i. ■ **
Glasilo »Samostojne
kmetijske stranke za Slovenijo".
Naročnina!
celoletno
Din 25*-
poiuietno gj-»■ Četrtletno	... -.......' ' ! DiS
Posamezna Številka
• • • • •
• • •
Kmet pomagal si sam, in svoie stališče v državi uravnal si sam!
Inserati t	*
mali oglasi do 9 petit vrst ...........	h Din 1*30
večji Inserati od 10 petit vrst naprej...... .	& Din 2-—
notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta ....	a Din 3*—
Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši „Ekonoma".
Oavki, davki...
Naš list je začel prvi razkrinkovati vedno hujše pritiskanje davčnega vijaka. Akcija je imela uspeh. Vsaj v toliko, da smo vzdramili tudi druge. Olajšanja še sicer nismo doživeli, pač pa velezanimivo polemiko, ki nam je razgalila dve nam protivni stranki v njuni polni grdobi.
SLS je pred tremi leti zahtevala od SKS, ki je bila v vladi zastopana samo z enim ministrom in osmimi poslanci, nič manj, kakor popolno odpravo osebne dohodnine, njeni agitatorji pa so obetali nič manj, kakor to, če zmaga pri volitvah SLS. Pozabili so celo, da so bili oni tisti, ki so ta davčni vijak obdržali v veljavi po razsulu stare Avstrije in ga celo »centralizirali« v Beograd. Govorili so po shodih celo, da bi Samostojneži to lahko odpravili, da pa nočejo.
Človek bi torej mislil, da bomo klerikalcem samo ustregli, če jih spomnimo na njihove nekdanje zahteve in obljube, ko imajo v beograjski vladi petkrat večjo moč, kakor smo jo imeli Samostojneži in da bodo sedaj petkrat ložje izpolnili vse, kar smatrajo za dobro, pametno in koristno. Klerikalcem pa to ni bilo po volji in so stvar hoteli premolčati. Ko so »Jutrov-ci« uvideli, da je klerikalcem sedaj v vladi to poglavje neprijetno, so brž pograbili našo koščico in jo pričeli glodati. Zgodila se je pa druga neprijetnost. »Slovenec« jim je dokazal, da so njihovi ljudje baš te davke za časa kratkoročnega vladanja povišali za 30%. To je vsekakor smola! In ko je najopasnejši stilistični konkurent >Jutrovega« uvodničarja napisal nekaj na čut sramežljivosti o politiki žepov, so ga — kakor otroci — zatožili.
In zdaj gre ta polemika naprej. Črnilo se kar poliva, drug drugega dol-že, a mi trpimo. »Slovenec« besediči in žonglira s praznimi besedami, »Domoljub« piše uvodne članke in sle-pari po stari navadi, da je treba dati uradnike »v preiskavo«, gosp. Štrcin jamra po shodih, da se »za sedaj še ne morejo tako hitro znižati davki«, a slovenski kmet tone v dolgove, kakor še nikoli, davčni vijak pa škriplje in navija, da pokajo kosti.
Ali mislite, ljudski sleparji z leve in desne, da boste to vprašanje rešili s časnikarskimi prepiri? Ali mislite, da boste ljudstvo potolažili, če drug drugemu dokazujete, kaj je kdo zagrešil in koliko je udeležen na prekomernem obdavčenju ljudstva? Ne!
Mi hočemo od vas, klerikalni ministri, da takoj izposlujete ublažitev našega starega dohodninskega zakona, da takoj dosežete revizijo krivičnega obdavčenja, do takrat pa da ustavite eksekucijo davkov, ki nas bodo sicer udušili. Kazanje s prstom na druge vas ne reši. Moč imate, podprli vas bomo vsi pri tem koristnem delu in uspeh je gotov! Na delo torej, če nočete ostati navadni ljudski sleparji!
Kongres »Saveza zemljoradnika".
V dneh 28. in 29. septembra se je vršil v Beogradu peti redni kongres Saveza zemljoradnika iz cele naše države. Pred otvoritvijo kongresa so se delegati in gostje zbrali pred tajništvom zemljoradničke stranke ter v mogočni povorki odkorakali na dirkališče, kjer se je obdržalo veličastno zborovanje udeleženih kmetov. Na čelu povorke je korakala godba, nato so sledile zelene zastave in nebroj tabel z napisi, ki so izražali misli in zahteve kmetov. Tako so bili napisi: »Kaj pomeni kmet v državi? Vse! Kakšne pravice ima? Nobenih!« — »Kmet prideluje kruh za vse, a sam ga mora stradati.« — »Doli z meščanskimi strankami, doli s pijavkami!« — »Kmet je država.« — »Plug in mo-tika hranita celi svet.« — »Živela kmetska zavednost, živela skupnost vseh kmetov.« Med povorko se je navdušeno vzklikalo probujajočemu se kmetu, njegovi zavesti in skupnosti.
Veliko zborovanje je otvoril srbski kmet Spasoje Dimitrijevič, predsednik glavnega izvrševalnega odbora zemljoradničke stranke, poudarjajoč v svojem govoru veliko važnost zborovanja in kongresa. Navzočih je bilo preko pet tisoč zborovalcev.
Za predsednika zborovanja je bil izvoljen tov. Čeda Stankovic, bivši kmetski poslanec, ki se je v vznesenih besedah zahvalil za izvolitev, za podpredsednika tov. Ažman. Nato so se vrstili govorniki iz cele države. Predsednik zemljoradničkega poslanskega kluba tov. Voja Lazič je govoril o delu poslancev, tov. Tomaševič o delu izvrševalnega odbora, Iv. Mermolja za Slovenijo in nastopali so nato eden za drugim: delegat iz Črne gore, Macedonije, Šumadije, Bosne, Dalmacije, Vojvodine, Hrvatske. Vsi govorniki so izročali pozdrave trpečega kmeta veličastnemu zboru, zahtevali
edinstvo vsega kmetskega stanu od Triglava do Kajmakčalana, od Donave do Jadrana. Zahtevali so najodloč-nejšo borbo proti vsem nekmečkim, kapitalističnim strankam, pa najsibo klerikalna, demokratska ali radikalna in energično ustvarjanje kmetske države kot edino rešitev za kmeta. Mogočen je bil glas odposlancev iz vseh krajev, da je stopil kmet v neizprosen boj za svoje pravice in ne bo preje odnehal, dokler ne ustvari svoje kmetske države. Kmetova zavest je prebujena in gre kot nevzdržen val po celi državi. Le malo še in konec bo vladanja protikmetskih band, njihovega izkoriščanja in tla-čenja. Govorniki so pozvali kmete, da do zadnjega takoj pristopijo v kmetske bojne čete, da čim preje iz-vojujemo končno zmago.
V srcih vseh je vladalo navdušeno in bojno razpoloženje.
Po zborovanju so se vračali kmetje v sprevodu pred tajništvo zemljoradničke stranke. Tu se je zopet vzklikalo edinstvu vseh kmetov brez razlike vere, plemena in pokrajin, zavesti prebujenega kmeta, proti korupciji, današnjemu izkoriščanju in plemenski borbi.
Otvoritev kongresa.
Prostrana dvorana »Doma kola srbskih sester« je bila nabito polna kmetskih delegatov. Bilo jih je preko 400, a gostje so napolnili vse galerije in kote.
Kongres, ki se je pričel ob pol 4. popoldne, je izvolil soglasno sledeče predsedstvo: tov. Mihajlo Stojič, predsednik, tovariši Iv. Mermolja, Slovenec, Škarica, Hrvat, podpredsednika, ter Mošovinski in Džorič, tajnika.
Na kongres so prišli kot gostje tudi bolgarski kmetje, katere so udeleženci kongresa burno pozdravili. V imenu mučeniškega bolgarskega kmeta je izročil kongresu bratske pozdrave Bolgar Mihajlo Todorov in bolgarski kmetski poslanec Kolev.
Poročilo, glavnega odbora.
Poročilo glavnega odbora je izčrpno podal tov. Uroš Stajic. Poročilo je obsegalo celotno delo zemljoradničke stranke v teku prošlega leta. Najtežje, ali vendar uspešno je dobojeval boj proti krvoločni in ubijalski vladi Pašič-Pribičevic (Žerjav). Treba je vendar biti oprezen, da se kruta mr-cina nikdar več ne povrne do take moči. Nova vlada, ki je ravno tako protikmetska, kot prejšnja, ni pokazala do sedaj še prav ničesar dobrega
za kmeta, zlasti so najslabši v vladi večno hinavski klerikalci, ki so pričenjali uganjati najgrše strankarske svinjarije tako, da so izzvali splošno ogorčenje vseh kmetov proti sebi. Omenil je tudi njihovo lumparijo s Kmetijsko družbo itd.
Po vsestranski debati je bilo poročilo soglasno odobreno.
Malo odgovora „Slovencu"
Nedeljski »Slovenec« je prinesel med političnimi vestmi notico »Dvolična vloga SKS« in pravi: »SKS je združena s srbsko zemljoradniško stranko, katera podpira sedanjo vlado. Mislimo, da iz prepričanja in potrebe, ker če bi bil ostal P. P. nasilni režim, srbski zemljoradniki ne bi dobili niti enega mandata, v svobodnih volitvah pa se bodo razvili. Poslanec SKS g. Pucelj je član vladi naklonjenega zemljoradniškega kluba. Njegovo glasilo »Kmetijski list« pa piše tako, kakor*bi bil klub, ki mu g. Pucelj pripada, v najhujši opoziciji proti vladi in skuša svoje ljudi — varati. To ni lepo in ne pošteno, pa tudi ne bo nič pomagalo.«
Na to, gospodje od SLS, ta-le odgovor: SKS ni zvezana z nobeno srbsko zemljoradniško stranko, ampak je sestaven del »Saveza zemljoradnika« (Zveze kmetov). Savez zemljoradnika je kmetska stanovska organizacija, ki spaja vse kmetsko ljudstvo v državi v eno enotno politično skupino, ki se bori za pravice kmetov in kmetijstva. Ni lepo in ne pošteno, da hoče SLS tudi sedaj, ko sedi v beograjski vladi, slepomišiti in varati ljudstvo z gonjo, češ glej, SKS se veže s Srbi. O tem bomo prihodnjič pisali malo več. »Slovenec« laže, ko piše, da zemljoradniki podpirajo vlado. Zemljoradniki so pač glasovali za vladno deklaracijo, niso se pa nikomur obvezali, da bodo vlado tudi vnaprej podpirali. Zakaj so zemljoradniki glasovali za vladno deklaracijo? Pašič-Pribičevi-čev režim je kmetijski stan tako pritiskal, da bi v kratkem uničil vsako manjše posestvo s samimi davki. Da to preprečimo, smo storili vse, da se ta režim zruši. Celi Sloveniji pa so znane velikanske obljube SLS, da bo takoj zavladal red in pravica v državi," če oni dobe oblast v roke. Tudi tik predno so vstopili v vlado, so slovesno obljubili, da bodo ustregli naši zahtevi in odpravili osebno dohod-
nino, dokler pa to ne bo storjeno, da se bo ustavilo pobiranje dohodnine^ Obljubili so tudi pravično izvesti agrarno reforma.
Da omogočimo klerikalcem, da izpolnijo, dane obljube, smo tudi mi glasovali za vladino deklaracijo. Ko so se pa vsedli štirje klerikalci na ministrske stolčke, smo jih stalno spominjali na dane obljube in prosili, naj vendar izpolnijo, kar so tako sveto obljubljali.
Tri mesece je preteklo, tri mesece ministrujejo štirje klerikalni ministri, pa niso niti ganili radi osebne dohodnine, vprašanje agrarne reforme pa celo hočejo spraviti z dnevnega reda, tako je izjavil minister Kulovec uredniku »Hrvata«.
Ali naj nato molčimo in morda pri takem varanju ljudstva s strani klerikalcev celo odobravamo njihovo delo? Ne! Stalno bomo obveščali slovenskega kmeta, kaki prevaranti so klerikalci in da samo takrat vidijo kmetske potrebe, kadar potrebujejo kmetske kroglice.
Takega odiranja pri osebni dohodnini in drugih davkih ni še bilo kot sedaj, ko sedijo klerikalci v vladi. Po celi deželi radi tega vre, po shodih pa klerikalni poslanci, celo kmetje poslanci, delovanje klerikalnih ministrov zagovarjajo in dokazujejo, da je tako prav.
K vsemu temu pravimo samo to: klerikalci so doigrali, klerikalci naj gredo!
Davčne oblasti norijo naprej.
Že pred nekaj tedni smo podrobno navedli slučaje, kako davčne oblasti norijo s predpisovanjem osebne dohodnine. Pokazali smo s kričečimi primeri, kaki culukafrski ljudožrci so se vsedli za vrat slovenskemu kmetu ter ga hočejo pri belem dnevu oropati in ubiti. Mislili smo, da bo kaj pomagalo, ko so zasedli štiri ministrska mesta klerikalni tigri in svečano proglasili, da bodo vladali po zakonu, redu in poštenju. Mislili smo, da bodo ti ljudje na krščanski podlagi napravili baš tam najpreje red in uvedli poštenost in pravico, kjer najhuje divja krivica, to je v predpisovanju osebne dohodnine. Ne samo, da bi klerikalni ministri to vnebovpijočo krivico morali sami od sebe takoj odpraviti, ampak oni so sveto dolžni svojo svečano obljubo izpolniti, ker
Stara pravda nekdaj.
(Nadaljevanje.)
(Piše Franc Tovornik.)
Deželnemu stotniku baronu Juriju Ernestu Herbertsteinu! Mi ubogi ljudje v Laškem gospodstvu smo se dvignili in uprli svojemu gospodu, ki smo mu dolžni služiti v duhu pokorščine in spoštovanja do plemenitih ljudi.
Da smo prekršili svojo pokorščino, je v prvi vrsti zakrivil upravitelj Pekel, ki nas je tako stiskal in gulil, da nam ni bilo mogoče več živeti. Ko je došla iz drugih krajev vest o uporih, smo se tudi mi odločili, da si z orožjem v roki skušamo toliko zboljšati svoj položaj, da bi nam bilo mogoče — četudi slabo — vendar živeti.
Da bo Njih Svetlost videla našo stisko, hočemo podati par slik, ki jasno označujejo naš položaj.
V starih zapisnikih, urbarjih, je določena letna tlaka 3 dni. Pekel je pripisal ničlo in naredil iz 3 30. Pa tudi to mu ni dosti. Leto in dan mora imeti vsak posestnik po enega človeka, da hodi na tlako, plačati ga
mora pa sam! Pri žitni dajatvi je v urbarju določeno, da ima vsak srednji. posestnik dati 4 bokale pšenice in po 4 bokale ovsa. Pekel je dal prvič mero za polovico povečati, drugič pa število za 2 povišati, kar znači trikratno povišanje dajatev. Pekel se je izgovarjal, da morajo grajski tudi več davka plačati, kakor so ga plačevali prej. Ko smo ga vprašali, koliko so plačali prej, koliko pa zdaj, nam ni dal odgovora.
Ker se po našem gospodstvu goji zelo tudi živinoreja, smo odnekdaj dajali davščino od živinoreje. Dajali smo od posestva, na katerem se je stalno redilo po deset glav govedi, eno živinče, katero je moralo biti eno leto staro. Pekel pa je zdaj zahteval brejo telico ali brejo kravo, če take ni bilo, pa molzno.
Od svinjereje smo pri nas dajali po eno kračo in klobaso, zato pa je moral priti grajski mesar, da je opravil mesarska opravila (zaklal in odri prašiča, opral čreva in naredil klobase). Zdaj pa grajski mesar nič več ni hodil klat, pa je vendar zahteval Pekel od vsakega zaklanega svinčeta poleg krače in klobase — še gnjat. Za praznike mora zdaj dajati vsak
posestnik po dve kokoši in 20 jajc. To je za Veliko noč, Binkošti in Božič, kar je skupaj 6 kokoši in 60 jajc, prej pa smo dajali samo za Veliko noč po dve kokoši in deset jajc.
Zdaj naj Njih Svetlost jasno, nepristransko vse premisli. Ali nam je mogoče na ta način živeti? Obup nam je vsilil orožje v roke in upornega duha y nas.
Ako je Njih Svetlost pripravljena proučiti stvar in uvideti, da je vse to, kar trdimo, resnica, ter ako nam da Njih Svetlost častno besedo, da «e krivice vsaj nekoliko ublažijo, potem se hočemo mirno raziti, seveda pod pogojem, da se zaradi upora nikogar ne kaznuje.
Ako pa nam ne da Njih Svetlost častne besede, da se nam radi upora nič ne zgodi, ako hlepijo vsi plemeniti gospodje po maščevanju, potem smo mi vsi skupaj raje pripravljeni umreti v boju, kakor da bi se nas obešalo na drevje, četvorilo s konji, žive peklo na ražnjih, kar se je že vse godilo pri prejšnjih uporih, ki so jih plemeniti ljudje udušili s silo.
Ako je njih Svetlost pripravljena posredovati, da se nam najbolj kriče-
če krivice odpravijo, da se kazen za upor — katerega je stvoril naš obup — opusti, potem nam takoj njih Svetlost pošlje odgovor.
Ivo Gušič 1. r. Matej Kocjan 1. r.«
Sledili so podpisi vseh glavnejših zaupnikov. Poslali so odposlanca s pismom k plemiški vojski, ki je še vedno stala pri Žalcu. Hoteli so takoj ko je bila razbita gomilska armada, udariti čez Celje na Laško. Ker pa so že prej izvedeli, da so laški pun-tarji pod vodstvom Gušiča dobro disciplinirani, si niso upali udariti, dokler ne bi bili dobili ojačenja.
Ko je prišel odposlanec laških puntarjev v Žalec, je bila vsa plemiška vojska večjidel po gostilnah, kjer so kar sami točili, krčmarji pa so morali molčati. Če bi se bil kateri le upal ziniti in kaj ugovarjati, so ga surovi vojaki zvezali, pretepli s palicami, povaljali po gnojnici in ga pustili zvezanega ležati, ako je bil toliko stepen, da ni mogel nikamor, plačali pa seveda niso nič. Ko je zmanjkalo po gostilnah, so šli med kmete in jim vse pobrali, kar so imeli. Enako so počeli
po trgovinah, kjer so tudi pobrali, kar in kolikor je bilo.
Baron Jurij Ernst Herberstein se je s svojimi ljudmi usidral v Arji vasi. Njegovi ljudje so bili nekoliko boljši in manj roparsko navdahnjeni kakor graničarji.
Odposlanec, ki je šel najprej v Žalec, kjer bi ga bili skoro ubili v neki gostilni, je tam izvedel, k|e je Herberstein. Pismo so mu že v Žalcu odvzeli in izročili Schwarzenbergu. Prečitav-ši pismo, je vzkliknil: »Aha, že prosite milosti! Ne bo nič! Vse bomo po-besili, kar je živega v Laškem.« Hotel je že raztrgati pismo, odposlanca pa dati zvezati, ko pride sel od Her-bersteina, da naj pride k njemu v Arjo vas. Hitro ukaže osedlati konja in takoj odjezdi s pismom. Odposlanca so potem vojaki zvezali, pretepli in ga zaprli v nek svinjak.
Prišedši k Herbersteinu v Arjo vas, mu Schwarzenberg takoj pokaže pismo. Ko ga je prečital, se je zamislil. Šele čez precej časa pravi: »Kaj pa hočemo zdaj storiti?«
»Kaj storiti?! Iti in vse pobiti, kar je živega!« mu odgovori Schwarzen-berg.
(Konec prih.)
ker so bili le pod tem pogojem izvoljeni, da odpravijo zločinsko postopanje pri odmeri osebne dohodnine.
In kaj se je zgodilo? Kaj so napravili. Par uradnikov so upokojili, nekaj klerikalnih požeruhov spravili do korita, nekaj neljubih jim učiteljev premestili, tako da bo kmet plačeval za onega, ki so ga upokojili in za onega klerikalca, ki so ga nanovo postavili. Torej mesto enega dva. To je vse, kar so naredili klerikalni ministri za našega kmeta in delavca.
Davčne oblasti pa norijo naprej. Brez zakona, brez pravice terjajo neusmiljeno davke, da mora človek od jeze pljuniti v stran. Sedaj terjajo dohodnino za leto 1923 in 1924. Tov. Grabner Jože iz Grma je dobil položnico, kjer zahtevajo oblasti od njega in sicer kot predujem na dohodnino za leto 1923 in 1924 nič manj kot 8760 kron in davek na poslovni promet 5120 kron. Dočim je plačal lansko leto celotnega davka le okrog 3000 kron, zahtevajo letos samo predujma čez 13.000 kron. Zakaj ne pokličete na odgovornost davčna oblastva? Zakaj ne kaznujete svoje uradnike, ki delajo te protizakonitosti? Zakaj ne napravite red in poštenje?
Vi, varalice slovenskega ljudstva, kje je red in pravica? Kmet stisni pesti, da boš klerikalce poučil, kaj je zakon in obljuba!
Cilji kmečkega gibanja.
ii.
V prvih začetkih gospodarskega razvoja je poljedelstvo edini ali vsaj prevladujoči in glavni predmet gospodarske delavnosti. Polagoma se pa začne razvijati delitev dela, nastajajo obrti in trgovina, ki se polagoma ločijo od poljedelstva, s katerim so bili v najožji zvezi, dokler ne postanejo popolnoma samostojni. Čim bolj napreduje ta razvoj gospodarstva, tem bolj raste tudi delitev dela, nastajajo vedno nove in nove smeri gospodarske delavnosti, tvorijo se novi poklici in istočasno se deli tudi ljudstvo na najrazličnejše stanove in razrede, kakor jih vidimo industrijce, obrtnike, trgovce, razne svobodne poklice (zdravniki, odvetniki, umetniki itd.), uradnike, delavce itd. itd., ki hočejo tudi zadovoljiti svoje gospodarske potrebe in se tudi gospodarsko udej-stvujejo. Vsi ti razni stanovi tvorijo človeško družbo in stojijo napram sebi bodisi v prijateljskem, bodisi v nasprotnem razmerju. Kot posledica tega se tvorijo v človeški družbi večje ali manjše celote, ožje družbe, ki se napram drugim več ali manj odtujujejo: nastajajo narodi, države in razna druga politična in gospodarska interesna udruženja. Isti gospodarski interesi združujejo osebe, ki imajo iste gospodarske potrebe, dostikrat brez ozira na narodnost, državo itd., vsled česar postajajo taka stremljenja mednarodna.
Delavnost poljedelca se razvija torej vedno v kakem narodu ali državi. Posamezni poljedelec sodeluje z ostalimi člani države in naroda, bodisi s poljedelci, bodisi z drugimi stanovi, ki hočejo ravno tako zadovoljiti svoje potrebe in delujejo zato gospodarsko, vsled česar se delo poljedelca njihovih interesov na najrazličnejši način dotika. Eni žive kot odjemalci njegovih izdelkov in jih vodi pri tem načelo dobrega gospodarstva, da jih dobijo kolikor mogoče poceni, drugi so interesirani na tem, da bi kmet kupoval njihove izdelke, pri čemer stremijo zopet za tem, da dosežejo čim najvišje cene, tretji nudijo kmetu zopet svojo delovno moč itd. itd. Vsi ti hočejo svoje potrebe kar najbolje in najbolj poceni zadovolijti.
Nastane torej vprašanje vzajemnega razmerja poljedelcev med seboj in napram ostalim stanovom in nato še vprašanje razmerja poljedelcev med seboj in napram ostalim stanovom in nato še vprašanje razmerja poljedelstva k celoti — napram državi.
Kar se tiče vzajemnega razmerja poljedelcev med seboj, je znano dejstvo, da poljedelsko delo ni enotno, temveč da obstoja pri njem tudi delitev dela, ki se izraža v raznih produktivnih smereh. Vsled tega se deli tudi poljedelsko prebivalstvo v manjše skupine, ki združujejo v sebi zastopnike enakih produktivnih smeri. Eni se pečajo glavno s pridelovanjem žita, drugi gojijo industrijske produkte (hmelj, lan, peso za sladkor itd.), tretji gojijo živino itd. Iz teh raznih smeri so hoteli nekateri stvo-riti nasprotstva interesov med posameznimi skupinami poljedelske produkcije, zlasti med pridelovanjem žita, ki je interesovano na visokih žitnih cenah in med gojenjem živine, ki mora žito kupovati in ima interes na tem, da bi bile cene žita nizke, ali med poljedelci, ki kupujejo živino, in med
onimi, ki jo prodajajo. Vse te trditve so pa popolnoma napačne, ker taka nasprotstva med posameznimi panogami poljedelstva ne postojajo. Taka nasprotstva ne morejo postojati, ker v poljedelstvu sploh ni mogoča tako izključljiva delitev dela, da se bi mogle gotove skupine posvetiti samo nekim panogam v tej meri, da bi bile samo na njih interesovane. V poljedelstvu so in morajo biti razne panoge ozko združene, ker je vsaka panoga sama za sebe nesamostojna in ne more izrabiti v polni meri produkcijskih sredstev, kar je omogočeno samo z združitvijo raznih panog v eno organično celoto. Zato najdemo vedno gojitev živine poleg pridelovanja ži-i ta itd. In ravno iz tega načela polje-I delske produkcije izvira podlaga | skupnih interesov vseh poljedelcev.
Pri ostalih stanovih v državi se mora razlikovati med podeželskim in mestnim prebivalstvom. Usoda podeželskih prebivalcev, ki se ne pečajo s poljedelstvom, je kar najožje zvezana z usodo poljedelcev. Podeželski obrtnik, trgovec, uradnik, delavec, zdravnik itd. itd. — vsi so v svoji eksistenci odvisni od položaja poljedelca. Ti vsi hočejo zadovoljiti svoje potrebe, vsled česar morajo skrbeti za gotov dohodek, ki je pa tako glede izvora, kakor tudi glede višine odvisen od poljedelskih dohodkov, kajti vsi so pri svojem delu, pri trgovini itd. navezani samo na kmeta, ki more le tedaj kupovati njihove izdelke, oziroma iskati pri njih pomoči, ako mu to dovoljuje njegov dohodek. Iz tega izvira istovetnost interesov vsega pode-' želskega prebivalstva brez ozira na to, je-li poljedelec ali ne, kajti vsi imajo samo en izvor za preživljanje — zemljo —, iz katere črpajo direktno ali indirektno svoje dohodke in iz katere zadovoljujejo svoje potrebe.
Ta notranja skupnost interesov podeželskega prebivalstva se izraža na zunaj v raznih organizacijah, s pomočjo katerih hočejo doseči kar najboljše pogoje za svoj obstanek. Končni njihov cilj je: zagotoviti in zboljšati eksistenco kmečkemu stanu in z njim vsem podeželskim stanovom, ki so vezani na njega. Vsa tar stremljenja najdejo svoj izraz v kmetskem gibanju, ki stremi v prvi vrsti za tem, da zboljša usodo kmečkega stanu ter skuša to doseči z ugodno rešitvijo vseh onih vprašanj, ki so v najožji zvezi z njegovo eksistenco. Ravno vsled tega si skuša pridobiti kmet važen vpliv na upravo države, kar mu bo omogočilo urediti vsa prej omenjena vprašanja sebi v korist. Tako nastopa kmečko gibanje na zunaj v obliki politične stranke, ki je predstavnik in prvoboritelj za njegove politične ideale. Pri nas je nastopila kot prva politična organizacija kmečkega stanu Samostojna kmetijska stranka, ki ima nalogo združiti v sebi ves kmečki stan ter vse one stanove, ki žive v najožji zvezi s kmetom ter so odvisni od njegove dobre eksistence. Samostojna kmetijska stranka pomeni pri nas pokret kmečkih mas za njihovo boljšo bodočnost, vsled česar je dolžnost slehernega kmeta, da se ji pridruži ter s tem dela za svoje lastne interese. Pa tudi v interesu obrtnikov in trgovcev na deželi je, da se ji pridružijo, ker — kakor smo že prej omenili — ugoden položaj kmeta ima tudi velik vpliv na položaj obrtnika, trgovca itd.
Agrarna reforma.
Na listkih, s katerimi so klerikalci pozivali volilce, da volijo klerikalno, je stalo napisano tudi: Za pravično izvedbo agrarne reforme!
Kako bo ta pravica izgledala, je povedal minister za kmetijstvo Kulovec poročevalcu »Hrvata«. Vsa velepo-sestva bomo očuvali enotna nedeljena, tako je rekel g. dr. Kulovec, da sta se zmenila z ministrom za agrarno reformo prof. Vesenjakom.
Nikdo drugi nima pravice do zemlje veleposestev, kakor tisti, ki to zemljo obdeluje, to je kmet. Profesor in vojni kurat jo pa dajeta nemškim grofom in baronom, da bodo ti še nadalje živeli od trdih žuljev kmetijskega ljudstva.
Dr. Kulovec in profesor Vesenjak

Ljubljana	§
Kralja Petra trg štev. 8/1.	|f
sprejema hranilne vloge po 8 °/0.	Ejj
Večje in stalne vloge do 12%.	E=

naj si zapomnita, da bomo agrarni reformni upravičenci pri prvih volitvah obračunali ž njima.
Ni lepo, da sta duhovnik in profesor varala agrarno reformne upravičence.
Mi in duhovščina.
(Dopis.)
Z velikim zanimanjem sem čital v številki 40. >Kmetijskega lista« dopis »Kmečko gibanje in duhovščina«. Članek sem prečital, dva-, trikrat, kajti videlo se mu je, da ga je pisal dober, blag človek in rekel sem, da bi bila sreča, ako bi imeli dosti dobrih, blagih, pravih duhovnikov, ki tako mislijo in delujejo, kakor zahteva dopisnik »Kmetijskega lista« v spredaj omenjenem dopisu. Bila bi to sreča, toda ako pogledam na današnje razmere med slovensko duhovščino, potem dvomim, da bomo kmalu prišli do take sreče.
Naše kmečko gibanje nima danes hujšega nasprotnika, kakor so ravno duhovniki. Časopisi, ki so v rokah duhovnikov, tako strupeno napadajo naše kmečko gibanje in poedine njegove sodelavce, da se prepogosto spozabijo celo v greh, ko z lažjo in obrekovanjem agitirajo proti nam. A ne samo v časopisih hujskajo duhovniki proti nam, nego tudi v spovednici in na prižnici, v cerkvi vobče. Koliko tisoč slučajev je, ko duhovniki na prižnici trde, da je naše kmečko gibanje protiversko, ko torej vedoma lažejo z onega mesta, kjer bi se smelo oznanjevati le sveto resnico! In koliko tisoč slučajev je, ko duhovniki v spovednicah zahtevajo od naših pristašev, da naj zapuste kmečko stranko in opuste »Kmetijski list«, a ženam naših pristašev naročujejo, da morajo svoje može odvrniti od SKS in od »Kmetijskega lista«. Tako zahtevo si je drznil duhovnik staviti v spovednici celo na ženo našega tpv. Puclja! Koliko bolj predrzni so potem politikujoči duhovniki še proti drugim!
Glejmo na te stvari brez vsake strasti. Mirno presojajmo, in reči moramo, da se duhovniki v boju proti našemu gibanju poslužujejo takih sredstev, ki niso v soglasju s Kristusovimi nauki, z nauki katoliške cerkve. Laž, hujskanje, obrekovanje, natolcevanje so v smislu Kristovih naukov grehi, proti katerim se mora duhovnik boriti. Tu pa vidimo, kako se duhovniki v klerikalnem časopisju, v spovednicah in na prižnicah poslužujejo baš teh grešnih sredstev v boju zoper SKS, zoper kmečko gibanje, da-siravno za to z verskega stališča nimajo nobenega povoda; pa če bi ga tudi imeli, bi ne smeli nastopati s tako nemoralnimi sredstvi, kakor so laž, hujskanje in obrekovanje. Toda trdimo, da takega povoda z verskega stališča nimajo!
SKS se niti v svojem programu, niti na svojih shodih, niti v svojem tisku ni nikdar izjavila proti veri in proti cerkvi. Niti ni rekla, kakor mnoge druge stranke, da je vera privatna zadeva vsakega posameznika, nego pravi v svojem programu: »Stranka bo varovala verski čut slovenskega ljudstva. V verskem oziru stoji stranka na stališču, da ostane narod veren. Vera povzdiguje človeka nad druga stvarstva.« Tu ni SKS torej nikjer dala povoda, da se v cerkvi in v duhovniškem časopisju govori o našem protiverstvu, nego so si duhovniki to kratkomalo sami izmislili. In kaj je to njihovo početje imelo za posledico? To, da danes res že eden ali drugi vzdiguje pest na duhovnike, češ da noče imeti več nikakršne zveze z ljudmi, ki lažejo! Toda teh slučajev ni zakrivila SKS, nego oni duhovniki, ki z lažjo in obrekovanjem nastopajo proti SKS v cerkvi in izven cerkve. Da so duhovniki pri ustanovitvi SKS in pozneje opustili laž, češ da smo protiverska stranka, pa bi tudi ti posamezni slučaji bili izostali.
.Toda spominjamo se pri tej priliki še nekega drugega dejstva, namreč: Da duhovniki, pristaši klerikalne stranke, z isto strastnostjo napadajo in preganjajo celo duhovnike, ako le-ti ne trobijo v rog klerikalne stranke. Polno je takih slučajev, toda naj navedem samo slučaj bivšega trnovskega župnika v Ljubljani, g. Vrhovnika, ki živi sedaj v prav siromašnih razmerah v pokoju. Bil je to vedno izvrsten, vzoren duhovnik in vendar ga njegovi tovariši iz klerikalne stranke smrtno sovražijo samo radi tega, ker se ni strinjal s početjem klerikalne stranke. Tu se prejasno vidi, da duhovnikom, pristašem klerikalne stranke, ne gre za vero, nego v prvi vrsti za strankarske koristi. In radi stranke, ne radi vere, proglašajo ljudi, ki se z njihovo stranko ne strinjajo, za brezverce in jih preganjajo celo na prižnici in v spovednici. Gg. duhovni-
ki, ki niso strankarji, nego samo duhovniki ali pa vsaj v prvi vrsti duhovniki, naj sami povedo, ali je tako početje klerikalnih duhovnikov na korist ali na škodo vere in cerkve. Nam se zdi, da le na škodo vere. A tako stanje je trajno nevzdržljivo! Stanje je tako, da zahteva odpor iz vrst duhovščine same. Čim pozneje ta odpor pride, tem večja bo škoda za vero in cerkev.
Taka je stvar, ki je vse zavijanje ne more spraviti s sveta. Iz tega pa sledi, da morajo duhovniki spremeniti svoje zadržanje napram nam. Mi nimamo ničesar spreminjati, ker v tem vprašanju ničesar nismo zakrivili. Smo pa prepričani, da bo le na korist cerkvi in veri, ako med duhovniki samimi nastane gibanje proti grešnemu izrabljanju prižnice, spovednice in duhovniškega časopisja proti nam. Mi se borimo za gospodarske pravice podeželskega ljudstva, a istotako za poštenje, pravičnost, resnico, torej za dobro moralo. Ker je slednje tudi dolžnost pravega duhovnika, zato z naše strani ni nobenega zadržka za mirno soživljenje s pravimi duhovniki.
Kmetijska tiskovna zadruga.
Ustanovili smo si lastno kmetijsko tiskovno zadrugo ter ustvarili s tem za naše kmetsko gibanje velevažno ustanovo, ki bo velikega pomena v boju za gospodarsko in politično osamosvojitev kmetskega stanu. Namen j zadruge je predvsem, da skrbi za dobre knjige, časopise itd., ki so potrebni našemu kmečkemu stanu. Naloga zadruge je velika in v korist kmetskemu stanu. Izvršila pa bo svojo nalogo le tedaj, ako se združimo k složnemu delu. Zadruga more obstojati ter vršiti svojo nalogo, ako ima dovolj članov, ki ji zaupajo ter jo podpirajo v vsakem oziru. Delež zadruge znaša 50 dinarjev. Član ima lahko poljubno število deležev. Jamstvo je omejeno. Iz tega je razvidno, da je omogočeno vsakemu našemu pristašu pristopiti k zadrugi ter s tem sodelovati pri kmečki zgradbi. Zavedati se moramo, da je v današnjem javnem življenju tisk najvažnejši faktor, ki dostikrat odloča v javnem življenju. Ako hočemo uveljaviti v našem javnem življenju idejo kmečkega gibanja ter hočemo uveljaviti naše zahteve, moramo skrbeti predvsem, da imamo močan tisk, predvsem časopise, ki nam stojijo v težkem boju zvesto ob strani. Vse to je prva in glavna skrb kmetijske tiskovne zadruge. Ravno z ozirom na to je pa dolžnost slehernega zavednega kmeta, da pristopi kot član k zadrugi. Našim zaupnikom smo razposlali nabiralne pole. Podpirajte jih pri njihovem delu, ne odklanjajte pristopa! Vsak naj pridobi še enega člana. Čim več nas bo, tem lažji in uspešnejši bo naš boj. Vse potrebne informacije daje Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani, Janez Trdinova ulica, ali pa tajništvo SKS.
Kmetijska matica.
Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani je sklenila ustanoviti Kmetijsko Matico, ki bo vsako leto izdala najmanj tri knjige proti naročnini letnih 30 dinarjev. Prve knjige Kmetijske Matice bodo izšle v jeseni 1925. leta, in sicer:
1.	Veliki koledar za leto 1926.
2.	Leposlovna knjiga.
3.	Kmetijskostrokovna knjiga.
Ako bo število naročnikov povolj-
no, tedaj izide še četrta knjiga. .
Naročnino po 30 dinarjev sprejema Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 8 (pisarna Zveze slovenskih zadrug), razen tega se bodo za posamezne kraje določili poverjeniki, ki bodo pobirali naročnino in svoječasno razdelili knjige vsem onim, od katerih so sprejeli denar.
Mlada Kmetijska tiskovna zadruga je s tem pokazala, da razume potrebe časa. Gotovo se že 15 let govori o takem podjetju, ki bi v prvi vrsti upoštevalo težnje kmečkega stanu, toda do uresničenja prihaja ta misel šele z ustanovitvijo Kmetijske Matice. Idealni možje, ki to delo vodijo, se v polni meri zavedajo vseh težav, proti katerim se bo treba boriti; toda istotako so globoko prepričani o pravilnosti svojega koraka ter bodo v tem prepričanju premagali kakršnokoli oviro in sigurno dosegli popoln uspeh. , Ne dvomimo, da bo ljudstvo istotako s pohvalo sprejelo to vest ter Kmetijsko tiskovno zadrugo podprlo pri tem delu z mnogoštevilnimi prijavami za knjige Kmetijske Matice letnika 1925. Kakor rečeno, sprejema naroč-
nino Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani, obenem pa se pozivajo vsi, ki se zanimajo za to lepo kulturno delo, da se čim prej javijo imenovani zadrugi radi poverjeništva oziroma radi zbiranja naročnikov.
Razne politične vesti.
»POD NOVO VLADO.«
Pod tem naslovom prinaša nedeljski »Slovenec« uvodni članek, v katerem proslavlja novo vlado, oziroma štiri tigrovske ministre. Opisuje jih tako, kakor da pred njimi še nikdar noben • minister ničesar ni delal. In če ostanejo tigri še nekaj tednov ministri, potem bodo opravili toliko dela, da najmanje sto let noben drugi minister ne bo imel nobenega dela več. H-m! Enkrat je bila žaba, ki se je napihovala tako dolgo, da je od same domišljavosti počila!
POBIJAJTE KORUPCIJO! ŽIVELA KORUPCIJA!
Čuden je ta naslov, kakor je čudna stvar sama. Tigri, ki sede na ministrskih stolčkih in se v salonskih vozovih prevažajo po državi, kakor za stavo, vpijejo: »Pobijajte korupcijo!« Delajo zakone za pobijanje korupcije in sestavljajo kilometerske obtožnice proti bivšim ministrom, medtem pa sami tako malo skačejo s tira »reda in poštenosti«. Kajti beogradski listi poročajo z velikimi napisi o »aferi z železniškimi šinami«, ki se je dogo-, dila tigru Sušniku. Kupil je namreč šin in drugega materijala približno za 15 tisoč ton ali za 1500 vagonov, a plačal je ravno še enkrat toliko, kolikor se danes to plačuje! In kar je še lepše, kupil je brez javne dražbe, nego so se lepo pri zaprtih vratih — pogovorili, pa je kupčija bila sklenjena. Nato, ko je ta kupčija bila že napravljena, pa je tiger Sušnik napisal za »Domoljuba« oster članek proti korupciji, namreč proti korupciji prejšnjih ministrov. »Držite tatu!«
RADIČEVCI
še vedno niso vstopili v vlado. Kakšne zahteve stavijo za podpiranje sedanje vlade, se ne more zvedeti. Na vsak način pa je porod zelo težak.
ATANOMIST
je pretečeni teden omedlel, ko je Radič izjavil, da »ni republikanec in da tudi nikdar ni bil«, nego da je priporočal republiko hrvatskim kmetom samo zato, da bi reveže varal.
ALBANIJA
je zopet postala živahnejša. Poroča se, da se množe vpadi albanskih roparskih čet na naše ozemlje.
Dopisi.
KRANJSKO.
Novo mesto. Strokovnega učitelja g. Malaseka so klerikalci radi nekega prepira tirali pred sodišče, ki ga je v prvi in drugi instanci oprostilo. — Vkljub taki razsodbi preganja tigrov-ski minister kaplan Kulovec Malaseka še naprej radi istega zločina, radi katerega je Maiasek bil pred sodiščem in oproščen. Če ta slučaj ne dokazuje vse pokvarjenosti politikujočih duhovnikov, potem sploh nobenega dokaza za to trditev ne bo več najti. Toda Kulovec se bo za dejanje svoje strankarske zagrizenosti in nestrpnosti še bridko kesal! A takrat ga bomo točno spomnili na njegova divjanja proti ljudem, ki niso pristaši klerikalne stranke.
Srednja vas v Bohinju. Zadnjič smo poročali, da je pod novo vlado verski zaklad tožil fužinarje in Studorce za prestopek paše v Ukanci na državnem svetu. To je dovolj žalostno. Na planini Komna pa je nastal varstven park, da ne sme iti živina v te gore. Ko so slišali v Ljubljani naš glas radi teh nezaslišanih krivic, so klerikalci v Češnjici naročili poslanca Gostin-čarja, da ga pouče, kako se nam godi. Prišel je poslanec in je odšel tudi na planino, da se pouči. Ko je prišel nazaj, je obljubil, da bo v prvi vrsti podpiral prošnjo za odkup planine; če pa to ne bo mogoče, pa bo delal na to, da se varstveni park ukine. G. poslancu se ni zdelo vredno, da bi se ustavil tudi v drugih vaseh in slišal želje kmetov glede planinskih paš. Saj ste že popreje obljubovali odrešenje, da bi prišli še enkrat in povedali, kako je z danimi obljubami. In kaj bo s planinami, ki so jih nekdaj grofi ukradli našim pradedom, danes pa so v oblasti verskega zaklada, to je v oblasti klerikalne stranke. Bomo počakali, kaj bo sedaj iz Gostinčarjeve obljube. In rečemo, da smo planin potrebni in brez njih biti ne moremo. Klerikalna stranka nam jih mora vr-
U7"PUUU7PPPU7UUP!!!("!
niti; ne samo v najem dati, nego vrniti, podariti nam morate planine, ki so po vseh pravicah naše. Klerikalna stranka danes to lahko stori, samo če ima kaj srca za našega kmeta, za naše ljudstvo. Češnjani, danes imate priliko, da to dosežete, ker so štirje vaši pristaši ministri. Če pa to ne dosežete, potem so klerikalni župan in klerikalni poslanci in klerikalni ministri zanič, in ni treba več prihajati med nas lovit glasove. Kadar bodo volitve, takrat se bo tigrom reklo: »Z Bogom, kmet vas je spoznal!« — Bohinjec.
Velike Lašče. — V 29. številko »Domovine« se je zatekel eden tukajšnjih maloštevilnih zgagarčkov, da bi si ohladil ranjeno srce. Piše tako, da je jasno, da sam sebe ne razume. Milo laže, da niso gledali na strankarske interese, nego samo na gospodarsko stališče. Gospod dopisnik, kakšno pa je to stališče, če ste vi »Domo-vinar« naprosili za kandidate dva najizrazitejša klerikalca in enega res dobrega samostojneža? Pravite, da privoščite veselje na uspehu, v naslednjem stavku pa se že jezite, da smo »zmešali« ljudi, da bi županstvo »ne smelo imeti nič opraviti« pri teh volitvah, blebečete celo o »nasilnostih«, da ni v Laščah »prostosti ne svobode« in pa da »hočemo vsakega zadaviti, ki količkaj drugače misli« itd. Ali ni taka hinavščina pravo zga-garstvo? Pravite celo, da je eksistenca samo za SKS, poznavalci razmer pa trdijo, da je predobra eksistenca vzrok zgagarstvu (?) vaše strani. Kar pa tiče skrbi za naše izvoljence, pa le kar mirno spite. K vam ne bodo prihajali po nauke ne po svete. Trije mladi, dobri kmečki posestniki so to, ki bodo brez vas znali dobro voditi tržko gospodarstvo. Dobili so pač zaupanje petinštiridesetih volilcev in nezaupanje »Domovine« jim nič ne zmanjša ne sposobnosti ne skušenosti. Torej vse samo prazna jezica z vaše strani, ki vas samo smeši. — Kar pa zadeva duhoviti konec dopisa o dobri »župci«, vam jo iz srca privoščimo, kajti dobra »župca« je tudi za politične bolečine sigurno zdravilo. Kadar pa bomo mesto »Juhana« priporočali cenejšo kramo ali kaj drugega boljšega, bo tudi zgagarčke zapustil preveč prešeren humor.
ŠTAJERSKO.
Iz Artič. V torek, dne 23. septembra t. 1. smo spremili k večnemu počitku vsakemu, ki ga je poznal, priljubljenega Ivana Ogorevca iz Dečnih sel, ki je dne 21. septembra po mučni bolezni v starosti 60 let preminul. Pokojnik je bil dober oče, ugleden gospodar, vesten v izpolnjevanju verskih in stanovskih dolžnosti ter ves čas vnet pristaš kmetske misli. Žalujočim iskreno sožalje, njemu pa večni mir in pokoj! Naj mu bo poleg pred dvemi leti umrle soproge žemljica lahka!
Slivnica pri Mariboru. V nedeljo, 21. septembra smo zborovali v gostilni Lesjak radi razpusta občinskih agrarnih odborov in radi neizvrševa-nja agrarne reforme. Klerikalna SLS stranka je proti agrarni reformi in posebno tudi minister Vesenjak. Zato se nas je zbralo mnogo odbornikov in interesentov, da je bila dvorana nabito polna. Pazno smo poslušali poročevalca bivšega poslanca tov. Ki-sovarja, ki je v jedrnatih in stvarnih besedah govoril o našem kmečkem in delavskem položaju ter nas obenem poučil o nadaljnjem delu za kmečko misel in procvit podeželskega ljudstva. Uspeh pa je mogoč le, ako bo podeželsko ljudstvo složno nastopilo prot izkoriščevalcem. Obrazložil nam je tudi razvoj dosedanjih občinskih odborov; bili so povečini v rokah takih posameznikov, ki so agrarno reformo izrabljali v sebične namene, tako da so povečini dobili zemljo oni, katerim ne pripada. Izrekamo našemu tovarišu in prvoboritelju popolno zaupanje in zahvalo! Ravnali se bomo po njegovih nasvetih!
Sv. Bolfenk pri Središču. O priliki naše sokolske veselice je zopet pokazal šestošolec ptujske gimnazije orel Franc Orešnik svojo olikanost in dostojno obnašanje. Ta študentek misli, da pod današnjim režimom mora poginiti vse, kar ne trobi v klerikalni rog. Primorani smo, da postavimo v luč javnosti tega vzor-orla. Že lansko leto kot petošolec je pokazal svojo visoko izobraženost s tem, da je pri orlovskem sestanku, kateri se je vršil v sobi, mimoidočim ljudem na javno cesto kazal fige. Letos pa smo videli stopnjo njegovega napredovanja na sokolski prireditvi, kjer je bil toliko umazan, da ni hotel plačati vstopnine in je tudi proti drugim agitiral, da ne bi plačali ter se je pri tem vedel, kakor najslabši paglavec ljudske šole. Tudi njegov pač njega popolnoma
vreden bratec se ni obnašal nič boljše, kar pa mu ni toliko zameriti, ker je postal župan z listo SLS ter je tudi načelnik tukajšnjega orla. Tudi njihov blagajnik Jozek ni hotel zaostati, moral je pokazati, da je šolani človek, kakor se je sam izrazil; pridno je izzival ter hotel narediti nemir. Ker pa se mu ni posrečilo, je iskal to-ložbe v pijači, kar je bilo povod, da se mu je njegova učena noga spodrsnila.
Šmarjeta ob Pesnici. Društvo kmetskih fantov in deklet priredi v gostilni Kramberger dne 5. oktobra vinsko trgatev z začetkom ob 3. uri popoldne. Razen trgatve je na sporedu plesna zabava, šaljiva pošta, občinski zapor itd. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo društvene knjižnice, priporočamo našim pristašem, da se te prireditve udeležijo in s tem pomorejo mlademu društvu pri izobraževalnem delu.
Sv. Rupert v Slov. goricah. Pretekli teden je v tukajšnjem župnišču na skednju porodila farovška služkinja dete in je zadavila. Storilka je bila aretirana ter prepeljana v bolnišnico okrožne sodnije v Mariboru. Oče zadavljenega otroka je neznan. (?) — Žalostni pojavi, ki se dogajajo po raznih župniščih v Slov. gor., jemljejo ugled drugim poštenim katoliškim duhovnikom! Torej ni čudno, ako bo spet kak klerikalni petelinček zapel kakemu samostojnežu, da je vera v nevarnosti, a krivi so sami božji apostoli in Kristusovi namestniki!
Sv. Lenart v Slov. gor. V noči od 21. na 22. septembra 1924 je bil napaden posestnik in gostilničar yin-cenc Kikl iz Partinje na poti Sv. Lenart—Sv. Trojica v Slov. gor., popolnoma oropan ter težko poškodovan, da je brez zavesti v mariborski bolnišnici umrl in bil pokopan v domači fari Sv. Jurij v Slov. gor. v nedeljo dne 28. septembra. Zverinski roparski napad je vzbudil njed občinstvom veliko razburjenja. Dosedanje zasledovanje za storilci je brezuspešno.
Sv. Rupert v Slov. gor. Dne 23. na 24. septembra 1924 je bilo vlomljeno v trgovino Lorber ter so neznani predrzni uzmoviči odnesli blaga in raznoterosti v znesku 800.000 do 1. milijona kron. Za storilci se pridno poizveduje, a dosedaj še brezuspešno.
Selnica ob Dravi. V nedeljo 28. t. m. je Bralno društvo priredilo gledališko predstavo »Stari grehi«. Predstava je bila izvrstna in zaslužijo vsi sodelujoči javno pohvalo, osobito pa oni, ki se trudijo, da naše gledališče deluje in so z veliko požrtvovalnostjo pripravili tudi tako lep oder, kakor ga je na kmetih najti malokje. Kdor pozna razmere,,ki so pri nas vladale pred vojsko in ki so do danes ostavile le premnogo sledov, se mora lepega napredka v resnici od srca veseliti. Možem, ženam, gospodičnam in fantom, ki se tako vzorno žrtvujete, vsa čast in vztrajajte na tej poti! Živeli!
Mariborski drobiž. Ribarsko društvo v Mariboru ima vsled razveljav-ljenja prvega občnega zbora svoj občni zbor dne 3. oktobra v Gambrinovi dvorani. — Avtomobilist povozil deklico. I. V., lastnik avtotakse je vozil po Studencih. Na cesti ste bili dve deklici, ki pa se nista hoteli izogniti. V. je hotel avto ustaviti, toda bilo je že prepozno: avto je obe deklici pre-vrgel in eni povozil obe nogi. Ponesrečeni deklici je avtomobilist takoj prepeljal v bolnico. — Tatvina kolesa. Gostilničarju Alojziju Lohniku v Radvanju je bilo ukradeno kolo znamke »Cycle« v vrednosti 2500 dinarjev. — Velik požar v Pobrežju. V sredo, dne 24. m. m. je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Hafer ja in so bila ogrožena tudi sosednja poslopja. Požarna bramba je bila hitro na mestu, katera pa je imela vsled pomanjkanja vode težko nalogo. Škoda je velika. Domneva se, da je za-žgal odvržen tleči cigaretni ogorek.
Razno.
Občni zbor kraj. org. SKS Ljubljana se vrši v ponedeljek dne 6. oktobra ob 8. uri zvečer.
Kupujte »Kmetijski koledar« in naročajte se na »Grudo«! Naročila sprejema »Kmetijska tiskovna zadruga« v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 8.
f dr. Pavel Turner. V četrtek, dne 25. septembra je izdihnil starešina mariborskih Slovencev dr. Pavel Turner v starosti 82 let. Rojen je bil 21. januarja 1842 v Framu. Bil je kre-menit značaj, poln srčne dobrote in velik učenjak. Prepotoval je skoraj vso Evropo in govoril več jezikov. Ostal je celo življenje samec, svoje premoženje je zapustil slovenskemu narodu. Slava njegovemu spominu!
Pri občinskih rtditvah v Celju zadnjo nedeljo so zmagali napredni Slovenci proti klerikalcem in nemšku-tarjem.
Težka železniška nesreča se je dogodila v torek med Postojno in Rakekom. Stroj je vozil iz Postojne na Rakek po napačnem tiru — tam je železnica dvotirna —. Delavci, ki so delali na progi, so skočili, ko so slišali stroj, takoj od tira v stran in sicer baš na oni tir, po katerem je lokomotiva prišla, ker niso bili obveščeni, da pride stroj po napačnem tiru. To so je dogodilo pri ostrem ovinku, da so stroj zapazili šele v zadnjem trenotku, ko je bilo že prepozno. Stroj je dva delavca popolnoma razmesaril.
Na drž. srednji kmetijski šoli v Mariboru bodo v najkrajšem času oddana prosta mesta suplentov, odnosno profesorjev: 1. za pripravno skupino (matematika, event. fizika z meteorologijo, botanika, mineralogija in geologija s pedologijo, zoologija), 2. za živinorejsko skupino (anatomija in fiziologija domačih živali, živinoreja, mlekarstvo, živinozdravstvo) in 3. za kulturnotehnično skupino (risanje, zemljemerstvo, kmetijske melioracije, stavbinstvo). Eden profesorjev (morda živinorejec) bo imenovan za direktorja. Nadalje se bo namestila vsaj ena pisarniška moč (računovodja). Kmetijski strokovnjaki (agronomi in kulturotehniki) in moški za-nimanci računske stroke, ki se zanimajo za katero navedenih službenih mest, naj to javijo takoj direkciji drž. srednje kmetijske šole v Mariboru s kratkim poročilom o študijah, izpitih in dosedanji praksi. Dokumentov ni treba prilagati. Prijava je oboje stransko neobvezna. Gre za to, da ugotovimo, da-li imamo navedene kvalificirane moči v ožji domovini ali jih naj poiščemo drugod.
Na Planini pri Rakeku sta dva roparja napadla inženirja Hofmana, uslužbenega na Windischgratzovem veleposestvu, ko je nesel delavcem denar v gozd. Denarja je Hofman imel 24.000 lir. Roparja sta vse odnesla. Govorila sta italijansko.
Nesreča pri streljanju. O priliki nekega ženitovanja sta se vsled neprevidnosti močno obstrelila Andrej Mlokar in Anton Martinčič v Pudobu pri Ložu.
Na Obrhu pri Toplicah je 14. t. m. 12 letni Jože Šenica jezdil konja na napajališče. Konj se je splašil in vrgel dečka raz sebe tako, da mu je razbil lobanjo.
Strašen vihar je zopet razsajal na Japonskem in je porušil samo v glavnem mestu Tokio nad 3600 hiš.
Pri Djakovu na Hrvatskem je posestnik Ferdo Fleše ubil lastno mater, ker ga je kregala radi pijančevanja.
Zaradi pesmi »Lepa naša domovina« so Italijani obsodili v Trstu delavca Ante Račiča na deset dni zapora. Račič je iz Istre in živi že 16 let v Trstu. Nekoč je zvečer, ko je šel z dela domu, polglasno pel »Lepo našo domovino«, za kar so mu polentarji prisodili zapor. Tako se godi našim nesrečnim rojakom v Italiji!
Nova kuga na Japonskem. Ljudstvo na Japonskem je vznemirjeno, ker se je pojavila nova kuga, ki je podobna dremavici. V štirinajstih dneh je zbolelo nad 2500 oseb, od katerih jih je umrlo tiad 900. Bolezen se prijemlje večinoma starih ljudi, ki prično dremati in zaspe. Iz tega spanja se navadno ne zbude več. Zdravniki se trudijo, da bi spoznali vzroke in bistvo bolezni, da bi lahko zabranili njeno širjenje.
Boj za moža. V New Orleansu v Ameriki je neki Foreman delil svojo ljubezen med svojo ženo in pa gospodično Lee. To ni bilo pravi ženi všeč, zato je šla k svoji nasprotnici in jo pozvala na dvoboj, da se tako odloči, katera naj ima Foremana. Na samotnem kraju blizu Aleksandrije se je vršil nato dvoboj. Ker je bila Fore-manova žena telesno močnejša, je nasprotnico kmalu podrla na tla. Tedaj pa je Ja pograbila nož in Fore-manovo težko ranila. Ako je sedaj posest moža določena, tega ne "vesta niti obe nasprotnici.
Ali so na Marsu ljudje? Dne 23. avgusta t. 1. se je zvezda Mars na svoji poti po vsemirju približala naši zemlji tako zelo, kakor se ni že 79 let. Ker dela našim zvezdoslovcem pri njihovem raziskovanju ravno Mars največje preglavice, ni prav nič čudnega, če so se z največjo vnemo pripravljali, da ga letos, ko bo nam najbližji, »razkrinkajo«. Vse izume tehnične znanosti so uporabili, da bi svoje delo venčali z uspehom. Izdelovali so velikanske daljnoglede, s pomočjo katerih naj bi predvsem rešili vprašanje »Marsovih kanalov«. Naperili pa so proti Marsu tudi brezžične aparate, da bi na ta način prišli v stik z Marsovimi ljudmi, o katerih so nekateri
znanstveniki že prepričani. Celo o prometnih sredstvih so si že belili glave in našel se je učenjak, ki trdi, da je izumil raketo, s katero bo zamogel človek biti vržen na Mars. Minil je 23. avgust in Mars se nam z velikansko naglico zopet oddaljuje. Zaželje-nega uspeha astronomi niso dosegli, kajti vprašanje kanalov in ljudi na Marsu še vedno ni rešeno, pa tudi noben človek še ni prišel z raketo na Marsa. Pač pa je do danes dognano, da je zvezda Mars obdana z zračno plastjo, slično naši zemlji, ter da ima tudi padavine. To dejstvo sicer omogoča trditev, da so tudi na Marsu živa bitja, o katerih pa nismo in najbrž tudi še precej časa ne bomo poučeni. Morda nam prinese leto 2003., ko se nam bo Mars zopet približal, končno rešitev te Marsove uganke.
Glas iz ruskega ujetništva po devetih letih. Marija Renčič iz Žminja v Istri je dobila te dni pismo svojega brata, ki je 1. 1914 prišel v rusko ujetništvo in se ni javil že 9 let, vsled česar so ga imeli vsi za mrtvega. Ren-, čič poroča, da živi v nekem zapuščenem kraju, kamor ne seže noben glas o izvenruski Evropi.
Trije mali klativitezi. Mariborska policija je prijela na ulici tri otroke, ki so izjavili, da nimajo starišev. Po poizvedovanju pa se je dognalo, da so ti trije tički 10 letni Štefan Sideršek, 6 letni Jože Dolenc in 3 letni Ciril Rajtajger, vsi trije s Pragerskega. Sideršek je ostala dva pregovoril, da naj gresta ž njim v Maribor, kjer da je mnogo slaščic in igrač. Po dva-dnevnem potovanju so prispeli v Maribor, kjer jih je prijela policija. Iz Maribora so bili poslani nazaj k svojim starišem, ki so vsi nastavljeni v opekarni na Pragerskem.
Na zvezdo Mars je hotel nek mož na Dunaju. Pojavil se je popolnoma nag v eni najbolj živahnih ulic, skočil na tramvaj in zahteval od konduk-terja karto na Mars. Nato je skozi okno skočil na cesto, kjer so ga prijeli m oddali v bolnico za umobolne.
Književno naznanilo in vabilo na naročbo. Za šolske in druge prireditve je sestavil podpisanec glasbeno delce z naslovom »Vino in voda«. Skladba, ki se prične s triglasnim zborom kot uvod, obravnava na podlagi znane narodne pesmi v obliki dvospeva prepir med vinom in vodo. V prepiru zmaga, kar je pač samo ob sebi umljivo, voda, zato je delce kaj primerno tudi za protialkokolne prireditve. Proizvajali so to skladbo do sedaj ie na treh šolah in sicer s prav po-voljnim uspehom. Ker bi izdajatelj tega muzikalnega delca rad določil moč naklade, zato se obrača tem potom do ljubiteljev glasbe te vrste s prošnjo, da mu blage volje sporočijo (po dopisnici), se li naročijo na omenjeno glasbeno delo in ako da, želž li:
1.	Besedilo in navodilo (Cena pribl. 3 Din).
2.	Pevski part (Cena približno 5 Din). 3. Partituro (Cena približno 10 Din). Skladba izide še pred Novim letom 1925. — Anton Kosi, šolski ravnatelj v Središču ob Dravi.
Otvoritev učnega tečaja za krojače, krojačice in nešivHjs.
s 5. oktobrom se otvori v Ljubljani, židovska ulica 5, učni tečaj za krojače, krojačice in nešivilje za priznani, najmodernejši in preizkušeni sistem »Minister« za moške in ženske obleke. V učni tečaj se vpisuje s 1. oktobrom. Tečaj je prikladen za izpopol-njenje strokovnega znanja vsem krojaškim obrtnikom. Zato se takoj priglasite na naslov
Koncesijonirani učni zavod, Ljubljana,
Židovska ulica 5.
Edino najboljši šivalni stroji in kolesa so
JOSIP PETELINC-a
UUBUANA
(blizu Prešernovega spomenika ob Ljubljanici)
znamke CTJTZNER ln ADLER za rodi 'nsko, obrtno in industrijsko rabo v vseh oprc-ir':, najnižja ceiia, lOletna garancija.
Pouk v vezenju, krpanju perila in nogavic dobe •<.: kupci strojev brezplačno.
Istotam igle, olje, posamezni deli za stroje in kclesa. -cjem— tudi pop"*- ;Ta".
Radlo-Balsarrilca j
Dovršeno sredstvo proti vsem vrstam I revmatizma.
Ze pred letom dni je otvoril bijološko-bakterijološki laboratorij dr. Rahlejev, iz-najditelj leka proti revmatizmu Radio-Bal- j samica, katero zdravilo je do danes najboljše J sredstvo proti vsem vrstam revmatizma. Lek dr. Rahlejeva je priznan ne samo v naši dr- ; žavi, ampak tudi v inozemstvu kot najhitrejše ! in najradikalnejše sredstvo proti revmatiz- i mu. Lek Radio-Balsamica temelji na popol- ! noma novih principih in je sam popolnoma j neškodljiv, tudi ne zapušča nikakih sledi ne i na koži kakor tudi ne v organizmu. Bolniki, j kateri so se leta zdravili po raznih kopali- > ščih, so ozdraveli po porabi dveh do treh j stekleničic tega čudodelnega leka. Lek se j pripravlja in dobiva v laboratoriju dr. Rah- j lejeva v Beogradu, Kosovska ulica 43. !.
Gospodarstvo.
SADNA RAZSTAVA V KAMNIKU.
Kamniška podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi v dneh 5., 6. in 7. oktobra v Kamniku sadno razstavo, združeno s sadnim sejmom. Namen razstave je dvigniti sadjarstvo, to lepo panogo kmetijstva, ki bi lahko z malim trudom prinašala kmetovalcem obilo dohodkov. Ob otvoritvi dne 5. oktobra ob % na 10 bo predavanje sadjarskega strokovnjaka iz Ljubljane, ki nam bo povedal, kako moramo ravnati s sadnim drevjem, da bomo imeli od njega čim več dobička in katerih sadnih vrst se bomo morali oprijeti, da bomo sadje lahko in drago prodali. Skušali bomo privabiti trgovce s sadjem ter blago, ki ga imate na prodaj, po kolikor mogoče visoki ceni vnovčiti. Na razstavi moramo dobiti tudi pregled sadja, ki se pri nas prideluje. Zato ne mislite, da se sme za razstavo prinesti le najlepše sadje; tudi tisto prinesite, ki sicer ne izgleda lepo, pa je trpežno in rodovitno.
Vabimo vse okoliške sadjarje, da se razstave gotovo udeleže. Od vsake vrste jabolk, hrušk, orehov prinesite 2—5 kg v trgovino g. Ant. Stergarja (Murnika) ali v Kmetijsko nabavno zadrugo. Na listek napišite svoj naslov in za vsako vrsto sadja množino, ki jo imate na prodaj.
Ker je prireditev velike važnosti za vsakega posameznika in za razvoj sadjarstva sploh, upamo, da se je boste v svojo lastno korist udeležili vsi sadjarji. Tiste pa, ki ne boste razstavili, vabimo, da si jo ogledate in pridete poslušat predavanje. Vstop bo brezplačen.
Dostavljamo, da se kupci za kanad-ke že oglašajo.
ZAKONODAJA ZA ZAŠČITO HRANILNIH VLOG NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
II.
Namen zakonskega predloga o hranilnih knjižicah delniških bank in o reviziji bančnih zavodov, ki smo ga obravnavali v zadnji številki, je, prisiliti denarne zavode do takih mer opreznosti, da jim občinstvo s popolno upravičenostjo zaupa svoje prihranke. Ko pa je zakonodaja poskrbela za zaščito vlagateljev, hotela je tudi denarnim zavodom nuditi zaslombo pred nenadnim navalom vlagateljev, ki dvigajo svoje vloge vsled vznemir-jujočih glasov, ki se širijo o dotičnem zavodu, večkrat brez podlage.
Tako nenadno dviganje ogroža i velikimi izgubami najboljše zavode, ker morajo hitro izterjevati svoje terjatve ali mobilizirati iznenada druga svoja aktiva. Taka naglica škoduje vlagateljem samim, ker s svojim navalom lahko povzročijo take izgube, da se ne more v celoti vseh upnikov zadovoljiti.
Te vrste ogrožanja gospodarskega ravnovesja hoče preprečiti »Zakon o moratoriju (odložitvi plačil) v zaščito denarnih zavodov in njih upnikov.«
Odgoditev plačil se sme dovoliti, kadar je v javnem interesu tako zadrugam, kot delniškim denarnim zavodom, za čas, ki je potreben, da si z odprodajo svojih aktiv nabavijo potrebna sredstva, oziroma pomirijo svoje upnike, če so se neupravičeno vznemirjali. Ta zakonski osnutek je kot nekako- dopolnilo prej Omenjenega zelo- umesten.
Zakon, s katerim se ustanavlja Vse-obči fond denarnih zavodov v ČSR.
V svrho podpiranja varčevanja s povečanjem varnosti vlog in razvoja denarstva se ustanavlja Vseobči fond denarnih zavodov v ČSR. Člani tega fonda se delijo v tri skupine po vrsti svojih poslov in po jamstvu, s katerim poslujejo, v: deželne kreditne zavode, ki sprejemajo vloge na knjižice in hranilnice, posojilnice in vse ostale kreditne zadruge, ki se po svojih pravilih v prvi vrsti bavijo s kreditnimi posli, ako sprejemajo vloge na knjižice ali tekoči račun, in delniške družbe in družbe z omejeno zavezo, ki se bavijo z bančnimi in denarnimi posli, ako sprejemajo vloge na knjižice ali tekoči račun.
Sredstva tega fonda se zbirajo iz 1V2% letnega prispevka obresti vseh vlog in sicer za vse skupine enako. Fond upravlja kuratorij 12 oseb, ki ga imenuje vlada na predlog finančnega in notranjega ministra, po štiri iz vsake skupine na pet let. Ko prispevki ene skupine dosežejo višino, ki se zdi zadostna, vlada na predlog kuratorija nadaljnje prispevke ustavi.
Posebni predpisi predvidevajo slučaje, v katerih je udeleženec upravičen do podpore iz tega fonda — vsaka skupina iz fonda svoje skupine —. Podpora pa je vezana na izpolnitev , gotovih pogojev, ki odpravi vzroke,
u
radi katerih je prišel član v tak položaj.
V kolikor razpoložljiva sredstva fonda ne zadostujejo, da izvrši svojo nalogo, sme izdati zadolžnice, glaseče se na prinosca, obrestijive najmanj 4%; vsi člani fonda, t. j. denarni zavodi so dolžni nakupiti zadolžnice po nominalni ceni za vseh vlog.
Že iz teh malih posnetkov zakonskih predlogov razvidimo, kakšno važnost v ČSR polagajo na točno zakonsko ureditev odnošajev med vlagatelji in denarnimi zavodi.
Skrb, ki jo posvečajo temu vprašanju, pa poteka iz tega, ker velik del občega gospodarskega napredka in blagostanja zavisi od pravilne organizacije denarstva, da se mali prihranki proti popolni varnosti stekajo
v Kreditno zadrugo in denarne zavode, od te pa v obliki kredita poživljajo zasebno podjetnost v malem gospodarstvu in velepodjetja.
To stalno, redno kroženje poživlja ves narodni gospodarski organizem. — Zato tudi mi ne bomo nikdar dovolj poudarili važnost varčevanja potom kmečkega denarnega zadružništva in zakonite zaščite vlagateljev.
Oglas! V času od 13. do 15. okt. 1.1. se bodo vršila na drž. trtnih nasadih in sicer: 1. v Pekrah, p. Limbuš pri Mariboru; 2. v Gornji Radgoni; 3. v Šmarju pri Jelšah in 4. v Dram-ljah (Sv. Uršula) pri Celju, če se prijavi za to dovoljno število udeležencev, teoretična predavanja in, v kolikor to dopuščajo obstoječe priprave,
tudi praktična razkazovavanja o vseh k vinski trgatvi in spravljanju vinskega mošta spadajočih opravilih in manipulacijah, kakor: o pripravljanju in čiščenju posode za trgatev; o branju, pecljanju (repkanju) in mašče-nju grozdja; o določitvi sladkorja in vinske kisline v moštu; o ravnanju z vinskim moštom iz gnjilega ali nepopolno dozorelega grozdja; o zboljšanju vinskega mošta; o uporabi žvepla pri spravljanju mošta; o pogojih pravilnega kipenja (vrenja), času pretakanja, glavnih boleznih vinskega mošta in vina itd. Dostop je prost vsem vinogradnikom, viničarjem in drugim interesentom, ki prijavijo svojo udeležbo do najkasneje 10. oktobra t. 1. vodstvu dotičnega nasada. To se naznanja vsem okrajnim zastopom, občinskim uradom, vinarskim dru-
štvom in kmetijskim podružnicam mariborske oblasti, da skrbe za čim številnejši obisk teh v svrho povzdige kvalitete vin služečih predavanj! — Za velikega župana: Inž. J. Zidanšek.
Poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Ena tretjina letošnjega pridelka je že prodana po 7500—8500 dinarjev za 100 kg. Razpoloženje je danes mirno, vendar čvrsto. Hmeljarji pričakujejo zboljšanje cen.
Sadni sejem v Ljubljani priredi »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« od 18. do 20. oktobra.
Kmetijski tečaji za vojake. V Beogradu so se pričeli redni kmetijski tečaji za vojake. Vojaki se bodo učili sadjarstvo, poljedelstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo.
Mariborsko sejemsko poročilo. Na
sejem dne 23. septembra se je prignalo: 5 konj, 7 bikov, 82 volov, 211 krav in 4 teleta, skupaj 309 komadov-Povprečne cene za različne vrste živine so bile sledeče: Debeli voli 1 kg žive teže 12.25—13.50, poldebeli voli 11.25—12, plemenski voli 8—10, biki za klanje 8—12, debele klavne krave 11.75—13, plemenske krave 10 do 11.50, breje krave 8.75—10.50, mlada živina 11.25 Din. — Na svinjski sejem dne 26. septembra se je pripeljalo 272 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari, komad 62.50—225, 7—9 tednov 250—300, 3—4 mesece 350—550, 5 do 7 mesecev 700—750, 8—10 mesecev 875—950, 1 leto stari 1225—1375 dinarjev. 1 kg žive teže 12.25—18.75, 1 kg mrtve teže 23.75—27.50 Din. Koza 112.50 Din.
Nosite Bersot gumi pete in podplat«
S tem si prišledite mnogo denaria in očuva < /ašo obutev. BERSON gumi pete in podp'af so trpežne^ši akor u*nie.
LJUBLJANSKA POSOJILNICA r. z. z o. z.
V NOV0PREUREJENIH PROSTORIH MESTNI TRG št. 6 ^ LJUBLJANI MESTNI TRG št. 6
•; obrestuje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po
S Z

Vel}« in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru.
Sprejema v inkaso iakture in cesije terjatev. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo proti poroštvu in proti zastavi.
Izšla je
Blasnikova
»u «g3 ^ a «a
veiiKd rrduna
M
za navadno leto 1925,
ki Ima 365 dni.
Velika Pratika Je najstarejši slovenski kmetijski koledar, kojl je bil najbolj vpoštevan že od naših pradedov. - Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini. - Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroČi po dopisnici pri
J. Blasnlka naslednikih tiskarnain lltograflčnl zavod
Ljubljana, Breg štev. 12.
za podgane in miši, katerih lahko nalovite v eni noči do 30 komadov in to brez vsakega nadzorstva. To dosežene samo z ravnokar iz-
naidan« —{omaMeno paštjO. ki je izvrstne konstrukcije in kakovosti, a kljub temu zelo poceni, ker stane ena past za podgane Din 40.—; past za miši pa Din 30.— brez poštnine. Plačuje se vnaprej ali proti povzetju. Cenj. naročila naslovite na Vorsiča naslednik, Maribor, Slomškov trg 16.
EHHHBBHHBHDilfira
□V* Kupimo vsako množino
bukovih drv,
bukovega oglja, tesanega in rezanega lesa
ter plačamo najvišje dnevne cene. Ponudbe nasloviti na PROMETNA D. D., LJUBLJANA, KREKOV TRG 10.
HBN
se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah.
PORTLAND-cement
iz »Splita«
najboljše kakovosti in po najnižji ceni
v zalogi pri
„EKOMOM"
Kolodvorska ulica štev. 7.
Za kakovost cementa prevzame tovarna popolno
odgovornost.
Prometni zavod za premog
D. D. V LJUBLJANI
prodaja premog
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah
premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS -»c
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
NASLOV: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 15/11.

>SALONIT< 1
se izdeluje v vseh poljubnih
dimenzijah in barvah.	:
Dolgoletno jamstvo jamči za izborno kakovost.
»SALONIT«
Je za pokrivanje streh in izoliranje sten proti ylagi najboljši materijal sedanjosti, kateri se uporablja širom cele Evrope. — Proračune, kataloge, cenike in navodila pošilja brezplačno: »Split« d. d. za cemenf Portland, Ljubljana.
Najboljši bakreni kotli
za žganjekuho, vsake vrste se dobe pri
Maks Weiss, prvi bakrokotlar prodajalna Ljubljana, Sv. Petra c. 33, lastna delavnica Planinska cesta 168 Ljubljana VEL
Najcenejše
strešno
kritje!
Združene opekarne d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta. 13. prej«
< VIDIC-KlfEZ tovarne na In in Brin
nudijo ▼ poljubni množini — takoj dobavno — najboljSe preizkušene modele strešnikov z eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in iidn«i opeko. — Na ieljo sa pošlje takoj ^	popis in ponudba!
1	meter domačega platna
da tovarna ŠINKOVEC, Grosuplje, za
2	kg prediva ali 14 kg godenega oziroma 20 kg surovega laniSča.
Tiskarna »MERKUR"
Trg.-ind. d. d.
LJUBLJANA
Simon Gregorčičeva ulica štev. 13 sprejema in izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela.
Telefon štev. 552.
:: LASTNA KNJIGOVEZNICA. ::
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji »VRT", Džamonja In drugo vi, družba as omej. zav., Maribor. Največji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih dreves (c6pov) v najplcmenitejžjh vrstah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trie ha amerikanskih podlogah, kakor tudi cepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razn« ukrasno grmovje in drevje imamo Zahtevajte cenike! celo leto. Zahtevajte cenike!
r
.JUGOMETALIJA", Ljubljane
izdeluje
vse vrste bakrenih kotlov, nadalje vseh i vrst kleparska, ključavničarska in vodovodno-inštalacijska dela. Znižane cene.
Točna in solidna postrežba.
Prvovrstne
kose
belo brušene in naravno sive 60 cm, 65 cm, 70 cm in brusne kamne nudi po najnižjih cenah
EKONOM"
rt
LJUBLJANA.
Kolodvorska ul. št. 7.
Ceneno češko perje l
1 kg sivega, opuljenega perja 70 Dinr na pol belo »0 Din, belo 100 Din, boljše 120 in 150 Din, mehko jak puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Pošiljatve carine prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago vzame nazaj. Naročila samo na Benedikt Sachsel, Lobez št. 70 pri Plznu, Češkoslovaška. Poštne pošiljke gredo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni.
Priporočamo tvrdko
Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika ob Ljubljanici.)
NAJCENEJŠI NAKUP
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rjavega platna, šifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje-in brivce, škarje za krojače, šivilje in za obrezovanje trt. Na veliko in malo.
Naročajte
Kmetijski koledar
zai leto 1925
Vezan slane 15 D, nevezan 10 Din.
Ljubljana Janez Trdinova ulica štev. 8
^PODRUŽNICE: Maribor, Novo mesto, Rakek, Slovenjgradec, Slovenska Bistrica
Brzojavi: BUOSjSka CCSt^ Št. 4 (V lastni Stavili). Telefoni: trgovska Kapital in rezerve Din 18,500.000'-. 139' 146>458-
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Konjice,