94. številka. V Trstu, v soboto 23. novembra 1889. Tečaj XIV. „E D I N O S T" uhaja dvakrat nit teden, vnwko srddo in inboto ob 1, uri popoludno „Edinost" stane: zi vse leto ffl. 0.—; izvon Avnt. !»,— tri. za polu let a „ 3.—; „ „ 4..V) . t* fi^trt leta „ 1.50; B „ -o * Posamične številke ne dobivajo v pro-dajainirah tobaka v Trstt p<> noT-. v Gcrioi in v Ajdovščini v «* nav. Na narooto fcrez priložene naročnine se upravniitvo n6 ozira. EDINOST V*i dopisi poAiljajo uredništvu v ulic Carintia it. "iS. Vnako pismo mor* Mli 1'rankovnno, ker nefrankovana m> n« npr©-jemajo. Rokopisi »e no vračajo. Oj'.aii in oznanila <•« rakune po 8 nov. irniica i petitu ; naslove t debelimi frkami hh plačujo proatar, kolikor bi ga obneglo navadnih vrstic. Poalana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inserate pre-lema upravniitvo v ulici Carintia Odprte reklamacije so proste poštnino. Glasilo slovenskega političnega družtva za/Primorsko. • V •difioal J« n.ofi«. Po volitvah. ii. Uspeh volitev v mestu in stranko katera j« prav za prav zmagala pač najjasnejše pozveino iz radikalnega, progreBsovega glasila. Čud na prikazen se nato ponuja sedaj v Trstu. Uže davno sem govori se o dveh nasproti si stoječih strankah v Trstu namreč, o konservativni in progressovi ali liberalni. Obo ti stranki sti postavili svoje kandidate t minolih volitvah, a sedaj ne ve se še — katera stranka je zmagala čeprav so težnjam P Mnogi izmed njih so vsem znani Volarića na visoko c. kr. vladaj'glede obrazi, kateri st» se uže mešali v občinske postopanja političnih uradnikov na kvar-zadevo ter tu imeli upljivno besedo; več uerskih otocih o priliki zadnjih volitev njih sedelo je uže v zbornici, ki so topa z vprašanjem: ostentativno vpirali, kader je šlo za dovoljenje j 1. So li zoane slavnej vladi okoliščine nekaterih pravic slovenskemu prebivalstvu.1 poudarjane v interpelaciji in kaj je ona Kaj smo imeli in kaj pridobili mi Slovenci vkrenola v obrambo ene najvažnejših us-v Trstu, ko so na municipiju vladali še tavnih pravic prebivalstva v pol. okraju konservativci P Nič. Pritiskalo se ims je Lošinj? ob steno kakor sedaj ; na mngistratu smo 2. Ako jej to okolščine neso znane, veljali za „ščavo" kakor nas pitajo še je-li namenjena slavna vlada preiskati stvar politična oblast, katerej je na čelu vitez Conti, b&taljon vojakov v Vodnjao abog nekega neznatnega dogodka. Stvar je tako opisa!, kakor bi hotela politična oblast upljirati na vodnjanske meščane, oziroma na tamošnje volilce, koji so imeli za nekoliko dni vršiti svojo volilno pravico. Ako ! bi bila politična oblast istinito tako posto-pula — kar je pa neresnica — tudi mi bi ta njen čin odločno obsodili radi česar, dvomim, da se so rabili bajoneti iu mari-aikaj druzega, kakor nam je pri povedal dandanes Progressovci in konservativci, j ter poklicati na red c. kr. uradnike? Slovenski okoličainki poslanci držali! Dr. Volarič čita svojo interpelacijo' poslanec Cleva. Zadnji je napadel Contijevo so začetkom tesno z vladino večino v hrvatski; galerija je kakor navadno lopo- stranko a bajoneti, njegov drug poslanec volitve uže dovršene in kandidati uže iz- j zbornici, podpirali jo ter se nadejali od tala in žvižgala. Predsednik izroči inter- Stanich pa z plemenitejšim (!) sredstvom voljeni. Meščanska stranka prišteva polo- nje vsaj deloma izpolnitve pravic. Na čelo' pelaeijo vladinomu zastopniku. — s tiskarskim papirjem trdeč, daje Oonti vico izbranih poslancev svojim načelom ;,vseh prašanj postavili so tudi konserva-j Dr. Costantini poroča v imonu veri- nepostavno ustanovil časnik „II Patriotu*, Progresso pa javno naznanja, da je zmaga ■ ti vet narodnostno načelo ter v imenu tega fikacijskega odseka o volitvah v P ulju in „kateri je donašul polno pnovanj in ne- na njego vej strani. Vladini listi so vsi načela mahali po bornih Slovencih in Slo-! Vodnjanu ter dokazuje nekoretno posto- sramnosti proti meščanski stranki„v Pulju radnjejo nad zmago avstrijskih čutov nad : vanih krateč jim še ono tnalo pravic, koje ultralaškim liberalizmom, ali časopisi a la i so uživali. »Piccolo4* in „Indipendente* kriče, da ve-! Nedavna preteklost nam to živo do-Aina poslancev prisega na ProgreBSOvo ka/uje. Konservativci sami so doživeli po. panje pri teh volitvah opirajoč se na razne in Vodnjanu*, koji list je neki užival vse namišljene podatke in nepostavnosti; prihaja mogoče prednosti. List je nazval Bil gior- do zaključka, daje v tej volitvi 110 vo- nale libello* — sramotilni list. Jaz ne lilcev glasovalo nezakonito; omenja utokov smatram za nemoralnost, ako se stranke o evangelje ter so verni pristaniki njegovih Ingoma čudno metamorfozo — prelevili | Herkula Hoccalari, Feliksa Olezer, Nikolaja priliki volitev poslužujejo listov, da širijo načel. Tudi „\Viener Allgem. Zeitung" od ( so se sčasoma v poluprogressovce, jeli bo Rossi iu drugov proti tej izvolitvi; slednjič svoje nazore. Posl. Stanich meuda naziva 19. t. m. poje slavo novemu deželnemu | sramovati svojega skrajnega avstrijanatva; zboru ter se veseli nad napredkom „av-1 ropotati z Progressovci in bobnati z njimi v atrijstva v Trstu". Zadnje volitve v de- J isti boben. Slednjič jim je prišla tudi vlada želni in mestni zbor so velikonemškemu ' na pomoč ter iz čudnih neumljivih vzrokov člankarju „glorreieher Sieg des Oester-jela sklepati nek neumesten kompromis, reichthums" v Trstu. Poluurodna „Mattino* in „Cittadino" se spravljata nad bnbnika „II Piccolo" ter ki jej je izveatno v ne malo sramoto. Stanje v Trstu je bilo istinito abnormalno. Mesto Trst je avstri jsko, a v njem ga zasmehujeta ker se je drznil trditi, da jo imela očitno svojo zalego — Irredenta je zmagal Progresso. Očka „Cittadino* (zarotena sovražnica Avstrije. Na enej celo graja — Bedaj ko je uže vse končano — ' strani torej srdita, odločna odpornost in predlaga, da se izvolitev viteza Contija ne vsak list, ki ne zagovarja njegove ideje z odobri, osobito pa ne radi moralnih uz* „libellom*. Prašanje je ali j« bil veči rokov, koji bi lahko dali povod tehtnim „libello4 spomenuti list nego je oni, ki razpravam. dandanes izhaja v Pulju ter zastopa Vname so razprava. Dr. Laginja opra- nazore posl. Stanicha in katorega zadnji vičuje v daljšem govoru svoje in svojih sam vzdržuje (Živio! na levici). Menda je drugov stališče rekoč, da bode manjšina bil bolj nemoralen čin onih ljudi, ki so mirnodušno glasovala za odobrenje izvo- nekdaj hodili po kvarnerskih otocih, izda-litve viteza Contija. Vitez Conti ni bil sicer namenjen govoriti ali k temu ga je prisilil Htavek v jali se za Hrvate ter obečali volilcem „Hicho* t. j. petače, desetake itd. Ni li nemoraluost ona ki se je dego« znani kompromis obeh strank dokazujoč zanikanje uvstrofilizma. Na drugej strani j poročilu verifikacijskega odseka v kojem . volitvami tu v Poreču ko so na podlagi številk, kako se je glasovalo v p» vladini možje — konservativci, ki bi 8U trdi, da so njegova izvolitev ne odobri naS, na8protuiki vai|ili uofceulu vokicii mestu. S tom pa menda druzega ni do- biti zvesti pristaniki vladinih nazorov ; tudi iz moraličnih obzirov, da so mu ne joO forintov da zapusti mesto da no kazal nego, da vlada v nekaterih tržaških »n l,jih razširjevalci; mesto tega so se pa bod« očitalo da on in njegova stranka slepo b(|(Je |jiva[ 'j vo|itvHf, tor p(,kvaril krogih velika mlačnost za Avstrijo in da U(Jali nekej apatiji, nedelalnosti, neodloč-1 vorujeta poročilu odseka. On se noče \r,vt.„i :„ u* račuue našim nasprotnikom? Moral je be- >ogo gnjilega kjer bi se ga ne nosti in slednjič sramotnemu paktiranju z j „puščati v elastične argumentacije, s kojimi žati) da ai ohranj žiV0Bje> ^ojo nj bilo (jati. Najbolj pa šteje levite mlsČ- nasprotniki. Ne da bi bila vlada koj iz je poročevalec podprl svojo poročilo. Ustav- ' ' „.„„ _ 't Soominial je še mnogo bilo nadejati, najoo.j pa šteje ievne m.sc- — - « —J je porocevu,^ p^upr. »vuju FuruV,,u. v^«,- varflo y tem 8|avni.m ine8tu> Spominjal nežem — konservativcem babnik „II Pic- ««četka videč abnormalno stanje vmes po-!|ja 8e pri točki glede naravnostnih obzirov flo . p^go^^jjj tujj i;oa,igarja Sforza, oolo" očitajoč jim po pravici veliko mlač- Beg,a ter rajfie r«zdv«.jila tem bolj ti stranki ter zavrača krivično tuisol, da je on nost in neodločnost. Reka jim mej družim, do odločnega, jasnega odpora upotrebivši jn njegova stranka učin jal nasilstvo na da se sramujejo očitno pokazati svoj av- svojo železno roko in trdno voljo, spustila volilce. Ne taji, da se je tudi zanj pred atrijski pntrijotizem ter jih stavlja s tem 86 j° v dogovor s svojimi neznatnimi so- volitvami agitovalo ali to je bilo vedno v zasmeli svojim liberalnim somišljenikom, vražniki ter učinila, da isto neodločno in dopuščeno. Tudi nasprotna stranka enako Iz vsega jo razvidna velika neodloč- neja8no Htanje So dalj° obstoji. j počenja. Z odvtženjem njegove izvolitve nost in bojazljivost patrijotov javno se deželni z^or n'tl odločno av- ni še vse končano; ostune še občna zavest... pokazali kot tnke ter ponosno povdarjati strijski niti odločno opozicijonaleo. Zdi se1 omenja sodne obravnave v Vodnjunu iz p'ošt7 Gambini gotovo svoj domoljubni čut. Nemški in nekateri ,ianj kakor 8ra^jw g»jezdo znešeno od vseh katere se bode sijajno pokazalo, katera bJ ^ ^^ CnntJ laški časopisi se sicer radujejo nad zmago 8trflni in »Ovijeno iz najbolj različnih stranka je prav za prav terorizovala. O Stanich-a, Clevo in d°r"ugov avstrijske stranke v Trstu, ali zmaga ta e^cmetitov. Večina je pa vladi nasprotna drugem rajši u-olči kot javni činovnik. j je le navidezna. Konservativcem prištevajo in pripravljena na ugovor. | Dr. Gambini: Uprav radi tega bij „ Predgovornik pripisuje u*peh volitev okolu 24 sedaj izvoljenih poslancev t. j. Vai konservativci in progressovci skla- ne bili Baieii niti kandidovati. I' 1 ulJu ln Vodnjanu okolnost., da so bile skoraj polovico. Vse to je pa le navidezno ^ 86 v e»«j toi5ki : v Vitez Conti: - (nadaljuje) Radi j d°!°Č0De ^ ko ""I.111,1 glasovanje zaklju« kajti izmej vseh 52 no vemo, ako bi iz- italijanizma v Trstu in odloč- Ć0tiar flDmtram boljšim, da zapustim zbor-,clt,> tftr ™ 80 tudl kl »eB'» brali pet pravih konservativcev delujočih nom pobijanju - slovanstva! nico (Nastane tišina in vitez Conti izide;,uieh vol,,"° Pravic«- l9t0 b,'° tudl v smislu in po navedbah avstrijskih ustav-' ^ li možno in možko, da mi z njimi iz zbornice). I 1883 8 to razhko' da teda-' b,! ,zbran ki je 1. 1888 o priliki volitev jako nepostavno postopal v korist italijanskej stranki ter vpljival na volilce. Vendar odobravate njegovo delovanje. Dr. Gambini pripomnil je pri odslovu viteza Contija, da bi bilo bolje, da bi no bil nikoli kundidoval. Ta opomba se mi ne zdi umestna. Iste bi ne bil izrekel uko redhtgan in izvoljeu od nlh zakonov. Mi si ne moremo niti misliti konser- i vativccv, zvostih Avstrijcev, koji navzlic očividni resnici, da biva v Trstu in okolici; skoraj tretjina Slovanov, zanikajo tem' -pravico in taje celo njih navzočnost v; Trstu ter z roko v roki z Progressovci pomagajo, da se čim preje potujčimo in uničimo ! > paktiramo in delujemo ? Deželni zbori. Istrski. (10. soja dno 7. novembra.) Predsednik poroča 1) da je predložil ki istotako pobijata politično oblast, njeno Kot dobri Avstrijci bi pač morali pri- poslanec Mandič prošnjo občine Puži nemoraluost in pristranost. Stanich pred- poznuti tudi $ 19. državnega ustavnega na Kastavskem za podporo pri zgradbi laga tudi, da se šolski nadzornik Križnič zakona ter ne dovoliti, da se nam gode šolskega poslopja; 2) o prošnji občinarjov premesti iz Pulja ali koncem jemlje svoj tako vucbovpijoče krivice. Se li moremo Beleja, Dragozetića in Predoščice priporo- predlog nazaj. nadejati, dn *e nodaj izbrani „konservativni" čoni od poslanca Seršiča za odoepljenje Poslanec Mandič odgovarja Clovi: poslunci no bodo protivili našim pravičnim od občine Cres in 3) o interpelaciji poslanca Poštovani Cleva navel je kako jo poslala Vladni zastopnik vitez Eluscheg tol-; mači nekatero določbe voliliiega zakona i ter brani politično oblaBt v Pulju, ki je pri volitvah zakonito postopala. Dr. C 1 e v a so spravi na politično oblast v Pulju in pripoveduje o terorizmu, . . . I ki ga je vlada gojila v Vodnjanu. Pri- overovljenje »zvohtve v,teza Cont.ja (Z,v,o! Vaš pristaš, letos pa mož, kateri bi čestokrat pokazal pruvičuiui tudi nam istrskim Slovanom. Mi od maujšine nemamo sicer posebnih simpatiji do političnih uradnikov, pač pa se držimo pravice in zakona, radi česar bodemo glasovali za družijo se mu tudi Stanich in Amoroso, ua 'ev'c')- Posl. W a s s e r m a n n izjavlja, da je hotel sam govoriti o volitvah v Pulju in Vodnjanu. Prekosili so ga predgovoi-niki, ki so vse opisali z veliko natančnostjo. Vsi dogodki povedani o Contiju so čeloma resnični, zgodovinski, radi česar bode on glasoval proti verifikaciji. Poslanec Gambini izjavlja, da ne ! siljena sprejeti uloge v drugom deželnem more odgovoriti Mandiču, ker njegovega jeziku, ki ni nje uradni jezik, da pa take govora ni razumel ; obrača se pa do vin dinega zastopnika ter odbiva nekatere njegove trditve o določbah volilnega zakona. Volišče v Pulju imenuje „kuruik" in na-silstvo od strani polit, oblasti, da se je velelo 500 državnim uradnikom, da glasujejo za Contija. Poslanec Laginja odgovarja na nekatere trditve predgovornika rekoč, da so volilci iz Pulja imeli časa dovolj voliti od 10—1 p. in od 4—6 ure pop. Zatvo-rjenje vrat pri volišču je popolnoma opravičeno. Ćudi se temu da Gambini razlikuje meščane od drž. uradnikov, kar se gotovo ne strinja z liberalnimi načeli. Gambini mu ugovarja, predbaciva nekatere nepostavnosti c. k. okr. komisarju uloge, ako nema človeka, ki bi jej je pre ložil in ruztoluiačil pošlje okrajnemu za stopu in ako je tudi tu ne razumi dalje deželnemu odboru, da jej brezplačno oskrbi prevod v nje uradnem jeziku ter jej tako omogoči rešitev. Ta zakon določa nadalje, da morajo one občine, ki imajo svoj statut (kakor pri nas Trst, Ljubljana) reševati uloge v onem deželnem jeziku, v katerem so pisane, ako le četrti del prebivalstva govori ta jezik. Te določbe veljajo tudi za okrajne zastope. Uradni jezik okrajnih zastopov je uradni jezik večine podrejenih jim občin. Ako ima peti del občin drug uradni jezik, prisiljeni so ti dopisovati jim v njih uradnem jeziku. Okrajni zaatopi in občine dopisujejo c. kr, uradom v svojem Sforzi, ki je imel volilne liste neki zaprte j uradnem jeziku. Novi zakon je imel do-do zadnjega dne. 1 ločbo, da so tudi c. kr. uradi prisiljeni Na predlog Defranceschija bo raz- dopisovati tem oblastvom v njih uradnem Tiudapešte sprejel je cesar Fran Josip Andrassvja v avdijcnci. Pogovor se je vrtel o Rusiji in Bolgariji. Andrasay je bil vedno zoper to, da bi se Rusija izzivala, k er bi bila vojska z Rusijo nesreča za Avstrijo. Andraasy bi rad dosegel, da se obe državi mirno pobotate. V to svrho pa treba, da ostane Balkan nevtralen ter da ni ga ni jedna ni druga država ne skuša spraviti pod svojo oblast. Grof Andrassy meni, da bi bilo zato potrebno, da si avstrijsko ministerstvo vnanjih zadev prizadeva, Ha spravi Turčija vprašanje o priznanju princa Ferdinanda bolgarskim knezom čim prej na dnevni red, ker bi samo potem Avstrija mogla zavzeti se za to ali za ono. „Pester Lloydtt piše, da ve iz najzanesljivejšega vira, da se Avstrija ni nikdar zavezala ne priznati Koburga zakonitim knezom. Vse te vesti so izmišljene. Novemu R u m u n s k e m u minister- ,...........„ .. , - ki je dunajskim Židom tako po volji prava zaključi.n izvolitev viteza Cont.ja jeziku. Ta posljednja določba je bila iz rumunski liberalni listi prorokujejo kratko se uniči, /a odobrenje je glasovala (sprejetega zakona izpuščena, ker je na- j življenje. Rusom sovražni liberalci se nad-manjšina razun dr. Lsginje, od večine pa mestnik v imenu vlade odločno izjavil, da1 jajo, da pridejo oni kmalo zopet na krmilo, sam Babuder. tft no Dlore „jk^or vezati, v katerem! Brazilski cesar je s svojo dru- I)r. Costantim čita svoj predlog, da j0!iiku naj občuje s samoupravnimi uradi.! žino uže odpotoval v Evropo. Monarhija se vlada naprosi, da pride na pomoč mestu; - Dr. Rieger je utemeljeval svoj predlog je torej popolnoma odpravljena. Revolucija razinu, ki se nahaja v slabih gmotnih oko- naj se na češkem vseučilišču osnuje še se je izvršila brez prelivanja krvi. Vse llSciaah- . j bogoslovska fakulteta. Komisija bode sta-1 deželo so neči izrekle, da hočejo repu- Dr. Laginja podpira predlog dr.; vila v deželnem zboru resolucijo, v katerej bliko. Ogromno cesarstvo razpade v posa-Costantinijn govoreč hrvatski. Enako ga pozivlje vlado naj tej zahtevi čim preje mične neodvisne države, ki bodo pa ven-podpira tudi dež. podpredsednik dr. Dukić ustreže. Na dnevni red pride čim preje'der moj sabo zvezano ter se bodo imeno-reKoe, da je skrajni čas, da vlada priteče tudi vprašanje o premeni volilnega reda vale : Braziljske zedinjene države Čudno na pomoč važnemu mestu Pazinu, stolici (na Češkem. To vprašanje .Nemce silno'je to, da braziljski zastopniki v raznih glavnega dela Istre. ; 9rdi in že dolgo pišejo proti češkemu na-; prestolnicah neso še obveščeni o zvršenem Posl, M a n d i d izreka hrvatski, da silstvu in oblastnosti. Gospodom Nemcem 1 prevratu. Iz Londona poročajo, da je od-bodo on in vsa manjšina glasovali za ni prav, da bi deželni zbor ovrgel, kar so stavljeni cesar Don Pedro II. dobil 500 predlog dr. Costantinija ter da hoče kot^ni za časa svojega gospodstva vstvai ili' tisoč funtov šterlin ter mu je zagotovljena prijatelj duševnega in gmotnega napredka flebi v korist. j pokojnina 90 tisoč šterlin na leto. (I funt podpirati vsak predlog, koji meri v zbolj-t V g a I i š k e in deželnem zboru je šterlin je 10 gld. našega denarja). Nova sanje stanja prebivalstva Istre ne prašajoč poročal dr. Abrahamovič o delovanji ga-' vlada je izjavila da so vse kupčijske in kdo je predlog stavil. S tem, da sejejliške deželne banke. Poslanec je ostre druge pogodbe sklenjenje pod monarhično Pazinu odvzela gimnazija in brombovski grajal upravo banke kot nepraktično in' vlado z drugimi državami še veljavne, bataljon, trpelo je mesto veliko škodo. Če predrago, ker ima preveč uradnikov in pa dr. Costantini ozbiljno misli na svoj svetnikov. Tudi to ni prav, da se banka predlog ter želi, da se Pazinu istinito po-'spušča v spekulacije. Začela seje razprava maga, zavzeti bi se moral sam ter večino o obdačenju zavarovalnic proti ognju. Ve-nagovoriti, da se naprosi visoka vlada, da čina zahteva naj se odloži to vprašanje, odpre v Pazinu hrvatsko gimnazijo, ki je dokler se izvede obvezno zavarovanje; neobhodno protrebna istrskim Hrvatom. 8 manjina pa predlaga, naj bi zavarovalnice I »Edinost* sprejmi v svoje predale par tem bode pomagal mestu Pazinu in zado-1 vzdržavale ognjegasna družtva. | vrstic o tukajšnjem položaju. Kedo bi si voljil večini tamošnjega prebivalstva. (Istina,1 Večina tirolskega deželnega ^ kedftj m«»lil, da se v tukajšnjem selu, dobro! na levici). j zbora je naročila deželnemu odboru, naj katero je bilo od nekdaj popolnoma na- Predsednik da predlog na glasovanje, prouči vprašanje o razdelitvi dežele v nem- rodno P0™«1' najbolj zagrizla „cikorija", koji se jednoglasno sprejme. S tem je ftki in laški del ter da naj o tem stavi Mauroner je z vinom, denarjem in bikom vse DOPISI. Lonjer dne 19. novembra 1889. Draga bila seja zaključena. Politični pregled. Notranje dežele i bodočemu zboru predlog. Nemški liberalci očaral' dft 80 nJp8a voli,i k temu PriP° bodo podpirali laške težnje ter jim bržkone mo8le 80 neke (,ruK° °«ebe, namreč naš dovolili ločitev in jim dali samostalni de- 8edajn> kapovila, nek Pertot, možak, ka-želni zbor. ' *or' noa' narodno obleko, da sramoti V ogerskem državnem zboru je' sv°j° narodnost in njega sin, ki je tekal, začela proračunska razprava. Referent kakor beaen od hiše do hiše ter mamil Hegedus priporoča proračun, opozicjonalec'vo,i,ce I ie nekft dru6a 0"eba « je Dunajski dosegh iopet i židje so v zadnjem č He,fy govori Proti' čo *udi kaže ,eto8 Prav IUn°g° Prizadevala za Mauronerja; ista ima ____.... lep uspeh; notranje mini-! n,ajhen defioih He,f>' Pravi' da J« to za'""" J*' 8G T?8 ta namreČ aterstvo je izdalo naredbo a katero nalago 8,U*a uarodne Požrtvovalnosti. Nadalje go- | ™k ^rluga, krčmar političnim oblastvam, da strogo pazijo na VOri Proti Carinf,k°j ▼■•l«"®"«. ki Je • I g°V°nCa ft "7 Je dal MaU' antisemitsko gibanje ter da kvarno in ne->ajemno banko vred najve^a overa Proti i "Ti ^V, i" ^ ? C varno hujskanje zapreci in zatre. židoy. j "rejenju valute. - Po vsej deželi se je za-, ^tlo oliko bikov, da se ne dajo niti skim listom se je tudi posrečilo prisiliti Ć6,a a«itaci> ** Ko*uta' Prire>,e "B bod° jI " V, ^ 77 f * ^^ dunajakegu župana g. Edvarda uL od-iraznC d«^racije njemu na čast. Kakor,'«* " svetilnike (ah ferarje) kater. dr- «topiri. židje in njih pokorni sluge somu!*6 znaDt" K«4ut * § »1 za- JGJ° to'ke bhščobe, a je veliko njih oči dan uu dau očitali, da je prestar in pre-1 k°na °d 1879 L ogersko podaništvo.' Povela, - P^tul. kratkovidni in da slab za to velevažno mesto in da nema|Na nekpm «hodu je bila sprejeta j lereJy ProPa^ resolucija Kristinkoviča, naj se pošlje' ,VttK0 Be Je Pa °g'tova'o "> vomev ! prošnjo na državni zbor, da Košutu iz- Uže v ćetrtek Pred vo,itvo 86 Je nabi,° jemno pusti še nadalje podaništvo, ne | obi,° rudeiiI' plakatov, katere so poslali glede na določbo omenjenega zakona. Vsi i rudečkarji po stenah hiš; ali to ni bilo občinski zastopi naj bi to prošnjo pod-!So dosti' 80 So P° dru5c io toliko pi ral t. 1 pfi^lckli, da so slednjič celo svinjake z njimi ozaljiali. dovulj unerzije brzdati antisemite, demokrate iu druge Židom in liberalcem nepo-voljiu stranke. Odstopil je in naslednik mu bode bržkone dr. Prix, mož po židovski volji, ki ima potrebne zmožnosti izvesti vprašunje o urejenju Dunajščice, rešiti vprašanje o plinu itd. vse pa tako, kakor inu bodo židje narekovali. S kratka dr. lJrix je mož, ki bodo dal Židom mnogo, mno^n denarja. V češkem deželnem zboru je bil na dnevi, tu redu zakon, kateri določa, da »o vsi oltčiuski uradi na Češkem prisiljeni sproj- mati uioge v obeh deželnih jezikih ter Uko uloge tudi reševati. O tem zakonu Hf je vnela živa debata. MJadočehi no zahtevali, da se sprejme brez premene, (irof Zedwitz je pa predlagal naj se § 2 tako popolui, da je pač vsaka občina pri- Vnanje dežele. Za svojega bivanja v Belem gradu Domiiljujejo si pa sedaj, da bodo v prihodnje mnogo na boljšem ko jih bode je Milan baje izpoaloval to, da se je nekako zftHtopal renegat Mauroner, nekdanji Gari-določilo razmerje mej kraljem Aleksan-' baldinec. Zmagala je nezavednost in po-drom in kraljico Natalijo. Kralj ne bode j pačenost ali o prvej priliki ne pokažejo mogel obiskavati svoje matere br*z dovo-1 posledice. Rodoljub. ljenja regentstva; to pa bode moralo do- J _ biti vsakokrat dovoljenje Milanovo. Ker so' Iz Gradca 19. novembra. (Izv. dopis), razmere mej regentstvom in Milanom po- j V Gradcu so praznovali te dni slovenski voljne, pač ne bode nikdo Btavil zaprek i dijaki redko slavnost. 11. t. m. bilje premlademu kralju pohajati svojo mater. j moviran g. J. Ž i t e k doktorjem sub aus-Bolgarsko vprašanje se je začelo spiciis imperatoris. To čast zadene le redko zopet pretresati. Pred svojim odhodom iz katerega dijak«, 1 er se mota dotičnik iz- kazati, da ima iz gimnazije in vseučilišča samo odlična spričevala. Čislo naravno je, da so bili naši dijaki v Gradcu veselja' razburjeni ter da so svojemu odličnemu kolegu skazali zasluženo čast. Na dan promocije peljali so se slovenski vinokošolci v dolgi vrsti dvoprežnih kočij prod vseučilišče. Ko je deželni namontnik izročil s primernim nagovorom našemu rojaku cesarjev dar : demanten prstan zaoril je gromovit „živio" in „slava" po dvorani, v kateri je bilo zbranih do 300 slovanskih dijakov. Po dovršenih ceremonijah na vseučilišču odpeljali so se naši „Triglavani" s fllavljencem v Hotel Daniel, kjer je bil slavnosten komers. Slovenskim dijakom se je pridružilo še mnogo Srbov in Hrvatov, komersa se je udeležilo tudi več drugih veljakov. Na komersu jo bilo izuste-nih več lepih napitnic, slavljencu, njegovemu očetu, slovenski mladini, slovenskim deželnim poslancem itd. Mej drugimi govoril je tudi vsenčilisčni profesor g. dr. Krek. Govoreč o našem sedanjem položaju izrazil se je tako le : „Slavna gospoda! Srčno se mora človek veseliti videč v kakej slogi in vzajemnosti praznujejo danes ne samo Slovenci, ampak Slovani sploh velik slovensk praznik, tembolj se mora veseliti, ker drugod, pri domačem ognjišč tega ni — ! Ni dolgo tega knr so začeli „nokaterniki* tako nekako premišljeno, oignuizovano netiti ogenj domačega prepira, ki bo, ako bo tako rastel, kmalu okužil do zdaj zdravo telo slovenskega naroda. — Tisti „nekaterniki" se v krvavem potu svojega obraza trudijo, da se kakor hitro le mogoče vzdiguje ponosen nerazrušljiv kitajski zid mej posvetnjaki in duhovniki, češ, potem bo vendar „vera* varna ali vsaj „pešala ne bo" — 1 Kavno izbirčni v svojih sredstvih ti ljudje pač niso, saj Že so „ad maiorem Dei gloriam !u V svojej strasti napadajo najzaslužnejše može, narodnjake, ki so osiveli v boji za narodne naše svetinje, sploh menda ni varen nikdo pred njimi! Oni pač račtt-tlijo : K, liberalci so, in kot take jih moramo uničiti! Će so pa kaj tistemu narodnemu maliku žrtvovali, to ni prav nič posebnega pred našim menda samo „kaznu jočim Bogom !u Pometati hočejo ti ljudje po ulicah literarne Slovenije, češ bodite hvaležni, da vam toliko tmeti s pota spravimo. a nazaj ne pogledajo, kjer njih stopinje in „metle" a la „Rimski katolik" do zdaj le čisti zrak onečiščajo. Res strašno težko je dandanes delovunjo za narod, povsod le napadi, a nikjer hvaležnosti — f Pa vender to nas nikdar ne sme motiti v delovanji za narod, za katerega moramo živeti in umreti! Vse za narod, to naj bo gaslo vsakemu izmej nas skozi celo življenje. Se mnogo govoril je učeni gosp. profesor, o visokih šolah, o značaji itd. ter num marsikateri zlati nauk dal iz svojega življenja! Nezaslišano navdušenje sledilo je go-voru gosp. dra. Kreka! Kako pa tudi ne, suj je g. govornik govoril iz srca \sem, saj jc omenjal najljubših želja ubogega Slovenca — trpina — ! Ta redka slavnost ostane pač vsakemu udeležencu v trajnem spominu; akade-mičnemu družtvu „Triglav*1 morun o čestitati na njej. Mlademu doktorju pa želimo tudi v življenju toliko uspeha, kolikor ga je imel v Bvojih študijah ter ga prosimo, naj svoje izredne moči posveti našej milej, a tlačenoj domovini! Domače vesti. Politično druitvo „Edinost" ima jutrr v nedeljo ob 10. uri predpuldni* pro- storih delalskega podpornega drnžtvii. K seji so vabljeni vsi odborniki, namestniki in zaupni možje. C. kr. namestnikom za Tr*t in Pri morsko je imenovan kakor poroča „\V-oner Zeitung* dosedanji namestnišk« vodja gosp- Th. vitez Jtinaldini, Imenovanje pričakovali smo Slovenci na Primorskem z velikim upanjem. Nadejamo se, da bode novi gospod namestnik, ki poznava temeljito primorsko razmere obema narodnostnima enako pravičen, ter uvaževal tudi težnje in potrebe slovanske večine na Primorskem. Prevzvišeni biskup Strossmayer praznoval je 19. t. m. stiridosetletnico svojega biskupovanja. To je pač »lavnost kakeršno more le malokateri višji cerkveni dostojanstvenik siaviti. Veliko veselje jo zavladalo po vsej Hrvatskej ko je pred 40 lati došla v Zagreb vest, da je cesar imeuo-val mladega dvornega kaplana in vodjo Augustineja Josipa Jurja Strossmayerja biskupom SriemBkim in Bosanskim. To veselje je bilo pač opravičeno. Toliko kolikor Strossmayer ni storil še nikdo za Hrvatsko. On jo je s svojim velikim umom proslavil pred svetom. Svet pozna Hrvatsko (nadzornik) T. Thaller, kaplan g. Počivalnik in nekaj druge povabljene gospode. Zbrane nagovori gospica Fnbijani omenjajoč pomen otroških vrtov. Na to je govoril g. Dr. Martelanc ter priporočal stališem naj poduče svoje otročiče kako morajo spoštovati g.čno učiteljico in dotične gospodo kateri imajo pri temu opravka. Ob pravem času naj pripeljejo svoje otročiče, da ne zamude poduka, vpisani otročiči naj bodo vstrajni ter naj bodo vs« Šolsko leto v enakem številu zbrani kakor danes pri odpretju. Omenja lahonskega vrta na Greti kjer se deca kvari i vzgaja v duhu nasprotnem veri in narodnosti. Razšli smo se z željo, da bi Bog obilno blagoslovil nov naš zavod, kateri mora biti prava trdnjavica proti ljutim našim sovražnikom. Prostori otroškega vrta po primerni in lepi, o nj;h so ae povoljno izrazili celo rnagi-Btratni gospodje. Za podružnico sv. Cirila in Metoda po Strossmaverju. Za prosveto ni še nikdo na Greti, oziroma za otroški vrt v Ro- toliko storil na Hrvatskem kakor on. Bogate svoje dohodke je obračal vse v prid svoje domovin*. Njegovih dobrih del bi no mogel pač nikdo ni približno prešteti. Največje zasluge si je pa pridobil s tem, da se je po njegovem prizadevanju in z janu se je nabralo v veseloj družbi slave če j novoizvoljenega poslanca g. Martelanc« „Pri rumeni hiši" v Barkovljah, 3 gld. Gostilničar g. Andrej Pertot je daroval 2 gld. v isti namen. Omenjeni gospod se je skaeal uže večkrat pravega dobrotnika njegovo pomočjo osnovalo vseučilišče inj naše podružnice. — Pri sokolovem večeru jugoslovanska akademija v Zagrebu. Pre- v nedeljo 17. t. m. je izročil g. V. P. velike vrednosti je galerija slik, katero kr. predsedniku v enak namen. — je podaril narodu, prestolna cerkev v Dja-, Gospod Jurij Katalan podaril je v isti kovaru itd. Šest sto biskupov je že sedelo , "amen 20. t. m. 2 gld. — Srčna hvala! na biskupskem stolu, kateri sedaj on za-! Mati Božja „dobrega zdravja" — tako seda, a najslavnejši mej vsemi je pač j imenujejo tržaški pobožni kristjani praznik Josip Jurij Strossmayer. Bog ga poživi še darovanja Marije Device, ki se obhaja dno mnoga leta, ter ga ohrani bratskemu na- 21. t. m. Ta dan ni sicer zapovedan praz-rodu hrvatskemu. I nik, a vkljub temu ga v Trstu praznujejo Ruski prestolonaslednik v Trstu. V morda bo,j nego Božič ali Velikonoč. Ob-petek zvečer pripluli sti v našo luko ruski haJtt 8e nauireć spomin, kako je pred leti vojni ladiji „Amiral Kornilov" in „Čer- P° Pr5P™šnji Božje Matere nakrat pone-nomorec". Na Kornilovu se je nahajal tudi ha,u gro!!na kolera 1849 I., ki je dolgo časa ruski prestolonaslednik veliki knez Nikolaj ,aZ9ajala po mestu. Še dandenes izpostavljen Aleksandrovič, ki se je koj izkrcal ter Je T malej ^npelici na starej Reni čudežen odšel isti večer na Dunaj. Na kolodvoru k'P Marije Device ranjen v Čelo. Pripove-so pri odhodu bili navzočni c. kr. na- kujejo o t m kipu, da je iz čela potekla mestnik vit. Rinaldini,tukajšnji ruski konzul, klv,,a ««'«ga, ko jo je nek igrale« norčljivo policijski vodja vit. Pichler in nekateri Kftdel 55 krogljo. Čeprav se ta praznik de-drugi dostojanstveniki. Preko Dunaja oušel loma °PuMa to* g* ne spoštujejo ni dr-je v i'etiograd. žavne šolo, ni uradi, vendar' so ta dan Avskultantoma pri tukajšnjemu c. kr. ce,kve natlačeno polne in vsakdo še tako prizivnomu sodišču sta imenovana prukti- 8agi*i*en nasprotnik katoliško vere gre ta kanta Hugo Paograzi in Peter Kome). — dan k 8V- oprevilu. Veliko cerkveno slav- Dr. Veneziail, znani Slovanožrc iz- noHt ol)haja »e osobito v Jezuvitskej cerkvi voljen v IV. skupini v mostu se je, kakor kJer 1judat™ k»r mrgoli, poroča nek goriški list mandatu odpovedal.' Goriški deželni zbor. V seji dne 19 Da bi za njim isto storili tudi njegovi t- nB- vladni zastopnik omenja z lepimi 1! _____! * I!___• i Kpaonum! iVn/) II nuna«* ___:__A.______1 • rudeči somišljeniki! besedami godu presv. cesarice ter povabi Prva seja novo izvoljenih mestnih oče- "av«oče, da vstanejo raz stole. Locatelli tov, bode v ponedeljek 25. t. m. ob J 2. interpelujo o uravnanju potoka Torre in uri opoludne, na dnevnem redu je volitev ^tir8a > vladni zastopnik odgovarja na in- verifik^eij-kega odbora. terpelacijo Venuti gledč državne ceste v Državni zbor se odprč dne 3. de- Ajdovščino. Sprejme se predlog posl. Pa- cumbra. Deželni zbori končajo menda v yerjai da predatavi vladi v podporo prihodnem tednu svoje zasedanje. prošnja glede ielezničnih prog Ronke-Čer- Odpretje otroškega vrta v Rojanu se *injftI1 in tramwaja Preko Furlanije v Goje vršilo v torek dne 10. t. m. na imen- rico kakor tudi P08tavni načrt o plačah dan presville cesarioe. Ob JI* 9 uri zbrali kateht5tov na ljudskih šolah in o razdelbi •o se stariši otrok, ponajveč matere, v obžin8kih ft>"dov v Tomaževici. dvorani otroškega vrta, kjer je bilo uže Deželni zbor štajerski zaključil je precejšnjo število domačih rodoljubov. Iz 8™je zasedanje. Baš pred koncem je na-mesta je bilo zastopano načelništvo ženske vz,'c "govorom slovenskih poslancev sklo-podružnice po predsednici g.čni L. Man- da 86 katasterska občina Konjice loči koč, blagajnici, g.čni I. Kalister ter uči- sedanje politične občine Konjiške, da teljici — vttnarici g.čni Michelli. Možk 0 so mesti Celje in Ptuj izločita iz okr. za-podružnico tržaško jo zastopal g. prof. stopa. V dotičnih debatah ao se krepko Mandič. — Malo pred 9. uro je uvrstila oglašali slovenski poslanci dr. Sernec, dr. vrtnariea gospodična Irmn Fabjani otročiče Jurtela, Jerman in M. Vošnjak. Prodlog in odšli smo v cerkev kjer se je brala sv. doktorja Radeya, da bi se premenil de-mača, kojo je daroval č. g. Vatroslav Po-; ielni red in bi štajerski Slovenci imeli čivalnik tam. kaplan, pel je pa odelek jednega deželnega odbornika, ostal je v pevcev drnžtva „Zarja1*. Po konoauej sv. j manjiui, kakor je bilo že prej gotovo, maši zapeli so pevci še cesarsko, g.čnal „II DirittO Croato" od dne 19. t. m. vrtnariea jo uvrstila otročiče, in odšli smo: zaplenilo je drž. pravništvo radi treh član-v prostore otroškega vrta. Orročiči so po-'kov: Slovarska liturgija. — Prelaz Pod-■eli po klopeh kjer so je pogostili z slad- j dražanov in Škofovske seje na Dunaju. Čicami in mnlinovoera. Prostori otroš-' Pevski večer. Kakor doznajemo na-kefia vrta bili so pretosni za toliko zbra-' merava prirediti zbor „delavskega podpornega občinstva. V dvorani bil je, razen nega družtva" v nedeljo dno 1. decembra otročičev in roditeljev, odbor domače po-; svoj prvi pevski večer z lepim pro-družnice, gospodične zastopnice tržaške'gramom slovanskih pesui. Prihodnjič pri-podružnice, g. prof. M. Mandič, g. župnik nesemo tudi »pored. j Plesni odsek „delavskega podpornega družtva" naznanja vsem udom in družab-nicam, da pričnejo jutri v nedeljo 24. no-j feinbru, redne plesne v a j c i <| 4. ure i populudne do 8. uie zvečer in so bodo jvriile vsako neileljo in praznik v družtve-i nili prostorih Via Molin Piccolo št. 1. Vabilo na veliko veselico, katero priredi | pevsko družtvo .Adrija* v Barkovljah 'jutri dne 24. novembra 1889. v dvorani 'gostilne pri Ferlngi na Greti. — Razpored: 11. Jenko: „Naprej", udaru tamburaški zbor. 12. Pelicon: „Primorski stopaj", pevski zbor. ,3. Vilhar: „Nuna", deklamuje g.dčna NadK-;Škova ml. 4. Alešovec: „Nevem", izvršuje draniatiCni odsek „trž. Sokola". 5. Foerster: „Pjevajmo", pevski zbor. 6. „Hrvatsko narodno kolo", udara tamburaški zbor. 7. Mašek: 1 „Lahko noč", četverospev. 8. .Hej Slovani", I udara tamburaški zbor. 9. Vilhar: „Pozdrav j Samoboru", pevski zbor. 10. Prosta zabava. ' — Pri veselici sodelujeta tamburaški zbor in ! dramatični odsek tržaškega „Sokola". — Za-(četek točno ob 5. uri zvečer. — Ustopnina za osebo 30 kr.; sedež 10 kr. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. | Iz Barkovelj nam poročajo, da je ta-j mošnji poljski čuvaj pravi ljubljenec Ca-i poville, vnet za italijanski razred na ta-mošnjej ljudskej šoli, pregovoril neka-I tero stariše, da so vpisali svoje otroke v j italijanski razred in s tem so je tudi pri-I kupil svojemu eudnobradatemu gospodarju. I — Otrok imenovanega čuvaja, kateri obiskuje tudi italijanski razred, bil jo vpra-j san italijanski o krščanskem nauku. Ker I pa ubogi otrok ni razumel kaj se mu pravi, začel je glasno jokati. VzgleJujte so nad tem. Barkovljani ! | Hrvatska čitalnica v Knstvu priredi .27. t. m. veselico v prostorih Narodnega i Doma z različnim sporedom. Slavnostni obed Mauronercev. Kakor se nam iz II. volilnega okraja poroča, imeli so slavnostni obed na dan Mutere Božje dobrega zdravja glavni stebli izvoljenega poslanca bivšega garibaldiuca L. , Mauronerja. Obeda katerega je poveliče-! vala naročena godba in kateri so je ob-držcval na Mnuronerjevem posestvu, udeležili so so: poleg četovodje nevolilca Frana Zabukovca (Bločana), trgovcu z žitom v Androna del Moro, še sledeči vo-j lilci iu nevolilci iz Kadinu : Ivan Križman-čič (vulgo Zupanela), Peteršin, Miče Mare, j Toni Marc, Miha Marc, Čelajt Japa (utari veteran), liustja Kailo, čevljar, (kateri se je po obedu tako razgrel, da je Šel v mesto po BveČe in hišo rasvetlil), kamnosek Primožič, katorega žena je za gospodinjo bila. Nadalje bila je pričujoča cela čreda žen in deco, kateri ao raznašali vino v loncih. In taki se prestavljajo poštenim volilcem, da so zavedni in zvesti Avstrijci, a za kozarec vina prodali bi tudi sami sebe, kakor pa še le svoj narod ? 1 Slišimo, da jutri imajo enako gostijo Rocoljčani a prihodnjo nedeljo Lonjerei, se ve di še z večo slavnostjo. Uže naprej se ve, kakšni možje so tu snidejo, v prihodnjih številkah jo naznanimo, Potovanje V Orijent. Četrta avstrijsko-ogerska karavana v Sveto deželo pod pokroviteljstvom veleč, geueraluega koinisa-rijata Sv. dežele odpluje iz Tr*ta okolu srede meseca marca 1890. Napraviti ae dve karavani; jedna I. in II. reda z izbranim programom in jedna 11. in III. reda z programom, ki se bode omejil samo na Jeruzalem iu bližnjo okolico. Naznanila naj se pošiljajo pravočasno Leonu Woerl kr. bav. in ces. bras. dvornemu knjigotržcu na Dunaju I, Spiegelgasse 12. Podrobnejši program se objavi začetkom meseca januvarj«. „Slovenskega Pravnika" številka 11. prinaša sledečo vsebino: — Kolik-t po-inona ima zemljeknjižna mapa. — F>\ G.: O dobitkovini pri obrtih v zakupu. — Pravila za slovonsko uredovanje. — Dr. Fr. Zupane : Iz sodno-zdravniške prakse. — Iz pravosodno prakse. Civilno pravo.! — Iz zemljeknjižne prakse. — Jugoslo- vanska imovina nekedaj in sedaj. — Drobne ve-ti. „Dom in Svet" št. 11 prinaša: Mladim dnem; Nevesta; Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega; Kaj vzbudil*) bi v življenje P Prozija ; O spiritizmu ; Ali je umetnost sauia sebi namen P Slovstvo in dobro zadeto sliko „Pročelje stolne cerkve Jezusovega Srca v Serajevu*. „Matice Hrvatske" knjige za I. 1889 izidejo tekom leta. Devet jih bode na številu, kakor letos. P. n. Člani „Matice Hrvatske" so uljudno naprošeni, da blagovolč članarino za tekoče leto poslati povjereniku „Matice Hrvatske" v Sežano. Praznoverstvo. Veliko skrb in nemir mej babami in babnjuki v starem mestu je storil zapor preroka, metalca na karte, vračnika iu zarotevalca Josipa Ileis-a nazvanoga „Popi Strigon". Bil je ta neko človeče, ki je uživalo veliko zaupanja mej lahkovernim babništvom v starem mestu. Živel je pravo za pravo od oderušfva pri vsem tem se jo pa uže nekoliko let sem bavil z prorokovanjeui iz kart, zurotevanjem in družim enakim praznoverstvom. Svoj brlog je imel v ulici Foruace št. 3, kamor je romalo dan na dan neštevilo bab, tep-tanih in obteženih, ki so več vorovale aleparstvu navadnega švindlerja nego svo-jej iastnej pameti. Celo dame in gospice boljših stanov so prihajale h temu sleparju po sveta v srčnih zadevah. Stanovanje mu je bilo : majhen, umazen prostor namenjen za zarotovanje slabih duhov; črna štola z belimi križi kakoršno rabijo katoliški duhovniki, sveča zavita v črno sukno, latinski brcvir in koščeki svinca — to jo bilo njegovo orodje. Razun toga je imel v svojem kabinetu tudi več trav in morfija, ker se je skušal tudi kot zdravnik. Naravno jo tirjal slepar od svojih klijen-tov plačila vrhu tega pa mu je moral vsakdo prinesti po jeduo srajco, katero je moral, kakor je sam rekel, zažgati, da se njegova čarodejatva obistinijo, Slepar jo vedel tudi policijo dobro slepiti, da ga ni zasledila. Slednjič ga je pol. komisar Nučič vendar zasledil in preiskali so njegovo stanovanje. Razun navedenih stvari, našli so tu tudi dve fini srajci za gospe. Josip Ileis je 491etcn, neoženjen in uže kaznovati radi sleparstva. Z njim sta bila zaprta dva druga coper-nika, 651etna Fr. Vergamosco in 71 Peter Zampieri ki jo opravljal službo mešetarja. — Kaj jo vso mogočo v Trstu v devetnajstem rasvetljeuem stoletju ! Razpočil se je kotel na lloydovim parniku „Ettore" v luki v Aloksandriji. Dva kurjača sta mrtva in strojevodja močno ranjen. Smrt — kosmatinca. Dne 4. t. m., je gospoda Ivana Hvalo, prestranskega lovca, na o. k. planini pri Bilah v takozvani „Drenovi lozi" doletola redka čast, sniti so z medvedko. Hotela ga je bržkone objeti, kajti šla so je naravnost proti njemu; toda ta, zapodi jej nekaj jagel v moi-gane, ter tako stori konec mlademu življunju. Nemška mornarica je odšla iz naše luke odpluvši proti Pulju, kjer se ustavi tri dni. Nemški „bratci" so se kaj ponosno sprehajali po našem mestu ; ljudstvo je pa ostalo proti njim prav apatično. Norost. Corkvenik pri sv. Antonu novemu 51 letni Franjo Karnjel jel je na javni ulici noreti radi čosar so ga prepeljali v bolnico. Važna pravda je začela v malem g»-liškem mestu Vladovicah proti agentom za izseljevanje v Ameriko. Znano je, da so razni sleparji tudi pri nas užo začeli loviti ljudi ter je spravljali v Amerike. Lopovi, ki stoje aedaj pred sodnikom so bili dobro organizovani ter so terali trgovino z ljudmi v Galiciji, na Ogerskem in na Nemškem. V Hamburgu so imeli prati semenj z Avstrijci. V pravdo »o zapleteni tudi državni uradniki. Nek gališki okrajni glavar Fodrioh in nek carinski kontrolor Ivanicki. Oba ta dva sta dobivala od teh agentov letne plače zato sta jiiu pa dobro služila. Okrajni glavar je z žandarji, kon- trolor pa a finančno stražo uprav lovi! ljudi ter s silo in zvijočo priganjal k izseljevanju v Ameriko. Te nesrečneže so najprej spravljali v Osvječim, kjer so je osleparili in oropali vsega imetka, potem so je pa pošiljali dalje v Hamburk. Na Ogerskem je nek sodnik podpiral to grozno podjetje, tudi nomški uradniki so upleteni v to pravdo. Obtoženih je 65 oseb ; 60 so jih vlovili 5 jih je ušlo v Ameriko. Prič je v pravdi 377 in preeitalo so bode 439 listin. Obtožnica obseza 200 tiskanih pol. T r f n o p o r o i i I o. Cm* m razna«, kakor ae prodaje na debato blago za gotov denar). C«ii» od for. 4» for. Kara Močen.......100 K. 12-1.— 130.— Rio biser jako lina . „ —.— —.— Java „ „ „ . „ —.— — Santu« tina............105.— 10«.— „ urednja ... „ 'J8.- 100.- Guatemala..... „ 113.— 114.— Portoriooo..... „ 127.— k'9. - Saa Jago de Cuba . „ l'-tO.— 132.- Cejlon ptant. fina . . „ 126.— l iO.— Java Malang. Helena . . 115.— 117.— Carapinas..... n —. - —.— Rio oprana .... „ — — —.— „ tina..............lOfi. - 106.- „ srednja .... „ 99,— 10l.— Outia-ligne* v zabojih . . „ 32.— — Saoiiov ovit...... „ 450. - 460.— Zftf^sr Bengal...... „ 21.-22.- Ptpar Singapore..... „ 76.— 74 — Penang...... „ 59.— 60.- Batavia..............(36.— 67.— PlflMBt Jamaika..... „ 39. - 40. - Pttrollj ruski T >odih . . IDO K. 8.10 - .- „ v zabojih . „ 10.— —.— fl> bombažno ainerik. . . „ 38.— 39.— Leoce jedilno j. f.gar. „ 43.— 41 - dalmat. » certifikat. . „ 41. - 43 - namizuo M.S.A.j.f. gar. „ 53.— 51 - Aix Vierge .... „ 64— «'6. „ fino..... * 60 - H2.— loftlei pulieSki............«.25 — dalmat. s oert. . . „ —. — .-■ Sttokve puljeilie v sodih . „ 12,— -.— „ v vencih . „ 14,— — .— Limoni Menina......zaboj 5.— 5.50 Pomeranč« sicilijanske . . , 4.50 5.~ Kandlji Bari La.....100 K. 06.- Obdala I.a, s cer t. „ 98 -100.- PlfBOlli....................7;'.- 74.- ftil italij. najUneji • • • • n 18.75 19. - „ srednji. ... „ 18.- 18.25 Kangoon extr» .... „ 15.75 —.— . I.a............14.25 14.50 U.a .... „ 12 50 12.75 SaltftClne dobro vrsti . . „ 34.— 36.— Saho grozdje (»paša) ... „ 17.— 17.50 01M*......... „ 22.— 23.- lUnlkl Yarmouth I.a . . . sod 12.— 13 — Polinovk« Hiodne velikosti „ 39.— - velike..... * —— Sladkor centrilug. v vrooah h cerlifik. . . . 100 K. 32.50 PaiolCoka....... „ 10.50 -.- Msmloloni..... „ 8 75 —.— bvetlorudoČi .... „ 9 oO — • — tomiioruileoi .... „ 9.25 — .— bohinjski..............1«".25 —.— kanarček...... * 10. - — boli, v (.'liki..........9.50 9.75 zeluni, dolgi .... „ —.— n okrogli ... „ -.-—.- nukani, Štajerski . . „ 7.25 —.— Kislo . ......... „ 9u.— 92 - 8«&o konjsko................2.30 3.10 volovrtko...... „ 2.50 3.20 Slami....................3.-3.50 Duurijaka toorsa •^2. novembra. Enotni drž. intnc> jesensko ali zimsko obleko v odrotklh po lil. a-IO. |<> je 4 uimjske trttljt vsak kupon n •r seli. 4-30 iz fin« tm~ Rl. 7-75 -z finejs,- ^a) •V pl. 10 50 iz j ko fli: \a>-•V p<'l(t 12 40 iz n .jnnejjf- ~mt pristne ovčje volne turti sukno za p«vrSii)<* hiiki.ie, tfeslj^no •lllino, p ^pl»tiJiio i. s il», aimslM T.ilj;ino mikirO, NiO n.) t.h. loV'V, tkanin« izuii. kttlern c i| .jo pr.ti, lino in nuj ti m-j H-» Crno «ukno /h salon uliU-be iti. itd. j'dPj proti puvn'tjLi iznooa r^elnii iu si lidna, juko dobro por. ana tovarniška saloga sukna S'EGEL-IMHOF v Brnu Brilmni. Vs* kupon je dolg 3 10 ni. in Hirnk 130 ptm., ioi^j /»dnutujc popolnoma ui kompletno obleko za gr.spode. Tudi s.- daj«; kolikor motro* ne loli .tatnfii m, da k« odp..«ije natanii o bi .(fo po iibraaatu u/oreu, Uzorci zastonj in franko. 17-20 Bolezni želodca. in spodnjih telesnih delov, ^tter in vranice, zlata žila, zaprtje, vodonlca in kronična driska, zdravi se aajvipeineie i PIO-COLf-jeva .ESENCO » ZELOD£Ou, koja je tudi izvrstno sred« stvo proti glistam. Pošilja jo izdelova-telj lekarnar Plcooli v Ljubljani (l)unaj> ska cesta) proti pošt« nem povzetju. V steklenicah po 15 noviV se prodaja v Trstu v lukarnflh; Biasoletto, pl.Loitcn-burg, Liprnndi,Poj-zatto , Praxmsrer, /vr . „ Prendiui, Kavasini, (Varstvena znamka). RoriH Sarava, magistratom), Serravallo, Skopaynsky, Suttina in Zanetti. — V Istri v lekarnuh; Rotinj Angelini, l\tlj WassernjHnn, Carbucichio. Kodinis; Dinjan Rek, liradamante; Koper Oiovannini, avento; Pi ran Fonda, Lion t Pariti Lion; Nuvu/nid Tain-buriai; Poreč Candusio; Vini nada Patelli; Hitj« Bonetti in v večini lekarn v Istri, Primorju, Tirolu, Dalmactji, na Kv&njtkem, Štajerskem in Koro ikem. - ifld 1-5 45 t-5 7f> 10-.SO 100.80 923,— 312- 118.6") * 9 4 '/, — m 6.6(5 * 58 22 NOVA MARICA n Zb'rka najbolj znanih slovenskih, hrvatskih. srbskih, bolgarskih, čeških, poljskih in ruskih pesnij. Sestavil Ivan Z e 1 o / n i k a r, založil D r a g o t i n liri bar. — Cena: mehko vozani 80 kr., s po^to 10 kr., več. clegatno vezani 1 gld. 20 kr., s poŠto 1 gld. 30 kr., dobiva se „Na odni Tiskarni" v Lljubljani. — Naroča se pa lahko tudi v vsaki bukvami. 4—10 Bolezni Exhalacije plinov oedravlj« TUBEllKOLOZO (VUNA DU HO, KHONIĆNI PLUĆNI Kar se je zdravniku in neizve* nedosegljiv idejal — ozdravljenje doseglo se je popolnoma so z d rast oj i na razpolaganje nebrojno dravljenih, profesorjev in zdrav-nov, duhovnikov itd. kojih nvten-prospektom d ibi vsadko na zah- na plučah (Rectal Injection) TKNJK V GLAVI HIRANJE) KATAU itd. itd. dencu Ao pred leti dozdevalo za od kronirnih plucuih bolezni vonjem z exhulacijo plinov. Vsem spričeval, na tiBofe potrdil od oz-nikov, zahvalno pisma. samoHta-tiriie prvpisn vkup«) z obzirnim tedanjo gratis in iranko. Malo število nevernih zdravnikov se s temi orilorno za vrat*«. — Povoljna poročila medieiskih časopisov, uvođenje v največjo bolni Ani e, dajejo izvestno sijajen dokaz v nečuvenih, »ona* djanih uspehih v zdravenjii ss exhnlae.ij<> po rektalnemii in jektern. Nastopne imenitne osobe, kakor prof. dr. Uergeon, dr. Slorel, prof. Coruil, prof. Vernenil, prof. Dtijardin—Beiinmctz, prof. FrKntzl, dr. Statz poročajo, da kašelj, bruhanje, mrzlica ponehajo uže po nekolikih dneh, apetit se zveča teža života narase za 5 kg., pri naduhi nastane neuiudni olehčaiije dihanja. Slično poročajo tudi bolniki. {Zdravonje saino ni teži o, otežu joč« in brez slabih posledic) <*. kr. igr. pri v. aparat za ezlialacijo plinov (Rectal-injector) za lastim rabo in k lernu spadajoč aparat za izvajanje plina se dobivo proti gotovini aii poNtuemu povzetju po 8 for. z plinmnerom po 10 for. 3—6 Kr. Carl Altmann, ffi«n Mariahilferstrasso N. I Poslano. K\vizde fluid proti kostobolu, staro, izkušeno domaće sredstvo proti kostobolu in revmatizmti. Tena a^-. vr. I.- Pristen le z »gornjo varnostno znamko. Dobiva se po vneli lekarnah ; pošilja po pošti vsak dan glavno itklailisiV : Kreinapotheke Kornenbn^ Dolnja Avstrija. (i) f-aut nik pol. dr uit v o „Edinost". $ BRNO Ferdinandova ulica št. 7E največje in najcenejše ku-Ipovališče za zimsko dobo. Največja zaloga primernih božičnlb darov. C' tiiki o preobleki hH perilo za gospodo in gospe in o galanterijah, uzorci sukna in re-'anega lilaga zastonj iu franku. 1'ošiljatve s poštnim povzetjem. i«—1*> Tvornlška zaloga sukna Sape Iz pliša Namizni prti t» moir in drikr, 6 kom. f._i 3o laneni, vsrh barv, :i koin .di «/< Ooklrr jj ie kaj v iklogi J ; ^ L » ^ ^^ Ostanki brnskega sukna kj® m. doi«, 1.6« m. iirek f- Prtici 0*ervlet«) )'1m metrov »a crle »imsko inoiko ._ 'laneni Vi četvorni, <> kom. f. t.jo oblrko f. J.7'. Angleško i^viot-hHgo 0 10 mrtrov la rrlo moikn obleko 12 žepnih rutio zarobljenih, i burvanlml robi ia| inoikr f. i jo, aa ienskf i for. 1 Perilo za gospe i. (.8-50, u, r. 7.50, m. r. 6.-i2aves0| plaht9| prepro2e it S(im obiltkom f. Š.jTi,« vrtenjem Blago za zimske suknje fine m.iderne barvr j' io m, 10 far,, II. 6 for. Pravi atijeraki loden ia lovskr suknie in oMrkf, nrp3-kvir.jiv, i in-lrr f. Blaso za a vrh na suknja barve po najnovejii mo'Ji, • ajfi-iirjš- baie a'm in. for. Zavese od jute (or. 3 korzeti Garniture od jute jiitln »if. i veselijem I .•» f-, 11 f. i.ftr. , pregrinjali ,a po.telje in ■ n.-l, P«dp«nilsi Za Ženske nil.nl prt,najnovejša turika risa. Iiojtfor a,kretona,Muove«a phtna rlja v U V' h barvah, f. 3.5o, v| tlfon«>6 komsdov f. 1.6 J Itlrih barvah 6 for-----j Spodnje 8uknj0 iz klotu- _Presita zimska pokrivala ievinr.bonatotambnrirane.rudeče, Modno blago za gospode - iirok,'"" "fap rai trov dolga, Irpelnoi tnn4/.. b.ijii i.delek i. f i.so, II i.iJ t'iago f. 3.5,, volnena zensSa jopioa - - ---------------------------- Jersry) vseli barvali, le|HJ pristo Ozfora-arajce za delaloe Garnitura od riusa jevajoći i for., 11. r. r močnr, dobre baie, 3 komade I. . pregrinjali t . posteljo, . Damlt,H, "" JJ0-avi0e za ženske „ 3 /' **>° , prt.naJmo. : f- .-»o. » «b.^knm f. ..»■ jaegerov sistem, .ama voina, ia Konjske plahte, težka vrste piatnina in tkanina t srajca f. 3.5o, » obrobki, i i" cm. dolue, iVi cm. ii- , . . . ' ' - ' j komad — J i komolcev parov gospode In gospe i hlače f. t,li bnmbaia f. t,5" k^m. r.ilee, I. mmenaf. j 5», II. siva I r.5>. Mcžko nogavice Flanel ste rute za ni glavo Domače platn; ■ iinske bele in barvane, pletene ia ienske, a^lo tople .1 komadi I. niočne vrsle (nt koinolc v) i k'>m. 6 i»rov f. i.in ' i fnr. II 75 kr. »/. f. f .S", Vi f. t.f Oxford, najnovejši uzorec 1 komad 1'j'i koiiK.lti v) f, 4, So Sifon ta molko in lensko pirilo, 1 kom.l (> 1 komolcev) I, f, II. f. 1.1. Prosniiki horšant 1 komad (j<> kom Icev) bel ali, rutlri O f , v iinjev ali rujnv, f. 5| Kanevas ta posteljne piepro^rr 1 nomad (3o| d, kom^lcrv) I. f (>, II. r>. v Atlasov gradi ta posteljne preproge 1 kom. Iftol d komolcev, 1, f. Io, 11 f. S.SoJ Modne blago za d?.m&- ! 1 Kup o priložnosti!! Zimski Niger-loden za ženske obleke, najholji' vrste, ro m, f. 3.3" Karirani modno blago 60 cm. iirokn ta spalne suknje io] otroške Mltk«, 10 m, f 4.« Jcupon i trožično blago v vseh barvali, I. I. t.6<>,II f. J.Hi>| Flanela Valeria uujnovjsi uioiec, 10 m. f. i*5o Ealmuk najnovjii utorec, 1 > m. f. i.;o| Baraant za obleko najnovejši utorec pristne bar ve,I HI metrov, f. — Kašmir dvojne sirokosti ! črn In barvan, 10 m, for Atlas od volno dvojne Slro- kosti, črn in bmti'i.p' m ' h "i Ltluiau'ij in utl^ovorm urednik Julij Mikcta. Tinkama Dolflnc v Trstu