Stev. 343
TRST, v četrtek 9 decembra 1909.
Tečaj XXXIV
IZHAJA VSAKI DAN wvm ttdi ob nedeljah in praznikih cb 5., ob ponedsijk Ji ob 9. zjutraj-rv&amične šlev. se prodajajo j>o 3 nvč. stot i v mnogih tobakamah v Trstu in okolici, U o rici, Kr.«nju, št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu. Aj.ior-ičini. Dornbergu itd. Zastarele «ter. J-o "> nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v žirokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po S si. mm. ?>«mrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO st mm. Za oglase v tekstu ]i.sta do 5 vrst 20 K, v.-aka 1.»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za
V edinosti
Primorsko.
je moč I
^^v j?Axtcasrx:?A z:;asa
za v-e leto 2d K, pol leta 12 K, 3 mesece C K ; na na-
ročbn brez dopoi-lane naročnine, se uprava ne ozira. Iinrtčni>.ft na ncddij^a i-đanj« ,.T:DI3rC3TI ' staao : oelo-
■■■ ■—' lttiio II 5-DO, pol lo a 2 SO . . ■ —■ Vsi rtoj.i^i naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
varu* pisma se ne sprejenrijo in rcfcopisi se ne vračajo Naročnino. «j«la.-;e in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
L UEDNIŠ t VO : ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni d?m) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik koasorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edicosf v Trstu. ul. Giorgio Galatti št. 18. Pnštno-hraniinični račun 5L 841 652. TELEFON It 11-57,
Politično društvo edinost
sklicuje
javni shod
v nedeljo dne 12. decembra
« > 11. url predpoludue
v gledališčno dvorano „Narodn. doma'.
DNEVNI RED:
Naše zahteve na polju ljudskega in srednjega šolstva.
SLOVENCI Trsta in okolice! Udeležite j se tega velevažnega shoda v čira večemj Številu.
ODBOR
POL1T1Č. DRUŠTVA EDINOST.
BRZOJAVNE VESTI.
Industrijski svet.
DUNAJ 8, Na včerajšnji seji V. oddelka industrijskega sveta je^b Is vspre;eta resolucija, k kt:ro se priporcči i-austrijske m u arefu, naj v glasne n pritrdi pcgodbi, sklenjeni mej vi&do in Avitro-Ameriseno glede parcp!o7ne zveze z Južno Ameriko.
O drugam delu dnevnega reda je poročal 6'iea Vuković in priporoča! ra?ne odredbe v s«; ho povapeštvanja vinogradarstva ▼ Dalmaciji, litri in na Goričktm. Priporočal je iz* lasti, naj «e povepeSu^e ui-aženie rin v notranje avstrijske dežele, naj se daje premije tia pridelovanje vina, zoiža tarifa, ustanovi kletar*
družbe itd.
Zastopnik miaisterstm z\ poijođe'stvo je izjavil, da sedanja kriza izvira iz nadpredak* C'j a lanikega leta in ;e izrazil nado, da bo ta kriza kmalu premagana. V.preiet« je bila resolucija, s katero te naproša vlade, naj z vsemi pripravrimi odredbami cdpomore stegni eiji razpečavaaja viEa.
Industrijski stc: je vsprei<i nuioi pred-icg, s katerim ce nuprola mornariško ssk-ci;o vc-jnega mionterstva, naj č m hitreje naroča že sedsj potrebni muterral na podlag; obstoječega jačr:a za mornariške gradnje.
Poročilo Tafta.
NEW J0R5 8. Poreč Jo predsednika Ttfta je nppr^vi o v zbc-rnici poslancev naju-godneji uti«.
Finance Združenih dr sav. — Pri-manjkljeja 34 milijonov.
WA9HINGTON 8. Giascm letnega poročila a*khdnegr, urada zaključi tekoče pro-rafvniko leto bržkone s primanikijeiem 34 milijonov dolarjev. V to pa niso uSteta p>a-Č la za panamoki k.na' in javni	Uste^ši
te izdatke c?nijo prinmnjkbaj na 73 mUiicnov, Prcrafua za redne i?datke i& dohodka za 1910 i/.kasuie preb.tla 36 mili occ. Ako *e prtfcije str ško za panamski kanal, mesto
prebitka izkaže primanjkljaj 12 milijocov. Za pokritje tfg* primanklja;a bo treba izdati bene a!i zakadoice.
Zdravijo belgijskega kralja.
BRUSEL-J 8. Krali Lsopold trpi 2e nekoliko dni sem valed vlažnega vremena na rermatizmu v miš'cab. Nasprotno nears«nič* nim poročile m se pa cd dobro obveščene strani ko na tatu je, da te kralj v rbfie počnti zelo dobro, tako da se danes vsprejel več ministrov in se z njimi več ur posvetoval. Vse druge vesti so pretirane. Vzlic visoki starosti kralja ni v trenotku nobene cevar nosti,
Funt v Nikaragoi.
f!EW-JORK 8. Glasom vesti iz Paerto Rivas v Nikaragui je prillo med četami Ze-!aye in astaši đo bndega boja Četa Zelaje io bile poražene in so imele st3 mrtvih in ranjenih.
Zaplenjena puške in patrone.
LONDON 8. Kakor poroča neki jutrnji li«t iz Bombajaf so angleške vojne ladiie v perzijskem zalivu zsolenile tri trgovske ladije, on katerih je bilo 2850 pušk in 460.000 patron.
Požar v hamburiki plinarni.
HAMBUR& 8. O pežaru w plinarni jav ljajo nastopne podrobnosti : Okoln 3. ure
popoludne je iz neznanega vzroka eksplodiral gazometer, ki so ga ie le gradili in v katerem je b>lo ž« okoln 10.000 m3 plina. Plamen je segel tudi na stari gazometer, v katerem je bilo 40.000 ms plina in je vžgal »tre ho, tako da se je i »ta udrla. To je prov-zročilo, da je eksplodiral tudi ta gazometer. Ognjen steber, visok več itotin metrov se je dvigal proti nebn. Goreči komadi gazometra in goreči kok ao letali daleč na okrog in tndi v pristanišče. — Do 6,15 so umrle štiri osebe, prenešene so v bolnišnico po eksploziji.
HAMBURG 8. Takoj po prvi eksplcsiji to začeli prenašati ranjence v bolnišnico. Mej tem je sledila druga eksplozija. Ker je delavcem radi plamenov zaprta pot po kopnem, morajo bežati po morju. Reševanje de-la?cev nadaljuje. Bati se je, da je pod razvalinami še drugih mrtv?cer. Sodi te je, da je vsaj drajset mrtvih. Ogenj so že lokalizirali, tako da je možao pričeti z gašenjem notranjih prostorov poslopja. Mestni avet je lani dovolil 14 mil. mark za dogradnjo plinarne.
HAMBURG 8. Dotlej je umrlo sedem oseb, ki so jih prenesli v bolnišnico, tako da je doslej 13 žrtev. V bolnišnici je Še 16 težko ranjenih.
Šolska debata v mestnem svetu.
Energični nastop naSih poslancev.
(ZvrSetek včerajšnjega poročila).
PODI. ISTEK
27
IGRALEC.
ROMAN. - IZ SPOMINOV MLADENIČA.
Kusbi upiral F. 11. Dostojevefeij. Poslovenil K. K.
„Vi pozabljate, da je m—lle Blanche generalova nevesta, dalje da ima miss Pavlina kot pastorka generalova majhnega bratca in sestrico, rodno deco generala, ki ju je ta blazni človek popolnoma zanemaril in, kakor se zdi, celo oropal.u
„Da, da! Tako je! Zapustiti otroke, pomenja, jih docela zavreči; ostati — pa, pomenja ščititi njihovo korist in morda rešiti koščke premoženja. Da, da, to je res ! Vendar ... vendar! 0, dobro vem, zakaj je vsem tolikanj mari babulinka lu „Ido ?" je vprašal m. Astlej. „Ona stara čarovnica v Moskvi, ki noče umreti; zaradi česar tudi pričakujejo brzojavke, da je umrla.-
.Seveda, vso pozornost obrača na-se! Ded^ina je tu glavna stvar! Naj se le •hjavi oporoka in še tisti hip bo poroka
Puecher: Ne razume, zakaj se je obrnil dr. Wiifau s svojim pozivom na accijaliste. Dosed&j nismo socijalisti storili rJ5 slabega proti S.orenc3m. Noba iega slor. predloga niso pobijali. Mogoče jim ni prav, ker smo predlagati, da se zabtdra od vlade cacu:je dveh novih italijanskih srednjih šol« a nismo zahtevali tudi tlevenskih. Mi na znamo tečoo, kake to zahteve slovenskega proletarijata. Drugače bi bilo aeveda, ko bi biii prišli tu notri tsdi zastopniki slovenskih proletarcev. A zakaj ste pri volitvah pobijali kandidature dreh slovenskih dela: car in postavili proti iatim kandidature me£5anakih kandidatov ? Vi ne bi bili cmeli prepreč.t; vstop slovenskih socijalistov v zbornico, a tem, da ate postavili proti iatim narodne kandidate. A možno je, da se spo-/Klici na klopeh večine: Ssveda,
A. to ž njimi, ampak tudi z vami. Ako se pnktžd potreba sloventkik šol v ms-s tu, g'hl'cvali bomo z& iate. (Hrap in ropot).
Predloga Puicberja in Sla vika sta padle.
Za slovenske 3o!e v Trstu.
W» i f a n: Socialni demokratko se do danea 3e niso izjavili, kako mislijo o s'.oren skih šolah v meatu Di ne jim da priliko zato, da zavsamojo jasno tt&lišče, predi?gam: Meatoemu odboru ao Hsrcči; naj študira vprašanje o osr.ut u potrebaih ljudikih Sol v mestu, v enem število, kaker bi to odgovarjalo iti vila slovenskega prebi talttva.
C e r n i u t z: Socijalne demokrate vseh Darcdov v Avatriii se obdolžuie narodnega izdajstva. Ic reodar ljubimo tudi scci;aliati vsak -voj narod.
Zupan Vftlerio: Prosim govornika, da ost&ne pri predmetu, namreč pri š'jlah. Černiutz: Poslanec Pittoci je rekel te dai v drž. zbrru
z m—lle Blanche. Pavlina dobi tudi proste roke, a des Grieux..." „Nu, kaj des Grieux „A des Grieuxu poplačajo dolgove; saj je samo radi tega še tu !u
„Samo ? Menite, da je samo radi tega tu ?u
„Več ne vem," je dejal m. Astlej in uporno utihnil.
„Pa jaz vem, jaz!" sem izustil razjarjen. „Tudi on čaka dedščine, ker Pavlina dobi doto in ko jo dobi, se vrže takoj Francozu okoli vratu. Vse ženske so take! In ravno najponosnejše se pokažejo kot najnižje sužnice. Pavlina more samo strastno ljubiti in ničesar več ! Tako jo sodim jaz. Poglejte jo samo, kadar sedi sama in zamišljena! To je nekaj pred-namenjenega, usojenega, prokletega! Sposobna je za vse grozote življenja in strasti... ona ... ona ... toda kdo me kliče sem hipoma vskliknil. „Kdo kriči ? Slišal sem klic v ruskem jeziku: Aleksej Ivanovič! Ženski glas, čujete, čujete
Ravno tedaj sva se bližala našemu hotelu. Že davno sva, ne da bi opazila, zapustila kavarno.
„Slišal sem ženske klice, toda ne vem koga kličejo ; to je v ruskem jeziku. Sedaj
da je šola najbolje sredstvo narodae borbe. Mi socijalisti amo v tem oziru drugega mnenja. Mi socijalisti smatramo šole le kot kulturno sredstvo. Nismo slični Slovanom, ki pravijo, da je na njih zemlji še doati prostora za grobore njih sovražaikor, ali ki pravijo, da se pošlje Italijane preko morja.
Dr. Wi 1 f a n : To ie obrekovan;« 1 Tega mi nismo nikdar rekli: (Oho!)
Černiutz: Me veseli, če to ni res. (Hrup.)
Župan V a 1 e r i o : Prosim govornika, naj ne odgovarja na mejklic?.
Černiutz: Mi socijalisti pa ne delimo niti mnenja Italijanov, ki govore še o divjakih, ki rjove po gozdih.
Klici pri Italijanih: To ni rei!
Černiutz: Narodno vprašanje je gospodarsko vprašanje. Isti carodnjaki morajo radi tf ga trpeti, kot poaledica kapitalističnega gospodarstva. Tudi socijalisti morajo v svojih zadrngah trpeti ca teh posledicah in postopati s svojim o io bjem, kakor oceičanika pod* je t a. Rečeno je bile v parlamentu . . . Klici: Kaj ras to briga ? (Hrup na klopeh večine.)
Žup an V a 1 e r i o: Prosim govornika, da ostane pri predmetu. (Nemir in hrnp na klopeh večine).
Černiutz: V Trstu se torej ne more razpravljati o tem predmetu. Gospodje se bojite reaoice ! (Povzdigaenim glasom) : A mi moramo razpravljati v tej dvorani tudi o narodnem vprašanju. (Udari s pestjo na pult.) Gre se tu za resne in važne moralne interese, o katerih treba razpravljati.
Rečeno je bilo v parlamentu, da ie ve a slovanski element umetno importirao. To se ji hotelo dokazati e okolnoatjo, da so sluga pri držtvoih obiastniiab večinoma Slovani. Ali S.orači niao Ie med državnimi slugi, po*
vidim, odkodi prihaja krik," je dejal m. Astlej. „To kliče ženska, ki sedi v velikem naslonjaču in katero je odneslo pravkar toliko lakajev do praga. Za njo neso kovčege, kar pomenja, da je dospel vlak."
„Toda, zakaj mene kliče ? Zopet kriči; glejte, miga nama!"
„Vidim, da miga," se je oglasil m. Astlej.
n Aleksej Ivanovič ! Aleksej Ivanovič! Za Boga, kakšen tepec vam je to," so se razlegali obupni kriki s praga hotela.
Skoro tekla sva k pragu. Stopil sem na teraso in... roke so mi omahnile vsled izumljenja, a noge so mi kakor pri-rastle h kamenu.
IX.
Xa vrhnji terasi široke hotelske lope se je, nesena v naslonjaču po stopnicah, obkrožena po slugah, služabnicah in mnogoštevilnega, postrežljivega, hotelskega osobja, v prisotnosti upravitelja hotela sa-mega, prinitevšega vsprejet visokega gosta, ki je došel s takim šumom in hramom, z lastnim služabništvom in s tolikimi kov-čegi in skrinjami, se je šopirila — babica! Da, to je bila ona sama, grozna in bogata sedemdesetletna Antonida Va-
zablja se popolnoma, da so Slovani tudi v prosti Iuki, v arzen a Iu, v delavnicah S. Marco, pri trgovskih tvrdkah in konefino pri občinski plinarni. Slovane najdete torej v Trstu ne le med državnimi slugi, ampak tudi v vieb drugih poklicih. (En del galerije ploska.) Ne potrebujem odobravanja galerije. Govorim tako, kakor mi veleva iroje prepričanje. Vprašam vas gospodje, čemu morate vzeti v službo Slovane cslo v mestnem uradu ? Trst mora enostavno delati to, kar delajo via velika mesta: Importirati mora cd drugse elemente, ki so pripravljeni, opravljati nizke posle. Trž&čana ne bo mogoče nikdar pripraviti do tega, da bi nosil kapo državnih slug. Rajši si bo zaslužil avoj kruh na drug naCin, kakor da bi hotel prenašati imro«o poitopanje kakega tujega uradnika. Tudi mesta državnih slug so popolnjena e tujimi elementi, k?r pri-maojkuje domačinov. Ker ni Italijanov, se mora vzeti Slovane, ki prevzemajo rajii aiž.e službe.
Pa tudi v mestnem svetu je med 6lani večine liudi, ki niso rojeni TrŽačan'. Sam vaš državni poilanc« je mc»l na Dvibjm na očitanje dr. Rjbst-a priznati, da ni rojen v Trstu. Tudi jaz nisem Tržač&n, ali glasovi volilcev mi dajo pravico, da govorim v imenu Tržačanor.
Tu se ne da nič prikrivat?. RaSuoati treba z dejanskimi razmerami, dokler smo prisiljeni ostati v tej državi. (Btavo-klici na klopeh veČine.) Govornik omenja teorijo o mladih in starih naredih. Stari narodi so bolj razviti, imajo večjo kulturo nad drugimi, a mladi, so prisiljeni noiiti posledice asimilacije. Stari narodi stanujejo večinoma po mestib, mladi na kmetih. Mladi rarrdi ao cd?iBoi od starih, so pod uplivom n ib večje kulture in zato so dajali »tari naredi obiležja mestom in njih okolicam in dostikrat tudi celim deželam. Za izgled imamo Dalmacijo, kjer je italijansko pleme, dasi v manjšini, vendar dajalo toliko časa vsem mestem v deželi italijansko obilježje. Dokaz imamo zato na Kranjskem, kjer je dajalo staro nemško pleme skoro vsem mestom nemško lice. Stari pa, zbrani v svojih meBtih, so imeli potrebo delavnih rok. Morali so torej vabiti ljudi z dežele v mesto. Ako prebivaiBtvo na deželi ni bilo istorodno z onim v mestu, je poslalo v mesto tujeroden element, ki se ;e pustil enkrat lah;o asimilirati.
Jaz sem Italijan in čutim kot Italijan, a resnice ni možno prikrivati. Dokaz za resničnost mojih trditev so imena Slovanor, ki ■o sprejeli italijansko narodnoat.
(Raacovich ugovarja. Klic na klopeh Sic-vencev : Pa ravno Raskovič? Puro sangue !)
Černiutz: (Ratcovichu). Mi ie žal, da je tako. Ta d i jaz bi želel, da bi bili re-kega dno združeni s skupno materjo domovino... (madre patria comune) takrat...
Klici: A-a-a !
Dr. S 1 a v i k : A to bi bila vendar. Jngoslavija! (Smeh).
Černiutz :... utegne biti drugače, a dokler smo tu, moramo račuaati tudi s Slovani. Asimilacija, ki je bila enkrat lahka,|di-nes ne gre več tako od rek, dežela oddaja vedoo več s?ojega prebivalstva v mesto. To ia pa okolnost, da je rokodelca iu obrtnika nadomestila tovarna, je provzročilo, da se asimilacija ne vrši več tako lahko. V Trstu pa je postala asimilacija še beli otežena zbrg narodne borbe. Vi sami, gospodje od več'na otežajete to asimilacijo z da mi insnlti na ia-čun S'o»anov. Ker, oni Slovenec, ki na] bi
siljevna Tarasevičeva, posestnica in me-skovska gospa, la baboulinka, radi katere so hitele brzojavke sem in tja, ki je že umirala, a ne umrla, in se sedaj nenadoma, osebno javila k nam, ko sneg na glavo. Pojavila se je, dasi brez nog, nošena kot vedno tekom zadnjih petih let v naslonjaču, toda po svoji navadi bodra, zadirčljiva, samozavestna, premo sedeč, glasno in poveljevalno kričeč, vse kregajoč — baš taka,. kakoršno sem že imel dvakrat priliko videti od onega časa, ko sem vstopil h generalu kot učitelj. Naravno, da sem stal pred njo ko malik od začudenja. Zapazila me je s svojim risjim očesom v razdalji sto korakov, ko so jo nesli v naslonjaču, me spoznala in poklicala po imenu in otčestvu,1) kar si je navadno zapomnila enkrat za vselej. „I* to-le so mislili videti v krsti, pokopano in zapustivšo dedščino," mi je švignilo po glavi, saj nas ona vse in vse v hotela preživlja! Toda za Boga, kaj bo sedaj z našimi, kaj bo sedaj z generalom! Se ves hotel nam preobrne !"
(Pride še).
l) Klicala ga je Aleksej Ivanovič ; Aielahej je torej ime, IvauOTič pa •4«sIto, ker je kri gov oče Ivan.
Stran H.
>EDINOSTc St. 34*
V Trstu decembra 1909
■3re:el italijansko narodnost, bi moral poza-
b ti tudi nvo'o zgodovino, svojo familijo, mo-r 1 bi pozabiti na vse svoje tradicije, ako bi se hotel asimilirati. Ker le tedaj, ko bi po-z - bil v je to, bi mu bilo msgoče, da bi prenašal v«e vaše in suite. (Ugovarjanje na klopeh 7eftine). Da. goaoodje, vspeh te vaša gonje in t"h va$ib bnjskarij se prikazuje pri vMitvah. Vi z vsšim postopanjem le podpi rate Slovane, ki hočejo na vsaki način preprečiti, da bi rlovr.nski delavci zapustili „Na-ndii dom", tar šli v „Sede riunite" ii se asimilirali z italiianakimi sodrugi. To isto se vidi tudi na Donatu, Tam ie bilo o priliki zadnjega ljudskega štetja 295 000 oseb, ki «o fci.e rojene ▼ čeških krajih. Od teh 295.000 se ih je prijavilo le okoli 95 000 za češki ohčevalni jezik. Okoli 200.000 je bilo torej že asimiliranih. Med onimi 95.000 Cehi, ki se še niso asimilirali: je bilo 19.000 šo'o* obveznih otrok, ki so zahtevali češke ljuitke šole. Niso jih dobili. Začelo se je gonjo pr^ti Čehoj}. Dane« na Daaaiu nimaio več 95.000 Črhov, ampak 295 000 ! Sonja je zbudila h j narodni zavesti tadt one drage. — (Na, klopeh večine se pojavlja nemir. Glasovi: konec).
P ■ e c h e r : Ne pomaga nič. Treba razpravljati ! Ceraiut:: Gro poda ! Ako se bo naša mesto razvijalo v tedanjem razmerja, bo štel},' leta 1950 568.000 prebivalce?. Do takrat ie j samo še 40 let! Treba misliti, kje naj vzamemo te nove meščane ? Pomisliti treba, d« \ nimamo italiauckegi zaledja. To zaledje je; reakc lenarno, klerikalno, črno in slovansko !; Zavarujmo se trrej do časa! Vzemimo si za j izgled Češko. Tam »o zahtevali svoj čas Čshi razdelitev dežele po narodnih okrožjih. Nemci jim niso hoteli dovoliti. D%nes zahtevajo to Nemci, a ne privole Čehi! Kaj sličnega bi se utegnilo zgoditi tudi nam. Gospodje : raču«! najmo z dejanskimi okolnostimi in ne živimo z glavo v vreči. In ker slovanski svetovalci zahtevajo, da podamo avojo izjavo, jo podamo jasno in odkrito.
Dr. W i 1 f a n : Torej vendar.
C e r n i u t z : Pri Sv. Jakobu je složen i ska zasebna šola. ki ima podružnico na Aque-dotu. To šolo vzdržava neko slovensko druš-tro. a podpira jo vlada. L9tos se je vpisalo v to šolo (čita število otrok v posameznih razredih).
Župan V a 1 e r i o: Prosim govornika, da pove le skupno število.
Cernintz: Torej v slo>ensko šolo pri Sv. Jakobu in podružnico na Acqueiottu je vpisanih preko 1000 slovenskih otrok. Te otroke poučujejo samo v slovenskem jeziku uiitel,i, ki sovražijo italijanstvo. Otrokom se vceplja v šoli sovraštvo do vsega italijanskega. Vprašam vas, ali ne bi bilo bolje, ko bi se pcuk vršil slovenski pa tud-' italijanski po učueljih, ki bi bili odvisni od občine, ki bi biii pod nadzorstvom občine in ki ne bi so-; vražili italijanstvo? V interesu italijanstva,! v interesu iste asimilacije je, da se da Slova-no:n slovanske šole, to tembolj, ker si jih lahka napravijo tudi sami ia ker jih vlada n od pira. (Nemir, razni vskliki). A v teh iolah bi ie moralo poučevati tudi italijanski, ker brez poznanja italijanščine ni mogoče živeti v Trstu, v italijanskem mestu, kjer je pozna-, nje italijanskega jezika tako potrebno za živ-1 lerre, kakor zrak. A če je njegova stranka' za slovenske šole v Trstu, to ne dela radi slovenske stranke, ki tega ne zasluži, ampak radi slovenskega proletarjata. Slovenci so vedno pobijali vse italijanske zahteve na polju šolstva, zahtevali so slovensko učiteljišče v: po večini italijanski Gorici, a bili proti itali-! janski univerzi v Trstu.
Pridružuje se predlogu dr. Wilfana in ponovi ob enem predlog Pittonija, naj se; izvoli mešan odbor, ki bo imel nalogo, reSiti via p repoma narodna vprašanja.
Dr. Sla v i k: Trditev da se zlorab-1 Ija šole za politične svrhe glede nas Slovencev ne odgovarja resnici. Vsaj mi nimamo na občinske šole nobene ingerence. Ili sma-t<zmo šolo kot kulturno in ne kot bojno srcditvc. Umeje pa ae, da ima večja kultura indirektno za posledico tudi večjo poli-, tično moč.
Nikakor ne cdgjvarja resnici trditev, da k .ćemo mi Slovani vreči Italijane v morje ali i čez morje.
Rascovich: Vaša „Edinost" tako
pile.
S 1 a v i k : Ni res onorevole Raskovič. Le berite „Edinost", pa ae bodete prepričali-
Rascovioh: Je ne razumi m.
S 1 a v i k : Bi morali vendar znati jesik svojih dedov. (Smeh).
Mi se samo vpiramo nadvlad ju Italijanov, želeč, da bi živeli mirno eden poleg dražega, a jim nismo nikoli odrekali pravice, da tu bivajo. Klici (na klopeh večine) : Hvala lepa !
S 1 a v i k : G. Cerniutz obsoja narodno borbo. Mi tržaški Slovenci je ne želimo, a je ne moremo opnititi, ker bi ae i tem odpovedali pravicam, za katere ae borimo. Itali-jaci «e zamorejo odpovedati narodni borbi, ker iasajo vse, a Slovani tega ne morejo storit*, ker nimajo ničesar in ničesar ne vdobijo, ako si ne priborijo. Italijani imajo celo privilegije na našo škodo. A ko bi ae mi odpovedali borbi, odpovedali bi ae a tem svojim praficam po narodni eksistenci, postali bi Italijani. Svet. Cerniutz podpira sicer naš predlog, a to zato, da bi prišle slovenske iole v roke Itajjaoom, da bi jih ti mogli zlo-
rabiti kakor sredstvo za asimilacijo za poita-ljančpvanje.
Černiutz: Moral sem vendar prepričati Italijane. (Razni vakliki.)
Dr. S 1 a v i k : Eo bi bili socijalisti pravični, bi morali izjaviti, da podpirajo aahtevo po slovenskih šolah zato, ker so te zahteve pravične, ker imajo Slovenci pravico tu bivati, samostojna, na podlagi materinega jezika razvijati se in Slovonci tudi ostati. Priporočilo, naj se Slovenci učijo tadi italijanski, je nepotrebno. Tržaški Slovenci se pridno učijo tudi italijanaki, ker vedo, da je v Tratu potrebno poznanje italijanskega, pa tudi a 1 o* venakega jezika, (Hrup. Klic: Slovenščina ni ravno potrebna.
Dr. S 1 a v i k : Ako ne znate slovenski, je to ie škoda za vas. (Hrup, ugovarjenje na klopeh večine.) Sicer skrbite sami za svoj interea, nam gotovo ne škodi, ako vi ne razumete našega jezika. Svet. Cerniutz je pokazal, da bi bil strašno rad glasoval proti predhgu dr. TVilfana. ker ae gre za zahtevo slovenska stranke. Toda mi zahtevamo slovenska šole za naše otroke, za otroke prole-tarcev in buržoazijcev. (Klici na klopeh scci-jalistov: Ne za se.)
Dr. Slati k: Ne gospodje, mi ne rabimo več za-se ljudskih šol, smo jih že davno abaolvirali. (Viharna veselost.) — Očita se nam naša postopanje ob vprašanju italijanske univerze v Trstu. Kaj pa mislite? To bi bilo malo preveč, zahtevati od nas, da bi mi po-msgali ojačiti svoje nasprotnike, ki nas tlačijo.
Cerniutz: To je vendar atvar pravičnosti.
Dr. S 1 a v i k: Ne pravično, a bedasto bi bilo, da bi mi oborožili roko, ki po naa udriha. A kai bi mi vdobili za to od nas zahtevano pomoč? Ko ao se bili začeli slovanski in italijanaki poslanci pogajati radi vse-učiliščnega vprašanja, ao tržaški listi takoj naznanili, da Trst ne da Slovanom za privoljenje ustanovljenja italijanske univerze v Tratu ničesar, niti ene šole.
P u e c h e r : To ie rekla ena stranka, a ne italijanski narod. (Hrup.)
Dr. S I a v i k : Oai, ki ta narod zastopajo. Sprejemamo predlog Cerniutza, da ae uvedejo pogajanja za rešitev narodnih vprašanj, a vemo že naprej, da bo večina proti temu. Pripravljeni amo se pogajati. A večina odklanja vsako poravnavo. Bodočnoat pa pokaže, kam vodi ta cesta. To pa Vam rečem: Vi svojega ideala nikoli ne dosežete!! Trst ne postane nikdar izključno italijansko mesto; kakor si mi ne domišlja jemo, da postane izključno slovensko mesto. Trst bo slovansko in italijansko msato. (Hrup, nemir.) Nadejamo se pa da pride ćaa, ko se spo-razumemo.
Cerniutz je odgovoril dr. Slaviku, da so italijanski liberalci, socijaliste o priliki volitev — kljnbu temu, da imajo skupno narodnost in skupna stremljenja — vendar strastno pobijali, dočim so jih Slovenci „božali". (Veselost, razni vskliki). Ljodi se sodi po posledicsh njih dejanj in ne po dejanjih samih. On ne more dati več kakor en glas.
Pri glasovanju je dobil predlog dr. Wd-fana glasove Slovencev in socijalistov.
Martinia (proti večini): V»aj eden naj bi glasoval z nami.
Ravasini: Niti eden.
M i k 1 a v e c (Ravasioijn): A za slovensko Kolo v Rocolu boste vendar glasoval ?
R a v a a i n i: Nanche per q uella. (Niti za tisto).
Tudi predlog Cerniutza je dobil le glasove Slovencev in aocijalistov.
Prihodnja aeja drevi (četrtek) ob 7. ari.
O političnem položaju v Avstriji
piše Češko-moravski konservativni poslanec dr, H r n b a n v listih tako-le :
„Naloga „Slovanske enote" je bila, da strmoglavi sedanji zistem. Zdi se, da se že bližamo temu ciljn. Kako se bodo stvari razvijale dalje, tega seveda danes ni možno pozitivno reči, ker gredo mnenja zelo navskriž. Brez dvoma pa pride do drugačnega razvričenja strank. Kakor izključeno pa je smatrati, da bi se vprašanje češko-nemškega spora moglo rešiti v jednem tednu. Na vsak način se nstvari kak modus vivendi, ker razmere same izsilijo to. Težišče situacije leži sedaj v poljskem kluba, ki se je znatno približal Slovanski enoti. Nadejam se, da — ako na vseh straneh prodre neko gotovo spoznanje — pride v notranje-političnem položaja, do odločitve, ki ne bo pomenjala poslabšanja za češki narod".	_
Epilog „velelzdcgniškega" procesa v Zagrebu pred dunajsko poroto.
Danes se prične pred dunajsko poroto razprava proti nemškemu profesorja d-ra H. Friedjaaga, ki ga tožijo poslanci hrv.-irbske koaliciie zaradi članka: „Avstro-Ogrska in Srbija*, ki ga je Friedjuog priobčil v ,N. Fr. Presse" 24. marca t 1. V tem članku je namreč dr. Friedjang rekel, da so hrvat-sko-srbski poslanci delali a srbsko vlado za združitev Hrvatske in Herceg-Bssne s Srbijo in da so za to delo bili plačani iz Belgrada. Ta težka obtožba prišla je ravno v času, ko ao v Zagreba sedeli pred sodniki srbski „ve-leizdajalci". Dr. Friedjang je torej s svojo denanoijaoijo hotel koasprossitirati celi hrvat-
sko-srbski narod, pozebno pa njegove „voditelja.
Ti poslednji *o takoj tožili d-ra Fried-junga, da pred sodniki dokaže svojo icfamno denuncijacijo. Junak pa je izbegaval aodnijo 9 mesecev. Ia sedaj v zadnjem času je predlagal kakor prič?, ki naj dokažejo njegove denuncijacije — pristaše in voditelje fran-kovske stranke v Hrvatski: dr. Kršnjavega in frankovskega poslanca dr. Horvata. Žaloatno je to dejs.vo, da hrvatski poslanec pomaga kleveti židovskega agenta! Ali zato bo sijajne; ša zmaga pravi Sne hrvatske stvari na Dunaja, kjer ne bodo sodili razni Accarti in Tarabocchie.
Poleg d-ra Fried junga tožili so hrvatsko-u biki poslanci tudi odgovornega urednika „N. F. Presse" 71-letnega D. F. Kohler-ja. Tožitelje zastopa odvetnik dr.Harpner. O 12j zanimivi razpravi, ki bo nekak epilcg aodbeni gonji fabriciranih brv.srb. veleizdajalcev, prinesemo obširnejša poročila.
Dnevne vesti.
Narodno vprašanje v r-zpr&ve, kakor je ta, ki se
Tratu. Politične te dni razvija v našem občinskem svetu, nahajajo v zgodovini čaatno in trajno mesto. Naši potomci bodo s hvaležnostjo prelistavali strani zgodovine, ki jo pišemo danes mi, ter bodo priznavali, da so bili heroji njihovi predniki, ki so ob tako težkih razmerah postavljali prve temelje narodni ioli in svobodi prihodnjih slo renskih pokoljenj v Trstu.
„Da nas ni" — kričijo vsi Italijani besno. Ali, ko se v arcu tržaškega mesta povzdiga glas zastopnikov kacih deset tisoč tržaških slovenskih volilcev, in ko ta glas zahteva pravice, zakona, človečnosti, tedaj se proti njemu vzdignjejo .liberalci" in „socijalisti", ne v imenu liberalizma in socijalizma za tlaSene, ampak v imena italijanstva proti Slovenstvu! Da, ko že ae morejo zanikavati naše prisotnosti, tedaj nam dovoljujejo, naj živimo, ali ne kakor Slovenci in Slovani, ampak kakor Italijani: asimilirati — to je: poitalijančiti se moramo!
In kdo je tisti „liberalec", ali „socijalist", ki nam to pravi? Žaloatna jim majka! To ao oni, ki ao ae prvi „asimilirali", oni, ki so prvi iziali materino mleko in kličejo sedaj tudi nam vsem, da storimo to isto!! To so z ene strani razni Mraki, Cosulichi in Rascovichi, z druge pa Ceroiutzi!! Ali... mi-noli so časi, ko se je tržaški Slovan suženjsko pokoril svojemu krotitelju, svojemu tiranu. Danes hočemo tudi mi svojo pravico! In mejtem, ko nam slovaniki izro 1 Rascovich kliče: morte o vittoria! (smrt, ali zmaga!), odgovarjamo mi trezno, premišljeno : Slovenci ne sanjajo o izključno slovenskem Trstu. Trst bo italijanski in slovenski. Ii tistemu sloven-j skemu odpadniku, Cerniutz u, ki aas iz socialističnega tabora, sumniči, kakor da bi vse naše delo v Trstu šlo za tem, „da v' naši zemlji pokopljemo svoje nasprotnike Ita- • lijane in da jih hočemo pognati preko morja" — ponavljamo, kar pravimo vedno : „n e i z -gubljamo nade, da pride čas, ko se bomo mogli sporazumeti!"
*	Iz naših poročil o proračunski raz-, pravi morejo razbrati čitatelji, da ao posebpi komentarji k raznim izvajanj am italijanskih govornikov skoraj nepotrebni. Takojšnji odgovori slovenskih svetovalcev, ali njihovi mej-klici so povedali vae; nam ne preostaja drugo* nego da opetujemo in naglašamo to in ono, da bi si slovensko ljudstvo boljše zapomnilo, česar ne sme nikdar pozabiti.
Glavni govornik socialistov ie rekel dobesedno : „Ne vem natančno, kakšne potrebe ia* slovanski proletarijat" Ali se spominjaš, slovenski delavec, obljub, ki si jih dobival od socialističnih voditeljev, ko so te klioali na volitev za italijanskega sodruga, ki da bo najboljši branitelj tvojih potreb, ki da je tvoj „sodrug", in da te zato pozna, kakor pozna brat brata ?!! In ti si, slovenski delavec, glaaoval za italijanskega „sodrnga", misleč, da bo on boljše branil tudi tvoje pravice, nego „borghesi" Grregorini in Ry-bati. In potem, ko je italijanski sodrng s tvojo pomočjo prišel v parlament, ali v mestni svet, svečano ae odreka tebe, kar da to no poznal!
*	„Sodrug" Cerniutz je vendar uvi-del, da je „sodrug*4 Puecher Šel predaleč v ■roji — odkritosrčnosti. Zato je tudi on hotel reči „iskreno besedo", ter nas je obdolževal, da hočemo aničiti in pokopati vse Italijane! Dalje je rekel „sodrug" Cerniutz, da je slovenski delavec manje nadarjen od italijanskega, da je neumen in pripravljen za vsako najponižneje delo. Seveda, Farlani, ki prihajajo k nam, so aami „inteligenten" delavci in najboljši za.. • metlo in... nižja dela. —
*	Vendar: glavni smisel Cerniotzevega govora je bil ta-le: Slovenci v Trata ao mlad narod. Tadi oni potrebujejo šol, toda z... italijanskimi (ali vsaj z italijanofilskimi) učitelji, ki bi slovenske otroke „asimilirali" z večino prebivalstva; to se pravi: Slovenci potrebujejo učiteljev, ki bodo njihove otroke italijančili! „Sodrug" Cerniutz zahteva torej, naj obč. svet prevzame nalogo in delo, ki je imajo sicer šole Lege N a z i o -nal«!
Da bi pa Italijani dobili še šol: ljudskih, srednjih in vseučilišče — o, za to sta tudi Paeaher ia Caruiutc!
„I a šolo za Slovence?" (dr. Pertot).
.Iščite jih sami lu (dr. Puecher).
Vsaki komentar k tem besedam bi bil odfeč.
'"Italijanska ljubezen! Italijanska solidarnost! Ta pa je močna in vsestranska. „Sodrug" Carniatz je rekel, da Slovenci ne morejo zahtevati od njeea, internacionalnega socijalista — hi pm je Italijan, da bi preveč izbiral: komu naj bi poklonil svoje simpatije ? ! Italijanski ia slovenski „meščani" so njegovi nasprotniki, ali prvi so njegovi sorojaki, vežejo ga z Italijani edinatvo jezika in težnje! Vidit, slovenski volilec, slovemki delavec! Močneja je vez jezika in narodnega soroditva, nego ves, ki se jo krivo imenuje : internacijonalno razrćdno borbo. Cernintz je poprej Italijan in še le potem — socijalist! Carnintz mera najprej simpatizirati z italijanskimi kapitalisti, in še-le potem s slovenskimi delavci! Caroiut.1: ne izbira : on je za Italijane in pr*ti Slovencem !
* Naj zaključimo z veselo noto, ki krije v sebi dovolj grenkih spominov : Ko je Cerniutz uverjal Italijane, da je njegova duša za njih, je ital. liberalec Raicov ch napravil neki mejklic. Cerniutz je rekel na to: JDa, kolega Rascovich, jas bi bil tudi rajše sa to, da se mi dva združiva za skupn« našo madre patria {mater domovino) !
Dr. S 1 a v i k je Dri pomnil na to : Bravi, Jcer ta bi bila — Jugoslavija!! Ko je ob drugi ptiliki Rascovich rekel, da ne treba čitati „Edinosti", ker da ie ne razume, mu je priporočal dr. Sla?i<: Vendar bi se morali naučiti jezika svojih prednikov !
Tableau!
Socijalisti tržaški in slovenska ljudska šola v tržaškem mestu. Socijalistični svetovalec Čermvec (Cerniutz) je v predsinočnji seji mesnega sveta v debati o slovenskem ljudtkošoltkem vprašanju skušal, kakor se pravi, prižgati jedno svečo Bogu in jedno hudiču. Izjavil je sicer, da bo glasoval za dotični predlog slovenske manjšine, in s tem je seveda ugodil njej — ali to izjavo je obrazložil ravno v odločilni točki z razlogi, ki so morali ueajati tudi najbolj slavofobcim Italijanom. Slovenske šole za slovenske otroke tudi v mestu — to zahteva tudi Černivee, toda ne morda zato, ker je to pravično ampak, ker se ravno na ta način (po Černiv-čevem zagotovilu) nejfaže doseže, kar je tudi socialističnim mestnim svetovalcem kakor Italijanom prva skrb, namreč: poitalijanCevanje slovenskih otrok in ohranitev „itafijsntkega značaja" trž&škega mesta. Izvajanje „mednarodnega" socijaliita Černivca je bilo v tej točki naravnost predavanje o umetnosti, kako bi se najsigurneje poitali-jančevala slovenska deca v tržaškem mestu. Saveda ni sodrug Černivee rabil besede, „poitalijančevanje", ampak ae je raje posluževal blagozvočnega evfđmizm* „asimilacija". V slovenskih ljudskih šolah, če bodo občinske, bo po mislih in željah inter-nacijonalca Černitca občina, torej italijanska gospodovalna stranka, lahko uveljavala svoj duh, potom sebi prijaznih učiteljev vcepljala učencem načela in čuitva, ki bodo njej po godu! Zato je vsem narodom jednako pravični internacijonalec Černivee (Cercintz) za slovenske 1 udske šile v našem mesta.
S stališča poHtičce cpoituncsti je kil način, kakor je svetovalec C^rnivec obrazložil svoje in svojih somišljenikov postopanje, morda primeren. Umejemo težavnost njegovega položaja in moramo končno sodbo o tem, da ii ]e ozoačeni način bil zanj oportun, prepustiti njemu: samo temu moramo oporekati, odločno zanikati, da bi bil njegov nattop ob vprašanja opravičnosti naše ljudsko-šoltke zahteve in o krivičnosti onih, ki jej nočejo zadostiti, odlcčen in odkritosrien I Ne, o tej točki svetovalec Cernivec ni govoril s smelo iskrenostjo, ampak se je je izognil kakor mačka vrele kaše. Za nastop za pravično slovensko ljudsko šolsko vprašanje bi bile socialističnemu, če tudi neslovenskemu govorniku pristojale namesto tako dolgoveznih, raje kratke, pa odločne besede. Njegovo opravičevanje, češ: nisem Slovenec, da bi se za Slovence razgreval, ne stoji. Za pravično stvar tuie narodnosti m treba ljubezni do te narodnosti, ampak zedostuje ljubezen do pravice! Te ljubezni socijalistični govornik v predsinočnjem svojem eovorn ni pokazal v obilni meri.	Obiskovalec galerije.
Avs madre patria. Včerajšnji italijanski protestni shod v telovadnici v ulici d'lla Valle je bi! velikanski fissko za Italijane. Skoda se je udeležilo okoli 600 oseb. Med temi je bilo več ko polovico srednješolcev. Bili «o »mej 12-Ietni otroci. Po shodu «e je podalo kakih 200 ljodi na Veliki trg. Redarji so potisnili demonstrante tam, kamor spadajo, namreč v — staro mesto 1
Neki aaš človek je poslušal sledeči razgovor, ki ga je vodila neka skupina Itali]a-nov :
A.	Danes pa smo res doživeli liaika a svojim protestnim shodom.
B.	In te demonstracije ! To je naravnost sramotno ! Tako malo redarjev io bilo, ps se nismo upali prodreti kordona. To je straho-petnost.
C.	Da, res je, Slovani inajo prav, da nas tef>ejo,
Dalje naš človek ni poslušal; šel je naprej, a ko se je čez nekoliko Časa obrnil, je videl, kako so se dotičoiki razfca;ali, s pove-
V Trstu, dne decembra 1909
„EDINOST" št. 343
Stran IH.
S vnfmi glavami, tsko, k&kor da bi hoteli reči: Ave madre patria, moritnri te saiutant, (Zdrava miti domovina, umiraioči te p3zdrarija]o).
*
* *
Aretirani so bili, ker so se zopersta?lialš radarjem in radi raznih viklikov: Marij Pia-c.'ntini star 17 let, iz Trita, privatni uradnik, stan. v ulici Giov. Boccaccio 11, Josip Bone«, 20-Ietni sobni slikar, iz Trita, stan. v ulici Madonnina 4, E'ij Levi, 15 let star, iz Zadra, p iratni uradnik, «tan, v ul. Farneto 5, Gu-str.T Hribar (puro sargae !) 17-Ietni mehanik, iz Trsta, stan. v ul. Olmo 2.
Slovenščina na državnih šolah v Trstu Iaterpelaciia državnega poslanca ar. Rybsra o pomku slovenščine na c. kr. nemških ljudskih in meščamkih Šolah kaže, kako zavožena je uredba šol na Primcrikem ia v Trstu še posebno. Že to samo, da morajo Slovenci svoje otroke siliti v cemške šole ter tam celo prosjačiti za vtprajem ; že to je škandal kulturne države. Da pa se v teh šo'ah tako ravna a slovenščino kakor svinia z mehom to pa je rekord — nemške pedagogike v Ar-atriji.
Torej otroke petih šolskih razredov, t. t. v d 3bi od 8 in do 13 let ali 9 iu 14 let tlačijo tam skup&i kakor v kaki hribovski jedncrazredaici t In to imenujemo moderno šolo v mestu, kakoršno je Trst! Ali imajo vladni pedagogi tako malo popra ▼ g:avi, da ne veda, da imata 8* in 13 letni deček različno obzorje, različno smer misli ? !
In tudi učiteliev in učiteliic, ki bi bili izprašani v slovenščini ni zadostno. To je znana stvar, YVmo slučaje, ko ie nista mogla učitelj teh šol in oča-d^lavec pogovoriti med seboj, ker je uiitelj govori! samo nemško, oče učenca pa saro slovensko. V takih slu čajih nastopa v teh šolah jezikovno najbolj V-alifikoTana oseba — c. kr. šolski slu g&! Živela nemška pedagogika c. kr. šolskih alug! — In zakaj ni na teh š^lah slovenščine ve ščih učiteljev? Naslednji primer nam pojasui to prešanje. Prt d več leti je prosil neki na ineatniStveni uradnik, ki je sedaj že mrtev, tedanjega dsželaega šolskega nadzornika Sw do. naj vsprejme na nemško šolo njegovo hčerko, ki je ravno dovršila svoje štuii;e na mariborskem samostanskem učiteljišču, (torej na zavodu, kjer se gotovo nemščina ne zanemarja) in sicer dovršila tsko dobro, da iej je ie '>den red man:kal do o d 1 i k e. A kaj je r^icel alarni Swida ? Ne morem, ker na aemške šole vsprejemamo samo učitelje in učiteljice, ki so z odliko dovršili svoje študije. In v državni siužb: osiveli in kmalu na t) v službi umrli uradnik-Siovenec je moral poslati ovojo hčerko s službo ni sloveoeki Krao, na nemške državne iole pa iemijejo prej in dej tudi take učitelje in učiteljice, ki kak izpit tudi dvakrat delajo, samo da so rojeni ali pa vsaj namišljeni Nemci.
Ne pričakujemo pa mnogo uspeha cd interpelacije pos!. dr. Rybara. posebno kar se ti^e nadzorstva tega pouka. Mislimo, da je jasno, da mora nradai predstojnik umeti vsaj toliko, kolikor podrejeni uradnik, ako se od prvega hoče zahtevati, da nadzira delo dru-zeg*. In to je na nemških drržavnih ljudikih šo.ch v Trstu nemožno. Kako naj ravnatelj š-)le atrogo nadzoruje svojega podrejenega učitelja slovenščine, ko sam niti besedice »lote iski ne ume?! Poznali smo nekega bude-mu§nega srednješolskega pretesorja slovenščine na Slovenskem, ki je maturantom rekel pred izpitjm : „Če ne buate znali odgovarjati na moja prašen]*, potem začnite moliti očt-nai, ?b< noben člen komisije ne zna aloven-ato". Ravno tako bi lahko delali uč telji s'o-vduš&ine na tržaških nemških šMab, kadar jih nadzirajo njih nemški ravnate!]?, la vie to ae imeauje — uzoraa šola! Lahko ui bilo u zor bo sleparatro, tko bi bili drtični učitelji tako vestni, kakor jih poznamo. Ba bi deželni šolski nadzornik pogosto poiečal ta pouk, se %<j»jdar ne more zahtevati, saj nam S.ovanom vlada tndi gede tega faktorja ne da toliko, kolikor nam gre, iaino je namreč, da bi mo rala biti v Trstu d rs slovar. deželna šol. nadzora ka, jeden za-ovcu. in ;e2en za hrvatske šole. Pa je maio upanja, da bi se to kmalu zgodilo, kajti dokler je učDa uprava zado vt;i;n& s tem, da nemški ravnatelji, ki ne uinejc nit; besedice sloventkega jezika, nadziram tsk pouk slovenščine, ter o tem pouku, ki ga ne u me j o predlagajo šolski oblasti me ko vojaška pc ročila, toliko časa ni upati, d t bi pomnožili števiio tekih nadzorovalnih organov, ki bi imeli tudi sposobnosti za esvoj p jalovanje !
„Vžgi, Gospod, v njih serca ogenj prave
ljubezni do Naroda". 8ij»en«ki rodoljub, ki uoOe biti imenovan, je naklonil „Podpornemu društvu za slovenaka visokošolce v Pragi" d?« državni 4*/0 reati po 200 K, za kar se društveni odbor najprisrčneje zahvaljuje.
„Afnuaer Tagblatt14 ta ugledni hrvaški list, pisan v nemškem jeziku, prinesel je v svojih številkah od ponedeljka in torka iz1 >--?teta uašega drž poslanca dr. Rybalra dva •rt Lkn članka o tržaško-slovenskem vprainnju. D . Rybai obsoja avstrijsko vlado, ki s svojo 6 itfco politiko zinemarja nas in podpira Ita-; bjane, ki posebno sedaj naglašajo svoj irre-d .ntizem.
Odbor siovanskib dam, ki bedo sodelovale ra velikem C*. 1-Metodo vem plesu, se \a kon-SUuiral in nam naznanja, da sprejemeta darove za srečolov gospa Roža dr. Gregcrinova in gospa Zinka dr. Rfbsfeva. Slovani spominjajte se naiih »esrećalh otrok in poma-
gajte s kakoršnimkoli darom vzdrževati pre-potrebne naše šole,
Ljudska predavanja. Kakor že naznanjeno, pride v nedeljo 12. t. m. predavat g. prof. in predsednik „Slovenske Matice" dr. Fran Ilešič. Izbral si je navlašč za Trst prirejen tema : Tržaški Slovani leta 1848. Predavanje se bo vršilo v veliki dvorani »Nar. doma" in sicer točoo ob 10. uri zjutraj. Z ozirom na velezanimivi predmet, upamo na obilno udeležbo od strani slov. občinstva.
Odsek za ljudska predavanja. Slovanski gostilničarji! Dne 15. t. m. se vrše nadomestoe volitve v gostilničartki konsorcij. Ke? je to za naše strokovno vpra šanje velevažoc, poročal bode naš marljivi tovariš g. Filip Ivaniiević o volilni listi na sestanku vseh tržaških slovanskih gost loičarjev. Ta sestanek se vrši v petek, dne 10. t. m. ob 3 uri pop. v dvorani „Trg.-izobr. društva" ulica S. Francesco št. 2. I.
Radi velevažnega pomena, ki ga ima ta razgovor, prosimo, da se ga vdčleže vsi gostilničarji.
Takoj potem se pa vrši volitev za našo novoustanovljajočo se gostilničarsko tovarniško zadiugo.
O predpripravah bodo poročali gg. Far-lan Jos., Može Rud. in dr.
Da se ta naš najnoieji načrt odobri, po trebno je polnoštevilne vdeležbe, da se lahko vsakemu natančno razloži velevažnost in korist te ustanovitve
Za pripr. odbor : Birsa Fr., Furlan Jos,, Kosič H.
„Češka Beseda* v Trstu. — Eno pe*
reče vprašanje. V ponedeljek smo omenjali na kratko porud prve organizacije bratov Čehov v Trstu: ustanovitev „Čaške Besede". Odbor „Č. B." je sestavljen tako-le : g. Ku-b'Ćka Antocia, predsednik; g. Skorkovskj František, podpredsednik; gg. Brabenec Jaa (inženir), Hrabaaek Vžclav, Petr 7„ Vokoun J. inženir, Voadratak Ferd. veletržec, Wagner Bedrich: odoorniki; gg, Nikolau Zdenko, Vani* Jarojlav, Vosecky Frant. (inženir), Wifo Karel: namestniki; gg. Rouš Ladislav, Rami Jaa: pregled, računov. Umerjajo nas, da bo štela „Č. B." v kratkem času nad dvesto členov. Pri tem pa moramo nagla-šati, da se Češka kolonija v Trstu sestavlja skoraj iz same inteligencije: trgovcev, raznih uradnikov, zdravnikov in inženirjev. Po zaslugi moare politike čeških trgovcev, ki dopisujejo s tržaškimi tvrdkami le v čeičini, in ki sami z raznimi podjetji osvajajo tržaški trg, bo češka kolonija v Trsta rasla hitro in nie važnost v našem življenju bo velao veča. Zato z veseljem pozdravljamo organizacijo prvih in že številnih čeikih pijonirjev, posebno zato, ker je prvi skupni korak brate v Čehov vodil... v naš „Narodni dom"! „Češka Beseda" bo živela tesno zvezana s „Slovanzkj čitalnico".
To dejstvo nas dovaja do pomisleka, o katerem se bo moralo resno razpravljati. Pred par daevi se je ustanovila „Srbska č taoaica", že nekaj let sem obstoji „Dalmatinski Skup", da niti niti ne govorimo o jaši stari „Siov. Čitalnici*.
„Slavjanska čitalnica" je bila prva, ki je v Trstu, v samem mestu, začela obdelavati narodno njivo, po primeru delavcev drugod po domovini. Ali novi časi so prinesli naši narodni vojski novih vrst, novih vo*akov, ki jim je postalo tesno v stari „Slav. Čitalnici*, ter so si postavili novih taborov po mestu. Naše drnžabno življenje se je začelo decentralizirat-. In ko smo dobili „Narodni dom", spoznali smo, da je premajhen, da bi mrgel vsprejeti nova društva pod svojo streho. Teh je danes toliko, da jih ne bi znali več sešteti! Vsa, ali skoro vsa so potrebna, vsako njih ima svojo nalogo, ali tudi svoj ... križ. V tem zimskem času je ta „križ" najtežji in ravno sedaj najbolj siii na dsn stara pritožba in stara želja: zjedinimo se, kar trebamo skapnih prostorov in več edinosti v dejanju!
„Češka Beseda" je rešila t} vprašanje jednostavno: zjedioila se je, kakur avtonomno društvo s „8lov. Čitalnico". Tj je po našem mnenju naj praktične j a rešitev živi j enakega vprašanja dveh drultev, ki sta istovetna. Po istem primnra sa bj moralo nadaljevati, seveda oa širli in aigarneji podlagi, in potem dobimo mi tržaški Slovani, čeaar največ potrebujemo: organizacijo slovanskih društev, žnjo pa tadi resnični „Narodni dom", ki bo zares rapre-zentačni dom tržaških Slovanov, njihovega dela in upanja njihove skupne boljše bodočnosti-
Glede krsta „Poštnega roga" — ki se
je, kakor smo ž s včerai povedali, vrlil ob nepričakovano obilni vdeležbi pošt. in brz. valužbencev v gostilni g. Hinka Kosiča, ki je bila krasno okmčana z raznimi nakiti v narodnih barvah — moramo še poročati, da se na tej simpatični in v resnici lepo vspeii slavoosti ni pozabilo naše družbe sv. Cirila in Metoda, ka;t' nabralo se je za družbo oa tej slavoosti K 6a68. — Bog živi slovenske poštne in brzojavne vtiužbence in „Poštni rog".
Družba sv. Cirila in Metoda ima v za logi božične in novoletne razglednice. Rodoljubi segajte po njih ! D o sedaj smo prejeli še malo naročil. Posnemajte vrle brate Čehe, ki so pokupili Ž9 v m*secu novembru 120 000 razg'ednic v prid Češke obrambene ftolske dražbe !
V korist družbi sv. Cirila iu Metoda prodaja trgovec Pavel Magdič v Ljubljani umetniško izdelane „fine" narodne znake z monogramom Dr. sv. C. iu M. Ti znaki sel
kzseasB
Odlikovana pekarna in slaščičarna ■
z zlato kolajno in križeem na mednarodni obrtni razstavi v Londonu 1909
ncquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 onŠ,9d~ trikrat na 9an sycz krnh.
Prodajalnica je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi biakoti posebno za daj; ima razne fina vina in likerje v buteljkah in fine desertne bombone. Sprejema naroČila za vsakovrstne torte, krokante itd., kakor tudi vsake predmete za speči. — Ima tudi ■ajfios)io moko iz najboljših mlinov po najnižji ceni. BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam se en obilen obisk z odličnim spoštovanjem	Vinko Skerk
VELIKI DOHODI ZA ZIMSKO SEZONO
TRST, ulica S. Caterina štev. 9 -- Piazza Nuova
je bogato založena z veliko izbero	Zadnjih n0V08tl Za zimsko SBZOnO
po jako zmernih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGA.
Izlera srajc, omtnllEo?, ovratnic, zapestnic iti. - Na želio se pošiljajo nzorci-
Založništ. Iq. oi. Kleinmavr & f. Bamberg - Ljubljana
Pravkar je izšlo v najinem založništvu:
Kapitan Marryat: Morski razbojnik.
Iz angleščine prevel J. M.
Marryat je najznamenitejši angleiki opisovatelj mornarskega življenja in to prevod nijboljSega Marryatovega romana.
!•, 244 strani. Broširan K 2*50, vezan K 3*70. Dobiva se v vseh boljših knjigarnah.
Velika skladišča manifakturnega blaga in konfekcij za gospode, gospe in otroke.
Plačilo na obroke.
M. Bs Katz
TRST - ulica Sanita 16, II. nadstr.
Podružnica v Gorici, ulica Alvarsz 3, I. n.
Jabolka
razpošilja v vsaki množini IOO kilo po Kron IG*— do 22-— iz kolodvora Litija in po povzetju
IVAH MZBORSEK, Šmartno pri LRUI
Zaloga izgotovljenlh oblak In manifakturnega blaga —
Al Mondo
Preseljena Iz Barrlsrs št. 33
v nI. deli* 3$tria štev. S (Sy. Jakob)
Velik« izberi moikih, d«*klh ia otroških o-blek. Zalogi blaga ta obleke po ineri. Srajce spodnje hlače, nogovice, pletenine, ovratniki zapertnlki, ovratnice itd. itd. ▼ bogati izberi.
Zaloga najboljSih modrih, rumenih in belih jop za mehanike itd.
Speci j aliteta : hlače za delavce. Vse po naj zmernejših cenah.
t. M MiM & Ci
Nova in bogata zaloga vsakovrstnega
POflIŠTVfl
Spalne in Jedilne sobe na izbero. Najnovejši uzorci.
Trst, Via tlei Rettori št. i
Telefon 31. 71 Romano IV
Čudovito nizke cene s-:
dvokoles, iivalnth strojev, vsakovrstnih gramofonov za gostilne, kakor tudi različnih najnovejših plošč. Izvriulejo
Batjelu, Gorica Stolna ulica 3—4.
; Predaja tudi na obroke. - Ceniki franke.
PHnfln en čevljarski stroj po nizki ceni. Via ■ ruda OD fcj. Giovanni 15, vratar. 2120
Cement - Portland ■ „SAIaONA'1
Dražbe „SPALATO"
Anonimno deln. društvo cementa Portland SALONA.
Letni proizvod: 10.000 »ngon,
IZKLJUČNI ZASTOPNIK
:: Pisarna ::
ul. Carradori 16
Telefon 605.
Zaloga Cementa Riva Grumula 2
Telefon 23-30
Velike nove prodajalnice
pohištva in tapetarij
m
:: Paolo Gastwirtb ::
TRST, nI. Stadion St 6 - Telefon 2Z-85 (Min SleđalISća Fenlce)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. cw zmerne.
Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron. Jedilne sobe. Sprejemne in kadilne dvorane v najnovejšem alogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo
Bogata izbera vsakovrstnih stolic. — Popolne oprane in posamezni
f
m m
■iiililliiiiiiililiaa
pohištvo mm
Seli. C
ari Ur
8tr&n 1Y.
„EDINOST" št. 348
V Trstu, dne 9. decembra 19Gb
7?o«i]o lahko fcot igle ca kravati, zegtmbdcr,
kct cjurrbi zn zapeitnfce, priveski k verižica :o, kot broške za dM»e. Zceki «e priporočajo za bcžičra in novoleten darila.
Telefonska zveza z Italijo. Arstrijkka te^fjrska artža je dcb;la zvezo z italijansko tele fucsire TErtžo in ae ▼ par dneh otvori redno telefonsko koirmnikaciio z gornje- in srednj£-it8liianikimi mesti do Rima.
Tržaška mala kronika.
Tatvina v manufakturni prcđajalnic*. V predmtDu'i nrči to nezr-ani tatovi ■ pocareje-nirri ključi ud-Ii v manitaktnrno prodajalnico g. Earola Rudaj iz Odese v ulici Scalinata š\ 1. in so okradli reznegs blaga za 294 K. Tadi Radai je zavarovan proti vloma.
Velika tatvina kož. V noč: od 6. na 7.
t. m. so doalei ie oezrani lepovi z vetzibi od rli ju1"to, ki zapira ekladi&če tvrdkn kcž Agoit co Di L berti iz Castellamare v Italiji, nahajajoče se v ulici Moiin a vento St. 7 ir ao odnesli 204 raznih uitrojeoih kcž v skupni vrednosti 2560 E. Ko eo tatovi opravili sve e delo, so ruleto zopet zaprl«. Tvrdka je zavarovana prsti niomo.
V Pasteurjev zavod na Dana j se je si-j roči od polja !a iestletna Marija Barbo iz Ofi -1 ale-KInnec, ki jc j6 ugrize! neki pes, Ugoto-j v; i o ae je, da je pes stekel. Obrnem so! ngotcviii, da ie omenjeni pes, preden eo g» ' tib/li, ugrizel 25 do 30 drugih psov.
Poskusen samomor. — 26-letna delavka j Marija Trost. utan. v ulici Šalice St. 13, ;e včeraj popoiudae v tamcmerilno svrho izpila dozo kerbolne kisline. Prro pomoč jej je rad I zdravnik z reiilne postaje, ki jo ;e potem ukazE*: cd?esti v bolcišnico.
Troit si ie hotela vzeti življenje, ker jo I ?e zapustil ljubčak, s katerim jo skupno; žire?f.
Aretirana — sta bila predsinrčnem dva uradnika Sp^dieijjke tvrtke Caro A Jellicek, i Kun:ld in Ftimson, ker «ta osumljena, da sta v svobodni luki večkrat izvršila velike j tatvine.
Koledar in vreme. Danes : Peter Por. rp. ]
Jutri : Pier o? lavr. biiice.
Temperatura »Čera;: t b 2. uri popcindre
-r 12® (kis, — Vreme včerai : deževno.
-
Naše gledališče.
Sinoćnja predstava je bila jako dobro O tibkara. Igralo >e ie debro. Enaembie jako lepo sestavljen. Občinstvo ie bilo zadovoljne.
Društvene vesti
Čitalnica pri sv. Jakobu Dazcacja da otveri prihcLn-.o nedeljo 12. t. m. ples v društvenih protterib. Pies ke bo vrSil nadahe veako nedeljo ia praznik cd 5. ure pop. it« bo trajal do 9. zvečer. Vstopnina za gospode 50 ste«., dame 20 stet. Začecši e prihcdnio sredo se bodo »rSiie vsako Kredo plesne vaje od 8—10 z?ečer; ter se bo penčevaio jedne* ti&rne in umetne ples?.
Darovi.
Za Filipa Marca, žrtev nedeljskih strelov, cabral ie g. L. Šragel na „Miklavževem rei5era Čitalnica* pri k*. Jakobu 4 krone. — S ica hvala. — Ta zgled nai bi našel f ome-mcraleev, ker ie detičnik reven delavec.
Gospodarstvo.
Nemška banka v Trstu. Osrednja banka ne mik; h hranilnic v Pragi ustaoori meseca januvarija pr. I. v Trstu filijalko. Ravnatelj to fiiijcike io Juns R, Jegher, bivši likv:-d&tor pri tuka dnji filitaiki banke .Union^.
Vesti iz Kranjske.
Župnik utonil. V noči cd 1. ca 2. dec. tfg? leta je g. Jcsip Kramaric, župnik iz Vrba pri Vinici ce DcleDjskem, z viniškega ao ta po resr či padel v jako naraslo Kclpo in utonil. Pokojnik ;e bil star 51 let.
Vesti iz Štajerske.
Stisnil ya je voz. 38-!*tnr posestnik I*. Veirg:rl :z R čic pri Mariboru je pelje! domov naložen voz sena. Med potom se je pa voz zvrnil ia ptk.pal pod seboj Veingerl?. K r so prihiteli ljudje, so ga našli mrtvega pod vez m.
Ni treba več užigalic !
—— En sam pritisk provzroia o pen j !
Daetovrsn io stara, dobroido&a — v n t/O lav lat/IJa Ljubljani, ■» lzveibane-mu gostilničarju odda v najem — Prijazne ponudbe se prosi na Foitnl predal 3 LJub-
ljane.
i: 086
Iščemo gospodinje,
kupile dobro blago po nizki ceni. :::: 40 m. 5—12 m dolgih, lepo izbranih ostankov, od posteljnih pregrinjal, Zefira, tkanine po povzetju K 20-— poštnine prosto. 140/200 cm rjuhe V, ducate K 11 —
Neugajajofe blago se sprejme nazaj proU povračilu zneska. _
Slovaška tkalnica X V C. JC. K.
Josef Vlach Červ. Hor. Kosteec — Kr-konoško corovie.
Sprejme se takoj govori »loven-ki in
italijanski. Ved pove Jakob Ž i v i c, brivec v Bar-kovijab.	2100
T V F. J} K A
Vinarska in gospodar, zadruga v Dornbergu pri Gorici p;rd°j
mnogo tiseč hektolitrov najizbornejšega vica — med tem tudi sladkega k la ^proaekar". - Na zahtevo se služi z uzorci-	1947
14-leten
deček z dežele se išče za trgovino je-stvin, izurjen v pisavi in računstvu. VeČ se poizve v trgovini Ivan Klun, ul. Com-merciale 6t. 15.	2141
Pozor! M. LEVI Pozor!
Trst • Via dello Beccherie 22. vrata št. 13
Kupuje rabljeno pohi&tvo, ponošene obleke in Šivalne etroje. Pisati dopiBoico. Pride sam na dom.
B
38^ Frodajalnica oblek
ulica Giosue V KO^/^lll ulica Giosue Carducci 32 %!• 1 <XY VI119 Carducci 32
s zalogo elegantnih oblek zadnje novosti
in elegantnega kroja. - CENE ZMERNE.
g^* Izvršuj p jo ae obleke po meri v lastni krojačnlol.
ulica Giosuš Carducci št. 32, Trst
BB
o □
a a.
U
G B B
■ikiadiSdf oblek za mcžk^ In d
Trst, via S. Giovanni 16, 5 «
ir.r«4vcn ReHtAvrueljd Cooperativs ev £1^. n»
grudaj a na mesečne ali tei obroke obleke in površnik« rno^ke, perilo itd. Najdogovornejše eene POZOR! Skladišče ni v pritišću am^., v prv-m nadstropja
1...... n
Prad&ja tudi koruzno pjr]% za pottel>»
nd.
ilica Liliji ta Pslestrina 2 (ksI si. Csr«w

1 WT Popust od 3Q do 4Q % I
Kovinaste ure K 3 — napr. srebrne	„ 6 — „
zfate „ , Budilke
Stenske „ , Regolatorjiznih.,
19 — 2 — 5 — 18-
Zlati uhani od	K 3 —	napr.
z dem. 8'— m
Zlati prstani	„4— „
n z dem.	n 6'— „
Zlate Broche	^ 6'— „
Zlate zapestn	. 20*- „
istrsko, najboljše vrst?, naročiti je ie pri tvrdki
Vaclav 0. Valeš
Pazin (Istra). - Zmerne cene. - Vzorci zastonj. Trgovci z vinnm na veliko dobijo oopustk ?.
VINO
Zlate is srebrne verižice in priveski za moške is ženske
Bogomil

urar
SKERLJ
ul. Vinc. Belimi 13 (nasproti so Antona novega)

(I
„Tržaška posojilnica in hranilnica
XX Piazza della Caserma št. 2f I. n. ^
v lastni hiši ■■■■■■■■■■ (Vhod po glavnih stopnicah) ■■■■■■■■■■ Telefon 952
JS^?^ LASTNA H!$A
Telefon št 262
Največje narodno spedicijsko podjetje —■ na Kranjskem ———
JOSIP
U ubijana Dunajska cesta 29 (ex Bavar. dvor)
se priporoča za vsa v pped;c i^feo stroko upada ča naročila,	katera Izvrši točno ln »olldno
: po najnižjih cenreli,
in je varna proti vlomu in proti požaru, t kateri so shr&mbloe, ki se oddajejo strankam t najem ki sicer
za celo leto kron 30 za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20 za en mesec „ 6
Shrambice so Ž4 centimetrov visoke, 21 centimetrov žiroke, 48 centimetrov globoke — Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor Htranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti.
pgT* Oddaja hranilne pušice
katere se priporoča posebno starižem, da na ta najnovejši in najuspešneji način navajajo stediti svojo deco


V; •
11
0 111
S. V
2	___V- .

interesantna !! NOVOST !!
Nenavadno presenečal Je.
ATiomatičiii) Tžižaio
REGENT".
Žepno krebilo lu isto- T časno žepna svetilka. |
Jako elegantno in praktično. Narailno uporabljanje i 1 ro;:o.
Z enim prltlsKom osenl In luč.
Cena z opisom vred : 1 komad K 3" 30 ; 3 koma J i K 7.75 ; 6 komadov K 15 —; 12 komador K 27—. Poltnioe pp^-te pofliljatve, ako se poilje denar naprej ali pa po povt«tf'i.
ALOISSCHAUMANH T^r'^'
---
PO POVZETJO STANE 30 STOTIH K VEĆ.

Nadaljna pojasnila daje zavod ob navadnih urah.
Cene zmerne. Telefon 1395
Giuss Waldner
■■ TRST - ulica Media 3 - TRST ■■
Zalega jelove^a lesa i prodajo na drobno in debelo. — OKVIRJI iz bukovega in je1., leaa.
plemenske kokoši
najboljše, zimske nosiike (barve na izbere 20 kom 5 mesecev starih, prosto na vsako [postajo Kron 30 — ; 6 komadav K 9 50.
L. Altneu, Werschetz, Ogrsko.
Dal
I Isbera vsakovrstnih cbloienlh In ostmženlh 1 | predmetov lc bukave?& ln Jelovega lesa itd. m |		
Bogata izbera obložkou.-L	opate za peKarj	le.
Imperator
Žepni aiigaler tn on enea •legantna, oajtinejie ni-kkjvaua, jednoetAToa, a *rk> praktična frtetijk«, a prilgati z eno roko, abeolatao varna, traja mnogo let. Cena 1 kommd
K 3--, S komadi K 8-25, C komadov K IA. Poleg vsakega komada natančen ople. Potilja se proti maprej poalani dotični evo«i franko, ali priporočeno (35 vinarjev v»i'.
Exporthaus Konigsberg 607 Ogrska
Erpest Pe$apt Trst
Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commercio)
Trgovina s svežim in pre-kajenim svinjskim mesom.
Vse Trste s?lsmi. Najfln. sir. Mast. Koiiserre. Praške in praške gajati.
Razne klobase. — Moderno opremljen buffet.
Vedno sveže D3EHEKJEVO PIVO. — KRAŠKI TERAN. — Garantirana PRISTNA VINA Iz vipavske vinarske zadrnge. — ŠAMPANJEC. — DESERTNA VINA. — LIKERJI ODLIKOVANIH TVRDK.
Gostilničarjem se daje primeren popust.
!Eipporij!
„ALLA HODA TRIESTiHA"
£rst - ulica farneto stev. 4.

Včeraj 1. decembra 1909 odprla se je
NOVA " FRODAJALNICA maj i fakturne ga blaga
ter blaga vsake vrste, konfekcijooirR-nega. kakor tudi drobnarije. Lasum i:-delovalnica. Krojačnica za ženske irdelkt*.
Veliko iznenađenje!
!! Cela oprema za neteste zastonj !! Se priporoča tvrdka BORSATTI & Co
i
Hočete se prepričati >
obiščite velika skladišča
Marijead Sala^iri
Ponte della Fabra 2 ul. Poste fino-1-(vogal ToTrente)	Alia eittA di Loa.L--
Ve ik izbor izgotovljenih oblek er inoake ju de.'Ee kostumi 2a otroke. PovrSniki, močne jope, kožu i tn raraih j aletotov. Obleke za dom in delo. Delavce ooleke. Tirolski loden. Neprernočljivi pia^ (pristni :\aglo§ki) 8peclJallteta: blago tu- m inozemskih vjvarn Izgotovljajo ne obleko po meri po najnovejši tuodi, točno, solidno in elegantno po nizti i cemih
J"
HOTEL BA LKAN
70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji CENE ZKEBNE. •• POČKAJ L KOGL
HOTEL. KALKA\