Slev. 98.
V IMifll, v soDoio one 26. аргпа ш24. Posamezno stevima stane 1 "50 Шп. LMO Lil.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec , .»«<>• Din 20 s« pol leta ..... . 120 ta celo leto . . . . .240
za Inozemstvo:
mesečno ... . . Din 50
Sobotna izdaja:
celoletno v Jugoslaviji . - .. . Din 40 v inozemstvu . « . . . 60
■ I	M
šf 1	Џ
L'' • ■	J
Cene Inserafom:
Bnostolpna petitnu vrsta mali oglasi po Din 150 in Din 2'—, večji oglasi nud 45 mm viSine po Din 2 50, veliki po Din 5'— in 4"—, oglasi v uredniSkem delu vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naročilu popust.
izhaja vsak dan lzvzemSI ponedeljku in dnevu pa prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina Blata v oolavinf,
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/П1. Rokopisi •e ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravniitva 528.
Političen list za slovenski naral
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun > Ljubljana 10.650 in 10.549 (za Inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 59.011, Praga in Dunaj 24,797.
Sedanji režim m dobi volivnega mandata.
Stranki Pašioevih fondov.
Blok korupcionistov in nasilnežev poizkuša vso načine, kako bi obdržal oblast. Glavno njegovo sredstvo je laž. Ker postajajo vladinovci čezdalje bolj nervozni, ko kljub svojemu velikanskemu prizadevanju še danes niso dobili mandata za volivno vlado, so posegli zdaj po najdebelejši laži. To je menda njihov zadnji smodnik
»Slovenski Narod«, ki je očividno postal glavno glasilo korupcionističnega bloka, dokazuje danes, da je opozicija, med njo seveda v prvi vrsti »klerikalci«, ves čas obstoja nove države podirala »teritorialno nedotakljivost Jugoslavije« in »prodajala naše državno in nacionalno ozemlje inozemstvu!« Čisto dobesedno piše, da so opozicijonalci, v prvi vrsti klerikalci, »potrjevali posestno stanje današnje Italije v Julijski Benečiji in v Istri ter zapuščali lastno vlado in lastno diplomacijo v boju proti italijanskim aspiracijam, v boju za Reko, Dalmacijo in za mednarodno priznane manjšinske pravice zasužnjenih Jugo-slovenov, Hrvatov in Slovencev pod Italijo.«
Tako dobesedno piše to glasilo tistega bloka, čegar šef je dejansko prodal Italiji primorske Slovence in Hrvate. Da, če so vsi argumenti za Pašićevo volivno vlado take vrste, je »Slov. Narod« s tem samo dokazal, da Pašičeve volivne vlade nikdar ne bo. Slovenci in Hrvatje so se današnjemu režimu postavili po robu iz raznih razlogov. Eden glavnih pa je, ker ta režim Slovence in Hrvate toaran meje odira in guli, onstran meje pa prodaja. Oboje pa na ljubo judeževim grošem zagovarjajo slovenski hlapci tega režima. Med temi hlapci je gotovo najgrši »Narod«.
Za dokaz, da ima prav, navaja »Narod« TTovo Radičevo izjavo v bolgarskem listu »Demokratičeskij Zgovor«. »Narod« trdi, da je v tej izjavi Radič Makedonijo prodal Bolgarom. Pa smo potem brali v samem »Narodu« natisnjeno to izjavo in nismo nikjer našli niti sledu o kaki prodaji Makedonije. Radič je v tem razgovoru nasprotno povdarjal mir med Slovani, izjavil, da se s Slovani rad razgovarja, govoril o lastnostih Bolgarov in tudi o lastnostih Srbov. 0 Makedoniji v tej izjavi, v kolikor je v »Narodu« natisnjena, ni govora! Ali je tako pisanje še resno? Nam se zdi, da se je »Narodov« uvodničar sam smejal že naprej tistim svojim trapastim bravcem, ki mu bodo verjeli. Sam sebi gotovo ne verjame.
Drug argument, ki ga navaja »Narod« proti opozicionalnemu bloku, je federalizem. Ta argument je bil že davno ovržen! Pa »Narod« ga kakor stara klepetulja goni naprej, grešeč na pamet svojih »inteligentnih« bravcev. V zvezi s tem pa trdi, da je opozicionalni blok rušil, državo, ko je razkrival grehe državne uprave. Ko ta list še ni bil tako prodan režimu, kakor je danes, je včasih tudi pomagal »rušiti državo«. Večkrat je namreč razkril kako upravno zlorabo režima. Danes pa je vse to pozabljeno. Mi pa ugotavljamo samo tole, in sicer ne radi korupcionistov, ampak radi našega naroda:
Mi zahtevamo drugačno ureditev države, mi pobijamo centralizem, pobijamo korupcijo, pobijamo slabo in nepošteno upravo — vse zato, da bi država postala država zadovoljnih državljanov! Če Hrvati in Slovenci zahtevamo svoje pravice, smo najmanj toliko državotvorni kakor tisti, ki nam jih kradejo, da nas lažje pljačkajo. Če mi oznanjamo boj proti korupciji, smo pa gotovo bolj državotvorni kakor tisti, ki korupcijo zagovarjajo. In, hvala Bogu, v našem taboru so danes zbrani vsi pošteni Slovenci, Hrvati in Srbi. Proti nam pa so pljačkaši države in korupcionisti. Da se med zadnjimi najde tudi kaj Slovencev, ni čudno, saj je tudi med nami bilo, je in bo vedno nekaj častilcev Dežmanovih grabelj m Pašičevih fondov.
Pisava slovenskega centralističnega časopisja namreč to potrjuje.
DOLGA KONFERENCA.
London, 25. aprila. (Izv.) Na današnji angleško-ruski konferenci so izvolili več odsekov za rešitev različnih vprašanj, na kar se je konferenca odgodila, dokler razni odbori in odseki ne izdelajo »vojih poročil.
Belgrad, 25. aprila. (Izv.) Po sinočnji avdienci dr. Edo Lukiniča, načelnika samo-stalnega demokratskega kluba, se je vršil na stanovanju Svetozarja Pribičeviča sestanek Pribičevičevcev in nekaterih radikalov, med njimi dr. Laza Markovič. Sestanek je trajal dolgo v noč. Iz poročila, ki ga je dal dr. Edo Lukinič svojim somišljenikom o avdienci pri kral ju, se izve iz teh krogov, da je dr. Lukinič predlagal, da naj se razpišejo volitve, ki jih naj vodi sedanja koalicija. Kralj je odgovoril dr. Lukiniču, da smo parlamentarna in ustavna država in vsled tega monarh nima pravice dati četudi samo mandat za volitve vladi, ki ne uživa zaupanja parlamenta. Če se pa sploh more misliti na konzultacijo naroda z novimi volitvami, mora biti konzultacija svobodna. Sedanja koalicija izvaja že danes nasilja in grožnje, ki prihajajo iz njenih vrst, dajejo povod, da se že sedaj lahko trdi, da se bodo volitve vršile v znamenju novega terorja. Kralj je navedel več slučajev v Subotici. Dr. Edo Lukinič je svoj predlog utemeljeval z znano ideologijo Svetozaria Pribičeviča o protidržavnosti Hrvatov in Slovencev in o republikanizmu. Vendar ni uspel, kajti radikali in Pribičevičevci sami groze z republikanizmom. Vtis dr. Lukiničeve av-
Belgrad, 25. aprila. (Izv.) Že parkrat smo pokazali na grdo igro korupcionistične vlade z uradniki in državnimi uslužbenci. Že davno je iztekel zakonski rok, a vlada se ne zmeni, da bi izpolnila one minimalne postavke, ki so bile po hudi borbi sprejete v reakcionarni finančni zakon. Vse, kar se je v poslednjih časih ukrenilo, so le pisane odredbe, uslužbenci pa niso dobili ničesar. Na drugi strani pa se razsipava denar in ministri skrbijo zase, da čim več izvlečejo.
Dementi Nastoviča.
Belgrad, 25. aprila. (Izv.) Režimski listi so priobčili te dni vesti, da je poslanec Nastovič izstopil iz Davidovićevega demokratskega kluba. Mi tej vesti nismo verjeli in je nismo objavili. Naša sumnja, da gre za nov poizkus podkupovanja, se je izkazala kot prava. Kajti danes je prejel glavni odbor demokratske stranke od poslanca Nastoviča brzojavno poročilo, da so te vesti izmišljene in brez podlage. Kakor se čuie, so vladni agentje Nastoviču ponujali velike vsote denarja, če izstopi iz demokratskega kluba in se pridruži Pribičeviču.
Prepisi volivnih imenikov,
Belgrad, 25. aprila. (Izv.) Pravkar je izvedel vaš dopisnik iz povsem zanesljivega vira, da je ministrstvo za notranje zadeve preklicalo svoj ferman, s katerim je zahtevalo od občin prepise volivnih imenikov. (Op. uredn.: Čemu pa ne pomisli ministrstvo popred, koliko nepotrebnega dela, jeze, stroškov povzroča s takimi neumestnimi odredbami občinam? Skrajni čas, da se jenjajo taki administrativni pojavi, ki dobivajo že naravnost patologičen značaj.)
Zborovanje velikega fašistov-skega sveta.
Rim, 25. aprila. (Izv.) V svoji seji 23. t. m. je veliki fašistovski svet izvolil kva-drumvirat, ki mu je poverjeno vodstvo stranke. Izvoljeni so: Forges Davanzati Roberto, Rossi Cesare, Marinelli Giovanni in Melchiore Alessandro. Kvadrumvirat mora potrditi še fašistovski narodni svet, ki bo zboroval meseca junija. Kvadrumvi-ratu bodo neposredno podrejeni: propagandni urad, tiskovni urad, inšpektorati mladinskih predstraž, skupina inšpektorjev, ki bodo imeli nalogo propagande in nadzorstva širom države, ter centralno tajništvo. Število tačas organiziranih fašistov znaša okroglo 475.000. Sprejeli so sklep, ki poziva pokrajinske federacije, naj sprejmo v stranko osebe, ki so se odlikovale s svojim delom za stranko ob volitvah, ako sicer odgovarjajo vsem pogojem.
dience je porazen. Radi te avdienco je nezadovoljstvo v radikalnih krogih proti Pribičeviču še bolj naraslo. Očitajo Pribičevi-čp, da je kriv popolnega neuspeha, ker je bil izvol jen za načelnika samostalnega kluba dr. Edo Lukinič na Pribičevičev predlog, ki je hotel dr. Edo Lukiniča s tem rehabilitirati. Znano je namreč, da se je dr. Edo Lukinič s svojim nastopom o priliki krize v decembru 1922 popolnoma diskvalificiral in da je izpadel iz ministrske liste, ker je bila njegova kandidatura z najvišjega mesta odklonjena. O tej avdienci in njenem poraznem uspehu se je razpravljalo na konferenci radikalnih ministrov v Pa-šičevem kabinetu. Ker se je konstatiralo, da je izgubljeno vsako upanje, da bi koalicija dobila mandat za volitve, so nekateri radikalni ministri predlagali, da bi se takoj poskusilo stopiti v stik s Hrvati in Slovenci in predlagati kralju volitve s parolo: Revizija ustave. O tem predlogu so danes razpravljali in kakor se čuje iz njihovih vrst, so v tej smeri storjeni poskusi. Ponekod se s to novo orientacijo spravlja v zvezo dr. Peles. Dr. Peleš je znan prijatelj sporazuma s Hrvati in Slovenci in nasproten Pribičevičevi skupini. Bil je pri kralju in mu je v tem smislu poročal.
SE ČAKAJO.
Po novem zakonu so namreč ministrom povišane plače. Dočim uradniki še niso dobili ničesar, so si ministri že dali izplačati mastne razlike. O tem škandaloznem postopanju vlade poroča »Pravda«, da si je dal g. Nikola Pašič včeraj izplačati 50.000 Din, g. Pribičevič in ostali pa po 40.000 Din, uradništvo pa strada še dalje in se bo tako godilo, dokler bodo vladali današnji predstavniki korupcije.
Rim, 25. aprila. Včeraj je veliki fašistovski svet dovršil svoje delo. Med drugim je sklenil, da se fašistovski poslanci v parlamentu ne organizirajo v posebni parlamentarni skupini, marveč ostanejo neposredno podrejeni disciplini fašistovsko hierarhije. Izvolili so odbor petih poslancev, ki ima nalogo, da izdela reformo zborničnega reda. Dalje so sklenili, da se po vsej Italiij osnujejo ženske fašistoveke skupine.
Listi se zelo pečajo z dejstvom, da posl. Giunta ni bil več izvoljen v strankino vodstvo (kvadrumvirat). Član vodstva Rossi pojasnjuje to v »Tribuni« tako, da se fašisti z navdušenjem pokore vsem ukazom svojega voditelja Mussolinija, ne pa taico drugim odličnim možem v stranki, pa naj imajo le-ti še toliko zaslug. Zato obsega novi direktorij samo skromna imena, ki jamčijo, da bo brez vsake omejitve veljala samo volja Mussolinijeva. Razen tega so visoka mesta v centrali in pokrajinski hierarhiji nezdružljiva. (Giunta stoji na čelu julijskega fašizma.)
FAŠIZEM V ŠPANIJI.
Madrid, 25. aprila. (Izv.) Direktorij je preklical svoje dovoljenje za javne prireditve 1. maja.
DR. BENEŠ POTUJE V ITALIJO.
Praga, 25. aprila. (Izv.) Zatrjujejo, da se odpelje minister vnanjih zadev dr. Be-neš sredi maja v Italijo, kjer se sestane z Mussolinijem.
SVOBODA NA OGRSKEM.
Budimpešta, 25. aprila. (Izv.) Minister notranjih zadev je prepovedal za dobo od 27. aprila do vštetega 2. maja vse javne shode in manifestacije.
NADVOJVODA FRIDERIK PROTESTIRA
Budimpešta, 25. aprila. (Izv.) Bivši nadvojvoda Friderik je po svojem pravnem zastopniku protestiral pri jugoslovanski vladi proti oddaji njegovega posestva Belje v zakup.
NEPOPUSTLJIVI POINCARE.
Pariz, 25. aprila. (Izv.) Nn banketu rei-publilcanskega°udruženja je govoril Poincare. ki ie rekel z ozirom na reparacijsko
vprašanje, da Nemcem ni mogoče verjeti, da bodo držali svojo besedo, ker tudi doslej niso izpolnjevali svojih obljub. Zato mora Francija vztrajati pri svoji politiki jamstev.
COOLIDGE
KANDIDIRA ZA PREDSEDNIKA.
Pariz, 25. aprila. (Izv.) Danes je go» tovo, da bo Coolidge pri prihodnjih volitvah kandidiral zopet na republikanski listi.
PENZIJE ZA AMERIŠKE VOJAKE.
Washington, 25. aprila. (Izv.) Senat je odobril zakon o penzi jah za ameriške vojake, ki so se udeležili svetovne vojne. Proračun Zedinjenih držav bi bil po tej postavi obremenjen s 3500 milijoni dolarjev. —■ Proti zakonu utegne predsednik Coolidge! vložiti svoj veto.
NEMŠKE LADJE V FRANCIJI.
Pariz, 25. aprila. (Izv.) Danes je V Cherbourgu prvič po letu 1914. pristala nemška ladja »Stuttgark na svojem povrat-ku iz Newyorka. V Cherbourgu je izstopilo 6 potnikov. Dogodil se ni nikak incident. »Norddeutscher Lloyd« namerava zopet svoje ladje pristajati v pristanišču Cherbourgu, kakor pred vojno, če francoska vlar da dovoli pristajanje.
NESREČA PRI BELLINZONI.
Berlin, 25. aprila. (Izv.) V mrtvašnic« v Bellinzoni so prinesli še 13 oseb. V sežganih vagonih pa se nahaja baje še več rar-ličev.
Varstvo planinske flore.
АП je javnosti sploh znan zakon z dne 28. februarja |1922 št. 377 o varstvu redkih ali za Slovenijo tipičnih in za znanstvo pomembnih živali in rastlin ? (Glej Uradni list št. 115 z dne 8. novembra 1922).
Ko prihaja pestra pomlad v deželo, nam je najbolj pri srcu kras divnih naših planin': naša širom sveta znana planinska flora. Z žalostjo pa opažamo, kako od leta do leta ta kraljica planin gine po krivdi dveh faktorjev: prvič po krivdi takozvanik »planincev« — izletnikov, drugič — in to najbolj! po krivdi naših oblasti, ki jim nalaga zakon dolžnost za varstvo alpske (planinsko) flore.
Na naslov psovdo-turistov, nedeljskih ii-letnikov, naj rečem samo to-le:
Ni smešneje prikazni od te, če se vrača nedeljski izletnik (latinec bi mu rekel »bomo гарахс) okrog in okrog nadelan s cvetjem, kakor našopan, v rokah polne butare. Bolj podoben je dvorogati živali moškega spola, ki jo običajno vodijo jeseni s planino ovenčano, nego spodobnemu turistu, ki se gre vendar naslajat na planine nad tem, kar mu nudi v neizropani naravi božje stvarstvo, ne da oropa to božje stvarstvo vse njene lepote, ki odseva ravno iz prekrasne cvetno odeje, s katero jo je pokril večni Stvarnik.
Za to naj veljajo te vrstice varstvu planinske flore, ki jo ščiti uvodom omenjeni zakon, in ki navaja na § 3 podrobno 21 vrst rastlin in planinskih cvetk, ki so pod varstvom tega zakona. Pri tej priliki naj omenjam, da je že Kranjski deželni zakon z dno 28. maja 1898 dež. zak. št. 28 dajal zakonito varstvo dvema prekrasnima cvetkama, to sta: blagajevi volfiu (Daphne Blagayana Freyer)' in planika (Leontopodium alpinum Can.) — Zlasti blagajevi volčin je redkost, ki se nahaja po strmih grebenih gora okrog Sv. Katarine in nad Polhovim gradcem, in ki jo neusmiljeno iztrebljavajo razni »turistovski« roparji, nič manj pa razne domače ženščine, ki jo donašajo na trg v celih koših in profanirajp to — ne zastonj nazivauo »kraljevo rožo« kot navadno tržno blago. Srce boli človeka, kdor pozna ta krasni cvet, ko vidi, kako se uničuje po nepoklicanih gostih tako, da se je bati, da ga v kratkem ne bo več, če oblastva ne store svoje dolžnosti. Prav to velja posebno tudi glede planike, iu nič manj glede drugih v § 3 navedenega zakona navedenih cvetnih in planinskih vrst.
Ne smejo se trgati, prodajiti, ponujati v nakup in izvažati rustline vseh ondi našte-tih 2! kategorij; dalje Trgovsko ukoriščanje alpske flore sploh je prepovedano.
Po § 7 imajo ualog zlasti župani in orož-ništvo, da nadzorujejo izvrševanje toga zakona in naznanjajo nrostnnko okrajnemu glavarstvu. Tega dolžnost pa je, dn po § 8 prestopke strogo kaznuje. Zapor do 14 dni ali
Itev dokaz korupcije režima.
MINISTRI SO SI ŽE DALI IZPLAČATI PO VIŠKE - URADNIKI
globa do 4000 K bo že primerno zdravilno sredstvo proti boleznini raznih planinskih roparjev, roparjev planinske flore naše slovenske zemlje, kakršne nima kmalu svet
F. K-n.
!z zunanje politike.
* Nasprotstva med Anglijo in Francijo. Glede rešitve reparacijskega vprašanja vlada med Anglijo in Francijo staro nasprot-stvo, ki ga tudi poročilo strokovnjaške komisije ne bo spravilo s sveta. Poročilo te komisije predpostavlja kot pogoj za plačilno možnost Nemčije gospodarsko in politično enotnost Nemčije, o čemur pa Poincare noče nič slišati. Angleški list >Daily Herald«, ki stoji zelo blizu sedanji angleški vladi, piše o tem: »Jasno je, da si angleška in francoska vlada v reparacijskem vprašanju popolnoma nasprotujeta in sicer ne samo v svoji politični taktiki, ampak tudi v duhu, ki to taktike narekuje. Poincare še vedno zahteva jamstva in sankcije, kar je njegova stara pesem. Razlike v mišljenju angleške in francoske vlade so tako velike, da bodo polagoma popolnoma izključevale vsako sodelovanje Anglije in Francije. S to možnostjo je treba računati.« Tako piše >Daily Herald«, ki je takorekoč osebno glasilo Mac Donaldovo.
Politične vesti.
Cf Radikalna vlada in Francozi. Znana stvar je, da na rešitev vsake notranjepolitične krize v kraljevini SHS znatno vplivajo tudi vnanjepolitični činitelji. Tudi danes Imamo tak slučaj. Doma ena najhujših kriz, kar jih pozna petletna zgodovina naše države, v evropskem položaju pa napetost, kakor je šo ni bilo kmalu po vojni. Navidezno se suče vse okoli besarabskega vprašanja, v katero naj bi bila zapletena tudi Jugoslavija, ce hoče ali noče. Zanimivo je, kar piše v tem oziru zagrebški »Hrvat«: >Dopis dr. Spalajkovića, našega poslanika V Parizu, je gospoda Pašiča nenavadno prijel. Ninčič je storil svoje in je Spalajkovi-ćev dopis izročil Pašiču. Pašič pa ne mara takoj uvaževati nasvetov iz Pariza, ampak je poslal dr. Ninčića v Francijo. To pa na Odkrit način ne gre tako lahko. Dr. Ninčič je odpotoval v Franci jo, da obišče svojo obolelo mater v Marseillu. Tako so poročali uradno. Ko pa bo v Marseillu, pojde lahko ineognito v Pariz, kjer bo izvršil misijo Pa-šičevo. Pri tej priliki se bodo razgovariali seveda v prvi vrsti o besarabskem vprašanju in o ulogi, ki naj bi jo igrala v danem slučaju Jugoslavija. Ta igra pa je zopet odvisna od tega, da Francija intervenira v korist Pašičevo, ki plava popolnoma v francoskih vodah, kar se po mnenju Pašičevem lo opozicionalnem bloku ne da trditi.« — Ce ima »Hrvat« prav, bo torej kriza rešena gele tedaj, ko bodo dobili v Belgrad prve brzojavke od Ninčiča iz Francijo._
v - Beležke.
Pobalinstvo prve vrste predstavlja odgovor »Slovenskega naroda« od 26. aprila na naš uvodnik: »Čemu ljuta borba?« Naš članek je še vsakomur na razpolago, da se lahko prepriča, kaj smo pisali. »Slovenski narod« popolnoma vede in hote, kakor morejo to samo ljudje, ki nimajo pojma o tem, kaj je »honorowo«, potvarja naša izvajanja ln naravnost na pobalinsk način laže, da smo napadli »indirektno« nacionalistične (organizacije, dobrovoljce in sploh vse na-
IJames Oliver Curwood:	3
Kazan, volčji pes.
(Kanadski roman.)
;	(Dalje.)
Potem so pa neko jutro spet dali močni ovratnik, ki je bil pritrjen na železno verižico, Kazanu okoli vratu in gospodar ga je hotel zvleči ven na cesto. Kaj mu jo hotel? Brez dvoma ga je hotel iztirati iz hiše. Vsedel se je kar na svoj zadek in se ni hotel ganiti.
Gospodar ga je silil.
»Pridi, Kazan 1« je dejal s prijaznim glasom. »Naprej, pridi, moj boy!«
Toda žival se jo izmikala in kazala svoje bele zobe. Pričakovala je udarec z bičem ali s palico. A ničesar ni dobila. Gospodar se je pričel smejati in se vrnil z njo v hišo.
Malo pozneje je Kazan stopil ubogljivo h nje. Izabela ga je spremljala, roko mu je bila položila na glavo. Dala mu je znak, naj skoči z enim skokom v temno notranjost neke vrste voza, pred katerega so bili prišli. Nato ga je vlekla v najtemnejši kot tega voza, kjer ga je gospodar priklenil na vh-rigo. Nato sta obadva odšla, glasno kro-hotaje kot dva otroka.
Dolge ure je tu ležal Kazan trd in se tri ganil. Poslušal je pod seboj čuden in močan ropot koles, med tem ko so od časa do časa zazveneli ostri zvoki. Večkrat so bo kolesa ustavila in čul je zuna j glasove.
Slednjič, pri zadnjem postanku, je za-Kul zunaj z gotovostjo glas, ki ga ie dobro poznal. Dvienil ee je, vlekel za svoio veri-
sprotnike SLS. V resnici smo imenoma
ožigosali nositelje korupcije v naši državi in nikogar drugega, dočim »Narod« v svoji popolni politični brezvestnosti trdi, da smo očitali korupcijo »vsem vodilnim krogom srbskega naroda«. Ali mar Nikola in Rade Pašič, Markovič, Kojič in Jankovič predstavljajo srbski narod? Mar vsa poštena srbska javnost, med njo ravno oni dobro-voljci, ki jih »Narod« reklamira zase, ne vodi že dolgo časa najodločnejše borbe ravno proti tej družbi, ki je tudi nacionaliste, na katere »Narod« misli, ogoljufala za sadove njihovih trudov? »Narod« dobro ve, da nesramno pači resnico, kajti sam izdaja svoj namen, ko po tej potvorbi istine v isti notici hujska na »klerikalce« takozvane nacionalistične kroge, kličoč jih na plan, to je na teroristične čine proti »Narodovim« političnim nasprotnikom. »Narod« naj pa ve, da se prvič slovensko ljudstvo terorja nič ne boji, drugič pa, da se njegovi računi na teror sploh ne bodo uresničili, ker bo Pribičevič s svojimi pajdaši pošteno pogorel. Pribičevič je že danes celo svojim zaveznikom največji balast in ne bo dolgo, ko bo vržen čez krov. Naša država je na potu k ozdravljenju, ki kategorično zahteva definitivno odstranitev takih elementov kakor je ta politik.
Neumno haranguiranje. Dne 24. aprila se je vršil v ljubljanskem Mestnem domu socialistični shod, na katerem je imel odposlanec amsterdamske internacionale poročati o II. internacionali. Na tem shodu so se socialisti II. internacionale dejansko spopadli s socialisti III. internacionale in so, ker so bili slednji v večini, bili v tem spopadu baje poraženi. Menda je bilo nekaj ljudi celo lahko ranjenih. Iz te stvari bi demokratsko časopisje zdaj rado vleklo kapital in sicer proti »klerikalcem«, češ da so le-ti »že ves teden z veliko vnemo skrito kovali intrige med delavstvom ter spretno podpihovali komuniste proti socialistom«. Iz tega izvajata glasili liberalne veleburžu-azije in velebank, da »klerikaiizem« namenoma razdvaja delavstvo v škodo »delavskih socialnih interesov«, ko bi vendar pro-letariat po »Jutrovih« kapitalističnih kro-kodilskih solzah moralbiti enoten 1 »Jutro«, in »Narod« morata imeti socialistične delavce obeh internacional za jako -'elike bac-ke, če mislita, da bodo nasedli temu ordi-narnemu haranguiranju upravnih svetnikov največjih kapitalističnih podjetij. »Jutro« meni, da delavstvo nima večjih skrbi, nego priskočiti na pomoč demokratom za boj proti »klerikalizmu« v korist sedanjega vele-bankarskega režima. Delavci bodo enotno fronto upostavili, kadar se bo njim zdelo potrebno, in mislimo, da bo »Jutro« takrat zapelo čisto drugačno pesmico. Kar pa se shoda v Mestnem domu tiče, mi zanj, odkrito priznamo, niti vedeli nismo, čisto navadna laž je, da so »klerikalci« kaj huj-skali ali sploh pri tej stvari bili udeleženi, ki se jih nič ne tiče. II. in III. internacio-nala naj se pomenita med seboj, kakor vesta in znata, neumno hujskanje »Jutrovih« in »Narodovih« upravnih svetnikov pa bodo vsi delavci brez razlike vedeli taksirati po njegovi vrednosti.
Jugoslovcnska slovenščina. V »Slovenskem narodu« beremo v poročilu o šentgot-hardski železniški nesreči za nemški »Wei-chensteller« prekrasni izraz izogibali-š č a r 1 Že davnej je za to pri nas sprejet izraz kretnik. Zanimivo je, da naši »Jugo-sloveni« sicer namesto slovenskih izrazov iščejo srbohrvatskih, kjer ni treba, v tem slučaju pa, ko se srbohrvatski izraz s slo-
go in javkal. Vrata čudnega voza so zadr-čala v stran in pokazal se je možak s sve-tiljko, ki mu je sledil njegov gospodar.
Kazan se ni zanimal zanje; naglo je pogledal ven in komaj so ga odklenili, je bil že z enim skokom na belem snegu. Ker pa ni našel, kar je iskal, se je zravnal in duhal v zrak.
Nad njim so bile iste zvezde, na katere je bil tulil vse svoje življenje. Okoli njega so se razprostirali kot zid tja do obzorja samotni črni gozdovi. V gotovi razdalji je bila skupina drugih svetiljk.
Thorpe je prijel ono, ki jo je držal njegov spremljevalec in jo dvignil v zrak. Pri tem znamenju se je začul glas iz noči, ki je zaklical:
>Kaa-aa-zan!«
Kazan se je zaobrnil okoli in izginil kot meteor. Njegov gospodar mu je sledil. Smejal se je in rentačil:
»Stari ropar!«
Ko je prišel Thorpe v skupino svetiljk do psa, ga je našel plezočega se okoli Iza-bele. Pobrala je verižico.
»Draga prijateljica,« je dejal Thorpe, »vaš pes je, kajti sam je prišel sem in se postavil pod vaše okrilje. Toda se vedno moramo biti previdni z njim, kajti domači zrak bi znal spet zbuditi njegovo divjost. Volk in outlaw4 tičita v njem. Videl sem, kako je z enim samim hlastom svojih čeljusti iztrgal nekemu Indijancu roko, in kako je z enim udarcem zoba presekal vratno žilo drugega psa. Seveda mi je rešil živ-
* Outla^v je oni, ki stoji izven zakona, ki ga zakon ne ščiti. Splošno se nravi, da so volkovi outla\vi Severno dežela.
venskim dobro krije, rabijo gorostasno iz-pakedranko. Saj se kretnik ne »izogiba« nikomur, on samo kreče vzvodi 0 ti Jugo-slaveni!
Dopis).
Tržič. Krajevni odbor SLS je v svoji seji z dne 23. aprila postavil kandidatno listo za predstoječe občinske volitve. V njej so zastopniki obrtnikov, delavcev in posestnikov. Krajevni odbor je obsodil vsako cepljenje moči krščansko mislečega ljudstva v občini, ki je rodilo v zadnjih letih toliko* žalostnih izkušenj. Tako cepljenje moči bi se moglo zgoditi le od oseb, ki bi bili pripravljeni izdati koristi krščanskega ljudstva svobodomiselni demokratski stranki. Izvršiti bi se moglo le od ljudi, katerim bi bil osebni interes več kot pa ljudski blagor. Zato za take ljudi ne more biti vač mesta v naši sredi I Krajevni odbor poživlja vse obrtnike, posestnike in delavce krščanskega prepričanja, da držo strankino disciplino in se ne dajo zapeljati od kake morebitne koristolovske kandidatne liste, ki bi jo ponujali od nas izdajalsko odpadli uskoki.
Dnevne novice.
—	Za certifikatiste. Vsem državnim nameščencem, dosluženim podčastnikom, javlja komisija za izvršitev zakona o drž. uradnikih in uslužbencih pravosodnega ministrstva sledeče: Odredba člena 137 omenjenega zakona ostane pravomočna za one uslužbence, ki so služiU kot vojaški državni uslužbenci preko rednega roka in so nato prestopili v civilno državno službo ter se jim vračuna la doba kot temelj za njihovo osnovno plačo.
—	Kongres bančnih uradnikov. O velikonočnih dneh se je vršil v Zagrebu kongres Zveze bančnih uradnikov. Sklenili eo, da Zveza zviša članarino, da bo najtesneje sodelovala z ostalimi organizacijami ter delodajalcem predložila zahtevo, da se temeljem veljavnih pragmatik sklene splošna kolektivna pogodba; dalje so opredeljili zahteve Zveze v stvari socialnega zavarovanja, poklicnih vprašanjih, pobijanju brezposelnosti, delavskega varstva, stanovanjskem vprašanju in ostalih stanovskih vprašanjih. Končno so izvolili novo zvezuo vodstvo.
—	Nerazdeljen uradni las na zagrebških driavnih uradih. Vlada je ugodila prošnji Zveze javnih nameščencev v Zagrebu ter izjemoma pristala na to, da obvelja v zagrebških državnih uradih nerazdeljen službeni čas od osmih zjutraj do dveh popoldne.
—	Premeštenje umetniškega oddelka. Umetniški oddelek ministrstva za prosveto se s 1. majem L L preseli v Dom Ankerja na Terazijah.
—	Kongres vojvodinskih mest. Pančev-ska predkonferenca vojvodinskih mest jo sklenila, da se vrši vojvodinski mestni kongres dne 8. in 9. junija t. 1. Program obsega vsa aktualna vprašanja mestno uprave ter so kot govorniki priglašeni vseučiliški profesorji in razne druge osebnosti javnega življenja.
—	Predavanje. V nedeljo dne 27. t m. se vrši v Kamniku v mestni ljudski šoli ob pol desetih dopoldne predavanje o sadjarstvu in vrtnarstvu. Po predavanju se osnuje sadjarsko-vrtnarska podružnica za Kamnik in okolico.
—	Zadružna gradba stanovanj za železničarje v Zagrebu. V Zagrebu je Se zmerom par sto železničarskih družin brez stalne strehe ter stanujejo v železniških vagonih za Botaničnim vrtom. Ker ni hotelo biti pomoči
ljenje... In vendar ne morem imeti zaupanja do njega. Paziva se!«
Thorpe še ni bil končal, ko je Kazan divje zarenčal, kot bi mu hotel dati prav, dvignil gobec in pokazal svoje dolge zobe. Dlaka na hrbtu se mu je ježila.
Thorpe je že prijel za samokres, ki ga je imel opasanega. Toda Kazan ni renčal nanj. Draga postava se je izluščila iz sence in se pokazala v luči. Bil je to vodnik Mac Cready, ki bi moral od zadnje postaje železnice, kjer sta bila izstopila, spremljati Thorpea in njegovo mlado ženo do taborišča ob Rdeči reki, kamor se je vračal Kazanov gospodar po preteklem dopustu, da vodi dela pri gradbi transkentinentalne železnice, ki naj bi vezala preko Kanade Atlantski in Tihi ocean.5
Čeljust moža je bila štirikotna, skoraj živalska, in v njegovih brezstidnih očeh, ki so motrile Izabelo, so je nenadoma posvetilo divje poželenje.
Izabela in volčji pes sta edina zapazila to trenutno svetlobo. Rdeča volnena čepica Thorpove žene je bila zdrsnila proti njeni rami in odkrila toplo zlato njenih las, ki je žarelo v bledi luči svetiljk. Molčala je, a njena lica so zardela in dva dijamanta sta se vžgala v njenih razžaljenih očeh. Mac Cready je povesil svoje oči pred njenimi, ona pa je nehote naslonila svojo roko na Kazanovo glavo.
Žival je še vedno renčala na moža in
» Kanadska transkontinentalna železnica izhaja ob Atlautiku iz Halifaxa in Nova Škotske, teto severno od Gorcnjega jezera (ki tvori mejo med Združenimi državami in Kanado) in doseže Tihi ocean ob vancouverskem obrežju. Duiuu ie uCvO kilometrov.
ne od države ne od mestne občine, so priza« deti železničarji v zadnjem času posegli pa samopomoči in ustanovili gradbeno zadrugo »Dom«. Le-ta je prevzela nalogo, da z dr. žavno in občinsko pomočjo zgradi železniškim družinam stanovanja. Prometno ministrstvo je zagotovilo zadrugi takojSnjo podporo 2 milijonov dinarjev, z mestno občino pa teko pogajanja za odstop zemljišča »Gra-berje« pri Čulincu. Na to zemljišče se takoj prepeljejo dosedanji stanovanjski vagoni tei ostanejo tamkaj, dokler se ne zgrade statrt domovi. Prve hiše bodo dograjene še tokom letošnjega leta.
— Novi imenik telefonskih naročnikov cele države. Telefonskim naročnikom in drugim interesentom naznanjamo, da je izšel »Imenik telefonskih naročnikov in telefonskih central v Kraljevini Srbov, Hrvatov 1д Slovencev«. V tej knjigi, ki je prva te vrste odkar obstaja naša država so natisnjena imena telefonskih naročnikov vseh osem poštnih direkcij in oglasi vseh večjih tvrdk in podjetij. Cena je 60 dinarjev. Dobiva se pri telefonskem računskem oddelku poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg II. nadstropje, pri javnih govorilnicah glavne in kolodvorske pošte v Ljubljani in pri poštah v Mariboru, Ce* lju, Ptuju, Kranju, Bledu in v Rogaški Slatini. V drugih krajih se ta imenik lahko naroCa pri imenovanem tel. rač. oddelku direkcije naravnost ali pa s posredovanjem pošte tistega kraja.
— Odgovornost ca poškodbe brzojavnih in telefonskih naprav. Ministrstvo pošte in telegrafa nam je poslalo razpis Stev. 24.37S od 4. aprila L L, ki slove: Člen 124. finančnega aakona za leto 1924—25 slove: Člen 48. zakona o brzojavu in telefonu Srbije od 3. decembra iz leta 1C98 se uveljavlja za vso kraljevino. Ta člen pravi: Vsakršno škodo na brzojavnih in telefonskih progah mora povrniti v denarju ona občina, na čije ozemlju je bila škoda storjena, občina pa ima pravico, da krivca izsledi, ga prisili njej škodo poravnati in da ga izroči oblaeti v obsodbo. Odredbe zaradi takih slučajev izdaja direkcija pošte in brzojava, v čije področju se je poškodba pripetila, ugovore proti takim odredbam pa se vlaga na ministra za pošto in brzojav v 15 dneh.« — To sporočam direkciji in odrejam, da razglasi besedilo omenjenega člena finančnega zakona vsem podrejenim ustanovam, da se bodo po njem ravnale. Za izdajanje odredb občinam je pristojen obči odsek direkcije na osnovi poročila brzojavnega in telefonskega odseka. Za »škodo na brzojavnih in telefonskih progah« se smatrajo tukaj samo one poškodbe, ki se store na brzojavnih in telefonskih progah, ne pa na potrebščinah, ki so pripravljene za popravo t altih prog ali za zgradbo novih prog. Za krajo ali poškodbo teh potrebščin je odgovoren tisti, ki popravo ali zgradbo nadzira, razen če je te potrebščine prijavil občinskemu pred-stojništvu (županstvu), da jih ono čuva. Vi tem primeru je za potrebščine odgovorno do-tično občinsko predstojništvo (županstvo) Povračilo škode se izterjava s posredovanjem pristojnih političnih oblasti, ko je postala odredba pravomočna, za kar ima skrbeti obči odsek direkcije. Pritožbe proti odredbam pretresava adminislrativnopravni odsek ministrstva, odločbo o njih pa izdaja minister za pošto in brzojav. Pošlam, telegrafom in telefonom naročamo, da svoje osobje, zlasti sel-ske pismonoše, razuašalce brzojavk in eks-presnih pisem o tem pouče in jim naroče, da naj vsako zlobno poškodbo brzojavnih in telefonskih naprav, na primer če opazijo da so izolatorji razbiti, da 90 nosilci ali drogovi poškodovani, ali da je žica z njih ukradena
ta pretnja, ki mu je prihajala iz grla, je po< sta jala vedno bolj hripava. Izabela je lahno potegnila za verižico.
»Lezi, Kazan!« je zapovedala.
Pri njenem glasu je malo odnehaL
»Lezi!« je ponovila in pritisnila na Kazanovo glavo, ki se je pustil pritisniti k njenim nogam, a še ni zaprl svojega gobca. Thorpe je opazoval prizor in se čudil sovraštvu, ki je tako očito žarel v očeh volčjega psa.
Naenkrat pa je vodnik razvil svoj dolgi pasji bič. Njegov izraz je postal trd, pozabil je na obe modre oči, ki ga niso zapustile, in začel je oblastno in srepo zreti v Kazana.
»Hu! Lezi! Sem, Pedro!« je zavpiL
A Kazan se ni ganil.
Mac Cready je napel svoje mišice. V temi je napravil dolg in nagel krog z brezkončnim lancem svojega biča in počil Z njim kot s pištolo. In ponovil je:
»Sem! Pedro! Sem!«
Kazan je spet pričel votlo renčati, toda ni se ganil. Mac Ready se je obrnil proti Thorpu:
»Res čudno,« je dejal. »Prisegel bi bil, da poznam tega psa. Če je to Pedro, kot mislim, je zelo hudoben.«
fDalje elcdi.j__
Najcenejše in najnovejše obleke za dame in gospode dobite samo: Selenb. uL B. GriSar & Me-
jač.
Ker Vi potrebnjeto, Je Elzafluld. To prave domače sredstvo prežene Vaše boločinol Poizkus-na pošiljka 27 Din. Lekarnar F.ng. V. Felier. DnnU Stubica. Klza tra St 134. Hrv.
itd., takoj pošti naznanijo, pošte pa naj take poškodbe s kolikor mogoče natančnimi podatki prijavljajo direkciji. — Ljubljansko poštno ravnateljstvo.
—	Sumljivi berači so se začeli v zadnjem fesu pojavljati v vedno večjem številu, posebno odkar so jih zaceli v mestih bolj preganjati in je nastalo toplo vreme. Tudi imajo ljudje že delo na polju in puščajo večkrat domove broz nadzorstva. Vsled tega so javljajo vedno pogosteje in vedno bolj predrzne tatvine, večje ali manjše iz vseh okrajev. Prebivalstvo se opozarja, da strogo pazi na take postopače, ki beračijo samo za to, da si ogledajo hišne razmere in kradejo, kar jim pride pod roke.
—	Povratek morilca iz Ločnico. Na lansko velikonočno nedeljo se je izvršil na vse zgodaj v Ločnici izredno grd zločin, s katerim se je bavila tudi kasneje ljubljanska porota. Domenila sta se posestnikov sin Janez Alič iz Ločnice in posestnikova žena Krekova iz Govejka nad Ločnico, da ustreli Alič ir. zasede zjutraj, ko se bodo peljali k zgodnji maši, na poti njenega moža. In res se je fant, ki se je že delj časa skrival pri Krekovi v podstrešju, skril na strmi poti, kjer se mora peljati konja za uzdo. Pripravil si je uprav indijansko skrivališče in je moža ustrelil. Po zločinu je prišla žena pred poroto, češ da je najela morilca, pravi zločinec pa je pobegnil preko meje na italijansko. Fant se ie medtem, kakor nam poročajo, že parkrat vrnil preko meje domov na obisk in hodil popolnoma nemoteno sem in tja. Kljub temu, da so ga prebivalci že večkrat opazili, vendar ni bilo orož-ništvo dosedaj od nikogar obveščeno. Tudi vedo nekateri, da se nahaja Alič stalno v Gorici, in lahko bi se stopilo v zvezo z goriško pre-fekturo, ki bi v tem slučaju gotovo kaj storila. Umor Krekov je bil namreč tako ostudno grd, da bi moral vsak že iz lastnega nagiba, če more, pomagati oblastim, da pride zločinec pravici v roke in dobi zasluženo pokoro.
—	Ukradeno kolo. Posestniku Ernestu Majheniču v Podbrezjah jc bilo ukradeno kolo, črno pleskano, znamke >Styria<, vredno J800 Din.
—	Okradena železniška uradnica. Mani-pulantinji drž. železnice na kolodvoru v Zid. mostu Lini Fettich-Frankheimovi je bila ukradena iz ženske torbice črna usnjata denarnica, v kateri je bilo 260 Din gotovine, železniška legitimacija, blok s 30 listki za železniško menzo in posetnica zastopnika neke Niirn-berške tvrdke.
—	Vlom na Zaplazu. V času od 14. do 17. aprila je bilo vlomljeno v leseno barako trgovca Aniona jBabnika na Zaplazu pri Čatežu. Vlomilci so razbili okno in so odnesli več kosov črnega žameta, sulma, tibeta, cajga, več ostankov za moške in ženske obleke, tri zavoje blaga za pokrivanje mrličev in več moške obleke, perila in čevljev v skupni vrednosti 10.000 Din. O vlomilcih še nimajo nobene prave sledi. Osumili so sicer dva okoličana, vendar pa niso našli pri njih ničesar sumljivega.
—	Ukraden voziček. Pri tvrdki Kobi na Igu je bil ukraden preddelavcu Antonu Ple-ško z dvorišča 4 kolesni ročni voziček, nov, rjavo pobarvan, vreden 300 Din.
š Škof Karli n v Apačah. Danes nastopi Havantinski škof dr. A. Karlin svojo prvo apostolsko pot kot apostolski upravitelj župnij, ki so spadale pod graško škofijo. V Apačah ima danes blagoslavljenje zvonov in jutri deli sv. birmo. Obširna župnija Apače je dobila v zadnji avstrijski dobi precej nemško lice. Pred kakimi 50 leti je bilo še drugače. Slovenci so se držali še trdno. Imeli so svoje jezikovne pravice tudi še v cerkvi, dasi v zadnjem času v obliki mesečnih slovenskih pridig, nazadnje samo še postnih pridig ali kaj enakega. Bil je do sedanjega nemškega župnika tam tudi Slovenec za župnika, ali vsaj slovenski kaplau. V vojnem času ni bilo več ne slovenskega župnika ne kaplana in radi tega tudi ne več slovenskih pridig. — Ta dva dni pa se bo zopet glasila beseda božja v slovenskem jeziku v Apačah. Stari apaš-ki Slovenci se bodo veselili, da se vračajo stari slovenski časi. — Apaško nemštvo se je Širilo zlasti na umeten način potom šol in uradov. Naravno pa nemštvo tam ni napredovalo. Nasprotno. Nemštvo je šlo nazaj. Nemci so gospodarsko nazadovali, propadali ali se izseljevali. V zadnjih desetletjih se je namreč priselilo in pokupilo posestva v Apačah veliko tujcev, in sicer skoro sami Prekmurci. Uradna statistika je izkazovala ie ljudi kot tujce iz ogrske države. V narodnem oziru se Prekmurci do jugoslovanske dobe niso mogli uveljavljati. Sedaj pa se čutijo Slovence. V Šolah imajo slovenski otroci že sedaj večino. Zato je opravičeno, da dobi na starih sloveu-skih tleh zopet slovenska beseda svojo pravico.
š Shod SLS v Mariboru. V četrtek, 24. t. m. ob 8. uri zvečer je sklicala organizacija SLS za mesto Maribor shod, ki se je vršil v dvorani novega poslopja Gospodarske zadružne banke. Shoda se je udeležilo veliko število naših somišljenikov. Otvoril ga je predsednik dr. Juvan, poročali pa so; posla-ncc prof. Vesenjak o državnem gospodarstvu, poslanec Franjo Žebot o političnem položaju in občinski svetnik dr. Jerovšek o občinskih razmerah mariborskega mesta, kier
gospodarijo socijalni demokrati na enak ko-rupten način, kakor Pašić v Beogradu. Končno je predlagal tajnik Kranje naslednjo resolucijo: »Somišljeniki Slov. ljudske stranke v Mariboru, zbrani na shodu dne 24. aprila, izrekamo poslancem Jugoslovanskega kluba za njih odločni in vztrajni boj, ki ga vodijo pod vodstvom dr. Korošca zoper centralizcra, združen z nadvlastjo in nasiljem, krivico in korupcijo, svoje odobravanje; za njih požrtvovalno in neumorno delo za bratski spo-raum med Slovenci, Hrvati in Srbi, za revizijo ustave na podlagi edino pravične avto-nomistične ureditve naše države — svojo odkritosrčno zahvalo. Pozivamo jih, da v boju za pravičnost, enakopravnost in poštenost, ki so temelj vsaki državi, vztrajajo do končne zmage. Naj vedo, da jim mi doma stojimo zvesto ob strani. Resolucijo so poslušalci soglasno sprejeli, nakar je predsednik zaključil dobro uspelo zborovanje.
š Poslanec dr. Hohnjec ima na Belo nedeljo, 27. aprila, shod SLS pri Sv. Juriju ob Šcavnici. Shod se vrši po prvem sv. opravilu.
š Shod mariborskih socialistov. Četrto obletnico nesrečnega dogodka na Zaloški cesti v Ljubljani so izrabili mariborski socijali-sti za svoj shod, ki se je vršil v četertek, 24. t. m. v Gotzovi dvorani, ob istem času, kakor zborovanje SLS. Na shod so poživljali ■prebivalstvo že рдг dni z črnoobrobljenimi I plakati. Zbralo se je kakih 200 oseb in še med temi večina žensk, vajencev in dece. Osem govornikov, med njimi Grčar in Bahun, je grmelo proti »klerikalcem«, katere obdol-žujejo, da so krivi dogodkov na Zaloški cesti in pred katerimi imajo mariborski socijalisti velik strah, saj se bodo kmalu vršile občinske volitve in z njimi pride konec socialističnega gospodarstva pri mariborski občini. Shod se je končal okrog 10. ure, nakar so se zborovalci mirno razšli.
š Samomor uglednega trgovca. V četrtek, 24. t. m. se je obesil v svojem stanovanju v Mariboru ugledni vinski trgovec Pfriemer. Sodijo,, da je šel v smrt v hipnem napadu blaznosti.
š Še nepojasnjen zločin. Iz Muretinc niže Ptuja smo prejeli tole krvavo surovo vest: Pri nas v Muretincih je živel posestnik Franc Janžekovič. Pri Janžekovičevi hiši so sosedje opazoval že dolgo časa, kako sta kreg in prepir vsakdanja gosta. V Janžekoviča se je vedno zaganjala njegova žena, njen oče in brat. Ravnokar omenjene tri osebe so se vedno prepirale z Janžekovičem ш so mu grozile, da bo lepega dne izginil v krtovo kraljestvo. In гез je bil Franc Janžekovič te dni ponoči ubit na grozen način na svojem lastnem dvorišču. Doslej še neodkrit zločinec je udaril žrtev dvakrat z vso močjo po glavi in to ali z motiko ali pa s sekiro. Janžekovič je moral biti vsled silnih udarcev koj pri priči mrtev. Drugo jutro so ga našli sosedje lu so .šli mimo njegovega dvorišča, v luži krvi. Na lice zločina poklicano orožništvo je začelo takoj raziskovati zločin in kot osumljence aretiralo: Janžekovičevo ženo, očeta in brata. Ljudje v Muretiucih in po okolici so zelo razburjeni radi tega surovo krvavega zločina.
š Težka nesreča т Dravogradu. Dne 23.
t. m. se je težko ponesrečil na kolodvoru v Dravogradu železničar Martin Menček, ki stanuje v Mariboru. Par minut pred odhodom večernega mariborskega vlaka privozi na po-postajo vlak iz Slovenjgradca, ki se ustavi na tiru tik perona, prihajajoči slovenjgraški vlak je težko opaziti, ker pride izza ovinka ravno pred postajo. Vsled tega se je na dra-vogradskem kolodvoru že večkrat pripetila uesreča in na enak način se je ponesrečil tudi omenjeni Menček. Ko je šel iz kolodvorske pisarne do svojega vlaka, je privozil z vso silo vlak 4z Slovenjgradca ter zgrabil Menčeka v trenutku, ko je hotel preskočiti v tir. Nesrečnemu železničarju so kolesa odrezala obe roki iu razmesarila obraz, zadobil je tudi težke notranje poškodbe. Prepeljali so ga takoj v slovenjgraško bolnico, kjer je naslednji dan umrl. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka.
š Vozna pošta Maribor—Zg. Kungota. Na posredovanje poslanca Zebota je poštne} ravnateljstvo zopet uvedlo vozno pošto med Mariborom in Gornjo sv. Kungoto.
š Ze zopet pritožba od severne meje. Iz Plavča nad Svečino poročajo: Nekatere postojanke finančnih straž ob severni meji postajajo žalibog s časom ravno tako nasilne ter izzivajo ljudsko potrpežljivost kakor svoj-čas Wranglovci. še tega ni dolgo, ko smo morali beležiti pretepaštvo in nemoralno postopanje šentiljske finau-до straže in že smo dobili zopet ponovno ostre pritožbe zoper finančni oddelek, ki je nastanjen na Plavču. Kakor kaki kmetski fantalini so porabili tudi finan-carji na Plavču velikonočne praznike za brezmejno popivanje, izzivanje in pretepe. Na velikonočni ponedeljek so krenili iz Plavča v gostilno g. Arha v Svečini. Brez vsakega povoda so izzvali v krčmi pretep v nadi, da bodo civilisti kar pobegnili pred njimi, a so se urezali bridko in so morali oni prvi ostaviti polje pretepa. Po pni izgubljeni bitki so kre-uili v drugo krčmo. Iz te gostilno so poklicali na prosto mladega fanta in so ga zunaj brez vsakega vzroka neusmiljeno oklofutali. Ko je bil sirota že ves v krvi, so mu prihiteli na na pomoč civilisti in vprašali po vzroku tako balkansko nasilnega nastopa napram slabotnemu fantku. Kolovodja financariev se ie
kratko in malo odrezal, da jo klofutanje stvar ter zadeva finančne straže in ne briga nobenega civilista. Si pač lahko mislimo, da sta PlavČ in Svečina upravično ogorčena radi Čisto balkanskih izgredov naše finančno straže in še to povrhu na severni meji, ko se vsaka malenkost takoj zve v Avstrijo. Finančno predstojništvo v Mariboru bi moralo bolj gledati na pretepaško in pijansko postopanje nekaterih finančnih straž ob meji. Finančno predstojništvo v Mariboru se ni zmenilo doslej niti za eden kričeč slučaj nasilnosti finančnih straž ob meji akoravno so bile to balkanske nekulturnosti objavljene v naših listih, ampak je celo trpelo, da so so šentiljski financarji na izzivalen način zagovarjali in dražili potrpežljivost naroda po policaj-demo-kratskem Taboru. Na balkanizacijo obmejnih krajev od strani finaucarjev smo že opozorili naš parlamentarni klub in bo prišlo do ostre tozadevne interpelacije, ki bo v živo zadelo tudi finančno predstojništvo v Mariboru. Na meji zahtevamo red ter dostojnost in to še prav posebno od strani javnih organov!
š Posledica pijančevanja. Velikonočne praznike so letos fantje na kmetih, kakor običajno praznovali s pijančevanjem. Posledica tega je veliko število pretepov in pobojev, ki so se dogodili med prazniki. Samo na mariborsko okrožno sodišče je orožništvo prignalo 25 pretepačev, od katerih ima marsikateri na vesti težko poškodbo.
lj Prosto po »Jutru« in »Slov. narodu«. Klerikalci so krivi, da še do danes ni dobila Pašić-Pribičevićeva vlada od krone volivne-ga mandata. Klerikalci so krivi, da se prerokbe »Jutra« in »Slov. naroda« o razpustu ljubljanskega občinskega sveta in imenovanje dr. Baltiča ljubljanskim velikim županom še niso uresničile. Klerikalci so krivi, da prof. Reisner noče izpolniti možko dane besede in politične pogodbe ter odstopiti svoj poslanski mandat svojemu namestniku dr. Ravniharju. Klerikalci so krivi, da demokratski shodi po deželi nc uspevajo in se vršijo v znamenju gostilniškega krakelarstva. Klerikalci so krivi, da so z ljubljanskega mestnega magistrata odjadrali »naprednjaki« in prepustili bojno črto Zvezi delavnega ljudstva. Slednjič so tudi klerikalci krivi, da se je vršil 24. t. m. v Mestnem domu pretep med zastopniki II. in III. internacijonale, ker so se pa klerikalci bojevali pri III. internacijonalistih m zmagali,
sedaj molče — ---
lj Žlahta. Na ljubljanskem magistrata je bila navada v lepih starih časih, ko so ondi še sedeli »napredni« občinski očetje, da so na vsa višja in vplivna mesta v občinski upravi spravljali svoje ožje in potrebne sorodnike. Žlahta je bila tedaj v cvetju. Teh časov gospodje demokrati še danes ne morejo poizabiti, zato podtikajo enake metode tudi sedanjim zastopnikom v občinski upravi. — Včerajšnji »Slov. narod« trdi, da je mestni podiupan dr. Stanovnik stric nekemu poklicnemu gasiicu in namiguje, da ga vsled tega protežira v službi. — Podžupan dr. Stanovnik nima v mestni upravi prav nikakega sorodnika in nikogar ne protežira, pač pa poznamo mnogo stricev med ljubljanskimi demokrati, ki bi se radi zopet polastili mestno uprave, da bi z mestnim premoženjem pomagali iz finančnih zadreg Sokolu I, katerega se »amerikanski stric« noče spomniti.
lj 60 letnica ljubljanskih poslreščkov. Ta mesec obhajajo ljubljanski postreščki šest-desetletnico svojega obstoja v Ljubljani. Prvi postreščki, ki so bili uniformirani, so imeli modre bluze in čepice z rdečim trakom. Na čepici so nosili kot znak kovinas-o črko D (Dienstmann).
lj Petkov trg ljubljanski je bil izredno bogato založen posebno z raznimi postnimi jedili. Izredno veliko je bilo na trgu raznih rib. Domačini so prinesli lepe ščuke, harfo in druge domače vrste, od zunaj pa so pripeljali trgovci veliko raznih morskih rib in pa zi Zdenčiae pri Zagrebu. Tudi povpraševanje po ribah je bilo jako živahno; cene so bile še precej primerne posebno kasnejo proti poldnevu. Med domačimi pridelki je bilo na trgu izredno veliko jac, več kuretine in pa iz Zdenčine pri Zagrebu. Tudi povpraše-narske zelenjave in pa raznega cvetja je bilo dosti na trgu.
lj Žrtev redukcije. Predsnoonim se jo v pisarni Jadranske banke zastrupila z lizolom soproga sluge Jadransko banke Marija K. Ta obupen čin je izvršila žena, ker je bil njen mož reduciran. Banka jo reducirala, kot so poroča, kar naenkrat 27 uslužbeucc v. Zono so k sreči še pravočasno našli in so jo odpeljali takoj v boluico, kjer so ji izprali želodec in je že iz nevarnosti. Ko se jo zvedela ta novica po mestu, je napravila med vsemi sloji zelo mučen utis.
lj Vojni invalidi, vdovo in sirote, ki so včlanjeni pri Udruženju vojnih invalidov, vdov in sirot kraljevine SHS, podružnica Ljubljana in ki so svojeČasuo oddali odnosno izpolnili statistične pole ali popisnice ter izročili podružnici tudi svoje slike, dobijo sedaj nove članske knjižice. Izdajajo se med uradnimi urami v društvenih prostorih.
lj Pctletnico svojega obstanka proslavi 26. aprila nb pol 8 zvečer na svejem lete? njem rednem občnem zboru v salonu pri ^•Starem Rimljanu« (Mrak) na Rimski costi v
Ljubljani kreditna zadruga javnih nameščen«
cev.
lj Promcnadni koncert v »Zvezdic 27. & ob enajstih. Kapeluik dr. Jos. Cerin: 1. Muh* vič: Na vojsku, marš. 2. Gervais: Jugoslov* pesmi. 3. Cibulka: Srce in cvetica. 4. Wag-ner: Lohengrin. 5. Zaje: Večer na Savi. Morena: Živo pesmi, valček.
lj Umrli so v Ljubljani: Anton Kerže, učitelj v p., 49 let. — Kristjan Vernik, strugal-, 28 let. — Fran Clivar, čevljarski vajenec, 26 let. — Josip Goste, užitltar, 74 let lj Ljubljanski »fračarji«. Najnovejša in prva organizacija svoje vrste je bila te dni razpuščena in bo imel ta razpust Še neljube posledice na policiji, ali morda šo celo na sodišču. Znano je, da spada med zelo priljubljeno igrače mladih fantov tudi »fračaC Iu zbrali so so žabjaški in trnovski fantje in so ustanovili prav pristen fračarski klub. Iz-volili so si predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika in fračarji so začeli živahno fračaritj, pri čemer se niso zadovoljili samo z lesenimi in papirnatimi tarčami, marveč so pridno streljali tudi po oknih, kjer je cvenk šipe nagradil dobrega strelca z nevarnim priznanjem. Končno pa je prišla policija temu nevarnemu klubu na 3led, in sicer največ radi prepira med fračarji. Vsled pridnega vožba-nja so namreč porabili člani, ki so plačevali v, Idubovo blagajno po 1 Din mesečno, tolika gumijastih trakov za frače, da blagajnik ni imel več denarja za nabavo novih trakov. Ča jc izdal blagajnika res ves denar za frače, še ni ugotovljeno, pač pa so trdili nekateri člani, da je hodil njihov blagajnik po fračar-sluh vajah v zadnjem času prav pridno 9, kino. Kriza v klubu je postala neizogibna, še bolj usodno pa je bilo za fračarski klub, d4 je o njegovem obslanku zvedela tudi policija, ki je povabila več članov na odgovor, in si« cer radi tega, ker klub ni bil postavno pri* javljen in so se vedno bolj množile pritožile radi ubitih šip. Vsled tega je ta najnovejši ljubljanski klub v kratkem žalostno propadel Klub je imel okrog 20 rednih članov, fantov, v starosti od 8 do 16 let. Glavno sestajališča so imeli na Zabjaku, odkoder so prirejali skupne fračarsko izlete. Imeli so popolnoma reden odbor, odborove sestanke pred Pru-laini, strelne vaje pa na ljubljanskem gradu< lj Kolo, obrabljeno, brez blatnikov, vred-« no 1000 Din, je bilo upradeno Pavlu Ranči* gaju v Ljubljani.
lj Policijske ovadbe. V zadnjih 24 urali jo bilo prijavljenih 17 policijskih ovadb in sicer 2 radi tatvine, 9 radi prestopka cestno* policijskega reda, 2 radi prestopka policijske ure in po ena radi kalen j a nočnega miru, nošnje orožja brez dovoljenja in radi lahke telesne poškodbe.
lj Mestna zastavljalnica dne 30. aprila in 1. maja t. 1. radi znaženja uradnih prostorov« ne posluje.
lj Mestna občina ljubljanska potrebuje za letošnjo poletje nekaj paznikov za mestne nasade. Plača 1200 K mesečno. Upoštevajo se predvsem potrebni upokojenci z neomadeže-vano preteklostjo. Rcflektanti naj so zglase med običajnimi uradnimi urami v mestnem gospodarskem uradu.
lj Mesarski pomočnik, popolnoma i zvez* ban, išče službe. Imo se izve v uredništvu »Slovenca«.
RUSKA PROMETNA SREDSTVA.
Nemški strokovnjaki, ki so prepotovali Rusijo po naročilu nemške težke industrije in »Vzhodno-evropskega instituta« v Kiinigs* bergu, so podali sledečo sliko sedanjega sta* nja ruskega prometa.
I)r. von Eckardt piše, da je 75 odstotkov vseh ruskih železnic, posebno na jugu, uni* Cenili ali se nahajajo v neporabnem stanju« Promet jo omejen na glavne proge. Nasipe jo odnesla voda, mostovi so razdejani, tračnice so skoro vse segnile. Prenovitev vseh preg bi zahtevala velikansko svoto denarja in do 10 let dela. Tudi proge onih železnic, ki se nahajajo po uradnih poročilih v dobrem stanju, so so vdrle pod težo novih nemških lokomotiv. Zdaj stojijo vsi ti drago pla* čani stroji pod milim nebom in brez vsakega opravila.
V letu 1913 je štela Rusija 72.500 vrst železniške proge, v 1. 1922 pa samo 60.500 vrst. Ako preračunamo vsa železniška popravila za dobo 12 let, bi se moralo letno ob* noviti 30 mil. tračnic. Dejansko pa so je položilo v 1. .1922 samo 7 milijonov. 62 odsti železniških vozov je v slabem stanju in zahtevajo izdatnega popravila.
Drugi strokovnjak prof. Kottnor slika sta« nje vodnega transporta, katerega veliki pomen leži v prevažanju petroleja. Po podatkih prof. Kottncrja ima Rusija do 45.000 km splavnih voda, od katerih jo polovica uporabna za parobrodo. Vso to vodne poti so zvezane z velikim številom kanalov, Id vežejo mod seboj posamezno v gospodarskem oziru najbolj pomembne pokrajino. Vode se hitro sušijo, vsako leto jc več za parobrode nevarnih plitvih most. Pristanišča in druge naprave so v žalostnem stanju. Po uradnih sovjetskih virih je mogla ruska trgovska mornarica v 1. 1911. prevažati 800 milijonov pudov letno. L. 1922 je padla ia šieviika na 200 milijonov in se jo zmanjšalo število bark za 50 odst. Nazadoval je seveda tudi promet s
petrolejem in mineralnim oljem. V letih 1919-13 jo znašal povprečni izvoz do 50 milijonov pudov letno, v 1. 1923 je padel izvoz
na 44 odst. te količine.
• * *
g Tržne cene v Mariboru. Govedina: I. 85—27, II. 22—24, III. 19—20 Din. Teletina:
1.	26—30, II. 24—25 Din. Svinjsko meso 30 do 40 Din. Konjsko meso: I. 14—17, II. 10 do 12 Din. — Kože: 1 konjska koža 150—225, 1 kg goveje kože 17.50—20, telečje 30 do 32.50, svinjske 52.50, gornjega usnja 120, podplatov 80—120 Din. Perutnina: 1 majhen piščanec 35, večji 45, kokoš 50—65, raca 60 do 70, gos 100—125, puran 125, zajec domači 15—50 Din. — Žito: 1 kg pšenice 3.50, rži 3.25, ječmena 3, ovsa 3, koruze 3, prosa 3.50, ajde 3. fižola 5—7, leče 14 Din. — Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke št. 0—6, št. 1 5.75, št. 6 5, št. 7 4 Din; prosene kaše 1.50, ješprenja 7, trobov 2, koruzne moke 4, koruznega zdroba 5—6, pšeničnega zdroba 7, ajdove moke 7—8, azdove kaše 6 Din. — Krma: 1 q sladkega sena 87.50—95, ovsene slame 62.50 Din. — Kurivo: 1 m* trdih drv 200, mehkih 175, 1 q premoga, trboveljskega 42 do 45, velenjskega 27—30, 1 kg oglja 1.50 do
2,	koksa 1—2 Din.
g Carinski dohodki. V prvi desetini aprila B924 so znašali carinski dohodki 53 milijonov 932.801 Din. Posamezne carinarnice so dale sledeče vsote: Ljubljana 4,232.705 Din, Maribor 2,812.075 Din, Celje 1,039.790 Din, Jesenice 754.806 Din, Rakek 659.244 Din, Gornja Radgona [168.509 Din.
g Hipotekama banka. Državna hipotekar-na banka namerava otvoriti filijale v Zagrebu, Nišu, Skoplju, Splitu in Sarajevu
g Nova carinska tarifa. Kakor poročajo iz Belgrada, jo komisija za carinsko tarifo izvršila projekt nove carinske tarife in bo projekt kmalu objavljen.
g Privredni svet. V ministrstvu za trgovino in industrijo pripravljajo osnovo Gospodarskega sveta, ki bo deloval na tem ministrstvu in reševal vse stvari, nanašajoče se na izvoz in uvoz, carinsko politiko, trgovino in industrijo.
g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 315—320 Din, ječmen 330—340 Din, oves 250—255 Din, koruza 227.50—247.50 Din, pšenična moka >0« 500—510 Din, »2« 450 Din, »5« 380—390 Din, »6« 320—330 Din, >7« 280—290 Din, otrobi 210—215 Din.
g Uradni knrzi za maj so bili določeni sledeče: napoleondor 282 Din, zlata turška lira 319 Din, angleški funt 348 Din, dolar 80 Din, 100 franc. frankov 500 Din, 100 Švicar, frankov 1410 Din, 100 drahem 150 Din, 100 italijanskih Ur 355 Din, 100 Kč 236 Din, 100 kron maž. 0.105 Din, 100 romun. lejev 42 Din, 100 bolgarskih levov 58 Din, 100 peset 1100 Din, 100 holandskih goldinarjev 2975 Din, 100 danskih kron 1329 Din, 1 milijon poljskih mark 9 Din, 100 avstr. kron 0.113 Din, 100 belgijskih frankov 424 Din. Tečaji veljajo glede plačevanja pristaniških pristojbin od 1. do 31. maja.
g Uverenjo za zavarovanje valute. Finančni minister je izdal naredbo, da veljajo uvere-nja za zavarovanje valute pri izvozu v inozemstvo dva meseca, mesto en mesec.
g Avtomobili v RusijL Po statističnih podatkih ima sedaj Rusija 15.000 avtomobilov. Od tega skupnega števila jih je bilo v Moskvi 2500, v Leningradu 1500 voz. Lani je znašal uvoz avtomobilov 400 voz in to večinoma potniških, med tem, ko se je tovornih voz uvozilo razmeroma malo.
g Izvoz piva iz Nemčije. Med tem, ko se je v oktobru 1923 izvozilo iz Nemčije 394 hI piva, v januarju 1924 6000 hI. Iz tega je razvidno, da izvoz piva iz Nemčije narašča.
g Izvoz žitaric iz Romunije. Lani se je izvozilo žitaric iz Romunije za 7.7 milijard lejev, leta 1922 pa za 3.9 milijard lejev.
BORZA.
Curih, 25. aprila. (Izv.) Berlin 1.29, Italija 25.11, London 24.68, Newyork 563.60, Pariz 35.75, Praga 16.66, Dunaj 0.007940, Sofija 4.10, Belgrad 7.—.
Po svetu.
—	Proslula newyorška banditinja »Ele-na« v rokah pravice. Med newyorškimi finančniki je v zadnji dobi razširjala strah in trepet mlada banditinja »Elena«, ki je nekatere izmed njih poslala na oni svot Pojavila se je sedaj v tej sedaj v oni banki in smeje se z revolverjem v roki zahtevala denar, nato pa brez sledi izginila. »Elena je nosila kratko ostrižene lase is se znala spretno preoblačiti. Ušla je vsem najskrbnejšb spletenim mrežam policije, katero je dan na dan zasmehovala in izzivala v pismih, ki jih ji je pošiljala. Končno je dobila policija neko določno 6led za njo: ob roparskem umoru nekega bankirja so opazili, da je banditinja v blagoslovljenem stanju. Dognali so, da je >Elena< stanovala pri materi svojega druga, 25 letnega ključavničarja Соопеуа. Toda mati je izjavila, da o sinu ničesar ne ve. Policiji se je pa posrečilo prestreči Cooneyevo pismo materi, iz katerega je zvedela za novo bivališče nevarne dvojice. »Elena« je bila medtem povila mrtvo dete. Ko sta zločinca opazila, da je hiša popolnoma obkoljena po policiji in da je beg nemogoč, je hotel Соопеу najprej ustreliti »Eleno« nato pa še sebe. Toda »Elena« je prosila, naj ji prizanese, ter je zaklicala policajem, da onadva ne bosta streljala, ako policaji ne bodo. Nato sta se bandita mirno predaja. Newyorškim bankirjem pa je odleglo.
—	Italijanski socialisti in 1. maj. Italijanski komunisti so bili uvedli gibanje za skupno praznovanje prvega maja vsega italijanskega socialističnega proletarijata. Maksi-malistična stranka je pa povabilo komunistov zavrnila in sklenila na delavstvo manifest, v katerem poziva delavstvo, da naj praznuje 1. maj kakor more, tudi zgolj duhovno.
—	Kongres mednarodnega kolonijalnega zavoda v Rimu. Po veliki noči je začel v Rimu zborovati kongres mednarodnega kolonialnega zavoda. V prvi seji so obravnavali in sprejeli predloge za organizacijo zdravstva v kolonijah sploh in sodstva v novoustanovljenih kolonijah ter o naboru kolonialnega uradništva.
—	Mednarodni juridilni kongres za avia-tiko. Te dni zboruje v Rimu mednarodni ju-ridični kongres za aviatiko. Gre za sestavo enotnega mednarodnega zakonika, s katerim naj se končnoveljavno urede mednarodni odnošaji v zračnem prometu.
—	Ogromen požar v Genovi. 24. t m. je izbruhnil požar v skladiščih predilnice bratov Zerollo v Genovi in uničil ogromne zaloge bombaža. Od vseh strani prihitele požarne brambe niso mogle ničesar rešiti. Ob gašenju je bilo več oseb ranjenih.
—	Stenografija kot obvezen predmet. S šolskim letom 1924—1925 postane stenografija na vseh bavarskih srednjih šolah obvezen predmet.
—	Otvoritev stare kraljeve rakve na Vav-ln. Pretekli teden so odkrili v kraljevi grobnici na Vavlu v Krakovu, ki jo ravno popravljajo, v navzočnosti posvetnih in cerkvenih dostojanstvenikov rakev kraljice Ludovike iz plemiškega stanu Gonzagov, ki je bila žena dveh kraljev: Vladislava IV. (kraljeval od 1632 do 1648) in Janeza Kazimira (kraljeval od 1648 do 1668). V rakvi so našli krilo, napravljeno za ženo krasne in ponosite postave, s katero se stari popisi kraljice povsem strinjajo. Na desni strani je ležala škofova palica, ob levem boku pa kraljevsko jabolko.
—	Židovski profesorji na dunajskem vseučilišču. Na dunajski medecinski fakulteti je 126, na moaroslovni 45 in na jiuidjčni 28 židovskih profesorjev.___
GNEZDO ZLOČINCEV NA JUŽNEM KITAJSKEM
Kako malo varno je potovanje po Kitajskem, nam pripoveduje neld angleški raziskovalec. »V samoti brez dreves je nastanjena zločinska družba na 1700 metrov visoki planoti. Vrsta gora, višja kot planota, skrivališče popolnoma zakrije. Če pridejo v bližino trgovci, ni zanje rešitve, vzamejo jim vse, kar imajo, včasih tudi življenje. Vsak ropar ima na glavi tur-ban iz rdeče svile, okoli pasu pa zeleno prepa-sko. Oblasti vedo, da so roparji tam, a se jim nihče ne upa blizu. Tam zraven je mestece, na videz popolnoma mirno, a če natančno pogledaš, opaziš okoli in okoli nasip, na njem pa straže, ki naznanjajo vsako sumljivo kretnje roparjev.«
ZLOBNI IGRALEC.
Igralec Friedrich Beckmann (1803—1866) je bil znan po svojih izbornih dovtipih in po svoji hudomušnosti. — Prim. Zgod. an. 2. zv. str. 58. To je pa nekaj drugega. — Leta 18-15. se je skregal v Berlinu z ravnateljem Kfinig-stadtskega gledališča Cerfon, mu je odpovedal in mu je pisal tole poslovilno pismo:
»Vi ste vitez reda Rdečega orla tretje vrste, lastnik nekega gledališča druge vrste in govedina prve vrste k__
Ohrani zdravo telo. Za usta, zobe, grlo ODOL rabi!
grafike in literature bodo razstavili krasno narodopisno in kulturnozgodovinsko zbirko, ki bo obsegala tudi najmanjše rodove in celo izumirajoče ostanke. Predvsem nam bodo pa pokazali delovanje rimske misijonske tiskarne, edine te vrste na svetu, edino tako podjetje. Tiska nam lahko knjige v 250 jezikih in narečjih, tudi v najbolj čudnih Eruskih in notranjeazijskih narečjih; v prvi vrsti seveda tudi sveto pismo, knjigo knjig.
Kakšen ogromen obseg ima katoliško misijonarstvo, vidimo vsaj malo iz tehle številk: Rimski misijonski centrali, znameniti kardinalski kongregaciji de propaganda fide, najvišji cerkveni upravni oblasti vseh dežel izven Evrope razen Južne Amerike je podrejenh okoli 30.000 misijonskih postaj s 23.000 cerkvami in skoraj 18.000 šolami! V njih opravlja dušno pastirstvo in uči okoli 123.000 misijonarjev, okoli 50.000 bratov in okoli 120.000 nun. Obseg misi-jonstva gre od Hotentotov v Afriki Jo Kitajcev v Aziji, od indijskih Hindujev »or do
ameriških Eskimov. Ljudska govorica imenuje voditelja kongregacije »rdečega papeža«, hoteč s tem naslovom označiti vso njegovo ogromno moč. Sedanji voditelj je holandski redemptorist Rossum.
Povodom te razstave si bodo posetnikl lahko ogledali tudi velikanski arhiv misijonske centrale, eden najzanimivejših ia najbogatejših na svetu, in pa misijonski muzej, ki ga tudi lahko prištevamo modernim čudom. Misijonski muzeji so pa seveda tudi drugod, pač manjši, in tudi razstav je dosti. Namen je, da zanesejo smisel za misijonsko delovanje med široke sloje ljudstva in da dobijo potrebna sredstva za ogromno misijonsko delovanje.
Obenem z razstavo se bo vršilo v Rimu več zborovanj, zlasti misijonski kongres. Gotovo bodo zborovanja z razstavo vred privabila v Rim ogromne množice romarjev in tako bo zopet enkrat Rim središče cerkvenega gibanja vsega sveta.
O razstavi in zborovanjih bomo še ve6* krat poročali.
Svetovna misijanska razstava v Rimu.
Drugo leto bo v Rimu veliko cerkvenih prireditev in zborovanj. Višek bo svetovna •misijonska razstava, z udeležbo vseh katoliških misijonskih pokrajin, razkropljenih po vsem 3vetu. Priprave vodi poseben odbor kardinalov, pomaga mu pododbor znamenitih misijonarjev iz vseh delov sveia. Razen
Iz našep glasbenega življenja.
O nekaterih važnejših koncertnih prireditvah, ki nam ni bilo moči takoj o njih poročati, naj na kratko objavimo sodbo. I.matineja »Zveze godbenikov za Slovenijo« nam je podala že znano overturo k Dvorakovemu »Vragu in Katri1) in njegova Slovanska plesa št. 16, 15 in Griegova Norveška plesa ŠL 3, 4 pod Balatkovim vodstvom, nazadnje pa Čajkovskega V. s i m f o n i j o (e) pod R u k a v i n o v i m. Zajemi j ivo je bilo poslušati tri samosvoje skla-dateljske osebnosti, ki 60 si po času tako blizu, po čuvstvovanju, duhu tako sorodni, po izrazu pa vendar tako različni. Dvorak pred vsem jasen, odločen, ld mu ni prav nič do tega, če se kdaj tudi s komolci prerije 6koz goščo, samo zdravje in življenje ga je. Grieg je tudi jasen, preprost celo, pa vendar že melodijo prepreza neka skrivnostna tajna; čista, otroška radost zažari njegovi glasbi z lica, pa ne veš, kdaj ji v poteze zaorje strast; razigrana veselost se je poloti, pa še v prešeren smeh se ji kradoma mešajo tožne oči in radostni spev na ustnih se ji nepričakovano prelije v pritajeno bolest: tipka milina je morda bistveni znak Griegove umetnosti. Dvorak je silnejši, ogenj se pri njem v mogočnejši vihri vnema, povodenj se razliva v širši strugi., si neomejeno udira pot po nezavarovani planjavi. Orkester je bil splošno prav dober, gladko je šlo, marsikaj kar mehko, nežno.
Čajkovskega so najlepše podali v II. delu (andante cantabile) z njega širokim čuvstvenira razvojem in zajemljivimi razgovori v in8trumentaciji. IV. stavek je zlasti v začetku \vagnerianska glasba po rusko podana. Igranje je bilo v I. in IV. stavku sicer gladko, v marsičem pa nekam neotesano; pred vsem smo pogrešali tistega silnega naraščanja v zadnjem stavku, ki bi moralo začeti čisto iz dna, s komaj zaznavnim šumenjem, pa se polagoma razširiti, razbesneti v vihro, da se ji hrasti klanjajo in človeku mozeg pretresa. Tu pa je ploha fortissima skoro kar hipoma vse zalila in takrat, ko bi nas imela lepota neuguane sile začeti pretresati, nam je začela že presedati. Sicer pa bi si podobnih dopoldanskih koncertov prav želeli. Užitek je večji, presojanje lažje in točnejše, vtis trajnejšL
Voka'na recitacijska matineja, ki jo je priredil klub Primork, je zbrala množico umetnikov. Ga. Betetta, našega največjega, smo žal slišali samo ob koncu, priznanje je bilo mogočno, ki ga je pa petje, so dejali, še daieko nadkriljevalo. Ga. Thier-r y j e v a, ki jo tako občutno pogreša naša opera, je pela orientalski čuvstvenega Dobroniča, Lajevčevo »Norčevo jesensko pesem«, ki je čisto svet zase, žgoč ogenj iz mraku bolesti, in znano, opojno K o n j o -vičevo »Pod pendžeri«. Ga. Thierryjeva je velika v vsem, zlasti pa v izrazu globoke tragike; ta izraz je v Lajovcu stopnjevala do silne dramatične groze. Še nikdar nismo imeli Slovenci take izredno dobre altistinje — in vendar ji domišljav gospodar onemogoča, da bi svoje velike darove posvečevala domači umetnosti. — Ali tej sramoti res še ne bo konca? Ga. Marija Vera je su-gestivno podala H u g o j e v o »Besedo r, g.. Sest je pripovedoval Abakumova orientalsko oslarijo o oslu, gč. V i d a J e r a j e v a je z gibko tehniko igrala Mendelssohnov allegro appassionato iz e-molovega koncerta za gosli čisto, varno, mehko, marsikaj je zadeh-telo celo po cvetju, ki se je začelo nastavljati nad zelenjem sočne tehnike. Najtežja je bila pač kadenca, pa se je tudi iz njenih klešč dokaj srečno izvila.
Največja novost za poslušavce je bila pač Kogojeva improvizacija na
1 Ne vem kat zel duh jp zadnje čase obsedel veliko število Slovencev, da so začeli na naš lepi, giblu jezik natezati romansko mrtvaško srajco: lnstnili imen veiS ne sklanjajo: tako nastajajo goro-staenosti: ouvortnra k >Vrag(!) in Katra(1)«, ali: minister je imenoval Petra Kralj(!) za redneija učitelja itd., ali: koncert se bo vršil v hotelu Union(l), »H: eosti so si ocledali mesto Ljublja-natl) itd
Robidovo »Balado o gospodu Joštu«, ki jo je recitiral g. Lipah. To je bila izboroa reč. Glasba kot urezana na besedo; tako je vestno in točno sledila hod pripovedovalca, da je do zloga natančno pozajela čuvstvo, v, besedo odeto. Zato ni bila samo zunanja ilustracija, ampak prav iz pesnikovega čuvstva povzeta, v glasbi spočeta samosvoja umetnina. Občudovali smo sijajne kontraste: kako je zahrumela nevihta!, kako vabljivo se je nasmihala lepa gospa, kako prožno se je kre-tal mladi vrtnar! In tisto pomišljanje — kako živo, resnično, da je skoro dih zastajal« Kogoj je iznova dokazal, da ni samo silno gibek in spreten, ampak tudi silno čuvstvea,
globok glasbenik.	K«
* * *
pr Socialna Misel, št. 4. (april)', M izide prihodnji teden, nas preseneti poleg drug« zanimive vsebine — omenjamo samo esej o vseslovanstvu ob priliki rusko-romun-skega spora — s člankom o aktualni krizi y naši državi, ki ga je »Socialni Misli« ob veliki noči poslal v objavo bivši ministrski predsednik, šef jugoslovanske demokratske stranke, g. L j u b a Davidovič.
pr Koncert Francoskega kvinteta ra pihala. člani kvinteta, ki prirede svoj koncert v Ljubljani v torek, dne 29. t m., so član* francoskega društva: La Societe des Instruments a Vent de Pariš, katerega je ustanovil slavni flavtist Pavel Taffanel 1879. leta. Ko je postal on dirigent pariške opere, je prevzel društvo njegov učenec Filip Gaubert Njemu so se pridružili Luis Bas, Ahil Grass in Julij Vialet, ki so še danes člani tega kvarteta. Mesto flavtista Taffanela je vstopil Rene Le Roy, najboljši flavtist francoske šole. Vsi gospodje so obenem tudi profesorji raznih konservatorijev oziroma solo-igralci največjih orkestrov. Vsled prevelike zaposlenosti, špe-cijelno v Parizu in s koncerti na Francoskem sploh, niso mnogo potovali po Evropi. Letos pa so šli na povabilo Čehoslovaške republike na tritedensko koncertno turnejo po Čeho-slovaški in pred svojim povratkom v Pariz koncentrirajo še 28. t m. v Zagrebu in 29. t. m. v Ljubljani. Tako se nam Ljubljančanom nudi redka prilika čuti te mojstre na našem koncertnem odru. Koncert se vrši v Union-ski dvorani in so vstopnice na prodaj v Matični knjigarni.
pr Mladino ljubljanskih srednjih in strokovnih šol opozarjamo na mladinsko predavanje, ki se vrši v nedeljo dne 27. L m. ob pol 11. uri dopoldne v Filharmoniji. Na tem mladinskem predavanju predava o raznih instrumentih g. prof. Emil Adamič, instrumente predvajajo pa člani orkestra Narodnega gledališča v Ljubljani. Vmes nastopi znani in izvrstni slovenski kvartet. Mladino vabimo ponovno k temu predavanju.
pr Proslava Vilharjeve 70 letnice v Osje-ku. Povodom 70 letnice Slovencem in Hrvatom enako milega skladatelja F. S. Vil-harja so priredila osješka pevska društva skupno slavnostni koncert, na katerem so izvajali same Vilharjeve skladbe. Koncert se je vršil v gledališču, ki ga je občinstvo napolnilo do zadnjega kotička. Na koncert je došel slavij enec osebno ter bil neprestano predmet viharnih ovacij. Kot prva točka je bila na dnevnem redu ouvertura iz »Smilja-ne«, ki jo je odUčno izvajal gledališki orke« ster pod osebnim vodstvom ravnatelja M irskega. Nato je kapelnik osješke opere Ri> kard Schwarz predaval o Vilharju in njegovi umetnosti, za njim pa je predsednik pevskega društva »Kuhač« ravnatelj Valiđ slavljencu v imenu osjeških pevskih društev čestital in inu izročil lovor jev venec. Nato so pevska društva »Sloboda«, »Lipa«, »Zrinski« in »Kuhač« izvajala veliko število Vilharje-vih skladb. Soloparlije sta pela ga. Dita Kovač in g. Milan Pichler. Posebno sijajno je zaj>el »Kuhač« skladbi »Na vrele Bosne« in »Na Ozlju gradu«. Končno je gledališki orkester izvedel »Hrvatske plesove«. Navdušenje občinstva je prekipevalo in slav-Ijenec Vilhar bo štel ta dan gotovo med najlepšo svojega življenja. Ves dohodek koncerta so izročili slavljencu, razen tega mu je tudi osješki občinski svet votiral večjo, vsoto kot narodni dar.
Narodno gledišče.
OPERA.
Sobota, 26. aprila: Madame Butterfly, gostovanje tenorista Tomiča iz opere Narodnega gledališča v Belgradu. — Rod D. Nedelja, 27. aprila: Traviata, gostovanje gospe Wesel-Polla iz Zagreba in g. E. Tomiča iz Belgrada. — Izven.
DRAMA.
Sobota, 20. aprila: »Kamela skozi uho šivankec. Red E.
Nedelja, 27. aprila: »Ana Karenina«. Izven.
Gostovanje g. Ž. Tomiča, tenorista belgrajske Opere v Ljubljani. Danes zvečer gostuje v naši operi tenorist belgrajske opere g. 2. Tomič in sicer nastopi v vlogi Pinkertona v operi >Madame Butter-fly«. G, Tomič je mlad, nadebuden tenorist, ki je doecgel dosedaj v veeli svojih vlogah in kreacijah najlepše uspehe ter postal ljubljenec gledališke publike. V naši operi nastopi tudi v nedeljo kot Alfred v operi »Traviata«. V tej operi nastopi poleg njega Se ga Vesel-Polla v vlogi Traviate, starega Germona pa poje g. Popov. Sobotna predstava se vrši za red D, nedeljska vprizoritev »Traviate« pa kot izven predstava. — V drami sa vprizori nocoj ob 8 ČeSka veseloigra »Kamela 6kozi uho ši-vanke« za red E.
Nedeljska dramska predstava. V nedeljo zve-fer se igra v drami drama »Ana Karenina« v Pu-tjatovi režiji in ne kakor je bilo prvotno javljeno izvirna slovenska igra »Dom«.
Cerkveni vestnik.
e Kongregacija za učiteljice in kongregacija za gospodične pri sv, Jožefu v Ljubljani. V pondeljek, dne 28. aprila ob pol sedmih Kvečer je običajni shod.
c Za mesee junij in prve petke, Dotiskana Je in kmalu izide v obliki Šmarnic v 2000 izvodih knjiga Sv. Marjeta Mar. Alakok, kot življenjepis in molitvenik. Izide na 15 polah, in bo stala v platno vezana 20 dinarjev. Pošiljala se bo na ogled preč. duhovščini, redovnim hišam in po en iztis tudi čč. Marijinim družbam. Pred 15 majem ee ne razpošilja. Kdor jo želi sigurno imeti do 1. junija, naj piše po njo Knjigoveznici sv. Cirila v Maribora; ali pa Mladeniški Marijini družbi Sv. Anton v Slov. gor.
e Kongres za versko vzgojo in izobrazbo t Benetkah. V Benetkah so 23. t. m. otvorili EVIIL italijanski narodni kongres za versko vzgojo in izobrazbo. Navzoči so bili patrijarh kardinal La Foutaine, mnogo škofov, prefekt, mestni komisar, zastopniki ostalih oblasti in veliko število drogega občinstva.
/oi1e.t Naznanila
~ Bokjcđelski dom v Ljubljani. V pondeljek 28. i m. točno ob 8 zvečr bo v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12 predaval g. vladni evetnik dr. Rudolf Andrejka. Predavatelj bo pre-dočil Selca — domovino dr Kreka v zgodovinskem m zemljepisnem oziru Vstop prost. Vabimot
Bedna od,borova seja Strokovne zveze javnih *ameščencev je danes ob 20. uri v kleti K ona. društva, Kongresni trg 2.	Odbor.
Sentpetersko prosvetno društvo priredi v ponedeljek 28. t m. ob 20 v svojih prostorih Župnijska ulica 1-1 narodnoobrambni večer. Predava prof. dr. Jože Lovrenčič o »Goriški prošlosti in sedanjosti«, Dakar se bodo pele in deklamirale domoljubne pesmi in kazale skioptične elike luk ob slovenski in hrvažki obali. Vstop prost. — Odbor.
Družabni klub priredi v nedeljo, dne 27. t m. Izlet k Sv. Katarini. Odhod ob 8 zjutraj izpred Akademskega doma na Miklošičevi cesti. K obil-udeležbi vabi odbor.
Prosvetno društvo na Homcu priredi v nedeljo 27. aprila ob treh popoldne velezanimivo igro »Rokovnjači«. Ponovitev igre bo v nedeljo 4. maja ob isti uri. Vsi prijatelji poštene zabave vabljeni!
Koncert Danes v soboto se vrši v kavarni »Evropa« koncert dravske godbe. Začetek ob 9 zvečer. Vstop prost
Zdravstvo.
Zdravniške takse ali Salomonova odredbe, Prosvetni oddelek je odredil glede plačila zdravniških taks, ki jih predpisuje čl. 100 rakona o civilnih uradnikih iu pravilnik o zdravniških nagradah za komisijsko ugotavljanje zdravstvenega stanja državnih nameščencev, da je dolžan te takse plačati uslužbenec sam v vseh slučajih, kadar se mora na podlagi njegove lastne vloge uradno zdravniško pregledati, Država pa plača te takse samo takrat, kadar zahteva nadrejena oblast zdravniški pregled uslužbena brez vsake inicijative od strani uslužbenca samega.. Modra je ta! Prcdno bode država sama od sebe ralitevala ugotovitev zdravstvenega stanja državnega uslužbenca, bode državni uslužbenec že mirno počival v Gospodu! Kako visoke so tc takse, tega odredba nc pove. Bržkone bodo zdravniki sami določili višino taks. Ako bodo talcsc za vsakega zdravnika po 60 Din, tedaj nam Bog pomagaj! 180 Din za eno preiskavo in to zato, ker država noče verjeti tvojemu, t, j, uradnemu zdravniku!
Bolezenski dopusti. Prosvetni oddelek za Slovenijo jc razposlal na vsa šolska vodstva nastopno odredbo: »Neobičajno veliko število prošenj za bolezenske dopuste, ki prihajajo ministrstvu prosvete iz Slovenije in dejstvo, da ostajajo nekatere učne osebe tudi brez dovoljenja ministrstva na bolovanju (prekrasna sloveuščinaU. ie dalo ministrstvu
prosvete povod, da opozarja na čl. 133, točko 7, uradniškega zakona, ki naj po njem prosvetni oddelek brezpogojno postopa. Čl. 133. točka 7. uradniškega zakona pa pravi: »Če se uslužbenec po odmoru ali odsotnosti — kakor tudi ob premestitvi po lastni krivdi ne javi na službo v desetih dneh od dne, ko je to dolžan storiti, izgubi službol
Izpred sodišča.
Bohinjski divji lovci... Brata France in
Janez Mali iz Laškega rovta sta bila obtožena, da sta huda divja lovca in da imata že več srnjakov na vesti. Kljub veliki spretnosti pa ju je zalotil paznik lovskega najemnika Hainriharja v Bohinjskem lovu, ko sta pustila drob od dveh srnjakov. Pri hišni preiskavi so našli doma prekajeno srnjakovo pleče, kože pa sta prodala trgovcu Ažmanu na Bledu in sicer obe za ;14fl kron, ker so bile baje jako slabe. Oba obtoženca sta tatvino zanikala, vendar pa jima zagovor ni nič pomagal, posebno še, ker je France znan v okolici kot jako strasten lovec, ki ima puško, četudi z oblastvenim dovoljenjem. Pri tej priliki je ugotovilo sodišče po raznih poročilih, da je tako premetenih divjih, lovcev, kot so v Bohinju, prav malo in so tudi med seboj, posebno v slučajih zasledovanja, izredno solidarni. Po tem obvestilu je baje vsak peti Bohinjec divji lovec. Janez Mali se je zagovarjal, da je kože našel in jih je smatral za proč vrženo stvar. Tudi je poskušal dokazati, da on v tem času sploh ni bil v gozdu in da tudi ni imel takrat puške. Vzklicni senat je njegov vzklic zavrnil kot neutemeljen in glede kazni nedopusten in je potrdil prvo sodbo, po kateri je dobil France 1 mesec, brat Janez pa 5 dni zapora in morata plačati Hainri-harju 2400 kron za srnjaka.
Zaradi snega so se sprli A. .Koče in pa voznika Ivan in Avgust Roje na nekem ljubljanskem dvorišču. Pri tem sta pograbila Rojca vsul c svojo lopato in sta Kočeta pošteno napodila. Obsojena sta bila vsak na 48 ur zapora in morata plačati 90 Din odškodnine Vzklicni senat jima je spremeuil zaporno kazen v denarno globo po 200 Din, stroški pa seveda ostanejo.
Delni uspeh. Dne 12. januarja je naznanil zidar France VVeissbacher iz Litije Ludvika Melina in Štefana Topolška, da sta ga na cesti pred Trškanovo gostilno napadla, pri čemer je dobil Weissbacher tudi sunek z nožem, ki pa k sreči ni bil nevaren, ker se je pravočasno nekoliko izognil Meliu je bil obsojen v Litiji na 5 dni zapora, njegov tovariš Štefan pa je bil oproščen. Vzklicni senat je vzklic zavrnil, pač pa je Meliuu znižal kazen na tri dri, češ, da je prvi sodnik premalo upošteval olajševalne okolnosti.
Avto in mlckarica. Mlekarico Terezijo Sturm iz Sent Vida je dohitel na cesti neki ljubljanski avtomobiiist Umikala sta se drug drugemu tako, da je nazadnje odletei voziček v jarek. Sturmovi so k sreči ni ničesar hudega pripetilo. Pri prvem sodišču je bil avtomobiiist obsojen na 100 Din globe ter bi moral plačati stroške in Sturmovi za voziček in blago 200 Din. Vzldlcni senat se je pa uveril, da je vozil avto previdno po predpisih in tudi ne prehitro, vsled česar je bil lastnik oproščen, Sturmova pa ga lahko toži za odškodnino pri civilnem sodišču.
Tuiistika in šport.
PAR ŠTEVILK O LAHKI ATLETIKI.
Da vidimo, če imajo našj atleti kakšno upanje na zmago v Parizu, bomo zapisali par številk. Amerilcanec P a d d o c k je pretekel 100 metrov v 10.4 sek., 200 m v 21.2, 300 m v 83.2. Rekord za 400 m je še iz leta 1012, ima ga Redpath, in sicer 48.2 sek. Šved L u n d g r e e n je pretekel ,1000 m v 2 minutah in 28.5 sek., Finec Nurmi 1500 m v 3 min in 53 sek., 2000 m v 5 min. 26.3 sek., 3000 m v 8 min. 28.6 sek, 5000 m v 14 min. 35.3 s. in 10 kilometrov v 30 minutah in 40.4 sek. Francoz B o u i n ima rekord na 15 km in sicer 47 min. 18.6 sek, Finec K o h 1 e m a i -nen pa 25 km v 1 uri 25 min. in Д.9.9 sek., 30 km v 1 uri 47 min. in 13.3 sek.
Rekord v skoku s palico ima Norvežan H o f f, 4 metre in 21 centimetrov; ameriških atletov, ki skočijo v višino 1.90 metra do dveh metrov, je kakih deset, od 1.95 do 2 m še zmeraj trije; v daljavo skoči najmanj 30 ameriških atletov nad 7 metrov, rekord je 7.67, ima ga črnec G o u r d i n, ki pa ni več tako dober kakor je na primer drug črnec, Hubbard. V Evropi je atletov z več kot 7 metrskim skokom tudi že zelo veliko. Tunlos n. pr. 7.31, Hoff 7.32 itd.
V Evropi vrže kroglo malokdo 14 m daleč, v Ameriki jo pa mečejo nad 15 m. Hills jo je vrgel te dni 15.25 m daleč, Wanzer 15.55 in je dosegel s tem Rosejev rekord, dijak Har-tranft 15.50, v treniDgu pa 15.88 m! Gre na 0,6 metrov.
Razstava srbskega planinskega društva v Belgradu.
Po dolgih petih letih od ujedinjenja turisti v Jugoslaviji žal še vedno nimamo tako potrebne enotne skupne organizacije in skupnega turietovskega glasila. Zato tudi tako redko kaj izvemo o turističnem gibanju Izven Slovenije. Prav malo smo informirani n hrvatskem turist, gibanju, še manj seveda o Srp-
skem planinskem društvu v daljnem Belgradu.
Srpsko planinsko društvo je mlado. Obstoja komaj dobro leto. Umljivo je, da je bil početek ▼ Belgradu zelo težak, saj daleč naokrog nI videti nobenih večjih gora in snež-nikov. Pred enim letom se je belgrajsko občinstvo po mestu še porogljivo zgledovalo nad planinskimi tovarišijami z nahrbtnikom, dolgo palico ln okovanimi čevlji, danes pa je v tem oziru že boljše, tako da niti smuči na Te-razijah nič več ne motijo in ne strašijo bel-grajskega občinstva. Planinska ideja se je ukoreninila tudi tu. Danes ima SrPD žc 4 podružnice ln Šteje nekaj nad 500 članov. Društvo prireja mnoge izlete iu v bodočem letu upamo, da bomo že priča veselemu planinskemu prazniku na Avali — belgrajski Šmarni gori —, kjer namerava zgraditi društvo prvo svojo kočo.
Najlepši vidni znak in dokaz, da je SrPD na pravem potu m da ima krepko voljo po napredku, pa je letošnja prva planinska razstava v Belgradu, ki je bila otvorjena dne 17. in bo trajala šc do 27. t. m. Prijetno nas je iznenadila, kajti je taka: da je res ponoe nele samo belgrajskim, temveč vsem jugoslo-vankim turistom. Je to prireditev, na katero smemo vabiti in jo pokazati tudi inozemskim zastopnikom, ne da bi se nam bilo treba bati, da poneso iz nje neugoden vtis o turistov-skem delovanju v naši državi.
Neka posebna radost in zadoščenje pa, ki jo občuti vsak zaveden jugoslovanski turist, ko si ogleduje to razstavo, jc dejstvo, da so se znašli pri tem velikem delu pfvič in spontano — saj ni bilo prav nobene velike agitacije — vsi zavedni turistovski delavci tz vseh pokrajin naše države in je ta razstava res oni pravi odsev najlepših motivov in pokrajin naše nove velike prekrasne skupne domovine.
In prav ta spontani Izraz skupne dobre volje vseh turistovskih društev nam je najboljši dokaz, da smo tudi jugoslovanski turisti dozoreli in je čas, da se združimo v eno močno fal&jigo, v eno smotreno organizacijo in se tako složimo in podvizamo k skupnemu delu v dosego naših vzvišenih ciljev, ki so: zdravje naroda, ljubezen do lepe naše skupne domovine, spoštovanje prirode, okrepljenjc narodnega gospodarstva.
Le tako združeni smemo upati na hitrejši razmah turistike in splošnega tujskega pro-.meta in le, če bo naia organizacija močna in složna, smemo upati, da bomo lahko dosegli tudi razne olajšave za turiste na potovanjih.
Planinska razstava SrPD v Belgradu je, kakor je bilo na kratko že omenjeno po listih, v II. moški gimnaziji v Poankarejevi ulici poleg poslopja »Politike«. Po sredi dvorane se vrstita dve koloni stojal s slikami, vmes in med stenami pa stoje mizice z raznimi predmeti. Razstava namreč ne obsega samo fotografskih slik, kakor je bilo dosedaj to v navadi v Ljubljani, temveč so izloženi tudi drugi predmeti, kar naj navedemo po posameznih strokah in razstavljalcih.
Oljnate slike in akvarele so razstavili: Beta Vukanović (1 komad), Bora S t e -v a n o v i ć (1 komad), Miodrag Petrovič (3), Milica Čadjević (3), Milica Milivo-j e v i ć (3 — lepi motivi z Ohridskega jezera), Drag. P a u 1 o v i č (lepa panorama Kajmak-čdlana) ter naš znani planinski slikar iz Bohinja: Valentin Hodnik, akad. slikar (20 motivov iz Julijskih alp i. dr, — Krasen napredek od predlani!)
Fotografije zavzemajo največ prostora. Razstavili so: dr. Nedeljko Košanin, Belgrad, univ. prof., predsednik SrPD 28 fotgr. iz Južne Srbije; dr. Jovan Žujevič, Belgrad, univ. prof. (eden izmed najstarejših srb. turistov): 16 fot. (13 X 18) iz slovite dunavske soteske Djer-dab med Belgradom in Prahovom; Aleksander Vašič, Belgrad (50 komadov planinskih motivov iz Srbije in Slovenije ter 20 skic s kredo); Čeda Kuievič, absolv. stud. phil., Vinkovci: 262 fot. (18 X 24 do 47 X 60) z raznih izletov po stari Srbiji, Savinskih alpah in iz okolice Vinkovcev, Dosedaj najmarlji-vejši in najboljši amateurfotogrfa SrPD.j dr. Radivoj Simonovič, Sombor: 160 fot. (13 X 18) — nabira jako marljivo sistematično razne motive z Velebita, Hercegovine, Fruške gore (dragocen znastveni materijal!); dr. J, Kra-jač, Jastrebarsko: 36 fot. (18 X 24) dobro-uspelih tipičnih motivov z Velebita; J. Hitz-thaler (Zagreb?): 36 fot. iz Gorskega Kotara i. dr. pokrajin po Hrvatski; Drago Paulič, Zagreb: 10 fot (18 X 24) s plitvičkih jezer in okolice. Malo, a to vrlo lepo! Dosedaj najboljši amateurfotograf HPD, ki kaže lep umetniški okus.
Prav lep je bil tudi oddelek slovenskih razstavljalcev v 9 skupinah, čeprav smo pogrešali nekaj prav dobrih amateurfotografskih sil (dr. Skaberne, Ivan Tavčar, St. Ribnikar i. dr.). Slike prof. Ravnika, Jože Kunavcrja in Škrlepa iz naših alp prednjačijo brez dvoma na tej razstavi pred vsemi drugimi. Razstavili so: Janko Ravnik, prof. konservato-rija, Ljubljana: 62 motivov (povečave v velikih formatih, od teh 9 bronooljnatih tiskov, 1 pigment i, dr.); Joža Kunaver, Ljubljana: 46 velikih povečav (od teh 1 pigment in 2 bronooljnata posnetka); J. Škrlep, Ljubljana: 17 povečav (od teh 10 bromooljnatih posnetkov ln 1 motiv v modrem tonu); J. Holz-liacker. Krnnj; ft povečav (mimosa) 30 X 50. (Lepa slika Kraujall; dr. Stanko Tomiušek,
Ljubljana; 32 povečav v formatu 20 X 30; Valentiu Hodnik, akad. slikar: 50 povečav v manjših formatih; odsek amateurfotografov mariborske podružnice SPD (Rotter i. dr.): 73 posnetkov iz Pohorja in ostalega Podravja; osrednji odbor SPD: 16 posnetkov planinskih koč SPD. Izmed poklicnih fotografov se je udeležil razstave samo Pelikan, fot atelije, Celje, z motivi iz ccljske okolice.
Umetniški tisk je bil skromno zastopaj«, razstavil je samo Metod Badjura, absolv. graf. akademije 4 dela u s.: 1 svctlotisk Triglava v velikem formatu in 3 heliogravire v manjših formatih.
Diapozitivi v večjih formatih so bili v manjšem številu razstavljeni po oknih, druga večja serija (80 komadov) pa je prišla do veljave na predavanju, ki ga je imel R. Badjura na novi univerzi dne 18. t m. zvečer.
Med skupinami amuteurfotografoiv in (po stenah so visele tudi mnoge reklamne slike in plakati letos v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Dubrovniku in Splitu ustanovljenih potniških uradov »Putnik d. d.« (predprodaja železniških in parobrodnih vozovnic), t j. društva za saobračaja potnikov in turistov v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dobro izbrani ta reklamni materijal prav lepo poživlja celotno ureditev razstave in (kaže razne slike iz naših najvažnejših letovišč, kopališč ter drugih tujskoprometnih aredišč v, naših alpah in ob morju. Posebno pozornoet je vzbujal krasno uspeli okusni plakat Bleda« delo znanega našega akad. slikarja Saše Šan-tla in dve veliki fotografski povečavi Dubrovnika.
Turistovska literatura to pot ni bfla Se prav skrbno zbrana, opazili smo le nekaj del naslednjih turist, pisateljev: D. Paulič: Plitvi-čka jezera; P. Kunaver: Na planine in Kraški svet ter R. Badjura: Triglav, Slovenija (Vodič kroz jugoslovenske alpe) in Smuška terminologija ter nekaj manjših kažipotov in brošur HPD. V bodoče bo treba potniške pripomočke, vodnike i. dr. vestneje izbrati, ter razstaviti, da vsaj na razstavah turisti spoznajo vso aktuelno našo potniško literaturo iz cele države, ker je večina naših trgovcev knjižarjev nima v izložbah in je tu mesta skoro samo za romane.
Kartografija i. dr. grafična dela: Na stenah so bile izložene tudi karte, razni načrti in risbe, n. pr.: J. Knafelc: Karta Julije kili alp; R. Badjura: Koncept za karto Karavank s pristno domačo nomenklaturo, statistični diagrami (posei. koč SPD v L 1923, gibanje članstva podružnic prošlih 30 let, pregled (zgodovina) zgradb, turist, društev v Sloveniji v prošlih 50 letih (1974—1924), nazorni pregled planinskih postojank, načrt lanskega in letošnjega ofic. izleta SrFD i. dr.
Turistovska oprema m oprava: Do 20. t« m. je bilo razstavljenih le nekaj predmetov, belgrajskih športnih trgovin. Menimo pa, da so že dospele medtem 3 va*ne pošiljke Iz Slovenije. Na razstavo so namreč poslali iz Ljubljane že dne 16. t m. tvrdke: J. Brajer (Breg) in J, Maher (Tržaška cesta), vsaka po dva para gorskih čevljev ter Žebljarska zs*-druga v Kropi deščico s 4 podplati, nakova-nimi z različnimi cveki, med temi tudi z naf-novejšimi vzorci žebljev za gorske čevlje.
Za planinsko razstavo v Belgradu vlada veliko zanimanje. Po številnem dosedanjem obisku lahko sklepamo, da bo tako moralni kakor gmotni uspeh dober. Umestno in koristno bi bilo, da se prenese ta razstava tudi v druga večja mesta naše države ter tako vzbudi oziroma poživi tudi med občinstvom, ki je daleč ločeno od alp, zanimanje za turi-stiko.
Mnogo hvaljene in iskane Markove kapljico proti moteuju prebavo in bokčinam v želodcu Iz Mestne lekarne v Zagrebu dobite odslej vedno v lekarni Lcustek.
MtitiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiuiuiiiiiiiiticiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiittitiiinanmt
& 4ШЖ
gomfjeve pele 6n gumfgeve poklale
i Vam mora pritrditi VaS čevljar na Bav-I Ije, kar s tem ne stodite lo z denarjem I ampak varujeta tudi naga in abuvalo.
TlUIIIIUUIIIIIIlnllKNUMIIUlllllltllllHIIHtlHI!lUIIIIIIU(IIIIHIUIIII!ilil№
Meteorologično poročilo.
LJubljano 306 m n. m. viš.
Normalna barometerska višina 736 mm.
C»8 OpMU-VftlL Ift	tih ГО- mvtoi v mm	!'»гшо-maUr r 0	L'.iliruu). dilerouou » 0	Noto, vetrovi	l'ail»T*U4 T Dffll
24.4. 21 h	736 3	14 2	0-6	obl. J.	0«
8б./4 7 h	727-8	18-6	05	obl.	
26./4, li ii	7S7-0			<t..nn	
		17*8	11»	i.*	
TRGOVSKA BANKA O. D. - LJUBLJANA
l
PODRUŽNICE:

Maribor
Novomesto
Rakek.
Sloven)gradec Slovenska Bistrica
Dunajska cesta 4 - (v lastni stavbi)
KAPITAL IN REZERVE DIN 18,300.000 -Izvršuje vse bančne posle najtočneje ir& najkulantneje. Brzojavi: Trgovska	Telefoni: 139, 146, 458
[
EKSPOZITURE:
]
Konjice
Meža - Dravograd
KOVAŠKI pomočnik
izurjen v izdelovanju sekir, motik in dr. poljedelskega orodja, želi mesta. Ponudbe na upravo pod »FUŽINA«.
UČENCA
ti je fizično močno razvit in T. dobr, uspehom dovršil šolo, sprejmem v trgovino z meš. blagom. — ANDREJ KROŽELJ nasled., Dobora pri Brežicah.	2384
IŠČEM boljše
DEKLE
M zna tudi kuhati, za malo rodbino. Nastop teko;. — J. ŠEMPER, KOPRIVNICA, Hrvatska.	2386
IŠČEM pošteno, mlajšo
POSTREŽNICO
od pol 8 do pol 10 zjutraj za takoj. Naslov pri uprav-ništvu lista pod štev. 2353.
BOLJŠI POSEL
trezna in delavna moč, va-jen poljskemu delu ter konjem, dobi mesto kot MA-JER; cvent. sprejmem proti mesečni plači za to mesto starejšega kmečkega fanta, vajenega gospodarstva, ki se ■hoče obenem izučiti sodo-vičarske obrti. — Kje, pove uprava pod šifro aDOBER POSEL« št. 2388.
Iščem star. ŽENSKO
Jc 9 mesecev star. otroku, samo za čez dan. O. Arnež, Strmi pot 6, Ljubljana.
Sprejmem takoj enega krojaškega pomočnika
za boljše, stalno veliko delo. Hrana in stanovanje v liišl IVAN ŠTUPICA, kroj. mojster, DOB pri Domžalah
2 ČEVLJARSKA
POMOČNIKA
dobro Izvežbana, sprejme takoj Ant. Brecelj, čevljar, mojster, GajeTa ulica it. 2.
TRI VAJENCE
v triletno učno dobo brez hrane in stanovanja sprejme FR. KOSMAČ, ključavničar, mojster, Ljubljana, Trnovo, Jeranova ul. 5. — Istotam je naprodaj dobro ohranjen VRTALNI STROJ in 2 vozička (zapravi jivčka). 2401
•SS O?

CO
J5£ "o
Zahvala.
Ob nenadni izgubi našega nadvse ljublje. nega, nepozabnega
se najlskrenejšc zahvaljujemo vsem, ki sto ga spremili na zadnji poti, mu obsuli s cvetjem prezgodnji grob in se spominjali nas v najtežjih urah. — Posebno zahvalo izrekamo njegovim zvestim tovarišem: gg. Rabiču, Vincigu, dr. Kogoju, č. svetniku Aljažu, g. Šetincu in vsemu osobju bolnice na Savi, potem gg. profesorjem, njegovim sošolcem, pevcem, govornikoma, Central, tajn. jugosiov. n. omlad. in c, društvom.
Bog plačaj vsem, Ljubljana, dne 25. aprila 1924.
Globoko žalujoča rodbina: A. Lenarčičema ia sorodniki.
Resen družabnik
ki ima dobre zveze z dobavitelji in odjemalci, se sprejme v engios trgovino s poljskimi pridelki. — Kavcije zmožni imajo prednost. Kapital, pisarne, skladišča in vozovi na razpolago. Ponudbe na: Poštni predal 39, Ljubljana.	2381
Ponudim VEČJE POSOJILO
proti dobavi stanovanja in intabulaciji v kakem mestu ali velikem trgu Slovenije. Rabim tri sobe, eno čumna-to poleg vseh pritiklin. Za-željeni vrt nasadim in oskrbujem rad sam. Miroljubna stranka. Nakup hiše, takoj ali pozneje, inožen. Pisma nasloviti: P. G. VIŠNJAN, pošta Višnja gora. 2369
ZA POMLAD
KAVARNA in GOSTILNA
»POD KLANČKOM« I POT V ROŽNO DOLINO
se priporoča. Odprta že ob 5 zjutraj. Izletniki v okolici dobe dobro kavo, likerje itd. Postrežba točna in solidna. V gostilni se toči vino čez ulico 1 Din ceneje. — Sprejemajo se abonenti na hrano. Obedi do pol 3. ure.
Marija ZGONC. AUTO «PRAGA«
12/16 HP, itirisedežen, ravno generalno popravljen in presnažen, sc PRODA ali zamenja z najnov. tipo «IN-DIANA« z orig. priklopnim vozom. Ogleda se pri tvrdki D. GAMS, Celje, Gaberje 91
OTROŠKI VOZ
in MIZA, OBLEKA, moška in ženska, in ČEVLJI naprodaj. Na ogled: Stara pot št. 1, I. nadstr., 3. vrata, Marija Jelenič, ob delavnikih popoldne.	2393
Tovorni voz
dobro ohranjen, ca. 3000 kg nosilnosti, takoj kupim. — Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod šifro »Tovorni voz št. 2387.«
KRAVA s teletom
dobra mlckarica, naprodaj na Poljanski c. 55, A. Zabjck
NAPRODAJ sta ceno
2 hrast.
s psiho, in 5 hrnst. pisalnih
miz na cn ključ ter več dr. pohištva pri J. KURNIK, mizar, ZG. ŠIŠKA štev. 51.
in HARMONIJE na obroke:
Bosendorfer, Forster, Stein-way etc. Vse instrumente za bleh- in štrajh - godbo, strune in žice vseh vrst na debelo in drobno. ALFONZ BREZNIK, Ljubljana, Mestni trg 3 (pri magistratu). Naj-sposob. tvrdka Jugoslavije.
SLAMNIKE
za DAME in GOSPODE — NAJNOVEJŠIH oblik, ravno tako preoblikovanje in pre-barvanje, izdeluje po konkurenčni peni TOVARNA SLAMNIKOV
AL Šltrabar — Domžale.
Najceneje
Naprodaj NЛVA
na ljubljan. poliu, ki meri okroglo 9000 m* ali pa se zamenja s travnikom v mestnem logu. Več pove lastnik ca Trnovskem prist. 14.
Smrekovega LESA
približno 80 m', naprodaj za žago. Gozd leži pri Gradišču ob državni cesti. — ANA SLANC, Gradišče pri 6t. Jerneju.	2367
РШ!. pffi&žlane. sšenice Ш šCurhl
cnoraio poginiti, ako uporabljate naša preizkušena »red-etva; proti mi im m podganam Din 7'60. za Murke L) IU ta stenice Dtn 10. ia molje в l)in. proli mrćeeu " in T50l)in mast proti nicm 5 Uin. mast proti n&em T obleki 7'60 Bin. proti mravljam 7*50 Din. Eo-tor za 6iščen;e madoiov 7 Din
Pošilja po povzetio. »Artes« liem. laboratorij, M. ЈОпЈчег,
Zagrob 39, Petrlnjska nlica 3/III.
Prima Portland Trboveljski in Dalmatinski, dobavlja v poljubnih množinah. V zalogi tudi apno. Naročila sprejema H. PETRIČ, Gosposvet-ska cesta 16/1. - Tel. 343.
BREJA KOZA
naprodaj. — Stranska pot št. 17, Trnovo.	2397
Stavbena PARCELA
v karlovsketu predmestju, v obsegu 4593 m", naprodaj. -ADOLF ŽABJEK, Poljanska cesta št. 55.	2398
Poceni naprodaj nov
VOZ (zapravljivček)
na oljnatih oseh s 3 sedeži. Več povedo v Spod. Šiški, Kavškova cesta štev. 303.
presKriMi s Kurivom.
DRVA iz trdega leea (od-r^zki od žage in parket) in ŽAGANJE oddaja po znatno znižani ceni, dokler traja zaloga - IVAN ŠIŠKA, tovar. parket in parna žaga Ljubljana, Metelkova ul. 4.
Več različnih
motorjev in dvokoles,
rabljenih in novih, poceni naprodaj. — LJUBLJANA, Kcrlovska cesta št. 4. 1961
CEMENTNI ZAREZNI
K. WIDMAYER
pri »Soincii«
ZA VODO. — Priporočam: Raznovrstno perilo, svilnate in druge robce, šerpe. Manufakturno blago, oblek-ce, predpasnike. Vso opravo za novorojenčke. Maje in nogavice domač, izdelka. Venčke in šopke za neveste in birmanke. Kovtri. Abtahi (peče). Na debelo popust!
Pršporoiamo tvrdko
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najcenejši nakup nogavic, žepnih robcev, brisalk. klota, belega in rujavesa platna, šifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Soiingen in za obrezovanje trt
Hfl VELIKO IN MALO.
Zahvala.
Ob prebridki izgubi našega iskreno ljubljenega očeta, starega očeta, brata, tasta in strica, gospoda
nadživinozdravnika in ravnatelja mestne klavnice v p.
izrekamo vsem za prisrčne dokaze iskrenega sočutja in mnoge izraze sožalja našo najtoplejšo zahvalo.
Posebno sc zahvaljujemo duhovščini, Ljublj. Sokolu za častno spremstvo in ganljivi poslovilni govor, zastopstvu mestne občine z g. županom dr. Peričcm, zastopstvu ministrstva poljoprlvrede in voda, zastopstvu »Mestne hranilnice«, gosp. magistrajnim uradnikom, gosp. stanovskim kolegom, »Zadrugi mesarjev in prekajevalccv«, pevcem za pretresujoče žalostinke, uslužbencem mestne klavnice, vsem darovalcem prekrasnega cvetja, ter končno vsem, ki so spremili pokojnika k zadnjemu počitku.
Ljubljana, dne 25. aprila 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.
ODDAM po ugodni ceni radi izpraznitve prostora za stavbo. Velika zaloga cevi vseh dimenzij, PLOŠČE za
tlak itd.--TVORNICA
CEMENTNIH IZDELKOV:
JOS. CIHLA&
Ljubljana, Vodovodna c, i. ------- j
PRODAM po jako ugodni ceni 2 umetna, nerabljena
MLINSKA KAMNA
(Šmirgelj). Franc Medvcšek, Jagnenea 33, p. Radeče.
ARHITEKT in mestni STAVBENIK
VILJEM TREO
Ljubljana, Gosposvetska c. št. 10 — Telef inter 103 Ustanov. I. 1850 Sc priporoča za ZGRADBE vseh vrst ter izvršuje NAČRTE in PRORAČUNE.
Zastonj vam
blaga za obleko in perilo nikdo nc
toda po izredno nizkih cenah ga dobite pri tvrdki
»UANIUA«
MAJZELJ & RAJŠELJ Ljubljana — Turjaški trg 1 (bivša Preskrbovalnica).
Velika zaloga sakna, hla-čevine, žameta, kontenine, tiskovine, etamina, bluga za žimnice, odej, plctov, nogavic, kravat, naglavnih rut, srajc, _ ovratnikov, jopic, nahrbtnikov, ter najrazličnejšega drugega blaga. Istotam zaloga USNJA vseh vrst. VSAK NAJ SI OGLEDA! KROJAČI ■n preprodajalci poseben popust.
Denar, ki ga izdaste za reklamo, nikdar n!
zavrženi
a sina
za Vas veliko korist, če jo naročite o pravem času in v takem časopisu, ki ga na deželi največ bero. Vsa tozadevna zanesljiva pojasnila Vam da uprava »Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo truda in stroškov ter zagotovi
Vsakovrstne tehtnice kakor doeimalne od 100—1000 kg is trdega lesa in s patent.no мрого, balanćne s šalami in ' marmor, plosđo, otroške, namizne itd. ima vedno in naj- rf ceneje v veliki ralogi tvrdka
Stanko Florjančič j
LJubljana, Sv. Petra cesta 35
V večjem mestu Slovenije
se ODDA V NAJEM
zelo dobro vpeljana TRGOVINA
in sicer s špecerijskim, kolonljalnim in mešanim blagom alkoholnimi pijačami, mlinskimi izdelki ter poljskimi vrtnimi in gozdnimi pridelki. Vpoštevalo se bo le solidne in dobre trgovce. Stanovanje in skladišča v bišL Prevzeti je vso zalogo po dnevni ceni za približno 150.000 dinarjev. — Ponudbe je poslati na upravo «Slovenca« Pod šifro: »TRGOVINA V NAJEM Stev. 1650.
...................
PEKLENSKE KOSE
se VSLED SVOJE DOBRINE same od sebe priporočajo, ker so izmed vseh izdelkov NAJBOLJŠE. Za vsak komad se garantira. Samoprodajo teh kos ima tvrdka
F. S. ŠKRABAR v Višnji gori, Slovenija.
Dobijo se pa tudi povsod v večjih krajih in trgovinah. Vsak naj v svojo lastno korist sam to koso preizkusi!
Objava.
Tehničkom odelenju opštine grada Beograd potrebno |c
500 m3 drvenlh kocaka za izradu kaldrme (cestnega tlaka).
Kocka mora biti lepo i pravilno ostrugana; imati pra. vilne i oštre robove bez čvorova i truleži. Izradjena od crvene, zdrave i jedre borovine ili smrče. Mora biti dobro impregnisana. Dimenzije kocaka: 8/12; dužina od 15—25 cm. Na svaki metar kubni kocaka potrebno je lzliferovati i 90 dužnih metara drvenih leniriča dimenzije 1—1-5 m dužine, 4 cm višine i 0 5 cm debljine.
Umoljavaju se reflektanti, da svoje ponude izvole podnrti Saobračajnem Odelenju grada Beograda, Jugo-viča ulica br. 1 najdalje do 5. maja ove godine.
Za druge uslove i način impregnisanja obratiče sc Saobračajnem Odelenju.
IZ SUDA GRADA BEOGRAD A. Br. 8662,
17. aprila 1924 god.
Prve slov. zidarska zadruga v lWmu f№*jssr
Pisarna v Llubilanl, TržaSfta c. Z. • Tehnična sodstvo ч oblastveno attorizirenBPi nradbenem inženirju. - Proiehrira in Iz-vpšuIe vsa o stavbeno in Inienirsho Btroho spadajota dela.
Celo solidno.__cene ћопкигвпСм-
Zadružna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. ш
(V lastni palači vts h vis hotela „Union").	Telefon St. 67 in 470.
Račun poStno-čekovnega urada za Slovenijo Stev. 11.945, v Zagrebu Stev. 39.080. (
Podružnice: DJAX0V0, MARIBOR, SARAIEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENI.K. Ekspozitura: BLED.
Interesna skupnost z: Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital In roierve skupino nad Din 15,000.000*—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
Izdaja konzorcij >Slovenca«,
Uduovomi urednik: Frane Kremžar f Ljubljau*

Jugoslovanska tiskarna v. Ljubljani