Poitni urad !0H Cetovec — Vertagspostamt M!) Ktagenturt
):haja v Cetovcu — Erscheinungsort Ktagenfurt
Posamezni izvod l.M či)., mesečna naročnina S šitingov
P. b. b.
Letnik XXIX.
Cetovec, petek, 20. september 1974
Štev. 38 (1677}
<Sfq/';'mo pred usodepo/nm?;' od7oa7Yvami/
;e mor^/o po	v/^-
Je /;rcj M^c:owd/Lt: o prJožwost: n^-7?%J% Mr! Jf o;?z:ČM<?	OZM^Č-
/ogJČMO s/eJ:Jr, ;e v fore^ ter^Mrz pW r^zgovorM rrzcJ
Z<ZSČOp^WC V pgr/cfMCMfK	Ao-
roš^crM Ježe/Hf?w z^orM, pojtrz/o ža-/o^tMrz rfj?HC%. Zvezu: ^wc/er Jr. Xre:s^y oJno^no socM/:st:ČM<z ;e J^; ^z:pžtM/zrr:/r! r^J: v vp/rZM-f%^o zrMCMOMMegrz Mgotz:v/;<zw;r!
ZM ;e prz^tzz/zz MrZ ZrZ^tčfO ^oroš^lA MrZCZOMzz/zStCU, ^Z ytrZ p7z žc Jos/e; z vso ogzz;cvzto^t;o poJpzrzz/z FPO zzz OVP.
Čeprzzv swo tzz rdzvo; v zzzzFzzjezzz čzzjzz przM&ovzz/z zzz fzzzFz zzrzpovez/rz/z, J^ sZojzzMo zzcpo^rcz/zzo prej MoJe-po/zzžzzzž oJ/oČŽtfzZZZZZ, srno /e g/o^o^o z*zzzočzzrzzz!z, ^er zzzoMzzzo zzgotovzZz, Jzz zzzz sfrzzzzz' večzzz^egzz zzzzroJrz zzz zzzz strzzzzz' v/zzJe oeztzzo zzž zzo^ezze prz-przz^/jezzo^tž, Ja ^z zzpojtevzz/z Zzz Jz pzeJ/oge zzzzzzz;Hzze. TVzzczozzzzJzzzV so tore; zzzzzzgzz/z v zezzz tzpz-rzzzzzzjzz zzzz ce-/oZzzz črt:.
7*egzz Je;stv% zzzč zze jpz-ezzzzzzja po-s&Ms ččre:s^cga, Jzz ^z pz'z^zzzzz/ „&va-/z/zezrzzzzo jezz^ovzzo štetje" ^ot zze&zz; Jrzzgegzz ^a^or zzgoZzZvJ;zzzz;e zzzzzzz;yzzze. Srzzzzo zzrzzvzzežž Jzz^z^o rtaseJejo ta^e-zzzzz zvžjzzz^ezzzzz zzzvž;rzzz;zz po;zzzov. Vzzezzzzz pozZezzezzzzz sveta pzz ;e jasno, Jzz ^^vzz/z/zcžz-zzzzo jezikovno štetje", ^z naj z/zzžž reševanja oJprZzTz vprašanj čJena 7 Jržavne pogojne, v resnic: zzž n:č Jragega ^ot pzz agotav/ja-nje n:anjš:ne.
^ Zezzz /e ž*zžo soc:aJ:'st:čn: v/aJ: poj voJzZvozzz Jz-. A*re;s^ega pržJr-žzzzzo, Ja Aoče rešit: oJpz*Zzz vpz*zZM-zz;a z/ovezzz^e zzzzroJzzozZzze z^zzpzzozZŽ zzzz Xoroz^ezzz z Zzz&o žzzzezzovzzzzžzzz zzgoZzzzz/;rzzz;ezzz zzzzzzzjžžzze. Fo ;e zzzzzzzreč Zežzzjzz, ^z — ^zz^or pzle pro/. Frzzzrz-corzz — „žz!zžr% žz /zzZzz/zze žJe;e, žzz ;o ;e v/e^žzz ce/oZzzzz žzžpoZe^zz ožvzzv-zzzzvzzzzjrz zzzzroJzzozZzzž/z vprzzžrzzz; v rzzz-zZro-ogrz^ž zzzozzzzz/zz;ž z ze^o;, zzzzzzzreč Zežzz;zz po zzgoZzzvž;zzzz;zz zzzzzzz;žžzze, &z pzz zzž zz^pežzz zzžzž v zzzozzrzrAzp, zzžzž v pz"oz repzzžJzžJ zzz žzž ;o je zpržčo zzz/z-Zeve po Zzzjzzezzz gžzzzovzzzzjzz jzzzzzZrzzZz ZzzJž Jzzzze^ žroZ zzezzrzr*rzvzzo".
Prž Zezzz zzž^zz^or zze ozporzzvzzzzzo przzfžce Jz-žzzve, Jzz zž oz&zJJ poZre^zze zZzzZŽzZzčzze poJzzZ^e; ZoJzZ v Zezzz prž-zzzez*zz zze gz'e Zzz zZzzZŽzZzczze poJzzZ^e, zzzzzrvee gre zzz poz^zzz, Jzz ž*ž $e Jržzz-Vzz žzogzzž/zz o^vezzzozZŽ žz Jržzzvzze pogojne zzžž vzzzj z^rcž/zz przzvžce, ^z' prž-zZopzjo zzzzzzzjzžzzž po Jržzzvzzž pogoJžzž. ZzzZo pzz ze ^orož^ž ^/ovezzež zze žrozzzo pzzzZz/ž zzž^Jzzr zžorzz^žzž, zzzrzrvee zzzz zzz preozZzzzze zrzzzzo ezzzz poz, J<z v pržzzze-rzz rrreszzžčzZTze Zegzz zzrzčrZzz, Zo ;e zzgo-Zzzzz/jzzzzjzz, /e-Zo JoveJezzzo zzzz przpžrjzz Jo zzezzzzžz/zz, zvojo žžzzžjezz/j^o vožjo prz V V^e žzož/ oj/očzzž/z ožz/ž^zzžz ZZZrZZZŽ-/ezZŽrzzzzzo zzrz Jrzzg zzrzčžzz zzzz wežz poJročjžA zzzzžžegzz zzrzroJzzegzz žžfžje-zzj<z.
7*o ;e Zrežzzz pozzJzzržzž zpržčo zope-grz zzerrzzzzzzzev<zzz;zz zzz tzzZrzz;zzeg<z zze-zzpozZevzzzzjrz zzzzžžA preJ/ogov j zZrzzzzz' preJzZzzvzzž^ov veežzzj^egzz zzzzroJrz zzz v/rzJe.
^pržeo zzzrozzegzz zzezzpozZevrzzzjrz zzzrzzzjžžzze Zer re^evrzzzjrz zzažžž? žžv/jezzj-z^žA vprzZMZz/ Frez zzzrzzzjzžzze zzz zzzž-zzzo zzzzzzzj^žzze pzz ;e z preJzzzeZzzžzzz zzrz-crZozrz v/zzJe Frez Jtzozzzzz pržžež ZzzJž ZrezzzzZe^, ^o ^o Zrežzrz Zezzze/jzZo prezzzžJžzž, zz/z je zpžožz je ^zzzzje/zzo, Jzz ze pogovzzrjzzzzzo zzzz rzzzzzžžz /orzzzzzzTz o zzežržzZvezzžA vprzzzzzzzjžA, če ze zz<zz Joz/eJzzo žz^žjzzčzzje prž reževzzzzjzz zzzz-jž/z ^z^ZvezzzTz žžvžjezzjz^ž^ vprzzjtzzzj. Večžzz<z zžeer /zzA^o režzzje zzzzzzzjjžzzz^o vprzzjzzzzje z z/orzzžzo woje zzzočž zzz zžže. FoJzz zzzz Zzz zzzzčžzz vprzzžzzzzje zzž-^Jzzr zze ^o režezzo zzz Zzz zzzzčžzz rejevzz-zzjzz ZzzJž zzž^a^or zzž pržprrzvezz, Jzz žzz zzzrzzzjjžzzzz žzzze/zz že zzzzprej zarzpzzzzje, Jzz je v zzoZrrzzzjozZŽ Jržzzve zzzogočr! zzzozzzzz rejžZev, zzz Jzz žzz verovrz/zz zzz-goZouž/ozzz, JrZ žzo ^wZržjzz žzpožzzz/zz
ZGUB!L! SMO ZAUPANJE V PR!PRAVLJENOST AVSTRME
da izpotni svoje obveznosti do manjšin
Avstrija obtožena
da še ni izpoiniia
manjšinskih doiočii državne pogodbe
e Opozarjamo na Stevitne naie zvezni vtadi po:tane predtoge za relitev čtena 7 driavne pogodbe in na nale tozadevne ustne izjave ter ponovno izjavijamo, da smo vsakčas pripravijeni konstruktivno sodeiovati pri pravični izpoinitvi čiena 7 in pri reditvi manjiinskega vprašanja spioh.
#	Vsakršno ugotavijanje manjši-
ne oz. „kvaiitic)rano jezikovno štetje" načeino odkianjamo kot neuporabno sredstvo za rešitev odprtih vprašanj. _____________________
#	izrecno poudarjamo, da 19 iet po podpisu driavne pogodbe ni odprto ie vprašanje dvojezičnih topografskih napisov in označb, marveč da tudi ostaia doiočiia čiena 7 driavne pogodbe niso zadovoijivo aM spioh niso urejena.
Na ia dejstva in stališča sta opozorili obe osrednji organizaciji koroških Slovencev vodstva treh v parlamentu zastopanih strank S PO, OVP in FPO, katerih zvezni in koroški deželni predsedniki so imeli v torek na Dunaju pogovore o manjšinski problematiki. Toda kakor že tolikokrat v zgodovini, tako so vodilni predstavniki merodajnih političnih strank tudi tokrat povsem ignorirati upravičene argumente neposredno prizadete manjšine ter z močjo večinskega naroda brutalno sklenili:	manjšino	bomo posebej
prešteli in šele potem razpravljali o njenih pravicah odnosno o izpolnjevanju določil državne pogodbe.
Kaj v resnici pomeni ta brezobzirni diktat, kaže zadovoljstvo, ki ga ob .dunajskem sporazumu" kažeta UVP in FPU. Kar ne moreta prikriti navdušenja, da je zdaj tudi najmočnejša stranka .spregledala' ter se pridružila njunemu mnenju, da manjšinskega vprašanja ni mogoče reševati brez sodelovanja prebivalstva (kakor je prišlo do izraza pri vandalskem podiranju dvojezičnih napisov leta 1972 — op. ured.), oziromo da je rešitev možna le na priznavalnem načelu (beri: z ugotavljanjem manjšine, kot ga že vsa leta zahtevajo nemški
o%*wznos;ž JrždVM? pogojne v ^oržsf WMw;]tŽMf %rez ozžra ?M njeno !te-vžžčno moč oJnosno Frez KgotdzJjg-njg MMnjžžnc.
Or. Franci Zw)M*r
nacionalisti). Izvijanje kanclerja Kreiskega, da ima država pravico priskrbeti si potrebne statistične podatke (pri tem pa zamolči, da preštevanje manjšine 20 let po podpisu državne pogodbe nikakor ne more biti pogoj za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti!), ter izjavo deželnega glavarja Wagnerja, da je koroška SPCf spremenila svoje dosedanje stališče (ko je bila proti ugotavljanju manjšine, če bi bilo le-to izvedeno proti volji manjšine) — vse to je spričo zmagoslavja desnice le klavern poskus, še v zadnjem trenutku skočiti na vlak nemškega nacionalizma, ki je že krenit na pot — v skupni boj proti koroškim Slovencem in zadnjim bornim ostankom njihovih pravic.
.Dunajski diktat" — in drugače sporazuma strank res ni mogoče tolmačiti, saj je kancler Kreisky kar brez ovinkarjenja povedal, da namerava .primorno pravico države, da si oskrbi informacije" (kakor je s svojo znano premetenostjo opisal načrt o ugotavljanju manjšine), zavarovati tudi proti volji predstavnikov manjšine — je gotovo odprl oči tudi še zadnjemu, ki je kljub izkušnjam iz najnovejše preteklosti morda še vedno veroval v pripravljenost Avstrije, da svoje obveznosti do manjšin izpolni kot pravna in demokratična država. Sedanja popolna kapitulacija pred nacionalisti je namreč razblinila tudi še zadnjo trohico tozadevnega zaupanja! m,:.	'
Mednarodno združenje za zaščito ogroženih jezikov in kultur AIDLCM je imelo prejšnji mesec svoj kongres v deželi Baskov. Na kongresu so — kakor smo v našem listu že poročali — razpravljali tudi o položaju narodnih manjšin v Avstriji ter ob koncu sprejeli posebno izjavo.
V izjavi AIDLCM je poudarjeno, da avstrijske oblasti še vedno niso izpolnile določil državne pogodbe iz leta 1955 glede pravic etničnih manjšin v Avstriji tako glede krajevnih dvojezičnih napisov, kot glede rabe slovenščine na sodišču. Nadalje je rečeno, da je pomoč, ki jo avstrijske oblasti dajo slovenskim kulturnim ustanovam, odločno premajhna, medtem ko določilo, da morajo starši, ki želijo, da se njihovi otroci učijo slovenščine, za to napraviti posebno prijavo, predstavlja kršitev kulturnih pravic manjšine in sredstvo nedopustnega pritiska.
Zaradi vsega tega izraža AIDLCM željo, da bi se s to obžalovanja vredno prakso prenehalo In da bi oblasti preučile in odobrile novo besedilo zakona iz leta 1959.
Na koncu priporoča AIDLCM avstrijski vladi, naj čimprej ukrene vse potrebno, da bodo končno spoštovane kulturne in jezikovne pravice manjšin v njeni državi. Hkrati je kongres zavzeto pozval avstrijsko vlado, naj odredi, da se bo radikalno spremenilo ozračje strahu in pritiska, ki ga predvsem na Koroškem ustvarjajo protislovenske organizacije. Glede tega je kongres spomni) avstrijsko vlado, da državna pogodba iz leta 1955 zahteva prepoved organizacij, .... ki imajo za cilj odpravo manjšinskih pravic slovenske in hrvaške skupnosti" ter pooblastil izvršni odbor AIDLCM, da glede vseh teh vprašanj posreduje pri merodajnih oblasteh.
Svetovni parlament zaseda
Na sedežu OZN v New Yorku se je v torek začelo letošnje 29. zasedanje glavne skupščine svetovne organizacije. 2e na prvi seji so sprejeli v članstvo tri nove države — Bangladeš, Gvinejo-Bissau in Grenado — tako da šteje OZN zdaj že 138 članic in se je s tem spet za dobršen korak približala uresničitvi svojega ideala o univerzalnosti.
Letošnja glavna skupščina OZN, za katere predsednika je bil izvoljen alžirski zunanji minister Buteflika, ima pred seboj obsežen dnevni red, ki šteje nič manj kot 112 točk. Med njimi imajo posebno politično težo in aktualnost vprašanja Bližnjega vzhoda (in v tej zvezi še posebej palestinsko vprašanje) in Cipra, ki kot akutna vojna žarišča predstavljajo stalno grožnjo za svetovni mir. Nadalje se bo morala svetovna organizacija temeljito baviti z ekonomskimi proble-
mi, ki so bili v zadnjih mesecih že predmet izrednega zasedanja glavne skupščine OZN. Prav tako pa sodijo med .vroča železa" vsakokratne skupščine vprašanja razorožitve, zmanjšanja napetosti, dekolonizacije itd.
Glavni tajnik OZN Waldheim je na predvečer letošnjega zasedanja glavne skupščine spodbudil vero v sposobnost in nenadomestljivost OZN, saj potreba po mednarodnem sodelovanju v širokem krogu človeških aktivnosti ni bila še nikoli tako velika in nujna kot danes. Pobudniki krepitve vloge OZN kot univerzalne svetovne organizacije, med katere sodijo predvsem neuvrščene države, pa si tudi pred težavami ne zapirajo oči. Zato poudarjajo, da bo le ob popolnem angažiranju vseh njenih članov mogoče doseči, da se bo OZN prilagajala vedno novim potrebam v svetu.
Tito poziva k budnosti
Jugoslovanski predsednik Tito je prejšnji teden med svojim bivanjem v Sloveniji obiska) tudi Jesenice, kjer je pred tamkajšnjim političnim aktivom orisal pereča vprašanja trenutnega političnega in gospodarskega položaja v Jugoslaviji in po svetu. Pri tem je posebej spregovoril o pojavih grupaštva v Zvezi komunistov ter omenil skupino okoli 30 intormbiro-jevcev, ki so bili postavljeni pred sodišče, ker so pripravili nekakšen kongres, da bi ustanovili posebno komunistično partijo, ter imeli propagandno gradivo, ki je bilo natisnjeno nekje v tujini.
Pri nas so še danes ljudje, je dejal predsednik Tito, ki poskušajo okoli sebe zbirati druge, pa naj gre za kominformovce, liberalce ali razne druge. .Ponovno so začeli dvigati glave. Komintormovci so celo poskušali organizirati nekakšno partijo. Tem ljudem je tako rekoč pred našimi očmi, zaradi naše slepote in premajhne budnosti celo uspelo, do so priredili nekakšen kongres."
Naš odnos do tega je bil nekoliko preširokosrčen, je ugotovil predsednik Tito. Na X. kongresu smo po-
vedali, da je konec liberalizma, zlasti kar zadeva budnost. Moramo paziti na take stvari. .Mislim, da je te ljudi treba eksemplarično obsoditi, da bo v prihodnje vsakomur minila volja, da bi kaj takega znova začenjat."
Tito je naglasil, da je treba zaostriti boj proti vsem tem elementom, povsod, kjerkoli so. ,So ljudje, ki se pečajo z raznimi grupaškimi in drugimi zadevami, tega pa v zvezi komunistov nes me biti. V zvezi komunistov mora vladati enotnost. Zdi pa se mi, da nekateri ljudje ne razumejo, kaj mora biti bistvo enotnosti. Bistvo ni samo v tem, da pripadaš zvezi komunistov, v tem, da reče!: sem komunist, sem član Zveze komunistov Jugoslavije. Bistvo je v tem, da spolnjujemo sklepe, ki smo jih sprejeli na X. kongresu, kjer smo grupaštvo in frakcionaštvo najostreje obsodili."
.Mislim, da tega zdaj še ni treba dramatizirati," je poudaril predsednik Tito. .Sem proti temu. To ni dramatična stvar, vendar se, kot vidite, le ponavlja, pa niti ne dolgo po kongresu. To pomeni, da je treba take primere takoj in v kali zatreti."
3 — Štev. 38 (1677)

Slovencem v zamejstvu vso podporo matičnega naroda
.Mašo obveznost je, da vsestransko pomagamo slovenskim narodnostnim skupnostim v zamejstvu v njihovem boju na načeiih in organizirano, kot smo se zavzeti z ustavo in resoiucijami kongresov ZK."
Tako je poudarit sekretar repubtiške konference SZDL Stovenije Miian Kučan, ko je zadnjo nedetjo govorit na zaktjučni stavnosti ob prazniku občine Nova Gorica. Posebej je ob tej pritoinosti omenit odnose med Jugostavijo in ttatijo ter opozorit na detovanje tistih sit v ttatijt, ki z metodami najtemnejših časov evropske zgodovine ogrožajo demokratične temeije in ustanove itatijanske družbe, ogrožajo obstoj stoven-skega živtja v Benečiji ter so pogiavitna ovira za uresničevanje pravic, ki jih Stovencem za mejo zagotavtjajo itatijanska ustava in mednarodne pogodbe.
K isti probtemattki pa je zavzet staiišče tudi predsednik zveznega izvršnega sveta SFR Jugostavije Džemat Bijedič, ki je v svojem govoru na veiiki stavnosti v Puiju poudarit, da st fugostavija nenehno prizadeva razviti čim botjše sodetovanje s sosednjimi državami in reševati vsa vprašanja na podtagi enakopravnosti, vzajemnega spoštovanja, neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske ceiovitosti.
Ma teh načeiih — je dejai predsednik Bijedič — žeti fugosiavija razvijati in širiti stike tudi s sosednjo itaiijo. .Pri tem pa žeiim jasno poudariti, da giede naše ozemeij-ske ceiovitosti in naših interesov ne bo in ne more biti nobenih kompromisov. Tu je naša poiitika trdna in nedvoumna in tukaj ne more biti pogajanj." To je predsednik Bijedič poudari) zato, ker žai še zmeraj nekateri krogi gojijo iiuzije o možnosti, da bi uresničiti ozemeijske težnje. Te kroge podpira stihija neofašizma in reakcije in prav ti krogi de-iujejo tako, da kaiijo odnose med itaiijo in Jugostavijo.
.Ponovno zaupanje in poživitev prijateijskih stikov in sodeiovanje med državama pa bo brez dvoma močan dejavnik stabiinosti v tem deiu sveta. V tem smisiu imajo pomembno viogo narodnostne manjšine, ki so ob zagotovitvi in spoštovanju njihovih zakonitih pravic in interesov močan in pozitiven eiement kohezije in most za povezavo sosednjih držav."
GRAŠK! JUGOVZHODNi SEJEM:
Jesenska sejemska prireditev
bo v času od 28. septembra do 6. oktobra
Zaščita
manjšin
povezana s problemom miru
Medtem ko od 9. septembra v Ženevi nadaljuje svoje deio konferenca o evropski varnosti in sodetovanju, se bo 1. oktobra v Bukarešti začel sestanek evropskih društev za Združene narode. Za ta sestanek je pripravilo obširno gradivo tudi društvo za Združene narode SR Slovenije, kjer je posebej govora tudi o problematiki narodnih manjšin. V naslednjem objavljamo tozadevni odlomek:
Z ueii&o pozornostjo je j%vno tnnenje /%-gos/avije zas/edovg/o Msodo nače/g o nedotg&-/jivosti tnejg, ^i je Mede/jtfo pofezgno z ngče-io?n o ozente/js&i ce/ovitosti. Osnofng usešung sprejetegg te&stg je, dg sode&joče držgpe ttngjo meje fse/? ewops&;'Ž! držgv zg nedotg^/jife, dg jz'% zgrgdi tegg ne ^odo ^rš:7e zn dg se Z*o-do vzdržg/e vsg&e zgAteve žn dejgnjg, zzszner-jenegg /i ^ršenjtz g/z' gzgrpzrgnjzz ozezn/jg drzz-gž/z sode/zzjočzTz držgv. /gvno znnenje /zzgos/g-vzje je, sodeč poročz/ozn tzs^g, spreje/o jorznzz-/gczjo tegg ngče/g v tezn smzs/zz, dg vse meje HŽifgjo eng^o zgščžto. O/zsojg vse prikrite zn odkrite revgnšzstzčne težnje, ^z' vngšgjo nemir zn ogrožgjo vgrnost Evrope .. .
V tej zvezi je tre/zg omeniti, izreden interes ;KgojioT%7M&egd jgvnegg mnenjg zg viogo mgnjšin v odnosi/? med evropskimi držgvgmi. Ne more si misiiti dokumentov kon/erence o evropski vgrnosti in sodeiovgnjzz, ki ne ki podčrtgii te vioge mgnjsin. Prokiem zgščite prgvie mgnjšin je prokiem ngdgijnjegg rgzvijg-njg zgščite čiovekovik prgvie v dzzkzz zzstgnov-ne iistine zdrtzženik ngrodov, spiošne dekigrg-cije in pgktov o čiovekovik prgvicgk in kkrgti, kgr je v tem trenzztkzz še koij gktzzgino, zzkrep zg zztrjevgnje mirzz. Aignjšinskg prokiemgtikg, koiikor je eden od gspektov čiovekovik prgvie, je ng digni in se ng njeni izdeigvi tzzdi intenzivno deig, o čemer je ietos posekej rgzprgv-ijgi tzzdz semingr OZN v Okridzz (/Kgosigvijg).
7*rekg je podčrtgti, dg je mogoče pripgdnike mgnjšin zgščititi — kgr dosiej še ni kijo dovoij prizngno — sgmo, če so mgnjšine zgščitene kot ko/ektiv, ker so čiovekove prgvice pripgdni-kov mgnjšin povezgne z eksistenco tegg koiek-tivg, z njegovimi trgdicijgmi in kzzitzzro. Ngr se tiče zgščite mgnjšin kot koiektivg, se je tre-kg zgvedgti, dg je kii poiožgj mgnjšin v pre-tekiosti v evropski zgodovini često izvor zg-ostrenosti in konjiiktov med evropskimi držgvgmi. 7gko se v Evropi povezzzjetg zgščitg mgnjšinskik prgvie ter prokiem mirzz in vgrnosti. Zgto je zgščitg mgnjšinskik prgvie se-stgvni dei širšegg vprgšgnjg zzporgke ngčei, ng kgterik morgjo temeijitz odnosi v Evropi. Non-/erencg morg zggotoviti, dg ngciongine mgnjšine ne kodo več vir nesporgzzzmov in ngpe-tosti med držgvgmi, gmpgk dg kodo igkko če-dgije koij jgktor zkiiževgnjg in prijgteijstvg med ngrodi.
Z jesenskim sejmom v Gradcu, ki bo v času od 28. septembra do 6. oktobra, se zaključuje spet eno leto sejemskih prireditev v Avstriji. Med temi prireditvami nedvomno zavzema pomembno mesto graški jugovzhodni sejem, ki se je s svojima vsakoletnima sejmoma spomladi in jeseni uveljavil zlasti kot izložbeno okno proti jugovzhodu Evrope.
No letošnjem jesenskem sejmu v Gradcu bo sodelovalo skupaj 2029 razstavljavcev, od tega 1076 iz posameznih zveznih dežel Avstrije, ostalih 953 razstavljavcev pa iz 40 držav Evrope in prekomorja. Na razstavni površini 153.000 kvadratnih metrov (od tega 51.000 kvadratnih metrov pokritega razstavnega prostora v 19 halah lin 17 paviljonih) bodo domača in tuja podjetja razstavila nojnovejše dosežke vseh področij gospodarstva.
Med težišči letošnjega jesenskega sejma je na prvem mestu treba navesti veliko razstavo gradbeništva (na spomladanskem sejmu zavzema to mesto sejem kmetijstva), ki bo s svojim obsežnim in pestrim prikazom lahko zadovoljila vse tozadevne interesente. Nadaljnji težišči sta strokovna razstava turizma ter razstava pohištva. Poleg tega pa se bodo na graškem jesenskem sejmu ustrezno predstavile tudi še številne druge pano-
ge — vse od strokovne razstave .Moderna pisarna" preko razstave strojev in orodja za obdelavo lesa in kovine do razstav živali (konji, goveda, koze, ovce, svinje in perutnina), tekstilij, nabita in ur, kozmetičnih potrebščin, otroških igrač, gospodinjskih strojev in posode ter opreme za kino 'in (oto.
Pod naslovom .Razstava narodov" obsega vsakoletna jesenska sejemska prireditev v Gradcu posebno zanimivo predstavitev cele vrste tujih držav. Tokrat bo v tem okviru sodelovalo 20 držav, ki se bodo predstavile s svojimi posebnimi zmogljivostmi in privlačnostmi. Če v tej zvezi posebej omenjamo zahodnonemško razstavo .Zdravniške potrebščine", potem zato, ker bo toka razstava sploh prvič prirejena v Avstriji ter bo predstavila najnovejše medicinsko-tehnične potrebščine za zdravnike, zobozdravnike in živinozdravnike.
Da bo v okviru graškega sejma tudi tokrat prirejena obširna mednarodna vinska pokušnja, ni treba posebej omenjati, kajti kot ena izmed .vinskih dežel" Avstrije ima štajerska tozadevno že bogate izkušnje.
Na letošnjem spomladanskem sejmu v Gradcu so našteli okroglo 420.000 obiskovalcev, torej je zagotovljeno, da bo tudi jesenska sejemska prireditev pritegnila na sto-tisoče ljudi od blizu in daleč.
BEOGRAD. — V dneh od 17. do 19. septembra je v Beogradu zasedata mešana avstrijsko-jugostovanska komisija za gospodarsko, industrijsko in tehnično sodetovanje. Med obema državama je posebno dobro razvita blagovna menjava, ki ima že dolgoletno tradicijo. Med zahodnoevropskimi trgovinskimi partnerji Jugoslavije zavzema Avstrija tretje mesto. Vendar pa to sodelovanje vedno bolj bremeni naraščajoča jugoslovanska pasiva in si zato Jugoslavija prizadeva, da bi povečala izvoz svojega blaga v Avstrijo. Po objavi avstrijskega ministrstva za trgovino so podjetja obeh držav doslej sklenila 21 pogodb o gospodarskem sodelovanju, v bližnji prihodnosti pa se bodo pogovarjali o nadaljnjih skupnih poslih.
MEW YORK. — Na sedežu svetovne organizacije se je v sredo začelo letošnje 29. zasedanje glavne skupščine OZN. Dnevni red je letos posebno obsežen ter obsega 112 točk. Med njimi s politično težo in akut-nostjo izstopajo ekonomski problemi, s katerimi se je pred meseci bavilo izredno zasedanje glavne skupščine. Izrednega pomena pa bo seveda tudi razprava o Bližnjem vzhodu in v tej zvezi posebej o palestinskem vprašanju ter o ciprski krizi. Prvi dan zasedanja so sprejeli tri nove članice OZN — Bangladeš, Gvinejo-Bissau in Grenado. S tem se je članstvo svetovne organizacije povečalo na 138 držav in se je OZN približala za nov korak uresničitvi svojega ideala o univerzalnosti.
ADiS ABEBA. — Huda politična kriza, ki pretresa Etiopijo že nekaj let, je prejšnji teden dosegla nov vrhunec, ko je vojska odstavila cesarja Haileja Selasieja, ki je vladal nepretrgoma že 42 let kot eden zadnjih absolutističnih vladarjev na svetu. Tako se je tudi v Etiopiji pod neizprosnimi zakoni napredka porušil srednjeveški fevdalizem ter pokopal pod seboj cesarja Haileja Selasieja. Vse njegove neizpodbitne zasluge zlasti na dveh področjih, v odporu proti tuji fašistični okupaciji njegove dežele pred desetletji ter v usmeritvi Etiopije k neuvrščenosti v povojnem času, niso mogle zaustaviti odločitve mladih, k napredku in družbeni preobrazbi stremečih sil, ki so — vsaj za danes — našle svoje osrednje oporišče v vojski.
LiZBOMA. — Nekaj tednov po vzpostavitvi demokratičnega režima na Portugalskem so zdaj prešli k oblikovanju velikih političnih blokov. V okviru teh prizadevanj, ki sodijo k pripravam na prve svobodne volitve, so zdaj predvsem konservativni krogi spoznali, da ne bodo dosegli niti najmanjšega uspeha v boju proti naprednim silam (gibanje oboroženih sil, združenje levih katoličanov MDE, komunisti in socialisti), če bodo na volitvah nastopili razdrobljeni v pol ducata strank. Zato so že napovedali ustanovitev močnega „desnega bloka" ki se naj bi imenoval ..Portugalsko zavezništvo za družbeni napredek (APPS). V tem "desnem bloku" naj bi se združile krščanska demokracija, krščanski socialdemokrati, desnica socialdemokratske stranke in socialdemokratski ne-odvisneži. Koaliciji desnice bo načeloval bivši general Venancio Deslandes, ki je v času fašistične diktature bil načelnik generalnega štaba vojske. Poleg tega ,,desnega bloka" obstaja še tako imenovana "Združena demokratična fronta", ki povezuje sredinske sile — "naprednjake", liberalce in laburiste.
LOS ANGELES. — Ameriška znanstvenika dr. John Gribben in dr. Stephen Plage-mann sta v svoji knjigi predvidela, da bo močan potres porušil Los Angeles, in sicer med letoma 1980 in 1984, najverjetneje pa leta 1982. Zapisala sta, da bo ta potres največja nesreča v 20. stoletju. Svojo napoved "Utemeljujeta" z ugotovitvijo, da je področje Los Angelesa na območju močne notranje napetosti in da geološki podatki govorijo o tem, da so potresi na tem področju zelo blizu.
WASHiMGTOM. — V prvih šestih mesecih letošnjega leta je ameriško obrambno ministrstvo porabilo skoraj 20 milijonov dolarjev za razvoj kemijskega in bakteriološkega orožja. Ta podatek je naveden v olletnem poročilu obrambnega ministrstva ongresu o dejavnosti na tem področju.
BONN. — Na svoji poti v New York se je sovjetski zunanji minister Andrej Gro-miko ustavil v Bonnu, kjer je imel pogovore z vodilnimi zahodnonemškimi državniki. Posebno obširni so bili razgovori z zunanjim ministrom Genscherjem. Na povabilo sovjetskega vodstva bo zahodnonemški kancler Helmut Schmidt v dneh od 28. do 31. oktobra letos obiskal Sovjetsko zvezo. Prav tako pa je bil na obisk v Sovjetsko zvezo povabljen tudi novi zahodnonemški zvezni predsednik Walter Scheel, vendar termin njegovega potovanja v Moskvo še ni bil določen.
Prejšnji teden — ob obletnici nasitnega zrušenja demokratičnega režima v čiiu )n začetka fašistične diktature — Je ves demokratični svet izpriča) svojo soiidarnost e čiiskim ijudstvom in njegovim bojem ta zopetno svobodo in demokracijo. Na veiiki soiidar-nostni manifestaciji na Dunaju je predsednik sociaiistične internacionaie, bivši vicekancier dr. Pruno Pittermann nedvoumno obsodit tudi sodeiovanje in sokrivdo Amerike oziroma njene obve-ščevaine siuibe CiA pr) tragičnih dogodkih v čiiu pred enim ietom.
Takrat je bi) zakonito isvoijeni čit-skt predsednik Aiiende ubit in pobiti so biti njegovi najoiji sodeiaVci. Na ruševinah demokratično iivotjene ob tasti je zaviadaia vojaška fašistična diktatura generaia Pinocheja. čiie je sagrnii mrak najhujšega nasiija, kar s) ga je mogoče predstavijati. V krvi je bitasaustavijenapot, ki naj bi, začenši pr) čiiu, osvobodita tatinsko Ameriko spon severnoameriškega ka-pitaiističnega imperiaiizma, dvignita dešeio iz gospodarsko in sociatne za ostaiostt.vrniiaprirodna bogastva in zemijo ijudstvu z naclonaiizacijo rudnikov in raziastitvijo domačih in tujih veieposestnikov-iatifundistov.
V treh ietih demokratične obiasti, kijozAiiendejemnačeiuskušaia spremeniti čiie v dešeio sociaiizma in pri tem uiivaia podporo čiiskega deiovnega ijudstva, so biii doseženi pomembni rozuttati. Vzporedno z njimi in z vpiivom, k) ga je čiiski zglod imei tudi na druge države tatinske Amerike, pa je rasta tudi zarota proti Aiendeje vemu režimu, ki je imeia svoja giavna oporišča v mednarodnih finančnih
družbah s severnoameriškim kapitaiom in v predstavnikih domačih reakcionarnih sii, ogroženih v svojih izkorišče-vaiskih interesih. Aiiendejeva prizadevanja, da bi na minimainem programu združit vse demokratične siie v državi, žat niso uspeia. čiiska krščanska demokracija je ostata razpoiovijena: njen naprednejši dei je nudii Aiiende-ju doiočeno podporo, toda njen drugi det je oktevat in prevzet nase zgodo-
vinsko soodgovornost, za dogodke, ki so privedi) do fašističnega vojaškega puča.
Me giede na viogo. ki sta jo pri vojaškem udaru imeia Nizonova zunanja poiitika in predvsem ziogiasna CiA v interesu ogroženih koristi ameriškega in mednarodnega veiokapitaia, bi mlada čiiska demokracija z Atiendejem na četu tahko vzdriaia in prebrodita težave, ki so bite rezuttat gospodarskega bojkota s strani ZDA, če bi vo-ditni meščanski razred zna) najti potrebno sogiasje, če bi se znat odreči doiočenim priviiegijem in če bi nudit potrebno podporo Aitendejevi potitiki postopne sociatizacije, za katero je dobit po demokratični poti pristanok čiiskega tjudstva.
Toda to se ni zgodiio. Nasprotno, čiiska krščanska demokracija, ki jepo-
novno prošta v freijeve roke, je vztrajata v skrajni opoziciji proti Atiendeje-vemu režimu tudi potem, ko je bito že povsem jasno, da vodi taka opozicija k fašističnemu udaru. Zato nosi za vse, kar se Je v čitu zgodiio, prav čiiski meščanski razred s pretežnim deiom krščanske demokracije na čeiu največjo odgovornost pred čiiskim tjudstvom in pred zgodovino tatinske Ameriko.
Ravno to pa je tragični nauk, iz ka-
terega bi moraie tudi demokratične siie v drugih državah povzeti potrebne zakijučke. čiiska izkušnja je zgovorna in tragična dovoij, da bi se iahko od nje nekaj naučiti. Dežeio jo zaje) vai nasltja, nad 50.001) čiiskih demokratov je bito — kot ugotavtja v svojem poročitu mednarodna razisko-vatna komisija o ztočinih čiiske vojaške hunte — pobitih v enem ietu Pino-chojeve diktature: v raznih koncentracijskih taboriščih je še danes — po ugotovitvah mednarodne organizacijo ..Amnosty internationat" — na desetti-soče čiiskih rodotjubov in samo od te-tošnjega jutija naprej je bito po zanesljivih vesteh aretiranih nadaljnjih !0.000 tjudi, medtem ko so usmrtitve ugiodnih pristašev Attendejevoga režima brez sodb na dnevnem redu. Hkrati pa je tudi gospodarski poiožaj v državi skrajno kritičen, saj je po po-
točite omenjene mednarodne komisije za ugotavtjanje ziočinov vojaške hunte več kot 500.000 brezposeinih, cene biazno naraščajo, ptače pa so ostaio na ravni izpred enega teta.
Nasitje, ki traja z nezmanjšano si-tovitostjo, pa dokazuje po drugi strani tudi nemoč vojaške fašistične hunte pred rastočim odporom čiiskih demokratičnih sit, hi prehaja že v razne obiike oboroženega odpora. Prav to dejstvo postavijo tudi demokratične in protifašistične site vsega sveta pred vetiko odgovornost. Ni dovoij samo sotidarnost, ki prihaja do izraza na raznih manifestacijah v podporo čii-skemu ijudstvu. Potrebna je potitična akcija vsega sveta in vtad, ki se skii-cujejo na ideaio antifašizma in demokracije. Potreben je odtočen in organiziran nastop, ki naj povrne čiiskemu tjudstvu demokracijo in svobodo in ki naj zaustavi pot mednarodni reakciji in mednarodnemu imperialističnemu velekapitaiu.
Premiki, ki smo jim priče v zadnjem času — podeč vojaške fašistične diktature na Portugaiskom in z njim povezana dekolonizacija portugaishe afriške posesti, padoc grške vojaške hunte, polom Nizonove svetovne potitike itd. — so zgovorni znaki, da je mogoče narediti konec tudi krvavemu vojaškemu režimu v čiiu. tn če danes tjud-stvo samo tega ni sposobno, potom je toiiko vočja dotžnost vseh demokratičnih in protifašističnih sii v svetu, da mu priskoči na pomoč, toda no z besedami, temveč z akcijo.
Ob prvem fetu strahoviade čiiske vojaške hunte je to imperativ demokratičnim sitom vsega sveta.
Boj čiiskega ijudstva zadeva vsega demokratičnega sveta
Kronika neizpoinjenih obijnb
V zadnji itevitki našega tista smo poročati, da se je na vetikov-iki gimnaziji začet pouk že v novem postopju, medtem ko postopje stovenske gimnazije v Cetovcu še vedno ni dograjeno — čeprav je biio s strani pristojnih dejavnikov tako na državni kot tudi na dežetni ravni vedno spet zagotovtjeno, da bosta obe omenjeni gimnaziji istočasno dobiti svoja tostna postopja. Toda eno so obijube in drugo so dejanja, kar še posebej vetja za avstrijsko prakso, kadar gre za vprašanja stovenske narodne skupnosti na Koroškem. Vprašanje gradnje tastnega postopja zvezne gimnazije za Siovence v Cetovcu pa je tozadevno naravnost ktasičen primer kronike neizpoinjenih obtjub!
ziMKnz/ann
pomeni nacionaini interes države
V Briksnu na Južnem Tirotskem je bii ob koncu minuiega tedna izredni kongres Federaiistične unije evropskih narodnostnih skupnosti (FUEV), posvečen 2S-ietnici ustanovitve te mednarodne manjšinske organizacije. Kijub jubiiejnemu značaju zbora pa FUEV — kakor že večkrat v dobi svojega detovanja — tudi tokrat ni mogta prikriti svojih očitnih šibkosti, ki so brez dvoma vzrok, da organizacija ne more še botj uspešno detovati v resnično korist narodnih skupnosti oziroma manjšin. Gre namreč za osporavano čtanstvo prav tako osporavanih skupin, predvsem raznih eksiinih grupacij, ki mednarodno manjšinsko organizacijo vedno spet skušajo ztorabiti za svoje potitične citje.
No ia dejsiva sto opozorili tudi obe osrednji organizaciji koroških Slovencev — ZSO in NSKS. V skupnem pismu zveznega kanclerja dr. Kretskega najprej opozarjato na njegovo izjavo v kontaktnem komiteju dne 19. 2. 1974, kjer je potrdil zagotovilo, da bodo poslopja zvez-
Mariborski obisk
PR) SLOVENCIH NA DUNAJU
je s pomočjo S/ozreMs&e tzse/jeMS&e zveze pripMvdo &HjfHrHo-K?7!erMM&o prireditev, &%tero so pov%M: t%&o 5/o-vence, id st^dno žive v avstrijskem g/gvnem mestK, kdkor t%-di s/ovet!ske deittvce, ki tgm ie z<!Č4swo deittjo.
Na prireditvi so se okčinstVK predstaviii č/ani operrtega irt dramskega attsamkia SioveM-skega Marodrtega gieda/išča iz Marikora. /zvajaii so odiomke iz kesedii /vaaa Cankarja, Oto-wa Zapančiča ia Srečka Nosove/a, izkraaa kesediia pa so sprem/ja/e sioveaske aarodae pesmi ter odiomki iz znamk oper.
ne gimnazije za Slovence v Celovcu ter zvezne gimnazije v Velikovcu hkrati dograjena in obljubil da bo proučil vprašanje pravočasne dograditve zvezne gimnazije za Slovence, nato pa ugotavljata: .Zdaj je zvezna gimnazija v Ve-tikovcu neuradno že odprta in je s celotnim poukom začela v novem poslopju. Poslopje zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu pa je kljub večkratnim zagotovilom, da bo dograjeno istočasno z velikov-ško gimnazijo, še vedno v surovem stanju. Od leta 1957 je zvezna gimnazija za Slovence gost v poslopju zvezne gimnazije in realne gimna-
zije v Celovcu, Lerchenteldstr. 22, ter je prisiljena, da ima še naprej izključno popoldanski pouk. To je neznosna obremenitev učencev, učiteljev 'in staršev."
V pismu navajata organizaciji naslednjo kronologijo slovenske gimnazije: maja 1957 je bila gimnazija dekretirana v delnem izvajanju 2. odstavka 7. člena avstrijske državne pogodbe; jeseni 1957 začetek pouka ob izrecnem zagotovilu, da je nastanitev v tujem poslopju le provizorična; leta 1963 prva matura na zvezni gimnaziji za Slovence; leta 1964 je takratni prosvetni minister dr. Heinrich Drim-mel ponovno zagotovil, da bodo z gradnjo lastnego postopja začeli jeseni 1964, najkasneje pa spomladi 1965; leta 1968 sta takratni prosvetni minister dr. Pittl-Perčevič in minister za gradnje Kotzina za-
gotovila, da je gradnja slovenske gimnazije tako s strani koroškega deželnega šolskega sveta kakor s strani ministrstva za pouk uvrščena v prvo nujnostno stopnjo, minister Kotzina pa je izjavil, da so s tem dane tudi možnosti za razpis umetnostnega oblikovanja in načrtovanja; ob predstavitvi gradbenih modelov zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu in zvezne gimnazije v Velikovcu dne 8. oktobra 1970 je tokratni prosvetni minister Leopold Gratz zagotovil, da bodo obe novi poslopji kot darilo zvezne vlade za 50-letni jubilej plebiscita hkrati začeli graditi in jih dogradili, za kar so zagotovljena tudi proračunska sredstva.
Deželni šolski svet za Koroško je gradnji novega poslopja zvezne gimnazije za Slovence vedno dajal prednost, ugotavljata obe osrednji organizaciji koroških Slovencev in potem naglošata, da je razumljivo, da slovenska narodna skupnost zdaj nima razumevanja za to, da od najvišjih mest ponovno dana zagotovila niso bila izpolnjena. Zato prosita zveznega kanclerja, da ukrene vse potrebno, da bo zvezna gimnazija za Slovence čimprej dograjena in da bo slovenska študirajoča mladina dobila enake možnosti 'izobrazbe.
Ravno to je bilo svoječasno vzrok, da Zveza slovenskih organizacij na Koroškem svojih prvotno navezanih stikov pozneje ni razvila v članstvo pri FUEV. Narodni svet koroških Slovencev se je svoječasno sicer včlanil, vendar je v zadnjih letih prav tako prišlo do resnih nesoglasij med FUEV in NSKS.
Na tokratnem kongresu so igrali vlogo .jabolka spora" neki emigranti iz Kosova, ki so s svojim izzivalnim nastopom šli tako daleč, da jiih je moral celo predsednik Jorgensen odločno zavrniti in opozoriti na nepolitični značaj FUEV, .ki ne podpira nobene iredente". Zastopnik NSKS dr. Vospernik pa je v tej zvezi zahteval novo usmeritev FUEV, v kateri ne bi smelo biti protora za emigrantske organizacije, ki politične cilje mešajo z etničnimi motivacijami. .Giavno vo-d!)o FUEV b! moraio ostati, da ščiti etnične manjšine, ne da bi s tem zasiedovaia družbenopotitične ciije in stremeto za ozemetjskimi spremembami."
Posebno zanimanje med udeleženci kongresa je vzbudil obširni reterat južnotirolskega deželnega glavarja dr. Magnaga, ki je izčrpno orisal položaj in pereča vprašanja nemške ter ladinske narodnostne skupnosti na Južnem Tirolskem. Dr. Magnago je predvsem poudari), da pri reševanju manjšinskih probie-mov ne gre za .dobro" aii .stabo", marveč za pravično ravnanje. Le to se mora nanašati tako na osebne pravice posameznih pripadnikov manjšine giede uporabe jezika kakor tudi na ohranitev kuiturnih posebnosti ter gospodarske in sociai-ne enakosti. Pri tem pa je izrednega pomena odnos večinskega na-
roda do manjšine, kajti tud) naj-boijše ureditve na papirju ne morejo zagotoviti obstoja in razvoja neke narodnostne skupnosti, če niso prenesene v prakso.
Južnotirolski deželni glavar je naglasil potrebo spremembe v miselnosti in kot prvi korak v tej smeri poudaril dejstvo, da novi avtono-mijski statut za Južno Tirolsko med nacionalne interese italijanske države izrecno vključuje tudi zaščito krajevnih jezikovnih manjšin, torej nemške in ladinske. (Njegovo ugotovitev, da je to novost v celotni evropski manjšinski politiki, je seveda treba popraviti v toliko, da so v Jugoslaviji narodnosti ali manjšine z novimi ustavnimi določili priznane celo kot državotvorne skupnosti povsem enakopravno z jugoslovanskimi narodi — op. ured.) .S praktičnim izvajanjem in spiošnim priznanjem načeia, da je zaščita manjšin eno z narodnimi in državnimi interesi, bi odstraniti veiiko vzrokov zastrupitve in sporov med manjšinami in državami ter med državami samimi," je poudaril dr. Magnago. .Potem kuiturne pomoč), ki jo nudi neka država svojim pripadnikom v drugi državi, ne bi več občutiti kot vmešavanje v nactonai-no sfero te države; potem država povezave manjšine z njenim matičnim narodom ne bo več ocenjevaia kot škiijenje preko meje."
Mislimo, da prav nič ne bi ! škodovalo, če bi besede južno-} tirolskega deželnega glavarja } 'in hkrati predsednika tamkajš-! nje nemške manjšine dr. Mag-! naga resno proučili tudii v Av-! striji. Kajti tudi za našo državo } velja njegova ugotovitev, da .zaščita manjšin pomeni nacio-g na!ni interes države"!
Jfudj/sAj dnevi v Dragri
V soboto 7. in nedeljo 8. septembra so biii v Dragi pri Trstu tradicionalni .študijski dnevi slovenskih izobražencev", ki so jih letos priredili že devetič. Potekali so pod geslom .Slovenstvo — naša skupna zadeva" ter so bili predvsem posvečeni problematiki zamejskih Slovencev.
O vprašanjih slovenske narodne skupnosti v Italiji je že v svoji pozdravni besedi spregovoril deželni odbornik Coloni, ki je spomnil na preganjanje Slovencev v dobi fašizma ter prikazal ukrepe današnje Italije, ki je po njegovem mnenju že veliko napravila za ureditev položaja slovenske manjšine.
Posebno zanimivo predavanje je imel akademik Bratko Kreft iz Ljubljane, ki je govoril na temo .Cankar in slovenstvo". Razčlenil je Cankarjeve poglede na boj slovenskega naroda za resnično svobodo, ki si jo je uspel priboriti le v socialističnem sistemu. Boj Slovencev za osvoboditev pa je postavil predavatelj tudi v širši okvir humanizma in bratstva med narodi, ki ga je v svojih pesnitvah začrtal že Prešeren, prvi med velikimi pesniki, ki je hkrati z iskanjem pravice za svoj narod poudarjal tudi bratstvo med vsemi narodi.
Obširna razprava je veljala mednarodnim aspektom manjšinske problematike ter so urednik Primorskega dnevnika Bogo Samsa, deželni svetovalec dr. Drago Štoka in prof. Samo Pahor prikazali delo in pomen nedavnega seminarja OZN o manjšinah v Ohridu ter mednarodne manjšinske konference v Trstu. V tem okviru je dr. Valentin Inzko spregovoril tudi o današnjem položaju koroških Slovencev in njihovem boju za enakopravnost s posebnim ozirom na sinodalno gibanje oziroma v luči sinodalne predloge o sožitju Nemcev in Slovencev na Koroškem.
Zadnji del letošnjega sestanka pa je bil posvečen slovenskim zdomcem, to je Slovencem, ki žive širom po svetu. Pri tem je bil posebno izčrpno prikazan položaj Slovencev v Kanadi in v Zahodni Nemčiji.
TONE SVETiNA	246
Praznina v Wo)fu se je širila. Generat ga je zadnje dni padvrge! obdelavi, ki je drobila njegovo veselje do življenja. Prejšnji dan je prisostvoval ustrelitvi freh nemških vojakov: dveh podoficirjev in enega poiicisfa. Ufreljeni so biti zaradi defentizma in neborbenosii. Reveži so v pijanosfi izčvekali nekaj, kar mislijo tudi drugi, celo tisti, ki zapirajo in streljajo. Ustreljeni so bili za zgled vsemu nemškemu vojaštvu, kot je bil doktor Kante obešen vsemu slovenskemu domobranstvu in politični policiji v opozorilo. .Kdor se ne bo uklonil, ga bomo strli kot stenico!" je bilo generalovo geslo.
Vedel je, da je to psihološki pritisk tudi nanj. Kdor ne bo deloval kot kolesje v uri, bo uničen, pa čeprav zadnji dan. Gorje človeku, izbranemu od tistih, ki imajo moč, za primer in za strah drugimi Takemu ni več pomoči, je mislil Wolf, ko je potrkal na generalova vrata.
General je sedel v globokem usnjenem naslanjaču v topli in razsvetljeni sobi, pred karto, kjer je bil označen nemški položaj v Jugoslaviji.
.Kako, Helmut? S tem obešenjem ste doživeti pravo komedijo! Ta lopov je zasluži) desetkratno smrt. Bele podlasice so končno občutile dvakratni strah. Sedite, Helmut, in pripovedujte! *
Ko je V/otf končal, je general dejal:
.izvolite, za to ste zaslužili cigaro!"
Wolf je vzel iz ponujene doze cigaro in prižgal. Spet je popustila njegova previdnost upornim čustvom.
.Napravili ste napako, gospod general, ker ste ga dali obesiti!"
General je sunkovito vstal in ga začudeno pogledal:
.Veseli me, major, da si mi spet upate oporekati. To je znak, da sva spet prijatelja!"
.Vedel je za zarotnike, za ljudi, na katere ste me usmerili vi! Na lep način in počasi bi marsikaj izvedel iz njega!"
.Dragi major, moral sem! Celo Škot in prezident sta prosila, naj ga čimprej kaznujemo! Veste, Škot nam je spet blagoslovil nove domobranske bataljone, ki bodo na tehtnici sil pomenili več kot nekaj zapečkarjev, ki si tako in tako ne bodo upati pomoliti svojih glav iz lukenj, dokler ne bodo ameriški tanki pred mestom. Saj me razumete! Dotlej jih boste vi držali v šahu! Nate, spijte čašo konjaka! Potem se vam noge ne bodo zapletale! Jaz vam vidim v dušo. Vi ste rokavičar! Vse metode igre in izigravanja bi uporabili prej ko silo. Veste kakšna razhka je med vami in menoj? Vi ste maček, ki se rad poigra z ujeto mišjo. Toda poje jo kljub temu. Kajti maček je zato, da je miši. Jaz pa udarim takoj!"
Po nekaj čašah je Wolfu zrastel pogum.
,Ne zamerite, gospod general — če dovolite, da sem odkrit! Jaz izgubljam vero v to, da se da urediti svet z nasiljem in vojnami. Vsi skupaj smo se že prenažrti preganjanja, ubijanja, zmag ali porazov, in siti smo tehnike, ki dela iz ljudi stroje. Ne mislite napak! Jaz se bom za Nemčijo boril do konca! Toda zgodovina se ponavlja. Svet je nor, zdaj si en narod, potem spet drugi išče provice in prostora, medtem ko ga imajo drugi preveč. Nasilje vedno sprošča novo nasilje, to je babica vseh vojn, vojna zaplodi I novo vojno .. .*
General je pazljivo poslušat in se delal, kot da mu verjame, da bi izvabil iz njega še več. Ko pa je Wolf končal utemeljitev, zakaj naj bi svet opustil vojne, so generalu zasijale oči kot borilcu, ki je odkril sovražnikovo šibko točko.
.Ne bodite marksist," je dejal zaničljivo. .Vi se zastrupljate, ko po službeni dolžnosti prebirate marksistično literaturo in ne veste več, kaj je naše in kaj ni. O tem je govoril Lenin. Če upoštevale njegov nauk o krivičnih in pravičnih vojnah, je naša pravična za nas in krivična za druge. Jaz si te stvari razlagam drugače. C!ausewitz pravi, da ima vojna svojo gramatiko, logike pa ne. To logiko si ustvarjamo vsak po svoje. Zapomnite pa si, da ne bo nasilje nikoli iztrebljeno! Kajti svet je zrastel na njem, kot zraste pšenica na gnoju. Zaman ga že tisočletja preganjajo religije in človeški razum. Ko že mislijo, da so ga pregnati, ga uporabijo tisti, ki so ga preganjati. Zlo se pač preganja z zlom, preganjani postanejo preganjalci in žrtve krvniki.
Helmut, poglejte! Kaj je napravil Stalin celo s svojimi prijatelji, ko jih ni več potreboval, da ne govorimo o sovražnikih! Dobro sa vam znane razmere v Kominterni! Če hočeva biti kritična, poglejva tudi, kaj se je zgodilo pri nas: kako delamo s svojimi ljudmi, ki slučajno ne mislijo tako, kot zahteva čas. Pa poglejte sveto cerkev, ki je ustanova ljubezni med ljudmi. Samo ozrite se v njen temni srednji vek) Zakaj je sežigala krivoverce na grmadah? Kaj vse je počela inkvizicija! Mučenje v imenu svete vere je vodila s (antaztijo, pred katero se lahko skrijejo vse ustanove RSHA. In kaj je napravila cerkev, da bi zatrla pameti Uničevala je slepo tudi najboljše ljudi, ki jih je rodila zemlja. Zakaj? Zato, da bi obdržala moč in oblast.
Ko presojamo ta boj, se sprašujemo: ali je krut ali ne? In dobimo odgovor: krut je za slabiče, za človeštvo v celoti
Lutkovno gledališče iz Maribora gostovalo na Koroškem
Na povabilo Siovenske prosvetne zveze in Krščanske kuiturne zveze, je od četrtka do nedeije pretekiega tedna na Koroškem gostova) ansambei Lutkovnega odra v Mariboru. Nastopi) je v Ločah, Radišah, Št. Petru pri Št. Jakobu, Št. !)ju, Ceiovcu, Biičovsu, Seiah, Žitari vas), Že-tezni Kapti, Šmihetu, Oobasnic) in v Ptiberku. Mariborski tutkarji so med nas prišii s tremi igricami in so jih izmenoma uprizarjal po dve oz. eno. To so bi)e igre Peter in Voik, gtasbena pravijico ruskega skiada-teija Sergeja Prokofjeva — Edi Majarona, Zajček dideidajček, de)o LibuJe Titeibach in Pastirička-Račka, de)o avtorice Gurevičeva-Ger-netove.
Naj v začetku povemo, da je gostovanje mariborskih iutkarjev bilo izvedeno v okviru sodelovanja Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije in je s tem bil izveden del letošnjega tozadevnega skupnega načrta. Poudariti pa je treba tudi, da sta prireditelja SPZ in KKZ z izvedbo tega gostovanja gotovo napravila korak naprej k novi vrsti gostovanj kulturnih skupin iz Slovenije, kajti lutkovna igra pri nas ni dosti razširjena, čeprav so tudi pri nas že biti deloma uspešni poizkusi lutkarstva. Zato je prav, da je prišlo do gostovanja kvalitetnega lutkovnega odra, torej razvedrilo za naše najmlajše, ki so le malokrat deležni take priložnosti, slišati in videti otroško predstavo v materinem jeziku. Temu področju bo v bodoče treba posvetiti več pozornosti. Gostovanje Lutkovnega odra je znova potrdilo hvaležnost mladine, ki je prišla na predstave v razveseljivem številu in to celo v takih krajih, kjer tega ni bilo pričakovati. Seveda pa ne kaže prikrivati slabega obiska v krajih, kjer je brez dvoma dovolj otrok, ki bi lahko prišli na predstave. Vsekakor pa je izkušnja pokazala, da bo treba
upoštevati, da predstav za otroke v prihodnje ne planiramo zvečer. Kljub tej ugotovitvi je gostovanje mariborskih lutkarjev na Koroškem bilo uspešno, saj je predstave obiskalo skupno okoli tisoč otrok. Take predstave pa bi seveda bile še bolj uspešne, če bi jiih lahko uprizarjali na šolah z dvojezičnim poukom. Morda bi se to dalo urediti s pristojnimi oblastmi.
In kaj naj zapišemo o predstavah? Tudi s stavkom: bilo je enkratno, tega ni moč dovolj pohvaliti. Ansambel osmih ljudi je pričaral na .oder" svet lepih pravljic. V rokah spretnih igralcev so zaživele marionete oziroma lutke. Skoraj neverjetno je, na kako preprost način se da ustvariti tako popolna predstava. Seveda pa le tako iz-gteda, kajti prav to pa je odvisno od igralca za zaslonom, ki govori in .igra" hkrati. Tu je treba izreči vse priznanje članom ansambla — Tinetu Varlu, Branku in Petri Caser-man, Otu Pastirku, Mirku Černiču, Klari Godičevi in Vidi Čagranovi — ki so skrbeli za brezhiben in kvaliteten potek predstav. Pri tem imata seveda največ skrbi režiser
Tine Varl in tehnični vodja Branko Caserman.
Mariborski lutkarji, čeprav amaterji, so dosegli že velike mednarodne uspehe. In prav v trenutku, ko so gostovali pri nas, se mariborski lutkovni oder formira v profesionalno lutkovno gledališče, ki ga vodi direktor Bojan Čebulj, naš stari prijatelj z Jesenic, ki je tamoš-nji amaterski gledališki ansambel kot režiser pripeljal do najboljšega amaterskega gledališča v Sloveniji.
Ob slovesu na zadnji predstavi v Ptiberku, sta se od gostov poslovila tajnika organizacij prirediteljic ter jim v spomin na gostovanje izročila knjige domačih avtorjev. V imenu gostov pa se je direktor Čebulj zahvalil za prisrčen sprejem ter izrazil željo, da bi se kmalu spet videli na Koroškem.
M!adi rod razveseljuje mlado in staro
3o/s^: /:7f „A7/%J:' roJ" prej Jne-v: stop:/ v 24. /eto svojega zžv/jenja. /zš/% je števf/^a za weseca sepfera-;'?! o^toj*er 7974 :w sfcer v Mov: zunanjost;'. Že na pro: pog/f J smo pr: nov: š:ev:7^:' Af/aJfgg rotfa agoto-f:/:, rfa tokrat ovojne p/afn:'ce ne krasijo :7%strac:'je jažno^oroš^ega Mmet-n:^a Jr. Wernerja Rerga, &ot v prejšnjem /etn:'^%, remveč barvna s/:%a, preJsfav/ja .marnjo 7*rš/jan^o", Je/o amefn:'ce dn<%e Gošn/^-GoJče-ve. 7*nJ; naJa/jnje :7Mstr<zc:';e na ovoj-n:7? p/afn/ca/? ;'n pa t::J: v notranjost: /:sta, /70 za /etošnje sfevJ&e pr/speva/a omenjena wmetn:ca.
Z zaJovo/jstvom taJ: agofav/ja-mo, Ja „A7/aJ: roJ" n: samo g/as:/o za šo/s^o m/aJ:no, temveč, Ja vse-/mje veJno več po/jajnega čt:va, ^ot je n. pr. prispevek 7*. OgrZsa — AfeJ Vr/isTJm :'n HoJ:š^:m jezerom — /J je zan:'m:'v :n poačen taJ; za oJras/e. 7* a J; tokrat je mej soJe/avc: zastopano /epo števJo Jomač:7) avtorjev, ta^o ač:te/jev ^ot J/ja^ov. Rot posebnost /abbo smatramo taJ: športn: pr/speveb, b: obravnava 70. svetovno nogometno prvenstvo v A/ancbna vZRM.
Rot je ovojna p/atn:ca :7astr:'rana z .mambo brš/janbo" v barvab, tabo je 7#. stran g/as:7a posvečena :sto-/mensb: Gr:wot::' prav/j:c:, b: jo je v s/ovenšč:no preveJ/a 7G7st;na /?ren-bova.
A7/aJ: roJ je taJ: tobrat po/n pestrega branja, po baterem boJo m/aJ: :n oJras/: prav gotovo raj: sega/:.
Slovenska pesem ne bo izumrla
V času med 2. in 5. septembrom je Katoliška mladina v Domu v Tinjah priredila Teden pesmi. V zvezi s tem je treba omeniti, da je Katoliška mladina pred nedavnim izdala novo izdajo pesmarice .Naša pesem", katero je pripravil in sestavil župnik Maks Mihor. Nova pesmarica vsebuje poleg pesmi prve izdaje, še nekaj novih pesmi. Na Tednu pesmi je Katoliška mladina predstavila novo pesmarico tudi s tem, da so se učili pesmi iz nje, zlasti tiste, ki še niso bile poznane. Pevske vaje so se odvijale pod strokovnim vodstvom župnika Maksa Mihorja.
Na programu Tedna pesmi je bil tudi enodnevni izlet v Gradec, kjer so si udeleženci izleta poleg centra mesta ogledali tudi slovenski inštitut na graški univerzi. Dr. Erik Prunč, asistent na slovenskem inštitutu, jih je vodil skozi prostore ter jim razlagal o načinu predavanj in važnosti inštituta za Slovence.
Program na Tednu pesmi je bil zelo pester in poučen. Škoda je le, da se tega tečaja ni udeležilo še več ljudi. Kljub temu pa je treba ta korak Katoliške mladine oceniti kot koristen, soj dokazuje, da naša pesem živi in da je zanimanje za slovensko pesem veliko.
Stovensko pianinsko društvo v Cetovcu vabi č)ane in prijatetje društva na
!!!. SREČANJE SLOVENSKIH ZAMEJSKIH DRUŠTEV NA BLEŠČEČ)
V nedeijo 22. septembra se bomo ob 8. ur) zjutraj zbrati pred Kočo nad Arihovo pečjo na Bieščeči pianini, odkoder bomo napraviti iztet na 1739 m visoko Komnico. Po povratku na Bteščečo bo oticieini de) srečanja s pozdravi nato pa prosta zabava. Namen teh srečanj je utrditev tovariških vezi med siovenskimi zamejskimi društvi in društvi v Stoveniji. Pobudo za tovrstna srečanja je daio Pianinsko društvo Jesenice, ki je tudi prvo organizi-ra)o takšno srečanje. Na tej pianinski prireditvi bosta med drugim sodeiovaia tudi godba na pihata in znani pevski zbor Jekiar iz Jesenic.
Siovenski p)aninci, prijateiji in znanci iskreno vabijeni!
OJbor
Globasnica
Na zadnji občinski seji globaške občine 30. avgusta, so dokončno sklenili, da bodo začeli z gradnjo mrtvašnice, ki bo stala južno od gasilskega doma v Globasnici. Odborniki so na seji tudi določili da mora mrtvašnica v surovem stanju biti zgrajena do 15. novembra. Skupni gradbeni stroški mrtvašnice bodo znašali 1,300.000 šilingov. Ker je potreba po mrtvašnici dejansko nujna in ker bo tudi dežela prevzela večino finančnih stroškov, je tudi Volilna skupnost glasovala za uresničitev tega projekta. Uporaba mrtvašnice ne bo obvezna za občane, marveč se je bo mogel posluževati kdor bo sam hotel.
Glede turizma so v globaški občini zelo uspešni, saj so meseca junija beležili kar za 130 °/& več nočnin kot lansko leto pa čeprav je število nočnin na Koroškem padlo v primerjavi z lanskim junijem za 35 %. Tudi me-
sec avgust obeta podoben uspeh.
Občinski svet je nadalje vzel na znanje dogovor med globaškim lovskim društvom in F. Orsini-Rosen-bergom, da bo globaškemu lovskemu društvu na razpolago tudi tisto 43 ha veliko območje na Peci, kjer je bil doslej lov na divjad prepovedan.
Za obstoječo cestno razsvetljavo v Večni vasi in Podjuni je občinski svet odobril finančna sredstva iz izrednega proračuna v znesku 150.000 šil. Tudi dolgoletna želja prebivalstva, da se zgradi oz. popravi pot k Rozaliji se je izpolnila. Podjetje Vodiv-nik je dobilo naročilo za izvedbo te-a dela pri katerem je bilo potrebno etonirati 48 stopnic.
Po občinski seji so se odborniki zbrali v gostilni, kjer so pri žlahtni kapljici in jedači praznovali god kolega RaimundaGreinerja, pripadnika Volilne skupnosti.
Plešerka — Hodiše
Minuto soboto 14. septembra je ogromna množica pogrebcev spremita k zadnjemu počitku na hodiško pokopališče Janeza Schuschu-ja p. d. Strgančnikovega s Plešerke.
Komaj 34-tetni Janez Schuschu se je iz neznanega vzroka tako nesrečno z avtom zaletel v neko obcestno drevo, da je po nekaj dneh v bolnišnici podlegel težkim poškodbam. Strgančnikovo družino je nesrečna smrt sina in brata težko prizadela, saj je bil Janez poleg tete, ki je umrla januarja meseca! in očeta, ki je preminul koncem maja, že tretji član družine, katerega so v teku leta spremili na hodiško pokopališče. V hodiški občini še ne pomnijo, da bi bila katera družina tako težko in globoko prizadeta.
Janez Schuschu je bil po poklicu zidar in sodelavec pri svojem bratu gradbenem mojstru Schuschuju v Plešerki. Velja) je za dobrega delovnega kolega, ki se je z veliko vnemo prizadeval, da je bilo v podjetju tovariško vzdušje. V zadnjii vojni je moral, kljub temu, da je bii njegov oče pri vojakih in da še ni bil star dve leti, z družino v izse-Ijeništvo, kjer je skupno s stotinami slovenskih družin delil usodo brezpravnih ljudi, v negotovosti in strahu, ali bodo še kedaj videli svoj dragi dom.
Kako priljubljen In spoštovan je bil med prebivalstvom je najboij prepričljivo dokazala ogromna množica ljudi, ki ga je spremljala na zadnji poti. Pogrebni obred je opravil domači župnik Kassel, hodiški pevci pa so se poslovili od pokojnika s pesmimi žalostinkami.
Pokojnega Janeza Schuschuja bomo ohranili v lepem spominu, svojcem in sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tor
pa ne. Vsaka organizirana družba teži za uničenjem vsakogar, ki misli preveč odkrito, pametno in naglas. Misel namreč ruši vse, kar je starega, in gradi novo. Novo pa zmeraj naleti na odpor. Zato, dragi Helmut, zapomnite si: NASILJE JE STRAST, ČLOVEŠTVO PA SE NE MARA ODRECI NOBENI STRASTI, ZAKAJ STRAST JE UZiTEK. ZARADI UŽITKOV ZlV) IN TRPi, VZTRAJA )N UPA."
General je srknil iz čaše lin prepričevalno dejal:
,Če ljudje hočejo živeti, morajo ubijati. Helmut, umor je najvišje potrdilo moči nad človekom. Moč pa je vir na-slija, veljave in radosti. Nasilje leži v posameznem človeku, v množicah, narodih in rasah. To je dediščina prekletstva žive materije, ki prerašča iz oblike v obliko in se bori za obstoj. To je pot v višje sinteze ali integracije. Pot, ki bo osvojila zemljo, jo napravila enotno in osvojila vesolje. Smo šele na začetku poti. Pri človeku pa je to preprosto preobilica energije, ko nima smotrnih ciljev in se sprošča po navadi na nepravem mestu ob nepravem času. Ce hočete, bom čisto praktičen: nasilje leži v možu, ki st podvrže ženo, v ženi, ki si podredi moža, v otrocih, ki si podvržejo starše, v razredih, ki se gredo gospodarje in sužnje. Obračunavanje sporov se začne v gostilni z razbito steklenico na sosedovi glavi in konča z velikimi vojnami.
Doslej je bilo na svetu tako in jaz si tega nisem izmislil. Vsebina ostaja ista, menjajo se samo oblike. Fuhrer nam je nekoč dejal, da je človek lahko samo nakovalo ali pa kladivo. In položil nam je na srce, da skrbimo noč in dan, da bomo razbili na koščke vsakogar, ki si bo upal kljubovati našim zahtevam po gospostvu nad svetom. Zato sem prepričan, da tisti, ki nima moči, da bi sprožil rafal v nasprotnika, ne more sodelovati v tej veliki bitki, ko gre za usodo sveta. Do sedaj je vesolju in zemlji gospodarila sila. Ce bo po tej vojni drugače, naj me vzame hudič! Človeštvo sl želi tragedije. Če ni vzrokov za to, si jih najde! Kakršne-
koli! Nasprotja so tu! Ekonomska, socialna, rasna! in z njimi zavist.. .*
,Da, gospod general. Ne morem vam oporekati. Do sedaj je bilo tako in sem tudi jaz tako mislil. Človeku še ne gospoduje pamet, temveč strast. Toda mistim, da bi morala zagospodovati pamet.. ."
.Ne bodite idealist!" mu je skoraj surovo segel v besedo general. .Pamet še ne bo zagospodovala. Poglejte, kaj si želi in nad čim se navdušuje bedasta množica! V svojih nagonih postaja standardizirana in enostavna kot proizvodnjo na tekočem traku. Nogomet, boks, popevkar-stvo in ciparstvo... Ponoreli plesi, shodi in še kaj! Alkohol in mamila... Pa bikoborbe! Človek je nor na kri... in poglejte klavnico na cestah! Moderna družba je okužena z nasiljem. Z njim je nastala in z njim bo propadla! Saj je tudi v miru vojna.
Helmut, sedaj gre za to, kateri narod, pravzaprav katera rasa bo obvladala zemljo 'in ji gospodovala. Tehnika se je razvita do stopnje, ko je ne obvladamo več!
Kar poglejte, kako različni družbeni sistemi in narodi so se združili proti nam in kdove kdo se bo še s kom in proti komu v naslednjem spopadu!
Treba je vztrajati. Mi, Nemci, smo kvas Evrope! Propadli ne bomo, pa najsi bo vojni 'izid tak ali drugačen. Zahod brez nas ne more premagati Vzhoda."
,Da, gospod general. Iz vas ne govori strast, temveč pamet."
.Samo mirno kri, Helmut! Ljudi potrebujemo, ljudi posebnega kova! Več kot Nietzschejevega nadčloveka, nad katerim se navdušujete vi!"
.Ne navdušujem se več. Praksa je pripomogla, da izgubljam vero tudi vanj. Zdi se mi, da potrebujemo samo človeka. Takšnega, ki bi to ime zaslužil."
4
Zadovoljen z uspehi zadnjih dni je general povabii majorja Wolfa na večerjo. Ko sta v bližnjem hotelu zadovoljita glad z 'izbranimi jedmi, sta odšla nazaj v generalovo pisarno. Ustavila sta se na cesti in se zagledala v razsvetljena okna poslopja poleg nebotičnika.
.Ati ni nekaj lepega, če so okna pisarn pozno v noč razsvetljena?"
.Da, gospod general!"
.Glejte, kako moji ljudje delojo. Na žalost ne po svoji, temveč po moji volji. Ljudi je treba kar naprej goniti, sicer zastanejo. Nenehno jim je treba kazati cilj in smisel njihovega prizadevanja, obljubljati 'in kaznovati. In seveda, spodbujati jih je treba tudi z osebnim zgledom."
.Občudujem vašo delavnost in vztrajnost."
.Ljudje morajo imeti vedno občutek, da je tisti, ki jih vodi, na mestu in da bo ob vsakem času izpolnil svojo še tako težavno dolžnost. V tej !aži je ves čar podrejanja."
Napotila sta se v stavbo. Šla sta od sobe do sobe, kjer so ljudje operativnega oddelka izdelovali načrte za ofenzivo. General je z vsakomer spregovoril nekaj besed, pohvalil ali pa izrekel rahel očitek, seveda tako, kot mu je bit kdo pri srcu.
Potem sta se vrnila v generalovo sobo. Ob steklenici Vina, ki ga je postavil na mizo, so se generalove ustnice razlezle v blažen smehljaj.
.Zdaj boste pili Kristusovo kri! To je blagoslovljeno vino. Škof mi je poslal dva zaboja steklenic v zahvalo, da mu ni bilo treba maševati na mrazu, ko sva ustanavljala nove domobranske enote. Dobro smo izvežbali to drhait Na Dolenjskem imajo zavidljive uspehe. Z vdori v zaledje, z iztrebljanjem terencev lin pobijanjem kurirjev nam bolje čistijo teren, kot bi ga mi sami."

Zveza koroških partizanov priredita iztet v Gornjo Savinjsko dolino
V mnogih slovenskih krojih so bile v nedeljo proslave, ki so opomnile na dogodke iz časov narodno osvobodilnega boja. Eno teh proslav smo obiskali tudi koroški Slovenci in sicer v Gornjem gradu, kjer je večtisočglava množica; proslavljala 30-letnico osvoboditve Gornje Savinjske doline.
Slovesnosti v Gornjem gradu so
Dob pri Logi vasi
Ere J ne Ja-cr?/??: j c /oz% RfrgKM po JoHMČc s?gr/ Rcz/c oRRa/td svoj 90. rojstur J^M. To /c wcR^Ror /ep zM ^g/eJcM /^R//e/ m ga je s:arž Rcz/c R/j^R Jo/gfWK zJrav/jerrja v Ro/w/c/ /aRRo prazMova/ r(owa.
AJor /e wa/o pozna prosvetno življenje v Togi vasi, potem tadi ve za de/o starega Režica, saj je RZ/ eden izmed astanovni/z č/anov tamošnje-ga s/ovens^ega prosvetnega drastva it: je Rot ta^ se edini živeči soastano-fite/j.
Že v m/adi/t /ct/R je /ti/ vnet pro--svetas in tadi v vse/t 70 /ct/R obstoja organiziranega prosvetnega de-2a, je stari Režic vedno /ti/ med tistimi, R/ so radi pomaga/i. Pri tem so R//Z na mesta tadi njegovi otroci, pose/tno sin /ozej, /d že nad štirideset /et poje v draštvenem pevskem z/tora in je več /et /ti/ tadi oJRorn/R drastva, RZ je prav /etos s/avi/o 70-ietnico obstoja. Stari Režic je zaveden S/ovenec in Rot f%R je ime/ do-fo/j težav, s katerimi se pač srečaje RorofR/ S/ovenec, Ro se /tori za svoje narodnostne pravice. R/ja/t tema je Rezicova /tiša vedno /d/a odprta fsem, R/ se iskreno prizadevajo za naš narodni o/tstoj. Pri Režica tadi potem ni Zd/o dragače, Ro je posestvo prevze/ sin Jože/. 5t4reM7K Režica so oR 90. rojstnem dneva čestita/i tadi predstavnici oCrajne CmetijsCe zbornice. Rot zvestema bra/ca našega //-sta, se čestitbam pridražaje tadi ared-ništvo S/ovensCega vestniba ter ma že/imo še /ep živ/jenjsCi večer.
Dom v Tinjah prireja potovanje
V DACHAU — ALTOlUHG OBERHDORF — SALZBURG od sobote 19. 10. do nedelje 20. 10. 1974.
Prijave sprejema do 20. septembra: Dušnopastlrskl urad, Vtktrlnger Ring 26, 9020 Celovec, Tel.: (0 42 22) 85 3 48. Cena: šil. 450.—
se udeležili tudi predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher, predsednik republiške skupščine dr. Marijan Brecelj, predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič in številni drugi predstavniki družbenopolitičnega življenja. Slavnostni govor je imel predsednik Slovenskega izvršnega sveta Andrej Marinc. Govoril je o slavni preteklosti boja za osvoboditev Gornje Savinjske doline in o pomembnosti osvobojenega ozemlja, kjer je ljudska oblast razvila svojo dejavnost, kar je pomenilo novo prelomnico v razvoju NOB na tem področju. Marinc je govoril tudi o bodočih nalogah in dejal, da so za uresničitev stabilnejšega razvoja potrebni veliki napori in znatna sredstva, ki pa niso v celoti na razpolago in jih bo treba šele ustvariti z boljšim delom. Udeleženci proslave so poslali tudi pozdravno pismo predsedniku Titu.
Okrog 100 koroških Slovencev, ki smo se odzvali povabilu Zveze koroških partizanov v Celovcu, smo bili navdušeni nad zadovoljnimi ljudmi in lepimi kraji Gornje Savinjske doline, ki je obhajala svoj veliki praznik. Lepo je bilo videti pre-
proste ljudi, bivše borce, ki so s številnimi odlikovanji na prsih ponosno korakali proti tribuni ter z zastavami okrašene hiše Gornjega gradu in drugih krajev Gornje Savinjske doline.
Po veličastni proslavi v Gornjem gradu, smo se odpeljali še v Logarsko dolino, kjer smo bili gosti bivših koroških partizanov, ki živijo v Mariboru. Že vožnja skozi čudovito gornjo Savinjsko dolino obdano s strmimi gorami in temnimi gozdovi je bila nekaj posebnega, še lepše pa je bilo v lepi planinski postojanki na koncu Logarske doline pod stenami široke Planjave, kjer je bilo tovariško srečanje. Bivši koroški borci s te in one strani meje so v prisrčni družabnosti obujali spomine na nekdanje čase. Vsi brez izjeme smo bili presenečeni nad gostoljubnostjo teh ljudi, ki so nas sprejeli in pogostovali kot svoje lastne brate. Srečanje z mariborskimi tovariši nam bo ostalo v trajnem spominu. Predsednik ZKP tov. Prušnik Karel - Gašper se je prisrčno zahvalit zo gostoljubnost in mariborske tovariše povabil na proti-obisk.
Borovlje

V soboto 14. septembra popoldne smo v Borovljah položili k večnemu počitku Frančiško Borovnikovo, mater znanega boroveljskega puškarja Ludvika Borovnika. Po daljši težki bolezni je v sredo 11. septembra v 76. letu starosti za vedno zatisnila oči.
Z Borovnikovo mamo je odšla od nas zgledna in dobra mater, ki se je vedno prizadevala in živela zato, da je svoje otroke vzgojila v zveste pripadnike slovenske narodne skupnosti. Za njenega moža Boštjana, za katerim je bila vdova že od 1949. leta naprej, je bi!o značilno, da je bil borben človek, zato je v svojem življenju tudi mnogo pretrpel in z njim seveda vsa njegova družina. Že leta 1941, ko je pri nas vladat okrutni nacizem, je mora) v .preiskavo" in leto pozneje aprila 1942 je bila Borovmikova; družina seveda med tistimi najzaved-nejšimi, ki so jih nacisti pregnali s svojih domov v izseljeništvo. Prva postaja na poti trpljenja je bila na Hesselbergu, nekaj časa pa so bili tudi v taborišču Wernfelsu skupno z družinami pregnancev iz Slovenije.
Po vrnitvi v domovino so Borovnikovi našlji svoj dom oropan, vendar niso obupali in ga obnovili. Ker je bil Boštjan znan kot odločen mož, ki se ni potegoval samo za lastne pravice, temveč tudi za pravice drugih, so ga izseljenci izvolili za podpredsednika Zveze slovenskih izseljencev. Nepričakovana smrt ga je leta 1949 iztrgala iz naše srede. Smrt moža in očeta je Borovnikove globoko prizadela, zlasti mamo, ki je le težko prebolela moževo izgubo.
Danes Borovnikove mame ni več med nami. Bila je osebnost, o kateri imajo vsi, ki so jo poznali samo lepo mnenje, tako da smo jo upravičeno spoštovali kot izredno ženo in mater. Pogreba Borovnikove mame se je udeležilo mnogo ljudi, zlasti so bili številno zastopani izseljenci iz vse južne Koroške, od Zilje preko Roža in Podjune. Ob odprtem grobu, obrobljenim s številnimi venci, med katerimi je bi) tudi venec ZSI, se je s solzami v očeh od rajne poslovil predsednik Zveze slovenskih izseljencev Lovro Kramer.
Globoko prizadetim svojcem in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.
„Im Wein liegt bekanntlich die Wahrheit!"
E/wc a/:e We/sRe/t, aac/; toerzn /c-nf, J/e /a We/HstZf7:w:K?:g HMMcRnM/ to/e IVascRtoe/Rer ratscRew, nJcRste^ Tag y/otz/ZcR vo?t a// Jew GeMgtetr arzr/ GetcMen: ntcRts nteRr ro/sseM wo/-/ew anr/ so ran, a/s RoHHten s/c rt/cRt /?/s Jre/ zJR/ew. VZe//e:'cRt /Zegt Jas aac/; r/aran, Ja/? MižcRsfe?? 7*ag Jer gro/?e ..RarenfMa:", Zreroorgera/er: Jarc/? ge/sr/ge GetrJnRe, ver/Zogen /s: awj v/e/e w/eJer Jas stwJ, was s/e /rrrraer waren, M//Rw//cR tsc/Japp-sc/noaMze/ We/cR /)eJaaer//c/?e Ge-scRop/e, ;er:e, J/e erst was R/rrter J/e R/aJe R/ppen w?assen, aw J/e Z/f//-caarage za RdRen /Rr waZ;res Get/cRt za ze/gen, we/cRes soast Rei jeJer Ge/egerzRe/t vor /a/sc/jer FreanJ/ZcZ?-Re/t zer//Ze/?t. /Vafar/ZcZ), ?nan /s: JocR GescRa/tsTTMH?: anJ scZ<a/Jet J/eses arrase/Zge 7*Z?eater se/aera ZLa-Jew, Jen Tnan /rgeaJtoo /a SJjRJrM-:ea R%f. R/oJ /sr aar, zoeaa trotz a// Jer ge^aasre/fea Z.ZeReasToarJig&e/r Ra aacZ?:eraea ZtrstdnJ, JocR e/araa/ Jer Tag Jer WaZ?r/?eZ: ^07a?a(. /eaer 7*ag, too Jer We/a J/e Zaage /ocRert aaJ jeaes GeJaa^ea/acR, voa: Z/Ro-Ro/ gescRwa'agerr, zoe/cRes soast J/e RaaRt/oa Rat, J/e AZasRe a/cRt vora toaRrea Ges/cRt za aeRraea, aacR a/cRt areRr /a TaRt /st. RcR//a:a:, toeaa a:aa s/cR aa e/aea T/scR setzt, wo eRea aacR e/a zwe/rcRae/JZger AfeascR s/tzt. Zaerst /st aatar/ZcR a/-/es Z./eRe aaJ Gr/errcRraara, JocR p/o'tz//cR w/rJ scRar/ gescRossea. A/aa Ra/t J/es e/ae /aage Ze/t /ar e/aea WZtz. Daaa eatscRa/J/gt a:aa we/-tere Zagr///e aocR, we:7 a:aa JocR VerstaaJa/s Ja/ar Rat, Ja/? ataacRe Reate, weaa s/e aagestocRea s/aJ eRea aas Jea: RaRatea /a//ea, oJer Re/ a:aacRea aacR J/e forRaaJeae scR/ecRte NerzeasR/ZJaag JarcR-Jr/agt. DocR J/e ZttacRea geRea weZ-ter aaJ J/e Zaage, sp/tz aaJ scRar/, s/tzt we/ter seRr /ocRer, was /ar e/-aea GescRa/tsaraaa /a a/cRt geraJe e/a R/as /st. Ro spraJe/a J/e Re-scR/aip/aagea aaJ Re/e/J/gaagea aar so Reraas aaJ aacR e/aer Wei/e Roaa-te a:aa a:e/aea e/ae Rosart/ge Dor/-ratscRea vor s/cR za RaRea. RaJZ/cR zp/rJ /eaer R/e/aaateraeRa:er Jeat-/ZcRer, was Jea GraaJ /ar se/ae R/s-s/gRe/t aageRt. Es /st Jer aR/ZcRe, toe/taerRre/tete Ro//t/RerRorap/ex aaJ aacR J/e R/otoeaea/rage, w/e so//te es /ra soaa/gea RaJRaratea aacR aa-Jers se/a. D/e ZasRracRe /eaer Eer-soa toerJea aocR starRer, ste/gera s/cR, Ja^ a:aa a:e/aea Roaate g/e/cR arasse Jer GZ/tscRaaa: aRers R/aa r/a-aea.
Der R/err GescRa/tsataaa w/rJ per-soa/ZcR a. Reg/Rt s/cR aa/ e/a Neveaa, Jas aater Jea Ge/r/erpaaRt aRs/aRt. Ro s/aRt aacR g/e/cRzeZtZg J/e ZcR-taag vor J/esea: traar/gea Wesea.
D/e a:e/stea RaRea Jea T/scR scRoa /aagst ver/assea. A/aa R/e/Rt aocR, !oe// a:aa Ro//t, Ja/? aaa J/e Rp/tze g/e/cR erre/cRt se/a atasse aaJ /eaer R/err toerJe s/cR w/eJer aora:a//s/e-rea. We/t ver/eR/t/ Naa Roa:a:t aocR e/aa:a/ J/e R/oweaea/rage. A'acRtera „acRtet" er J/e R/oweaea aaJ ste/gt /Raea v/e//e/cRt sogar /a Jea RZ/atera, w/e es s/cR geRort, w/// a:aa RaaJscRa/tea ReRa/tea. Ge/J st/aRt scR//e^//cR a/cRt. ZagestocRea aeaat er aRer p/otz/ZcR /eae „Ze/taags-scRa:/erer", J/e s/cR /ar J/e R/o-weaea e/asetzea aaJ /orJert s/e aa/ aacR Za/RacR za geRa, we// es JocR e/a DrecR /st, weaa a:aa J/esea Eeatea R///t. Da p/atzt e/aea: JocR eaJZ/cR Jer Eragea aaJ a:aa Roatert aaJ weRrt s/cR aacR gegea persoa-Z/cRe, se/t a:eRr a/s ztoe/ RtaaJea aa-Ra/teaJe Ee/e/J/gaagea JarcR J/ese Eersoa. Naa JroRt Jer ZVerr Ge-scRa/tsa:aaa sogar a:Zt X/age zoegea GescRa/tsstoraag, so//te es /ea:aaJ toagea Jas we/ter za erzaR/ea, was s/cR Reate R/er ere/gaet Rat. Re/ae Repressa/Zea setzt er aRer aaverat/a-Jert /ort. RcR//e/?//cR geRt a:aa, toe// a:aa a/cRt aaReJ/agt we/ter a:/t eZ-aea: so/cRea A/eascRea Jea se/Rea Raaa: te//ea a:a/?. DaJ J/e A/ o ra/ foa Jer GescR/cRt „Eerae J/e A/ea-scRea erst Reaaea, weaa s/e aagestocRea o Jer Reso//ea s/a J, Jaaa we//?t Ja aacR wea Ja vor J/r Rast, weaa Jas Ges/cRt vor EreaaJZ/cRRe/t /ora://cR zergeRt/"
Guttenbrunner Herbert
Soiidarni s či!sk!m tjudstvom
Za. obletnico padca demokratične AHendejeve viade v Čilu (11. 9. 74), ki ga je povzročita fašistična vojaška hunta, je organizacija naprednih študentov celovške visoke šoie v petek 13. septembra zvečer v galeriji Hildebrand priredila solidarnostno prireditev v podporo pravičnega boja čilskega ljudstva. Prireditve so se poleg mladine udeležili tudi zastopniki Solidarnostnega komiteja za pravice koroških Slovencev, ki je lani organiziral veličastno demonstracijo v Celovcu.
Na prireditvi je bila soglasno sprejeta resolucija naslovljena na zvezno vlado z zahtevo, da se nove čilske vlade, ki je prišla na oblast s pomočjo vojaške hunte, ne sme na noben način podpirati. Nadalje so zahtevali, da Avstrija sprejme vse politične ubežnike in jim da možnost svobodnega političnega delovanja. Končno so avstrijsko vlado pozvali, da se solidarizira s čilskim ljudstvom, ki se bori za svojo svobodo.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
.Kačo grejemo na svojih prsih, gospod general! Zaskrbljujoče je, kako se iz dneva v dan pripravljajo na izdajo."
.Naj vas to ne skrbi. Grejmo jo, dokler ne pika. Ko se bo obrnila proti nam, ji bomo strli glavo. Dva tisoč novih mož v tem položaju nekaj odleže. Bodite tudi malo strateg *n politik, ne samo specialist za izigravanja!
Uporabil jih bom tud-i v tej ofenzivi. Načrti bodo kma-lu gotovi. Tudi svojim ljudem sem dal injekcijo. Zdaj, ko so videli naju oba, delajo z novo vnemo. Veste, nihče ne mara delati, ne da bi bil neopažen. Ljudem je bolj všeč, da jih zmerjaš in grajaš, ko da prezreš njihovo delo."
.Poteg tega ste jim vi, gospod general, za zgled! O Vas gre glas, da delate vse noči..."
.Helmut, vam, ki ste tudi garač, povem svojo zvijačo. Mojim ožjim ljudem je naročeno, naj skrbe, da v moji sobi, kadar sem tu, v mestu, vedno gori luč do potnoči. To pomeni za vse, da lev bedi in dela. Medtem sem jaz kdove kje! Dolžnost močnih je, da čuvajo iin obnavljajo svoje moči, ker so vodilni zato, da nastopijo takrat, ko pride do krize in vsi drugi odpovedo. Vsi, ki poveljujejo, vzdržujejo mit moči, celo takšni, ki bi jih lahko uniči! z buciko in ne I bajonetom ..."
.Naša resnica je torej kultivirana laž," mu je segel V besedo major.
.Pa naj bo laž, če pomaga vzdrževati moč in obtast m^d ljudmi. Poglejte na primer to mojo sobo, kako velika m dolga je. In prav na koncu je pisalna miza. To je vse Preračunano za psihološki učinek. Tisti, ki vstopi, že v samem prostoru vidi razdaljo med seboj in menoj in mora kor se da dlje hoditi do mene v dostojni drži. Saj me razumete!? Velik prostor s primernim razporedom pohištva na-Provi tistega, ki prihaja vanj, majhnega."
Oba sta se hahljala. Vino je bilo rezko rn tečno; ko sta praznila že drugo škofovo steklenico, so se generalu oči vo!čje zasvetite.
.Vam zaupam. Podobna sva si, čeprav ste moje nasprotje. Vsak dan bolj sem osamljen in zdi se mi, da manj razumem ljudi. Ali je to usoda vseh, ki so na vrhu, ali samo moja?"
.Vseh, gospod general, čim više so, tem teže jim je in bolj so osamljeni. Ljudje se jih boje in zato niso iskreni do njih."
,$e nekaj vom bom povedal, ker vem, da znate molčati. To je strogo zaupno! Izvedel sem v Berlinu! Mi se lahko na mejah rajha upiramo sovražniku največ pol leta, če bodo ljudje vzdržali. Vojna pa je prišla v fazo, ko ni odvisna več od orožij, temveč od moralnih moči naroda. Pred nami je naloga, da podaljšamo vojno za leto dni. Medtem bo naši tehniki uspelo izdelati atomsko bombo, orožje strahotne moči. Vi, ki se bolj spoznate na duše, potrebujete nekaj razlage iz fizike ..."
Ko mu je obraztožil, kakšne vrste orožje je to, je povzdignil glas:
.Ali razumete, kaj to pomeni!? Eno na Moskvo, drugo na London in tretjo na Washington!"
Wolf je bil zaprepaden in presenečen.
.Gospod general, vsa sreča, če bo to resnica," je dejal. .Jaz sem vedno imel občutek, da smo vojno prehitro začeli."
.Pustiva globatno strategijo, na katero ne moreva prav nič vplivati. To so vprašanja, o katerih so odločali posamezniki, breme pa nosi celoten narod. Naša dolžnost je, da učvrstimo duha. Najprej svojega, potem pa tudi duha svojih ljudi. Dokler sva še količkaj trezna, opraviva tisto, zaradi česar sem vas povabil."
General je vstal, odšel k železni blagajni in jo odprl.
,Tu je kompleten načrt ofenzive. Dobifi mora samo še ideološki dodatek, ki ga bo dobil v roke vsak vojak!"
.Da, gospod general. Sestavljanje besed, pravijo, je čaroben posel. Kot bi mešat strup in ljubavni napoj!"
,Tu imate papir..." Položil je pred Wola nekaj pol. Potem je vzel iz pisalne mize usnjen etui z nalivnim peresom. .Helmut, tu imate. To je moje skromno darilo za vas! Najnovejše nolivno pero. Toliko ste že napisati zame, da ste ga zastužili!"
Wolfu je razsvetlil obraz blažen smehljaj.
.Hvalo, gospod general. Nadvse rad imam nalivna peresa!"
Poskusit je pisati z njim, general pa se je zasmejal:
.Dobro je, da papir vse prenese!"
.Ljudje pa ne prenesejo vsega. Mislim, da je tudi papir nevarna reč, ki včasih učinkuje tako kot tempirana mina." Vesel je bil datiila. Saj je tudi on znal pridobivati ljudi po načelu: Majhno darilo, veliki prijatelji.
.Pišite!" je general suho ukazal. .Uvod naj pove že vnaprej vsebino!"
In Wolf je napisal:
.PRIMER HRABRIH JE ZAPOVED STRAHOPETCEM!"
.imenitno! Kako malo besed in kakšna resnica! Sedaj pišite, kar vam bom narekoval!"
General je dat roke na hrbet. Stopal je po sobi sem in tja in govoril, kot bi preštevat mrtve in plen na bojišču. Potem ko je orisal namen napada na deveti korpus, je nadaljeval:
.Vojna je v resni fazi, foda ne bodo nas strli. Vojska nosi od borca do generala vso težo. Fuhrer nam s spoštovanjem govori o pogumnih ljudeh in s prezirom o straho-
EMMA L. BROCK
Psiček iz cunj
Žive) je deček, ki mu je bilo ime Elmer in je imel majhno sestrico Selmo. Živela sla z očetom in materjo na kmetiji v lepi beli hiši z verando, za katero je stala vetrnica, ki je črpata vodo. Na tarmi je bilo dvajset krav in dvajset pujskov, jata kokoši in dva tucata njiv, ki so segale tja čez hribe in so jih pokrivali pšenica, koruza in krompir. Imeti so žitno jamo, kosilnico, plug in še mnogo reči, ki spadajo k kmetiji.
Selma je imela punčko z modrimi očmi, oronžnimi volnenimi laski in umazanim noskom. Ime ji je bilo Brinhilda, nosek pa je imela umazan zato, ker je jedla kotače iz blata. Elmer je imel psička iz cunj Lana; ta je rad jedel mravlje, če jih je ujel.
Nekega dne Selma ni nikjer našla Brin-hilde. Z Elmerjem sta pogledala v hišo pod radio, v kozolcu pod seno in na sedeže starega črnega avtomobila, pa je ni bilo nikjer.
Selma je sedla pod vetrnico in gubala obrazek, da ne bi zajokala. Elmer je vtaknil roke v žep in z bosimi nogami brcal v travo. Sploh nista vedela, kje bi utegnila biti Brin-hilda. Lan, psiček iz cunj, je sedel ob njima in tuhta! in tuhtal.
Oh, Brinhilda z umazanim noskom, kam si šla in kaj delaš?
Tedaj se je Lan nasmehnil in samemu sebi je dejal: .Šel bom naokrog in poiskal Brinhilda; nekje mora tičati!"
In je Lan privzdignil levi uhelj in stekel na dvorišče povprašat kokoši.
.Ste videle Brinhilda?" je poskoči).
Kokoši so bile preveč zaposlene z brskanjem in kokodakanjem, da bi splah kaj opazile.
,Ne, Psiček iz cunj, nismo je videle." Lan je privzdignil desni uhelj in zavil v hlev vprašat konje in krave.
Toda konji so biti na polju pri oranju, krave pa na pašnikih, ki so ležali daleč proč. Lan je zavihal oba uhlja, planil iz hleva in se zaletel naravnost v veliko sivo gos, ki je
Uganke
Hiter sem, zelen potep, če ml kdo odgrizne rep, naj jo kar pobriše z njim, saj čez čas nov rep dobim.
())e?uiUD^[)
Kdo, ko na dvoru so gostije, še pred cesarjem vino pije!
(DSD?)
čez prag molela svoj dolgi vrat.
,Si videla Brinhildo?" je vprašal Lan. .Ne, Psiček iz cunj," je odvrnila gos, .nisem je videla".
Niso je videli purani, niti rdeča veverica z drevesa, niti pujski, ki so rili po svojem koncu dvorišča.
.Ne, nismo je videli, Psiček iz cunj," so eden za drugim odgovarjali. Lan je sedel pod ograjo in tuhtal in tuhtal.
Pa je pomahal z repom in stekel k ribniku z racami, kjer so si račke čistile svoja peresa.
.Ste —", se je zadrl Lan in štrbunknil v ribnik. Naravnost do dna je potonil, ker pa je bil napolnjen s cunjami, ga je v hipu prineslo na površje. Račke so ga odložile na sonce, da se posuši.
.Ste videle Brinhildo?" je zalajal Lan in kaplje so mu curljale po smrčku.
,Ne, Psiček iz cunj," so odgovorile, .nismo je videle."
Lan je sedel na sonce in se sušil in tuhtal in tuhtal, kje bi Brinhilda tičala. O Brinhilda z umazanim noskom, kje si in kaj počenjaš?
.Si pobaral strašilo?" so vprašale race. .Strašilo vidi vse, kar se tod naokrog godi."
.Hvala," je rekel Lan in stekel mimo ribnika skozi sadovnjak, mimo čebeljih panjev ob polju sladke detelje in se v vsej naglici v enega zaletel. Čebele so pribrenčale ven in se zapodile za njim. Lan je s čebelami po smrčku in po repu bežal, kar so ga nosile tačke, in ko so ugotovile, da so ga same cunje, so se čebele vrnile domov.
.Ste videli Brinhildo?" je spoštljivo zaklical, ko je pritekel do koruze.
Toda strašilo Brinhilde že več dni nikoder ni videlo in se spominja le, da je prejšnji teden nosila nov predpasnik.
Lan je tekel gor in dol, sem ter tja med koruznimi vrstami, pa je tudi ni mogel najti. Končno se je ves upehan ulegel.
.Moram jo najti!" si je govoril, ali pa se bo Selma izjokala."
Premišljeval je in premišljeval.
O Brinhilda z umazanim noskom, kam si šla in kako ti gre?
Pa se mu je nenadoma samo od sebe zasmejalo in je pomahal z repom ter je ubral proti senožeti z brusnicami. Preskočil je jarek, prečkal veliko cesto, srečal jazbeca in slišal škrjančka, ki je pel na brzojavni žici, in skozi leskovo grmičevje brez sape pridirjal na brusnično senožet. Povohljal je po
grmovju in se ob bodicah popraskal po bokih.
Tedaj pa je nenadoma videl nekoga v pisani kapici, ki je sedel in mu kazal hrbet.
.Ste morda videli Brinhildo?" je zavpil Lan. Zazdelo se mu je, kot da se je nekdo zahihital.
In ko je zavil do pisane kapice, je videt Brinhildo in njen umazani nosek.
.Tukaj si torej," je rekel Lan, .takoj z menoj!"
In si je poiskal pot med grmovjem. Brinhilda ga je zajahala in sta šla čez senožet.
Mimo škrjančka in jazbeca, čez veliko cesto in skok čez jarek, mimo strašila, ki mu je z rokavom pomahalo v pozdrav, skozi sadovnjak, okrog račjega ribnika med gosi in purane. Pujski so od zadovoljstva kruliti, race gagale, purani godli in ptički peli.
Pri črpalki pod vetrnico sta sedela Elmer in Selma. Selma se je z ročicami držala za lica in solze so ji tekle v usta. Elmer pa je metal kamne v ograjo.
Lan je planil mednju in zavpil: .Tukaj sva!"
Ko sta otroka videla, kdo je prišel, sta poskočila in od veselja zaplesala po travi. Selma z Brinhildo v naročju, Elmer pa je trepljat Lana po glavici iz cunj in kar naprej govoril: .Priden pes, priden pes!"
Lan je iz ponosa kar rasel in vsi so še dolgo časa srečno živeli.
ČRT ŠINKOVEC
Tujček
7*
i"?,
ostre ^rewpe/jce sezK;
paoe;
^;e s: M, s/ po/j%,
/ofZ/,
TTMr s: JrfTTM/ z% pečjo, pre<7e/ prejo ruZ/eMO?
„A?jrtV, rwj%t<, mjrtv, 7Mj%V, fMrjgf,
Mrsem tjre?w%/, w/fZ sp%/, jede/ tMH^o,
Mz/e&o p//, pr/ soseda
Se MMSf//,
pr/ sosed/
/*r&e v//, pot/ej z met/o j//? do/d/."
Živela sta tam med gozdovi oče in mati. Imela sta hišico, dve njivi, kravico in pet otrok. Najmlajša hčerka je bila Marička. Bilo ji je pet let in je bila že prava gospodinja.
Vedno je bila z materjo. Če je mati šla na dvorišče, Marička za njo. Če je šla v hlev, Marička v hlev. Če na njivo, Marička na njivo.
Če je bilo treba pomesti vežo ali kuhinjo — Marička jo je pometla. Če je bilo treba prinesti z vrta kar koli, Marička je prinesla. Imela je tudi deset zajčkov in je skrbela zanje prav po materinsko. Nosila jim je vode in trave in snažila njihovo hišico. Zlasti pa je skrbela za kokoši in zbirala jajca.
Kadar je zakokodakala kokoš, je Marička stekla v kokošnjak, preiskala gnezda in prinesla materi jajca v pehar.
Mati jo je pohvalila — petelin pa se je postavil mrko na
Hudi petelin
eno nogo stredi dvorišča in koval črne naklepe.
Spet so zakokodakale kokoši in spet je šla Marička v kokošnjak. Iskala je, iskala in pela:
„Kok6-koko, otroci gredo, po jajca gredo, jih v pehar neso."
Kokoške so stekle h gnezdu in pokazale Marički, kam so skrile jajčeca. Dala jih je v žep na pisanem predpasniku in veselo hitela proti hišici.
Takrat pa se je postavil petelin pred njo in ji zastavil pot. Ni je pustil ne na levo ne na desno, ne naprej in ne nazaj.
.Mami te bom zatožila!" je v stiski zagrozila Marička.
Petelin pa se je razkošatil, zjezila ga je Maričkina grožnja in pognal se je vanjo, se s kremplji oprijel njenega predpasnika in kljun nameril naravnost v Maričkine oči. Od
groze niti zavpiti ni mogla.
Takrat pa je s travnika pritekel Peter, Maričkin brat, nastavil je strašno leseno brzostrelko, ki jo je izdelal sam, in strel je zaregljal v petelina.
Tako je zaregljal, da se je petelin pri priči zvalil na tla. in obležal. Marička pa je objokana, a rešena iz krempljev pošasti pritekla v kuhinjo k mami.
Čez nekaj časa se je petelin, ki je od strahu omedlel, zavedel. Spomnil se je, da je Petrova puška lesena, da ima za naboj kamenje in da on, petelin ni mrtev, da se je le hudo prestrašil. Odprl je oči, skočil na noge in zapel kokošim v tolažbo, ki so že mislile, da je konec z njim.
Gledal je sicer še vedno izpod čela na Maričko, kadar je hodila po jajca, a bal se je Petrove puške in ni napadal Maričke nikoli več.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tor
petcih in rovnodušnežih. Domovina je v preizkušnji in gleda na nas v usodnem času polna vere in zaupanja!
Z izvrševanjem bojne naloge odgovarjamo za varnosl hrbtov dveh armadnih skupin, ki branita meje rajha.
Pojdite smelo v napad in doprinesite h končni zmagi tudi žrtve. Vsak Nemec raje umre, kot bi se plazil pred zmagovalci! Ne sprašujte po splošnem položaju in novih orožjiih, ki jih pripravljamo! To je stvar vodstva. Ne iščite za nopake in naše težave krivcev med svojimi ljudmi in v partiji — krivec naših nezgod in naših skrbi je naš sovražnik. Uničujte ga, kjer se pojavi! Borite se fanatično, uničujte vse, kar se upira. Obračunajte sami z defetisti v svojih vrstah, pustite birokracijo vnemar. Napravite to, kar vam velevata čast in dolžnost. Strahopetnost stane življenje!"
General se je ustavit in nekaj popil. Zotaknilo se je. Obrnil se je k Wotfu.
.Helmut, dodajte še vi nekaj lepo zvenečih besed, da bo bolj čustveno in kulturno, saj veste, da vse kopije mojih ukazov potujejo v Berlin!"
In Wo)t je nadaljeval:
.Vero, zaupanje in vdanost, mržnja in bes, maščevanje in boj brez usmiljenja je zakon časa. Borba daje čast In svobodo, strah pa prinaša suženjstvo, glad in teror."
.Dobro, Helmut!" ga je pohvalil general. ,To ste povedali bolje kot Bormann ali Goebbels. Še tri udarne stavke, pa bo pika na i!"
.Tvoji časti je ime delo!
Tvoja volja pomeni boj!
Tvoja vera pomeni zmago!"
.Krasno, Helmut! Popijte ga no kozarec, vidim, da vam možgani delujejo kot dobro namazan stroji*
Ko je major popil, je general dejal:
.Vse je dobro, manjka samo še rep. Zato napišite:
.Borite se kakor levi, na naši strani je moč In pravica! Sieg heill'"
,To je balzam za vojakovo dušo," je dahnil Wolf. .General, ki se obrača k vojaku osebno, je podoben Napoleonu. Samo on je bil takšen do svoje vojske!"
5
Čez nekaj dni sta se major Wolt in general odpeljala na Gorenjsko, kjer je bilo stacioniranih nekaj polkov policije SS, odrejene za vdor.
.Gospod major, vsa umetnost vodenja vojne je v tem, da spravimo stroj v gibanje brez zastoja. Zato je potrebno znanstveno predvidevanje. Škodljiva je vsaka površnost v pripravah, ker nam lahko podre prizadevanje tisočev. Dobra organizacija je magična moč, kako spraviti delce v celoto, jih pognati v tek in jim dodeliti uničujočo moč. Tej ofenzivi sem se posvetil, kot bi bila samo moja stvar. Dokler se stroj ne bo zganil, me bo dajala trema, podobna tesnobi. To je užitek strahu pred neznanim. Tu sem jaz, tu smo mi, tam pa oni, prostor in čas. In med nami boj. Recite mi, major, ali je to boj z naprej znanim izidom, ali so tu še neznanke, ki jih nismo predvidevali?"
Wolf je skomignil z rameni.
.Mislim, da jih ni. Vendar sovražnik, ki je pritisnjen ob zid in obsojen na smrt, ne bo miroval. Računajte na zagrizen odpori*
,Ne bojte sel Pred glavnim udarom bom pritisk ublažil in jih tako zaslepil."
Medtem ko se je na Bledu general posvetoval s posameznimi štabi enot, je dal major Wol( poklicati poročnika Hortwicka, ki so mu dodelili četo za posebne naloge, m
stotnika Vogta, ki je z vso posadko šole policijskih psov imel na skrbi iskanje bolnic, skladišč, skrivališč in bunkerjev.
Obema je sporočil seznam zaupnikov, ki so v zaporih pismeno privolili v sodelovanje z gestapom, a niso na prostem še nič napravili. Dal jim je tudi imena nekaterih javk, kjer bosta našla poročila zanj. Dodelil jima je skupina partizanskih dezerterjev, ki so jim bila poznana pota brigad, in nekaj fotografij ljudi, za katere se je posebej žalnima!.
Poročniku Hartwicku je izročil tudi Anino sliko s šifro Helga. .Ker boste pretaknili vse samotne gorske kmetije, vam to dekle lahko pade v roke. Morda je tudi v kakšni bolnišnici. Njej ne smete skriviti lasu, pa tudi zasliševanja ne dovolim. Po najbtižji poti mi jo boste pripeljali sem!*
Major je odsekal, da je poželjivi ogenj na okrutna usločenih ustnicah poročnika Hartwicka ob pogledu na sliko takoj ugasnil. Majorju je bil to svarilni signal, da je plavolasi mladec potreben posebnega pouka.
Odslovil je Vogta in sporočil poročniku, da ima z njim poseben pomenek.
.Zdaj spadate pod poveljstvo generala. Niste več enota s posebnimi pooblastili, ki ji je dovoljeno počenjati vse.
.Da, gospod major. Ničesar nisem počel, kar ne bi bilo v skladu s povelji. Sovražnik je pač sovražnik, zato go ubijamo."
.Poročnik Hartwick, vem več, kot si mislite. V vaši enoti imam ljudi, ki me stalno obveščajo. Resnica o tem, česar ne pišete v poročilih, bi vam škodila."
Poročnik je prebledel in si nervozno grize! ustnice.
(Dd/je v pr/TtoJnj/ Ifev//&Z)
* PRVtDAN
V ponedeljek 19. avgusta smo se zbrali že pred osmo uro zjutraj pred Mohorjevo hišo v Celovcu in čakali na avtobus prevoznega pod-jetka Štefan Sienčnik v Dobrli vasi. Vreme je bilo sončno, v obrazih maturantk in maturantov pa veselo pričakovanje.
Ob veselem razpoloženju smo pustili za seboj Celovec in potem Humperk, prečkali Dravo v Rožu in se bližali po lepi cesti na pobočjih jarkov in globeli prelazu Ljubelj; občudovali smo lepoto naših Karavank.
Sredi predora smo prestopili mejo v Jugoslavijo. Pri pregledu potnih listov so bili jugoslovanski uradniki prav tako prijazni kot prej Avstrijski. Cesta se je odslej polagoma spuščala navzdol; na desni strani smo opazovali skalovje Zelenice, na levi pa znani spomenik Žrtvam nacističnega nasilja. Kmalu smo dospeli do Tržiča in po lepi betonski cesti, ki prečka obsežno rodovitno ravnino, tako imenovano „Kranjsko ravan", v Kranj; njegove številne tovarne so napravile na nas vtis pravega industrijskega mesta.
Ko smo nadaljevali pot, nas je čedalje večja gostota naselitve opozarjala, da se nahajamo že v območju glavnega mesta Slovenije — Ljubljane. V mestu samem so že od daleč pozdravljali nebotičniki in visoki stanovanjski bloki, ki dajejo Ljubljani pečat modernega Velemesta.
Po kratkem odmoru, med katerim smo se tnalo razgledali po mestu, smo nadaljevali pot Po lepi, deloma betonski, deloma asfaltirani cesti proti Zagrebu. V Ljubljani so se nam pridružili univerzitetni profesor in ravnatelj geografskega inštituta na ljubljanski univerzi dr. Vladimir Klemenčič s svojim sinom-maturan-tom ter profesor zemljepisa in zgodovine Furlan, ki sta odslej vodila potovanje in nam razlagala zanimivosti na naši poti.
Za krajem Trebnje smo zapustili cesto proti Zagrebu in krenili proti Novemu mestu. Tam smo si pod strokovnim vodstvom ogledali tovarno zdravil „Krka". Bili smo zelo prijazno sprejeti in povabljeni na kosilo. Ob slovesu smo prejeli še lepo darilo. Po zahvali za prijazni sprejem, razkazovanje tovarne, gostoljubnost in darilo smo ob hudi vročini nadaljevali pot v smeri proti Metliki na jugozahodnem vznožju Gorjancev (nizko gorovje med Novim mestom in Metliko). 2e popoldne smo dosegli naš cilj Metliko in se takoj podali na kopanje v bližnjo Kolpo, da bi se osvežili. Reka, ki je meja med Slovenijo in Hrvaško, je precej široka, plitva in zelo deroča. Prvo noč na našem potovanju smo prenočili v Hotelu „Bela Krajina".
* DRUG) DAN
Naslednje jutro nam je profesor Žele, bivši dolgoletni župan in sedanji ravnatelj gimnazije v Metliki, obrazložil izredni kulturni in gospodarski podvig v občini Metliki po drugi svetovni vojni. Nato smo si prav tako pod strokovnim vodstvom ogledali muzej Bele Krajine in ogromno moderno vinsko klet, kjer Proizvajajo „metliško črnino". To je okusno vino iz temnomodrega grozdja na sončnem jugozahodnem pobočju Gorjancev, kjer opozarja rdečkasta zemlja že na lahek mediteranski vpliv.
Po odhodu iz Metlike smo obiskali še rojstno hišo pesnika Otona Zupančiča v vasi Vim-ca, sredi samotne zasanjane pokrajine na južnem koncu Slovenije. Videli smo tudi skoraj Prazno naselje tako imenovanih Romov (Ciganov), ki se vrnejo v svoje precej zanemarjene, napol razpadle kolibe šele na zimo.
Ko smo zapustili most čez Kolpo, smo se nahajali že na Hrvaškem. Preko Karlovca šn Slunja smo dospeli pozno popoldne v Llitvice, kjer smo imeli kosilo, nato pa smo si v divnem Narodnem parku ogledali znana plitvička jezera. Tudi ta dan smo se kopali, tokrat v hladni, čisti vodi enega izmed jezer. Pozno popoldne smo nadaljevali pot in ob mraku dosegli naš cilj Bihač.
Komaj smo zapustili Hrvaško in prestopili v Bosno, že smo opazili, da nosijo nekatere Zenske dolge, široke turške hlače, podobne dolgemu košatemu krilu, tako imenovane dimlije, *n spredaj navzgor zavihane sandale — opan-Le. V Bihaču smo videli tudi prvo džamijo, to je mošejo ali islamsko cerkev z visokim, slo-Lim in okroglim stolpom, tako imenovanim minaretom. Prenočili smo v velikem, modernem hotelu „Park", pred katerim se je razprostirala izredno obsežna terasa z mizami in stoli za goste ter s plesiščem v sredini. Tam je igrala zvečer pozno v noč izvrstna moderna godba pristno domače melodije, ki jih je spremljala vedno spet klena bosanska narodna pesem kot izraz trdega življenja na skopem skalnatem krasu in tužne zgodovinske preteklosti.
Seveda je bila tudi večerja ..balkanska": mineštra (izredno okusna juha, ki nam je bila 'Zmed vseh juh na celem potovanju najbolj Všeč); goveje meso, pripravljeno na bosanski način s prikuho in mešano solato; ob koncu Pa še breskve ali sladoled. Po osebni želji pa smo dobili tudi vino in „tursko kafo". Vse to
je tako vplivalo na nas, da smo že v Bihaču doživeli prvi višek našega potovanja. Isti večer je bila v hotelu tudi številna skupina francoskih turistov, ki so se prav tako odlično počutili.
* TRETJ! DAN
Dan nato je bil najprej ogled "Muzeja prvega zasedanja AVNOJ", ki je bil urejen v spomin na prvo zasedanje AVNOJ dne 26. novembra 1942 na istem mestu v Bihaču. AVNOJ je predstavljal najvišjo politično oblast na osvobojenem ozemlju; v Bosni sami so to ozemlje imenovali „Bihačka republika".
Potem smo se peljali po cesti preko Bosanskega Petrovaca in Ključa v mestece Jajce. Tam je bil pravkar semenj. Ljudje so prihajali in odhajali od trga peš ali na vozičkih, ki so jih vlekli mali bosanski konji. Poleg že omenjenih dimij smo videli tudi še beločrne srbske narodne noše žensk, nekateri starejši moški pa so nosili „srbske hlače" in rdeči fes, muslimansko pokrivalo. Ogledali smo si stari bosanski grad na hribu sredi mesta ter „Muz'ej drugega zasedanja AVNOJ", ki je večji od tistega v Bihaču. Spominja na zgodovinsko II. zasedanje AVNOJ dne 29. novembra 1943, na kate-
rem so bili postavljeni temelji nove Jugoslavije. Videli smo tudi več džamij.
Nekoliko izven mesta smo imeli kosilo v velikem modernem hotelu, ki je del še nedograjenega turističnega naselja na sončnem pobočju nad jezerom; v tem jezeru smo se potem nekateri kopali, čeprav je bilo zelo mrzlo. Isti popoldne smo napravil še „piknik" v romantičnem, skednju podobno urejenem gostišču ob ovčjem siru, belem kruhu in vinu.
Preko Travnika smo še isti večer dospeli v glavno mesto Bosne — Sarajevo, kjer smo stanovali v velikem modernem hotelu „Terme" v južnem predmestju Ilidži.
* ČETRT!DAN
Naslednje dopoldne smo si ogledali mesto Sarajevo. Največjo pozornost so vzbujale številne džamije, „Čaršija" (trg za proizvode domače umetnostne obrti deloma orientalskega značaja) in turške hiše. Gazi-Husrefbeg-mošejo, ki je največja džamija na vsem Balkanu, staro srbsko pravoslavno cerkev, Čar-šijo in eno izmed pristnih turških hiš nad Čar-šijo smo obiskali pod strokovnim vodstvom. Slišali smo tudi muezina, ki je s hodnika visoko zgoraj na minaretu z otožnim glasom pozival vernike k opoldanski molitvi. Zgodovinsko najbolj zanimiv pa je bil obisk v „Muzeju Mlade Bosne", ki prikazuje slike in dokumente o atentatu na avstroogrskega prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Sofijo v Sarajevu dne 28. junija 1914.
Popoldne smo obiskali park z ribniki, v katerih izvira reka Bosna in ki so polni rib. Po sprehodu smo se znašli v prijetni družbi v parkovi gostilni, kjer je bila ob kavi in vinu spet priložnost za pisanje razglednic. Iz parka smo se odpeljali nazaj proti hotelu, in sicer v kočijah po drevoredu platan. Zvečer pa smo obiskali folklorno prireditev v nočnem lokalu velikega, lepega hotela; videli smo pisane hrvaške, srbske in makedonske narodne noše in plese ter slišali lepe narodne pesmi.
* PET) DAN
Zjutraj smo se odpeljali po najbližji cesti, ki vodi iz Sarajevske kotline v dolino Drine pri mestu Foča. Ker je bila stara ozka pot le na začetku modernemu prometu ustrezajoče razširjena in so jo ponekod šele popravljali, smo le počasi napredovali z našim velikim avtobusom. Vožnja je bila naporna. Zato pa smo imeli toliko več časa za opazovanje bujnega gozda na skrilnatih tleh v tem samotnem gorskem svetu. Šele proti večeru smo bili na cilju, v turističnem naselju Tjentište, kjer smo prenočili v na zunaj zelo moderni stavbi "Hotel mladost".
* ŠEST! DAN
Dopoldne nam je tamkajšnji strokovni vodič razkazal in obrazložil "Muzej narodnoosvobodilne vojne". V Tjentištu in v jugozahodni soteski med Zeleno goro in Volujakom so bili leta 1943 hudi boji med jugoslovansko narodnoosvobodilno vojsko in okupatorji. Zato se
imenuje danes ta del doline "Dolina herojev". Danes je razširjena, zelena in hladna dolina pri Tjentištu področje za turizem in oddih.
Preko naselij Gacko ob robu obsežnega kraškega polja, kjer smo imeli kosilo, ter Bi-leča in Trebinje tik ob črnogorski meji smo prispeli še tisto popoldne v Dubrovnik. Sobe smo dobili v velikem hotelu "Petka", ki ima razsežno teraso, s katere je lep razgled na morje. Z dvema ladjama smo se odpeljali na kopanje v morju.
* SEDM) in OSM! DAN
Prvo dopoldne v Dubrovniku smo si ogledali mesto, ki se hitro širi na vse strani — po polotoku Lapadu, vzdolž morske obale proti Gružu na sever in proti Pločam na jug, pa celo po strmem pobočju navzgor proti Srdzu. Raz njega je diven pogled na morje in otoke; zato vozi k njemu navzgor vzpenjača. Danes šteje mesto že okrog 20.000 prebivalcev.
Sprehajali smo se po podolgovatem glavnem trgu starega mesta, obdanega z mestnim obzidjem, s številnimi golobi, lepimi stavbami, zanimivimi trgovinami s številnimi turisti. Občudovali smo trdnjave in mestno obzidje nad strmo skalnato obalo. Pred njim ob vhodu smo videli vrsto palm, rdeči oleander in oranžno drevo; oranžni sadovi so bili še zeleni, kajti dozoreli bodo šele ob božiču, ko bo pri nas že huda zima. Tedaj se bodo Dubrov-ničani še lahko kopali v morju, ker bo znašala temperatura vode še vedno 18 stopinj. Na polotoku Lapadu je mesto, podobno parku s košatimi črnimi bori, slokimi cipresami in palmami; med njimi stoje hiše in na posebno ugodnih mestih krasni hoteli.
Popoldne smo se kopali v morju med strmo razdrto skalnato obalo in čermi. Nad nami so neprestano prihajala in odhajala letala od bližnjega letališča. Tam pristajajo letala iz vseh večjih mest cele Evrope.
Naslednji dopoldan smo si pod strokovnim vodstvom ogledali staro mesto: prvotno slo-
PROF. DR. ANTOH WUTTE:
Letošnje
maturitetno potovanje slovenskih maturantov iz Celovca
Kakor vsako ieto, tako so maturant! Zvezne gimnazije za Siovence v Ceiovcu na povabiio sekretariata za prosveto in kuituro SR Siovenije tudi ietos v spremstvu svojih učiteijev in pod strokovnim vodstvom ijubijanske univerze potovaii po Jugo-siaviji. Letošnje ekskurzije se je udeieitio šestindvajset maturantov in profesor dr. Anton Wutte, učiteij zemijepisa in zgodovine na Zvezni gimnaziji za Siovence v Ceiovcu. Pot jih je vodiia skozi Siovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Hrvaško primorje, iziet je traja) od 19. do 30. avgusta.
vanski del Dubrovnika z ozkimi ulicami, glavni trg, na katerem prirejajo poleti igre in koncerte, katedralo in nekdanji frančiškanski samostan ter pristanišče. Popoldne smo se odpeljali z ladjami na otok Lokrum pri Dubrovniku, kjer smo se kopali v morju. Na večer pa smo se zbrali v gostišču "Mali raj" na družabnem srečanju, kjer je naše razpoloženje doseglo višek ob pečenih sardelicah in vinu ter prepevanju pesmi.
* DEVET! DAN
Ko smo naslednji dan zapuščali Dubrovnik, smo se strinjali z dubrovniškim izrekom ,,Če iščete raj na zemlji, potem poiščite Dubrovnik". Zelja nas vseh je bila, da bi se še kdaj vrnili. Z obalne ceste smo imeli lep razgled na morje s številnimi otoki, čermi, zalivi in prelivi. Med potjo smo opazovali obsežno delto ob izlivu Neretve v morje, ob cesti pa neštete prodajalce sadja in vina.
V turističnem naselju Breli, v gozdu črnih borov med cesto in morjem, smo se opoldne ustavili na kosilu, nato pa smo se kopali na zelo lepi morski obali. V Split smo prispeli šele proti večeru. Stanovali smo v hotelu ,,SpHt" in uživali raz balkonov hotelskih sob krasen razgled na modro morje.
* DESET! DAN
Dopoldne je bil na sporedu ogled mesta pod strokovnim vodstvom. Največji vtis sta napravili na nas Dioklecijanova palača in Meš-trovičeva galerija. Navdušile pa so tudi številne visoke, moderne stanovanjske stavbe in cela stanovanjska ter turistična naselja modernih visokih zgradb. Prav tako veliki trg z obiljem sadja, zelišča in druge robe; severno od mesta se razprostira namreč bogata vrtnarska in poljedelska pokrajina. V hotelu, kamor smo hodili na hrano, smo naleteli na skupino ruskih turistov, pred Meštrovičevo galerijo pa smo srečali skupino mornarskih oficirjev in kadetov iz Egipta. Pridno smo izkoriščali tudi priložnost kopanja v morju, na prijetni ravni, skalnati obali pod hoteli.
* ENAJST! DAN
Po odhodu iz Splita smo se ustavili pred letališčem in se poslovili od profesorja Klemenčiča in njegove soproge, ki sta se z letalom vrnila v Ljubljano. Tam smo videli med drugim podzemske hangerje vojnega letalstva.
Kratko smo se ustavili še v Trogirju in v Zadru, kjer smo kosili v velikem hotelu "Zagreb". Med številne znamenitosti lepega Zadra sodi tudi rimski forum.
Na nadaljnji poti po dolgi primorski cesti vzdolž jadranske obale smo dospeli naprej do Šibenika. Ustavili se sicer nismo, vendar je napravilo mesto na nas podoben vtis kot Split, čeprav v manjšem obsegu. Tudi v velikem pristaniškem mestu Rijeki se nismo ustavili, kljub temu nas je mesto navdušilo z več kot sto nebotičniki in z obsežnim pristaniščem.
Ko smo kmalu nato prestopili spet mejo Slovenije, nam je postalo kar bolj domače sredi gozdnatih hribov, sočnih travnikov in polj. V Postojno smo prispeli šele zvečer in prenočili v prelepem hotelu "Jama". Po večerji, pri kateri je v obednici igrala godba, je sledil družabni večer ob "refošku", zelo dobrem primorskem vinu. Poslavljali smo se od našega vodiča profesorja Furlana, ki je na celem potovanju vzorno skrbel za razlago zanimivosti na naši poti, pa tudi za stanovanje in prehrano ter pogosto še za zabavo.
* DVANAJST! DAN
Naslednji dan smo si s strokovnim vodičem ogledali svetovno znano Postojnsko jamo, potem pa smo se odpeljali v Ljubljano.
V hotelu ,,BeHevue" so nam priredili sprejem in kosilo, pri katerem so bili navzoči visoki predstavniki družbeno-političnega življenja Slovenije, udeležil pa se ga je tudi avstrij-ski generalni konzul v Ljubljani dr. Heinricn Riesenfeld. Med kosilom nas je prisrčno pozdravila naša gostiteljica, sekretar za kulturo in prosveto pri izvršnem svetu SR Slovenije Ela Ulrih-Atena. Izrazila je veselje nad tem, da smo se navdušeni vrnili s potovanja po Jugoslaviji, ter poudarila potrebo povezave z matično državo tudi v bodoče. Za spomin na potovanje in sprejem pa je vsakemu izmed nas podarila še lepo knjigo.
Za gostoljubni sprejem in potovanje se je zahvalil ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu dr. Pavle Zablatnik. Omenil je, da se slovenski maturanti na Koroškem zelo veselijo tega potovanja in prosil, da bi ga omogočali tudi še naprej. Posebej se je zahvalil profesorju Klemenčiču in njegovemu pomočniku profesorju Furlanu za organizacijo in vodstvo teh potovanj skozi vsa leta.
(Se MddgfjMje)
ŠPORTNI VESTNIK
*	NOGOMET: VS! ZMAGAL!
V	četrtem kotu nogometnega prvenstva 2. koroškega razreda za naše zastopnike ni bilo poraza. Z izjemo gtobaškega nogometnega moštva, ki je imelo v tem kolu prosto, so vsi slovenski klubi na koroškem zmagali. V 2. C skupini so Bilčovščani visoko premagali izpaanika iz 1. razreda iz Poreč s 4:1 in si na ta način zagotovili vsaj za en teden vodstvo v svoji skupini. Prvo mesto v svoji skupini (2. E razred) si je okrepil tudi Slovenski atletski klub, ki je v ^narodnostnem" derbiju v Šmarjeti v Rožu zmagal tesno z 2:1. V izrednem razpoloženju pa se začasno nahaja novinec iz Sel, katerega je verjetno okrepila pretekla zmaga nad Galicijo. Selani so izven zmagali proti favoritu za prvo mesto Krivi Vrbi s 4:1 in so si z zmago zagotovili dobro mesto v sredini lestvice. Z istim rezultatom kakor Selani so zmagali tudi nogometaši iz Št. Janža. Na domačih tleh so Sentjanščani slavili proti Galiciji doslej najvišjo zmago. V podjunskem 2. F razredu so bili v 4. kolu prosti igre nogometaši iz Globasnice. Sosednja enajsterica iz Šmihela pa je slavila visoko zmago (5:1) nad Rudo in prevzela prvo mesto v lestvici.
*	ŠMARJETA — SLOVENSKI ATLETSK! KLUB 1:2 (1:1)
SAK je v 4. prvenstvenem dvoboju gostoval v Šmarjeti v Rožu, kjer je igral proti tamkajšnji enajsterici. Kakor smo pričakovali, je bila tekma izredno borbena, Šmar-ječani pa so pripravili proti slovenskemu moštvu poseben koncept: s kritjem vsakega igralca naj bi razpadla linija v igri SAK. Njihov plan se bi skoro uresničil, saj je SAK, po vodstvu 1:0 za Šmarječane, le tesno zmagal z 2:1. Posebno lep zadetek za SAK je dosegel krilec Mirko Oraže, ki je direktno prestregel podajo Lampichlerja. Drugi gol za slovensko enajsterico je dosegel Folti Wa!dhauser, ko je SAK stopil v ofenzivo. Izredne priložnosti je imel še Jože Fera, ki je zadel samo prečko, popolnoma regularen zadetek pa je sodnik razveljavil.
*	KR!VA VRBA — DSG SELE 1:4
Novinec iz Sel, ki se nekaj časa ni mogel prilagoditi na težko prvenstveno ozračje 2. razreda E, je v četrtem kolu slavil nepričakovano zmago. Proti Krivi Vrbi, ki je ob začetku prvenstva veljala za sofavorita, so Selani visoko zmagali s 4:1. Čeprav so Krivovrbčani v začetni ofenzivi povedli z 1:0, se je Selanom posrečilo v najkrajšem času doseči dva zadetka, ki sta nadkrilila celotno ekipo. Od tega časa pa so Selani zaigrali mirno in prepričljivo dosegli še dva zadetka. Kljub mnogim neizkoriščenim možnostim so lahko Selani s prikazano igro zadovoljni. Gole so dosegli Flori Dovjak 2, Franci Dovjak in Stanko Olip.
*	NAM!ZNOTEN!ŠK! TEČAJ
V	SELAH
Te dni se je začela za slovenske namiznoteniške igralce nova namiznoteniška sezona. Oba slovenska namiznoteniška kluba, DSG Sele in ŠD Št. Janž, se že marljivo pripravljata na težke prvenstvene tekme, ki se bližajo z velikimi koraki.
V	pripravljalni prijateljski tekmi so Selani imeli npr. v gosteh namiznoteniško ekipo iz Borovelj, ki ima v svoji vrsti izvrstne igralce. Proti zastopniku koroške lige si Selani niso delali nikakršnih upov. Tekma se je proti vsemu pričakovanju končala z remijem 5:5, kar lahko štejemo za veliko senzacijo.
Rezultati: DSG Sele — DSG Borovlje 5:5; Falle — Jesenko 13:21, 21:16, 24:26, Falle — Rogina 18:21, 21:12, 21:19, Falle
—	Sablatschan 22:20, 15:21, 21:23, Oraže
—	Jesenko 22:24, 21:16, 21:16, Oraže — Rogina 23:21, 16:21, 18:21, Oraže — Sablatschan 21:9, 17:21, 21:17, Schwaiger — Jesenko 8:21, 21:16, 21:18, Schwaiger — Rogina 21:18, 18:21, 21:17, Schwaiger — Sablatschan 23:21, 17:21. Tekma dvojic Oraže/Schwaiger proti Jesenko/Sablatschan se je končala 17:21, 8:21 za Boroveljčane.
Da imata oba slovenska namiznoteniška kluba medseboj dobre odnose, priča medsebojna prijateljska tekma, ki je bila na sporedu v torek zvečer v Selah. Da pa odnosi niso samo tekmovalnega značaja temveč prijateljskega, glede skupnih narodnostnih interesov, bosta oba kluba manifestirala to soboto in nedeljo, ko se bosta sestala na skupnem dvodnevnem treninškem kampu v Selah. Pod vodstvom kvalificiranega namiznoteniškega trenerja iz Slovenije bodo tako igralci iz Sel kot igralci iz Št. Janža vadili in se pripravili za prve prvenstvene tekme. Dvodnevni tečaj se bo pričel v soboto ob 14. uri, končal pa v nedeljo popoldan.
CELOVEC
SOBOTA, 21.	6.00 Jutranja gimnastika — 6.55
Gtasbeni mozaik — 8.05 Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša tepa domovina — 15.30 Za dobro voijo — 14.00 Zabavni koncert — 14.30 Godba na pihala — 16.00 Servis — 17.15 Pestro sobotno po-poidne — 18.35 Mata soiistična parada — 19.05 Koračnice — 19.50 Note in beiežke — 20.10 Radio Panonija — 21.00 Ljudska oddaja — 22.10 šport — 22.20 Ptesna giasba po naročita.
NEDELJA, 22.	6.10 Orgeiska giasba s Koroške —
8.10	Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega? — 9.45 Veseia igra — 10.30 Radijska pravijica „Sod za otje"
—	11.00 Dopoidanski koncert — 13.10 Ogiedaio mestnega giedaiišča — 13.45 !z domovine — 14.30 Voščita
—	16.00 Radijska igra — 17.05 Ljudski koncert — 19.00 Nedeijski šport — 20.10 Avstrijska ra!!ye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj — 22.10 šport.
PONEDELJEK, 23. 9.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Gtasbeni mozaik — 8.05 Oddaja za storejše tjudi —
9.30	Vesete note mojstrov — 11.03 Od Gaisberga k Untersbergu — 13.30 Knjižni kotiček — 14.45 Pri koroških godbah na pihata — 15.00 Ljudske viže —
17.10	Kaj radi stišimo — 17.52 Oddaja detavske zbornice — 19.05 Srečanje z gtasbo — 19.50 Note in be-težke — 20.10 Zveneči operetni vodič — 21.30 !z avstrijskega gtasbenega ustvarjanja — 22.10 šport.
TOREK, 24. 9.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Gtasbeni mozaik — 9.50 Dežeta ob Dravi — 10.00 Pretežno veseto — 11.03 Pozdravi z Lungaua — 13.30 Veseto zaigrano — 14.45 !n tjudje so toko prijetni — 16.30 Za otroke — 17.10 Ne zaničujte mi mojstrov — 17.52 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Dežetni razgtedi —
19.50	Note in betežke — 20.10 Zveneča atpska dežeta — 21.10 Pogovor preko meje — 21.40 Veseto zaigrano — 22.10 šport.
SREDA, 25. 9.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Gtasbeni mozaik — 9.30 Vesete note mojstrov — 10.00 Do-potdanske metodije — 11.03 Ljudska oddaja — 13.30 Na obisku pri koroških zborih — 15.00 Ljudske viže
—	16.30 Potjubtjati ni greh ... — 17.10 V dunajski kavarni — 17.52 Oddaja sindikatne zveze — 18.00 Dežetni razgtedi — 19.35 Za prijatetja ptanin — 19.50 Note in betežke — 20.10 „Veseti tiček" — 21.30 Zvezne dežete poročajo — 22.10 šport.
ČETRTEK, 26. 9.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Gtasbeni mozaik —- 9.30 Vesete note mojstrov — 11.03 Ljudska oddaja — 13.30 Zabeteženo na koroških cestah — 15.00 Ljudske viže — 16.30 Za otroke — 17.10 Kviz gre na potovanje — 17.52 Oddaja združenja in-dustriatcev — 18.00 Dežetni razgtedi — 19.05 Avstrijske godbe na pihata — 19.50 Note in betežke — 20.10 Koroška pratika — 21.00 tz koroškega gtasbenega živtjenja — 22.10šport.
PETEK, 27. 9.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Gtasbeni mozaik — 9.00 Z tjudsko gtasbo na dežeto —
9.30	Ktavirska gtasba Franza Schuberta — 10.00 V matih notah — 13.30 Veseto zaigrano — 14.30 Koroške navade včeraj in danes — 15.00 No, začnite peti —
16.30	Za otroke — 17.10 Gtasba za konec tedna — 17.52 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Dežetni razgtedi — 19.05 Robert Stotz dirigira — 19.50 Note in betežke — 20.10 Orkestrski koncert — 22.10 šport.
tzdajatetj, zatožnik in tastnik: Zveza stovenskih organizacij na Koroškem) gtavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Ktagenfurt — Cetovec, Gasometergasse 10, tet. 32-5-50 — Tiska: Zatožniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Cetovec — Borovtje.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 21. 9.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 22. 9.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši žetji.
PONEDELJEK, 25. 9.: 13.45 informacije — Marijina božja pot na svetem mestu.
TOREK, 24. 9.: 9.30 Dežeta ob Dravi — 13.45 informacije — šport — Otroci, postušajte!
SREDA, 25. 9.: 13.45 informacije — Po tovčevih stezah (10-tetnica stovenskega tovskega društva „K!ub prijateijeviova").
ČETRTEK, 26. 9.: 13.45 informacije kuiturnega živtjenja koroških Stovencev.
PETEK, 27. 9.: 13.45 informacije — Po stedeh starih šeg in navad.
RADtO LJUBLJANA
Dnevne oddaje (razen ob nedetjah in praznikih):
4.30	Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 informativna oddaja — 7.25 Pregied sporeda — 7.45 informativna oddaja — 10.00 Danes popotdne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.08 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestita in zabavna gtasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktuainosti doma in v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestita — 19.30 Radijski dnevnik— 23.05 Literarni nokturno.
SOBOTA, 21. 9.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Gtasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 iz mtadinskega gtasbenega arhiva — 11.20 Z nami doma in na poti — 12.40 čez travnike in potja — 13.15 Zabavna gtasba — 14.10 S pesmijo in ptesom po Jugo-staviji — 15.40 Pateta metodij — 16.00 „Vrti!jak" — 16.40 Majhni ansambti v studiu 14 — 17.10 instrumenti v ritmu — 17.20 Gremo v kino — 18.15 Rad imam gtasbo — 19.15 Z ansambtom Borisa Kovačiča — 20.00 Radijski radar — 20.45 „Veseta jesen" — 22.20 Oddaja za naše izsetjence — 23.05 S pesmijo in ptesom v novi teden.
NEDELJA, 22. 9.: 6.50 Danes za vas — 8.07 Radijska igra za otroke — 8.51 Skiadbe za miadino — 9.05 še pomnite, tovariši ... — 10.05 Koncert iz naših krajev
—	11.20 Voščita — 13.15 Zobavna gtasba — 14.25 Ob tahki gtasbi — 15.10 Nedetjska reportaža — 15.30 Po-putarne operne metodije — 16.00 Radijska igra „V ringu" — 17.05 Nedetjsko športno popotdne — 19.15 Gtasbene razgtednice — 20.00 V nedetjo zvečer —
22.20	Jazz za vse — 23.15 Serenadni večer.
PONEDELJEK, 23. 9.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Gtasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravtjic in zgodb —
9.20	Pesmice na potepu — 9.40 Z vetitkimi zabavnimi orkestri — 11.20 Z nami doma in na poti — 12.40 S tujimi pihatnimi godbami — 13.15 Zabavna gtasba —
14.10	Pojo amaterski zbori — 14.30 Voščita — 15.40 Zvoki in barve orkestra Cyri! Ornadei — 16.00 „Vrti-tjak" — 17.10 Tribuna gtasbene mtadine „Grožnjan 74" — 18.15 Listi iz pop atbumov — 19.15 Z ansambtom Pavta Kosca — 20.00 Stereofonski operni koncert —
21.30	Zvočne kaskade — 22.15 Popevke se vrstijo — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Za ijubitetje jazza.
TOREK, 24. 9.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Gtasbena matineja — 9.30 Pojo mati vokatni ansambti — 10.15 Promenadni koncert — 11.20 Z nami doma in na poti
—	13.15 Zabavna gtasba — 14.10 Sktadbe za mtadino
—	14.40 „Na poti s kitaro" — 15.40 tz fttmov in gtas-benih revij — 16.00 „Vrtiijak" — 17.10 „Zveneča imena"
—	18.15 Z majhnimi zabavnimi ansambti — 18.30 V to-
Prijava dektet
ZA GOSPOD!NJSKO ŠOLO
V Št. Rupertu pri Velikovcu se zopet odpro vrata žoie pri žolskih sestrah. Pouk na gospodinjski žol! se začne 1. oktobra 1974 in traja do konca maja 197$.
imamo že nekaj prostorov, zato vabimo dekieta, da se prijavite.
Maža gospodinjska žoia je izenačena vsem žoiam te vrste v državi in ima pravico javnosti. Vse učenke dobijo brezpiačno žoiske knjige in državno podporo (Schuibeihiife in Heim-beihiife) ter ob koncu žoie spričevaia v obeh dežeinih jezikih.
Za žoie se lahko prigiasite osebno a!i pismeno na nasiov: Vodstvo gospodinjske žoie Št. Rupert, 9100 Veii-kovec-Voikermarkt, Kiosterstratje 2, 1e-iefon (0 42 32) 796.
Prav tako se začne pouk 1. oktobra na gospodinjski žoii v Št. Jakobu in se dekieta že iahko javijo osebno aii pismeno na vodstvo žoie: Št. Peter 2$, 9184 Št. Jakob v Rožu/St. Jakob i. R., tei. (0 42 53) 343.
rek nasvidenje! — 19.15 Z ansamblom Henčka Burkata — 20.00 Lahka gtasba slovenskih avtorjev —
20.50	Radijska igra. Po sledeh Ane Frank — 22.15 Od popevke do popevke — 25.15 iz oper, ki jih redko slišimo.
SREČA, !S. S.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena mo-tineja — 9.25 Pojemo in igramo za vas, otroci — 11.20 Z nami doma in na poti — 15.15 Zabavna glasba —
14.10	Slovenske narodne v raznih izvedbah — 14.50 Voščila — 15.40 Glasbeni drobiž od tu in tam — 16.00 „Loto vrtiljak" — 17.10 Operni koncert — 18.20 Zvoki današnjih dni — 19.15 Glasbene razgtednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 22.15 S festiva-iov jazza — 25.05 Literarni nokturno — 25.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
ČETRTEK, !6. 9.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.50 Potujmo z glasbo — 11.20 Z nami doma in na poti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 15.15 Zabavna glasba — 14.10 Poje Celjski komorni zbor — 14.50 Z ansamblom Franca Puharja — 15.40 V plesnem ritmu — 16.00 ..Vrtiljak " — 17.00 „Sep-tember 74" — 18.15 Popoldanski simfonični koncert —
20.00	četrtkov večer domačih pesmi in napevov —
21.00	Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Popevke in plesni ritmi — 25.05 Literarni nokturno.
PETEK, 27. 9.: 6.50 Rekreacija— 8.10 Glasbena matineja — 9.50 Pesmi narodov Jugoslavije — 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji — 11.20 Z nami doma In na poti — 12.40 Z domačimi ansambli — 15.15 Zabavna glasba — 14.10 Mladina poje — 14.50 Voščila — 15.40 Popoldanski sestanek z velikim orkestrom Vieroslav Matušik — 16.00 ..Vrtiljak" — 16.05 Kom in kako na oddih — 17.10 Solisti z opernih in koncertnih odrov — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 S Fanti treh dolin — 20.00 „Top-pops 15" — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 25.05 Literarni nokturno — 25.15 Petkov nočni koncert.
j)		AVSTRIJA	1
H		SOBOTA, 21. 9.: 16.30 Mata hišica — 16.55 Catimero — 17.00 Kiub seniorjev —
18.00	Mnenja sem — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Novo v kulturi — 18.55 Oddaja Heinz Conradsa — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Evrovizija iz Berlina: TIP — 21.50 šport — 22.20 Čas v sliki — 22.25 Eden se ne vda.
NEDELJA, 22. 9.: 16.50 Wicki in močni možje — 16.55 Za družino — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Glasbeni klub — 18.50 Lumierovi otroci — 19.00 Gradovi in vrtovi — 19.50 čas v sliki — 19.45 šport — 20.15 Anatomija nekega umora — 22.45 čas v sliki.
PONEDELJEK. 2!. 9.: 18,00 Teletest — 18 25 Otrokom za lahko noč — 18.50 V kraljestvu divjadi — 19.00 Slike iz Avstruije — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Boney
—	21.05 ORF transparent — 21.15 STOPI — 22.15 čas v sliki.
TOREK, 24. 9.: 18.00 Angleščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Rožnatordeči panter — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.20 Pregled sporeda
—	19.50 čos v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport
—	20.15 Vaš nastop, prosim — 21.00 Mestni pogovori
—	22.15 čas v sliki.
SREDA, 2S. 9.: 1.50 Boks C!ay : Foreman — 10.00 šolska oddaja — 16.50 Za otroke — 17.05 Gradbišče — 17.55 Lassie — 18.00 Francoščina — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.50 Televizijska kuhinja — 19.00 Slike tz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Dunaj po notah — 21.20 Prerezi — 22.20 Čas v stiki.
ČETRTEK, 24. 9.: 10.00 šolske oddaje — 18.00 Pustolovska potovanja — 18.25 Otrokom za lahko noč —
18,50	športni mozaik — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20
* DSG SELE — ŠT. JANŽ 6:4
Falle Werner — Hornbock 21:12, 18:21, 21:16, Falle — Mischitz 21:16, 16:21, 21:18, Falle — Esel 16:21, 21:16, 21:16, Falle Herbert — Hornbock 21:16, 16:21, 18:21, Falle
—	Mischitz 20:22, 18:22, Falle — Esel 21:18, 19:21, 17:21, Olip — Hornbock 21:17, 21:6, Olip — Mischitz 21:10, 18:21, 19:21, Olip — Ese! 26:24, 21:18. Dvojica Falle Herbert/Olip
—	Mischitz/Hornbock 22:20, 24:22.
Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Kralj šaljivcev — 21.50 čas v sliki — 21.55 šport.
PETEK, 27. 9.: 10.00 šolske oddaje — 18.00 Zeleni svet. ..Dolina hoče živeti" — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Družina Kremenčkovih — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 Čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Komisar —
21.20	Odkrito povedano — 22.20 čas v sliki — 22.25 Patricija in lev.
		AVSTRIJA	2
t		SOBOTA, 21.	17.00 Vesotjska tadja Enterprise — 17.40 Onedinova tinija —
18.50	Mini-Maks — 18.55 Glasbena poročila — 19.50 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Hans Moser — Poglej nazaj: ..Gnus" — 21.50 čas v sliki.
NEDELJA. 22. 9.: 18.00 Tedenski obzornik — 18.50 Horizonti — 19.15 WIR 74 — 19.50 čas v sliki — 19.45 Novo v kulturi — 20.10 Okolica — 20.15 Spoznate melodijo? — 21.00 Umetnine steklarjev — 21.50 čas v sliki.
PONEDELJEK. 2!. 9.: 18.50 Količine, slučaji, statistike
—	18.45 Svet zvoka — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 Znanstveno poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Brez nagobčnika — 21.15 Sigmund Freud — 22.25 Telereprize.
TOREK, 24. 9.: 18.50 Stroji za izdelovanje orodja —
19.00	Živali in njih svet — 19.50 čas v sliki in kulturne novdsti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Poroka v Dubaju — 21.00 Večna Eva — 22.25 Telereprize.
SREDA, 25. 9.: 18 50 Snov in prostor — 19.00 Igra s pojmi — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Boks C!ay : Foreman — 21.15 človek zver — 22.50 Telereprize.
ČETRTEK, 26. 9.: 18.50 Formalna logika — 19.00 če morajo živali k psihiatru — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Karantansko poletje — 21.25 Dogodki, ki jih niso razjasnili — 21.50 Telereprize.
PETEK, 27. 9.: 18.50 Odiseja — 19.50 čos v sliki in kulturne novosti — 20.00 Za konec tedna — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Boudu
—	Savedeseaux — 21.55 Telereprize.
JUGOSLAVIJA
SOBOTA, 21. 9.: 9.50 šolske oddoje — 15.55 Nogomet — 17.45 Aktualna oddaja — 18.00 Obzornik — 18.15 Disneyev svet
—	19.05 Moda za vas — 19.15 Kaj počnemo ob nedeljah — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar
—	20.55 Vesela jesen 74 — 21.55 Barvna propagandna oddaja — 21.40 Columbo — 22.45 Dnevnik.
NEDELJA, 22. 9.: 9.15 V kipečem loncu — 10.15 Ljudje in zemlja — 11.15 Mozaik — 11.20 Otroška matineja
—	12.15 Poročila — Nedeljsko popoldne — 18.00 Propagandna oddaja — 18.05 Poročila — 18.10 Moda za vas — 18.20 Hiša — 19.45 Barvno risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.55 Večer z igralcem — 21.55 Mesta: Kragujevac — 22.00 športni pregled — 22.55 Dnevnik.
PONEDELJEK. 2!. 9.: 8.10 šolske oddaje — 14.45 Modžarski dnevnik — 18.15 Obzornik — 18.50 Po neznani delti — 18.55 Mozaik — 19.00 Mladi na obali —
19.50	šola in starši — 19.45 Barvna risanka — 19.SP Dnevnik — 20.50 Sodobna oprema — 20.40 Moč teme
—	21.40 Ne prezrite — 22.10 Dnevnik.
TOREK, 24. 9.: 8.10 šolske oddaje — 16.45 Dnevnik —
18.20	Obzornik — 18.55 Oj lepo je res na deželi —
18.50	Mozaik — 18.55 Pojavi na Krasu — 19.15 Koncert orkestra glosbene matice iz Trsta — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.55 Izplačilna vrsta — 21.05 Ob tednu boja proti TBC —
21.20	Whiteoaki z Jalne — 22.10 Dnevnik.
SREDA, 2S. 9.: 1.50 Boks C!ay : Foreman — 8 10 Šolske oddaje — 16.45 Dnevnik — 18.10 Obzornik — 18.25 Družina Smota — 18.55 Mozaik — 19.00 Glasbena oddaja — 19.20 Od zore do mraka — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.25 Propagandna reportaža — 20.40 Slepar — 22.20 Dnevnik.
ČETRTEK, 26. 9.: 8.10 šolske oddaje — Madžarski dnevnik — 18.05 Obzornik — 18.20 Svet v vojni — 19.10 Mozaik — 19.15 Glasbena oddaja — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.50 Kam id kako na oddih — 20.40 Ura nemščine — 21.55 četrtkovi razgledi — 22.05 Likovni nokturno — 22.20 Dnevnik.
PETEK, 27. 9.: 8.10 šolske oddaje — Madžarski dnevnik — 18.15 Obzornik — 18.50 Mačke — 19.00 Mozaik
—	19.05 Spoznavajmo glasbo Srednjega vzhoda -* 19.25 Kažipot — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak —
20.00	Dnevnik — 20.25 Tedenski gospodarski komentor
—	20.50 Barvna propagandna reportaža — 20 45 Bulvar:
—	22.25 Dnevnik.