SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i (Id., xa jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld,, za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlStvo in ekspedlelja| v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 212. V Ljubljani, v ponedeljek 16. septembra 1895. Letnik XXIII. Slovenci v Pragi. (Izv. dop.) Svojemu prvemu poročilu moram dodati, da ostane slavnostna predstava slovenskim gostom na čast dne 12. t. m. v narodnem gledališču jeden najlepših draguljev v bisernem nizu čarobnih spominov na to lepo pot. Za predigro je naudušeno predavala g. Laudova lepo pesem, ki jo je zložil E. Hadner nam v pozdrav. Potem so pa zadoneli veličastni akordi »Naprej zastava slave" po dvorani in v tistem tre-notju se je objavila krasna živa slika, ki jo je sestavil režiser Edm. ChvaIovsky. S krasnega prestola stopa Cehija in sredi svojega ljudstva z razprostrtimi rokami pozdravlja slovenske goste, katerim stoji na čelu krepak junak s slovanskim praporom. Pred Cehijo sedita Morava in Šlezija; v ozadju prestola pa se svita veličastni kraljevi Hradčanski grad. Slovenska narodna noša je bila res lepo zadeta; Slovenke s pečami na glavah so najbolj očarale gledalce. Do zadnjega kotička napolnjeno gledališče je gromelo tleskanja ob tem prizoru in več nego desetkrat se je moralo dvigniti zagrinjalo. Ko so se slovenske potovalke, ki so sodelovale pri tem prizoru, posadile v prvo vrsto sedežev, je zaorila vsa mnogo-brojna množica: »Živeli Slovenci." Lepa je bila naslednja Smetanova opera »Dalibor", toda vsem je mej njo spomin obnavljal samo krasno ovacijo, ki jo je priredilo češko gledališče slovenskim gostom. Prav piše neki češki list, da je pri svojem koncu praška razstava pričakala obiska, »ki se mora z najsvetlejšimi črkami zapisati. — Slovenci, kateri že več let sem žive z nami v duševnem stihu, katerih usoda na polju avstrijske države je v tako mnogih obzirih podobna naši, v boju za lastna prava in v boju proti nemškemu navalu : res Slo- venci morda bolj, nego kdo drug umevajo naše veliko delo, njegovo sliko zatvorijo v svoja srca in se s tem še bolj razvnamejo za naše skupne namene, za skupne namene vseh Slovanov v državi. — Ne da se tajiti, če praznuje praznik brat z bratom, beži dan za dnevom tako brž, tako hitro, da si tega nismo niti v svesti. — Tretji dan so že mej nami bratje Slovenci in ta doba — vkljub temu, da je dosti kratka, se nam zdi kratka kot trenotje." Zadel jo je pisatelj navedenih vrst. Tudi nam se tako godi. Dn6 13. t. m. nas je pozdravil v staroslavni mestni hiši praški mestni zastop pod vodstvom prvega podžupana dr. Podlipnega. Navzoči so bili še: drugi podžupan dr. Kiihn in gg. Ven-dul&k, dr. Chudoba, Bfeznovsky, Jech, Storch, Papež, Vilimek, ces. svetnik Tichy, Paružek in stotnik g. Steinsky. Krasno nas je pozdravil dr. Podlipny, povdar-jajoč slovansko vzajemnost. Odgovarjali so mu Hribar in Trstenjak, ki je zatrjeval, da Praga ni samo caput regni, marveč tudi caput Slaviae in Pukl. »Živeli bratje in sestre. Na zdar Slovincum a Chor-vatum" je orilo po dvorani. Potem so še naše Slovenke zapele več slovenskih pesmij: »Jaz pa pojdem na Gorenjsko1,,Po jezeru bliz' Triglava' in ,Otok bleški'. Neizbrisen nam ostane spomin slavnostnih dnij, ki smo jih preživeli v zlati Pragi. Ponesemo jih seboj v domovino in ž njimi utrdimo sveto vez, ki tako prisrčno druži dva bratska rodova. Črne bukve kmečkega stanu. 15. Slovanska organizacija. a) Jugoslovanske zadruge. (Dalje.) Te otrobi, ki jih je mlelo slobode in buda-lostij polno leto 1848, so bile zadrugam mnogo bolj škodljive, nego vsa birokratična neslanost in krivičnost. Res so se obnašali uradniki kot paše, zato pa tudi niso imeli mej ljudstvom nobenega vpliva. Pijanost 1848. leta se je pa zalezla mej ljudi in je rodila — neizmerno gorja. Brez ovinkov trdimo, da so bili v vseh deželah prvobori-telji tistega boja za »slobodo« plačani agentjo kapitalizma, vzlasti židovskih denarnih mogotcev. Nerazsodni otroci so šli za njimi nevede kam in zakaj. Kričali so, ker je bila taka moda in v kriku so si tudi toliko razburili živce, da so celo prelivali kri za domnevano in po lažeh in zvijačnosti jim v možgane vbito »slobodo«. Sedaj pišemo že 1895 in vendar smo prepričani, da bodo te naše besede našle še mnogo odpora. Nič ne dene! Resnica deluje počasneje, a tudi varneje, nego laž! »Sloboda« 1848. leta je pahnila hrvatsko kmečke zadruge v liberalizem in ž njim vred v kapitalizem. Vsak sam za se naj se veseli svojo samostojnosti, a vsak naj tudi vživa, kar more; tako je slovelo geslo. Nove potrebe so se porajale in ž njimi najhujša želja — po bogastvu, po denarju. Naturalno gospodarstvo, po katerem jo vsaka zadruga zadoščevala do mala vsem potrebam posamnih članov, je morala prenehati; pričela se je gonja za denarjem, ki je postal ključ k vsemu, kar proizvajajo človeško roke in vsled tega dozdevno tudi k sreči in blagostanju. Žali-bog so se nebrojni pri tem goljufali in bridko so je maščevala ta njihova prevara nad njimi. Leta 1859 piše Utiešenovič:') »Že doset let razmo-travajo, premišljajo in presojajo na Hrvatskem in v Slavoniji o nekakih bolestnih razmerah, v ka- ') Die Hauskommunionen o. c. str. 183. LISTEK. Brezbožne sile. (Dalje.) Framasonstvo, kakor se kaže popolnoma nasprotno vsaki veri, zlasti katoliški, ima vendar marsikaj, kar mu daje nekak verski značaj. Njegovi obredi so nekoliko podobni katoliškim: pri tajnih shodih se daruje, se kadi, moli, prisega, rabijo se obredne knjige, v katerih so posamezni deli frama-sonske »Iiturgije" natančno predpisani. A glavni razloček je v tem, da so framasonske molitve obrnjene — vsaj pri bolj poučenih framasonih — naravnost do hudobnega duha. Neizkušen človek, kateri pride v tako družbo in ne pozna namena prostozidarska, se kaj lahko preslepi. Sliši imenovati ime božje, govoriti o krepostih, o obrambi pravičnosti, vidi odprto celo sveto pismo, — a kdor si natančneje ogleda to »službo božjo", zgrozi se nad satansko ironijo, katera stavi na hudičevo mesto Boga in moli satana kot svojega očeta in boga. Naj navedemo le nekatere stvari iz obrednih knjig framasonskih — o katerih pristnosti ne more nihče dvomiti, ker so v rabi v vseh ložah, katerih je sedaj nad 15.000. Seveda pridejo v roke le framasonom najvišjih stopinj; navadni framasoni zvedo iz njih le, kolikor se zdi višjim »potrebno". Objavili so jih večinoma konvertiti, in sicer po tiskanih originalih. Ta kratka študija naj odpre oči onim, kateri še sedaj mislijo, da je nevarnost framasonov izmišljotina katoličanov. Sramoten je Boga. — Znano je, da ima framasonstvo — razven nekaterih stranskih »obredov" — 33 stopinj. Predno se vsprejme kak fra-mason v tako stopinjo, mora se dati poučiti v veri in znanosti te stopinje. Kaj mora »verovati", je natanko predpisano v obredniku, iz katerega se mu navaduo framasonske »resnice" čitajo. Ko dobi „po-močnik" (2. stopinja) 3. stopinjo — ko postane »mojster", poučujejo ga o začetku sveta in frama-sonstva. Pripovedovanje svetega pisma je tako dija-bolično pokvarjeno, da opisuje Boga kot krivičnega, kot sovražnika človeštva, satana kot dobrotnika in pradeda framasonov. Za vzgied le jeden odlomek iz tega jako dolgega „pouka". Br.. •. govornik poučuje med obredom »ordi-nanda": »Mislimo se nazaj v prvi čas, ko sta Adam in Eva bila še v raju (0 stvarjenju ne govore framasoni, ker je njih načelo: Svet ni vstvarjen, ampak rojen.) Eblis*), angel luči, zaljubil se je v lepoto prve žene. Kako bi se mu bila Eva ustavljala? — Eblisu je porodila Eva Kajna. Njegova duša, iskra angela luči, ognjenega duha, bila je neskončno popolnejša od duše Abelove, kateri je bil sin Ada- *) Eblis je mohamedansko ime za satana. Orijentskih izrazov, zlasti hebrejskih, mrgoli v framasonskih obrednikih. mov. Vkljub temu je bil dober Adamu, katerega je kot starčka redil, dobroten tudi Abelu, katerega je kot otroka ljubeznivo vzgajal. Bog pa, zaviden sreči prvih starišev in Kajnovi popolnosti, katero je ta dobil od Eblisa, pregnal jih je iz raja. Adam in Eva sta odslej sovražila Kajna, ker je bil brez krivde kriv njune nesreče in sta ljubila Abela; ta se je zato prevzel in grdo ravnal s Kajnom. Se druga grozna krivica je potrla plemenitega sinu Eblisovega. Aklinija, prva hči Adama in Eve, je zelo ljubila Kajna. Pa J e h o v a je hotel, da se poroči z Abelom. Nobena prošnja ni odvrnila Je-hove od te krivice; saj je bil ta z a v i d n i bog naredil nalašč Adama iz ilovice in mu vdahnil hlapčevsko dušo, ker se je bal slobodne duše plemenitega Kajna. Krivičnost božja je prisilila Kajna, da je ubil hudobnega brata. Adonai, isti bog, kateri je sam tisoče ljudij potopil v vesoljnem potopu, štel je ta umor Kajnu za neodpustljiv greh" itd. Vsakdo vidi, kako zlobno je pokvarjeno tu sveto pismo. Vsak stavek je navdihnjen od neizmernega sovraštva do Boga. In to mora znati in premišljevati kot čisto resnico vsak, kdor hoče biti »mojster". In kako je brezbožnost dosledna I Framasonska ge-nealogija izpeljuje od Kajna Hiram a, kateri je baje ustanovnik te sekte. Torej sovraštvo in maščevanje temu Bogu, kateri je sovražil framasonskega pradeda I /s S 74- terih so ljudje in dežela. Poklicani in nepoklicani zdravniki so vsiljujejo s svojimi sveti in splošnimi zdravili, ki so že blezu celi svet ozdravila, pri bolniški postelji dozdevno »bolnega ljudstva«. To ljudstvo je v nevarnosti, da ne postane hypohon-drično in si res domišlja resno bolezen, ker to trde vsi zdravniki in že govoru o nekem zdravljenju na življenje in smrt.« Tedaj je bilo hrvatsko ljudstvo že res okuženo; Utiešenovič sam ni izpoznal bolezni in se ni zavedal, kako globoko je v desetih letih prodrl kapitalizem mej čili hrvatski kmečki stan. Dobro je sicer opozarjal v svoji knjigi na več mestih,2) da je zapadni vpliv škodljiv za hrvatskega kmeta, toda sodil je, da bi rodbinska organizacija sama mogla ustaviti pot k prepadu brez ozira na liberalne gospodarske nazore, ki so tedaj strašili po svetu. Mi ponavljamo: kapitalizem, vzrodivši se iz materijalističnih-liberalnih načel, si je osvojil glave in s tem tudi srca in žepe ubogih narodov, mej njimi tudi hrvatskega. Šlo je vedno navzdol. Leta 1873 se je ustanovil za Granico zakon, ki je popolnoma uničil tamošnje zadruge. V tretji točki določuje, da sme zadruga slobodno razpolagati s svojim nepremakljivim premoženjem in dovoljuje, da sme vsak zadružnik delati oporoko o svojem deležu. Zemljiškim dolgom je odprlo to določilo vrata na ste-žaj. V četrti točki beremo, da se ne sme zadružniku, ki se je bil zadolžil, na dražbi prodati njegov delež, v peti pa se določuje, da se mora zadružno posestvo v jednacih delih razdeliti mej zadružnike, če to zahteva večina obojega spola. Tako so poskrbeli Mažarji in mažaroni za vrle Graničarje in v hvaležnost, da so kot krščanski janičarji stoletja prelivali svojo kri »za krst častni i slobodo zlatno«, so jih izročili oderuhom v roke in kapitalizmu v sužnost. Nekaj let kasneje je podoben zakon na Hrvatskem in v Slavoniji zaplodil uničujoče drve v košati, bujni les kmečkih zadrug. Kmečka posestva se vedno bolj zadolžujejo, dele in razprodajajo. Že leta 1859 je pisal neki katoliški duhovnik Utiešinoviču,3) da k m e t i č i onega proklinjajo v grobu, ki je prvi uvel delitev posestva mej njimi. Sedaj čutijo grozne posledice še mnogo bolj. Hrvatski kmečki stan tako propada, da se Bogu usmili. Revščina, topa obupnost, nesvestna breznačelnost gloje nesrečne potomce tistih junakov, ki so se po pravici imenovali predzidje krščanstva (antemurale cliristianitatis) in katerih srčnost in značajnost je slovela po celem svetu. Njihova lastna zemlja bo imela kmalu komaj grob zanje, ki so jo tri vekove močili s svojo krvjo in gnojili s svojimi trupli. Tujci-Mažarji in ') O. c. str. 129, 159, 183. 8) Die Hauskommunionen, o. e. Zato je »sveta beseda" »vitezov kadošev" (beseda, s katero se spoznajo med seboj): Nekam Adonai = Maščevanje Adonaju! Kadar se otvori seja »kadošev" (30. stopinja), izdero vsi meče, dvignejo jih do glave in sunejo proti nebu, kakor bi hoteli prebosti Boga, in kličejo: »Nekam Adonai!" Kadar je to storjeno, reče »predsednik areopaga": »Faraš hol" to je: Vse je pojasnjeno. Da, s tem groznim bogokletstvom je bistvo frama-sonstva popolnoma pojasnjeno. (Dalje sledi.) Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Barigeljca. črtica iz dijaškega življenja; spisal Janko Barle. (Dalje.) »Veš kaj, Miško, doma naju tako in tako nič veselega ne čaka, kaj bi tako hitela ? Odpočijva se malo tu v tem gozdiču, saj je tukaj tako prijetno." »Hm, le, saj moram že tako misliti, kako naj pridem domov." Zavijeta malo v stran in ležeta na mehko ma-hovino v senco grčastih gabrov. Dasi je že predpo-ludnem, vender misli Lenart, da bi se ondukaj ugodno spalo, in poravna se pod gabrom, kakor je bil dolg in širok. Miško je storil jednako. „Miško, ali že spiš ?" »Ne še, vender zaspanec že prihaja. »Meni tudi." Nemci prihajajo trumoma v njihovo domovino in kupujejo lepo hrvatsko in slavonsko zemljo.4) Slavonija bo kmalu po večini v tujih rokah; domačini bodo pa robovi na lastnih domačih tleh in so deloma že; tudi na Hrvatskem narašča vedno bolj vrsta golega, brezposestnega proletarijata, ki sedaj ponuja svoje roke še v delo, ki jih bo pa ob svojem času rabil drugače. Da, črne so bukve hrvatskega kmečkega stanu in namestu živih, bujnih slik zadružnega življenja, gledamo v njih samo znoj trpljenja in obupne žalosti. (Dalje slždi.) 4) Hrvatska in Slavonija meri 42.601 km' in ima 2,250.000 prebivalcev. Zemlja je tako-le razdeljena: listnatih gozdov....... 11.700 km' iglastih gozdov....... 850 km1 srednjih jn nižavnih gozdov . . 2.800 km' vseh g4HNh5.3500 km' = 3630 odstotkov. Travnikov^^PUnikov — 10.700 km' = 35 33 odstotkov ; s plenico obsejanega sveta . . . 2050 km' z rijo „ „ ... 1000 km' z ječmenom „ „ ... 950 km' z ovsom „ „ ... 950 km' s turšico „ „ ... 3500 km' e soeivjem, krompirjem itd. obdelanega sveta.......... 4600 km'. Vsega polja torej 13-050 km' = 30 88 odstotkov, neobdelanega sveta 5-58 odstotkov. Politični pregled. V Ljubljani, 16. septembra. Združena nemšlea levica. Načelništvo nemške levice se je v petek prvikrat po počitnicah sešlo v daljše posvetovanje. Baron Chlumecky kakor tudi drugi Člani so obširno poročali o »velikih vspe-hih" na raznih volilskih shodih ter šteli zaupnice, mej katerimi je seveda tudi mnogo nezaupnic, s katerimi so obdarovali posamezne člane zbrani volilci. Glavna točka posvetovanja pa je bila sostava novega ministerstva. Baron Clumecky je objavil navzočim članom ministersko listo, katero je sestavil grof Badeni, toda ta jim povsem ni ugajala. Pred vsem jim ne gre nikakor v glavo, da se nahajajo mej bodočimi ministri večinoma Poljaki. Po vsestranskem, dolgotrajnem ugibanju niso zborovalci vendar ničesar sklenili ter so preložili posvetovanje na danes. Kakor se sedaj kaže, se grof Badeni ne bode dosti oziral na sklepe nemške levice. Ovacije ce8. namestniku grofu Badeniju. Iz Levova se poroča, da so se zbrali odlični zastopniki velikih posestnikov in bivših deželnih poslancev, da se posvetujejo o ovacijah povodom odhajanja grola Badenija. Mej navzočimi so bili grof Roman Potocky, vitez Jendrzejevicz, vit. Dembovsky, grof Mencinski in dr. Pri posvetovanju so sklenili, da se grofu Badeniju povodom slovesa v imenu vseh veleposestnikov poklonijo ter se mu v imenu cele dežele zahvalijo za mnogotere zasluge, ki si je je pridobil za splošni gospodarski razvoj. Sploh se prirejajo v vseh galiških občinskih zastopih mnogo- Zopet mir. »Miško, ali že spiš ?" .Miruj no že jedenkrat!" — deje poluglasno Miško že pol v spanju, a čez nekoliko časa čvrsto smrči, kot da renči medved v grmovju. Zdaj je Lenartu srce na mestu. Čaka še nekoliko časa, da Miško prav trdno zaspi, potem pa počasi vstane in tiho izmakne Mišku obe palici. Nato izvleče izpod Miška robec ter ga obesi gori na gaber kot zastavo, iz Miškove palice pa napravi dve in ju zopet lepo poleg njega položi, a svojo vzame seboj in jo popiha hitro dalje. Tako se poslovita popotnika jeden od drugega. Lehko si mislimo, kako je bilo Mišku, ko se prebudi in vidi, kar mu je Lenart napravil za slovo. Na solnčni prah bi zmlel tega navihanca, kateri ga je na celem potovanju vodil za nos, ko bi ga imel pri sebi. Tako mu pa ni kazalo druzega, kot odpo-titi se počasi domov, kamor prispe v jedni uri. — Doma je res nekoliko grmelo, posebne nevihte pa ni bilo, tako, da je skoraj obžaloval, ker se je bil odpotil po svetu. Njegovi stariši so na koncu šolskega leta res nekoliko po njem povpraševali, ali ko ga od nikod ni bilo, mislili so si, ne bode se zgubil, nepridiprav, a škodi mu ne, če se po svetu nauči malo pameti. Ni bilo pa tako z Lenartom, kakor so Mišku pripovedovali njegovi domači. Ko Lenarta od nikoder ni bilo, bili so stariši v velikih skrbeh. Brzojavili so na vse strani, in znani raški lovec Ju- vrstne priprave. Posebno slovesno se bodo od Badenija kot svojega predstojnika poslovili vsi vladni uradniki. Socijalni demokrati in dunajske volitve. Socijalno demokratična stranka je priredila pretečeno nedeljo velik shod, katerega se je vdele-žilo blizu 3000 oseb. Vodja duuajskih socijalistov dr. Adler je v Bvojem govoru najpreje ostro napadal znani govor nemškega cesarja povodom Sedanske slavnosti. Potem je ožigosal bivšega ministerskega predsednika, kneza Windischgraetza zaradi njegovega postopanja v državnem zboru povodom posvetovanja o splošni volilni pravici ter izrekel nado, da bode grof Badeni v tem oziru postopal pravičneje. Dotikajoč se bližnjih občinskih volitev je izjavil, da se soc. dem. stranka teh ne bode vdeleževala; tem bolj pa bode pritiskala na splošno volilno pravico, kajti potem jej ne bode težko prodreti tudi v mestni odbor. Prihodnje boje z antisemiti in liberalci bode stranka od daleč mirno opazovala. Civilni zakon in grof Csaky. Pretečeno soboto je poročal prejšni minister za bogočastje, grof Albin Csaky, volilcem v Breznabanyji o svojem delovanju v državnem zboru ter pojasnjeval novi cerkveno-politični zakon. Rekel je mej drugim, da vlada s svojo predlogo ni nič druzega želela, nego da se loči delokrog državin od cerkvenega. (!) Predloga je imela izključno samo ta namen, da napravi verski mir (!) ter se prav nič ne dotika cerkvenih zadev (?) Liberalni govornik je dalje ostro napadal ljudsko stranko, ki se z vso silo ustavlja novim na-redbam, ter je izustil te - ie besede : »Bog ogrskega naroda naj vam odpusti, ker ne veste, kaj delate I" Konečno je povdarjal, da bode vlada na vsak način zahtevala, da se vsprejme zakon o brezverstvu, ter izrazil, dotikajoč se narodnega vprašanja, da vlada nikakor ne misli zatirati posameznih narodnosti) (?), ampak želi občne zadovoljnosli in vsestranskega razvoja (?) — Kakoršen mož, take besede. Priprave za civilni zakon se na Ma-žarskem pridno vršč. Vlada marljivo imenuje državne matrične vodje s pristno mažarskim imenom in židovskim mišljenjem. Razni listi že objavljajo imena onih »presrečnih" oseb, ki se bodo civilno poročile. V Vel. Bečkereku se bode prvi civilno poročil mestni župan. Mestno prebivalstvo namerava ta dan posebno slovesno obhajati. To poročilo je pa skoraj gotovo v toliko napačno, ker bi se moralo glasiti »židovsko prebivalstvo", kajti katoličani se tega gotovo ne morejo veseliti. Kakor povsodi ob takih prilikah, so jim tudi tu na poti katoliški duhovniki, ki po dolžnosti opominjajo verno ljudstvo na cerkvene postave. V deželi, koder vlada Banffy, ki se je demonstrativno odtegnil od pogreba pokojnega nadvojvode Ladislava, mej tem ko je cela Budimpešta kazala svoje sožalje, iu je raje pojasnjeval svojim volilcem vSilagy Somlyo svoje »vspešno" delovanje v prosvitljeni državi, v taki državi se tedaj ni čuditi, ako se najgorje napada najzvestejša in najmočnejša podpora cerkve in države. rij Svedriček je moral gori v Novo Mesto, a od ondot doli na Kostanjevico, Krško prav do Sevnice, kjer je stanovala Lenartova teta. Povsod skrbno poizveduje, vender vse zastonj. O Lenartu ni bilo niti duha, niti sluha, tako, da so njegovi mislili, da ga res več ne bode domov. Ko je bil Lenart pustil Miška pod gabrom, ni šel naravnost skozi Novo Mesto, ker bi ga utegnil kakov znanec zgrabiti, in potem potuj v društvu stražnika na svoj dom. Toliko pameten je že bil Lenart, da si ne napravi te sramote. Zavije jo doli »pod gavge", kjer je sedaj speljana lepa cesta na novi kolodvor in pazljivo koraka ob Krki do mosta, kjer hitro smukne v Kandijo in od ondot po dobro znanih krajih čez Smihel proti Pogancu, kjer si z grajskimi jabolki pripravi slabo kosilo. Pogreša sicer svojega popotnega tovariša, ko koraka sam samcat gori pod razvalinami slavnega Mehovega na Gorjance, od koder je tako krasen razgled na Novo Mesto in na njegovo prezanimivo okolico, okrašeno s prijaznimi vasicami in mogočnimi starodavnimi gradovi. A malo dalje, ko se začne cesta mej bukovimi gozdi spuščati zopet nizdolu, odpre se zopet nov svet: zanimiva Bela krajina s svojimi vinogradi in hramovi, obrobljena od hrvaških goril, srebrnaste Kolpe in kočevskih hribov. Lep košček zemlje, posebno pa za onega, kateri je ondukaj preživel največ svojega življenja; kot je ravno naš popotnik, spoštovani Lenart Barigeljc ! — (Dalje slždi.) Bolgarija. Poročevalec Bourchier, katerega je odposlala bolgarska vlada v one pokrajine, koder se je po raznovrstnih poročilih vršilo v zadnjem času največ neredov, se je povrnil s svojega potovanja. MeBto da bi se bil podal v določene pokrajine, je bival raje nekaj dni v Dosp&tu na turških tleh; vsled tega tudi ni vedel ničesar gotovega poročati. S tem se je on izognil vsakim neprijetnostim. Z druge strani pa je došlo vladi poročilo, da so umorili zopet dva v Bolgariji bivajoča turčina; prvi je namreč neki veleposestnik v Haskovem, katerega sta ustrelila dva turška vojaka, drugi slučaj pa se je pojavil v Cirpanu. Dnevne novice. V Ljubljani, 16. septembra. (Koledar kat. tiskovnega društva za 1. 1896) je izšel ter se začne razpošiljati te dni. Prejmo ga brezplačno in poštnine prosto vsi člani kat. tiskovnega društva; tudi oni, ki so še kaj na dolgu z let-nino, ker upa odbor, da jo kmalu poravnajo. Kdor bi ne hotel več biti ud „kat. tiskovnega društva", blagovoli v znamenje izstopa poslani mu koledar vrniti. Neudom stane knjižica lepo vezana v „Kat. Bukvami" 1 gld. 20 kr. (Naredba šolske oblasti.) Vodstva mestnih ljudskih šol so dobila ravnokar od m. š. sveta nalog, s katerim se jim strogo nalaga, iz lanskega šolskega leta vsled katastrofe zastalo tvarino letos v I. četrtletju obdelati, tako, da se bode pouk v II. četrtletju zopet redno nadaljeval. (Javen shod v Vipavi.) Kat. polit, društvo za Vipavo je včeraj popoludne priredilo javen shod, ki je bil mnogoštevilno obiskan in se vršil v lepem redu. Govorili so: gosp. dr. Ignacij Žitnik o položaju slovenskega naroda v narodnem in gospodarskem oziru ; gosp. župnik M i k š o posojilnicah ; gosp. poslanec Lavrenčič o vravnavi vipavskih vod4; pri slučajnostih veleč. gg. dekan Erjavec in župnik A r k o. Shod je trajal blizu tri ure. Več poročamo o shodu prihodnjič. (Novomeški visokošolci) prirede 25. t. m. v prostorih »Narodnega doma" veselico na korist podpornima družbama za visokošolce na Dunaju in v Gradcu. Vspored bode zelo mnogovrsten. Sodelovala bode gospica Pranja Vrhunčeva; nadalje kvartet ljubljanskih abiturijentov, tudi gledališka predstava obeta obilo zabave. (Raiffeisenova posojilnica) snuje se v R o v t a h nad Logatcem. (Nesreča.) V soboto 14. t. m. je strehokrovec Miha Zupane v Ribnem pri Bledu kakih 6 metrov visoko poslopje s slamo kril. Pri tem opravilu je padel tako nesrečno, da je takoj mrtev obležal. Poznal se mu je samo jeden udarec na glavi. Truplo so prepeljali v Zasip, kjer je nesrečnež imel domačijo. (Predavanje o nmni živinoreji) bo imel novomeški okrajni živinozdravnik g. 0. Skale 22. t. m. v Leskovcu, Cerkljah ; 29. t. m. v Prečini in Velikih Brusnicah. (Razpisane službe.) V deželni bolnišnici ljubljanski izprazneni ste službi sekundarija z letnim adjutom 600 gld. in služba asistenta na porodniškem in ginekologičnem oddelku z vžitki letnih 555 gld. s pavšalom za kurjavo in svečavo z 42 gld. na leto in prostim stanovanjem. Prošnje za to službo poslati je vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do 3 0. septembra 189 5. leta. * * * (Štajerski deželni odbor) bode skrbel od sedaj naprej za nemške Rajfajznove posojilnice na ta način, da bode sprejemal denar od močnejših posojilnic ter ga oddajal slabejšim. Da bi tako skrbel za slov. posojilnice, mu je deveta briga. (Avstrijsko vinorejsko društvo) bode napravilo letos izlete tudi na Kranjsko pri Krškem, če si bode ogledalo še letos bizeljske nasade. (Pošta v Št. Andraž) v Slovenskih goricah imela bode vsak dan zvezo s Ptuja čez Sv. Bolfenk na Višu. (Viničarsko šolo) namerava ustanoviti vinarski odsek štajerske kmetijske družbe v ljutomerskih goricah ; kajti trtna uš se tudi v teh prvih slovenskih vinogradih močno širi; zato bode treba pečati se z umno vzgojo amerikanskih trt. * * * (Iz Celovca) dne 13. septembra: Gospod dež. predsednik Schmidt-Zabi o r z a. Dne 16. septembra. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. 75 kr. Skupni državni dolg v srebru.....101 , — „ Avstrijska zlata renta 4 %......122 „ — „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ — „ Ogerska zlata renta 4%.......121 . 65 „ Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . 99 , 60 „ Avstro-ogernke bančne delnice, 600 gld. . 1060 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld............402 „ 50 . London vis ta...........120 „ 40 „ Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 58 „ 92'/«. 20 mark............11 „ 79 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ 66 „ Italijanski bankovci........45 „ 45 „ C. kr. cekini......................5 „ 70 „ Dni 14. septembra. 4% državne srefike 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srefike 1. 1864, 100 gld..... 4zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srefike 100 gld....... Dunavske vravnavne srefike b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4£ Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 6% . „ „ dolenjskih leleznic 4% 151 gld. 25 kr. 159 „ 25 „ 196 , 50 „ 99 „ 20 „ 149 „ 50 „ 130 „ 50 „ 107 „ 70 „ 112 „ —" » 99 . 26 „ 99 „ 90 „ 223 „ 50 „ 170 „ 60 K 131 „ 50 „ 99 „ 50 „ Kreditne srefike, 100 gld................203 gld. 50 kr. 4% srefike dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — „ Avstrijskega rudefiega križa srefike, 10 gld. 17 Rudolfove srefike, 10 gld.......23 Salmove srefike, 40 gld................70 St. Genčis srefike, 40 gld.......71 Waldsteinove srefike, 20 gld......53 Ljubljanske srefike..................22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 175 Akcije Ferdinandove sev. železn.,'1000 gl. st.v. 3565 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 530 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 111 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 78 Montanska družba avstr. plan.....100 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 169 Papirnih rubljev 100........129 75 60 60 60 75 90 37 ST Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgufr 3 pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniika družba »9K EBC1JB WollzBilt it. 10 Dunaj, Mariahilfsrstrasse 74 B 66 Sf Pojasnila"£86 v vseh gospodarskih in Inančnlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipskulaaijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogofie visocega obrestovanja pri popolni varnosti gf naloženih glarnlo. Izdajatelj: Dr. Ivan ianeiifi. Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.