Naročnina mesečno ^figM^^	^^^ A.	—^ ^^^^^^	^^^^	Č«k. račnn: Ljub*
.nožem-	Vk ^^^^^^	^^	^ ^^^^^^	Ijana
40 Din - ne- M	JKm Ml ■	# ^M	J^M ^	10.349 za inserate;
deljska izdaja ce- ^fiHgfc^ MBW	JMW «| Mi M	M ^K^^fe.	štv. 7563.
"	^^^^^	^^^^	^^^^^ ^^	Zagreb šiv. 39.011:
Praga-Dunaj 24.797

Uredništvo je v	Bgg^^p	jMforf^	....... gflf #	^flf	^ML.	Uprava: Kopitar-
Kopitarjevi ul. 6/111	11 * ^^^^^^ ^^^^	^^^^ ^^ fl^HMH^^ ^^^ jeva 6. telefon 2992
JSf=?aSfSB,^WSS	H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	^^I.E^HH:
Ce bratje mro ...
Slovenska zemlja na Koroškem prehaja v nemške roke — Kje ostane naša dejanska rodoljubnost? — Tužm klici izza Karavank
Za novi red
Eden bistvenih delov papeževe okrožnice »Quadragesimo anno« je posvečen >novemu redu«, kakor si ga zamišlja krščanska sociologija.
Pri izboljšanju sedanjih družabnih prilik pripada zelo važna naloga državi! No kakor da bi od nje bilo pričakovati ozdravljenja vsega družabnega zla, ko so papež ravno obrača proti čezmernemu kopičenju poslov v državni upravi. Čeprav je res, da more tudi država vršiti mnogo tega, kar so nekoč opravljale manjše edinice, vendar je čezmerno kopičenje in centralizacija malodane vseh javnih poslov v državnih rokah »razbila in skoro ubila družabno življenje«, ki je postalo uniformirano in s svojo družabno birokracijo jemlje posameznikom iu stanovom vsako iniciativo v javnem življenju. Pomoč države pri ozdravljenju sodobne družbo bi torej obstojala v tem, da bolj spoštuje I svobodo pocdincev kakor tudi manjših socialnih organizmov. »Kajti proti družabni pravičnosti se dola, ako Re na družbo prenašajo posli, ki jih posamični človek po lastni iniciativi in z lastnimi močmi more napraviti ali pa če se nadrejenim odinicain odstopajo v izvršitev dela, ki bi jih prav dobro moglo izvršiti male in podrejene edinice. Družabno udejstvovanje države more biti samo pomožno; da itdom družabnega organizma pomaga, ne pa da jih absorbira in uniči.< Ako se država pametno odreče krivični omnipotenci in vtikanju v vse malenkosti — nadaljuje sv. oče — ne bo s tem na svoji avtoriteti prav nič izgubila. Nasprotno. Dobila bo le prostejše roke za posle, ki v njeno območje bistveno spadajo: vodstvo, nadzorstvo, pospeševanje in modro uravnavanje kakor je koristno in potrebno. Tako bo državna avtoriteta le utrjena med ljudstvom.
Po tej zolo važni osnovni misli krščanskega družboslovja obnovi papež znano krščansko zamisel o ureditvi družbe po stanovih. Stanje, kakor je sedaj, ne more in ne sme več dalje trajati. Da je namreč družba ustanovila nekakšen delovni trg, na katerega postavi delavec svojo delovno moč, nakar pride delodajalec in jo kupi. Kakor je poudarja! že Leon XIII., ni delo ilikako prodajno blago, ampak je v njem treba spoštovati človeško dostojanstvo delavca. Zaradi tega ga tudi ni mogoče postaviti na trg kakor kako drugo blago. Toda. ker se to vseeno dogaja, zato sta se na »delovnem trgu< ustvarila dva razreda, takorekoč dve bojni fronti, ki sta v najhujšem medsebojnem boju.
Temu nenaravnemu stanju je takoj treba od-pomoči, in sicer s tem, da se v družbi zopet stvo-rijo celoto spopolnjujoči členi — stanovi, v katerih bodo ljudje organizirani po poklicih in ne več po tem, kako mesto zavzemajo »na delovnem trgu«. Kajti kakor tvori občina neko vez med občani, tako tudi pripadnost med člani istega poklica. Stanovske korporacije ne bodo imele razloga, da se med seboj pobijajo po načelu razrednega boja do uničenja slabotnejšega, ampak bodo imele vsestranski interes, da vsak stan napreduje in se krepi kot konsument in kot producent — iz česar moro rezultirati le skupno dobro. Da pa si vendar ne bi kak stan osvojil predominantnega stališča nad drugimi, bo stvar skupnih zastopstev in posvetovanj, da se prepreči nepotrebno medsebojno trenje.
Tako zamišljene stanovske organizacije bi seveda morale uživati polno svobodo napram državi, kakor drugim organizacijam. A ne bi izključevale delavnega sodelovanja med več organiziranimi stanovi.
Zdelo bi se, da temu idealu še najbolj ustreza fašistični korporativni sistem. Poslušajino, kaj | pravi papež.
»Država (sc. fašistična) pravno prizna le ene strokovne organizacije in jim nudi monopolen jio-ložaj, ker le od države priznana strokovna organizacija delodajalcev in delojemalcev izključno zastopa tozadevno gospodarsko široko iu se izključno j 7. njo delajo tarifne pogodbe. Pripadnost h kor-poraciji je sicer svobodna —, toda pogodbe tako glede, prejemkov kakor dajatev veljajo tudi -za vse neorganizirane ali drugod organizirane delodajalce I in delojemalce iste stroke. Stanovske korporacije I so sestavljene iz zastopnikov delodajalcev in delojemalcev isto stroke. Kot pravi in resnični državni organi in kol državna naprava imajo vrhovno vod- j stvo nad strokovnimi organizacijami in skrbe za medsebojno soglasje. Štrajki so prepovedani. Ako 1 se prepirajoča dela ne moreta zediniti, odloči oblast.«
Papež prizna, da ima tak gospodarski sistem golovc vrline. Mirno sožitje stanov, ki ne postopajo po metodah socialističnega razrednega boja. Pozdraviti je tudi razsodišče. Toda pomen fašističnih korporacij bi bil vse drugačen, ko se država nc bi postavila na mesto svobodnega udejstvovanja. Njena dolžnost bi bila, da se omeji na potrebno 111 izdatno pomoč ter pospeševanje. Tudi ima novo stanovsko zastopstvo preveč birokratičen in političen značaj. Zato se je bati, da ne vodijo k boljšemu, novemu redu, ampak služijo le svojevrstnim političnim ciljem.«
Regulntiven princip v gospodarstvu ne sme biti namreč pretesno poseganje države v vse gospodarske panoge, kakor tudi ne izmaličeno liberalno gospodarsko načelo: Laissez faire! Popolna desinteresiranost zakonite oblasti je dovedla do takoavane »svobodno konkurence«, ki je osnovna zabloda individualističnega gospodarjenja. Gospodarstvo mora biti skratka obtegnjeno oblasti moči j in sile. Kajti moč je slepa in sila je nasilna. Go- I spodarstvo morajo zopet urejevati višje in pleme- | nitejše sile, kakor pa sla moč in sila. Gospodarstvo morn voditi socialna pravičnost in socialna ljubezen.
Družabne in državne naprave morajo hiti prevzete te ljubezni. To bo potem dovedlo do no- 1
Ljubljana, 11. junija.
Pod gornjim naslovom priobčuje »Slovenski gospodar koroško pismo, v katerem nepodpisan rojak iz izgubljene Koroške v ganljivih besedah opisuje, kako polagoma umirajo koroški Slovenci. Vse premalo pozornosti se je do sedaj posvečalo največji nevarnosti, ki preti slovenskemu življu na Koroškem od sistematičnega priseljevanja Nemcev iz nemške države. Do sedaj so »rajhovci« pokupili ua Koroškom 4811 oralov sveta za skupno vsoto 4,592.000 šilingov ali za 36,73(5.000 Din. Od toga pade največ na slovenski del Koroške. Med tem, ko pred desetimi leti še ni bilo v slovenskih občinah nobenega rajhovskega priseljenca, jih najdemo sedaj skoraj po vseh slovenskih župnijah in občinah. Kar je še hujše, jc dejstvo, da so po večini lutoranske vere. Tako na primer šteje mala slovenska župnija Vogrče pri Pliberku žc 20 nemških luteranskih priseljencev. To je za malo župnijo, ki šteje komaj 300 duš, zelo visoko število. Deželna vlada in privatne poncmčcvalne organizacije. kakor »Siidmarka«, se trudijo na vse načine, da ponemčijo slovensko Koroško. Ker je ponem-čevanje po šolah prepočasno, kajti otrok doma vendar le govori slovensko in se navzame tudi
slovenske narodne zavednosti, ako ima zavedne starše, so sklenili pospešiti germanizacijo 7, naseljevanjem nemških lutcrar.cev.
Velike zasluge za to si je stekel tudi »Heimat-bundt, ki nosi po krivem to imo, ker izpodrivanje domačinov na korist priseljenega tujca ni nobeno domovinsko delo, ampak domovinsko izdajstvo. Ta organizacija je naslednica Heimatdiensta, ki je svoje dni vodil vso nemško propagando za časa plebiscita. Na žalost so mora ugotoviti, da nemški duhovniki iz rajha. ki so zasedli slovenske župnije, radi podpirajo priseljevanje svojih nemških rojakov. Takih župnij je že mnogo. Povsod jo bil ii-podrinjen slovenski jezik iz cerkve in iz krščanskega nauka. Tako je Velikovec popolnoma nemški, Greliinje ima vsako nedeljo sicer slovensko pridigo, vse drugo (petje, litanijc itd.) je nemško. To za župnijo s 40(1 nomškutarji in 1000 Slovenci! St. Tomaž pri Celovcu je popolnoma nemški kljub nasprotnim naredham škofijskega ordinariata. Ti-mcnica, kjer župnikuje rajhovski Fridnlin Kruger, je postala popolnoma nemška. Št. Lipš ob Krki. Žrelc, Št. Jakob pri Celovcu, Vetrinjc, svoj čas popolnoma slovenske fare. so sedaj nemško in nikjer več nc slišiš slovenske besede v cerkvi. Isto
usodo je delil tndi GTalištanj. Niti odrasli, niti otroci ne slišijo voč besede božje ali molitve v slovenskem materinem jeziku. Župnija Otmanje, ki je bila pred 30 leti izključno slovenska, je nemška. Lepa Marija na Žili, kjer jc dolgo dobo let pasti-roval in pesmi pol naš veliki K« a ver Moško, je ponemčena, v cerkvi, kjor je bilo prej vse slovensko, je sedaj tuje.
Slovenska javnost se premalo zaveda svojih dolžnosti, ki jih ima do svojih krvnih bratov na Koroškem. Zgubila je stike z njimi in sedaj oči-vidno izgublja tudi interes za nje. Ali se nam ne zdi neverjetno, da sc do sedaj še ni ustanovil kakšen odbor slovenskih rodoljubov, ki bi si stavil nalogo, nnjti denarna sredstva, da sc rešijo na Koroškem slovenski domovi, kateri radi gospodarske krize in radi jeklenega objema nemške roke prehajajo v tlijo last? Ali se nam ne idi, da smo «1 naše koroške rojnke do sedaj žrtvovali samo broa-plodne sentimentalno izlive in platoaična navdušenja, da pa se nismo povzpeli do dejanske požrtvovalnosti, ki je danes postala edino sredstvo, s katerim se bo inogla rešiti slovenska zemlja in z njo slovenski rod iu slovenska kultura na K» roškem?
Agrarna konferenca v Pragi
Zadruga in žena najvažnejša odrešitelja kmeta
Pra,ga, junija 1931.
Časopisne agencije so objavile resolucije agrarne konfercnce, toda samo v izvlečkih, tako da si ne morete napraviti pravilne slike o uspehih zasedanja, ki se jc ravnokar končalo. Zato bi si dovolil poslati Vam vsaj nekoliko več podrobnosti, ki bodo brez dvoma zanimale naše poljedelce, ki z veliko vnemo zasledujejo vsak pokret. ki bi vsaj nekoliko olajš.al krizo, ki tope našega kmeta. Na žalost nior£.m takoj uvodoma pripomniti, da ima ta kongres zelo omejeno izvrševalno možnost in da so njegove reslucije v veliki meri odvisne od dobre volje interesiranih vlad, ki bodo pa brez dvoma zgrabile vsako priliko, ki 6e jim nudi. saj so bile domala vse zastopane po bivših ministrih in po avtoriziranih zastopnikih in strokovnjakih poljedelstva.
Prva resolucija se tiče agrarne politike.
Reklo se je, da obstojajo tri uictodc, s katerimi bi sc dalo odpomagati krizi poljedelstva v Evropi: t. znižanje poljedelske produkcije; 2. zvišanje konju m a in 3. organizacija žitnega trga.
Kongres jc vse možnosti preštudiral in prišel do zaključka, da je treba odkloniti zahtevo po znižanju produkcije, ker ni mogoče misliti 1111 to. dn bi se uničilo večje število kmetov, kar bi bilo neizbežno, čc bi države hotele omejiti pridelovanje žita. Kmet je itak žc preobložen z davki, ali naj mu se še vzame pravica, da obdeluje svoje polje? Na drugi strani pa tudi ni lahko priporočati kmetu, da se vrže na pridelovanje drugih kmetskih pridelkov, ker preti nevarnost, da se tudi za te pridelke pojavi preobilica. Zgled imamo pri hmeljski industriji. Vreči kmeta iz ene nevarnosti v drugo, ni nikaku trajna rešitev gospodarske krize.
Iste težave so tudi glede povišanja kon/.u-ma. Z dekretom se ne more predpisati, jc rokel švicarski delegat, koliko kruha naj poje la in ta človek. Na drugi strani pa je težko navaditi ljudi, ki niso nikdar uživali rži, da se nanjo navadijo.
• Zato nc predstuja drugega, kukor da sc države čitnpreje spopri jnzni jo z mislijo skupne organizacijo žitnega trga. Kongres predlaga veliko evropsko centralo, ki bi imela v roknh nakupovanje iu razprodajo žita. Ker po je ustanovitev fnke centrale problematična uli vsaj ni mogoča od danes do jutri, so pa neobhodno potrebne pogodbe ined državami, ki žito izvažajo in med onimi, ki ga uvažajo, nn podlagi katerih bo mogoče razpečavati odvisno žito. Proti vsakemu pričakovanju je kongres popolnoma prevzel misel prednostnih carin. Svoj čas se jc evropski zapad in tudi čehoslo-vaška upirala misli prednostnih carin. Topot je zmagal razum nad politiko. Ne morem zn gotovo trditi, toda zdi se mi verjetno, da je eelio-slovaška država v nekaterih pogodbah, ki jih je zadnje čase že sklonila uli jih bo sklenila, prednostni princip tudi izvajala. Trgovinske pogodbe bi se ne razlikovale od dosedanjih v ničemer. V pogodbi lii prevladal princip največje ugodnosti kot do sedaj. Poč pa bi sc državi podpisnici v tajnih pogodbah zavezali, da si vrneta vse carino, ki sta jih sprejeli. Iuko bi bila klavzula največje ugodnosti nedotaknjena, državi bi si pa medsebojno kljub temu lahko nudili prednostne privilegije, ki bi zn tretjo državo ne veljale. Tako bi recimo Čehoslovnšku pri mesečnem obračunu vrnila Romuniji ali knki drugi držnvi-žitnrici vse carine, ki jih je mo-
voga pravnega in družabnega reda. čigar duša ho socialna ljubezen. Javna oblast naj jc varuje in ščiti, kar bo naprnvila toliko lažje, ako se bo znebila nepotrebne obremenitve s posli, ki ,i nili ne pripadajo. Na tak način urejena družba ne bo med seboj razklana, ampak bo celo telo in odraz skrivnostnega telesa Kristusovega, kakor pravi sv. Pavel: »Vse telo. ko se zlaga iu sestavlja 7. vsakoršno vezjo medsebojne pomoči, po delovanju, kakršno je primerno vsakemu poediiicmu delu in tako samo sebe zida v ljubezni.« (Efez. 4, 16.)
rala pobrati ob uvozu njihovega žita. Kongres se je v znkulisju bnvil tudi s to možnostjo. Jn/, Vam jo samo podajam v svrho informacije.
Druga sekcija se je baviln z izobrazbo kmetskega naraščaja in ni mogla že po svoji naravi napraviti druzega, kakor priporočati vladam, da posvečajo čim večjo pozornost vzgoji strokovno izobraženega kmeta. Tretja sek-eija jc proučavala zadružništvo. O tem sem vam že v prejšnjih pismih poročal. Resolucije niso dale nič bistveno novega. Kongrci je predlagal, da se izvede enako za vse države kontrolna organizacija, ki bo vzgojila revizorje, ki bodo kos nalogam, katere stavi razmah zadružništva. Kongres pa odklanja vsako osebno vmešavanje države v kontrolo zadrug. Njena naloga je, ustvariti zakonodajo, ki bo omogočila čim boljšo in čim uspešnejšo revizijsko kontrolo po zadružnih centralah samih. Kongres nadalje priporoča, da se naj zadružništvo povsod podpre z vsemi zakonskimi pripomočki. Samopomoč je že svojčas rešila kmeta, in ga bo rešila tudi sedaj. Zato so potrebne državne zadružne šole in poseben oddelek ministrstva poljedelstva naj bi bil odrejen 7.11 zadružniško propagando in zadružniško pomoč.
To posebej omenjam, ker je znučil io za praško zasedanje, da je tako krčevito segla po .adružnein orožju ter s tem dala jasen namig, v kakšni smeri naj sc razvije pomoč sodobnemu kmetu. Po mojih informacijah jc topot prvič, da se je solidarnost in potreba po kolektivnem sodelovanju tako izrazito podčrtala na mednarodni konferenci, kjer so svoje dni prevladovali v veliki meri snmogoltni liberalni principi.
Važno delo jc opravila šesta komisija, ki se je pečala s poljedelskimi industrijami. V pogledu krompirja si naš kmet prav nič ni na jasnem, kako ga bi mogel konservirati in kuj iz njega napraviti. Krompir daje sijajen alkohol, ki sc da vporabiti kot gorivo tn kot odlična gonilna moč, ako je pomešan z drugimi tekočimi gorili. Koliko jc drugih pridelkov, ki bi se lahko industrializirali, pa se ne, ker naš kmet ni poučen ali ker mu nikdo ne pove, kje sc nahaja trg, kamor bi industrializirane pridelke lahko prodal.
Sedma komisija je bila izključno posvečena vlogi žene na deželi. Žena igra najpogln-vitnejšo vlogo, ker ona vzgaja kmetski naraščaj. ker ona vodi gospodinjstvo, torej vporabo kmetskih pridelkov doma in njih pripremo za trg in ker v veliki meri tudi ona vodi dela. ki se tičejo poljedelske produkcije. Zato jc kongres zahteval, dn naj se kinetskn žena zaščiti, da naj ji država z vsemi razpoložljivimi silami pomaga, da bo mogla vršiti svojo misijo: šolska vzgoja na deželi mora biti obrnjena v to smer, da v/.bujn v dekletih ljubezen do domače grude in do dela v gospodinjstvu, šolska vzgojo mora predvsem voditi računa o tem, dn hodo dekleta postale matere in vzgojiteljice družin. Zato se ne sme vpornhljuti metodu, ki bi vse pokrajine države podvrgla neki mrtvi enakomernosti, ampak ki sc bo menjalo od kraja do kraja, kakor zahteva različnost regionalnega obeležja. Ženi se morajo v šolah že pokazati pota. kako iz pridelkov izdelovati industrijske izdelke ter si na In način zvišati dohodke, šole bi imele navaditi dekle tudi na skrb za čedne in čiste udobne domove, čim več gospodinjskih tečajev in šol se bo vršilo, tem bolj bo to koristno za naraščaj krepkega, zdravega, družino in zemljo ljubečega kmetskega naroda. Izgovorila se je tudi beseda o veri. Čeprav to ni prišlo v resolucije, ne vem iz knkšnih vzrokov, vendar jc vsakdo čutil, du bo ženi na deželi, kakor drugod, dalo krščanstvo tisto duševno višino, ki je potrebna baza za odgojo novega kmetskega rodu. Resolucija navaja mnogo drugih želja, katere mi pa prostor ne dopušča omeniti.
Naj s tem končam svojo poročevalsko služIlo. Dal Bog, da bi ta kongres dal vsaj svojo majhno spodbudo k udejstvitvi naše 3knpnc velike ideje, ki je nasloniti krščanski družabni red solidarne ljubezni n» zdravega krščanskega kmeta.	Murko Kranja
Kanonszacija papeža Pija X.
Vatikan. U. jun. x. Generalni opat Piorani, kateremu je bila svoj čas prodana naloga, da zbere ves potrebni materijal za uvedbo kanonskega procesa za proglasitev papeža Pija X. za blaženega, je svoje delo končal in vse zbrane dokumente predložil sv. kougrcgaciji za rite. S tem je ofieielno uveden proces, za katerega so predpriprave trajale celih osem let. Ta vest bo razveselila ves katoliški svet, ki se je že dalje časa zatekal k velikemu umrlemu papežu Piju X.. katerega Ihi. upamo, smel kmalu častiti na svojih oltarjih.
Komunistični izgredi v Nemčiji
Kasscl, 11. jun. tg. Preteklo uoč je prišlo do krvavih spopadov med komunisti in policijo. Komunisti so metali na policijo cestne kamne in ludi streljali vanjo iz hiš. En policijski uradnik je bil ubit. Končno je morala policija do 1 zjutraj streljati v salvah. En civilist je bil smrtnonevarno ranjen. Komunisti so razbili mnogo izložbenih oken, policija pa je preprečila plenitev. Aretiranih je bilo 30 oseb. Vsako zborovanje in sprevodi so prepovedani.
Tudi v starem delu Frankfurta so bili včeraj zvečer in ponoči veliki nemiri. Komunisti so dejansko napadli policijo, ki je morala streljali v zrak. Ker prebivalstvo kljub zapovedim ni zaprlo oken, je policija streljala tudi v okna. Policija je večkrat izpraznila ulice, demonstranti pa so se vedno na novo zbirali. Okoli polnoči je bil nemir lako velik, da so metali na policijo z oken cvetlične lonce in kamenje. Ranjen ni bil nihče.
Osebne vesti
Split. 11. junija, ž. Včeraj zvečer je umrl v dubrovniškem samostanu o. Zicko Radotovič, ki je bil magister teologije.
Split, 11. junija, ž. Danes popoldne se je peljal s parnikoni proti Kotoru znani svetovni učenjak benediktinec Gerniain Marin.
Kongres slovanskih žen
Varšava. 11. junija. AA. Včeraj je bil slav nostno otvorjen kongres zveze Združenj slovanskih žen. Prisotni so bili jugoslovanski in bolgarski poslanik, predstavnik češkoslovaškega poslaništva, predsednik poljskega Sejma, zastopnik ministra za zunanje zadeve ter mnogoštevilne delegacije raznih korporacij. Kongres je pozdravil predsednik Združenja Zajednice slovanskih društev na Poljskem HubiČka. Predlagal je predsedniško kongresa. V predsedništvo so bile izvoljene za Češkoslovaško Molarova. Kapkova in Golova, za Jugoslavijo ga. Prodaničeva, za Poljsko Javorka in Se-deko. V imenu bolgarskih žen je pozdravila kongres ga. Robev, soproga l>olgarskega poslanika v Varšavi, v imenu Češkoslovaške ga. Molarova, v imenu Kola srbskih sester pa ga. Prodaničeva i?. Belgrada. Nato so bili izvoljeni posebni odbori za proučevanje posameznih vprašanj. Seja je bila po tem zaključena. Članice odborov so si po skupnem kosilu ogledale poedine socialne ustanove v Varšavi.
Prijeti razbojnikt
Pariz. 11. junija. AA. Havas poroča iz Mar-seillesa: Policija je prijela tri bolgarske razbojnike, in sicer Danča Petkova, Uzunova in Bojana Georgijeva, ki so napravili v Bolgariji in v Jugoslaviji preko 20 težkih zločinov in nekaj umorov.
Anfon Habsburški v Belgradu
Bolgrad, 11. junija. 1. Nadvojvoda Anton Habsburški se je včeraj pripeljal z letalom v Belgrad. in je bil gost tuk. romunskega poslanika Gura-nesca. Danes zjutraj se je 7, letalom odpeljal v Bukarešt. kjor se v kratkem vrši poroka romunsko princeso Ileane.
Dunajska vremenska napoved: Soparno, lokalne nevihte.
Zagrebška vremenska napoved. Stalno . in
1 toplo.
PRVOVRSTNA
MIH KOLESA
po solidnih cenah in tudi pa obroke	Kranj, Glavni trg 101; Novo mesto
MALI OGLASI
Vsaka drobna vršilca »-50 Din ali vnaba besed« SO par. Nafmantil oglas v . S Din. Opisni ,, h I devet vrstic se ra£uno|o vlit.. Za odgovor zoamUo! Na vpraSanfa brez znamke ne odgovniinmol
Jlužbeiičejo
Kuharica
Model, ključavničarja
prvovsrtnega, iščemo za našo livarno za takojšnji nastop. Modelni ključavničarji z večletno prakso starejša, išče službo k naj se takoj javijo pri to-mali družini ali k 1—2 varni »Titan« d. d„ Kam-
Stanovanja
Zračna in solnč. soba
večja, z dvema posteljama se išče v bližini Sv. Krištofa. Naslov v upravi pod štev. 6588.
gospodoma. Pismene ponudbe na upravo pod »Starejša« št. 6658.
ilužbodobe
Vaje
t nem. konverzaciji nudi dijakom za počitnice nemška dripima. - Dopisi na: Adlassnig, Klagenfurt -Annabichl, Akazienhofstr.
Avstrija.
nik pri Ljubljani. Perlektno kuharico
srednje starosti išče zakonski par brez otrok v sredini mesta. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod šifro »Do-! bra plača« na upravo. Službo takoj lahko nastopi.
Učenca
Čamernikova šoferska šola
e nekaj razredi meščanske šole sprejme trgovina z Ljubljana, Dunajska c. 36 mešanim blagom na de- j (Jugo-avto), Prva oblast, želi. Hrana in stanovanje j koncesijonirana. Prospeiu v hiši. Ponudbe na uprav. št. 16 zastoni. Pišite ponjl pod »Trgovina« št. 6606.
Mizarski mojster
samostojen, strokovnjak vseh mizarskih del se takoj sprejme k strojnemu
mizarstvu z udeležbo na _ _________
čistem dobičku. Zahteva J bolezni odda v najem, sc ca 20.000 Din garan- j Naslov v upravi pod št. cije. Ponudbe na upravo pod »Strokovnjak« 6544.
Za Ljubljano in Maribor
Stanovanje
oddam s 1. avgustom t. 1. Lepo solnčno, 3 sobe s kopalnico. Dr. Kodre, Sta-ničeva ul. 3.
Meblovano sobo
elegantno, parket, elektrika, poseben vhod, souporaba kopalnice, lep razgled. Na razpolago prvovrstna domača hrana, v strogem centru, poleg magistrata. — Naslov v oglasnem oddelku pod št.
6654.
Dijaki glasbeniki
ki žele prebiti počitnice na morju, morejo nastopiti takoj. Ponudbe na
mm velebit. Seni
Hiša z večjim vrtom
sredi Unca pri Rakeku, primerna za trgovca in
Srečke, delnice, obligacije
primerna za trgovca m	k je U	.Merkur,
gostilničarja, naprodaj al.	LjuPbIjana . Selenburgova v naiem Ponudbe pod u,ica 6 „ nadslr
»Unec 22«.___
Kmetijo 32 oralov
sadonosnika, njiv, vinograda, gozda pri Ptuju -
Iščem
Parma: »Carične amacon-ke«, opereta, klavirski izvleček s tekstom. Ponud-
proda za 150J)00 Din. Po- Hinko g ' knj; sredovalec, Maribor, 30- . . T - . ..
dna ulica 30. ! trzec, Liubl,ana.
Gostilna in trgovina
z inventarjem, se zaradi
6656.
Na Jesenicah
bližini kolodvora
se sprejmeta dva prov. , °dda v nalem lokal Prl" potnika za povečavo slik, praven za trgovino ah ki bi bila tudi inkasanta. kaj sbčnega. — Kje se »Mina«, Maribor-Pobrež- lzve v upravi lista pod je, Nasipna 16. j_st- 6626-_
2 kleparska vajenca j BBBBBBBBBBBBBBBB
"e iz poštene hiše — se j čita jte in širite prejmeta pri K, Bocak, »Slovenca«!
Na domačo hrano
prvovrstno, sprejmem par boljših gospodov oziroma dam, v strogem centru, poleg magistrata. Naslov ! v oglasnem oddelku pod' št. 6653.
Gostilno mesarijo
v trgu proda za 150.000 Din. Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30.
Dve parceli
po 700 m' prodam ugodni ceni. vrl popolnoma urejen. Izve se Cerne-tova ulica 32, I. nadstr., Ljubljana 7.
Posestva 5 oralov
hišo in hlev proda za 42.000 Din. Posredovalnica Maribor, Sodna 30.
Stavbne nasvete
daje tehnični biro »Tehna« Ljubljana, Mestni trg 25/1
Proda se parcela
900 m3, Kosovo polje. -Poizve se Špančeva pot 171 pri Dovjaku.
H ras t o^ e mT r iz e.
bukov, javorjev, je -šev, jesenov les
okrogel in rezan, ka-j kor tudi drva kupuje
H. SGH Sušah
Žično mrežo za ograje
stavbno okovje, mizarsko orodje, Ia Remscheidske žage, kupite najugodneje pri »JEKLO«, Ljubljana, Stari trg, telefon 28-45.
»Javor«
lesna industrija v Logatca
ima svoj lokal za pohištvo ludi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice.
jefiprenj, ajdovo moko
vedno »vežo oddaja na debelo veletrgovina
A. VOLK, LJUBLJANA
Rcsljeva cesta 24.
Širile »Slovenca«!
m sel zapovedi pri fedl.
1.	Ne jej, dokler si utrujen ali vznemirjen!
2.	Ne jej prevročih jedi, temveč počakaj, da se ohlade!
3.	Ne jej hlastno, ampak počasi I
4.	Jedi dobro zgrizi, da se dobro pomešajo s slino 1
5.	Med eno in drugo jedjo napravi malo pavzoI
6.	Na pij med jedjo!
7.	Ne jej preveč, ampak prenehaj takrat, ko ti še diši, potem boš dolgo živel!
8.	Ne muči se s skrbmi med jedjo, ampak odloži jih na poznejši čas!
9.	Navadi se • biti med jedjo dobre volje, potem boš vedno dobro prebavljal!
10.	Vživaj večkrat izborne testenine PEKA-TETE« ali >JAJNINE«, bodisi na juhi, kot prikuho ali kot samostojno jed. Z njimi dovajaš svojemu telesu potrebne redilne snovi!
Vsakovrstno
ttnpnle
J po naivišfib cenab ČERNE, luvelir, Ljubljana, { Woliova ulica št. 3.
iEfflSBSfl!
Samo kdor v mira riwl izbira, dobro kupi
a^ftu,,Lj,u'i i.
8 ; Ako morale iz trgovine v zaradi starosti in bolezni.	trgovino, da si ogledate
Hiša enonadstropna stop Drva, premog, trame Wae0, se boste v stiski in ob glavni cesti, |e pri- -n d(jske dobUe . Jos; nagUci odlogili morda za
merna za vsako obrt " >prelesnik nasl. Drobniča, nekaj, radi česar se boste senčnat gostiln.šk. vrt, le- Ljubljana Janševa ulica,	pozneje kesali;
denica, veranda in gospo- ' ' nr, • • „
Hišo, enonadstropno
novo zidano, eno štiri-sobno in dvoje manjših
stanovanj, elektrika, par- | darsko orodje	in gostil- ... ... . .„ keti, vodovod, kanaliza- niški inventar. - Njive, b"° tudl na °br°kc'
darska poslopja. Gospo- mo vni uradniki do_
iiarctn n.nhi. ... rtn.t, .	r ..	-
mri
Uržič, strojno kleparstvo in vodovodi.
ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA!
,__Tu imate čas, da pregle-
ci|a, 1.400 m- vrta, vsa- j travniki, gozd, stelniki, ži- Ugodna prilika dale in precenite vzorce jenih nad 50 sadnih dre- | vina in drugo. Kdor želi	*	**	kos za kosom, nikdo Va9
ves, ugodno prodam pod I kupiti, naj se do 30. ju- za nakup moške obleke. ne bo prigovarjal za ne-Rožnikom (ob posestvu g. |nija t. 1. pri meni zglasi Komur m za modo in ši- kaj, kar ne odgovarja Va-
Kolmana). Potreben kapital Din 130.000. Naslov v upravi pod št. 6058.
z meščansko šolo, veščega nemščine, zdravega, močnega, iz poštene hiše, sprejmem takoj. Pismene ponudbe na
Joža Hrastelj, trgovec, Gornja Radgona-
f i,
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga oziroma mati, teta in nečakinja, gospa
Raner Frančiška roj. Primožič
soproga železniškega uradnika
dne 10. t. m. po dolgi mukepolni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno in Bogu vdano umrla.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 12. junija 1931 ob 10 dopoldne izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti 9 (Zavetišče sv. Jožefa) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Kočevje, dne 10. junija 1931. RANER MARTIN, soprog. MATILDA, MICI, hčerki in vse ostalo sorodstvo.
Ignac Merhar, Podgorica roke hlače lahko dobi
pri Ribnici.
šemu okusu.
res dobro obleko za mal
denar, ker sem se odlo- ZAHTEVAJTE ZATO NA-čil oddati take obleke za SO KOLEKCIJO TKANIN ! polovično ceno. A. Kune, ZA MOŠKA OBLAČILA Ljubljana, Gosposka ul. 7. > IN OGRINJALA
_ " ; i jn dobili jo boste v par .	Puhasto perje dneh, seveda brezplačno
Kupujemo	£jsto {Ohano po 48 Din i in brezobvezno.
od bele akacije, i kg, druga vrsta po 38 Din	1812
bezgovo in' lipovo cvetje kg. čisto belo gosi« po Potem sedite in izberite
Izid»Logarsho dolino
Naročajte si izletniški odprti avtobus za 23
oseb, ki je na razpolago za vožnjo pri
Urli Pavlu, Solfava
Prodala blaga v konkurzu
V konkurzni zadevi Bana Franca, trgovca na Jesenicah št. 3 (nasproti hotela »Triglav«), se proda na javni sodni dražbi
dne 15. junija 1931 ob 8
vsa zaloga raznega manufakturnega, špecerijskega, kolonijalnega blaga itd., inventar trgovine in pohištvo, ki se nahaja v stanovanju iste hiše.
Po možnosti se bo vsa zaloga trgovine s pripadajočim inventarjem prodala hkrati. Zato pridejo v prvi vrsti v poštev ponudniki glede cele zaloge in inventarja.
Natančnejše informacije daje podpisani upravitelj stečajnega sklada, pri katerem se je tudi v poslovnih urah zglasiti zaradi ogleda trgovine in zaloge.
Dr. Janko Vovk,
advokat na Jesenicah (hotel »Triglav«).

cvetje
ter vsa druga zdravilna 130 Din kg in čisti puh ono, kar najbolj odgovarja zelišča. Zelišča naj bodo po 250 Din kg. RazpoSi- ! Vašemu okusu, čista, izbrana in sušena Ijam po poštnem P°v«t,u Ker nabavljamo blago di-v senci. - Vprašati \e v L BROZOVIC — Zagreb, drogeriji »Sanitas« Celje Ilica 82 Kemična čistil-in Trbovlje.	i	oica perja.
Za veleposestvo se išče zmožen
oskrbnik
z večletno uspešno prakso. Ponudbe s točno navedbo študij in službovanja naj se pošljejo na Upravo »Slovenca« pod št. 6630
rektno iz tovarne in ga prodajamo naravnost Vam odpadejo razne provizije; Vi kupite torej boljše blago za manj denarja.
Ze pol stoletja strežemo zadovoljnim odjemalcem. Največja trg. in odpremna tvrdka
— 2wjtvb. ✓
Ako še nimate našega glavnega kataloga, zahtevajte ga. Cez nekaj dni ga boste imeli v rokah brezplačno.
Pogreša se
od 5. junija 1931 od 19 Pušelc Ladislav, 21 let star, visoke, vitke postave, temnega obraza, črnih las, oblečen v fino temno modro obleko; imel je pri sebi aktovko s srednješolskimi knjigami. Prosim sporočila na upravo »Slovenca«, Aleksandrova cesta 6, Maribor.
Potenje nog in telesa!
Vsled vročine, težkega dela in hoje mnogim pot razjeda kožo na nogah in rokah ter med prsti na nogah, vsled česar nastajajo rane, volk, vnetje in otekline. Vse to naglo in zanesljivo izgine, ako se porablja
BARTULIČEVA ZDRAVILNA MAST
in zdravilni prašek, ki ju izdeluje stara v letu 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vladko Bartulič, Zagreb, Jelačičev trg 20. Cena ene škatlje masti 10 Din, cena ene škatlje praška 6 Din. Dobiva se v vsaki lekarni.
Joža Lovrenfffd:
Maščevanje
Zgodba iz Beneške Slovenije. (Dalje.)
Tako se je odločil Čerin. govoril z Alešem in njegovim očetom Tomažem in oba sta bila zadovoljna.
Potem, ko je bil v6e tnko lepo uredil, je j neke nedelje popoldan, ko se je že večerilo ' in je hči kuhala večerjo — burjice, ki jih je j bilo ono leto toliko, da niso pomnili, da bi kostanji kdaj tako bogato obrodili — opravil najtežje. Hčeri je povedal, da je star in da tudi ona ni več otrok in da bi zato bilo dobro, če bi nekoliko mislila, da bi dobila moža, ki bi ji pomagal in ji nadomestil njega, ki ne !>o dolgo in bo moral v krtovo deželo.
Hči je rdela in molčala.
■»Vidiš, vem, kuko je to sitno za mladega človeka, zato sem že kar sam vse uredil, da ti ne bo treba misliti in ugibati in iskati, koga bi vzela!«
Hči je molčala in začudeno pogledala očeta.
Res, Tomaževega AleSa iz Lazov sem ti izbral, kakor ustvarjen je za našo hišo!«
Hči je trdovratno molčala in oče je bil prepričan, da je vse v redu.
in.
Pa ni bilo vse v redu.
Čerin se je prepozno spomnil, ko je iskal hčeri moža. Hči je imela srce, ki je bilo že dolgo nemirno. Vznemiril ji ga je Miirkue iz Bijača. Ni bil bogat, revno hižico so imeli in sam je bil ostal, ko irni je pobrala črna bole-
zen očeta in mater in brate in sestre. Stara mati, ki je one dni prosila Boga, naj bi bolezen pobrala njo in prizanesla sinu in snahi zavoljo otrok, je ostala in je skrbela, da bi Markuc rustel, kakor Bog zahteva. Markuc je vzrastel in stura mati je menila, da ji je Hog izkazal dovolj milosti, ko ji je pustil toliko živeti, dn otrok ne bo revež in v spotiko sosedom, in je lepe zimske noči mirno zaspala. Tako je ostal Markuc sam, ni bil bogat, a lep je bil in lepo je znal pogledati in lepo govoriti. Ni ga bilo dekleta ne v Bijaču ne v Lan-darju in ne v Lazah, ki ga ne bi rada pogledala in ne bila vesela, če se je |>ošalil z njo s prijazno besedo.
Prijazen je bil Markuc z vsemi, najbolj prijazen s Čerinovo Mihelo še tedaj, ko ji je bilo mirno srce.
Iz miru pa je vzrastel nemir.
Mihela je začela od nedelje do nedelje težje čakati, kdaj oznani zvon k maši, da bi prišli Bijnčani v I/andnr in z njimi Markuc.
Milieii so cveteli na oknu nugelji, lepi rdeči nagelji, kakor bi poganjali iz srca. Tako ji je rekel Markuc, ko se je bil neke nedelje ustavil pod oknom.
»Milicln!« jo je poklical.
Mihela se je za odprtim oknom v izbi pripravljala k maši. Čudno ji jc zučelo biti srce, ko je zaslišala Markučev glas, in čutilo je, da ji je, knkor bi ji vsa kri zaplula v obraz in da mora biti rdeča, knkor so rdeči nagelji, ki jih Markuc gotovo gleda.
V zadregi je biia in sc ni oglnsila.
»Miheln!« je ponovil Markuc milo, kakor da prosi in mu je težko, ko mu nc odgovori. Napravljena je bila in sc ni mogla premagati.
»Saj ne bo nihče nič rekel, če govorim r. njim skozi okno. Oče je že v cerkvi, drugi pa se ne bodo zmenili, ko poznajo Markuca, da je priljuden in vsakemu privošči kako besedo.<
Tako je pomislila in stopila k oknn ter se nagnila čez nagel je.
»Živ nagelj med nagelji,« ji je rekel in še bolj je zardela.
»Oh,< je vzdihnila, »se že spet šališ!«
»Nič se ne šalim, res je, tako res, kakor so rdeči tvoji nagelji, da so taki, kakor bi poganjali iz srca!«
»Vidiš, kako govoriš!« je hotela biti huda, a glas ji je sladko drhtel.
»Tako govorim, Mihela, drugače ne morem in ker ne morem drugače, te moram prositi, da bi mi dala dunes prvi nagelj. Za klobuk ga pripnem in bom vesel, da bom po maši vriskal, ko pojdern domov!«
V zvoniku so se oglasili vsi zvonovi tako lepo in ubrano, kot bi bila suma sveta velika noč.
Mihef« ni imela več čas« in ni mogla po>-mišljati.
Sklonila se je nad nagelji če,z okno, jih pogledu I ti, potem pa jih je privzdignila in odščip-nila je najlepšega in ga dala Murkucu, ki je bil iztegnil roko, da ga vzame. Oči so mu žarele, ko si je snel klobuk in del rdeči nagelj 7.a trak.
»Zdaj pn pridem vsako nedeljo ponj!« je bolj prosil ko povedal, preden je odšel proti cerkvi.
»Pridi,« mu je rekla, a ne bodi hud, če bi gu dobil tudi kdo drugi. Veš, zaradi očeta in ljudi!...«
Poslej Mihelino srce ni bilo več mirno, čeprav ni pokazala. Oče, ki je sicer imel dobre oči, saj se je hvalil, da razloči ovco na Mata-juru, ni opazil nikake spremembe, še one vedrosti v očeh, ki se je umaknila zasanjenosti, ni pogrešil.
Klatili so v rebri pod vasjo kostanj. Oče ga je bil nesel prvi koš domov.
Markuc je prišel mimo.
»Ali bode?« je vprašal Miheloi, ki je kostanj pobirala v pletenico in ga potem presi-pala v drugi koš, da ne bi bilo treba očetu Čakati in bi imel že pripravljeno novo breme, ko bi se vrnil.
S pletenico v rokah se je Mihela vzravnala in se obrnila.
»Bode,« je rekla.
»Ali naj ti pomagam?« se je ponudil.
»Saj veš, da bi rada, pa je bolje, da ne!«
Markuc se je začudil, zakaj žalosten je bil njen glus.
»Kaj ti je, Miheln!«
»Oh, Markuc!« je vzdihnila Ln oči so se ji orosile.
Markuc je stopil bliže, Mihela je gledala proti vasi.
»Mihela, ti si žalostna, kaj se je Zgodilo?« je Markuc povprašal in čutila je, da bi ji rad pomagal in pregnal njeno žalost.
»Kaj bi ne bila žalostna, saj boš ti tudi. Oče mi je izbral ženina. Aleša Tomaževega iz Lazov mi je izbral,« je povedala in bilo ji je, kakor bi se ji odvalil težek kamen s srcn, ko ne bo več sama trpela svoje bridkosti.
Markuc je prebledel in jo samo začudeno pogledal.
(Dalje prihodnjič.)
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cefc.
Urednik: Franc Krem žar.
Ljubljanski akademiki v Draždanih
Dobrota ob vročih dnevih
je, če si umijete glavo z Elida Shampoonom. Lasje »e Vam ne samo dobro izperejo . . . ampak Vam ostanejo tudi lepi in zdravi!
Vsak teden po enkrat si umijte glavol
ELIDA SHAMPOO
Po Franciji
Draždane, 10. junija.
Včeraj je prispela v Draždane večja skupina študentov - gradbenikov in arhitektov ljubljanske univerze pod vodstvom profesorja arhitekture g. Ivana V u r n i k a. Goste so na postaji sprejeli predstavniki srednjeevropskega inštituta in akademske komisije za inozemstvo (Akademische Auslandsstelle), ki so jili spremili v mestno posvetovalnico. Zastopnik mesta g. dr. Kipping jih je pozdravil z nagovorom, v katerem jih je opozoril nu vlogo Draždun kot važnega duhovnega središča, iz katerega izvirajo mnoga kulturna gibanja; dalje jih je opozoril na njihova umetnostna bogastva in lepote okolice. Skupina se je povzpela tudi na stolp posvetovalnice, nato pa si ogledala arhitektonske znamenitosti mesta, ki jili je pojasnjeval g .dr Pieuther, profesor na Tehnični visoki šoli v Draždanih. V srednjeevropskem inštitutu je pozdruvil goste njihov upravnik g. Kari Gottling. ki jim je razložil cilje in metode instituta. Večer so gostje prebili na Izseli\vitz-Hohe, odkoder so uživali razgled na Draždane v nočni razsvetljavi.
Drugega dne si je skupina ogledala pod vodstvom dipl. ing. Jechta tovarno armiranega betona Dykerhoff in Wiedemann pri Dražda-
nih. la tovarna je največja te vrsie v Nemčiji in slovi zaradi rekordnih uspehov, tako na primer armiranih betonskih stebrov, visokih 58 metrov. Tovarna jc zelo zanimala mlade gradbenike. Za tem so si ogledali galerijo slik im še druge muzeje, ki so akademikom zelo ugajali.
Popoldne so bili gostje povabljeni od srednjeevropskega inštituta na čaj v »Italijansko vasico«. Čaju je prisostvoval jugoslovanski konzul g. Hans Kiihne in dr. Kipping kot zastopnik mesta Draždane. G. Kari Gotting jc pozdravil goste in naglasil važnost utrditve kulturnih stikov med državami jugovzhodne Evrope in Nemčije, brez ozira na to, ali so bile med svetovno vojno na strani Nemčije ali proti njej. G. prof. Vurnik se je alivalil v imenu vse skupine in izjavil svoje zadovoljstvo zaradi poštenih naporov srednjeevropskega instituta, ki stremi za zbližanjeni Jugoslavije z Nemčijo m kulturnem in gospodarskem polju. Prepričan je. dn bodo take ideje instituta v bodočnosti plodonosne in da sc mora vsaka ideja, ki je v bistvu pri rodna, slej ali prej uresničiti.
V sredo je skupina obiskala mednarodno higijensko razstavo, na kateri jo je posebej zanimal jugoslovanski oddelek, nato pa je odpotovala iz Draždan v Prago.
Kolo se godi našemu kmetu
Litija, tO. jun.
Knko naš kmet živi in kako se mu god* naj govore cene živine, ki je glavni vir kmetovih dojiodkov.
V ponedeljek se je vršil ob krasnem vremenu običajni letni sejem po sv. Rešnjeni Telesu. Živine je bilo nekoliko manj ko druga leta. živinskih kupcev pa je bilo precej, žal je pa bila cena živini prav slaba. Par najboljših volov je bilo prodanih za 7.25 Din žive teže, večinu volov pn je bila prodnna po ceni od 6—7 Din za kg žive teže. Največ so pokupili ljubljanski mesarji, tako da je bilo prodanih okoli
40 parov lepih volov.
Živinorejci, ki so s prodajo živine čakali že predolgo, so to pot pri prodaji utrpeli precej izgube, tako d» so nekateri vole vse leto krmili čisto zastonj.
Še hujšo nji ko pa nam pokaže naslednje poročilo s Polšnika. kjer je bil semenj oni tedeu:
Na Polšniku so prodali kmetje živino celo po 3 Din zn kg žive teže.
Z ozirom na tako katastrofalno nizko ceno goveje živine bo potrebna nova regulacija mesnih cen.
Pred obiskom naših Amerikancev
Ljubljana, 11. junija. j
Dne 10. junija je bila seja, na kateri so bili me/1 drugimi zastopani Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev. Narodni izseljenški odbor v Ljubljani in odposlanec organizacije »Izseljenika« v i Zagrebu.
Sklenjeno je bilo, da se priredi skupini izseljenskih izletnikov iz Amerike, katero bi vodil g. Mladineo iz New Yorka ob prihodu dne 27. junija zjutraj na obmejni postaji na Jesenicah slovesen sprejem in da se jim nudi med vožnjo do Ljub- i ljane prigrizek.
Ljubljana bo te izletnike, večinoma brate in j sestre iz hrvatskih krajev, najslovesnejše sprejela, pozdravila in pogostila.
Ti izletniki bodo ob tej priliki slovesno od- \ prli v dvorani Delavske zbornice izseljenški kongres, ki se bo potem v Zagrebu nadaljeval in Belgradu končal. Ti izletniki bodo še isti dan ob 17 nadaljevali pot v Zagreb.
Druga skupina izseljenskih izletnikov iz Amerike, večinoma člani Kranjske Slovenske Katoliške Jednote v Jolietu, bo dospela dne 29. junija zjutraj na Jesenice. Spored sprejema je za to skupino isti, kakor za prva
Star grešnik
Pred sodnike je stopil zastaven, 30 leten oženjen mlinar Jože, doma tam blizu Tržiča. Ima kaj čudno lastnost, da rad posega po tujih ovcah v planinah in po prašičkih. Bilo je neko temno novembrsko noč lani, ko je stara in zgovorna Marjana Arh na Mlakah začutila tako-le okoli ene ponoči, da se v svinjaku gode prav nenavadne stvari. Šla je v svinjak in tam je zalotila Jožeta s še nekim neznanim človekom. Jože je že porinil nož v prašička, ki je bil vreden 250 Din. Ko je Marjana posvetila, sta oba nočna nepridiprava pobegnila. a prašička pustila zaklanega v svinjaku. Stvar se je zgodila kakih deset minut od Jože-tovega mlina.
Jože, obtožen vlomne tatvine, je pred sodniki trdovratno tajil in zatrjeval: »Jaz sem nedolžen! Tisto noč sem na podu v senu spal!...« »Zakaj niste spali v sobi kakor žena'?«; Jože je nekaj zamomljal, češ dn je bil pijan. Tudi pred sodniki je močno dišal po žganju. Svojega tovariša pa Jože ni hotel izdati. »Kdo je bil še zraven?« ga je vprašal predsednik. »Ne vem Bom čisto po nedolžnem obsojen,« je odvrnil Jože. ln sodba se je glasila kratko: zaradi zločinstva tatvine obsojen na (i mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 1 leto. »Ali se pritožite?« je sledilo vprašanje predsednika. Jože je srepo zrl pred se in nekaj momljal, potem pn dvignil glavo in prosil:
»Ali je mogoče kazen za nekaj mesecev odložiti?« Iu dovolili so mu odlog kazni za 3 mesece.
Družba sv. Rafaela in Narodni izseljenški odbor vabita v slogi in v smislu jugoslovanske akcije ves naš narod, da pozdravi le naše izletnike brez ozira na nekdanjo strankarsko pripadnost, tako prisrčno iu složno, da bodo prepričani, da pri nas zedinjenje ni samo fraza, ampak dejstvo in da naša domovina ni samo osvobojena, ampak tudi urejena in da smo vsi skupaj lahko ponosni na našo nanovo ustvarjeno kraljevino Jugoslavijo.
Taki utisi bodo našim dragim bratom iti sestram, ki so svoj čas zapustili domovino radi neugodnih razmer, morda tudi vžgali načrte, ali morda ne bi bilo sedaj, ko vladajo v Ameriki strašansko neugodne razmere, bolje, da se stalno vrnejo v domovino in da tukaj s svojimi prihranki in izkušnjami ustanavljajo nova podjetja za izdelovanje takega blaga, katero moramo sedaj uvažati iz inozemstva.
Izseljenški kongres naj razpravlja med drugimi problemi ludi o tej točki in izvršitev te točke sporeda bo ojačila gospodarski položaj naše kraljevine in rešila one naše rojake, ki sedaj živijo brez dohodkov ob svojih težko zasluženih prihrankih v Ameriki, katerih bo pa enkrat konec, kar bo imelo za posledico splošno obubožauje našega naroda v Ameriki. Izseljenški komisarijat.
Pretep pri voglarenju
Novo mesto. 10. V. 31.
V ponedeljek R. t. m. je bila v Dolenji vasi pri Mirni peči svatba. Poročil se je pos. sin Re-žek Anton, iz Dolenje vasi, z gdč. Anico Auberjevo, pos. hčerko iz (ilobočje doli. Ženin je povabil na svatbo tudi svojega prijatelja Franceta Ladiho iz Dolenje vasi. ki se jc povabilu odzval ne sluteč, da bo moral naslednji dan že ležati v bolnišnici.
Ženin je prosil njega in Franca Krivca i/. Št. Jurja, naj nesela škaf vina in hleb kruha fantom ,ki so prišli okrog 21 zvečer voglarit iz sosednje vasi 11 rastja, Vrhovega, Malega vrha. Šl. Jurja, Cemažje vasi in Vel. Kala. Fanta sta ženi-novi prošnji ugodila in nesla vino in kruh k posestniku Fabjanu, kjer so se fantje zbrali. Pričeli so piti in seveda bi bili radi imeli tudi godbo. Pa kakor nalašč jo primaha od nekod godec (irivec iz Poljan, s harmoniko čez rame, zavije v veselo družbo ler izjavi, da jim bo godel dokler hočejo, če mu dajo vsak po 2 dinarja. Nekaj fantov jo bilo takoj pri volji plačati zahtevane dinarje, drugi pa so bili proti temu in tako je prišlo do prerekanja in pretepa, pri katerem je nekdo udaril Ladiho /. vozno ročico trikrat po levi roki in mu jo dvakrat hudo presekal. Med pretepom je bil tudi ranjen z nožem v ustnice Kralj Miha iz Šl. Jurja.
Ko so fantje videli kaj se zgodilo, so raz-begnili. Ladilia pa je moral drugi dan v bolnišnico v Novo mesto.
Potovati danes ni težko. Razne države in kraji kar tekmujejo, kdo bo privabil več tujcev. Nudijo jim vsakovrstne ugodnosti in skrbe, da dobe tujci pri njih najboljši utis. Težje je potovati poceni. Povsod vas vabijo iz ljubezni do sebe, ne iz ljubezni do vas. Najtežje pa je potovati zastonj! In vendar se je piscu teh vrstic posrečilo prepotovati širšo Francijo na ta zadnji način: zastonj Francoska vlada je namreč povabila v goste 275 oseb močno deputacijo Društva jugoslovanskih rezervnih častnikov in vojakov, kateri sem se kot edini »Kranjec« mogel tudi jaz pridružiti. Evo par zanimivosti z našega lepega potovanja:
V sredo 3. junija zvečer nas je posebni br/.o-vlak popeljal iz Ljubljane preko Jesenic proti meji. Lepa in zanimiva družba, ki se je zbrala okrog svojega predsednika g. polkovnika v. p. Radosav-ljeviča. Sami resni in stasili možje, ki se jim že z obraza bere, da jim ni bilo življenje z rožicami poslano. Dolga leta s ostali z orožjem v rokah na braniku svoje domovine. Priborili so si zmago v balkanski vojski in prestali so vse strahote svetovne vojne v taki meri, kakor vojaki nobenega drugega naroda .Njihova prsa so polna odlikovanj, ki so jih s svojimi junaštvi v resnici zaslužili. Lepo je potovati v taki družbi.
In še nekaj moram tu omeniti, nad vse vzorno organizacijo celega potovanja. Imel sem priliko udeležiti se že več stičnih skupinskih potovanj, pa so vsa, ludi najboljša daleč zaostajala v organizaciji za našim potovanjem. Vsi smo enaki! Ni razlike med polkovnikom in podčastnikom, ne med milijonarjem in preprostim seljakom. Godrnjanja ne poznamo. Cela čela nastopa kot en mož. Da bi vi videli to četo na kolodvorih! Samo en poziv za vstop — in ne mine deset sekund, pa se peron popolnoma izprazni: vsak je že na svojem mestu. Ta naš nastop tujcem imponira. Nemci po Švici in Avstriji so nas zaradi tega strme občudovali, Francozi pa živahno ploskali. Še v Parizu, kjer mala čela 300 ljudi dobesedno izgine v vrvenju milijonskih množic, smo bili predmet vsesplošne pozornosti. Od vseh strani so doneli klici začu-
denja in veselja: Srbi so tu! Cela delegacija nastopa namreč v Francozom dobro poznanih šaj-! kačah .
Potovanje je bilo nad vse lepo. Imeli smo i priliko vzgodnjem jutru opazovati krasote salc-! burškib iu tirolskih Alp, preko dneva pa ves ogro-| men napredek krasne Švice. Ena stvar nas je po-; sebno zanimala: promet. Železnice Iu nimajo več j parnih slrojev, ampak jih žene /. velikansko br-! zino električna sila. Nad 100 km na uro smo vozili ! od Ztiricha do francoske meje. Kako je prijetna i taka vožnja, brez umazanega in neprijetnega dima! i In avstrijske in švicarske in francoske ceste! | Ne poznajo več ne blata ue prahu. Vse so ali j tlakovane z granitom, ali asfaltirane, betoniraue. ; makadamizirane iu ne vem kako se že vsem na-i činom moderne gradbe cest še pravi. Vidi se, da I je v tph krasnih krajih vse preračunano na tujsk? ' promet. Za njega povzdigo žrtvujejo ogromne mili jone. Pa se jim bogato obrestuje.
Pa ko smo primerjali te lepe kraje in pa j našo Gorenjsko, smo morali priznati: nič manj ni ; bila božja roka radodarna, ko je polagala temelje j gorenjskim planinam! Udobje, ki ga pri nas še i pogrešamo, je tu delo človeških rok. Za naše j tujskoprometne kraje bi res veljalo pravilo: Kra-I njec, pridi se les' učit!
Da naša pot po teh lepih krajih ni bila dolgočasna si lahko mislite. Oko in možgani so napeto delovali, ko se vsak trenutek prikazala druga slika. In kako lahko smo zjutraj vstali. Na peronu v Schvvarzachu se zasliši glas pristnega belgraj-skega kolporterja: Politika, Vreme, Pravdaaa! Vse plane k oknu, vse moli ven dinarje, šilinge, franke
—	pa glej smolo: nič ni časopisov, le čiča Jovo se smeje na peronu, ker jih je dobro potegnil, kolege
—	zaspance. In na kolodvoru v Ziirichu zopet drugi glas: čevapčiči, ražnjiči, pečena svinjetina! Zopet vso pri oknih in zopet se jitn smeje na peronu čiča Jova.
Tako smo se v najlepšem razpoloženju pripeljali ua bratsko francosko zemljo pri Bazlu.
Keč lšok
Pogreb obeh žrtev strele
Unec, 11. junija.
Danes dopoldne se je vršil slovesen pogreb nesrečnih od strele ubitih žrtev. Na zadnji poti ju je spremilo mnogo ljudi najprej v cerkev, kjer je bila sv. maša zadušnica in potem oa pokopališče. Oba, mati in sinček, ležita v skupnem grobu. kakor sta tudi skupaj umrla; mati je namreč sinčka ob času nesreče držala v naročju.
Hčer in njenega sinčka je spremila na zadnji l>oli tudi mali rajnke, ki jc bila ob času nesreče v neposredni bližini in jo je strela močno omamila, vendar je že toliko okrevala, da sc je mogla udeležiti pogreba. Pri sebi je imela malo hčerko rajnke, Marijo, učenko I. razreda, ki je bila v lorek ob času nesreče v šoli in la dan ni še nič zvedela, kaj se je zgodilo z njeno materjo in bratom. Ko je prišla domov, so jo peljali k stari materi, otrok pa je neprenehoma spraševal, kdaj se vrne mati domov. Obe sta glasno ihteli. Za krsto je šel tudi mož rajnke, ves prepaden, da je izgubil dobro ženo. ki mu je bila vsa opora v boju za vsakdanji kruh. sedaj pa je oslal sam s svojo hčerko siroto. Naj jima Bog dodeli obilo tolažbe v lej težki nesreči.
Eden izmed milijonov
Konjice, 10. junija 1931.
Potrkalo je na vrata.
»Naprej, prosim.«
In stopil je mož, krepek in močen, poln življenjskih sil in moči. Obleka je bila povaljana in zanemarjena, iz obraza je odsevala beda in skrb za vsakdanji kruh. Boj za obstanek ...
Ves izmučen poprosi: Ali smem malo sesti na stol. Veste, tako sem izmučen od neprestanega romanja ..
In začel je pripovedovati zgodbo svojega življenja. ki je zgodba milijonov in milijonov brezposelnih. ...
Med tem mi je podal svojo delavsko knjižico, ki je pričala o njegovi poštenosti in vestnosti pri delu.
»Delal sem v kemični tovarni v Hrastniku. Toda vsled pomanjkanja naročil jc tovarna obrat skrčila in število delavstva reducirala na minimum. Nato sem iskal dalje dela. Dobil sem službo v VVestenovi tovarni pri Celju. Zopet sem bil srečen in z mano žena in dvoje otrok. Toda naša sreča i je trajala le par mesecev. Tudi la tovarna je delavstvo reducirala in zopet sem bil brez dela in zaslužka. Iskal sem službo pri zidarjih, toda za-inanj. Nato sem se podal iskal dela v Zagreb. Brez uspeha. Odtod sem taval proti Varaždinu in Ca-kovcu in povsod ponujal v najem svoje delovne roke, ki so hotele prislužiti kruha ženi in otrokoma. Povsod dobivam vedno isti odgovor: Ne rabimo, še sami nimamo kaj delati. V Ormožu se ponudim kmetom za košnjo. »Bomo že sami pokosili, ker delavcev nimamo s čini plačati. Še za davke moramo iskati posojila, da jih zmoremo ...«
Preko Ptuja sem krenil v Maribor, Pred borzo dela najdem vse polno tovarišev-sotrpinov, brezposelnih. Zopet ni mogoče vseh zaposlili. In grem dalje iz Maribora in zdaj sem ves izčrpan priro-mal do sem. Tri tedne že iščem delu. a dela ni. Doma pa me s strahom pričakuje bolehna žena in dvoje otrok.
Mož se mi je v srce smilil.
»Poglejte, pošteno bi se rad preživel, z delom svojih rok, a — dela ni. ln drugega premoženja nimam kakor — svoje roke. Kaj naj storim?«
Hotel sem ga potolažiti, toda besede so mi zamrle na ustih. Besede njegovi bedi ne bi prav nič odpomogle. Dal sem mu skromen dar. ki ga je sprejel ž hvaležnim srcem ves srečen. Vedel sem, da je ta malenkost le — kaplja v morje njegove bede in revščine. Pn kaj. ko bo kmalu za njim potrkal na vrata drugi, tretji, četrti... vse tja i brez konca in kraja. In eden je večji revež ko i drugi.
Božji rop v studeniški cerkvi
Poljčane, 11. junija.
V temni viharni noči je splezal božjeropui tat na visoko cerkveno okno župnijske cerkve v Studenieah, ga odprl ter se nato spustil v cerkev. Vdrl je v tabernakelj ter pobral dva ciborija s presv. Reš. Telesom, ogrnjena z lepimi plaščki. Enako tudi gotsko monštranco, kateri je pa odvil stojalo in ga pustil nn oltarju. Po isli poti je nato izginil Edina sled za božjeropnim zločincem je ostala visoko iz okna viseča vrv, opremljena s številnimi vozli. Oba ciborija. od katerih je bil eden napolnjen s približno 500 hostijami, sta bila lepa izdelka tukajšnjega pozlatarja Karla Tratnika. Za bogokletnim roparjem se vrše poizvedbe.
V spomin Uirihu Celjanu
Belgrad, 8. junija.
Iz zgodovine nam je v žalostnem spominu tragični konec zadnjega med Celjani, Ulriha liki so ga 9. novembra 1. 1456. Madjari ubili v bel grajski trdnjavi. Bližji vzrok temu zverinskemu umoru je bil čisto političnega značaja. Tako je zamrl zadnji moški poganjek ene v onem času najmočnejših grofovskih rodovin v Srednji Evropi. Ravno Ilirih je bil v krvni zvezi v jugom, ker j< bil poročen s hčerko despota Jurija Brankoviča Smederevca, a je radi tega tudi gojil posebne želje, da bi zavladal nad Bosno, kar se mu pa ni posrečilo. Nastale so komplikacije s Habsburžani in delom inadjarskega plemstva, kar je tudi vzrok njegovemu nenadnemu koncu.
Pred nekaj dnevi je prispela v Belgrad prijetna skulptura, kip mlade deklice, ki ga je poslal z Bleda g. dr. Ivan Švegl, izdelal pa ga je znani zagrebški kipar g. Franjo Kršinič. Nosi naslednji napis: Na uspomenu Ulriha Celjskog, preteče uje-dinjenja Južnih Slovena, koji oogibe u ovoin gradu godine 1456. otl neprijateljske ruke. ovo delo ki-para Frana Kršiniča iz Zagreba darova opštini grada Beograda Ivan Švegl, sa Bleda, 1931. godine.
Belgrajska občina je odločila, da kip postavi na belgrajski trdnjavi na Kalcmegdanu, to je na onem mestu, kjer je Ulrlh Celjski padel. Postavljen bo v kratkem, in bo nekak pendant Mcštro-vičevemu: Pobcdniku, če ne oblikovno, pa vsaj po ideji. Na ta način bo kalemegdanska trdnjava dobila šo en spomenik več, ki bo odgovarjal terenu in simbolično označeval kos trnjevo pletene zgodovine južnih Slovanov	P.
Nesreče med ameriškimi rojaki
M. Sobota, 8. junija.
V	Betlehemu so se igralci slovenskega športnega društva z avtomobilom peljali na igrišče. Med njimi je bil tudi 17 letni Prša Štefan. Na oglu neke ulice je prihitel nasproti drug avtomobil. Oba sta trčila. Sila je bila tolika, da jc Pršo vrglo iz avtomobila. Revež se je na tleh močno pobil po vsem telesu. Takoj so ga spravili v bolnišnico.
V	Bushkill Tovvnshipu je huda nesreča zadela 13 letnega Gubiča Jožefa. Fant se je sukal okrog avtomobila. Radoveden je bil tudi na to, kako se avtomobil zaganja, Pograbil je zagonsko ročico in jo je zavrtel. Velika napetost je vrgla ročico nazaj. Ročica je fantu nn dveh mestih strla roko. _
Težko je človeško življenje in gorje tistim, ki bi ga lahko olajšali, pa jim njihova sebičnost ne dopusti
Na braniku pravice in svobode
Papež ne bo klonil — „Pripravljeni smo na mačenišlvo"
Rim, II. jun. Včeraj so se začeli oficielni razgovori med zastopniki italijanske vlade in Vatikanom. osnovani na obeli notah sv. stolice in na odgovoru italijanske vlade na ta dva diplomatična akta.
Ob tej priliki je treba ovreči lažnive in netočne vesti, ki jih • sporu tned Vatikanom in italijansko vlado širi inozemski svobodomiselni tisk, katerega informirajo režimski krogi v Rimu. Ni res, da bi se bila vršila med Vatikanom in italijansko vlado neoficielna pogajanja glede poravnave konflikta potom nekakih posredovalcev, ampak se do včeraj niso vršila nc oficielua ne neoficielna pogajanja.
Soglasje med papežem in klerom
Popolnoma izmišljena je tudi vest, da bi se bil v kardinaiskem zboru, ki ga je sklical sv. oče, pojavilo glede spora z Mussolinijem kakšno nesoglasje, češ, da se je en del kardinalov sicer spoštljivo. toda jasno izrekel proti politiki in metodam državnega tajnika, kardinala Pacellija. Vaš dopisnik Vas inore na podlagi avtentičnih virov zagotoviti, da s papežem ni soglasen samo kardinalski zbor v Rimu, oziroma takozvana kurija, ampak vsa katoliška hierarhija po vsem svetu. Vest o nesoglasju v kardinaiskem kolegiju je namenoma lan-siral fašistični režim, ki hoče svetu prikazati stvari tako, kakor da ima v kardinaiskem zboru, oziroma v italijanskem kleru sploh simpatizerje. Konstati-ram. da je fašizem tudi v italijanskem kleru, bodisi v visokem, bodisi v nižjem, zgubil tudi tisto peščico, ki je v dobri veri mislila, da bo fašizem v duhu lateranske pogodbe svoj protikrščanski značaj odložil. Fašizem nima danes med italijanskimi katoličani nobenega prijatelja več.
Res je, da se režim v soglasju s svojimi metodami zelo trudi, da bi med katoličani, iu sicer ravno med vodilnimi cerkvenimi in laičnimi krogi, ustvaril nesoglasja, in res je, da so njegova prizadevanja naperjena v prvi vrsti na to, da bi omajal zaupanje najvišjega mesta v kardinala-državnega tajnika, da so pa ti poskusi obsojeni na sramoten fiasko, čeprav je režim ravno zato tako dolgo odlašal odgovor na Vatikanovi noti, ker je upal, da ined tem časom izintrigira položaj, ki bi bil njemu ugoden.
Samo izmenjava mnenj
Zato ni nobenega dvoma, v kakšni atmosferi so se zdaj začela oficielna pogajanja. Zaenkrat se omejujejo ti razgovori na izmenjavo misli med zastopnikom Italije pri sv. stolici de Vecchijem, možem, ki nima baš posebno ugodne osebne reputa-cije, ampak ga je iz navadnega fašističnega udarnika povzdignil v plemiča premier Mussolini, in med kardinalom-državnim tajnikom. K tem razgovorom sta pritegnjena tudi papežev nuncij pri italijanskem dvoru msgr. Borgoncini Duca in pa marki Pacelli, generalni državni svetnik Citta di Va-tfcano. O poteku teh razgovorov se varuje popolna tajnost in so vsa tozadevna ugibanja inozemskega tiska čisto brez stvarne podlage.
Sveta slolica zahteva jasnosti
Treba je demantirati mnenje inozemskega tiska, da je sprava med Vatikanom in režimom otež-kočena v prvi vrsti zaradi osebnih motivov, posebno zaradi dejstva, da sv. oče še do sedaj ni hotel sprejeti italijanskega poslanika de Vecchija, in da je na drugi strani g. Mussolini baje pustil zastonj čakati v svoji predsobi pajieževega nuncija. Res pa je. da so izgledi za sporazum slejkoprej in tudi v tem momentu, ko so se začeli oficielni razgovori, zelo slabi, ker sv. stolica vztraja na principielni in definitivni rešitvi spornega vprašanja, dočim skuša režim pustiti sporno vprašanje v dvoumni negotovosti, ki naj maskira njegovo nepopustljivo stališče v zadevi Katoliške akcije.
Vaš dopisnik Vas more zagotoviti, da se bo spor, ako se bo rešil, rešil edinole na popolnoma jasni podlagi, to je, da bo italijanski režim lojalno priznal in se obvezal, da spoštuje točko konkordata, da uživa Katoliška akcija popolno svobodo v svojem delovanju po intencijah in navodilih sv. očeta. Ako se režim ne bo hotel postaviti na to podlago, se o sporazumu sploh ne more govoriti.
Nezaslišana divjaštva
V tem oziru je značilno, da »Osservatore Romano- istega dne, ko so se začeli oficielni razgovori, priobčuje vest, kako so fašistični teroristi divjali v škofijski palači v mestu Priverno, ki se nahaja v rimski provinci. Ob 3. uri in pol ponoči I. junija t. I. so fašistični skvadristi vdrli v palačo. Razbili so vrata in sneli ključavnice ter v pisarni vse razdejali. Lotili so se arhiva in vse papirje raztrgali in razmetali ter jih tudi pometali na cesto. Uničili so na ta način tudi tajni arhiv. Razbili so tudi pisalne mize, iz katerih je izginil denar, ki je bil tam spravljen. Razbili so razpelo in raztrgali podobo sv. očeta in fotografijo škofa. Srebrno krono kipa Matere božje, ki se je nahajal v pisarni, so našli na cesli karabinjerji, ki so vrnili škofiji tako krono kakor tudi več dokumentov najbolj zaupnega značaja, ki so bili raztreseni po cestah mesla. Med njimi se je celo nahajal zapečaten dopis z označbo »Sub secrelo sigilli pontificii«. Škofijski grb nad vratmi so sneli in so ga našli drugega dne na javnem stranišču, na njem pa je bil umazan napis. Fašistični skvadristi so bili celo tako brezsramni, da so se našli v sobah škofijske palače ostanki njihovih odpadkov. Na vratih so pustili umazane napise s kredo! To se je godilo v najbolj kulturni državi sveta«, kakor veličuje fašistični tisk Italijo!
Pripravljeni za mačeništvo
Značilno je tudi, da Osservatore Romano« na uvodnem meslu objavlja poročilo o mučeniških katoliških duhovnikih v Rusiji. Poroča, da je umrl katoliški duhovnik vzhodnega obreda Aleksander Aleksejev, iu sicer v Arhangelsku. Aleksejev je ruski konvertit iz časa boljševiškega režima, ki je opravljal duhovniško službo v francoski cerkvi v Odesi. L. 1028 je bil aretiran in deportiran v Ar-hangelsk. Umrl je v deportaciji od prestanega gladu in mraza. Osservatore Romano« navaja, da se nahaja v Sibiriji ob Bajkalskem jezeru še 72 letni
katoliški škof Malecki, v Jaroslavlju |ia trpi neizrečeno gorje izgnanstva nad 300 katoliških duhovnikov, ravno toliko pa na Soloveckih otokih. Dasi se boljševiški režim prizadeva, da bi potom najhujših mučenj pripravil te duhovnike k temu, da bi sc odjrovedali katoliški veri, vztrajajo kot mučeniki v svoji veri in udanosti poglavarju katoliške cerkve. Članek ima brez dvoma namen, da tudi italijanskemu režimu pokaže, da je katoličanslvo zmožno največjega martirija, ako gre za katoliško vero in katoliška načela življenja.
Organ sv. stolice nadaljuje z objavo udanost-nih izjav sv. očetu. List pravi, da udanostnih izjav iz Italije same ne more več priobčevati, ker jih je toliko, da bi nadaljnje objavljanje moglo zmanjšati vtis njihove mogočnosti. Med izjavami iz inozemstva beležimo danes sledeče: Izjavo 710 študentov medicine na pariški univerzi, v kateri dijaki pravijo, da se odločno pridružujejo protestom francoskega episkopata proti nasiljem fašističnega režima zoper svobodo Katoliške akcije v Italiji in zoper sv. očeta samega; izjavo patriotične lige francoskih žena; izjavo katoliške ženske mladine belgijske; izjavo 250.000 katoliških delavcev Belgije; izjavo katoličanov škofije Katovice na Poljskem; izjavo Katoliške akcije v Vilni, katera obsoja fašistična nasilja zoper italijanske katolike; izjavo Katoliške akcije v Pragi; izjavo katoliške mladine v Mehiki.
Slovenska kotoliška akcija
Med temi izjavami je tudi izjava Katoliške akcije v Ljubljani, ki se glasi: »Njegovi Svetosti,
Rim, 11. jun. tg. O vsebini italijanskega odgovora Vatikanu se doznava, da je nota sestavljena v precej ostrem tonu.
Italijanska nota najprej ugovarja vatikanskim protestom, češ, dn ti protesti v obliki in vsebini daleč pretiravajo dalekosežnost incidentov. Italijanska vlada odklanja najprej odgovornost za ulične demonstracije, še bolj pa očitek, da je vlada te demonstracije molče Irpela. Lokalne oblasti so demonstracije vedno po možnosti zabranile, kjer pa to ni bilo mogoče, da so jih energično ustavile. Ulični kravali, katerih pretirane oblike italijanska vlada obžaluje, so — tako pravi italijanska nota — naraven odgovor na gotove proti režimu naperjene demonstracije, in posebno proti govorom, okrožnicam in odredbam nekaterih voditeljev Katoliške akcije, ki da so v nasprotju ne samo z državnimi zakoni, temveč tudi z besedilom konkordata. Protest italijanske vlade bi se bil omejil na te posameznike, če se ne bi bila sv. stolica izjavila solidarne s temi osebami. Dotične osebe so pripadale razpuščenim bivšim strankam in so po ovinkih
Bukarešt, 11. jun. tg. »Cuvantul« objavlja danes uvodni članek, v katerem odgovarja na napade francoskih listov proti Romuniji. Francoski listi so v skrbeh radi možnosti, da se spremeni romunska zunanja politika in da bi Romunija nameravala odreči se svojim zaveznikom, ki so pomagali do sedanjih mej Romunije. »Cuvantul« izvaja: Res smo imeli zveza v času vojne, ki pa se ni sklenila, ker smo jo mi rabili, temveč, ker je bila potrebna za Francijo. Združitev Romunije se ni izvršila radi vojne, temveč na podlagi pravice samoodločbe,
Atene, 11. junija. AA, O priliki debate o novem finančnem zakonu je prišlo v parlamentu do spora med predsednikom vlade Veni-zelom in bivšim ministrom Kalandarisom. Vcnizelos je dejal, da opozicija s svojim trdovratnim stališčem proti finančnemu zakonu ne dela pravilno, ker jc neki oj>ozicijski vodju in njegov bivši minister njemu, Venizelu, svetoval, naj proti opozicijskemu demagoškcinu tisku ustvari vladin detnagoški tisk. On je ta predlog odbil. Nato jc vstal Kafundaris in izjavil, du
Pari«, 11. jun. AA. 400 bivših jugoslovanskih bojevnikov je obiskalo včeraj kolonialno razstavo v Vincennesu. Nato so delegati odšli na jugoslovansko poslaništvo v Parizu, kjer jih je pozdravil poslanik dr. Spalajkovič. V svojem pozdravnem govoru je rekel med drugim: Srečen sem, da morem sprejeti v svojem in skupnem domu nas vseli jugoslovanske bojevnike, ki so prišli, da vrnejo obisk svojim francoskim tovarišem. Srečen sem zato, ker ste vi napravili veliko delo, ki ga mi zdaj dokončujemo z vašo čvrsto pomočjo. Vi ste najdragocenejši pomočniki politikov in državnikov, ki so tia granitnem temelju izgradili to veliko delo. Čudovita. je iskrenost franrosko-jngoslovanskih odnošajev, ki so čvrsti in trajni. Noša zveza je izraz naj-logičnejše potrebe, izraz čnvstev srca in duše, ki sn večna. Sami ste se pri lem obisku prepričali o iskrenosti, trdnosli in neizjiremenljivosli francoskih čuvstev, kjer ni nič diplomatskega ne političnega. Prepričali ste se, da sla naši dve državi zvezani z nerazdružljivimi vezmi. To sto culi ludi na najvišjem meslu, in ni dvoma, da so la čuvstva in to soglasje čvrstejša od vseh [>ogodb. Ne jioza-bite, da izvirajo te vezi iz prošlosli. Ne pozabite, ila je Ireha imeti pred očmi prošlost in da nas naš položaj v Evropi vodi k zvezi s Francijo, ki je nenadomestljiva. O priliki neniško-avstrijskega poskusa so se Čuli nasprotni glasovi, vendar ne pozabite, da se je Francija pokazala najlogičnejšo in najraiitmnejšo državo v Evropi. Tudi druge države
našemu Očetu, neustrašenemu branilcu kraljestva Kristusovega, neutrudnemu klicarju Katoliške akcije, pogumnemu borilcu za katoliško vzgojo mladine, ki je najhujše žaljen, izraža Katoliška akcija v Ljubljani ljubezen in neomajno zvestobo slovenskih katoličanov.«
Fašizem se boji
Vredno je tudi zabeležiti fakt, da je uradna preiskava v Raveni dokazala, da so bili letaki žaljive vsebine proti kralju in Mussoliniju, katere so bili ondotni fašisti vzeli za jjovod, da so dejansko napadli člane mladinske Katoliške akcije, naročeni od lokalnega fašističnega tajnika in tiskani v tiskarni lokalnega fašističnega organa. To je metoda, po kateri vladajoči fašistični režim sploh postopa, kadar hoče nanesti škodo svojim nasprotnikom.
Naravno je, da se v rimskih krogih ugiba naprej, kaj je bil dejanski povod za tako brutalen nastop fašistovskega režima proti katoliškim organizacijam. Splošno prepričanje je, da se je fašistična stranka ustrašila števila in naraščanja članov katoliške mladinske organizacije, katerih je baje nad 300.000.
Krogi italijanske emigracije v inozemstvu obširno beležijo nasilstva fašističnega režima proli Katoliški akciji, se pa zdržujejo komentarjev, iz-vzemši da zelo podčrtujejo nemoralne in brulalne metode režima. Menijo tudi, da sedanja situacija v Italiji, ko se katolicizem nahaja v vojnem stanju z režimom, dokazuje, kako da se slednji nahaja na majajočih se tleh.
stremele za tem, da bi zopet prišle v ospredje. Italijanska nota navaja kot dokaz za te trditve vrsto dogodkov in imen. Dalje zagotavlja italijanska nota, da sta vlada in režim ostala zvesta svojim obveznostim in da se na njunem postopanju ni nič spremenilo. Smernice, katere sta izdali stranka in vlada ob priliki lateranske sprave,-so oslale točno iste in je vlada trdno odločena, da od njih ne bo odstopila, pa tudi nič na njih ne spremenila. Nota izreka možnost baze za sporazum, če se iz katoliških organizacij odstranijo vsi oni, ki bi iz kateregakoli vzroka mogli veljati kot nasprotniki režima. V tej zvezi se lahko zagotovi —• tako nadaljuje nota italijanske vlade — da v inozemstvu razširjena vest o odstavitvi namestnika državnega tajnika insgra Pizzarda ne odgovarja resnici. S tem, da je papež položil vodstvo Katoliške akcije v roke škofov, msgr Pizzardo sicer ni več na čelu bivšega osrednjega odbora Katoliške akcije, ki je postal odveč, pač pa obdržal slej ko prej visoko zaupno mesto v Vatikanu.
ki je bila sprejeta v mirovne pogodbe kot načelo. Mi si nismo prisvojili nobenega ozemlja in ga nam tudi naši zavezniki niso podarili. Romunske province so se na podlagi pravice samodločbe pridružile slari Romuniji. Imeli smo sicer zvezne pogodbe z državami, s katerimi smo skupno vodili vojno, vendar pa se teh pogodb niso' držale, kar je svoječasno na mirovni konferenci ogorčilo celo Bratianua. Mi lorej na noben način nismo uživalci dobrot svojih zaveznikov. Zato naj nas ne spominjajo ua dolžnost hvaležnosti.
Vcnizelos meri nnnij, toda on da ni nikoli stavil takega predloga. Venizelos je Kalundurisu odgovoril, da ga ne more več fitulirati z gospodom in če nc bi bil predsednik vlade, bi ga oklofutal ali pozval na dvoboj. Vcnizelos jc pisni predsedniku parlamenta pismo, v kute-rem zahteva častno razsodišče, ki naj razsodi ta spor. Kafundaris je ta predlog sprejel. V razsodišču bodo vsi šefi strank, predsedoval pa nui bo predsednik parlamenta Sofulis.
imajo svoje gospodarske interese, vendar se od nobeno izmed njih ne more zahtevati, naj se odreče svobodi in neodvisnosti.
Nevcrs, II. jun. AA. Jugoslovanski bivši bojevniki so prispeli danes ob 10.30 s posebnim vlakom iz Pariza. Slepemu jugoslovanskemu polkovniku Lovriču in polkovniku Radosavljeviču so bile prirejene prisrčne manifestacije. Jugoslovanski bojevniki so bili sprejeti z velikim navdušenjem.
Katastrofa angl. podmornice
London, 11. jun. tg. Po vesteh iz Vajhajvaja ni nobenega upanja več, da bi se rešili mornarji iz potopljene jDodmornice Poseidon«-. Potapljači, ki so danes trkali na zunanje stene podmornice, niso dobili nobenega odgovora več. Reševalna dela zelo oležkočuje slabo vreme.
Mednarodni katoliški kongres za varstvo deklet
Budimpešta, II. jun. tg. Danes sc jc začelo v Budimpešti zasedanje mednarodnega katoliškega kongresa za varslvo deklet, na katerem so zastopane skoro vse evropske države in tudi Amerika. Kongres je določen za Iri dni in obravnava moralni in materijalni položaj varstva potrebnih mladostnih ženskih nameščenk, zapuščenih deklet in onih, ki so zašle v bedo. Predsedstvo vodita Marius Besson, škof v Lausanneu, Fribourgu in Ženevi, ter baronica Monlenach.
Vladarski par med Hrvati
Zagreb, 11. jun. A A. Nj. Vel. kraljica Marija sc je danes jiopoldne odpeljala z avtomobilom v Klenovnik. Tu si je ogledala moderne naprave velikega sauatorija Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Kraljica je bila z ogledom prav zadovoljna. Zvečer se je vrnila s svojim spremstvom v Zagreb.
Nj. Vel. kralj se je nocoj v spremstvu maršala dvora in svojega adjutanta Pavloviča odpeljal z avtomobilom na izprehod proti vasi Sesveti. Tu je izstopil iz avtomobila in se peš vrnil v Maksi-mir. Po izprehodu po krasni pokrajini in v večernem hladu se je Nj. Vel. kralj ob 8 zvečer vrnil v dvor.
Nemški parlament ne bo sklican
Berlin, II. jun. tg. Državni kancler dr. Bril-ning je sprejel danes voditelje socialne demokracije, nemške ljudske stranke in stranke podeželskega ljudstva, katerim je sporočil, da mora odklanjali sklicanje nemškega državnega zbora in celo sklicanje proračunskega odbora, pač pa je pripravljen razpravljali z drugimi voditelji strank o spremembi zasilne odredbe, če je mogoče z drugimi odredbami doseči enaki finančni efekt.
Konferenca izvoznikov
Dunaj, U. jun. A A. Od 8. do U. junija je bila na Dunaju prva evropska konferenca izvoznih zavodov. Konferenco so sklicali avstrijski trgovski krogi. Udeležili so se je odposlanci izvoznih ustanov iz Belgije, Švedske, Finske, Nizozemske, Švice, Madjarske, Turške, Poljske, Jugoslavije in Avstrije. Nemčijo je zastopal ravnatelj velesejma v Leipzigu. Na dnevnem redu konference so bila razna vprašanja kakor: izmenjava vzorcev, organizacija mednarodne pravne pomoči, imenovanje kvalificiranih trgovskih zastopnikov, medsebojno obveščanje o nabavi blaga, izmenjava publikacij. O vseh vprašanjih je bilo doseženo |iopolno soglasje. Druga mednarodna konferenca bo v Varšavi.
Zadruge za izvoz živine
Belgrad, 11. junija. 1. Kot smo že poročali, se bo ustanovila posebna organizacija, ki bo skrbela za pospeševanje izvoza živine in mesnih izdelkov. Danes se je zaradi tega sestal poseben pododbor, ki je definitivno končal svoje delo. ter sprejel tako zakonski načrt, kakor tudi posebne pravilnike o ustanovitvi »Zadruge za izvoz živine in mesnih izdelkov<. Cilj te zadruge je organizacija in pospešitev izvoza goveje živine in mesnih proizvodov. Ta izvozna organizacija bo delala v soglasju 7. izvozno politiko in gospodarskimi potrebami naše države. Za ustanovitev te zadruge, kot tudi za pokritje stroškov za riziko pri izvozu živine prispeva država 5 milijonov dinarjev, a istočasno da zadrugi 100 milj. Din posojila, da bi mogla uspešno izvrševati lo nalogo. Ustanovljene bodo |>o potrebi podružnice po vseh krajih države po predhodnem sklepu upravnega odbora. Temeljna glavnica jc I neomejena. Vsaka akcija znaša 5000 Din. Član ' zadruge lahko poslane vsak izvoznik živine, ki do-i kaže to svoje svojstvo na jiodlagi izpiska, iz trgov, registra. Zadruga bo uživala še druge ugodnosti. Oproščena je vseh davkov, ker ne bo za izvoz plačevala nobene carine. Zadruga bo imela nalogo, da regulira izvoz živine ua tuja tržišča, da finait-I cira izvoz živine, da organizira živinorejce in iz-i voznike, da jim pomaga pri racionalnem gojenju i dobre plemenske živine, da išče nova tržišča, da pomaga akciji trg. ministrstva pri standardizaciji. Upravni odbor zadruge bo obstojal iz Iti članov. Te člane dirigira vlada, in sicer enega iz ministrstvu za trgovino in industrijo, enega iz ministrstva za finance, enega iz kmetijskega ministrstva in enega iz prometnega ministrstva. Ostalih 12 članov izvoli skupščina, in sicer šest članov volijo prisotni izvozniki, šest članov pa živinorejci. Iz. leh 16 članov se izvoli izvršilni odbor pelih članov. Upravno - nadzorstveni in izvršilni odbor, katerega mandat traja 4 leta, imenuje minister za trgovino in industrijo.
Občni zbor Nar. banke
Belgrad, 11. juu. 1. V nedeljo 14. junija se bo vršil izredni občni zbor delničarjev Narodne banke kraljevine Jugoslavije. Od ustanovitve Narodne banke pa do danes je ta občni zbor najvažnejši, kajti na njem sc bo sklepalo o novih pravilih. Spremembe sedanjih pravil so sicer v neposredni zvezi z zakonom o našem stabilizacijskem posojilu, vendar pa je upravni odbor Narodne banke smatral za potrebno, tla to priložnost izkoristi za lo, da predlaga zboru delničarjev spremembo ludi v onih odredbah, ki s tem niso v direktni zvezi. Predlagane bodo sledeče spremembe: V upravnem odboru Narodne banke bo 24 članov, ki jih izvoli izredni občni zbor delničarjev z ozirom na stvarno razdelitev delnic. Guvernerja in dva viceguvpnier-ja namesto dosedanjega 1 viceguvernerja naj imenuje vlada. Član upravnega odbora Narodne banke ne sme bili istočasno član nobenega drugega denarnega zavoda. Dalje član upravnega odbora nu sme nili imeli niti dobiti nobenih kreditov od Narodne banke. Okoli leh predlogov, ki jih bo vsa javnosl z največjim odobravanjem sprejela, sc je pojavil med zainteresiranimi krogi precejšen odpor, (lolovo pa je, da bodo zmagali interesi splošnosti v blagor domovine nad interesi posameznikov. Na jiodlagi novih pravil se bo kmalu po izrednem občnem zboru vršila ponovna skupščina, na kateri bodo izvoljeni novi člani upravnega in nadzorstvenega odbora Narodne banke.
Drobne vesti
Friedrichshaien, 11. junija. A A. Iz Washing-tona poročajo, da jc ameriška vlada dovolila nemškemu letalu ->Do X« polet v Združene države.
Pariz, 11. junija. Ig. Senat je danes popoldne izvolil novega predsednika. Izvoljen je bil Lebrun z 147 glasovi proti 139 glasovi za Jcannency.
Boinha.v, 11. jun. AA. Izvršni odbor indskega kongresa je sprejel resolucijo, naj sc Gandhi udeleži indske konference v Londonu ludi če ne bi prišlo do sporazuma v občinskem vprašanju.
Bukarešt, 11. junija, ž. »Cuventuk objavlja sledeči končni rezultat senatnih volitev: vladna stranka 145, liberalci 43, narodna kmečka stranka 20, madjarska stranka 2, liberalni disidenti Bra-tinnua 7.
Dunaj, II. jun. tg. Bivši avstro-ogrski finančni minister in guverner avstro-ogrske banke dr. Spitzmilhler je bil danes nastavljen kot zaupnik zvezne vlade pri Creditanstaltu, da zastopa interese države. V lej lastnosti bo član odbora, ki ima nalogo, izvršili nadaljno rekonstrukcijo Creditan-stalta.
Odgovor italijanske vlade
Mussolini zahteva odstop vseh njemu neljubih oseb od vodstva
Katoliške akcije
Med grškimi ministri
Ce bi ne bil predsednik vlade ...
Jugoslovanski bojevniki v Franciji
Svečan sprejem na našem poslaništvu — »Čudovita je iskrenost francosko-jugoslovanshega prijateljstva
Preortentacija Romunije ?
Dnevna kronika
Brezobziren šofer
Dobrna, !). VI. 81.
Veliko zgražanje ln nevolje med ljudmi, 7.1asti Se med tujci, je na praznik. Sv. Rešnjega Telesa povzročil neki šoler s svojim avtom, ko je zavozil naravnost med procesijo, katera se jc ravno z Najsvetejšim vračala proti cerkvi. Ogorčeni smo obstali in s strahom strmeli na prizor, ki sc je vršil pred našimi očmi. S precejšnjo brzino je avto zavozil proti počasi se premikajoči procesiji. Kljub temu, da so mu ljudje dajali znamenja, naj obstane, je šoter v diru pognul avto naravnost med šolsko mladino, katera so je v velikem strahu razbežala, Samo srečnemu slučaju se je_ zahvaliti, da ni prišel kak otrok pod avto, kateri bi ga gotovo povozil. Umestno je proti takim šoferjem najstrožje postopati iu jili prav občutno kaznovati.
Koledar
Petek. 12. junija: Srce Jezusovo; Janez Fa-kund, spoznavalec; Leon III., papež.
Osebne vesti
—	Srebrna poroka. Dne 12. junija obhaja 25 letnico svoje poroke g. Anton Burkeljca, posestnik in trgovec z Lazov v Tuhinju, z Amalijo Burkeljca, roj. Korošcc. Bog daj Se zlato! Čestitamo!
Potenja, solnčarice in peg Vas obvaruje originalni NIGGEROL (Patent št. 5922). Kožo Vam naredi gladko in enakomerno bakreno zagorelo.
Drogeri.it GRKGORlO, Ljubljana. Prešernova št._5.
Ostale vesti
—	Občni zbor Sloveuskc Matice se bo vršil v društveni posvetovalnici v hiši Slovenske Matice na Kongresnem trgu 7 v petek 20. junija ob 20 z dnevnim redom: 1. Poročilo društvenih funkcionarjev, 2. »slučajnosti. Občnega zbora se morejo udeležiti častni člani, pokrovitelji, ustanovniki iu društven iki. — Odbor.
—	Šahovska simultanka g. Pušenjaka v Trbovljah. V sredo se je vršila v Trbovljah velika šahovska simultanka jugoslovanskega šahovskega mojstra Bogdana Pusenjaka proti 28 igralcem. Simultanka jc pričela okoli pol 9, pred simultanko pa je iinel naš mojster predavanje. G. Pušenjak je zadel v trboveljskih šahistih na trd oreh in jo komaj po štiriurni borbi odnesel zmago. Rezultat je 18 dobljenih, 10 izgubljenih. To je zopet velik uspeh našega mladega mojstra in upamo, da ne bo tu talent zamrl in nam odvzol vse nade, katere stavimo vanj. Simullanki je prisostvovalo veliko število kibicev. G. Pušenjak se je po simultanki zelo dobro izjavil o kvaliteti trboveljskega kluba. Trboveljčani se tem potom zahvaljujemo g. mojstru za trud in mu obenem čestitamo na krasnem uspehu.
—	O Jenkovi slavnosti, ki sc pripravlja za 38. juniju v Cerkljah pri Kranju, smo od domačinov, rojakov in sorodnikov Davorina Jenka prejeli poročilo, da je Davorin Jenko bil rojen v Dvorjah v hiši št. 38, ki še stoji in ki je last Davorinovega nečaka, veleposestnika dr. Josipa J e n k a. Spominska plošča bi se pač spodobila na hiši, kjer je bil slavni skladatelj rojen, ne pa na hiši v Cerkljah, kjer je nekaj časa stanoval, kjer pa tiste hiše sploh ni več iu na njenem mostu stoji nova hiša gostilničarja Ivana Jenka, ki jc morda s slavljencem le po imenu v sorodu.
—	Sprememba v vodstvu izseljenske službe v Jugoslaviji. Na odborovi seji Družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev je p. Kazimir Zakrnjsek, ki je deloval 22 let med našimi izseljenci v Ameriki, podal .sledeči predlog: Po poročilih našega časopisja je premeščen šef izseljenskega komisa-rijuta v Zagrebu, g. dr. Fedor A r a n i c k i za višjega svetnika ministrstva socialne politike in narodnega zdravja v Belgrad. Družba sv. Rafaela sklene na svoji seji dne 10. junija: L da častita g. dr. Aranickiju k temu napredovanju, katero jc s svojim strogo stvarnim in objektivnim delovanjem v polili meri zaslužil; 2. da se zahvaljuje g. ministru socialne politiko in narodnega zdravja za njegovo srečno izbiro lega tabornega strokovnjaka za svojega prvega pomočnika pri reševanju izseljenskega vprašanja; 3. da želi g. dr. Aranickiju popolnega uspeha pri njegovem delu, pri katerem je dosedaj ne samo pokazal svojo zmožnost, ampak tudi vztrajnost in požrtvovalnost. Predlog je bil soglasno sprejet. K temu sklepu izjavljamo tudi mi svojo zadovoljnost, ker je g. minister Preka pri vpoklieanju g. dr. Aranickijn za šefa izseljenske službe pri ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja izbral strokovno osebo, katero posebno sedaj potrebujemo na tem mestu pri reševanju našega izseljenskega vprnSanja.
—	Državna pomoč evniigcljskim cerkvam. Pravosodni minister je podpisal uredbo o stalni letni državni podpori slovaški in nemški evangelj-ski cerkvi avgsburške veroizpovedi kakor tudi reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije. Letna podpora bo znašala za vse cerkve skupaj 1,444.000 Din. Podpora se bo delila po številu pripadnikov cerkvenih občin in resnični potrebi cerkva. Podpora so bo delila v trimesečnih obrokih vrhovnim cerkvenim oblastem.
—	Kongres juKotlpvanskih mest v Sarajevu. Za 20. junij je sklican v Sarajevo kongres jugoslovanskih mest. Kongres bo po poročilih glavnih funkcionarjev odbora Zveze jugoslovanskih mest razpravljal razne aktualne komunalne probleme. Delegacija mesta Ljubljane, ki se bo udeležila kongresa, še ni določena.
—	Likvidacija agrarne reforme. Belgrajsko »Vreme prinaša vest: Zakon o likvidaciji agrarne reformo v severnih pokrajinah bo gotovo izšel še v prvi polovici meseca julija. Zakon ima tri glavna načela: 1. Sedanje stanje, ki je bilo ustvarjeno 7. raznimi prejšnjimi zakoni in uredbami, se bo na podlagi pridobljenih izkušenj uzakonilo kot defi-nitivno. 2. Odvzetje zemljišč se bo potrdilo in obenem rešila odškodnina in način njenega izplačila. 3. Definitivno se bo rešilo vprašanje velikih goz-nih posestev. — Zakon je na stališču, da morajo dobili veleposestniki odškodnino v mejah gospodarskih zmožnosti novih posestnikov, ki bodo morali lo odškodnino sami plačati, dočim bo zn do-brovoljce plačala država sama. Višina odškodnine bo znašala loliko, kolikor lOOkratni donos predvojnih ali 4 kratili donos sedanjih čistih katastral-nih dohodkov. Še ni določeno, kako se bo odškodnina plačevala veleposestnikom. V kombinaciji so tri rešitve: 1. da izda država veleposestnikom \% obveznice, ki se bodo izplačevale v obrokih tekom 20 let; 2. da izda te obveznice Privilegirana agrarna bankn; 3. da se veleposestnik inlabulira na zomljišču novega posestnika in dn od njega vleče rPn(0. _ Glede gozdov so sprva bili mnenja, da tudi oni spadajo pod agrarno reformo. Radi tega
jo bilo zabranjeno, prodajali gozdne komplekse. Tudi to vprašunje se mora sedaj definitivno rešili. Prevladuje mnenje, da bi se morala gozdna posestva v krojih, kjer ni druge zemlje za obdelovanje, ruzdeliti, vendar tako, da bi ostal sedanjim posestnikom mnogo večji kompleks, kakor se je to zgodilo pri poljih. Vsega skupaj gro za kakih 4 do 5 velikih gozdnih posestev.
—	K procesu proti morilcu Laknerju. V nekem poročilu je bilo omenjeno, da bo morilca Ivana Laknerja na torkovi razpravi branil ex offo odvetnik dr. Vladislnv Pegan. Kes je bil g. dr. Pegan prvotno določen od deželnega sodišča za branite-lja, a je bil pozneje le funkcije odvezan na njegovo prošnjo, ker je bil s pokojnim župnikom Kušarjem v prijateljskih odnošajih. Zn branitelja je bil določen drug odvetnik.
—	Ukinjen vlak Brezno—Ribnica—Maribor. AA. Direkcija državne železnice v Ljubljani objavlja: Radi slabe frekvence se ukine pričenši s 14. junijem izletniški nedeljski vlak št. 9027 na progi Brezno—Ribnica—Maribcir gl. kol., ki je od-tiajal iz Brezno-Ribniee ob 21 ter prihajal v Maribor gl. kol. ob 22.04. Nedeljska vlaka št. 9022 Maribor gl. kol.—Brezno-Ribniea in v obratni smeri vlak št. 9025 vozita še nadalje nespremenjeno, loda brez povlaslice.
—	Pot v Kamniško Bistriro. SPD naznanja: Ker se dela cesla v Kamniško Bistrico in se pri tem raztreljujejo tudi skale pri galerijah, Konjski in na Kobilci, je dosedanja pešpot v Bistrico kakor tudi pot čez Kobilco po starem kolovozu zelo zaprti in hoja jjo njih začasno prepovedana. Od-prta pa je pot po desnem bregu Bistrice, tako nevarna in neprehodna. Radi tega sla ti dve poli zvaua »kmečka pot-, katera so že pred znamenjem »na Iverjihc loči in gre čez most na desni breg in lam naprej. Ta pot je sedaj na novo markirana ter malo jired potokom Korošice zopet zavije na levi breg čez brv »pri Ribji peči in Koroliških rižah .
—	Natečaj. V prvi letnik pomorske vojue akademije v Dubrovniku bo sprejetih letos do 25 gojencev. Začetek šolskega lota 1. oktobra. Šola traja tri lela. Reflektanli morajo bili naši državljani. Ne smejo bili mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. Dovršiti so morali nižjo srednjo šolo z malo maturo. Kandidati, ki odgovarjajo v zdravstvenem in moralnem oziru, se morajo podvreči predpisanemu sprejemnemu izpitu. Prošnje se morajo poslati najkasneje do 15. avgusta »Pobočnišlvu poveljstva pomorske vojne akademije v Dubrovniku 2 ._ Pogoji za sprejem v akademijo so razvidni iz službenega vojnega lista SI. 22 od 0. junija 1931, ki je interesentom na razpolago pri pristojnem poveljstvu vojnega okrožja in na vseh orožniških postajah.
—	Natečaj. V bolničarsko podčastniško šolo v Nišu bo sprejetih letos 00 gojencev. Kandidati morajo biti naši državljani in ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. Dovršili so morali najmanj osnovno šolo. Šola traja dve leti. Prošnje jo poslati najkasneje do 15. septembra VUpravitelj-stvu bolničarske podčastniške šole v Niši).-. Natančnejši podatki glede sprejema itd. so razvidni iz službenega vojnega lista St. 22 od letos, ki je interesentom na razpolago na vseh orožniških postajah.
-k Pri težkočah v želodcu, gorečici, zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, pritisku na jetra, tesnobnih pojavih, tresenju udov, zaspanosti, povzroči čaša naravne »Franz-Josef«-grenčice točno poživljenje v zaostali prebavi. Zdravniška sporočila iz tropičnili dežel hvalijo »Frnnz-Jose!«- vodo kot važno pomožno sredstvo proti griži in obolenju želodca, ki nnsto-pata v družbi mrzlice. Franz-Joscf«-grenčicu so dobiva v lekarnah, drogerijuli in sjicccrij-skih trgovinah.
—	O nesreči na Bledu, o kateri smo poročali včeraj, smo bili z druge, dobro informirane strani obveščeni o dejanskem poteku dogodka: Nesreča se je pripetila že po eksploziji. Delavec Ptičar je imel nalogo, tla z drogom odstrani kamenje po eksploziji. Pri tem sc je odkruSil 1 kg težak kamen in temu se je hotel Ptičar ogniti. Padel pa je pri tem približno 5 m globoko ter se hudo poškodoval. Eksplozija lorej neposredno ni povzročila le nesreče.
—	Članom OUZD! Cesto se dogaja, da delavci, ki so zaposleni v zavarovanju podvrženem delu, ob obolenju, porodu, nezgodi in smrli ne prejmejo zakonitih dajatev, ker ne poznajo zakonitih predpisov,^ oziroma pogojev, ki omogočajo nemoteno dodeljevanje jiripndajočih jiodpor. Nejjoznanjc tozadevnih predpisov povzroča ludi neljube spore med člani in upravo OUZD. OUZD v Ljubljani je, holeč temeljilo seznaniti svoje člane z vsemi predpisi o jiostOpku ob obolenjih, nezgodah, porodih itd., izdal knjižico dr. Jože Bohinjca »Pomoč delavcem«, katera v pregledni obliki našteva vse zakonite predpise in navodila, kako naj član ravna, kadar potrebuje jiomoč od zavoda. Knjižici je priložen tudi tabelaričen pregled odtegljajev, ki jih mora plačati delojemalec v posameznih mezdnih razredih od svojih prejemkov na mesec, teden iu dan. Istotako vsebuje knjižica navodila o prijavi delavcev in nameščencev v zavarovanje in drugih dolžnostih delodajalcev ter je koristna tudi delodajalcem. Zakaj ludi delodajalci opuščajo iz nevednosti in nepoučenosti marsikaj, kar ima za poslc-dico, da njih uslužbenci ne dobe zakonitih podpor. Krivdo pa nato zvračajo nehote eni in drugi na urad. Poznanje zakona iu drugih določb utegne, če že ne popolnoma, vsaj večinoma odpraviti neprijetna nesporazuniljenja, krivice in spore. Vsem, ki se jih tiče zakon o zavarovauju delavcev, priporočamo, da si nabavijo knjižico »Fomoč delavcem«. Dobiva se jiri OUZD v LJubljani in vseli njega ekspoziturah po nabavni ceni Din 4.—.
—	Francoščina brez učitelja. Osnovni pojmi iz francoske slovnice za samouke. Priredil dr. Stanko Leben, strani 173. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljnui. Cena Din 28.—. — Malokateri jezik jo danes za nas Sloveneo tako važ.eii kakor francoski. Zlasti naše delavstvo, ki odhaja v Francijo in Belgijo za delom, je primorano se učiti lega jezika, ako hoče napredovali in sploh med tujimi ljudmi živeti. In prav za te |>reprosto ljudi, ki ne morejo posečati Sol ali tečajev, da se priuče francoskemu jeziku, je izdala Jugoslovanska knjigarna to knjižico. Ker se upošteva v lej knjižici tudi izgovarjava francoskih besedi, bo učenje zelo olajšano. Kdor so bo ravnal jin navodilih ter skrbno in pazljivo predelal lo knjižico, sicer še ne bo znal francoski popolnoma, pač pa bo zmožen razumeti vsakdanjo govorico in si bo znal jiomagaii v občevanju s Francozom.
—	Primorci! Berite Likovičeve »Prodane duše , krasno povest o dneh vašega trpljenja in nepozabnih rodnih krajih, ki sto jih morali zapustiti radi tujcev. V izredno napeti in zanimivi vsebini bodo zaživeli vaši spomini nu gorje, ki sle ga sami okusili. Povest se dobi za ceno 30 Din j>o vseh knjigarnah in pri pisatelju v Ljubljani, Riharjeva uiica 4. Pri večjih naročilih popust.
Zakon o draginjskih doktadah
Belgrad, U. (unija. AA. Na podlagi čl. 28 zakona o uradništvu z dne 31. marca 1931 je na predlog finančnega ministra predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Živkovič predpisal uredbo o dokladah uradnikom civilnega reda.
I. Osebne draginjske dokladc.
§ 1. Draginjski razred (§ 26. uradniškega zakona )obseza področje politične občine tistega kraja, v katerem je sedež pristojne oblasti, kjer nameščenec službuje.
§ 2, Nameščencu, ki sc začasno iz službenih razlogov mudi izven kraja, v katerem je nastavljen (§ 80. uradniškega zakona), pripada v vsakem primeru osebna draginjska doklada tistega draginj-skega razreda, v katerega spada kraj, kjer je nastavljen.
§ 3. Mož in žena ne moreta vsak posebej dobivati popolne osebne draginjske doklade, če stanujeta v istem kraju, nego se ena, in sicer manjša, če nista enaki, zmanjša na polovico. Izjemoma pa se jima osebne draginjske doklade ne zmanjšajo, čeprav stanujeta v istem kraju, če ne stanujeta skupaj zaradi ločitve zakona, nc glede na to, ali jc ločitev zakona izvedena ali nc.
II. Rodbinske draginjske doklade za ženo.
§ 4. Rodbinske doklade pripadajo nameščencu za zakonito ženo. Nameščencu muslimanske veroizpovedi, ki ima več žen, pripadajo rodbinske doklade samo za eno ženo.
§ 5. Rodbinske draginjske dokladc za ženo ne pripadajo;
a)	če je žena aktivna ali upokojena državna na-meščenka;
b)	kadar je žena v državni službi kot kontraktu-alna uradnica, dnevničarka ali honorarna uradnica;
c)	če ima žena več kol 200 Din čistih mesečnih dohodkov;
d)	čc živi žena ločeno od moža v svrho ločitve zakonske zveze, nc glede na to, ali jc ločitev zakona izvedena ali ne.
§ 6. Izjemoma pripadajo možu rodbinske draginjske dokladc za ženo, kadar nastopi odst. 1 § 3, ne glede na to, ali sc ženi znižajo osebne doklade.
III. Rodbinske draginjske doklade za otroke.
§ 7. Rodbinske draginjske doklade pripadajo nameščencu za vsakega otroka, rojenega v zakonitem zakonu, ali pa pozakonjenega. Rodbinske draginjske doklade za pozakonjenega otroka pripadajo od prvega dne po tistem mesecu, v katerem je bil otrok pozakonjen.
§ 8. Rodbinske dokladc za otroka ne pripadajo:
a)	ko otrok izpolni 16. lelo življenja;
b)	ko dobi javno ali zasebno službo z več ko 250 Din čistega dohodka v denarju ali pa isto vrednost v naturi;
c)	ko dobi nameščenjo v javnem, civilnem, vojaškem, dobrodelnem ali odgajalnem zavodu doma ali v tujini in dobi vzdrževalnino, ki preseza 200 Din na mesec;
d)	če otrok dobiva od domačih ali pa tujih ustanov podporo za šolanje ali kakšne druge štipendije ali miloščino, ki znaša več ko 200 Din mesečno;
e) kadar stopi otrok v trgovino, obrt ali kako drugo podjetje kot učenec in mu delodajalec da potrebno vzdrževalnino;
f) kadar ima otrok reč ko 200 Din čistih mesečnih dohodkov iz lastne imovine premične ali nepremične.
§ 9. Izjemoma bo dobival nameščenec rodbinske draginjske doklade za otroke tudi po izpolnjenem 16. letu, čeprav nastopijo pogoji, navedena v prejšnjem členu:
a)	za hčer, ki vodi očetu-vdovcu gospodinjstvo, do polnoletnosti ali pa do njene prejšnje poroke;
b)	za otroka, ki je duševno ali telesno trajno nesposoben, da bi se sam vzdrževal;
c)	za otroka, ki se šola doma ali na tujem v javni ali priznani zasebni šoli v splošnem ali strokovnem pouku, to pa le za dobo, v kateri ga pristojna šolska uprava vodi kot rednega učenca, najdalje pa do izpolnjenega 23. leta življenja, izvzemši, če sc prej poroči ali pa nastopi redni rok pri vojakih. Posečanje ve-
černih ali posebnih tečajev se glede na pravice do rodbinskih draginjskih doklad za otroke ne smatra za šolanje. S 10. Če sta oče in mati državna nameščenca, pripadajo rodbinske draginjske doklade za otroke očetu. Če živita ločeno v svrho ločitve zakonske zveze, se draginjske dokladc izplačajo materi, čc je otrok pri njej in ga vzdržuje. Če jc samo mati otrokova državna nameščenka, nima pravice do rodbinskih draginjskih doklad za otroka, razen čc je oče siromašen ali pa nesposoben za služenje, Čc je žena državnega namcščenca drugič poročena, ima pravico do rodbinskih draginjskih doklad za otroke iz prvega zakona. Če žena, ki ni državna nameščenka, živi ločeno od moža, državnega namcščenca, v svrho ločilve zakonske zveze, sc nakažejo rodbinske draginjske doklade za otroka ženi, če jc otrok pri njej in ga vzdržuje.
IV. Splošne odredbe.
§ 11. Nameščencu, postavljenemu iz službenih razlogov v tujini pri državni ustanovi stalnega ali začasnega značaja, pripadajo iste draginjske doklade in sicer: a)
b)
b)
v državah z manj vrednimi valutami v dinarjih;
v državah z zdravimi valutami, v valuti do-tične države in sicer: ako jc vrednost denarne enote dotične države enaka ali manjša od švicarskega franka, sc računa dinar al pari, če je vrednost denarne enote večja od švicarskega franka, pa se računa za enoto toliko, kolikor ustreza švicarskemu franku. Rodbinske draginjske doklade po tej odredbi sc bodo plačevale le samo za tiste rodbinske člane, ki žive z nameščencem v tujini. § 12. Izjemno nasproti prejšnjemu členu pripadajo osebne in rodbinske doklade v dinarjih nameščencu:
a) kateri se v svrho zdravljenja ali pa rekonva-lescence § 84. odst. 6 uradniškega zakona mudi v tujini;
kateri je poslan v tujino v svrho izpopolnitve v neposrednem interesu službe (§ 87. jrad-niškega zakona).
§ 13. Brezplačno zdravljenje v javni bolnišnici (§ 88. uradniškega zakona) ne vpliva na pravico do prejemanja osebnih in rodbinskih draginjskih doklad.
§ 14. Pod čistimi dohodki po tej uredbi sc razumejo dohodki, ki ostanejo, če se od brutto-dohodkov odštejejo odtegljaji javnih dajatev.
§ 15. Nesposobnost lastnega vzdrževanja jxr tej uredbi potrdi izpričevalo dveh zdravnikov, ki sta v javni službi,
§ 16. Za sprejemanje rodbinskih doklad bo državni nameščenec prejemal dokladc na podlagi prijave, ki jo predpiše finančni minister, čc predloži prijavo tri mesece po nastali pravici, šele od prvega dne tistega meseca, ki pride po predani prijavi. Obenem s prijavo je nameščenec dolžan predložiti vsa potrebna dokazila, s kateri:,,i utemeljuje svoje pravice do rodbinskih doklad. Za vsako izpremembo, ki povzroči izgubo rodbinske draginjske dokladc, mora nameščenec najkesne c 30 dni po nastali izpremembi predložiti novo prijavo o izpremembi. Drugače namcščencc odgovarja po čl. 17 le uredbe.
§ 17. Nameščenec, ki se o njem doženc, dn je predložil neresnično prijavo in po njej prejema rodbinske doklade, izgubi pravico do vseh rodbinskih draginjskih doklad za leto dni, nezakonito prejeti denar pa ga mora vrniti po predpisih čl. 90 uradniškega zakona po sklepu, ki ga jc izdal finančni minister. Vrhu tega pride nameščencc v disciplinarno preiskavo in se obtoži po kazenskem zakonu zaradi prevare. Za uvedbo disciplinarnega postopka in predajo sodišču jc pristojen resorni minister,
§ 18. Vsa potrebna pojasnila glede izvajanja te uredbe izda finančni minister. Pritožbe v sporih, nastalih pri izvajanju tc uredbe se predajo preko pristojne oblasti ministrstvu.
§ 19. Ta uredba stopi v veljavo, ko sc razglasi v »Službenih novinah Takrat izgube veljavo odredbe ministrskega sveta o draginjskih dokladah državnih uradnikov civilnega reda D. R. 42.300 1924 z vsemi izpremembami in dopolnitvami, kolikor sc nanašajo na državne nameščence, ki dobivajo osebne in rodbinske draginjske dokladc po odredbah uradniškega zakona z dne 3'.. marca 1931,
Marihot
□	Reorganizacija internega oddelka v tukajšnji splošni bolnišnici. Vse sobe so se na novo prepleskale. Ravno tako so se tudi namestila nova parketna tla, v oddelku za tuberkulozne pa so se razen tega prevlekla tla z linolejem; antituberku-lozna liga je darovala za ta oddelek tudi radio, ki služi za razvedrilo bolnikom. Značilno in omembe vredno je, da so sobe prepleskane po načinu nordijskih bolnišnic, kjer je vsaka soba preple-skana z drugo barvo, kar jako blagodejno vpliva na bolnikovo počutje. Za reorganizacijo internega oddelka ima največ zaslug šef omenjenega oddelka primarij in docent dr. Matko,
G Iz dneva v dan večje zanimanje se opaža za rokoborbenc preizkuse na unionski verandi. Firboc, simpatije, tnpatam celo hrušč in trušč. K sreči letos še niso leteli vrčki piva. Zamorca Tom Sayarja pričakujejo. V Belgradu ima kavarno in težko mu je od doma. V sredo zvečer so se poti-pali: Poljak Orszovski z Romunom Pescarskim; potem sta se nadvladovala Bolgar Belič in Saksonec Frank. Potipljaji v prvem kakor ludi v drugem slučaju so ostali neodločeni. V odločilnem spoprijemu Nizozemca Van de Borga z Madjarom Bognerjem je slednji položil prvega v 18 minuti. Včeraj so se udejstvovali na pozorišču: Čontaš in Frank; Pescarscu in Van de Borg ter Belič in Orszovsky. Sodnika Pipenbacherja odlikuje v njegovem razsojevalnem poslu sigurnost in stroga objektivnost.
□	Iz Mohorkovcga gnezda. Kakor smo svoj-čas poročali, je Mohorko izpovedal, da sla bila pri umoru posestnika Rudolfa Kanclerja na Šobru, izvršenega dne 8. oktobra 1929, radi katerega je bil, dne 17. aprila 1930 obsojen Rudolf Kovač na 14 let robije, poleg njega soudeležena tudi Rudolfov brat Anton in Friderik Klančnik. Na podlagi teh izpovedb sc je pred nedavnim^ sklenilo, da se obnovi postopanje proti Frideriku Klančniku. Včeraj se je razpravljalo o vprašanju sokrivde Antona Kovača, ki ga zagovarja odvetnik dr. Fa-ninger, pri roparskem umoru, izvršenem nad posestnikom Rudolfom Kanclerjem, ter se jc sklenilo, da se postopanje proti Antonu Kovaču ne bo obnovilo, v kolikor gre za ta roparski umor. Pač pa se bo proti njemu obnovilo postopanje, v kolikor gre za njegovo soudeležbo pri znanem po-izkusnem roparskem napadu na J. Črešnika in J. Vicmana dne 24. septembra 1929 pri Devici Mariji v Puščavi, ker je, kakor znano, tedaj posodil Rudolfu Mohorku kolo.
Celje
& Izlet na Brezje in Bled. Izletniški vlak bo slai v Ljubljani 12 minut, kjer bo »Oljka zapela nekaj pesmi. Na Brezjah lx> ob 8 zvečer pridiga, v nedeljo zjutraj ob pol <> pridiga in sveta maša, med katero poje -Oljka . Z Brezij je odhod ob pol 9. Nn Bledu je ob 1(! v Zdraviliškem doinu pevski koncert, ob 7 večernice na blejskem otoku, ol) pol 9 odhod v Celje.
0 Nesreče. 5 letni Povale j Franc, iz Tremarj« pri Celju si je zlomil pri padcu iz kozolca desno roko. — Robič Marija, 23 letna služkinja iz Trbovelj se je peljala v ponedeljek na kolesu. Neki neznanec jo je sunil s kolesa, da je lako padla, da se je nevarno jioškodovala na očesu in na glavi.
Ptuj
Ogromen brod na Dravi, Dokler pri Zg. Du-
pleku še ni bilo mostu, se je promet čez Dravo vršil s posebnim brodom. V svoji službi jo ta brod že osivel. Odkar pa sta oba bregova po prizadevanju mariborskega okr. zastopa zvezana z novim lesenim mostom, jo ta ladja postala odveč, bila je že na razjioložonju. Lastnica tega prevoznega sredstva, Brodarska zadruga, ga ni več rabila, bil ji jo brezpredmeten, in s tem je tudi njeno premo-zenje dejansko nekaj padlo. Pa imajo ljudje, hvala Bogu, povsod enake ali vsaj podobne potrebe. Sešli so se možjo od Sv. Marka in sklenili, da prevzamejo dupleški brod. Segli so v žep in ga z vsem pripadajočim inventarjem odkupili za '20.000 Din. V jionedeljek 8. junija so ga prepeljali po Dravi. Dasi jo Drava narasla za poldrugi meter, je bila vožnja ugodua, a jiosebne previdnosti je bilo treba. Do Ptuja so delavci ptujske rečne uprave bili veseli in prepevali pesmi; veliki valovi umazano Drave so se valili brez jiozornosti delavcev naprej. Pri Ptuju pa Je prišla težava. Leseni most ima med stebri širino 11 metrov, brod j>a 10 metrov.^ Votla jo imela silno moč radi naraslosti. Zelo daleč proč so tedaj vrgli sidro v Dravo in >barno< počasi spuščali k mostu, oziroma prehodu. Delo splavarjev je bilo strašno naporno in bi se brez dvoma lahko j>rimerjalo z onim na starih galerah. Silno so so oddahnili, ko so prešli skozi ozko odprtino pod mostom, srečno, sredi divje vodne sile. Na mostu in na ptujskem bregu se je zbralo veliko število oseb. ki so z največjim zanimanjem sledili trpljenju izkušenih veslarjev pod vodstvom rečnega mojstra v Ptuju, g. Runovca. Pot je trajala nad Sest ur; ob dveh so odpluli od Dupleka, po osmih so dospeli v novo brodovo domoviug. '
J« Izredne važnosti, rta stalno zasleclujet« gospodarska In druga poročilo v dnevniku »Slovencu" In pregledate tudi nJeaov oglasni del. Trgovcu ln obrtniku, pi» tudi poljedelcu je najbollll svetovalec „Wo. venec". Naroča se pri upravi v ijuPlI««! ali pri njenih podružnicah ln (astO|>*tvlh
Koncert jugoslovanske glasbe v Parizu
Pariz, 7. junija 1931.
V petek, <lne 5. junija, se je vršil v razkošni dvorani hotela »Majestic«, Avenue Kleber, »Festival de Musiquc Votigoslave«, ki ga je organizral »Comito Central de Patronage de la Jeunesse Vougoslave a la Sorbonne s sodelovanjem pevskega društva Jadran v Parizu. — Poleg številnih predstavnikov iu članov jugoslovanske kolonije v Parizu, je bilo opaziti med posetniki tudi mnogo francoskega občinstva, ki je sledilo z največjo pozornostjo vsem točkam programa, ki so se na splošno izvajalo z veliko disciplino ter umetniško dovršenostjo.
Gdč. Genevieve De Lasalle je naravnost mojstrsko podala na orglah dvoje skladb Franja Du-gann: Fuga v ut min. in Toccata v »sok min. —Dosti številni mešani zbor »Jadran- je pod taktirko Cvjetka Kielitmaniia v dveh presledkih odpel šest zborov, iu sicer Stevana Mokranjca Retjuiem, drugo kolo narodnih pesmi in Kožico, potem Jakova Golovca Elegijo o teletu ter Josipa Slavonskega, Voda izvira iz skale in Roganje. — Gdč. Olga Mihnjlovič je izvajala na klavirju sledeče skladbe: Miloje Milojeviča Gtožni večer, Marka Taičeviča Plese I in II ter Josipa Slavenskcga Jugoslovanski ples. — Violinist Ljerko Spiller je podal Borisa Papandopulosa Jugoslovansko suito v štirih stavkih. — Slovenski bariton Mirko Pugelj je zapel .'-kerjančevo Vizijo, Lajovičevo Sereriado in Nika štritofa dve priredbi narodnih. — Jugoslovanski kvartet (Ljerko Spiller 1. violina, Dušan Ilin II. violina, Karlo Rupel viola, Vladimir An-:olek cello) je izvajal Josipa Slavenskcga Lirični kvartet. — Spillerjeve in Pugljeve točke je spremljala na klavirju gdč. Suzanne Halle.
Iz sporeda je razvidno, da je imela prireditev najresuejši umetniški značaj in izvajanje vseh točk je bilo živa priča, da prireditelji niso pokazali le dobro voljo, marveč tudi visoke umetniške sposobnosti. Discipliniranost pevskega zbora Jadran ter lepa kultiviranost glasov, izredno pretehtano in v podrobnosti izdelano izvajanje ne baš lahkega sporeda je naravnost ganljiv dokaz za resnobno delo na polju petja, ki jja vrši pevski zbor Jadran . Med izvajalci solo-tock je prav posebno poudariti petje Mirka Puglja, ki je vzdrževal slovenski del koncerta z veliko ambicijo iu zmožnostjo, igranje na gosli zagrebškega mladega virtuoza Ljerko Spillerja in klavirske točke gdč. Mihnjlo-vičeve. — Dasi je bil ves spored v umetniškem pogledu več kot zadovoljiv, je vendar kvartet, pri katerem sodeluje tudi Slovenec K. Ruper, visoko presegal vsako pričakovanje.
Vse v vsem je bil to reprezentativen večer jugoslovanske glasbe v francoski metropoli, kakor smo lahko ponosni nanj, tembolj ker so ves spored izvajali sami člani jugoslovanske kolonije v Parizu, z izjemo Duganovih skladb za orgle, ki jih Je podala gdč. De Lasalle. Občinstvo ni štedilo s ploskanjem in da ni bilo menda v naprej domenjeno, da ne bo ponavljanj, bi bile morale skoraj vse točke biti na željo občinstva ponavljane.
Ljubljana
Razstava paramentov v Ljubljani
7. t. m. se je natihoma odprla v škofiji v Ljubljani razstava paramentov in cerkvenega po-sodja. Ordinariat, društvo sv. Rešnjega Telesa in Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani so spravili skupnj množico inašnih plaščev in drugih tkanin, ki se rabijo pri llturgiji, daljo zbirko cerkvenega posodja, tako da nudi ta razstava, prva svoje vrste pri nas, lep vpogled v zgodovino in razvoj te unietnoobrtne stroke pri nas. K razstavi sta prispevala material škofijski in Narodni muzej, veliko so posodile stolna, šentjakobska, šentpeter-ska, križanska in uršulinska cerkev, pa tudi podeželske cerkve. Razstavljeni plašči in velumi segajo še v šestnajsto stoletje nazaj in kažejo stile renesanse, baroka, rokokoja itd., posodje pa začne z gotiko. Nakopičeno je veliko formalno iu orna-nientalno bogastvo, ki gn je treba znanstveno obdelati in publicirati. Razstava je odprta vsak dan do 14. junija v škofijskem dvorcu od 8 zjutraj do C. zvečer. Vsak dan sta na njej dve vodstvi, ob 11. dop. in ob 4. popoldne. Za razstavo je zelo veliko zanimanja vseh krogov. Ker bo odprta le še par dni, opozarjamo nanjo vse zainteresirane kroge, da jo do inkl. 14. t. m. gotovo posetijo.
Kaj bo danes
Drama: Vzrok. Red B.
Opera: Zaprto.
Salon hotela »Miklič«: Espernntsko skiop-tično predavanje dr. Reye iO potovanju po Poljski.c Ob osmih zvečer.
Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 iu mr. Bakarčič, Sv Jakoba trg št. 9.
*
© Soja odbora kat .akcije za slolno župnijo se radi prazniške slovesnosti ne vrši danes zvečer, ampak šele prihodnji petek, 19 junija.
0 Pevski večer bo na vrtu Rokodelskega domu, Komeuskega ulica št. 12, v nedeljo 14. t. m. Program večera je zelo pester in zanimiv. Pevske točke bo izvujal pevski zbor pod vodstvom g. prof. M. Bajuku. Pričetck prireditve je ob osmih. Vabimo vse prijatelje petja in godbe v nedeljo zvečer na vrt Rokodelskega domu.
0 Portret primarija dr. V. Gregoriča. V
izložbi tvrdke Julij Klein v Wolfovi ul. je razstavljen portret bivšega predsednika Mestne hranilnice, primarija dr. V. Gregoriča, delo akademskega slikarja Milana Klemen-čiča. Okvir je izdelala omenjena tvrdka iu dosegla presenetljivo skladnost slike in okvira, osnožf azxZjavnitih=z9
O Higijenska razstava v paviljonu L na ljubljanskem velesejmu bo do preklica odprta še vsako nedeljo in prnznik, da se omogoči obisk vsem. ki doslej niso imeli te prilike ali ki žele bolj v miru premotriti njeno zanimivo in bogato vsebino. Za časa velesejnia je bila predmet splošne pažnje.
O Najavljene dijaške ekskurzije. Mestnemu magistratu odn. tujsko-prometuCmu svetu je bilo najavljenih več dijaških ekskurzij iz raznih krajev države. Danes dopoldne pride v Ljubljano 50 dijakinj IV. letnika učiteljišča v Sarajevu pod vodstvom 2 profesoric in t profesorja. Dne 19. junija pa pride v Ljubljano iz Sombora 50 učenk taniošnje ženske meščanske šole pod vodstvom 6 učiteljev. Najavljeni pa bodo še večji poseti dijaštva iz države. Izprašani vodniki Injdo ekskurzijonistom razkazovali vse zanimivosti mesta.
Koks zo kovače in cenlroine Kurjave
iz angleškega premoga
75 Din za 100 kg pri večjem odjemu popust
franko plinarna nudi
LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA
,, •> n---.j * —	-^v....^, amvuiii jjumj'
nik, Ivan Ciril Kotar, prodaju strupov, Vale tin Vovk, prodaja pločevinaste posode, Iv Knechtl, krznarski obrt, Alojzij žitnik, delik
O Temeljni kamen zn glavno carinarnico.
V soboto, kakor je bilo že javljeno, bodo nu slovesen način polagali temeljni kometi glavne carinarnice ob Vilharjevi cesti. Polaganje se bo izvršilo ua prav slovesen način. Slovesnosti so bosta udeležila tudi pomočnik finančnega ministra Fran Gospodnetič in član glavne kontrole odnosno bivši glavni direktor carine dr. Konrad snud. Vabljen je bil k svečanosti tudi generalni ravnatelj drž. železnic inž. šreplovič, ki pa je zadržan.
O Obrtno gibanje v Ljubljani. Pri mestnem magistratu kot obrtni oblasti je bilo meseca maja prijavljenih 27 novih trgovin in obr-tov, odjavljenih odnosno črtanih iz obrtnega regist ra pa 20 obrtov. Odjavljeni so bili med drugimi: Franc Volč, izdelovanje ln popravljanje glasovirjev, Blaž Čeme, stavbni podjet-t....	i t, .	Valen-
Ivan
. . ________ .-lika-
tesna trgovina, Leopold Tratnik, trgovina z elektrotehničnim materijalom in stroji, Blaž Koler. izdaja horoskopov na podlagi astrologije, hiromuntije in grufologije, Ivan Kunovar, trgovina z mešanim blagom, Franc Bar ml., precizna mehanika. Ostali črtani obrti so bili manjšega obsega. Zanimivo je, tla horoskopi v Ljubljani niso uspevali, čeprav so nekateri lii-romati imeli prav dobičkanosne posle v Ljubljani.
0 Velika množina jagod na trgu. Na trgu jc zadnje dni bila velika množina prav lepih m okusnih jagod. Cene jagodam so naglo padale. Prvotno je bil liter po 10 Din, a včeraj že po 5 Din in celo 4 Din. Ta nagli pndec cen se je izvršil v enem tednu. Najlepše jagode firiluijajo iz Suhe Krajine, zlasti iz gozdov okoli Vidma in Dobrepolj.
© Peka mesa brez masti: Okusno in lahko prebavljivo je meso, ki se peče v plinskem pečnjaku. Dokaz o tem bo doprinesla ljubljanskim gospodinjam že dobro znana gdč. Erika Pergova z Dunaja danes popoldne ob štirih v sent Jakobski šoli. Vstop prost! — Mestna plinarna.
© Prošnja iz Kolezije. Stanovalci mestnih zasebnih hišic v Koleziji prosimo mestno občino -la nam čimprej napravi toliko pogrešano in potrebno ograjo, kakor jo imajo stanovalci za Bežigradom. Gre nam predvsem za to, da se preprečijo morebitne nesreče radi raznih brezbrižnih kolesarjev, ki drve dan za dnem tik mirno hišnih vrat, ne meneč se, da so tu otroci oziroma otroško igrišče in ne cesta za kolesarje, da še celo za voznike. To je ena. Druga žalostna stran je ta, da nekateri pobalini kradejo, trgajo in pulijo po nasadili, ki vendar nikomur ne store nič žalega; saj so vendar za okras in lepoto hišic. So ljudje, ki iz hudobije ščuvajo otroke v škodo drugim in ne pomislijo, da jih lahko zadene roka pravice. Psi in druga zalega skače po nasadih in pušča svojo nesnago. Razno stranke in tipi hodijo posebno v nočnih urah pod okni, čeprav nimajo tam nobenega epravka. — Vse to da misliti, da se dn po tri in pol letih vendar že napraviti po načrtu določena ograja. Zato prosimo mestno občino, da nas čimprej usliii in napravi red zn vse!
0 Knrnmbol dveh tramvnjov. V torek ob 7 zjutraj sta na Dunajski cesti, pred »Figovčevo« gostilno trčila dva tramvajska voza št. 5 in 9. Nesreča se je pripetila zaradi tega, ker je odpovedala avtomatična kretnica, kar pa je eden otl voznikov prezrl. Oba tramvnja sta bila znatno poškodovana. Pri nesreči pa sta se poškodovali tudi dve potnici in sicer posestnici Ivana Končan in Apo-lonijti Žakelj iz Horjula. Obe sta dobili manjše, n nenevarne praske po glavi. Poleg tega pa se jima je pobilo mnogo jajc, ki sta jih imeli v koših. Tramvajska družba jim bo morala seveda škodo povrniti.
0 Tatvine na velesejmu. Na velesejmu se je pripetilo več tatvin, knkor pu je o njili poročalo časopisje. Prijave o teh tatvinah prihajajo na policijo šele sedaj. Tako je neka trgovka pogrešila na velesejmu svojo denarnico ter trpi okoli 3000 Din škode. — Neki drugi gospej jc izginila listnica s 400 Din. Ni izključeno, da je gospa listnico v gneči zgubila, verjetno pa je seveda tudi, da ji jo kdo listnico ukradel. — Pekovskemu pomočniku Ivanu Škoficu je bila pred tednom dni v Bonovem paviljon uukradena aktovka, v kateri je bilo več not in dirigentska taktirka, vse last godbe Zarje. Trpi približno 3000 Din škode.
O Krvav spooad v Spodnji Šiški. Včeraj'
smo kratko poročali o krvavem spopadu v Sp. šiški, nu nogometnem m igrišču med Kamniško in Gorenjsko železnico, pri katerem je bila prerezana roka 28-letnemu dninarju, ozir. rudarju Jožetu Šerbecu. Spopad se je izvršil tako: Okoli šestih zvečer stu se sprla posestnik Val. Prešeren in Šerbec. Šerbec je pograbil kamen in hotel z njim napasti Prešerna. Temu pu jo pritekel na pomoč njegov sin Stanko. Pri spopadu je^bil šerbec s koso ranjen na desni roki, ki mu je poškodovana pod laktom, Šerbcu je izteklo toliko krvi, da je omedlel. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico.
O Majhen ogenj na Ambroževem trgu. V torek okoli 7 zvečer je žena tovarniškega uradnika Josipina Iglič na Ambroževem trgu 3 opazila, da se kadi iz tal njene kuhinje v drugem nadstropju. Obvestila je o tem stražnika, ki je poklical gasilce. Ti so ugotovili, da se je vnel dimnik, katerega je opoldne izžigal dimnikar.
Litija
Procesija sv. Rešnjega Telesn se je z vsem sijajem izvršila v Litiji v nedeljo dopoldne. Poleg ogromnega števila vernega ljudstva so se udeležili procesije, katero je vodil šmarski dekan preč. g. Anton Gornik z obema g. kaplanoma. g. okrajni načelnik Franc Podboj, predstojnik sodišča dr. T. Turato, šef davčne uprave g. Alojz Jagodic, župan llinko Lebinger s celotnim občinskim odborom, vsi litijski orožniki jiod vodstvom vodnika g. Mate Ferliča, mnogo uradnikov, celokupna šolska niladež pod vodstvom začasnegu šolskega upravitelja g. Joža. Zupančiča ter gasilno društvo Litiju pod jio-veljstvom župnegu tajnika g. Peterce. Med procesijo, ki se je vila po litijskem polju, je neumorno in res dobro svirala domača gasilska godba pod načelnikom g. Klemenčičeni.
Dopisnik »Jugoslovana« je hotel nekaj kritizirati cesto iz Litije proti Grbinu, češ du je *gola«. Mož se je nujbrže v temi ogledal to cesto, ker drugače bi moral videti, da je ta tlel ceste še preveč nasut z savskim gramozom, to ua zato, tla se cesta utrdi, ker so jo gradili brez tlaka. Sedaj je |iu še preveč nasuta. Seveda nekaterim voznikom to ne prija, ker so izvožene kolesnice sproti izravnavajo, da sc cesta pravilno napne. Dopisniku »Jugoslovuiuu priporočamo, cla si v prihodnje vsako stvar natančneje ogledu in šele potem da pravilno poročilo.
Večja tatvina železja. Nekdo, ki se peča tudi z nakupom starega železja, je te dni dal naložiti na litijski postaji vagon takega starega železja. Pri nakladanju pa so železniški delavci ugotovili, da so med starim žclez.jem tilfli tračnice in osi, ki so bilo last železnice in očilno železnici ukradene. Tehtajo okoli 10t)"kg. Dalje so še ugotovili, du je med tem starim železjem tudi traverza, težka 85 kg, ki je bila ukradena litijski topilnici. Litijski orožniki so zadevo že proskali in bodo imeli nekateri sitnosti nu sod-liiji.
De v. Mama v Polju
Ukinitev električnega toka. Preteklo nedeljo
pred 10 sv. mašo je bil prekinjen električni tok. Popoldne se radi prekinjenja ni mogla vršiti klno-predstava ter ima tukajšnja Prosveta radi tega znatno škodo. Prosili smo že, da so popraviia ljudem prej naznanijo po županstvu. Zdi se nam, da vsebuje ludi tozadevna pogodba občine z d. d. »Elektrac tako točko. Opozarjamo županstvo na ta slučaj.
Prvo sv. obhajilo. V petek 12. junija bo 128
otrok prejelo prvo sv. obhajilo. Zadnja leta se pri nas ta slavnost vrši na zelo slovesen način.
Kino Polje predvaja v soboto in nedeljo ob navadni uri film >Švejk v Rusiji«.
Kolesarsko društvo »Zarjac se pripravlja na svojo vsakoletno dirko za nedeljo 21. junija. Imenovano društvo ustanovi ob tej priliki klub vevških motociklistov. V kratkem dobimo v Vevčah tudi strelsko družino.

Kulturni obzornik
Ljubljanska drama: Vzrok
Drama v štirih dejanjih (šestih slikah). Spisal Leonhard Frank.
Letošnja zadnja dramska predstava je izzvenela v tonu tistih težkih gledaliških večerov, ki so bili znak letošnjega sporeda in katerega vrh so bili »Gospoda Glembajevi«. Po takih večerih se vrača gledalec ne samo pretresen, ampak ludi strt; primerja življenje, kakršno je v resnici in tisto na odru in spoznava: v življenju ni vse prav in tudi na odru ni vse prav. Življenje res kriči po izboljšanju, n oder dela krivico, vede ali nevede, ko kaže na osebe in dejstva, iz katerih navadno ne izhaja ves nered v življenju.
Taka je s Frankovim dramatiziranim romanom ' Vzrok«. Pred nami se razgrne bedno življenje brezposelnega in razni išljujočega človeka — •tjegovo ime zvemo mimogrede in niti ne pazimo nanj — saj je eden imenu mnogih — tudi druge isebe so važne samo kol družba sama na sebi, pn najsibo njih poklic zaseben ali javen. Ta nesrečni človek je tepen vse življenje, pač ker se je rodil ubog; v njem pa se je vse zrušilo prav za prav tedaj, ko ga jo učitelj še dečka osramotil in ponižni, ker ni imel denarja, da bi si kupil kozarec mleka. Otl tedaj se mu upira družba, ker vidi in okuša vso njeno sovražno samopašnost. Po dvaindvajsetih letih se odloči, da gre k učitelju, da bi inu povedal, kako usodna je bila zanj njegova brezsrčna vzgoja iu tla bi učitelj preklical in popravil krivico, ki mu jo je storil. Učitelj je še prav tisti brezsrčni trinog. Pred njegovimi očnu muči ta sadistični pedagog ubogega dečka, ki si je drznil priti 7. dobro vz.gojeninir sošolcem po zvezke, dn bi tudi 011 dobil od učitelja jabolko. Tedaj postimo mladi človek morivec in zadavi trinoga. Porotniki ga obsodijo na smrt.	.
Drama »Vzrokar pn se prnv zn prnv sel« zdaj začne, čeprav ni več fabule znnjo. Pred sod-nijo so začno ple.sti niti, s katerimi omreži morilca. Tu so pokaže ona brezsrčnost in brezčut-nost družbe. Vsnko dejanje, s katerim se je nesrečni človek skušal rešiti in se urediti s svojo
Samozavestna pravica in pa cinična opravičenost družbe ponižuje morilca in šele ko je pravici zadoščeno, se začne v posameznih porotnikih oglašati vest.
Najgroznejši je prizor v ječi, ko zločinec tik pred smrtjo sprejme mater, nato zblazni, zavrne duhovnika in blaznega ženo pod sekiro.
Drama je v svojih dramatičnih učinkih resnično pretresljiva in sega globoko v Človeške skrivnosti. Prizori med sinom in materjo so najlepši in najgloblji v igri — saj edina mali razume sina in more živeti samo z njim, ki ga je rodila. Konec drame je očitno obrnjen proti smrtni kazni, saj zagovornik pravi porotniku, da bi tisti, ki obsodi na smrt, moral smrtno kazen tudi snm izvršiti. Značilno za ost drame je predvsem to, dn je državni pravdnik ista oseba kol učitelj, ki je bil pravi krivec vse nesreče: tedaj ista družba, ki povzroča na svetu zlo, sodi žrtve svoje zlobe. Toda kakor igra mogočno in dosledno raste iz majhnega zla do grozote vsega življenja, takt) neprestano čutimo, da je zgled tako poučne igre prav v svoji podstavi krivičen; moralistično borbena smer igre duši s svojo strahoto in nasilnostjo. Igra za ne-odrastle ljudi ni.
O uprizoritvi spregovorimo še jutri. F. K.
Naše knjige in revije
Dr. Kolarič Rud.: Jezikovno rešeto. Pred kratkim smo na tem mestu |irav iskroiio pozdravili Andrejkovo brošuro o napakah našega uradnega sloga, nič manj toplo ne pozdravljamo sedaj zgo-rnjšnjegn delca našega mladega jezikoslovca r:r. Kolariča. ki je zbral in uredil v »Slovenskem tisku« objavljene primere uajuavudnejših napak, ki jih rian za dnem pišemo iu beremo po naših časnikih. saj je naš list že od nekdaj neomajno z.astopnl in branil čistost našega lepega jezika. Prav no-sebno nas je v brošuri razveselil še Sovretov brezobzirni, ostri, krepki in več kot zasluženi obračun z onimi pismarji, ki so prepričani, dn bodo izgledali premalo učeni, če ne nasujejo v svoje pisa-rije toliko tujk, da jih živ krst več ne razume. Prav posebno se je razpasla la razvada splošno med našimi »literarnimi« in .-leatrskimk kritiki, n jezik poročevalcev o raznih »muziknlnih produkcijah* je postal že nnravnost neužiten in nikomur več razumljiv. Jasno je, dn ludi to delce
arei-ni r OVO v SKlISul lenm 111 nu un -nn «	................ .1-
.Ip.žh,, s 1 m7.11 n za zločinsko pretkan uaklfioJ JJ Mr^no, .kakor urnogi Plovili j-redkodiulsav
iz zadnjih let, zato bi bil že skrajni čas, da dobimo namesto takihle drobcev in krp končno vendarle že popolni slovenski pravopis. Nikakor se pa ne moremo strinjati s pisateljevimi izvajanji glede pisave naše prestolnice, kajti po njegovi logiki bi vsekakor morali pisati tudi Trieste, Wien, Postumia, Klagenfurt itd., knr se pn odločno upira duhu našega naroda in jezika. Knjižico pa vsekakor prav toplo priporočamo.
Fr. Masclj-Podlimbarski: Zbrani spisi, IV. zv. Po večletnem odmom smo dobili sednj nn naš knjižni trg zopet en nadaljnji zvezek zbranih spisov Podlimbarskega, ki prinaša njegov znani roman »G o s p o d i 11 F r a 11 j oj:. Čeprav je to naj-ebširnejše iu najboljše Masljcvo delo zelo ten-denčno, ki ne slika nekdanjih prilik v Bosni povsem objektivno, kar je že svoječasno ugotovil Dom in svetov kritik, vendar ni bilo odveč, da se je delo vnovič izdalo in to pot tudi popolno, saj inin pri mnogih svojih napakah tudi jako lepe dobre strani, je prežeto narodnega duhu, in bo našlo vzpričo sedanje izredne suše na polju naše domače izvirne leposlovne produkcije gotovo še vedno mnogo hvaležnih bravcev. Prav pohvalno moramo pa podčrtati delo urednika dr. J. Šlebin-gerja, ki je z njemu lastno vestnostjo in pridnostjo zbral v »Uvodu* in »Opombah« vse dragoceno slovstveno-zgodovinsko, politično-zgodovinsko in pa kulturno zgodovinsko gradivo, nanašajoče so nn Podlimbarskega in ta njegov roman, ki je vzbudil svoječasno tako senzacijo.
Jttnijeve številke naših revij prinašajo zopet marsikaj lepega in znniniivegn. Naš najstarejši mladinski lisi »Vrtec« je z njo zaključil svoj 01. letnik, ki ga je uredil g. kanonik Jožef Vole. Preti nekaj leti smo sc že bali, da je začel la naš stari prijatelj hirati, a sedaj kaže vse. da se vnovič s krepkimi sunki poganja navzgor, saj so je uredniku posrečilo zbrati okrog sebe prav lepo število dobrih sotrudnikov, ki dajejo listu ono pestrost, ki jo mladina zahteva. Prepričani smo, dn nns bo prihodnji letnik še bolj zadovoljil. — Ženski list »V i g r e d« so uvodomn spominja sicer povsod drugod prezrte 30 letnice smrti Pnvli-ne Pajkove, naše najbolj nadarjene pisateljice prelekioga stolelja. Sicer pa prinaša tudi lo pot šo poln jerbas poučnega in znbnvncgn berila za naša dekleta in za ženo, z.nlo ni čudno, če se je list meti našim ženstvom že tnko udomačil in priljubili da hi ga pač ne tnoglo več pogrešati. —
»Planinski v e s t n i k - ima tudi že svojo lepo tradicijo. V tej številki posveča uvodno meslo novemu častnemu članu SPD, g. F. Seidlu, dr. Oblak nas vodi v Visoke Tatre, gdč. Copeland pa na Škotsko. Slovenski profesor za slovenščino na zngrebškem vseučilišču, dr. Fr. Ilešif, nas pa v slovenskem listu po hrvaško poučuje »Štn znači ime Durniitor'.\- — »Kraljestvo božje, glasilo apostolstva in bratovščine sv. C. in M. je postal prava zakladnica poročil in poučnih vesti za vsakegn, ki se zanima za slovnnstvo, zlasti pn za pravoslavni vzhod, saj ima v vsaki številki toliko zanimivosti, da moramo njegovemu uredniku naravnost čestitati za njegovo izredno spretno in uspešno delo. Toplo priporočamo ta lepi in bogati list tudi vsemu izobraženstvu.
Naša glasba
Cerkveni glasbenik št. 5-6. Uvodoma se nadaljuje 1'remrlovo Razmišljanje o apostolski na-redbi Pija XI. glede cerkvene glasbe. Msgr. Premrl topot razpravlja o določilih in željah glede gojilve polifonske glasbe, ki naj bi se v cerkvi poleg korala izdatno gojila. Dr. J. Mantuani nadaljuje svojo Zgodovino cerkvene glasbe in obravnava topot dobo organuma in podaja ludi o moderni glasbi zelo koristne nazore. S. Premrl podaja katalogi-Cen pregled skladb P. llugolina Snttnerja, F. Fer-junčič poroča o Premrlovih orgelskih, izdanih po italijanskem založništvu Maestri del Organo. Sledi poročilo o novih Jenkovih orglah na Črnučah, ne-krolog organistu Petru Strniši in Flor. Veninšku, Organistovske zadeve, Koncertnn poročila. Dopisi. Oglasnik novih muzikalij in Razne vesti. Glasbena priloga prinaša Jožetn Rozmnna dvoglnsni zbor z orglaini O poglej Alojzij mili, Dr. Kimovčev zbor v čast Sv. Petru ln Pavlu, Jos. Štorboncn zbor '/ angeli te ljudstvo moli in Pozdravljen zlat pše-nični klas.
Zbori 2. Nova številka Zborov jc posvečena večinoma spominu skladatelja Jurija Flelšmana. Uvodni članek o PleiSmanu je napisal Dr. P. Kozina. Glnsbenn jiriloga vsebuje Flelšmanov Ilimnus nn Vodnika, j)o dr. Kozini prirejen zn Fleišmnno-vo slnvlje, Fleišmnnov v gorenjsko oziram se skalnato strnil, Tri šolarsko postili, E. Adamičevi Dve nnbožni in dr. Kozinov samospev s klavirjem Suflje, -
Padanje cen se nadaljuje
Pravkar smo prejeli od Narodne banke indeks
cen na veliko za mesec maj 1931. Pripominjamo, da so cene v 1. 1926 vzete za podlago kot 100.
V primeri z aprilom je ostal indeks za maj skoro nespremenjen, kajti zmanjšal se je le za O.l točke. Izmed posameznih skupin je indeks rastlinskih proizvodov radi višjih cen pšenice narastel za skoro 3 točke, v manjši meri pa je tudi narastel indeks mineralnih proizvodov. Cene živalskih proizvodov so popustile za 2.2 točke, nasprotno so cene industrijskih proizvodov popustile samo za 0.9 točke.
Tako indeks izvoznih kakor uvoznih proizvodov sta napredovala za 1.2 točke.
	I.	II.	III.	IV.	V.
rasti. . .	. 71.7	73.5	73.3	77.6	80.5
živ. . . .	. 82.8	78.1	77.4	75.4	73.2
min. . .	. 84.9	82.1	80.2	77.4	77.6
ind. . .	. 72.8	72.1	72.6	73.9	73.0
skupno	, 75.7	74.8	74.6	75.5	75.4
uvoz . .	. 72.5	71.1	70.7	71.6	70.4
izvoz . .	. 76.2	74.9	74.1	75.5	74.5
Zadružna zveza v Zagrebu je imela na koncu 1. 1930. 129 članic v primeri s 108 članicami na koncu 1929. Zvezina bilanca izkazuje pri rezervah in glavnici 0.36 (0.29) milij. vlog na knjižice in tekoče račune 15.85 (13.80) milij. Med aktivo so znašali tekoči računi 14.0 (12.3), naložbe v den. zavodih pa 1.55 (1.07) milij. Cisti prebitek znaša 24.813 (41.232) Din.
Novo posojilo belgrajskc občine. Kakor poroča Politika«, je Državna hipotekama banka odobrila belgrajski občini posojilo 35 milij. za nakup posestva »Manež«. Posojilo je na 15 let. Poleg tega posojila je odobrila občini banka 7 milij. posojila na tekoči račun po b%. Posojilo bo občina jx>rabila za izdelavo trotoarjev in bodo hišni posestniki vrnili to posojilo v 3 letih.
Izprememba firme. Francosko-jugoslovanski zavod za industrijo in trgovino v Belgradu je sklenil izpremeniti firmo v: Jugoslovanska banka za industrijo in trgovino.
Površina posejana s pšenico je letos po poro-čilu Mednarodnega kmetijskega zavoda na svetu manjša kot lani. Znaša pa letos 94.8 indij, ha brez Rusije v primeri s 98.8 milij. ha leta 1930. Cenitve so naslednje: Evropa 29.4 (29.5). Kanada 9.3 (10.1), severnoameriške Združene države 23.5 (23.9), brit-ska Indija 12.8 (12.3), Argentina 7.2 (8), Avstralija 5.4 (7.3), ostale države 7.5 (7.7). Ker ruski petletni načrt za letos računa s povečanjem posejane površine za približno 6 milij. ha, se bo torej s pšenico posejana površina na celem svetu zvišala za 1 do
1'4 milij. na.
Insolvenca žitne tvrdke Max Deutsch v Starem Bečfju je vzbudila veliko pozornost. Pasiva znašajo 6.2, aktiva pa 3.6 milij. Din. tvrdka nudi 40%.
Konferenca srednjeevropskih žitnih bor/ se letos vrši 15. in 16. junija v Budimpešti. Sodelujejo tudi jugoslovanske borze.
Osrednja zadruga za perutnmarstvo je bila te dni ustanovljena v Novem Sadu. Za predsednika je bil izvoljen dr. St. Kraft.
Zborovanje zavodov za pospeševanje zunanje trgovine se vrši tn dni na Dunaju Naš Zavod za pospeševanje zunanje trgovine zastopa vodja dr. Ju-raj Toimčič.
Borza
Dne U. junija 1931.
Denar
Na deviznem trgu so danes tečaji večinoma popustili. Promet jc bil srednji. Vse zaključene devize je dala narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni teča t.) Amsterdam 2274.50 bi.. Berlin 1341.50 bi., Budimpešta 987 67 bi, Bruselj 787.50 b!.. Curih 1095.30-1098 30 (1096.S0), Dunaj 793.14-796.14 (794.64) London ^74 57-275 37 (274.97), Nevvvork 56.31-56.51 (j6.4I), Pariz 2-21.28 bi., Praga 167.03-167.83 (167.43), Trst to-. 77—295 92
' Zagreb. Amsterdam 2279.50 - 2285.50. Dunaj 793.14-796.14. Berlin 1340-1343, Bruselj i187 50 b , Budimpešta 986.17-987.17, London 274.57-27^37, Milan 294.80-296.80, Newyork 56.3t-56.5L Pariz 221.28 bi., Praga 167.03-167.83, Curih 1095.30-
1098.30.	.. ....
Skupni promet brez kompenzacij 4.3> milil.
Belgrad. Berlin 1340-1343, Budimpešta 986 17 -989.17. Curih 1095.30-1098.30, Duna, 793.14-796.14, London 274.59-275.39. Newyork 5636-56.56, Pariz 220.2S-222.2S, Praga 167.03-167 83, Trst 294.77-296.77.	.
Curih. Belgrad. 9.1175, Pariz 20.175, London 250625. Newyork 515.20, Bruselj 71.775, Milan 26 96. Madrid 25.50, Amsterdam 207.325, Berlin 122.275, Dunaj 72.43, Stockholm 138.075, Oslo 137.975, Kopenhagen 137.975, Solija 3.73», Praga 15.265, Varšava 57.80, Budimjiešta 90.05, Atene 6.68, Carigrad 2.44, Bukarešta 3.0675, tlelsingfors 12.97.
Vrednostni papirji
Med državnimi papirji je popustil danes tečaj vojne škode kakor tudi 1% dolarskega posojila Drz. hui. banke in begluških obveznic. Učvrstili pa so se Blerovi dolarski papirji. Promet je bil srednji. Zanimivo je, da je v Belgradu promet v begluških obveznicah večji kakor pa promet v 7% investicijskem posojilu. Tečaj Kreditnega zavoda se je danes v t jubfjani ustavil na 195 denar. V Zagrebu je bila čvrstejša Narodna banka. Ostale bančne delnice so bile v glavnem neizpreinenjene, le za Union- in Ju-gobanko je bila tendenca slabejša. Znatnejši je bil promet v industrijskih papirjih. Drava kakor Sla-veks sta ostala neiziJretnenjena, osiješka Sečerana pa je najprej popustila na 240, kasneje pa se je učvrstila na 250, proti koncu borznega sestanka je bila zaključena po 245. Trboveljska je bila slabejša m je oslabela na 235 in 230, kasneje pa se je učvrstila na 232
Ljubljana. 8% Bler. pos. 91 bi., 7% Bler. pos. 81 bl„ Celjska 150 den., Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 950 den., Kred. zavod 195 den., Vevče 120
den., Starbna 40 den., Ruše 220 den.
Zagreb Drž. pap.: 7% inevst. pos. 8»—86.50, asrrarii 48 den.. vojna škoda ar. 410.50—411.25 (411, 410) Lasa' 410.50-412, 6 413 bi 7. 412-412.50, 12. 412 50-413 (413, 413.50), 8& Bler. pos. 90.25-91 (90 50), 7% Bler. pos. 80.625-81 (81), 7% pos. Drž. hij banki 81-82.50, 6% begi. obv 64.50-65 25 [65). Bančne delnice: Ravna gora 75 bi., Hrvalska Ml—60 Polio 53—54, Kreditna 119-124, Union 167 -170 (167)! Jugo 67.50-68.50 (67, 67.50), Lj. kred. 120 den., Medjunarodna 68 den., Narodna 6500 den., Obrma 36-37 (36), Praštediona 950-960 (950), Srbska 191 den.. Zlemaljska 120-128. Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 110—122, Slaveks 25-30 (25), Slavonija 200 den., Danica 70-75, Drava 235-236 (235). Sečerana Osjek 245-246 (240, 245. 247.50. 250, 245), Nar. ml. 17 bi., Brod.
Na svetovnem trgu opažamo, da so cene po učvrstitvi v aprilu, v maju zopet nazadovale, kar pomeni, da se svetovni gospodarski položaj ni zbolj-šal, nasprotno, da živimo še nadalje v depresiji. Posebno se opaža padec cen na tržišču kovin. Cene kovin so na koncu meseca dosegle najnižje cene od konca preteklega stoletja sem. Zaloge produ-centov zaradi malega konsuiua naraščajo neprestano. Dejstvo je, da je večina produkcije kovin danes zvezana z zgubo. Na tržišču tekstilij se je učvrstila volna in počasi opažamo, da konsolida-cijski proces ne napreduje. V ostalem navajamo indeks profesorja Irwinga Fischerja, ki vzaine za bazo cene v 1. 1928 kot 100. Poleg tega omenjamo, da je tudi indeks borz vsepovsod v preteklem mesecu nazadoval, prejšnjih mesecih pa smo opazili že znake zboljšanja.
I. II. III. IV. V. USA . . 79.3 77.5 77.3 75.8 72.6 Anglija . . 73.0 71.4 71.3 71.3 69.2 Francija . . 84.5 84.2 83.9 84.3 82.8 Nemčija . . 82.6 80.7 82.0 82.1 81.3 Italija . . . 73.9 72.9 72.4 71.8 70.8 Jugosl. . . 75.7 74.8 74.6 75.5 75.4
vag. 62 bi., Union 70 den., Vevče 120 den., Isis 52 b., Ragusea 325—327, Oceania 190 den., Jadr. jilov. 512 den., Trboveljska 232-238 (235, 230, 232).
Belgrad. Narodna banka 7000—7150, 1% inv. pos. 86—86.50 (40.400), agrarji 49— 50, vojna Skoda 410— 411 (1300 kom.), 6. 412 (400), 10. 415 (100), 11. 414 bi., 6% begi. obv. 65.50-65.75 (60.000), 8% Ble-rovo pos. 90 (1000 dol.), 7% Bler. pos. 81 (3000 dol., 7% nos. Drž. hip. banke 82.50 bi.
Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London 7% Bler. pos. 79.50—80, N'ewyork 8% Bler. pos. 88—90, 7% Bler. pos. 79.50—80.25, 7% pos. Drž. hip. banke 78—78.50.
Dunaj. Don. sav. jadr. 92.10, Wiener Bank-verein 15, Escompteges. 152.90, Zivno 81.50, Ruše 23.50, Outtmann 15.20, Mundus 100, Alpine 14, Trboveljska 27.25, Rima Murany 35.60.
Žitni tre
Novi Sad. Pšenica 79-80 kg srbč. 177.5-182.5, bač. okol. Novi Sad 175— 1S0, bač. okol. Sombor 162.50—167.50, bač. potiska šlep 186—190, gbč. 180 —185, gbn. 185—190. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: 16 vagonov pšenice, 13 vagonov koruze. 4 vagone moke, 2 vagona otrobov. Tendenca mirna.
Budimpešta, tendenca stalna. Promet miren. Pšenica jun. 14.55, zaklj. 14.54-14.55, koruza julij 13.90-13.93, zaklj. 13.88-13.89, avgust 14, zaklj. 13.92-13.98, maj 11.77-11.80, zaklj. 11.77-11.78,
Po žili slovenstva v Čabar
Radio
Protfmtni Kadio-Liubfiana t
Petek, 12. junija: 12.15 Plošče (odlomki iz oper, resna glasba). — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 18 Salonski kvintet. — 19 Prof. Niko Kurct: Smernice sodobnega ljudskega teatra (novi repertoar: Narodne igre.) — 19.30 Dr Lovro Sušnik: Francoščina. — 20 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krek. — 20.30 Prenos iz Belgrada. — 22.30 Čas, dnevne vesti.
Sobota, 13. junija: 11.45 Pravljice, pripoveduje radio-tetka. — 12.15 Plošče (mešan program). — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 18 Salonski kvintet. — 19 Dr. L. Čampa. Časnik in časnikarstvo. — 19.30 Gospa Orthaber. Angleščina. — 20 Pero Horn: Duševna vzgoja otroka (zaključno predavanje). — 20.30 Dr. Kimovčev večer. Uvodno besedo govori dr. A. Dolinar. Pevska točke izvaja mešani zbor »Liubljane«. — 21.30 Prenos z Bleda. — 22.30 Čas, dnevne vesti.
Drugi programi i
Sobota, 13. junija.
Belgrad; 12.35 Opoldanski konccrt. — 17 Popoldanski koncert. — 20 Narodne pesmi. — 21 Pesmi in arije. — 21.30 Sa.\ofon. — 22.20 Balalajkc koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče. — 20.30 Lep ve-čer. — Budapesti 12.05 Konccrt vojaške godbe. — 19.30 Prenos iz tovarne železa. — 20.45 Plošče. — 21.45 Vokalni konccrt. — 22.30 Lahka glasba. — Dunaj: 12 Opoldanski koncert. — 15.50 Mladinski oder. — 17.20 Pester koncert. — 19.55 Večer pesmi. — 21 Promenadn koncert. — Milan: 11.18 Pestra glasba. — 19.10 Pestra glasba. — 20.45 Komedija. — Praga: 19.05 Poliudna glasba. — 20.30 Igra. — 22.25 Moravska Ostrava. - Langenberg: 20. Lep večer. — 21.15 Vesele plošče. — 22.30 Nočna glasba. — Rim: 12.45 Radio-kvintet. — 17 Orkestralni koncert. — 20.40 -Manon Lescaut, lirična drama, Puccini. — Berlin: 19.45 Zabavna glasba. — 20.30 Vesel večer: V dialektih. — 22.30 Plesna glasba. — Katovice: 16 Mladinska ura. — 20.15 Lahka glasba. — 23 Vesela in plesna glasba. _ Toulouse: 12.45 Simfonični orkester. — 19 Simfonični koncert, — 20 Iz veselil oper. — 22.45 Pia-nlnski koncert. — Stuttgart: 20.30 »Pat in Pa-tachon v glasbi«. — 21 Promenadni konccrt. — 22.50 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 12.30 Radio-orkester. — 19.05 Ljudska glasba. — 20 Praga.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA.
Začetek ob 20.
Petek. 12. juniju: VZROK. Red B. Sobota, 15. junija: VZROK. Red A. Nedelja, 14. junija: Zaprto. Ponedeljek, 15. junija: Vzrok. Red C. Poslednja predstava sezone 1930-31.
OPERA.
Začetek ob 20.
Petek, 12. junija: Zaprto.
Sobota, jun.: VIJOLICA Z MONTMARTRA,
premijera. Izven. Nedelja, 14. jun.: VIJOLICA r. MONTMARTRA. Izven. Znižane cene.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek. 12. junija. Zaprto. Sobota, 15, jun. ob 20: EVANGELJNIK. Al). U. Kuponi,
Iz društvenega Uvljenic
Slov. zdravniško društvo ima danes ob 18 v ženski bolnišnici znanstveni sestanek. Predava g. dr. kallay: »O graiiulomatornem obolenju zob in njih kirurgičneni Icčenju.c (Z demonstracijo rcsekcije korenike).
Stolna prosveta ima nocoj v petek ob 8 sejo v Jugoslovanski tiskarni.
Ljubljana, junija.
Ugodna prilika je nanesla, ko je Zbačnikovo podjetje preizkušalo novo avlobnsno linijo iz Ljubljane v Cabar, da se ie poskusne vožnje udeležilo nekaj Ljubljančanov, ki so z avtobusom v nekaj urah pohiteli v najnovejši okraj dravske banovine, v skrito čabransko deželico. Ated temi sta bila tudi dva, ki sta bila zraven prav za prav samo zato, da opišeta, kar bosta videla na poti, ali še bolje, kar bodo vsi udeleženci te vožnje.
Prvi vtis na Dolenjski cesti, ko zapušča avtobus Ljubljano: Iz Rudnika iu bližnjih vasi hite delavci po zaslužku v mesto. Z rokami si nianejo dre-mav u oči. Med njimi pa bodro spešijo korake mlr-karice. Mimo beže delavske hišice in ludi že ijosa-mezne vile. Zakaj niesto se širi ob Dolenjski cesti prav tako kakor proti severu. I udi sem ste/a bodoča velika Ljubljana roke, da objame čini večji kos dežele. Že smo sredi Barja. Cesta je izvrstna, čeprav ne spada menda v prvi razred, ampak pri nas je tako, da so včasih prvorazredne ceste slabše od nižjerazrednih. Ne samo ljudje, temveč tudi njihovo delo ima včasih svoje muhe ter ne sledi vedno in točno raznim uradnim dekretom. Torej cesta če/ Barje je bila prvorazredna. Pod Pijavo gorico le/i na Barju kup temne mase: šota je to, morda zadnji preostanek nekdaj tako obilne šote na ljubljanskem Barju. S tega počasi zginja vse, kar bi spomiujalo na nekdanje močvirje. Ravne njive se sedaj raztezajo po Barju in med njimi lepe ceste. Naj oživi sedaj kdo davnih prednikov sedanjih Barjanov in strme bo občudoval, kako točno so se v naši dobi izpolnile nekdanje njihove sanje!
Že se dvigamo v hrib! Cestni inženjer v avtobusu razlaga: »Ta klanec bomo prestavili, tega smo že, ta ovinek bomo razširili, to bomo popravili. Smrečje na obeh straneh ceste se naenkrat od|>re in pokaže se turjaški grad. Poti njim je še malo v megli želimeljska dolina: ozka kakor dolga zelena preproga. Epična preteklost je z gradom, lirična, sveža in mladostna sedanjost je z dolino. Živi še kdo v tem gradu Turjaške Rozatnunde, oholih Turjaških grofov in vse mrkosti preteklih stoletij? Je še kaj ostalo od borbenosti Herberta Turjačana in vseh Turjaških gospodov? Se menda žive potomci teh v gradu ali grad je kljub temu osamel, še zelenje je temnejše ob njem, kakor po sosednjih hribih. Te gozdove, še vedno last Turjačanov, čuva grad, pod katerim prav sedaj okopavajo želimeljske kmetice krompir na svojih njivah. Gospoda v gradu, kmet na polju, na videz je prav vse tako, kakor je bilo. Na videz? Ej, prav vse tako pa le ni. Kmet se je v teku stoletij izkazal močnejšega.
Domača industrija ua cesti: ljudje tolčejo kamenje za cesto. Cestna uprava zaradi teh ljudi ne naroči drobilca za gramoz, da ne odvzame ljudem zaslužek, skromnih krajcarjev, ki si jih s trdim delom prislužijo. Kdor živi s takim delom, je močan in ne izumre. Se je tu dovolj rezerve za življenje našega rodu.
Raščica: trubarjev dom ob vodi. Od tod je šel Primož Trubar, iz hribovske vasi, v široki svet. Nemir slovenske krvi ga je silil k iskanju. Od vsega, kar je prinesel iz sveta v domovino, je ostalo le eno samo: slovenski književfti jezik. Pa tega mu ni dala tujina, dala mu ga je domovina.
Velike Lašče, pred cerkvijo Levstikov spomenik. Majhen kamen, štiriogelni obelisk. Oni drugi spomenik, ki >i ga jc Levstik sam postavil, je stokrat večji in njegova vrednost raste citudalje, čimbolj postajamo Levstikovi.
Ne samo nemir Primoža Trubarja, tudi borbenost Franceta Levstika sta doma v teh krajih, v teh ljudeh.
Vas Sv. Gregor: Janez Ev. Krek je tam doma. vreden rojak Levstika. Daleč od ceste je Podstnreka s Stritarjevim domom. Eleganca, pravijo, je bila v Stritarjevem delu in borbi. V jedru tega dela pa je
e žilavost, ki se ne umakne od svojega, žilavost teli krajev pod Krimom, Kureščkom. I a žilavost je oblikovala Slovenstvo, tod od Kaščice. mimo Podsmre-ke, ob Sv. Gregorju utriplje žila dovodnica našemu rodu,
Sodražica: avtobus obsuje trop Iržanov Na-rečje kakor petje, široki, prelivajoči se vokali, vsa-.ka beseda na svojem mestu, vse tako pristno, vse tako naše domače. Odločni ljudje žive tukaj, odločno se lnjejo /a življenje. Nc, tu ob naši žili dovod-tuci, tukaj 111 mesta za polovičarstvo.
Loški potok: dolina globoko pod cesto, /c od t orjaka sem se vo/iuio po visoki planoti; 800 do 8p0 metrov nad morjem. Tri vasi so tukaj v do-1111 111 še ena četrta: ogromna vas samega pripravljenega lesa, ki čaka, kdaj pride kupec in kdaj se neha ruski dumping-. Sama lanska sečnja, letos bo težko kaj sečnje, še Bog, če bo letošnja šla. Vsaj z vo/ujo pride nekaj zaslužka v kraj. Ali ljudje so Iu odločni prav tako, kot v prejšnjih krajih. Cesto bodo preložili na sosednji hrib. časopisje pa naj pomaga 111 naj ojiozarja oblasti in činitelje, kako bi bilo to dobro in koristno. Cesta pa mora biti orelo žena!	1
Nasmejemo se kraju, Mali log, je menda to. I roc je od ceste, po krivdi vaščanov samih. Niso hoteli ceste pred štiridesetimi leti, zakaj -ravbarji« bodo hodili potem skozi vas. Ceste so se branili z isto odločnostjo ali trmo, s kakršno sc sedaj bore zanjo.
Ampak sedaj se bližamo že meji čabranskega okraja. 1 roje občin je pred meseci dejalo kočevskemu okraju .Zbogom!' in se podalo pod Cabar. Daleč je Kočevje, Cabar pa je tu, pod nosom. (Ne pred nosom, pod nosom, ker jc treba iti globoko navzdol.) Kočevarji žive v teh občinah. Te obraze sem že nekje videl? Ali ni morda oni ded tamle pozimi krošnjar v Ljubljani? Morda? Trava, I.azec, Draga, en sam nemški napis v vseh teh vaseh: Spar-kasse in Suclien.« Pod njim pa: »Hranilnica v Dragi.« Brez nasilja, brez borbe, prostovoljno.
Avtobus napravi prvi ovinek, prvo serpentino. Globoko doli v dolini se pokaže cerkvica: čabran-ska župna cerkev. Vedno globlje, vedno nižje po serpentinah. Mesto Cabar (domačin ne reče drugače kakor -Ceber*) opiazimo šele, ko stno že sredi njega. Mestece je to, komaj večje od vasi, Velike Lašče so se zdele večje.
Dvoje znamenitosti si je baje vredno ogledati v Cabru: neko grobnico in pa izvi Cabrauke. Grobnic je po vsem svetu dosti, torej pojdiva, prijatelj in stanovski somučenec k izviru. Najini čevlji ljubljanskih trotoarjev navajeni, trpe, ko plezava po skalah. Do zadnjega studenca ne prideva, zadovoljna sva s prvim. Ali lepote je v tej globeli tudi tako dovolj in moreva reči, da sva res bila pri izviru Ca branke.
V Cabru so napisi z imenom Klcpec. Peter Klepec je bil, saj res iz Cabra doma. Močan je bil iu drevesa je ruval, a bil je mehkega srca. Potomci gorenjskih drvarjev, prvih naseljencev v Cabru, potomci Petra Klepca, danes ne morejo ruvati dreves in krčiti gozdov: Slavonija plačuje 15 Din na dan. za domače gozdove pa se občinska korporacii.i bori t Cihizijem, čabranskitti grajščakom. Peter Klepec se bori z gospodo. Da bi le zmagal Klepec in pozabil, da ima mehko srce.
Vso srečo tebi, prelepa, komaj odkrita čabran-ska deželica. Adijo, zopet te obiščemo!
Avtobus zavije navzgor po serpentinah.
Kamnih
l'nirla je po dolgi in mučni bolezni gdfna Marija Beruot v visoki starosti 73 let. Pokopali jo bodo danes na Žale. Sorodnikom naše iskreno sožalje. pukojni večni mir!
Opozorilo! Te dni je prodajal v Kamniku neki mlad moški sv. pismo prav |>oceni. Obenem je raznašal neko versko reklamo z nn-lovom -Več svljetla! Ker so knjig«1 krlvoverske ter niso potrjene od nobenega škofijskega ordinariata, opozarjamo ljudi, da takih knjig ne kupujejo ter du prodajalca odločno zavrnejo!
Braslovče
Nenadoma in tragično je umrl posetnik in gospodar gosp. Matija Bošnak iz Pariželj. Pogreb bo v petek ob 10 na pokopališče v Braslovčah. N. v m. p.I
Strela je užgala kozolec posestnika Vrabča
iz Pariželj. V najkrajšem času je bilo na kraju požara domače in sosednje gasilno društvo ter loka-liziralo ogenj.
Poročila sta se člana Prosvetnih društev Bra-slovče-Orlavas gdč. Roii P u n c c r in g. Franc Cilenšek, mesar v Braslovčah. Nevesta je bila članica pevskega društva, katero ji je priredilo na predvečer poroke podoknico. Želimo mlademu paru vso srečo!
Murska Sobota
Vlom. V noči torka na sredo so neznanci vdrli v pisarno odvetnika dr. Vadnala. Prebrskali so miznice in druge predale, a nazadnje so morali oditi z dolgim nosom, ker v pisarni ni bilo denarja.
Karambol. Predsednik sodišča, g. dr. Šume-njak, sc jc z motornim kolesom peljal v Gornjo Lendavo na uradni dan. V prikolici je sedel gosp. uradnik Marič. Ko sta se peljala mimo glavarstva, je kolo zadelo v neki voz in se je prevrnilo. Gosp. Marič je zletcl iz prikolice in se je precej močno pobil. Gosp. predsednik je dobil le manjše poškodbe.
Kozaške konjske dirke. Pred dnevi so nas obiskali kavkaški kozaki in so priredili konjske dirke. Na konjih so izvajali take vratolomne vaje, da je bilo gledalce kar strah.
Dobrna pri Celju
Dela za asfaltiranje ceste in trga na Dobrni
so v polnem teku. Delavci so žc pričeli čistili in odstranjevati gornjo plast ceste, kamor pride nato asfalt. Asfaltirana bode cesta od Novega gradu do kopališča. Zelo pametna uredba, sai se jc včasih vsled številnih avtomobilov tako kadilo, da je človek mislil, da je zašel v saharski vihar.
Muzikalična novost za Dobrno je bila, ko je na praznik sv. Rešnjega Telesa pri drugi sv. maši zapela gospa Pristovškova, operna pevka iz Ljubljane, Bachov Ave Mana. Petje je spremljala gdč. Mara Vogrinc na violini in domači organist gosp. Ulaga na orglah. Gospej operni pevki se za krasno petje prisrčno zahvaljujemo in želimo, da bi se šc kai skoro oglasila na našem cerkvcncm koru.
Bled
Celjsko pevsko drušvto »Oljka <• bo priredilo v nedeljo 14. junija ob 4 popoldne v Zdraviliškem domu na Bledu pevski koncert. Peli bodo 19 pesmi, med njimi več ljudskih koroških. Moški zbor ••Oljke- šteje 85 pevcev, ki so z dobrim uspehom peli zadnjič v Gornjem gradu in v Slovenjgradcu Prosimo prosvetna društva in ljubitelje lepili pesmi. da se koncerta sigurno in poluošteviluo udeležijo.
Spori
HAŠK V LJUBLJANI.
Prva polovica liginega tekmovanja se Idi/1 koncu. Še domači derbv med Ilirijo in P rimo. -jem, pu bomo zaključili bilanco. Od početka smo imeli nekaj upanja na uspeli, ki je pa izostal. Zato so pa tekme v tej po!o'ici |w>kn-zalc, kaj manjka našim zastopnikom Ž.e v drugi polovici tekmovanja bodo -kn'nli porabili to, kar so pridobili v težkih tekmah / lenomi rani m i klubi Zagreba In Splila. V zadnji tekni pa nastopi proti Iliriji zagrebški llašk.
IIn*k je eno najstarejših moštev v dr/av Od naših učiteljev, dunajskih klubov ie Iti-!, najbolj točno povzel način igre in celo iz|«. polnil dunajsko šolo tako daleč, da prckevi učitelje, kateri so deloma opustili lepi ..ompi nacijski nogomet. Igrajo bolj koristno igro. ki se opira predvsem nn hitre napade po krilu Nasprotno pa llašk še vedno v/tiija na lepili kombinacijah. Ia način igri- je se v ed 1 lep in deloma koristen v prijateljskih iu pa v prop.. gandnili igrali, v težkih pr.rnstvenih tekmah pa tak način igre škoduje. Tn usodna napi!,;-je do danes odv/ela llašku vse točke. \ v . dosedaj igranih liga-tekmah je lla;k pok.1/1. krasno igro, pa vkljub premoči vedno izgubil Drugače je / Ilirijo. Ne moremo reči. dn to moštvo, ki je komaj /a ligine tekme dobilo stalno sestavo in š<. ni uigrano, da ima kak ,< , soben sistem. Boljša .se pa od tekme do tekme, kajti igralci uporabljajo <; pridom vse. kar nn-vega vidijo. Poraz, ki gn je moštvo doživelo v Splitu. ne bo škodoval. Nasprotno, radi poraza v Splitu bodo igralci igrali lx>lj marljivo in ne bodo preveč zaupali svojemu znanju. To jc dobra stran tega katastrofalnega |»ornza.
Nedeljske tekme med obema starima znancema pričakuje naše sjjortno občinstvo 7 vejikim zanimanjem. Prijatelji nogometa hočejo videti, kakšno je pravzaprav tisto moštvo, ki je /gubilo s t4:0 in kako igra. Ze samo to nam jamči, da !>odo igralci Ilirije igTati tako.
I da bodo prijatelji nogometa zadovoljni. Končno pu si mora tudi Ilirija pril>oriti svoje točke
Pridobivajte novih naročnikov!
V
Človeško srce —
največje čudo
Dopisnik pariškega Vozroždenija I. Sur-gučov piše iz Valencije na španskem o pridigi sivoglavega spoštovanega duhovnika p. Jone Santonije na praznik Madone des Desam-porados, pokroviteljice zapuščenih in predvsem vrtnarjev pa cvetličark. Njeno cerkvico so bili pred kratkim napadli brezbožniki. Duhovnik je rekel: Neumni ljudje so požigali klopi in strehe po naših cerkvah v domnevi, da bodo na ta način vpepelili tudi našo vero, srce in dušo. Kaj pa so opravili? Danes je res soparno pri nas, a ne veni, ali mi jemlje samo vonj vaših lilij pa vrtnic, ki ste jih nasuli pred Madono, ali pa največja sreča, ki me je doletela v dolgem življenju. Ko sem vas spo-vedoval, sem čul, da trepetate od gneva in pričakujete, da bo Bog z nebeškim ognjem vpepelil požigalce. Ali ste pozabili, kako so pljuvali Kristusu v obraz na Pilatovem dvorišču, Ga zasmehovali, n On, ki je hodil po vodovju, je samo molil za nasilneže? Mar res mislite, da se bo maščeval za kup starih klopi? Mar res hočete čudeža? Takoj ga boste dobili...« ln don Jose je poklical starega sključenega cerkovnika: iMikele! Vzemi največjo puščico in prosi vernike, naj darujejo
Prof. dr. ing. Scefehluer, naslednik dr. Strafelle na mestu gener. ravnatelja avstrijskih zveznih železnic.
Mučeniki
Varšavski Kuryr Porani« poroča iz Minska, da so bili tam ustreljeni po večmesečnem inučnein pričakovanju v kleteh poslopju Glavne politične uprave trije katoliški župniki. Rablji so jim očitali udeležbo pri protisov-jetski zaroti in ponujali življenje pod pogojem, da prostovoljno podpišejo izjavo o izstopu iz katoliške cerkve. Mučeniki so odklonili ponudbo v zavesti, da bi brezbožniki njih podpise izrabili za protikatoliško gonjo.
Newyo?šhi gostilničarji so imeli idejo
Zveza nevvvorških gostilničarjev je zamislila čisto novo vrsto restavracij. Otvorila je te dni »Vzorno restavracijo, v kateri more gost, ki je plačal 70 centimov (okroglo 40 Din), naročiti toliko in tiste jedi in pijače, ki jih sam hoče. Prvi dan je prišel med drugimi preka-njenec, ki je začel obed s »cocktuil-jcm« in »grapefruit-oni«, nadaljeval z zelenjadno juho, štirimi porcijuini različnih pečenk s prikuhami in gu zaključil s štirimi nadevanimi kruhki, tremi limonadami, močnato jedjo, dvema čajema in pecivom. Dogodek so zabeležili listi, kar 6e je izkazalo kot sijajno reklama, kajti naslednji dan sc je število |K>trojilo. Ideja se je izkazala kot privlačna in gostilničarskn zveza je z uspehom zelo zadovoljna. Zatrjujejo, da se pretežna večina gostov zadovoljuje z običajnim kosilom in ne zahteva po več porcij od vsake jedi. V kratkem nameravajo otvoriti še več »vzornih restavracij«. Na vsak način je prijetno, čc vnaprej veš, koliko bo znašal račun, toda kdor more izdati za samo kosilo 40 dinarjev, temu se za par dinarjev več ali manj ni treba bati.
za nove klopi!« Množica je zaihtela. Srebro je kmalu do vrha napolnilo puščico. Stari Mi-kele je šel po drugo, po tretjo. Don Jose je pričel klicati s prižnice: »Dosti, bratje in sestre, imamo že dovoljk A razburjenje se ni hotelo poleči. Neka žena si je z glave strgala vezeno avbo, in še ta je bila kmalu polna denarja, prstanov, zapestnic, uhanov. »Dosti je!« je klical don Jose ljudem, ki so vedno zopet odpirali denarnice, n udaril z roko po prižnici. »Prosil sem vas samo, da nam kupite novi klopi. Vi pa hočete zgraditi nov samostan. Imamo zadosti samostanov v Valen-ciji, in vsi ne bodo požgani!« Don Jose si je oddahnil in vprašal: -Hoteli ste čudež. Ali ste ga videli?« »Smo. smo!« je zaklicala množica in solze so ji vrele iz oči. ^Oremus!« je zaklical duhovnik in na kolenih z vso množico zapel: »Ave Maria, gratia plena...« Orgle so se oglasile tako navdušeno, kot da bi bile žive. Madona zapuščenih, pokroviteljica Valencije, je milostno sklanjala nad verniki svojo kronano glavo. Kdor je videl to vzhiče-nje in srečne solze, bo pritrdil, da bodo lahko vzklili v tem navdušenem ozračju največji čudeži!
Kužne bolezni v naših dneh
Ženevska epidemiološka pisarna Zveze narodov objavlja sledeče presenetljive podatke o kužnih boleznih, ki stalno povzročajo smrtne slučaje in včasih ogrožajo v posameznih državah šole, vojašnice, tovarne, bolnišnice. Navedene številke se nanašajo na slučaje, ki so jih ugotovili v teku zadnjih petih mesecih (december 1930 — april 1931). Druga številka v oklepaju navaja smrtne žrtve, ki so jih zahtevale posamezne bolezni. Številke iz Sovjetske Rusije manjkajo, ker ta država ni včlanjena pri Zvezi narodov.
Kuga: Alžir 12 (3), Egipt 232 (56), Maroko 1« (10), Tripoli 9 (3) in Tunis 35 (6). Ta bolezen razsaja torej samo v Afriki.
Koze: Anglija 3571 (v sami londonski grofiji 537), Belgija 1, Grška 8, Španska 86 (3). Poljska 3 (1), Portugalska 398 (3), Romunska 1, Francija 8. Pripomniti je, da Anglija ne pozna obveznega cepljenja, in je slednje samo prostovoljno, oz. odvisno od uvidevnosti staršev.
Legar: Bolgarska 26 (2), Grška 43 (5). Latvija 21, Litva 171 (8), Poljska 533 (48). Portugalska 4, Romunska 356 (19), Podkar-patska Rusija (Cehoslovaška) 157 (5), Škotsko 3 in J u g o s 1 a v i j a 50 (5).
Potres na Angleškem. Te dni je bil ua Angleškem največji potres, ki ga kdaj pomnijo tam. Kakor so ugotovili strokovnjaki, so prihajali stresljaji od morskega potresa. Večjo škodo je povzročil potres samo na nekaterih londonskih cestah, ker so popokale vodovodne cevi.
Obraz francoske di
James Clerk Maxwell, veliki angleški fizik, ki je umrl dne 13. junija I. 1831. Pridobil si je nesmrtno slavo z vtemeljitvijo elektroniagnetične svetlobne teorije.
Španski Židje
Madridski list E1 Debate« prinaša razgovor s predsedstvom židovske verske zveze, ki je izjavilo, da štejejo iz Španske nekoč pregnani Zidje (t. ev. shefardim v razliko od vzhodnih, poljskih Zidov) do 2,500.000 ljudi. Vsi so ohranili španski jezik (odtod ime špa-njolc v Solunu in Bosni) in hrepenijo po Španski kot obljubljeni deželi. Republikanska vlada je že prejela stotine častitk od posamez-« nih židovskih občin v tujini in ludi vprašanj, ali ne bo Zidom po dolgih stoletjih dovoljen povratek v špnusko domovino?
Letošnjo spomlad so se v Grenobl-u se-šle na zborovanje francoske, švicarske in nemške katoliške dijakinje. Svoje vtise in ugotovitve kako živi, misli in čustvuje francoska katoliška dijakinja, jiodaja gdč. Tilla Sieglitz v majskem zvezku »Christliche Frau«.
Žal, pravi poročevalka, se tudi v Nemčiji zelo bero romani francoske pisateljice Colette Yver, ker ravno ona podaja o francoski dijakinji dokaj potvorjeno sliko. Pretirano einan-cipirano, za nezdravim razkošjem hlepeče mlado dekle nikakor ni tip francoske dijakinje. Vse bolj jasen in resničen je obraz, ki ga podaja o njej v svojih študijah pere Sertil-langes. Predvsem pa je treba dobro ločiti med inozemskimi dijakinjami, ki študirajo v Parizu, in med domačimi Francozinjami, ki so nasproti prvim v manjšini.
Fruncoska mladenka zaključi navadno šolsko izobrazbo že s 17 leti, prejemši drugi baccalaureat. Potem gre na univerzo. Večinoma se to ne zgodi iz notranje želje po znanosti, j marveč enostavno zato, ker se na ta način mladostna leta le koristneje in bolje uporabijo nego s preje običajnim glasovirjem in slikanjem. Dekle si nn univerzi razširi duševno obzorje in pridobi znntnejšo splošno izobrazbo, vendar pa se uči še vedno tako, kakor preje v šoli: kolikor za izpit neobhoduo mora. Večina stanuje pri starših ali dobrih znancih in se v veliki meri posveča gos|x>dinjstvu in družinskemu življenju. Vseučiliški študij jc bolj postranska stvar in dekleta notranje ne preobrazuje. Izpite opravljajo točno in so z 21 leti že »licencee« — to je imajo pravico do učiteljske službe na višjih šolah. Tako zaključijo svoj študij v dobi, ko se v Nemčiji za dijakinjo resen, zavesten študij šele začne. Le malo francoskih dijakinj se odloči še za na-daljne višje i/pite (»diplome«, »agregation«), ki se dado primerjati z našimi izpiti za doktorski naslov. »Agregation« daje pravico do državne službe, n kandidatinja se mora obvezati, da bo ostala v državni službi najmanj pet let. Večina deklet misli pri tem nn to. da si zasluži potrebna sre<lstva za poznejše lastno ognjišče, ki je slejkoprej glavni, ob sebi umljiv cilj vsake Francozinje, tudi dijakinje. Za Francozinje zakon ali devištvo ni nikak problem, marveč je zakon zanje naravni cilj, samstvo pa vsiljena, nemila odpoved. Vse 1 francoske dijakinje so iskreno zagotavljale, da je vsaka pripravljena takoj opustiti študij, kakor hitro se ji ponudi prilika za ustanovitev lastne družine. Nn ta naravni poklic se tudi visokošolke tako skrbno pripravljajo, da si
zna vsaka sama krojiti obleke in samostojno voditi gospodinjstvo. Tako so ravno Francozinje našle srečno rešitev novodobnega ženskega vprašanja in prvotnih, naravnih ženskih nalog. Seveda je ta rešitev vtemeljena v njihovi posebni, francoski miselnosti, ki je Nemki n. pr. tuja in težko umljiva. To razlika je posebno očita tudi v verskem pogledu. Francozinja se proti liberalnim in materialističnim strujam v znanosti — na vseučiliških predavanjih — enostavno ogradi s trdno vernostjo in pobožnostjo. Nemška katoliška dijakinja izpoveduje vero kot vodilno načelo, a njej je tudi znanost sveta in notranja potreba; zato se skuša proti materializmu !>oriti z enakovrednim orožjem.
Pri toliki notranji zvestobi, ki jo kaže francosku žena do naravnega ženskega poklica, se je le čuditi, da je dala svoje materinstvo v toliki meri vkleniti v verige materialističnega svetovnega naziranja.
—■..
šivegadonska pagoda v Rangoonu, ena najznamenitejših buddhističnih zgradb na svetu. Temptjevo kupolo je bil lani porušil potres, a so jo sedaj s 15 milijoni stroškov obnovili.
Nesreča pri zadnjih bikoborhah na Španskem: Bik je jxxlrl enega najbolj znanih loreadorjev iu ga nabodel na rogove. Tovariš mu jo zaman prihitel na pomoč.
Škof, hi je pojedel lastne škornje
Reverend dr. Slringher. ki je imenovan za nadškofa anglikanske cerkve v Kanadi, je ljudstvu poznan kot »škof, ki je pojedel lastne škornje . Ta priimek se nanaša na resničen dogodek pred 20 leti. Škof, ki je bil takrat imenovan za cerkvenega nadzornika kanadskih župnij onstran tečajnega kroga, je z eskimskim vodnikom in pasjo vprego obiskoval svoje črede. V snežnem ntetežu je nekoč izgubil pot in več dni blodil po puščavi. Zapisal je takrat v svojem dnevniku sledeče:: — Nedelja dne 17. oktobra 1909. Prevozili smo 22 km. Zrezali smo na kose iu spekli za večerjo moje škornje iz tjulnjove kože. Jed je bila še dokaj okusna, in sem zdaj bolj čvrst. — Ponedeljek 18. oktobra. Korakali smo ves dan. Zvečer smo skuhali podplate od mojih škornjev in postavili zanke za kunce. — Torek dne 19. oktobra. Nismo ujeli nobenega kunca. Za zajtrk in obed smo žvekali podplate od vodnikovih škornjev. Bili so okusni, a premalo izdalni. — Sreda dne 20. oktobra. Jedli smo golenice od vodnikovih škornjev, ki so dokaj manj okusne in redilne nego podplati. Zelo sem utrujen. Roke mi otekajo.« Na tej vožnji je izgubil škof 20 kg. Med vojno je škof redno pridigal v barakah Krščanske zveze mladeni-čev. Prireditelji so takrat redno zapisali s I kredo na steno naznanilo: — Pridite danes zvečer poslušat škofa, ki je pojedel lastne škornje! —
Visokoleteči načrti
Kakor poroča »Krasnaja gazeta« je naklonila sovjetska vlada inženjerju Avdcjevu 200.000 rubljev za gradnjo 4 km širokega in 33 m visokega jeza čez Volgo ob Kamišinu. Reka ho poplavila ves levi breg med Stavropoljem na Volgi in Kamišinom. To po
bo znižalo gladino Kaspiškega morja in omogočilo izkoriščanje zdaj nedostopnih podmorskih petrolej-skih vrelcev ob Bakuju ozir. solin v zalivu Kara-Bugazu. Isti inženjer hoče združiti Kamsko in Obij-sko vodovje s pomočjo 7 km dolgega predora pod Uralskim gorovjem. Predlaga tudi nnj se spelje reka Jauza v Kljazjmo in Oko, da bi vodovje ob Moskvi spremenil v razsežno jezero, kar bi omogočilo neposredno potovanje s parniki iz Moskve po Volgi in Knmi v Sibirijo. To bi jako olajšalo preobremenjene železnice in zmanjšalo prevozne stroške pri transportu različnih tovorov.
100 kilometrov na uro
Šofer: »Jaz kadim svojo zadnjo cigareta Kako j>a je z vami?«
Tudi meni se zdi nekako tako.«
V 18. stoletju je bilo roparstvo nn Angleškem zelo razširjeno. Nekega dne je drzen ropar na samotnem kraju napadel tudi lorda Bcrkeleva. »Ha, slednjič vas imam, mylord.« je dejal ropar; »ali se niste hvalili, du se nikdar ne bi dali oropati?« »Saj tega tudi ni- bi, če nc bi imeli s seboj jiajdaša, ki vam gleda čez ramo.« Ropar sc je začuden obrnil, lord pa je bliskovito naperil jiuško in ga ustrelil.
Dnevna kronika
Maribor
Brezobziren šofer
Dobrna, 9. VI. 81.
Veliko zgražanje in nevolje meti ljudmi, 7. lasi i še med tujci, je nn praznik Sv. Rešnjega Telesa povzročil nelu šofer s svojim avtom, ko je zavozil naravnost med procesijo, katera »o je ravno z Najsvetejšim vračala proti cerkvi. Ogorčeni smo obstali in s strahom strnteli na prizor, ki se je vršil pred našimi očmi. S precejšnjo brzino je avlo zavozil proli počasi se premikajoči procesiji. Kljub temu. da so mu ljudje dajali znamenja, uaj obstane, jo šofer v diru pognal avlo naravnost mod šolsko mladino, katera se je v velikem strahu ruzbežnla, Samo srečnemu slučaju se je zii-hvalili, da ui prišel kak otrok pod avto, kateri hj ga gotovo povozil. Umestno je proli lakim šoferjem najstrožje postopali in jili prav občuluo kaznovati.
Koledar
Petek, 12. junija: Srce Jezusovo; Janez Fa-kund, -poznavalec; Leon lil., papež.
Osebne vesli
—	Srebrna poroka. Dne 12. junija obhaja 25 letnico svoje poroke g. Anton BurUeljcii, posestnik ili trgovec z Lazov v Tuhinju, z Amalijo Bur-koljca. roj. Korošec. Bog daj se zluto! Čestitamo!
Potenja, solucarlea in peg Vas obvaruje originalni JilCiGBKOL (Patent št. 5922). Kcžo Vam naredi gladko jn enakomerno bakreno za^orelo.
Drogcriju UltHGOltlC. Ljiibljiina. Prešernova št. .*>■
Ostale vesti
—	Občili zbor Slovenske Matice sc ho vršil v društveni posvetovalnici v hiši Slovenske Malice na Kongresnem trgu 7 v petek '.'.(i. junija ob 20 z dnevnim redom: 1. Poročilo društvenih funkcionarjev, 2. slučajnosti. Občnega zboru se morejo udeležiti rastni člani, pokrovitelji, ustanovniki in drušlvnniki. Odbor.
Šahovska simiiltanka 1'iišoiijakn v Trliov Ijali. V sredo se je vršila v Trbovljah velika šahovska simuitanka jugoslovanskega šabovskegi mojstra Bogdana Pušciijaktt proli 2« igralcem. Simiiltanka jc pričela okoli pol ti, pred .simultanko pa je imel naš mojster predavanje. (I. Pušoiijak j< zadel v trbovcl Uli .-ihislih na trd oie|i iu je komaj po sliriurni borbi odnesel zningu. I'< zullai jc 1K dobljenih, 10 Izgubljenih, 'lo je zopel velik u-peli našega mladega mojstru in upamo, du ne bo la talenl r.amrl in nam odvzel vse niide, katere slavimo vanj. Siniullanki je prisoslvovalo veliko število kibicev-G. Pušenjok .-c je po siniullaiiki vvln dobro izjavil o kvaliteti trboveljskega kluba. Trbovelji-aiii sc tem polom zahvaljujemo g. uiojslru za trud iu inu obenem čestitamo na krasnem uspehu.
— (I Jenkovi slavnosti. ki se pripravlja za 2,u. jlinij* v"(Vrkljati pri Kranju, smo od dbinuči-MiV, rojakov in sorodnikov Davorini) Jenka prejeli poročilo, da jo Dnvorlrt Jenko bil rojen v Dvorjah v liišj St. as, ki te stoji in ki jc lasi Davorinovega nečaka, vole|iosestnika dr. Josipu J e n k a. Spominska plošča bi sc pač spodobila na hiši. kjer je bil slavni skladatelj rojen, ne pn nn hiši v Cerkljah, kjor je nekaj časa stanoval, kjer pa liste hiše sploh ui več in na njenem mestu -toji nova hiša gostilničarja Ivana Jenka, ki je morda s slavljencem le po imenu v sorodu.
—	Sprememba v vodstvu izseljenske službo v Jugoslaviji. Nn odborovi seji Družb« sv. Rafaela ra varstvo izseljencev .ie p. Kazimir Zakrajšek, ki jc delovni 22 let med našimi izseljenci v Ameriki, podal sledeči predlog: Po poročilih našega časopisja je premeščen šef izseljenskega komisa-rijala v Zagrebu, g. dr. Kcilor A ranic ki za višjega svetnika ministrstva socialne politike in narodnega zdravja v Belgrad.'Družba sv. Rafaela sklone ua svoji seji dne 10. junija: I. da častila g. dr. Aranickiju k temu napredovanju, kalero je s svojim strogo stvarnim in objektivnim delovanjem v polni meri zaslužil; 2. da se zahvaljuje g. ministru socialne politike in narodnega zdravja za njegovo srečno izbiro tega izbomega strokovnjaka za svojega prvega pomočnika liri reševanju izseljenskega vprašanja; 3. da želi g. dr. Aranickiju popolnega uspeha pri njegovem delu, pri katerem jo dosednj ne samo pokazal svojo zmožnost, ampak tudi vztrajnost in požrtvovalnost. Predlog jo bil soglasno sprejel. K temu sklepu izjavljamo ludi mi svojo zadovoljnosl, ker jc <i. minister Preka pri vpoklicimju g. dr. Aranickiju za šefa izseljenske službe pri nilnislrslvu socialne politike in narodnega zdravja izbral strokovno osebo, kalero posebno sedaj potrebujemo na leni mestu pri reševanju našega izseljenskega vprašanja.
Državna pomoč ovangcljskini cerkvam. Pravosodni minister jc podpisal uredbo o stalni Icliii državni podpori slovaški in nemški evangelj-ski cerkvi uvgsburške veroizpovedi kakor ludi reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije. Letna podpora bo znašala zn vse cerkve skupaj 1,444.o6o Din. Podpora se bo delila po številu pripadnikov cerkvenih ohčin In resnični potrebi cerkva. Podpora sc bo delila v trimesečnih obrokih vrhovnim cerkvenim oblastem.
—	Kongres jugoslovanskih most v Sarajevu. Za 20. junij jo sklican v Sarajevo kongres jugoslovanskih mest. Kongres bo po poročilih glavnih funkdonarjev odbora Zveze jugoslovanskih mest razpravljal razne ukltialue komunalne probleme. Delegacija niesla Ljubljane, ki se bo udeležila kongresa, še ili določena.
_ Likvidacija agrarne reforme. Belgrajsko
Vreme prinaša vcsl: Zakon o likvidaciji agrarne reformo v severnih pokrajinah bo gotovo izšel še v prvi polovici meseca julija. Zakon ima tri glavna načela: I. Sedanje stanje, ki je bilo ustvarjeno z raznimi prejšnjimi zakoni in uredbami, se bo na podlag* pridobljenih Izkušenj uzakonilo kot defi-nilivno. 2. (Ki vzel je zemljišč sc bo potrdilo in obenem rešila odškodnina in način njenega izplačila. 3. Definitivuo tc bo rešilo vprašanje velikih goz-nill posestev. — Zakon je na stališču, da morajo dobili veleposestniki odškodnino v mejah gospodarskih zmožnosli novih posestnikov, ki bodo morali to odškodnino sami plačali, dočim bo zn do-brovoljce plačala država suma. Višina odškodnine bo znašala loliko, kolikor lOOkratni donos predvojnih ali 4 lunini donos sedanjih čistih kulaslrul-nili dohodkov. Še ni določeno, kako se bo odškodnina plačevala veleposestnikom. V kombinaciji so Iri rešitve: 1. da izda država veleposestnikom 4% obveznice, kl se bodo izplačevale v obrokih lokom 20 let; 2. dn izda Ic obveznice Privilegirana agrarna banka; 3. da se veleposestnik intabulirn nn zemljišču novega posestnika in da od njega vleče rento. _ Glede gozdov so sprva bilj mnenja, du tudi oni spadajo nod agrarno reformo. Radi lega
jp bilo zabranjeno. prodajati gozdne komplekse. Tudi lo vprašanje se moru sedaj detiililivno rešili. Prevladuje mnenje, iln hj se morala gozd lin posp.-t-va v krajih, kjer ni drugo zemlje za obdelovanje, j razdeliti, vendar tako, dn hi ostal sedanjim po-seslnikoin mnogo večji kompleks, kakor sc je to zgodilo pri poljih. Vsega skupaj gre zn kakih -I I do 5 velikih gozdnih poseslev,
—	K procesu proti morilcu Lnkimrjii. V nekem poročilu jo bilo omenjeno, da bo morilca Ivana Lnknerjn na torkovi razpravi branil cx offo odvel- j nik dr, Vladislnv Pogon. Res jo bil g. dr Pegan j prvotno določen od deželnega sodišča zn branite- j Ija, u je bil pozneje Jo funkcije odvezali na njegovo . prošnjo, ker jo bil s pokojnim župnikom Kušarjeni
v prijateljskih odnošajih. Za braniloljn jo bil določen .drug odvetnik,
—	Ukinjen vlak Brezno—Rlbuim Maribor. AA. Direkcija državne železnice v Ljubljani objavlja; Radi slabo frekvence se ukine prironši s 14. junijem izletniški nedeljski vlnk šl. 0<>27 nn progi Brezno Ribnica- Maribor gl. kol., ki je odhajal Iz Brczno-Rlbnico ob 21 ter prihajal v Maribor gl. kol. ob 22.04. Nedeljska vlaka šl. 9022 Maribor gl. Ifol.—Brezno-Rihiiien in v obratni smeri vlak št. 9025 vozita ?o nadalje nespremenjeno, toda brez povlnstice.
—	Po i v Kamniško Bistrico. SPIl naznanja: Ker sc dela cesta v Kamniško liitlrico in sc pri tem raztretjujojo ludi skalo pri galerijah. Konjski in na Kobilci, jp dosedanja pešpot v Bistrico kakor tudi pot čez Kobilco po starem kolovozu zelo zaprti ln hoju po njih začasno prepovedana. Odprla pa j« pot po dPriieni bregu Rj&lrh-c, lako nevarna iu neprehodna. Radi logu slu li dve poli zvauB kmečki pol • kalem so že pred znamenjem
1111 Iverjjh loči in gre čez mosl na desni breg in tam nflprej. Ta pot jc sedaj na novo markirana |pr malo pred potokom Korošice zopet ttivijc ua levi breg čez brv pri Ribji peči in KoroSiških rižuh .
—	Satocaj. V prvi letnik pomorske vojne akademije v Dubrovniku bo sprejetih letos do 25 gojencev, Zadetek .šolskega letu 1. oklobra. šula I raja Iri idii. ReflekUtlili morajo biti naši državljani-No sinejo bili mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. Dovršiti so morali nižjo srednjo šolp 7. innlo mn-turu. Kandidati, ki odgovarjajo v zdravstvenem lu moralnem oziru, se morajo podvreči predpisanemu sprejemnemu izpitu. Prošuje sc morajo poslali najkasneje ilo la. avguolu Poboi-iiištvu poveljstvu po-; morske vojne akademije v Dubrovniku 2 . Pogoji za sprejem v akademijo so razvidni iz službenega vojnega Ijsla št, 22 od (i. juniju 1931. ki je interesentom na razpolago pri pristojnem poveljstvu voj-nega okrožja in na vseh orožnlšklh postajali.
■Natečaj. V bolnifarsko podčastniško šolo v Nišu bd sprejetih letos (tO gojencev. Kandidati morajo bili naši državljani iu ne smejo biti mlajši od 17 iu ue starejši od 21 let. Dovršili so morali najmanj osnovno šolo. šola Iraja dve leli. Prošnje jc po.-hli najkasneje do 15, septembra - Uprav ilell-stvu bolničniske podčastniške šole v Nišu . Natančnejši podatki glede sprejema itd. so razvidni iz službenega vojnega lista SI. 22 od letos, ki je Interesentom na razpolago na vseh orožniških postajali.
■ic Pri teŽkočah v želodcu, gorctici. zmanjšani slu»ti dt> jedi. zaprtju črevesa, pritisk 11 nn jetra, tesnobnih pojavili, trcseujli udov, /uspn-nosti, povzroči časa naravne Franz-Josef -grenčicc točno po/ivljcnje v zaostali prebavi. Zdravniška sporočilu i/, tropičnili dežel hvalijo Franz-Josef - vodo kot važno pomožno sredstvo proti griži in obolenju želodca, ki nasio-pata v družbi mrzlice. Franz-Josef' -grenčica m- dobiva \ lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Q Otroci gredo na morje in na Pohorje. 7,v letovanje na Martinšfici, Ui ga organizira mariborski Zdravit v eni dom. za vso srednjo in osnovne solc, se sprejemajo prijave do 15, t. 111. v Zdrav, stvenem domu. Dne 15. 1. 111. pa odide na Pohorje prva skupina 1(X> otrok pod vodstvom uoravitelja Dimnika.
□	Pri Zgornji Kungoti ne bo proslava presv. Srca Jezusovega dne 2\. I. m... ampak to nedeljo I. j. dne 11. junija.
□	Na sporedu kongresnega koncerta Drave
jutri zvečer so .sledečo točke Svclek, Vojakova ljubica; Mirk, Djaurko mila; Jereb, Pelin Roža; Kimovec: Oj zbogom li planinski svel; llalze, Da sam bogat: Pa vtič, Mlada pesem; Adamič, R,h'ce po vodi plavajo; Mirk, Oj slovenska zcmljica; Michl, Atila in ribič; ProchseUa, MoravsUa; Lliot-ko, Kiša pada; Mirk; Mati poje; I.ajovic: Bujni veti i v polju; Dvorak, Zadnja zelja; Uvorak, Na-menjeno jc nama; Vdaniič, Serenada; Kolotiljn, Bcrezka; Adamič, Vse najlepše rozicc; Adamič, Vse rožice rumene ter Šel sem po zelenem travniku.
C'J TclovsUa procesija bo v ncdelio pri Sv Jožefu v Studencih; hišni posestniki so naprošajo, da oUrasijo hiše in razsvetlijo oUna, koder se pomika procesija.
f 1 V naii podružnici na Aleksandrovi 6 lahko opravite vse posle, ki spfjdajo v delokrog uprave kakor inceriranje, poizvedbe za naslove oglašenih stvari itd.
D Reorganizacija internegn oddelki v tukaj-inji splošni bolnišnici. Vse sobe so sc na novo prepleskalc. Ravno tako so se ludi namestila nova parketna tla, v oddelku za tuberkulozne pa so se razen lega prevlekla tla z linolejem; anlituberku. loziia liga jc darovala za la oddelek ludi radio, k 1 služi za razvedrilo bolnikom. Značilno in omembe vredno jc, da so sobe prcpleskanc po načinu nordijskih bolnišnic, kjer je vsaka soba preple-skana z drugo barvo, kar jako blagodejno vpliva na bolnikovo počutje. Za reorganizacijo internega oddelka ima največ zaslug šef omenjenega oddelka primarij in docent dr. Matko.
H Iz dneva v dan večje zanimanje se opaža za rokoborbene preizkuse na unionski verandi. Firbec, simpatije, tupalam celo hrušč in trušč, K sreči letos se niso leteli vitki piva. Zamorca Tom Ssyarja pričakujejo, V Belgradu ima kavarno in težko mu ie od doma V sredo zvečer so se poti-pali: Poljak Orszovski z Romunom Pescarskim: poleni sta se nadvladovala Bolgar Belič in Sakso-nec Frank. 1'otipljaji v prvem Uakor tudi v drugem slučaju 20 ostali neodločeni. V odločilnem spoprijemu Nizozemca Van dc Borga z Madjaroni Bogiicrjem jc slednji položil prvega v 18 minuti. Včeraj so se udctstvovali n* pozorišču: Čontaš in Frank; Peicarscu in Van dr Borg ter Belič in Orszovsky. Sodnika Pipenbachcrja odlikuje v njegovem razsojevalnem poslu sigurnost in stroga objektivnost,
25 Ictnico oderskegs delovanja proslavi popularni mariborski igralec I do Grom v četrtek 18. t. m. Ob tej priliki se uprizori historična tragedija Maycr!ing . ki bo stavljcnec v njej kreiral Rudolfa.

—	O nesreči na Rledu. o kateri smo poročali včeraj, smo bili z druge, dobro informirane slrani obveščeni o dejanskem poteku dogodka: Nesreča so je pripetila že po eksploziji. Delavec Piičar jc imel nslog". da z drogom odstrani kamenje po eksploziji. Pri tem so jc odkrušil 1 kg težak kamen iu temu se je hotel Ptičar ogniti. Padel pa jc prt tem približno 5 m globoko ter se hudo poškodoval. fSksploziju torej neposredno ni povzročila Ic nesreče.
—	Članom OUZD! Česlo se dogaja, da delavci, ki so zaposienl v zavarovanju podvrženem delu, ob obolenju, porodu, nezgodi in smrti ne prejmejo Zakonitih dajalcv. ker nc poznajo zakonitih predpisov, oziroma pogojev, ki omogočajo nemoteno dodeljevanje pripadajočih podpor. Nepoznanjc tozadevnih predpisov povzroča tudi neljube spore med člani in upravo OUZD. OUZD v Ljubljani jc, hoteč lenieljito seznaniti svoje člane z vsemi predpisi o postopku ob obolenjih, nezgodah, porodih ild., izdal knjižico dr. Jože Bohinjca >Poinoč delavcem«, katera v pregledni obliki našteva vse zakonite predpise in navodila, kako naj član ravna, kadar potrebuje pomoli od zavoda. Knjižici jc priložen ludi labelnrifcii pregled odtegljajev, ki jih mora plačati delojemalce v posameznih mezdnih razredih od svojih prejemkov na mesec, teden i" dan. Isitotako vsebuje knjižica navodila o prijavi delavcev in nameščencev v zavarovanje in drugih dolžnostih delodajalcev ler je koristna ludi delodajalcem. Zakaj ludi delodajalci opuščajo iz nevednosti in nepoučenosti marsikaj, kar ima r,n posle dico, da njih uslužbenci 110 dobe zakonitih podpor. Krivdo pa nalo /.vračajo nehote eni in drugi na urad. Poznanje zakona in drugih določb utegne, če že 110 popolnoma, vsaj večinoma odpravili nepri-jelnn nesporazuniljenja, krivice iu spore. Vsem, ki se jih tiče zakon o zavarovanju delavcev, priporočamo, tla si nabavijo knjižico »Pomoč delavcem«. Dobiva se pri OUZD v Ljubljani in vspIi njega ekspoziturah po nabavni ceni Din 4.—.
—	Francoščina brez učitelju. Osnovni pojmi iz francoske slovnico 7.11 samouke. Priredil dr. Stanko Leben, slrani 173. Založil« Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena Din 28.—. — Malokaleri jezik jp danes za nns Slovence lako vužon kakor francoski. Zlasti naše delavstvo, ki odhaja v Francijo in Belgijo za delom, je primorano so učiti lega jezika, nko hoče napredovati in sploh mrrl tujimi ljudmi živeli. In prav zn Ip preproste ljudi, ki ne morejo poseča I i šol ali lečnjev. iln se priuče francoskemu jeziku, jc Izdala Jugoslovanska knjigarna lo knjižico. Ker se upoštevn v tej knjižici tudi izgovnr-javn francoskih besedi, bo učenje zelo olajšano. Kdor so bo ravnal po navodilih ler skrbno in pazljivo predelni lo -knjižico, sicer še ne bo znal francoski popolnoma, pnč pn bo zmožpn razumeli vsakdanjo govorico in si bo znal pomagati v občevanju s Francozom.
Primorci! Berilo Likovičovp Prodane ilu-še , krasno povesi o dneh vašega trpljenja in nepozabnih rodnih krajih, ki sle jih morali zapustili radi tulcev. V izredno napeti in zanimivi vsebini bodo zaživeli vaši spomini nn gorje, ki sle ga sumi okusili. Povesi se dobi za cono 30 Din 1x1 vseh knjigarnah in pri pisnlpljn v Ljubljani, Rihnrjevn ulica 4. Pri večjih naročilih popust.
r7 Gasilcem v kmjii je dovolilo mestno avtobusno podjetje polovično vožnjo za gasilsko veselico. ki se bo vršila v nedeljo dne 11. junija nn (iluziji v okviru HO letnice celjskega Gasilnega in reSevnlnegn društva po končani tomboli.
Krajevni odbor Združenja vojnih invalidov v Celju jc postavil v Aškerčevi ulici paviljonček za trafiko. Prošnje je poslali do 25. junija 1931 odboru. V prošnji je tudi navesti, če prosilec nima obralncga kapitala 10.000 Piy, ali ima kavcijo ali poroke znsigurane.
0 Ribarsko društvo v Celju ima danes, v petek, 12. junija ob 8 zvečer v prostorih bolela llu-berlusu svoj redni letni občni zbor.
1'raoni dim Okrajnega gromija trgovcev v Celju za člane trgovce v rogaškem sodnem okraju se vrši v ponedeljek dne 15. junija, in sicer v Rogatcu v posebni sobi kavarne g. Sporna mod 9 in 12 prcdpoldne. — Načelstvo.
>y Obrtmi društvo v Celju ima v pclck dne 19. t. m. ob lil v Obrtnem domu v Gledališki ulici izreden občni zbor.
rr Nesrečo, 5 letni Povalej Franc iz Tremurjn pri Celju si jc zlomil pri padcu u. kozolca desno roko. - Robič. Marija, 23 letna -lu/kinja iz Trbovelj se je peljala v ponedeljek 1111 kolesu. Neki neznanec jo jo sunil s kolesa, ilu jo lako padla, da se je nevarno poškodovala nu očesu in na glavi. — Vrščuj Črtomir, gradbeni tehnik pri porodnišnici v Celju so je pri kopanju silno nevarno » rezal. Vsi I rije ponesrečenci se nahajajo v celjski bolnišnici. — V sredo popoldne okrog 3 jo bil rešilni avlo alarmiran, ker si jc 10 letni Itcpolar Josip iz Gaherja po nesrečnem naključju zlomil desno nogo. ko se je obesil ua neki lo* orni voz. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico.
.1. Pretep n« costi. V sredo popoldne sla s<-srečala na cesti hlapec pri Sodimi Knkovič Drago in 25 letni hlapec pri žični industriji v Gahcrju Pevec Josip, ki sla že stara sovražnika. Kukovič je napadel Pevca, ki se jo pa izkazal kol močnejši in jc Kukoviča podrl ua tla. Na lleh ležeči Kukovič je začel klicati na pomoč; njegov tovariš Kokot. tudi hlapec pri Sodimi, mu jc pa prišel 1111 pomoč in sedaj so se pa dajali vsi Irije, tako da jc bil 15 minul ustavljen ves proiliet. Zadeva je prijavljena policiji.
0 Izlet na Brezje in Bled. Izletniški vlak bo slal v Ljubljani 12 minut, kjer bo Oljka zapela nekaj pesmi. Na Brezjah bo ob 8 zvečer pridiga, v nedeljo zjutraj ob pol (i pridiga in sveta maša, med kalero poje Oljka . Z Brezij jc odhod ob pol 9. Na Bledu jo ob 10 v Zdraviliškem domu pevski koncert, ob 7 večcrnice nn blejskem otoku, ob pol 9 odhod v Celje.
0 Smrlun kosa. V celjski javni bolnišnici sla umrla v sredo dne 10 t. m. Wec Marija, 77 letna vdova mizarjeva, stanujoča v Gosposki ulici, v celrlek dne 11. t. 111. pn Prislovnik .loško, 53 lelni brezposelni rudar iz Sevnice ob Savi .
© Rodok slučaj. V četrtek dne JI. I. in. sla umrla v Gaborju št. 181 delavčeva otroka brnlu-dvojfka Ljubomir in Friderik Belce, slora 7 led-nov; rodilu in umrla sili lorej isti dan. Staršem naše iskreno sožalje.
& Dinios v potek 12. junija je nn drž. realni gimnaziji v risahiici razstava vseli risarskih in slikarskih dol naših dijakov, med katerimi najdemo nekaj prav čednih stvari. Razstava trnja ves dan.
( oljski mostni avlnhii« rn7irbi-a. da bo pričel ■/. redno vožnjo v Logarsko dolino na željo izletnikov žc v soboto 13. junija z odhodom iz Celja ob 10.15.
9 Nočno lekarniško službo ima od sobote 13. I. m. do vključno petka 19. I 111. lekarna Pri Orlu ua Glavnem trgu.
I	Umtl jc v Pobrcžju na Zrkovski 50 posestnik Jurij Puz, star 57 let. Pokopali so ga včeraj popoldne iz hiše Žalosti na magdalensko pokopališče. .Blag mu spomin!
Kaj je lanta gualo v smrt? Na podstrešju hiše št. 10 v Taborski ulici se je obesil v sredo zvečer 17 letni pekovski vajenec Karel Kožar, usliižbcn pri pekovskem mojstru Ivanu l''»nclu. Ko/ar ni kazal nobenih znakov potrtost! m io popoldne sc brcal zogo. Vzrok samomora ui znan.
V obiaz s kopilom je udarila petletnega posestniškega sina Janeza Pernata iz Slkol s toliko silo, da mu je zmesarila čeljust in da -o fantka morali prepeljati v sploSno bolnišnico, l antkovo zdravstveno stanje je zelo rosno. Starši, pazite ob svoje otroke!
□	Mnratonke in Rapidovkc sodelujejo pri nedeljskem ženskem lahkoatletskem mitingu. k< ga priredi SK Rapid. Pričetek ob 8 zjutraj!
II	Z roko v stiskalnico je prišla po norodiuv sti 15 letna pri Benčinovi kartonažni tvornici zaposlena delavka Marija Kepe. Zmečkalo ji je prste na desni roki. Prepeljali so jo v splošno bolnišnico.
I I Iz mestnega upravnega odbora. Po 500 Din podpore jc podelil upravni odbor na svoji zadnji seji sledečim društvom; Obrtnemu društvu, Deio-Ijnbu, Jadranski Straži, Glasbeni Malici, Starešinski zvezi Jadrana, Glasbenemu društvu »Drava , Pedagoški cenlrali, Slov. ženskemu drušivu in Katoliški omladini.
□	Iz Mohorkovega gnezda. Kakor smo svojčas poročali, jc Mohorko izpovedal, da sta bila pri umoru posestnika Rudolfa Kanclerja na 6obru, izvršenega dne 8. oktobra 1920, radi katerega je bil, dne 17. aprila 1930 obsojen Rudolf Kovač na 1-1 let robije. poleg njeg i soudeležena ludi Ru-dollov brat Anton in Friderik Klančnik. Na podlagi teh izpovedb sc je pred nedavnim sklenilo, da se obnovi postopanje proti Frideriku Klančniku. Včeraj «e je razpravljalo o vprašanju sokrivde Antona Kovača, ki ga zagovarja odvetnik dr. Fa-ninger, pri roparskem umoru, izvršenem nad posestnikom Rudolfom Kanclerjem, ter se jc sklenilo, da sc postopanje proli Anionu Kovaču ne bo obnovilo, v kolikor gre za ta roparski umor. 1'ac pa se bo proti njemn obnovilo postopanje, v kolikor gre za njegovo soudeležbo pri znanem po-izkusnem roparskem napadu na J. Crcšmka in J. Vicmana dne 24. sepleinbni 1029 pri Devici Mariji v Puščavi, ker je, kakor znano, ledaj pogodil Ru dolfu Mohorku kolo.
□	Mariborske gospodinle so v sredo /večer do zadnjega kotička napolnile dvorimo v Dekliški meščanski Soli v Cankarjevi ulici, kjer jc na pobudo Mestne plinarne priredila tvrdUn Junkcr in Ruh predavanje o pečenju brez masti in peki brez nadzorstva. Predavala je gdč. FriUn Perg o sodobni racionalizaciji kuhinje t posebnim ozirom na moderne štedilnike. Predavateljici so navzoče mariborske gospodinje za i/.redno poučna izvajanja burno aplavdirale.
O Pod Pohorje bodo vozili avtobusi v nedeljo iz Glavnega trga ob 4, 5, 5.30, b in 6.30 preko I loč do Reke. Poskrbljeno je tudi za povratne vožnje. Pot od Reke do Pohorskega doma je najkrajša in najpoložilejša.
P(aj
Moški zbor <>lnsbono Matice v Ptuju priredi danes ob 2(1 v dvorani Glasbene Malice koncert .s sodelovanjem gdčno Mure Kubajevc ler gg. Mirko Logarja, Draga lluslu in Ccnek špilelbnuerjn. Zbor bo zapel pod vodstvom svojega izvrstnega povn-vodje g. šedelbaucrja med drugim ludi najboljši moški zbor A. Fiirslerjn Spak Tudi ljubiteljem komorne glasbe nudi koncert lep užilok. Slišali bomo DvofakoVO sonalino /a gosli in klavir. Dvu-(•akove Rugatcle r.< dvoje gi li, čelo in klavir ter nekaj skladb zn čHo, Za In koncert vlada veliko zanimanje, posebno za točke, ki jih zapoje zbor, kateri je že ob raznih prilikah pokazal svojo požrtvovalnost
Ogromen brini nn Drini. Dokler pri Zg. Du pleku ši ni bilo moslu, sp je promet čc/. Dravi vršil - po.-ebnim broiloin. V svoji službi jc ta brod že osivel. Odkar pn sla oba bregova po prizadevanju mariborskega okr. zastopa zvezana 7, novim lesenim mostom, je ta linija poslala odveč, bila jc /,c nn razpoloženju. Lastnica tega prevoznega ,<i-cd-slvn, Brodarska zadruga, ga ni več rabila, bil ji je brezpredmeten, in - tem je ludi njeno premoženje dejansko nekaj padlo. Pa imajo ljudje, hvala Rogu, pov od euakc ali vsaj podobno polrebc. Sešli so so možje od Sv. Marka in sklenili, da pre vzamejo duplcški brod. Segli so v žep in ga /. v.-cin pripadajočim inventarjem odkupili /,i 20.(50(1 Din.
V	ponedeljek 8. junija -o ga prepeljali po Dravi. | Dasi je Dravu narasla zn poldrugi meter, jo bila
vožnja ugodim, a posebne previdnosti jc bilo treba. Ho Ptuja so delavci plujske rečne upravo bili veseli in prepevali pesmi; veliki va!,i\i uiiia/.niic Drave sn se valili brc/, pozornosti delavcev na prej. Pri Ptuju po jc prišla te/.avn. Leseni most litin med slebri širino 11 mol rov. brod pn 10 metrov. V oda jo imela silno moč radi naruslosli. Zelo daleč proč so tedaj vrgli sidro v Dravo iu hnrno ! počasi spuščali k mostu, oziroma prehodu. Delo | splavarjev je bilo strašno naporno iu bi sc brez \ dvoma lahko primerjalo z onim 11:1 starih galorih. Silno so se oddahnili, ko ^o prešli -kozi ozko odprtino pod mostom, srečno, sredi divjo vodijo silo. Nn mostu in nn ptujskem bregu sc je zbralo veliko Slovilo oseb, kt ho '/, največjim zanimanjem sledili Irpljpnju izkušenih vcslarjev pod vodstvom rečnega mojslru v Pluju, g. Rliuovc«. Pot jo trajala nad šest ur; ob dveh so od pluli od Duplekn. po osmih so dospeli v novo brodovo domovino. Dn bi srečno in dolgo let koristil ljudem pri Sv. Marku in Novi vasi!
Trbovlje
Iz občinsko sejo. Občina jo naročila škropili 1 avlo pri škodovih zavodih. Sini bo okrog aOtU.OO Din. Avlo bo ii|iorabljiv zo gašenje v slučaju pi žara. Po dosedanjem proračunu bo slnlo enodnevno škropljenje cest okrog 50 Din. Prošnji SK Ain.v lor za povrnitev vplačane najemnine 1 ixK> Din z.i pro»tor igrališča se ni ugodilo, kor na podlagi nyoj čas sklenjeno pogodbe ta vsota pripadli občini. Prošnji zadruge Rudarski doni za gostilniško koncesijo občina ni ugovarjala. V krajevni šolski odbor Sv. Katnrinn je namesto odišlecn g. BoSle-lela izvoljen g. Ivan Slokan, posestnik in rudar pri Sv. Katarini. Zn podpiranje Samopomoči., ki-spadn v delokrog kmetijskega odbora, so jo občina izrekla v loliko, kolikor lotim s proračunom volim za okr. kmetijski odbor. Posebnih dajalcv občina nc more priznali. Dela za gradnjo vodovoda v 11 lastniku se razpišejo, rok za vlaganje ofert je 11 dni. Zn klaviiičnogii pomočnika jo nastavljen g Osolinu, kakor jc bilo sklenjeno žo nn prejšnji seji.
V	občinsko zvezo jo bilo sprejetih 1(1 oseb. kateri so prošnje pravilno opremili in ki bivajo v občini že deset lel.
MALI OGLASI
Vaaha drobna vršilca I SO »In ali vsaka beseda SO par. Na|man|Sl oglas t - 5 ttln. Oglasi nad devet vrstic se računalo vlit. Za odgovor znamko! Na vprašan|a brez znamke ne odgovarlamol
Starejšega polirja
sprejme gradbeno podjetje v Ljubljani. Naslov v upravi pod št. 6697.
Učenca
7. nekaj razredi meščanske v strogem centru, poleg I
Meblovano sobo
elegantno, parket, elektrika, poseben vhod, souporaba kopalnice, lep razgled. Na razpolago prvovrstna domača hrana,
magistrata. — Naslov v oglasnem oddelku pod št. 6654.
šole sprejme trgovina z mešanim blagom na deželi. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na uprav, pod »Trgovina« št. 6606.
Zidarski polir j §
se nujno išče za Zagreb.	,
Ponudbe z zahtevami naj ! Mlin V najem se pošljejo na tvrdko Hu- a|; protj mericj _ iščem, gon V. F. Schell, arh. in Bernard Gorjanc, Mirna.
stavbenik, Ljubljana VII,---
Maurerjeva ulica 29. | Gostilna in trgovina
p ,L ... . 'z inventarjem, se zaradi uradnem mzenjer | bolezni odda v najem. — avtorizirani, s prakso, sc Naslov v upravi pod št.
sprejme v stalno službo. Nastop službe takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6694.
6656.
Odda se v najem
tudi za daljšo dobo, meblovano družinsko stano-
Kuharica Za gostilno vanje (2 sobi in kuhinja) se išče. Nastopiti takoj, i v n°v' hiši v Mislinju. Poizve se v upravi pod Primerno posebno za dru-št. 6695. 1 žino iz mesta, ki želi pre-————- živeti počitnice v kraju
* Gradbeni tehnik :z ™.ilepl0 °kolic° ob
vznoziu Črnega vrha in s prakso se sprejme v j Velike Kape. Naslov v stalno službo. Nastop slu- upravi pod št. 6681. žbe takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 6696.
Vajenke
za mehanično umetno ve- i
1X23331
Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
IJugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana. Prospeiu št. 16 zastonj. Pišite ponjl
Mlade sveže gobe
za vlaganje, kakor tudi suhe kupuje Družba Proda Ljubljana, Prečna 6,
Mecesnova okna
s steklom in vrata, skoraj nova, se prodajo za vsako ceno. — Naslov v .upravi »Slovenca« pod št. 6675.
Krušno moko in
rženo moka
vedno nveio. knpite zelo ucodno pri
A. VOLK, LJUBLJANA
Reslieva creta 24.
CHEVROLET
samo 11.600 km rabljen v najboljšem stanju se zelo ceno proda. — Naslov v upravi lista pod št. 6541
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«. Liubliana - Selenburgova ulica 6. 11. nadstr.
Pianini! Pianini!
Svetovno znane nemške pianine »Alfred Han-schuiz«, Berlin, NeukSjln, dobite od 12.000 Din dalje, tudi na obroke, izključno le pri generalnem zastopniku R. War-bineku, Ljubljana, Gregorčičeva 5.
zenje, predtisk ter šivilje; Proda se parcela perila, spretne in vestne, 900 m'-', Kosovo polje. -sprejme Matek & Mikeš, Poizve se Špančeva pot
Ljubljana, poleg Štrukelj.
hotela
171 pri Dovjaku.
Izredna prilika!
(■■■■iBBBHEMflMH 1 Stavbna parcela v izmeri fT^^^^g 1300 m' v Ljubljani, ležeča Ml»VfiWiiifr	ob Dunajski cesti, ugodno
■ naprodaj. Idealno stav-bišče za stanovanja ali t vsakršno obrt, posebno za gostilno se išče za ta- ' primerno za kavarno. — koj. Potreben kapital 10 Eventuelni reflektant na do 20.000 dinarjev. Onim, drugi dd parcele v slu-ki posedujejo lastne vino- čaju dveh kupcev, na pograde, se nudi ugodna lovico, bi zamogel s ta-prilika, da vnovčijo svoj kojšnjo ponudbo tudi priti pridelek. Kdor pa razpo- v poštev, ker bi pri grad-!aga s kapitalom od 100 bi dveh hiš prihranila do do 120.000 dinarjev, lahko 30.000 Din. Ponudbe pod postane solastnik idealne »Parcela« na upravo Slo-
izlet * Logarsko dolino
Naročajte si izletniški odprti avtobus za 23
oseb, ki je na razpolago za vožnjo pri
(Jrh B»avlu, Solimo
Za veleposestvo se išče zmožen
oskrbnik
z večletno uspešno prakso. Ponudbe s točno navedbo študij in službovanja naj se pošljejo na Upravo »Slovenca« pod št. 6630
Zajce
velike pasme — prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6680.
Seno, otavo, steljo
v košnji, pod Rožnikom, ugodno prodam Naslov v upravi pod št. 6688.
Narodna noša
s krasno avbo naprodaj. Na ogled v izložbi na Sv. Petra cesti 24, Ljub-ljar-
venca v Ljubljani.
domačije, kjer bi se pozneje urediia tudi trgovina z vinom na veliko, čifnjte in širite Ponudbe na »Slovenca« i	oi	«
pod št. 6666. I »Novenoa«!
Ugodn	a
za nakup iu obleke. Komur ni za modo in široke hlače lahko dobi res dobro obleko za mal denar, ker sem se odločil oddati take obleke za polovično ceno. A. Kune, Ljubljana, Gosposka ul. 7. j
Puhasto perje
čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg. čisto belo gosie po: 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzettu. L BROZOV1C - Zagreb, 'lica 82 Kemična čistil- I niča perja
Kdor rabi vreče hUPl |lh nol-tercejc pri tvrdki!
Nlrho Nlaftar
• Ljubljana - Slomškova ulica št. 11
Telef. štev. 2947.
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
■j <
55 OS
5
O
NUDI PO IZUEDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBEJ
K. T, D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
Beli zobje
olepšajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da so doseže lep sijaj slono-vine. Poskusite najprej z malo tubo za Din 8.— Velika tuba Diu 13,— Dobiva so povsod.
Trnnucbi nnmn^nii/ dobro verziran v manufakturni stroki in v 1i (juv5kl pumu iiik aranžiranju trgovskih izložb, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, v vsakem oziru neoporečen, sposoben, da se lahko uporabi kot prva moč v večji trgovini na deželi, se lakoj sprejme. Pismene ponudbo s prepisi spričeval na
JOŽA HRASTELJ, trgovec, Gornja Radgona.
m no,
v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki!
ZAHVALA. Ob žalostni izgubi naše predrage matere
Julijane Me sko
ki smo jo položili k večnemu počitku 7. t. m., se prav iz srca zahvaljujemo vsem, ki so z nami žalovali in pokojni izkazali zadnje dobrote. Zahvaljujemo se pred vsem g. duh. svetniku Štuhecu od Sv. Jurija ob Ščavnici za tolažilne besede ob grobu, čč. gg. duhovnikom za udeležbo pri pogrebu, vsem onim, ki so z venci in cvetjem okrasili grob pokojne, vsem, ki so nam izrazili sožalje, prijateljem in znancem, ki so prišli od daleč, da izkažejo zadnjo čast pokojni. V veliko tolažbo nam je bilo, da so se župljani domače župnije zbrali ob grobu v tako nad pričakovanje lepem številu. Naj vam vsem Bog povrne za te dobrote!
Sv. Tomaž pri Ormožu, junija 1931.
Žalujoča rodbina Meškova.
••*>«*»»•! -A-SOT^-i	/•j f'"S6.->f»- •''«*"'»•«-' ''- val
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo v svojem in v imenu nečakov in nečakinje, da je naš brat in stric, gospod
Matija Bošnak
vutgo Smodenjev Matija
danes, dne 10. t. m., spravljen z Bogom, ob pol 16 nenadoma izdihnil svojo dušo.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 12. t. m. ob pol 10 izpred hiše žalosti na braslovško pokopališče. Parizlje-Braslovče, dne 10. junija 1931.
Žalujoča sestra Terezija, nečaki in nečakinja.

ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA
BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA
D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta io>
,	f\rsf\ Artft'	PODRUŽNICE: Bled, Novi Sad, Kranj, Šibenik,
Vloge nad Dm 5uu.uou.uoo- Marlbor Koieviei Celje> Sombori Djakovo.sPiit.
TELEFON STE V 2057. 2470. 2979
Kapital in rezerve nad Din 16,000.000-
Izvrsufe vse bančne posle naf kulantnefe
Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v tuzemstvu in inozemstvu

Joža Lovrenčič:
Maščevanje
Zgodba iz Beneške Slovenije. (Dalje.)
»Res, Markuc, v nedeljo zvečer mi je povedal, kako misli in s Tomažem in Alešoni se jc že vse domenil.«
»In ti?« jo je pogledal z ognjeni v očeh in roke je stisnil v pesti.
»Molčala sem in oče misli, da sem zadovoljna,« je tiho povedala Mihela.
»Pa bi govorila!« ji je kakor očital.
»Nisem si upala in mislila sem, ila je bolje lako. Če bi povedala, da sem si že sama izbrala in da je bila njegova skrb odveč, bi očeta vzdražila in potem bi bilo hudo. ko veš, da ne prenese nikdar kakega ugovora, ako je kaj premislil in sklenil,« se je zagovarjala.
»Ali je bil Aleš že knj z očetom pri vas na ogledih?« je hotel vedeti Markuc.
»Ni še bil,« je povedala.
»Potem se pa takrat postavi! Jaz bom tudi mislil, knj naj napravim. Nič ne bom odlašal, v Čedad pojdem do gospoda Fonnentina in ga bom prosil, naj mi dovoli, da sc vzameva in poročiva*«
sRajši pojdem v tvojo hišico. Markuc, kakor da bi ostala doma z usiljenini mo.žem in imela pekel na zemlji!« je bila Mihela zadovoljna in prosila Markuca, nuj gre svojo pot, da bi ga ne dobil oče pri njej in bi potem takoj mislil in si znal tolmačiti, zakaj nc mara Aleša.
Markuc je odšel. Mihela je pobirala spet kostanj in ko se jc vrnil oče, je bil koš poln. da si ga je lahko pri priči oprtal, ne da bi počival. Tnko je Miheln ostala soma in bridko-»Imlko je mislila na dni, ki jo čakajo.
IV.
Markuc se jc vrnil žalosten domov.
Sedel je v zakol pri ognjišču, na katerem je gorel ogenj. Črna mačka, ki se je zaspana grela ob pepelu tik žerjavice, je zeleno pogledala vanj, i vstala, se us ločil a in prelegnila ter zamijavkala in prišla k njemu. Ob kolenih se je spet usločila in ! se prilizujoče drgnila ob nje zdaj od desne zdaj od leve. Markuc se ni zmenil zanjo. Mačka je to opazila, a vendar ni legla spet na ognjišče, poskočila je na klop in sedla tik zraven gospodarja in i začela presti.
Tako sla sedela Markuc in mačka. Mačka jc i zaprla oči, ki so se v mrakotnem kotu iskrile, ' Markuc je pa zamišljeno gledal pred se in ni vi-| del nič. Tudi ognja ni videl, ki je pojemal, in zato j ni vslal, da bi ga potaknil. Kakor žerjavica na ognjišču, tako je bilo v njegovem srcu — nič plamena, samo peklo in žgalo ga je... V vratih se je pojavila Marina. Pisker je imela v rokah iu prišla k ognjišču. »Markuc,« ga je vzdramila iz zamišljenosti, »od kdaj 6i postal pepeluhar? Tri leta je, kar ti jo umrla stara mati in sem prišla k hiši, pa te nisem videla še tako čudnega. Kaj ti je?«
»Nič,« je bil odsekan.
»Hillihi... Ali misliš, da ima Marina lako slabo oči? O, dobre oči imam, saj ljudje vedo, ko pravijo, da so vroče in se me bojijo. Le povej, kaj ti je, mogoče ti bom lahko pomagala,« je silila vanj, ko je pristavila pisker z mlekom, katerega ei je izprosila pri sosedu. Kamor je prižla, povsod j so ji ga dali, zakaj zameriti so se ji bali. Vsi so | bili prepričani, da zna čarati in bi potem »vzela« kravam mleko ali vsaj napravila, da se ne bi dalo mesti.
Markuc jo je pogledal in kakor bi se mu raz-odelo rešenje, mu je zablisnilo v očeh.
»Jutri moram iti v Čedad,« je povedal. S pravo besedo ni hotel kar lakoj na dan, kakor bi
| še pomišljal, ali naj zaupa Marini svojo srčno skrivnost in bridkost. »V Čedad? Pa mi nisi prej nič ' povedal. Prosila bi več mleka. Zdaj ga imava toliko, dn zalijeva z njim močnik. Kar lako s praznim J želodcem ni prijetno iti na pot. Sama vem. kako je to, ko grem ob kvatrih po svetu ...«
»Nič ne de, pojdem pa teščl« ji je odvrnil. »Kaj pa imaš takega v Čedadu?« je bila Marina radovedna, ga zvedavo pogledala in obenem gladila mačko, ki je bila prišla k njej in zadovoljno predla.
»Ženil se bom I« Marina je tlesknila z rokami. »Aaaal...« se je začudila in usta so ji ostala odprta, ko je strmela na Markuca, kakor bi mu ne verjela.
»Res, Marina, pohiteti moram, da mi Tomažev Aleš iz Lazov ne prevzame neveste. Mihela mi je povedala, da je Čerin že vse pripravil in napeljal...«
Marina ni več strmela, verovala je Markucu in razumela njegovo zamifiljenost.
»Čerin, sama skopost ga je, vem, veni! Kadar pridem k njim, ine nažene. Če bi ne bilo Mihele, bi pri njih nikdar nič ne dobila. Zdaj pa hoče k svoji bogatiji še nekoliko Tomaževe iri še mu ne bo dosti. Če bi mogel, bi vzel kar vse s seboj na oni svet!....«
»Kaj naj napravim, Marina?« jo je Markuc prosil zii svet, ko je videl, da njegova gostija ne more Čerina.
»Le pojdi v Čedad in vse lepo opravi, jaz bom pa že poskrbela, da li ne ujame kdo drugi lepe ličicek 11111 je dejala.
»Kako Marina?« bi rad vedel Markuc. Marina mu ni povedala, saino zasmejala se je zoprnoplskajoče, kakor bi se že znesla nad skopim Čerinom, ki ji ni privoščil ne prgiSča moke in bi mu hotela reči: »Zdaj imaš, stiskač, in si siti...c Markuc je upal, da mu bo pomagala.
V.
Markuc se ni motil.
V Čedadu je pri gospodu Adamu Formenti-nu, katerega kmet je bil, dobro opravil in vesel je povedal Miheli, da se lahko vzameta. Mihela pa kljub temu ni bila vesela.
»Kaj pomaga,« je rekla, »ko pa pridejo v nedeljo po maši na ogledi in bo oče obstal pri 1 svojem, ali pa bo gorje!«
»Nič se ne boj, Mihela, če ne bo drugače, pa beži !c
»Kam?«
»Pri nas je dovolj prostora in potem napraviva kar hitro, da ne bo zgledovanja I« je prigovar-| jal Markuc.
»Bom videla!« je rekla Mihela in Markuc je i vedel po njenem odgovoru, da bo storila, kakor i ji je svetoval, če bi ostal oče nepopustljiv in jo silil, naj vzame Aleša. Ponoči je bil prišel v Lan-dar, da je mogel skrivoma govoriti z Mihelo, ponoči se je vrnil domov.
Drugo jutro je povedal Marini, kaj je izvedel
Marina je potem odšla z doma in je ni bilo, kakor vedno, ko je izginila, več dni. Ljudje, ki so jo ob takih prilikah pogrešali, so menili, da se mudi na svojih čarovnikih pohodih.
Tudi Markuc je to pot verjel, kar so menili drugi.
Potekel je dan, kar dva sta šla in še tretji je minil in je bila sobota in Markuc je bil kakor na trnju.
Zvečer je prikrevsala Marina.
Bila je dobre volje.
»Jutri se odloči, Markuc!« je dejala.
»Jutri se odloči, Marina!« je ponovil in malo je bilo upanja v njegovem glasu.
Pri maši je gledal Mihelo.
Bleda je bila, oči je imela prejokane.
(Dalje prihodnjič.)
Urednik: Frane Kremžar,