugo — tu gemji se Je vabljivo razlegalo in nek opojen vonj mu je zavel nasproti. »Hugo —« Sklonil se je naprej, njegove oči so se široko odprle. In ko Jo je spoznal, je jezno zakričal, njegove roke so se krčevito zgrabile za srce in se nato stegnile proti prihajajoči, kot bi se ie hotele ubraniti. »Ti — ti se upaš?« Vse muke dolgih let, vse sovraštvo in zaničevanje do te ženske je zvenelo iz njegovih besed. Edita je spoznala, da je tu vso izgubljeno. Kljubovalno je dvignila glavo. »Nisem prišla radi tebe,« je rekla trdo in hladno. »Svojega otroka hočem!... Svojega otroka, po katerem sem hrepenela vsa ta leta. Hrepenenje po njem me je prignalo sem! Vrgla bom od sebe vso slavo, vzela svojega otroka na prsa in bom samo mati... Daj mi mojega otroka!« Stala je teatralično pred njim, njen glas ln njene oči so prosjačile — toda njeno srce je bilo mrzlo. Grof Hugo je na prvi pogled spoznal, da se ta ženska ni izpremenila, ne poboljšala. Vse na njej je bila laž in hinavščina. Kakor na odru, tako je bila tudi v življenju, celo v najsvetejših euvstvih: komedijantinja! Grof Hugo se je razsrdil. »Nobene pravice nimaš do mojega otroka,« je rekel razburjeno. »S svojim begom si zapravila vse materinske pravice. Zastrupila si moje življenje in me onesrečila — sedaj pa hočeš iztegniti svoje umazane roke še po otroku? ... Bodi prokleta — vrgel te bom Iz svoje hiše!« »No bojim se tvoje kletve! Izkljubovala bom svojo pravico! Mogočne pokrovitelje in prijatelje imam...« »Tvoji prijatelji so ti bili vedno bližji kot mož in otrok! Naj le pridejo — zapodil jih bom. S svojo srčno krvjo bom branil svojega otroka.« : Le — toda preje hočem preizkusiti moč materinske ljubezni. Kaj — če bi šla deklica prostovoljno z menoj?« Grof Hugo se je vzravnal, njegova lica so gorela. »Pozkusi! Saj nisi zmožna velike, globoke ljubezni. Pri tebi je vse nepristno in povrJno. Od tvojega otroka in doma te loči prepad, to je: krivda!« Edita se je zasmejala. »Krivda? .. To zame ne obstoji — ta beseda je izbrisana iz mojega življenja. Kar imenujete vi krivdo, to je zame prostost. Vaši mrzli zakoni, narejeni za malomeščane, se me ne tikajo. Če bi se jim podvrgla, bi morala sedaj šivati in otroke zibati. Potom »krivde« sem postala velika, se dvignila v višavo slave, v kraljestvo, kjer ni ne dobrega, ne hudega, nili krivde, niti kesa, kjer kraljujem kot kraljica. Tam je moj svet: v kraljestvu svobode, lepote, ljubezni, v kraljestvu veselja!« »In v to kraljestvo hočeš peljati mojega čistega, nedolžnega otroka? To je blaznost.« »Deklica naj bo dedinja moje slave in mojega bogastva. Odpreti ji hočem zlata vrata sveta.« »To se pravi — hočeš jo predati peklu. Ne!« — »Postal si torej pobožen!« se je norčevala Edita. »To ti slabo pristoja — spomni se svojih mladostnih neumnosti.« Zasmejala se je, toda njen smeh je zvenel rezko in hripavo. »Ne tajim, da sem bil kot poročnik neumen Človek,« je rekel temno grof Hugo.: Marsikako neumnost sem napravil. Toda nikdar nisem bil — prostaški, kakor si ti!« Jezno je zakričala. »Ta beseda naju loči za vedno.« »AH šele sedaj to čutiš? Ko si me nezvesto zapustila, si raztrgala vse vezi. Nikdar nisi bila mati in žena — vedno samo igralka. In ti se sklicuješ na svoje materinske pravice — ti? Ti, ki si zapustila ubogo, revno bitie, da si šla lahko za veseljem in uživanjem. Stori to mati? Tu prihaja Čiška! Naj odloči.« čiška je prihajala s travnika, z zardelimi lici ln bleščečimi očmi. Nosila je šop cvetlic v rokah, v lase, za pas in na klobuk si jih je nataknila: zvončnice, zvezdnice, modri encijan, poletpe astr«, zlatoru»eR« Najlepši drevored sveta vodi ob prekopu Mangua v Kio de Janeiro, glavnem mestu Brazilije. Na vsaki strani ceste so štiri vrste velikanskih kokosovih palm. Najvišji liste I v Evropi je iui gori Jungfrau v Švici. Leži ob končni postaji jungfrauske železnice, 8 tisoč 400 metrov nad morjem, še 800 metrov više kot jo vrh Triglava. Hotel ima štiri nadstropja z 18 mod.erno opremijenim i sobami. Brzojavk Kakor so pri nas s kresovi naznanjali prihod Turkov, tako so ae posluževali isiega sredstva tudi že stari Grki. Vest o padcu Troje Je prišla v eni noči preko otokov na Grško. V Afriki pa poročila kar bobna, jo. Tako so med vojsko tekom enega tedna z bo-benekimi znaki skoz vso Atriko brzojavili, da se je potopila velika ladja. Bila je to >Lusitania<. Demanti. Prve demante so dobili v Indiji. Do-man te brusijo, najbolj znana brusilnioa jo V Amsterdamu na Nizozemskem. Prah, ki odpade proč, pač tudi porabijo; najrajši napravijo iz njih druge demante, ki pa seveda nimajo iste cene Pri brušenju slovitega demanta »Regenta« odbrušeni koščki in Prai so imeli vrednost 180.006 francoskih frankov. Poceni avtomobili. Izdelovalec avtomobilov Fmrd Je Hobil hud^gfc tekmeca v ameriški družbi Motors. Kar kosata se, kdo bo bolj poceni. Sedaj je določil Ford ceno navadnih avtomobilov na 150 do 175 dolarjev, Če bi ne bilo visoke uvozne carine, bi si za to cen® tudi pri nas marsikdo lahko omislil avtomobil; 150 dolarjev je 8400 dinarjev. Najhitrejši vlak vwi Y Ameriki med meatoata Filadelfija in A t lan t« City ob vzhodni obaS Zedinjenih držav. 89 km znaša razdalja med m »p sloma, vlak jo prevozi V 45 minutah. Na uro bi torej vlak napravil 120 kilometrov. A tudi v Evropi vozijo nekateri vlaki skoraj a isto hitrostjo zlasti na Angleškem, Nemškem in Francoskem Nemci v Rusiji. Malokomu je znano, da imajo Nemci ob Volgi in v Južni Rusiji velike kolonije in da jim je ruska vlada ustanovila celo lastno republiko ob VolgL PO neonskem kmečkem koledarju za leto 1925 ad našteli pri zadnjem ljud« skem štetju v Rusiji 906, Bkem štetju v Rusiji 905.163 Nemcev. Ker p« niso šteli v *veeh nemškin, vaseh, lahko r*8unaind Število Nemcev na 1 mil» Največje cerkve na svetu. Največja cerkev je sv. Petra v Rimu. Ima prostora za 54.000 ljudi Stolnica v Milanu ima prostora za 37.000 ljudi; av. Pavla cerkev v Rimu za 32.000; stolnica v Kelmorajnu za 30.000. Sv. Pavla cerkev v iLondonu in cerkev sv. Petronija v Bolonjl Imaja prostora vsaka za 25.000 oseb. Nek danja katoliška cerkev, pozneje turška niožeja, Hagia Sofija v Carigradu, ki je pravkar hočejo preurediti za plesno dvorano, ima prostora za 23.000 oseb. Cerkev sv. Janeza v Lateranu v Rimu obsega prostor za 21.000 oseb. Nova stolnica v New-yorku za 17.000 ljudi. Stolnica v Pizi in sv. Štefana oerkev na Dunaju lahko sprejmeta vase vsaka 12.000 ljudi; Marijina cerkev v Monako vem 11.000 ljudi In cerkev sv. Marka v Benetkah 7000 ljudi. Naše domače slovenske cerkve se ne morejo ponašati s tako veličino, a zdi se nam. da so nam primernejše za naše tihe in skromne pobožnosti. Naš majniški oltar bi se izgubil v taki velikanski cerkvi. In Marija bi nam bila tako zelo oddaljena! Tako pa nam je blizu in je vsa naša. In ne mogle bi ji tako lepo okrasiti majni-škega oltarja kakor storimo to vsako leto z rožami, ki smo jih v ta namen negovale že vso zimo. Kako napolnijo naše pesmi naše cerkve, dočim bi se v onih velikih porazgubile v praznoto. 1 lah sa smeh. Gorski vodnik: »Tukaj je izvrsten odmev, le poslušajte,« in zavpil je na ves glas; »Dve steklenici piva«. Hribolazec je poslušal napeto: »Jaz ne slišim ničesar.« »Le potrpite malo,« pravi vodnik, tamle že prihaja kočarica iz koče.« Oče: > Otroci, zdaj pa le pridni bodite, ko vidite, da sem si roko zlomil in vas nc morem n:')unkatL« * • Or.a: »Nesramnost, da mi kaj tacega poveš v obraz.« On: »pa se okoli obrni.« * »Vaša žena je bila preje izvrstna ste-nograiinja?« >,Da. Se danes se to pozna, ker lahko govori 180 besedi v minuti.« »Malenkosti so dostikrat, ki nam pripravijo največje težave.« »Da, prav imate! Mojo hišo sem sinoči še našel, toda ključavnico, mislite da sem jo mogel dobiti? Nemogoče.« Mlakar je prišel domov ter ravno naletel, ko je hotela žena na sprehod in ko je motrila svoje tri hčere. Mlakar: >Ali boš vse tri vzela seboj na sprehod?« — Ona: »Ne, samo eno. Toda primerjam, katera se najbolj poda k moji novi obleki.« * Sodnik: »AH imate še katero željo? Lahko vara jo spolnimo.« Nasmrt obsojeni: »L>a sveže jagode bi rad še enkrat jedel,« »Sveže jagode? Teh vendar sedaj po zimi .>>Sa> lahk° počakamo, da bodo zrastle meni se nič ne mudi.« Imel je ženo, katera pa je bila zelo potratljiva in nezvesta. Nekega dne ga popade jeza in povedal ji je: »Uničila si me s tvojo razsipnostjo, na rob obupa si me privedla s svojo hladnostjo. Kradeš mi in goljufaš me. Življenje si mi spremenila v pekel. Sedaj pa imam dosti in grem.« »Kam pa greš«, je vprašala mirno. »Grem k Savi ter skočim vanjo, da se utopim..» »Potem greš pa ravno mimo pošte, bodi tako prijazen, pa vzemi tole pismo s seboj ter ga oddaj.« Gospodinja: »Soba je tega denarja vredna. Le poglejte, kako lep razgled je tu.« Najemnik: »A kaj, to ni nič zame. Ali greste s ceno nazaj, ako vam obljubim, da ne bom nikoli skozi okno pogledal?« * Ona: »Kot ženin si večkrat pred menoj na kolenih klečal, sedaj pa, ko imaš doto v rokah, greš svoja pota.« On: »I seveda, to se vendar razume. S tvojo doto sem se vendar na noge postavil.« Zasebni krojni tečaj za prikrojevanje in izdelovanje krojev za gospode in dame. P r i č e t c k novega tečaja 16. t. m. Važno je za vsakega krojafa ali šiviljo, da obiskuje krojni tečaj. Ker ima lastnik krojnih tečajev lastni modni pariški salon, ima vsak učenec priliko, praktično se izvežbati v šivanju, videti preizkušnje (probe), izdelovati kroje za abnormalne. Vsak učenec, ki je obiskoval krojni tečaj, ima vsako leto 8 dnevni brezplačni pouk o spremembi mode. Tudi se učencem preskrbujejo službe. Revnejšim tečaj ceneje z ugodnimi plačilnimi pogoji. Zunanjim pošte. Izdaja modnih listov s priloženim sloven skim krojnim poukom, za krojače cena 50 Din. Informacije daje lastnik krojnih tečajev F. PO TOČNIK, Stari trg 19, Ljubljana. — Za svoj kro ponovno odlikovan v inozemstvu. 342S „Dubied" stroji ter kolesa za rodbi do, obrt in industrijo so le los. Petelinca Orsiiner, Adler Najnižje cene! Tudi aa obroke! Uubliana bi izu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. Dol obvezo in odprite vendar enkrat oči ter ne kupujte v trgovinah, kjer Vam nudijo slabo robo za drag denar ampak kupite še za 50 par ,n pišite tako, ^'.fflSSft nk z več tisoč slikami na veletrgovino R. StermeckI, Celje Stev. 19 obteevliffi 1° Ju'l0Vit0 nizkih cenah hr tvo trf»i , ' kIobuke- 8rajce,ure, harmonike, r8'°-Karne «£3 ah"'rne denar Organlstl! * op. 11, šest pesmi k blagoslovu, 6 Din ' GARNA GORIČAR & LESKOVŠEK ~ knj,: CEUe, ^ ? ^ -r pokazuje se Fellerjev bl&godišeči „Elsaf!uid'« koristnega delovanja že od časa naših dedov. On daje oslabelemu telesu novih moči in sveiosli oživlja živce, jači mišice in kite in prija vSPm' telesnim delom. Drgnjenje in umivanje z E|s». fluidotn krepi utrujene oči in zabranjuje nahod Z vodo razredčen izvrsten za izpiranje grla in ust Da je Elsafluid povsod tako priljubljen ie storila baš njegova vsestranska uporaba odzunaj in znotraj kot zanesljivo domače sredstvo in kosmetikum. Močnejši, zato boljšega delovanja kot francosko žganje. Zahtevajte za poizkus povsod Izrecno Fcllcrje? prati blaitodMOJi Elsafluid v poizkusnih stekleniSIcA no fi Oin. v dvojnulih steklenicah po 9 Din, a'i -.pečici-nih steklenicah po X Din. - Po pošti pridu lom cenejše. tiru ve4 se naroi*; naenkrat, z ziivujnmo ia poStnino stane 9 poizkus, ali (i dvoj. ali • speci(alnl stckl. sr- Din " .. 18 ,. ,. C .. 131- 54 •• •. so •• .. 12 .. ., 210*— " .faf«^'!« naslovil I razločno takole EIK.EN V. FELLER. lekarna v Stnblcl ilunjl. Kl«a-trg br. IS, Hrvatska, V _J ^Domoljubov" Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica velja za enkrat Pin 5. Naročniki »Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmet. potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov o:ir. obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Moderen ČCbCifljali in Znidtršičeni panji naprodaj. — Naslov: Mrkun, Homec, p. Radomlje. RjJCji s hlevom, vrlom —i— in njivo naprodaj v Mavčičah št. 36 pri Kranju. Kovašfai pomočnif! Sena vei tisož ksse - dobi. Studenec- Ig 31. z dobrimi spričevali išče službe. Naslov v upravi pod št. 3332. Sprejmem S]n^jnj0 Čevljarskega uajenca takoj J nad 50 let staro, na kmetijo. Plača po dogovoru. Jakob Šinkovec, Konjsko, p. Boštanj ob Savi. prednost oni, ki se je že učil 1 leto in ima veselje do te obrti, se sprejme k dobremu mojstru na deželo. Šivanje na stroj, izdelovanje gornjih delov, strokovne risbe vzorcev, — Ponudbe na upravo »Domoljuba" pod „čev-Ijarstvo št. 3399._ Kupim malo posestvo v bližini mesta ali železnice do 60.000 Din. Naslov v upravi pod št. 3312. 2gubil se njS Majali je mlad ---—r z znamkami tržiške m ljubljanske občine. Pošten najditelj naj spo; roči proti odškodnini lastniku Jos. Pollaki župniku v p. v Tržiču. Sprejme ||IaDBC. sam" 80 ski aH poročen. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »priden in vesten" St. 3257. Hoj vi, l Soyo Podpisana izjavljam, da so govorice, iLjOVd katere sem govorila o podpregled. fin. kontrole Josipu Kastelic in njegovi ženi Mariji, stanujoča v Boh. Bistrici pri Kosu št. 14, da nista poročena ter živita kar tako, neresnične in se zahvaljujem njima za odstop sodnijskega po« stopanja. — Rozman Uršula, Boh. Bistrica št. 16, i Y B Dne 30. aprila 1.1. je umrl gospod bivši mnogoletni župan v Kolovratu in načelnik mlekarske zadruge v Izlakah. S pokojnim smo izgubili odličnega načelnika, ki je deloval in vstrajal nad 25 let pri delovanju zadruge, Mlekarska zadruga v Izlakah pri Zagorju ob Savi. Težakovo hranilno in zdravilno OLJE za ŽIVINO — ie najboljše sredstvo za okrepljenje zahirane živine, o čemur govori že več sto zahvalnih pisem. Naročite za poskušnjo vsaj eno ročko od 5 kg za Din 125,— pri tvrdki; M. TEŽAK, ZAGREB, Gunduliceva 13. H62 se prihranite, ako kupite dobro blago za obleke in perilo; to pa le zato, ker Tisjdete v občno znani, nad 50 let obstoječi trgovini „PRI ŠKOFU", LJUBLJANA zelo veliko strokovno odbrano zalogo prvovrstnega kamgarna za moške Obleke, fino svileno, volneno in perilno blago za Ženske Obleke, kakor tudi vse druge vrste blaga. — — Postrežba zanesljivo poštena. Naročila po pošti se takoj izvršijo. Najboljši in najekonomičnejši Elektromotortl iz znanih čeških tvornic Šhodovih zavodov v Plznfu se nahajajo v velikosti '/■! KS do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na Civ. inž. N. A.STEDI Liubl|a«a, Seiciiburgova 1 tel. 296» kravje le največje bogastvo! Kdor jo malokrven? Kdor je bled? Kdof ima slabe živce? in vsled tega pomanjkanje spanja in pogosti glavobol. Kdor »m« teka t Kilor boleha na pljučih ? Kdor je malaričen? Kdor boleha na želodcu, naj pije ..ENERalfl" žele/.nato kina vino". Slabi nerazviti otroci z vporabo „Enorgina" želez-natega kina vina prav gotovo dobe zdravo in rudečo barvo, pridobili bodo na teži telesa in postali odporni proti vsem boleznim. Naslov za poštna naročila: LABORATORIJ .ALGA", SUŠAK 12 ? PoStnino vred 3 velike steklenice za 128 Din, 6 velikih steklenic za 248 Din »n 1 mala zastonj. — V ceni je računana poštnina, zaboj in zavojnma. Javna zahvala, F. n. Laboratorij »Alga" Sušak 12. Dobila som v dar od mojo prijateljice veliko steklenico »Bnergtna«, želo-zuato-lilnft vino, dft ga preizkusim proti malokrvnosti, na kateri trpim že dalj časil. Kakor som so prepričala že sedaj, mi dobro učinkuje ln prosim, poSlJite ml takoj 60 8 stoklenioo, da nadaljujem z zdravljenjem, kor som prepričana, dft bom zopet dobila popolno zdravje. Doslej sem dobila že dober tok, lom lahko vso, kar mi poprej ni bilo v slast. Babni vrh no Gorenjskem, 27. 10. 1020. S spoštovanjem Justina PerOlč. Francoska linija CIc. Gle. Transatlantlque n»Tro-Xewjork, samo 5