,**« ,#■ $ C fia*u) na daljše potovanje po k*. * j6in vzhodu. To je njegov pr- OSREDNJA KNJIŽNICA P.P. 126 6 600 T KOPER fenln« plačana v gotovini postale I grupo«. riSKI DNEVNIK Cena 150 lir Leto XXXIII. Št. 35 (9643) sss1rsszissssss zsz^s, TRST, torek, 15. februarja 1977 «Slovemja» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu/kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK se Je tiskal v tiskarni »Doberdob* v zasužnjeni Evropi. REPUBLIKANSKA STRANKA SE JE PONOVNO ^PREMISLILA* Zaviranje pobude PSI *a dvostranska srečanja *Sl je že odposlala vabila ostalim strankam za ločene sestanke pM in vlada bi hoteli za sedaj razpravljati samo o javnem redu ~ Republikanska stranka, ki je v prejšnjih dneh dala da soglaša s pobudo socialistične stranke o dvostranskih j, Vorjh za dosego ((programske večine«, ki naj bi omogočila vladi, prejme koristne in učinkovite ukrepe v okviru hoja proti inflaciji, pJ® sedaj «premislila». Iz uvodnika, ki ga bo jutri objavilo glasilo (J *La voce repubblicana«, izhaja, da zna socialistična pobuda obti-Ct>9 nel‘a' časa- R«P''bl'kanci v glavnem menijo, da bi morali na ti 'banskih sestankih med političnimi strankami razpravljati o sploš-jSospodarski politiki, ne pa iskati rešitev za vlado, ki je nedavno Uia1 s “keepe o povišanju alikvot IVA, o draginjski dokladi in poti "lili med sindikati in delodajalci v podjetjih. "mn- ■ ^Publikance skrbi vsaka pobu-t’ "i bi vplivala na sprejete vladik ®klepe, ker so že sklenili, da bo-|L v Parlamentu glasovali za zakon-c, iHliokc, ki jim sindikati in levl-iic 0n Damask - Skromen uspeh obiska Waldheima Ir^HENGTON, 14 _ Ameriški kL | ^jnik C.vrus Vanče bo od-Sr« iutri zjutraj °b 15. uri (po h/™ raci . \ J n 14 odhod iz domovine po ume-Carterjeve uprave. Na Bliž-|ija Vzhodu ,lx) Vahce obiskal Je ^ Ka ro, Bejrut. Aman, Riad it atr>ask. Namen potovanja je. da kb 5^'ani s tamkajšnjim položa-L j*asti pa s stališči izraelske in k'h vlad glede nadaljevanja o sklenitvi, miru med I- o* C OP i in arabskimi sosedi. Še bo Vanče skušal dobiti na-za svoje posredovanje pri kittg Zaciji za osvoboditev Pale- l]j^'sk državnega tajnika ZDA na Vi=hodu sledi nedavnemu o . Sa je opravil glavm tajnik ki uCt'ih narodov Waldheim, da bi k)jjj Pričal, kakšne možnosti ob-za nadaljevanje mirovne k (jj. enee v Ženevi. VVaJdheim, ki ^ J bane.s na Dunaju, je izjavil, vj seznanil washingtonsko in ^sisti, teroristi, Vabitelji, mafija j^tjc^lla rasističnega «killerja» ) Vein^a Concutellija je nedvom-Hj, * uspeh. Tudi policije, ki je *’ da lahko — če hoče — 1 gluh St,lr‘*cc zločinov, ki so ta-% /°lto presunili javno mnenje. ■ m i" Političnem prehodnem h! V Italiji ali v tujini? Od-,r o>uj'a vprašanja in razkritje talni *’ je že visoko nad 0,’ Hali*11 "> fašističnim podzem-bosta verjetno odgrnili v katero je zavitih let italijanske zgo- Konjih ) Hv l, vendar je to potifcbno, V^Ptot abbo bilo boleče, kajti In a|,'K‘ITi printeru bosta javni V .‘aobracija v Italiji šc na- QtVarnosU. (st.s.) moskovsko vlado o svojih pogovorih na Bližnjem vzhodu in o «možno-sti obnovitve pogajanj v Ženevi«. Pojasnil je tudi, da se mu zdi. da je stališče izraelskega zunanjega ministra Allona do Palestincev «bolj prožno«. Kljub temu pa je nadaljevanje ženevske mirovne konference pogojeno J. rešitvijo vprašanja udeležbe Palestincev. Glede tega Izraelci še vedno odklanjajo katero koli paie stinsko navzočnost na pogajanjih. Pred prihodom Vanča na Bližnji vzhod je izraelska vlada izjavila, da vid' njegov obisk «v duhu sodelovanja«. Bivši obrambni minister Moše Dajan, ki je bil nedavno v ZDA, pa.je dejal, da sedaj obstajajo večje možnosti za dosego miru med Izraelci in Arabci, (sl.) Danes nadaljevanje ženevske konference o razorožitvi ŽENEVA, 14. — Po petih mesecih premora, se bo jutri nadaljevalo delo odbora konference za razorožitev, ki zastopa 31 držav. Jutrišnje zasedanje bo 728. Komisija namerava v letošnjem letu razpravljati predvsem o sledečih vprašanjih: 1) prekinitev vseh podzemeljskih jedrskih poizkusov: 2) prepoved uporabe kemijskega orožja: 3) prepoved razvoja in proizvodnje novih vrst orožja množičnega uničenja. Na zasedanju, ki se bo začelo jutri, bo komisija baje .načela tudi vprašanje jedrske razorožitve. Fachini in Freda oproščena obtožbe za umor Murara PADOVA, 14. — Preiskovalni sodnik je, v nasprotju z mnenjem milanskega sodnika D’Ambrosia, oprostil Fredo ter bivšega misovskega svetovalca VFachinija obtožbe, da sta namerno povzročila smrt vratarja Murara. Slednji je namreč poleti 1969 padel s petega nadstropja stopnišča hiše, v kateri je stanoval Fachini. Muraro je bil namreč priča zagonetnemu dogodku, ko je policija aretirala fašista Prateseja, ki je iz o-menjene zgradbe odnesel v papirju zavit peklenski stroj. Po sodnikovem mnenju je Muraro padel s stopnišča (ki je bilo ograjeno z mrežo) zaradi... slabosti. je PRI že predlagala sklicanje političnega vrha, še preden so prišla na dan vprašanja, ki so sedaj predmet spora. Zaradi tega republikanci, zaključuje «La voce repubblicana«, z zadovoljstvom sprejemajo pogajanja, ki jih predlaga socialistična stranka, toda poudarjajo, da ni mogoče «startati s pol poti«. Pisanje republikanskega glasila tolmačijo kot trenutno zaviranje socialistične pobude, ki je naletela na ugoden odmev pri vseh ostalih političnih silah, celo pri mnogih demokristjanih. Kljub temu je PSI že poslala vabila ostalim strankam za ločene sestanke, njeno osrednje vodstvo pa bo v četrtek proučilo, kako naj bi ta pobuda stekla. Tudi druge stranke se pripravljajo na dvostranska srečanja. Socialdemokratsko vodstvo se sestane jutri, komunistično pa v sredo. Iz vseh dosedanjih stališč strank, ki posredno podpirajo Andreottijevo vlado, je razvidno, da so se obvezale, da bodo v najkrajšem času razčistile stališča o gospodarski politiki, se pravi stališča, ki jih bodo zavzele v parlamentu, ko bo treba glasovati o zadnjih vladnih ukrepih. Po drugi strani pa imamo krščansko demokracijo, ki je prav tako napravila korak nazaj in vlado, ki želi prav zavlačevati začetek razprave v parlamentu o njenih zadnjih zakonskih odlokih. KD in vlada torej se sedaj zavzemata predvsem za obravnavo vprašanja o javnem redu, ki je sicer aktualno, zna pa za nekaj časa odložiti rešitev važnih gospodarskih in socialnih vprašanj. CANDIDA CURZI SOGLASNI SKLEP PREDSEDSTVA SFRJ Veselin Djuranovič novi predsednik ZIS Jugoslavije Opera SNG iz Ljubljane tudi v nedeljo navdušila do kraja poln Kulturni dom Nenadna obolelost britanskega zunanjega ministra Croslanda LONDON, 14. — Britanski zunanji minister Anthony Crosland, ki je nedavno predsedoval svetu zunanjih ministrov gospodarske skupnosti v Bruslju, je včeraj nenadoma zbolel in so ga odpeljali v oxfordsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo. Zdravniško sporočilo pravi, da so mu ugotovili indice mrtvo udaf Crosland je že v petek prisfiel iz Londona v svojo zasebno residen-co v Adde’.-buryju skupno z ženo. Doma ga je obšla slabost, ko je proučeval nekatera vprašanja zunanje politike. Britanski zunanji minister ima 58 let Jutri srečanje med sindikati in vodstvi strank RIM, 14. — Tajništvo sindikalne federacije bo jutri razpravljalo o vprašanjih, ki jih bo sindikalna federacija načela na skupnem sestanku z vodstvi strank ustavnega loka, ki bo v sredo. Na tem sestanku bodo sindikalne organizacije zahtevale, naj se stranke obvežejo, da se bodo zavzele za spremembo vladnih ukrepov o ceni dela. Sindikalne organizacije zahtevajo, da vlada prekliče ukrep, ki se nanaša na draginjsko doklado in na prepoved pogajanj med sindikati in delodajalci v podjetjih. Tudi političnim strankam ni vseeno, kaj mislijo sindikati o teh vprašanjih. V preteklih dneh so delavci v velikih kovinarskih tovarnah že stavkali, sindikalna federacija pa je napovedala razčlenjeno prekinitev dela za dve uri. Sindikati sporočajo, da na srečanju s političnimi strankami, ki bo v sredo, ne bodo razpravljali samo o ceni dela. Načeli bodo tudi splošna vprašanja gospodarske politike, ki* se nanašajo predvsem na naložbe, na izboljšanje poslovanja podjetij z državno udeležbo in na razvoj Juga. O tem so sindikati že razpravljali z vlado, niso pa do sedaj dobili še nobenega stvarnega odgovora. Zaradi tega je sindikalna federacija ponovno zahtevala srečanje s predsednikom vlade BEOGRAD, 14. — Veselin Djuranovič, predsednik Zveze komunistov Črne gore, je novi predsednik zveznega izvršnega sveta SFRJ. Nadomestil bo pokojnega Džemala Bijedi-ča, ki je 18. januarja postal žrtev letalske nesreče. Predsedstvo Jugoslavije, ki se je danes sestalo v Igalu, je v skladu z ustavo potrdilo predlog kandidata za novega predsednika zveznega izvršnega sveta. Na predlog predsednika Tita, ter po političnih posvetovanjih v federa ciji, renublikah in pokrajinah so za predsednika zvezne vlade predlagali sedanjega predsednika centralnega komiteja Zveze komunistov črne gore Veselina Djuranoviča. Predlog je bil ^glasno sprejet. Veselin Djuranovič, ki ima 52 let, se je rodil 17. aprila leta 1925 v Martiniči. Leta 1941 je vstopil v NOB. Med osvobodilnim bojem in po vojni je imel visoke položaje v mladinskih in partijskih organizacijah. Že leta 1953 je postal predsednik centralnega komiteja Ljudske mladine Črne gore. Bil je tudi ravnatelj radia Titograd in glavni urednik dnevnika Pobjeda. Od leta 1966 je opravljal visoke funkcije v centralnem komiteju Zveze komunistov črne gore in je nato postal tudi član centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Soarcsova turneja po Zahodni Evropi LIZBONA, 14. — Portugalski premier Mario Soares je odpotoval na večdnevno turnejo po zahodnoevropskih deželah. Prva etapa njegovega potovanja je v Londonu, od koder se i)o odpravil v Dublin, Kobenhavn in Rim. Razgovarjal se bo predvsem o vstopu Portugalske v EGS. .....................................iiiiiuuin............ PRI NJEM SO NAŠLI DEL ODKUPNINE ZA EMANUELO TRAPANI Aretiran fašist Pierluigi Concutelli domnevni morilec sodnika Occorsia V njegovem brlogu so našli veliko orožja, razstreliva in drugega materiala teroristične skupine «Ordine nuovo» - Z njim so aretirali pomočnika Maria Rossija RIM, 14. Policija, sodniki in agenti varnostne službe skrbno proučujejo dokumentacijo, ki so jo našli v stanovanju v Ul. Foraggi, kjer so v nedeljo aretirali fašista Pičr-luigija Concutellija, katerega sumijo, da je z rafalom iz brzostrelke ubil sodnika Occorsia. Concutellija so zaprli skupaj z nekim Mariom Rossijem, ki mu je poskrbel vzorno zatočišče, saj je stanovanje bilo o- premljeno z neprebojnimi stekli, v njem pa je bilo več orožja in vseh vrst razstreliva. V «gnezdu» fašista, ki je pristaš teroristične organizacije «Ordine nuovo« so našli, med drugim, ponarejene legitimacije, spise imen in telefonske rubrike ter skoraj dvanajst milijonov iz odkupnine 16-letne Emanuele Trapani. Prav to pa daje preiskovalcem mi- Pierluigi Concutelli po aretaciji KMALU NA DNEVNEM REDU AVTONOMIJA BASKOV, GALEŽANOV IN KATALONCEV V pomirjenem ozračju obnovljena pogajanja z opozicijo v Španiji Glavni točki razgovorov Sun režo ve vlade sla amnestija in pomladanske parlamentarne volitve - Ljudska socialistična stranka zaprosila za legalizacijo MADRID, J4. - Sedaj, ko ji je uspelo vzpostaviti nekaj reda z razbitjem teroristične skupine GRAPO in osvoboditvijo dveh visokih državnih funkcionarjev Oriola in Villa-escuse, je Suarezova vlada obnovila pogovore s predstavništvom opozicije. Očitno, se prejšnje dni ni u-pala obnoviti teh pogovorov, ker jc bil nanjo pritisk desnice izredno močan. Tema razgovorov so spomladanske politične volitve ter uzakonitev vseh političnih strank. V pričakovanju legalizacije KPŠ se razgovorov ni udeležil Carrillo, vendar so predstavniki demokratične opozicije že povedali, da se bo tajnik KPŠ udeležil prihodnjega srečanja z vlado, ko bo na dnevnem redu vprašanje podelitve avtonomije trem deželam z nešpanskim prebivalstvom — Euz-kadi (Baski), Galicija in Katalonija. Odprto ostaja pa še,volno temeljno vprašanje podelitve popolne amnestije političnim zapornikom. To je prvi in osnovni pogoj opozicije za enakopravno sodelovanje na volitvah. Političnih zapornikov je okoli 200, od teh pa je najmanj 150 Baskov. Prav te dni se je razširila vest, da je vlada brez vsakršnega predhodnega sporočila osvobodila štiri Baske, ki so bili obsojeni na šest, oziroma 15 let ječe. Sporočila o osvoboditvi niso poslali niti njihovim zagovornikom, oziroma točneje, zagovornikom so poslali le obvestilo, da je sodstvo zavrnilo zahtevo po podelitvi začasne svobode. S tem je vlada očitno hotela pokazati, da ne gre pri osvoboditvi četverice za «sodni sklep«, pač pa za «politično odločitev« vlade. Nadaljuje se postopek za legalizacijo političnih strank. Tokrat je na vrsti «ljudska socialistična stranka«, ki je vložila na notranjem ministrstvu svoj statut ter program in zahtevala priznanje. Obenem je tajništvo PSP izdalo poziv ostalim socialističnim strankam CPSOE in federaciji sedmih socialističnih gibanj), naj bi se vse socialistične sile povezale v volilno koalicijo in predstavile skupne liste. Verjetno je, da bodo nekatere izmed omenjenih osmih socialističnih strank sprejele pobudo, saj bi v nasprotnem primeru potekala volilna kampanja v zna-rrtenju obračunavanja med raznimi socialističnimi strujami. Druga socialistična stranka, PS OE, je medtem napovedala akcijo zbiranja podpisov pod peticijo vladi, naj podeli volilno pravico osemnajstletnikom Ti predstavljajo eno desetino celotnega števila španskih volivcev. Nadaljuje pa se vmešavanje in kampanja pritiska evropske desnice na Suarezovo vlado. Bavarski demo-krščanski voditelj Franz J. Strauss, ki je nekaj dni pred tem obiskal predsednika italijanskega senata A. Fanfanija, je izjavil, da bi cbilo nenaravno upoštevati komuniste in marksistične socialiste« v okviru zares pluralistične parlamentarne demokracije. Strauss je nato enačil fašiste in komuniste ter dejal, da so se njegovi sogovorniki strinjali s tern stališčem. Strauss je nato poudaril z očitnim namigovanjem na Španijo, da bi v nasprotnem primeru ne. imel nihče pravice napadati desničarskih sil, češ da so nedemokratične. (st.s.) šiiti. Očitno je, da se je v določenem trenutku črna organizacija «Or-dine nuovo« posluževala ropov in ugrabitev, da je lahko finansirala svojo bogato teroristično dejavnost in zagotavljala svojim «ki!lerjem» s pomočjo kriminalnih tolp tudi kritje in zatočišče. Mnogi so sumili, da so fašisti tako ali drugače vpleteni tudi v bučne pojave navadnega kriminala, tokrat pa je teh 12 milijo nov neizpodbiten dokaz. Mnogi so celo prepričani, da je organizacija «Ordine nuovo« preko Concutellija skušala spraviti roparja in morilca Vallanzasco, ugrabitelja male Emanuele Trapani, na varno iz Lombardije, kjer se policijski obroč okoli njega neusmiljeno oži. Concutellija so zaslišali sodniki iz Firenc, ki raziskujejo okoliščine u-mora sodnika Occorsia. Napovedali so že, da bodo izvedenci pregledali njegovo brzostrelko «inghram». Kot so povedali, je Concutelli \ nekajurnem razgovoru s sodniki za ni kal neposredno sodelovanje pri u-moru sodnika Occorsia, ni pa znal pojasniti, kako to, da so v njegovem stanovanju našli fotokopije dveh letakov. Gre za letak, s katerim je organizacija »Ordine nuovo« sprejela nase odgovornost za umor sodnika in drugi letak, v katerem je organizacija zanikala udeležbo pri atentatu na brzec «701». Zadnji letak neizpodbitno dokazuje, da je Concutelli bil do zadnjega aktiven član teroristične tolpe in da so torej brezpredmetni namigi o tem, da naj bi Concutelli zapustil «poli-tično« dejavnost in se posvetil, skupaj z roparjem Vallanzasco, ugrabitvam. Iz Milana so medtem odpotovali sodniki, ki raziskujejo ozadje ugrabitve Emanuele Trapani, ker hočejo izvedeti (če jim bo uspelo), kako je fašistični «killer» prišel do denarja iz odkupnine. Najbolj zagonetno vprašanje, ki bi ga morali preiskovalci razvozlati pa je nekaj listkov, ki so jih našli V Concutellijevem brlogu. Gre za zapiske, ki jih očitno ni napisal Concutelli, v katerih je zelo podrobno opisan ražvoj sodne preiskave o umoru sodnika Occorsia. Gre za tako podrobne podatke, da jih je lahko napisal samo nekdo, ki je bil blizu preiskovalcem. Kakšne zveze je morilec Concutelli imel s krogi preiskovalcev? Je morda mogoče, da tudi v tam -primeru, kot v vseh doslej, vodijo niti v nekatere ločene strukture državnega aparata t (st.s.) Freda napovedal vztrajen molk CATANZARO, 14. — Dvanajsto nadaljevanje procesa zaradi pokola na Trgu Fontana v Milanu. Ko je sodnik še enkrat odklonil, da bi v avli poslušali magnetofonske zapiske prvih zasliševanj Franca Frede je padovanski nacist teatralno izjavil, da ne namerava več odgovarjati na sodnikova vprašanja. To pravico i-ma. vendar se zdi, da se je Freda zatekel k tej trditvi po tem, ko je prejšnji teden padel iz protislovja v protislovje in samo poslabšal svoj položaj. Sedaj je na vrsti Giovanni Ventu-ra, bivši fašist, b vši ^levičarski« založnik iz Trevisa, bivši obveščevalec (tako pravi) varnostne službe SID. Ventura je večkrat napovedo val bombastična razkritja. Videli bomo, če bo res povedal kaj ali pa bo še napit;j slepomišil v upanju, da ga_bo, kdo rešil iz tega položaja. V Bdluscu pri Milami ugrabljen industrijec MILAN, 14. — V Belluscu. ki leži 27 km od lombardijskega velemesta, so neznanci nekaj pred polnočjo ugrabili 30-letnega industrijca Carla Colomba. Le ta je solastnik p-odjetja «Zincol-Lombarda» s sedežem v Ul. Bergamo. Opera SNG iz Ljubljane je z nedeljskim popoldanskim nastopom v Kulturnem domu končala svoje kratko dvodnevno gostovanje pri nas s Rozinovo opero »Ekvinokcij?. Dvorana našega kulturnega hrama je bila tudi vdrugič in še bolj kot prvič natrpana in dolgotrajni aplavzi so bili vnovič izraz priznanja in hvaležnosti gostom, ki so na tako visoki umetniški ravni predstavili slovensko ustvarjalno in poustvarjalno operno dejavnost. Vsi izvajalci od orkestra do solistov in zbora so že pri drugem nastopu povsem uspešno premostili tudi akustične pomanjkljivosti odra in dvorane tako, da je Rozinova glasbena zasnova in izpeljava prišla do svoje polne veljave in je opera polnokrvno zaživela pred občinstvom. Za razliko od prvega večera sta tokrat namesto £late Ognjanovičeve kot Anice in Sama Smerkolja kot Nika nastopila z enakim uspehom mlada Ž. Živkova in E. Eršen. . .Dvodnevno gostovanje ljubljanske Opere je v celot: potrdilo umestnost odločitve Glasbene matice, da vključi operno delo v svoj abonmajski repertoar, še več, pokazalo je, da je treba vztrajati pri vsakoletnem gostovanju Opere, in kot smo izvedeli, so bili tudi ljubljanski gostje, navdušeni nad odzivom občinstva, enoglasna istega mnenja. Zato smo prepričani, da bomo ljubljanske o-perne umetnike lahko v prihodnji sezoni ponovno pozdravili v naši sredi in jim zato že danes kličemo — na svidenje! SKUPNO POROČILO KPI IN KPP Zaključen obisk Cunhala v Italiji Iskreno priznanje različnosti stališč RIM, 14. - Tajnik KP Portugalske Alvaro Cunhal je po tridnevnem obisku v Italiji odpotoval v domovino. Zadnji dan svojega obiska je bil gost neapeljskih komunistov, vendar sc je te tri dni srečal na večkratnih razgovorih s člani vodstva KPI Berlinguerjem, Longom. Pajetto, Rubbijem, Geremiccd, Mon tessorom-in Fibbijevo. Kot poudarja zaključno sporočilo KPI in KPP so razgovori potekali v «prisrčnem. prijateljskem in odkritem ozračju« o dvostranskih odnosih med partijama in mednarodnem položaju. KPI, je poudarjeno v sporočilu, je poudarila pomen zmage nad fašizmom na Portugalskem in korenitih družbenih sprememb, h katerim so od ločilno prispevali portugalski komunist'.. Obe partiji izražata solidarnost boju španskega ljudstva za demokracijo, nato pa poudarjata, da «vsaka partija samostojno izdeluje svojo politično linijo skladno z družbeno - zgodovinskimi značilnostmi vsakega naroda v boju za mir, demokracijo. socializem«- y zvezi s tem poudarjata obe partiji veljavnost linij, ki sta jih opredelila kongresa KPI in KPP ter poudarjata «pomen demokratičnih in antifašističnih ustav« ter «sodelo-vanja s socialisti in drugih dejan sko ljudskih sil«. Na teh osnovah bosta italijanska in portugalska partija razvijali svoje medsebojne odnose in int.ernacio-nalistične odnose ob strogem spoštovanju »enakopravnosti, narodne suverenosti ter spoštovanja izbranih linij različnih poti za progresivne spremembe na poti k socializmu«. Iz sporočila jasno izhaja, da sta KPI in KPP na različnih stališčih, vendar sodita, da spada razlika v mnenjih v okvir raznolikosti poti v socializem in načela nevme.šavanja notranje zadeve. Dosegi: pa sta vsaj skupna stališča pri oceni pluralizma (sklicevanje na ustave in njihovo demokratično in protifaši- stično vsebino), odnosa s socialisti (nujnost iskanja zavezništev) in o temeljnem načelu ' specifičnosti različnih poti v socializem skladno z družbenimi, političnimi in zgodovinskimi značilnostmi vsakega naroda. V tem okviru bi bilo neumestno razglabljati o tem, ali je Cunhal pristal na «evrokomunizem» (saj je rekel, da ga omejuje na Italijo, Španijo in Francijo, se pravi dežele s kapitalističnimi monopoli), tudi zato ne, ker «evrokomunizem» ni novo gibanje ali tok komunističnega pokreta, pač pa izraz, ki sintetizira izkušnje nekaterih zahodnoevropskih partij, ki so še vedno različne. (st.s.) Italijanska parlamentarna delegacija v Romuniji RIM, 14. — Parlamentarna delegacija, ki jo vodi socialistični poslanec čehilli, je danes odpotovala v Bukarešto. V delegaciji so še poslanci Cardia (KPI), Giordano (KD). Del Pennino (PRI). Scovacricchi (PSDI) in senator neodvisne levice Romano. Delegacija bo ostala v Romuniji štiri dni in bo imela v tem času pogovore s predsednikom velike državne skupščine in drugimi romunskimi parlamentarci. Italijanske parlamentarce bo sprejel tudi romunski predsednik Ceausescu. Sporočajo, da bo delegacija razpravljala predvsem o vprašanjih izvajanja sklepov helsinške konference in o pripravah za beograjsko konferenco, ki bo prihodnjega junija. Zaradi stavkovnega gibanj« tiskarjev na pokrajinski ravni so današnje mednarodne in krajevne vesti n.orda pomanjkljive. čitatelje prosimo za razumevanje. V RAZBURKANEM OZRAČJU OB STALNIH PREKINITVAH Sinočnja seja pokrajinskega sveta še bolj oddaljila rešitev krize S čudno večino izvoljen za odbornika samo republikanec Foscarini - Manever KD bo morda prisilil predsednika Ghersija k odstopu ■ Pojutrišnjem nadaljevanje glasovanj • Jutri se sestane občinski svet Sinočnja seja pokrajinskega sveta, na kateri naj bi po izvolitvi predsednika, socialista Ghersija, izbrali ie člane novega odbora, je s svojim nepredvidenim zaključkom še bolj zapletla politični položaj in oddaljila rešitev krize na pokrajini. Zgodilo •e je namreč, da je bil nepredvideno izvoljen en odbornik, in sicer republikanec Foscarini, ki je prejel glasove KD, PSDI, PRI, SSk ter mi-•ovcev in indipendentističnega predstavnika. Ta nenavadna (in vsaj delno neeaželjena) konvergenca glasov je privedla do tega, da je Foscarini prejel absolutno večino, ki je "bila sinoči potrebna za izvolitev. To je močno zapletlo položaj zaradi tega, ker Foscarini ne more odstopiti, ker bi si s tem zapravil vse možnosti, da bi postal odbornik v morebitnem »laično _ socialističnem* odboru, saj bi z odstopom ne prišel več v poštev za balotažo na prihodnji seji pokrajinskega sveta v četrtek, 17. februarja (seja je bila odložena za en dan, ker se bo v sredo sestal tržaški občinski svet). K kaotičnemu položaju je bistveno prispeval manever KD, ki je nenadoma sklenila, da glasuje za kandidate »laično - socialistične* fronte. To se je zgodilo, ker je predsednik Ghersi na začetku seje v kratki izjavi dejal, da ni pogojev za sestavo odbora, kakršnega predlagajo liberalci, in da socialisi ne bodo vstopili v odbor ali večino, v kateri ne bi sodelovali komunisti. Seja je bila nato prekinjena ter je bil organiziran pravi »vrh* ustavnega loka ob udeležbi ne samo načelnikov svetovalskih skupin, ampak tudi pokrajin, skih tajnikov vseh strank od PLI do KPI. Po dveh urah in pol prekinitve so sejo nadaljevali, ne da bi prišli do konkretnih rezultatov: nasprotno. demokristjani so napovedali podporo kandidatom «laično - socialističnega* odbora, predstavnik PLI Pampanin pa je obtožil KD, da je s tem svojim zadržanjem v bistvu onemogočila uspeh liberalnega predloga. Obtožil je tudi socialdemokrate in republikance, da so se na eni strani pogajali o laičnem odboru na pokrajini, po drugi pa sklepali do- VABILA ZA NOVINARSKI PLES ki bo v soboto, 19. t.m., v Kulturnem domu, so na razpolago v našem uredništvu. Ul. Montecchi 6/n, soba 12, vsak dan od 16. do 19. ure Ob prevzemu vabil bo tudi rezervacija miz. govore s KD za upravljanje občine. Predstavniki PSDI, PRI in SSk so potrdili, da bodo glasovali za kandidate laične fronte, socialisti in komunisti pa so obtožili KD, da je njena podpora laični fronti le manever, naperjen proti predsedniku Ghersiju, in obnovili svoj predlog o odboru, ki naj bi ga sestavljali predstavniki KPI in PSI. Dejansko so se po že omenjenem i-zidu glasovanja in po izvolitvi Fosca-rinija za odbornika možnosti predsednika Ghersija, da bi sestavil kakršenkoli odbor, znatno ošibile. Ni izključeno, da bo že na prihodnji seji pokrajinskega sveta odstopil, še posebno, če bi Foscarini ne hotel podati odstavke. • Drevi ob 21. uri se bo na sedežu v Ul. Battisti 14 sestala rajonska konzulta za Novo mesto - Novo mitnico. Od 15. do 17. aprila deželni kongres KPI Deželni kongres KPI bo 15. 16. in 17. aprila v Trstu. Tako je določil deželni odbor na svoji zadnji seji, potem ko so bili določeni kongresi vseh štirih federacij naše dežele. V Gorici, Pordenonu in Trstu bodo namreč kongresi od 25. do 27. marca, v Vidmu pa 2. in 3. aprila. Deželni odbor KPI je na isti seji imenoval za deželnega podtajnika Silvana Taronda. Ta sklep so narekovale potrebe partije v sedanjem političnem položaju, ko se v naši deželi soočamo s številnim: hudimi problemi, ter dejstvo, da tajnika Cuffara bremenijo številne parlamentarne obveznosti. JAVNA RAZPRAVA KROŽKA «P. T0MAŽIČ» REFORMA IN SLOVENSKA ŠOLA Pripraviti moramo svoje pripombe in predloge V mali dvorani Kulturnega doma je bila sinoči javna razprava, ki jo je priredil krožek »Pinko Tomažič*, na temo »Reforma v italijanskem šolstvu in njen odraz na slovensko šolo*, številna udeležba in poseg v diskusijo, sta bila dokaz, da je to vprašanje zelo občuteno in da so podobne razprave zelo potrebne in koristne. To tembolj, ker bo 15. marca poslanska komisija začela razpravljati o osnutku zakona za reformo višje srednje šole, ki jo je predložil minister Malfatti. Diskusija, kot je dejal posl. Raicich, ki je govoril o reformi in o slovenski šoli, se bo sicer precej zavlekla, medtem pa je potrebno, da naša narodnostna skupnost dobro preuči zadevne zakonske osnutke in po parlamentarcih predloži svoje pripombe, popravke in predloge, da ne bo reforma škodovala, ampak koristila slovenski šoli. Posl. Raicich, ki je vodja komunistične skupine v poslanski komisiji za vzgojo in umetnost in ki dobro pozna problematiko italijanskega šolstva in tudi vprašanja slovenske šole. je orisal v glavnih točkah osnutek zakona, ki ga je predložila KPI, poudaril je nujnost posebnih .ukrepov in meril za manjšinsko šolo, pri tem pa podčrtal dosedanje krivice in po- niiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHriMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii V NEDELJO V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH Beneška Slovenija in njena kultura na Prešernovi proslavi SRD «Tahor» Beneško gledališče je uprizorilo socialno dramo r • »»frtO l Of> 'M^rrRl Jutri, 16. februarja, bo v škem kulturnem inštitutu kon^ kvarteta Itobert Schumann KI*'* Quartett Miinchen. Kvartet sestavijo Ludwig Hoffmann, Heinz En®? Josef Rottenfusser in Adolf Selu® Koncert bo ob 20.30. Kino Movie Club 77 Danes v Doma denta A (Ul. Fabio Severo šiv tel. 53223). Ob 18.00 Carola «11 terzo uomo*. Igra Orson WeH* Ob 20.30 Mattolija »Totd terzo mo*. Igra Totd. Ariston 16.30 «11 flauto magico* marja Bergmana. Barvni filffl- . Mignon 15.30 «La scarpetta e 1* sa». Barvni film. j Nazionalc 16.00 «La gang della der rossa*. David Niven, D*11 McGavin, Barbara Feldon. Grattacielo 16.30 «Sturmtruppeh>' Pozzetto, L. Toffolo. Barvni fijHjL Fenice 16.00 «Suspiria». Stefania sini, Jessica Harper. Barvni ‘Jj D. Argenta. Prepovedan mladi® ” 14. letom. * Excelslor 15.30 «Gli ultimi Robert De Niro, Jeanne Mo®J, (« Jack Nicholson, Tony Curti9. povedan mladini pod 14. letom-Eden 16.00 «Gli scippatori (l^a volta)*. Massimo Ranieri. Ele°®j Giorgi. Barvni film. Prcpovl mladini pod 18. letom. Ritz 15.30 »Cassandra Crossing*-Loren, Ava Gardner, Ingrid Tl"111’, Burt Lancaster. Barvni film- p Aurora 16.00 «La lunga notte tebbe*. Helmut Berger, Kirk ^ glas, Burt Lancaster. Barvni Capitol 16.30 »Amici piu di P" Franco Franchi. Ciccio Inšfjjjji Cristallo 15.30 «L'eredita Ferra®®". Fabio Testi. Barvni film. ?tdr dan mladini pod 14. letom. j Moderno 16.30 »Cosa non si f* ji amare Cesarina*. VValter Chiari- no Bramieri. Valeria Filcdramniatieo 15.45 «La chia®3'^ Suši tettalunga*. Barvni film-povedan mladini pod 18. 'c*01!!’«) Ideale 16.00 «Tarzan il mag®1 Gordon Scott in Jack Mohany- ^ Impero 16.30 «L'ultima follia Brooks*. Mel Brooks, Marty man. Barvni film. v Vittorio Veneto 16.30 «La mogl’c,,.f gine*. Eduige Fenech, Renz® m tagnani. Barvni film. Prepo*^ mladini pod 18. letom. Radio 16.00 «La rnprte carnmin* p 1 tacchi alti*. Frank Wolf ® J san Scott. Prepovedan mladi® " 14. letom. Barvni film. Astra 16.00 »Robin e Marian*-Connery Andrey Hepburn. -j Abbazia 16 00 »Raba Yaga»- j Baker in George Eastman. * vedan mladini pod 14. letom- hu, k od trž jer *ac Pre ja v' N V )°i lila Iv 0.6’ Gor M 1,5» io j »eiz Vid, ttro, Vsef ! *»! "e , 0.3,' Vidr MLADINA IZ GROCANE I priredi jutri, 16. t.m., ob 20.30 PREŠERNOVO ^PROSLAVO v srenjski hiši. Vabljeni! ŠK KRAS priredi v četrtek, 17. t.m., v gostilni Križman v Repnu PUSTNI PLES z ansamblom Lojzeta Furlana. Poskrbljeno za pijačo in jedačo. Vpisovanje pri vaških poverjenikih Prispevki V 47. letu starosti je dne 12. t.m. nenadoma premi®1 dragi Albert Peratello Pogreb bo danes, 15. t.m., iz mrtvašnice glavne bolnišnice- Žalostno vest sporočaj0, Albina, hči Elizabeta, ) oče, tašča, sestri / sva*1 Rozina, brat Mario, drugi sorodniki Trst, 15. februarja 1977 Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7/C Ob bridki izgubi očeta “ Terčona irekata SPD Igo Gr°° ,f, ŠD Sokol iskreno sožalje bivšemu predsedniku Antku Rafko in Nadja Dolhar družini Terčon sožalje ob smrl1 četa Terčona. Namesto cvetja na grob Viktorja Sosiča darujeta Ivanka in Stanko Hrovatin 5000 lir za ŠD Polet in 5000 lir za SPD Tabor. V počastitev spomina matere Ane Žafran darujejo hčere žela, Vida in Zdenka 5000 lir za ŠD Adria. V spomin na .Stano Malalan roj. Hrast daruje Majda Danev 10.000 lir za poimenovanje openske osnovne šole. Namesto cvetja na grob dragega strica Dorčeta daruje Marinka 5000 lir za SPD Igo Gruden in 5000 lir za ŠD Sokol. Ob smrti Dorčeta Terčoitf Čla®1 L-lfi izreka Slovenska skupnost krajinskega sveta Antku 1» v ^ boko prizadeti -družini obč°lcI1 žalje. Včeraj je v Gospodu zaspal D0RČE TERČON (TRGOVEC) Pogreb dragega pokojnika bo danes, 15. t.m., ob 15- ar' hiše žalosti v Sesljanu v nabrežinsko farno cerkev. Žalostno vest sporočajo: žena A®, sinova Drejc in Antek z druž*n* ^ hčerka Manica z družino, brat A sestra Marica in drugo sorodsrt Darujte v dobrodelne namene Sesljan, Nabrežina, Kranj, Ljubljana, 15. februarja 1977 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, brata in nonot® VIKTORJA SOSIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ld so z nami sočustvovali- bjii Posebna zahvala dr. M. Starcu ter zdravnikom in nS pnevmološkega IV. oddelka bolnišnice »Santorio*. « SVOJCI Opčine, Melbourne, Zagreb, 15. februarja 1977 Krj če % > S c s s Siv s. > 5 s 6 S *. o S) i fr fr' H V>I A Si( Ž & S' K Si J? s < N |s S N,« I* 5»? kvS,s S' oseb* )JCI fr ti & •‘lis l Mo, * Sci nS % bt 95 GORIŠKI DNEVNIK 15. februarja 1977 PO PODATKIH ZA LANSKI SEPTEMBER ŽIVLJENJSKI STROŠKI V TRŽAŠKI POKRAJINI NARASTLI ZA 2 OD STO V. prvih devetih mesecih je indeks poskočil kar za 15,8 odstotka ■ Najhujše podražitve pri prehrani in oblačilih k zadnjega statističnega pregleda .gibanja življenjskih stroškov \ 1^'Ui in v posameznih pokrajinah j. f;a .je objavil Osrednji zavod za 'atistiko in ki se nanašajo na pre-kli september, je razvidno, da se 'v okviru naše dežele življenje Sprožilo v najvišji meri na Trža-l e,p (in sicer za 2%), medtem j Je ustrezni indeks na Goriškem za za lanski ja- v videmski pokrajini poskočil za 1,4%, v pordenonski pokra-Pa za 0,9%. Indeks življenjskih oskov je narastel zaradi podražit, j,. Pobrane in oblačil: to velja zla-J za tržaško pokrajino, v manjši tv1'.1 Pa tudi za ostale tri pokrajine “■‘Janije - Julijske krajine. V tej (Kj.uaj omenimo tudi, da so se ji.lPiija do septembra lani življenjih ,str°ški v Italiij povišali v po-"?JU za 1.8%. Pa ^Ptember s podatki______________ krv So na.ihujšo podražitev žabe oj 1 v goriški pokrajini (za 18.5 triJii • na drugem mestu je bila km a.Pokrajina ( + 15,8%), na tret. ..^.videmska ( + 15,6%,) in na P Plerri pordenonska ( + 14,1%). Pojo Cra narastek za vso državo pa pV omenjenem času znašal 13,9%. u 11 Posameznih postavkah, na pod-tej/ katerih računa ISTAT pokaza-v e 0 gibanju življenjskih stroškov Sen.P°sarneznih pokrajinah, so v Voj. mbrU zabeležili naslednji razlila Prehrana se je v Trstu podra-vv. Za 2,6%, v Gorici za 1,8%, (ko. u za 1,5% in v Pordenonu za (SorJcj fl3fiila " l,5^(u za 4% in v Pordenonu za jo S stroški za električno energiji n gorivo so v septembru ostali lin Preme njeni v Gorici in Pordeno-Vjj^y Trstu so narastli za 0,2%, v O. Pa so se zmanjšali za 0,8%; vseh za -stanovanje so ostali v l P štirih pokrajinah v primeri ij tastom neizoremenjeni: stroški pe raznega blaga in za raz-t.3or°ritve so v Trstu narastli za Vi^ v Pordenonu za 1,5%, v vali obveznosti tega za nas tako važnega sporazuma. Vsi so bili tudi mnenja, da je sporazum v duhu helsinške konference o varnosti in o popuščanju napetosti in da bo z njim,Trst in tudi mi Slovenci dosegli tisto mesto in raven, ki nam po ampak tudi v evropskem merilu. Za-pravici pripada-ne samo v državnem, tem se je razvila precej živahna diskusija. v katero so posegli številni prisotni, predvsem pa domača mladina, ki se je v dobrem številu udeležila te izredno zanimive in aktualne debate. S. T. je, da je lakota pospešila njegov konec. Na kraj je prihitel rešilec Rdečega križa. Očividci trdijo, da je v stanovanju neznosno smrdelo; v hiši so bile razne domače živali, nered je bil skrajen, varuhinja pa je bolna ležala. To je slika, v kateri je ta otrok živel. Ge avtopsija bo dala točen odgovor o razlogu njegove smrti, vendar pa se lahkq ob tem primeru samo zamislimo, kako je mogoče, da lahko še enkrat nedolžno bitje plača za krivde, starejših. V TRŽIŠKI OBČINI IN POKRAJINSKI UPRAVI Strah pred komisarsko upravo terja hitre politične rešitve Do konca meseca morajo v Tržiču in Gorici sprejeti občinska proračuna - Ta teden vrsta dvostranskih in splošnih sestankov Zagonetna smrt 8-letnega otroka Včeraj je, iz še nepojasnjenih razlogov, v Ul. Koštalunga 87 umrl 8-letni otrok. Slednji je živel s priletno žensko in sestrico v zelo bednih razmerah. Njegova mama živi v Ripiu in se ni nikoli brigala za o-troke, oče pa je v zaporu v Firencah. Otrok je umrl, čeprav tega še zagotovo ne moremo trditi, morda tudi zaradi podhranjenosti. Gotovo immiiiHnmMimmi...lllimiillillniimimilmiiiiuiiiiiiiiniiiiimitMmilll... V KANALSKI DOLINI SPD TABOR priredi razstavo 100 stotink humorja Edija Šelhausa pod Pavlihovo marelo Odprtje jutri, 16. t.m. ob 20. uri z nastopom humorista EVGENA JURIČA in domačega pevskega zbora. Razstava bo odprta vsak večer do sobote, 19. februarja 1977. so se podražila v za 5,8%, v Vidmu za 4,3%, za 0,7% in v Gorici za 0,1%. PrOSTORIH KRIŠKE «VESNE» krogla miza {) osimskem sporazumu tokro obiskana Priredilo v vaškem Ljudmi domu okroglo mizo ij* riemo toflf, s“' sporazum in slovenska nalil a sl'-uPnost v Italiji*, pri kateri liltr Delova;- predstavnik KPI Boris Cim ’ Sl'«lstavnik PSI Branko Pahor, (o!tSfSVrilk Slovenske skupnosti Aleš <9rS|. ln načelnik komisije za gospo-vpraš#'r';~ CT^riy Qiro. Predsed to';1 Niko Sirk. °rniki so podrobno pojasnili sta-bojjl Sv°jih strank glede različnih V*°v, Jih zajema osimski spo-Jhj foed Italijo in Jugoslavijo, v r^i Pa vlogo naše manjšine, ki *liiva blti vsekakor aktivna in pa-^a bosta obe stremi spošto- Zanimanje za slovenščino se počasi, a stalno širi Tudi v Žabnicah tečaj slovenščine - V Ukvah že dve skupini tečajnikov Kanalska dolina se prebuja. Eno leto po pričetku tečaja slovenskega jezika v Ukvah, se je kot nalašč tud; v Žabnicah nekaj zganilo. V ponedeljek, 1L. februarja 1977, se je tudi v tej vasi pričel pouk slovenščine za otroke osnovne in srednje šole. Trenutno se je prijavilo osem otrok, med katerimi tudi otroci furlanskih staršev. V Žabnicah se je sicer prijavilo manj učencev kot v Ukvah, je pa to vseeno jasen dokaz, da se zanimanje za materin jezik tudi tu počasi, a stalno širi. Tečaj bo dvakrat v tednu in sicer v župnijskih prostorih, kjer je v jutranjih urah redni šolski pouk zaradi neuporabnosti osnovne šole, ki prosvetno društvo Vesna Je"'jo je lanski potres do temeljev raz- iti, ‘vprašanja pri SKGZ Vito Sve-jst; vsekakor vemo, kdo je NH+hko^f Podkupovanja in kdo je (Vtie sprejemal podkupnine. %>cije . verjamejo več v strašilo d^.teviee. K Preb:,,*, man.išine so baje pog-ikjS ,, ,ce Nadiških dolin s tre-KH 7a kruhom v svet. KD je ^ bo skladen razvoj dežele verjel? Vemo, da je di odrasli. V Ukvah pa se 'tečaj komunistične partije Sergio Gherset „i___ ti iz Štivana, ki je hotel prepričati predstavnika Slovenske skupnosti naj govori v italijanščini, češ da na ta način svet ne bo izgubljal časa, saj že tako vsi razumejo italijansko. Predstavnik Slovenske skupnosti seveda r»i mogel pristati na takšno zahtevo. Vprašamo se, koga pravzaprav Sergio Ghersetti predstavlja, ali samega sebe ali tudi stranko? Nujno je, da vodstvo komunistične partije pojasni celotno zadevo in zlasti nesprejemljivo ravnanje svojega zastopnika v krajevni skupnosti. Zanimivo je, da se je istega dne sestala tudi krajevna skupnost v Devinu, kjer je enako zahtevo kot komunist Ghersetti postavila predstavnica krščanske demokracije. Temu se sicer ne čudimo, nezaslišana pa se nam zdijo izvajanja Sergia Ghersettija, uradnega predstavnika komunistične partije. Devin, 14., 2. 1977 Nadja Malalan • « • Po prejemu gornjega pisma smo se tudi sami hoteli pozanimati o dogodku. Obrnili smo se na devinsko - nabrežinskega župana Albina Škerka, ki nam je dal naslednjo izjavo: «Gre za obžalovanja vreden nesporazum, zaradi katerega smo kritizirali tov. Ghersetticha. On se vsekakor opravičuje, da'ni hotel nikomur kratiti, pravice, da se izraža v slovenščini. Predstavnik SSk Lucijan Kocmav. je namreč nemoteno govoril v slovenščini (prii blilno četrt ure), na kar je občinska prevajalka njegov poseg sintetič. no podala' v italijanščini. Kocman s prevodom ni bil zadovoljen. Tedaj ga je Ghersettich povabil, naj po potrebi sam dopolni prevod. Vsekakor je bilo njeigovg vabilo neumestno, ker imajo po pravilniku krajevni svetovalci popolno pravico, da govorijo v slovenščini ali v italijanščini in da se njihovi posegi v celoti prevedejo. Kaj takega se torej ne bo več ponovilo, saj gre tudi za načela, ki jih KPI vedno zagovarja». KD gledala na naše kraje kot na skladišče delovne sile, ki jo ob potrebi uporabiš, seveda kjerkoli in ne doma. Vladna stranka se sedaj izgovarja in lastne krivde pripisuje drugim. Tisoče ljudi je zapustilo nadiške vasi in se izselilo, svetovalci KD niso jokali, trdno so greli stolček; sedaj pa niso krivi. Morda je res, niso krivi, ker niso ničesar naredili. Matelig pravi, da manjšinska lista maliči podobo naših vasi. Resnica je seveda drugačna. KD je dopuščala določeno industrializacijo, vendar so v nove objekte prišli delavci iz Vidma in nižje Furlanije. Domačini so bili nezaželjeni gostje. KD je s svojimi mešetarskimi prsti dopuščala, da so razlaščali zemljo, jo plačevali po 700 lir na kvadratni meter, jo darovali kakemu nodjet-niku, ta pa je zavohal kupčijo 'in zemljo preprodal po 5.000 lir na kvadratni meter. To so dejstva, ki jih izgovori in lažna natolcevanja ne morejo prikrit'. Razumljivo je torej, da so prebivalci Ažle protestirali. Na javnem shodu, ki so ga pripravile KPI, PSI, PSDI in Kmečka zveza so kmetje izrazili svojo jezo in globoko nezadovoljstvo nad slabo prikritim mešetarjenjem. V Až.li KD obč ne sploh ne vodi. V občini so barake in hiše, ki jih je darovala SRS, vendar so še vedno nevsel.jive, ker ni vode. V Ažli je treba porušiti 50 odst. hiš, ni pa še določeno mesto, kjer je treba graditi nova stanovanja. šotor je za mnoge ljudi še vedno edina streha. Matelig je v svojem govoru ome-rtjl demokracijo in antifašizem, vse krivde pa je zvrnil na druge, Tako si umivajo roke ljudje, ki imajo slabo vest. Fanfani je marsikoga marsikaj naučil, ljudje pa nimajo vate v ušesih in si ne prikrvajo o-či. Ljudje vidijo in naučili so se prepoznati krivde in krivce. LICIO BATTAINO Predsednik pokrajinskega nadzornega odbora dr. Eldere Bon je te1 dni poslal goriškemu in tržiškemu županu pism', v katerih ju opozarja, da morata občinska sveta odobriti letošnji proračun najkasneje do konca febAiarja. V pismih dr. Boh trdi, da je podobna pisma poslal že pred koncem lanskega leta. Ni v pismih grožnje s komisarjem, vendarle se v pogovorih med politiki komisar omenja večkrat, kar bi bilo u-sodno za Tržič, kjer je prišlo do krize z odstopom levičarskih odbornikov in župana. V Gorici se bo razprava o letošnjem proračunu priče la v petek, 25. februarja. Svetovalci so v soboto dolrli na dom letošnji proračun. O r.jem pa razpravljajo še v krajevnih skupščinah in v teh dneh ima odbornik za finance Ciuf-farin sestanke s predstavniki indu-strijcev, trgovcev, obrtnikov in sindikatov. V Tržiču so bili na pobudo krščanske demokracije v teh dneh sestanki med pokrajinsko delegacijo te stranke in predstavniki Slovenske skupnosti, republikancev in komunistov. Veliko pričakovanje je vladalo v političnih krog:h za sestanek med KD in KPI. saj sta to najmočnejši stranki in od njunega odnosa je tudi v veliki meri odvisno, kako bodo živele naše krajevne uprave. Najvažnejši rezultat sestanka med demokristjani in komunisti je skupno poročilo iz katerega izhaja, da se bosta obe stranki protivili komisarski upravi. Mišljeni sta tu tržiška občina in goriška pokrajina. Tu bodo v kratkem pričeli razpravljati o letošnjem proračunu in če ne bo sporazuma, pride spet do odstopa odbora, kot se je že pripetilo lani. Pot iz sedanje krize iščejo vsi, vsak na svoj način. Socialisti so za danes zvečer povabili vse predstavnike političnih strank v tržiški občini, da se pogovorijo o tem vprašanju. Socialdemokrati pa so sklicali sestanek na pokrajinski ravni v četrtek. .Kako bodo stvari potekale v prihodnjih dneh bomo videli. Treba pa je poudariti nujnost hitre rešitve, ki naj bo sprejemljiva za vse, kajti v nasprotnem primeru bomo imeli tako v Tržiču kot v pokrajinski upravi komisarja. To pa ni v skladu z demokratičnim ustrojem naših krajevnih uprav. na čelu socialdemokratske stranke pa je bil njen pokrajinski tajnik lšzio Bianconi. Razprava je tekla o že znanih vprašanjih, s katerimi se že dolgo soočajo uslužbenci psihiatrične bolnišnice: uresničitev kolektivne delovne pogodbe iz leta 1973, ureditev staleža zaposlenih ter uvedba drugačne pol tike pri zdravljenju umskih bolezni. Predstavniki socialdemokratske stranke so obljubili, da bodo poglobili predvsem vprašanje finančnega značaja in skušali, v mejah možnosti, najti ust-ezno rešitev. Poudarili pa so potrebo da pokrajinska uprava spremeni nekatera stališča o vlogi, ki naj jo ima psihiatrična bolnišnica. Ne gre za zgolj birokratsko upravljanje neke ustanove, ampak mora pokrajinska uprava zavzeti bolj živo in bolj napredno staTiče. Ob koncu sta obe delegaciji ugotovili koristnost takih neposrednih sestankov. Tretji pokrajinski kongres sindikata Filziat - CGIL v katerem so včlanjeni delavci zaposleni v prehram- bni industriji, bo v petek, 25. t.m., pri goriški delavski zbornici. Tako je odločilo vodstvo sindikata na svoji zadnji seji prejšnjo soboto. Delezate za pokrajinski kongres bodo izvolili neposredno v tovarnah v dneh od 15. do 22. t.m. Glasbena matica Slovenska prosvetna zveza Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici vabijo na KOMORNI KONCERT danes, 15. februarja, ob 20.30 v palači Attems v Gorici. Sodelujejo priznani solisti: Mitja Gregorač — tenor Tomaž Lorenz — violina Primož Soban — kitara Za prireditev velja koncertni abonma. V ORGANIZACIJI PD BRIŠKI GRIČ V Števerjanu so slavili slovenski kulturni praznik Sodelovanje mladih recitatorjev, domačega pev. skega zbora in zbora A. Paglavec iz Podgore Slovenski kulturni praznik so v soboto počastili tudi v Števerjanu. člani domačega prosvetnega društva tBriški grič» so ob tej priložnosti pripravili krajši kulturni spored z recitacijami Prešernovih pesmi ter nastopom dveh moških zborov: domačega, pod vodstvom Iva Klanjščka ter zbora «A. Paglavec» i: Podgore. Sandra Maraž je v priložnostnem govoru omenila, kako Prešernov dan pomeni za nas Slovence kulturni praznik, praznik našega jezika, naše svobode, našega razvoja, pa naj bivamo v ogroženi Koroški, v odmaknjenih in marsikdaj pozabljenih vaseh na Madžarskem, v Benečiji in Kanalski dolini, v Gorici in Trstu, v matični Slove?iiji, pa tudi v daljni Ameriki, Nemčiji, na švedskem, v Belgiji in drugod po svetu. Prešernov dan je le na zunaj posvečen našemu največjemu pesniku, v resnici pa je to praznik slovenske kulture, ko se spominjamo velikih mož, ki so s svojim ustvarjalnim delom pripomogli gospodarskemu, socialnemu in kulturnemu razvoju našega naroda. Na prireditvi so sodelovali mladi recitatorji Loreta Maraž, Jožko Terpin, Sandra Maraž, Lučka Komjanc, Pija Knmjanc, Petra Terpin, Katjuša Muzič z izborom Prešernovih pesmi. V prvem delu je nastopil tudi moški pevski zbor, pod vodstvom Iva Klanjščka, ki je zapel ■ llllllltllllllllllllllUIIIIII||||||||ll||||||||||||II||||||||||||||||||||||||||ti|||||||||||||,||,|||||||t|,m||||)|||||nl||||||||||m|||||||||||||||||||)||||||||||||||||||||||||||||)||||||||||||^ OB VELIKI UDELEŽBI PREBIVALSTVA V Podgori so se domačini spomnili 40-letnice umora Lojzeta Bratuža Socialdemokrati na p&govorih o psihiatrični bolnišnici V okviru pobude sindikalnega vodstva uslužbencev psihiatrične bolnišnice, o pogovorih s strankami ustavnega loka, ki so jo sprejeli na zborovanju, neposredno po protestni manifestaciji 29. januarja letos, je bil te dni v Gorici sestanek s predstavniki socialdemokratske stranke. ‘V delegaciji uslužbencev bolnišnice sta bila poleg notranjega vodstva tudi sindikalista Petrali in Fantini, Veliko ljudi se je zbralo na trgu, ki so ga poimenovali po Lojzetu Bratožu PUSTNI ODBOR vabi na PUSTOVANJE V BOLJ UNCU Ples bo v dvorani gledališča treba posebej poudarjati. Fabio Rosolen, 22-letni mladenič iz Gorice, Ulica del Ponte 4, pa je za dvajset litrov bencina plačal vseeno preveč: 15 dni zapora, 30.000 lir globe ter plačilo vseh sod-nrlh stroškov. Tako je narn-eč sklenilo goriško sodišče, ki je mladeniča obsodilo zaradi kraje bencina. Pred dvema letoma je mladenič s pomočjo plastične cevi spraznil rezervoar fiata 125 last Giorgia Oli-viera. Rosolena pa so zasačili ravno pri nedovoljenem pretakanju goriva Prosvetno društvo JEZERO v Doberdobu vabi na DAN SLOVENSKE KULTURE ki bo v četrtek, 17. t.m. ob 20. uri v prosvetni dvorani. — Govor dr. Karla Černiča — Recitacije — Nastop godbenikov Glasbene matice — Nastop pevskega zbora «Jezero» Kino Razprava o proračunu na seji krajevne skupščin« za Stražice Na seji krajevne skupščine za Stražice, ki bo jutri 16. t.m. ob 20. uri v prostorih knjižnice v Ulici Brigata Pavia, 138, bodo razpravljali o proračunu za tekoče leto. Včeraj so o tem govorili tudi na seji krajevne skupščine za svetogorski okraj. ŽUPAN OBČINE GORICA obvešča, da bodo na podlagi obstoječega urbanističnega zakona, akti in elaborati, ki se nanašajo na načrt področij namenjenih produktivnim 'o-bjektom (P.I.P. — člen 27 zakona št. 865 z dne 22. oktobra 1971) za področje namenjeno blagovnemu av-toportu v Štandrežu, deponirani v urbanističnem uradu — soba št. '1 od 15. februarja 1977 dalje. Vsakdo si lahko ogleda in dobi informacije pri zgoraj navedenem u-radu v času. ki ga predvideva zakon Gorica, 9. februarja 1977 (turicu VERDI 20.30 Gostovanje Tržaškega stalnega gledališča. CORSO 16.45—22.00 «Sturmtruppen». R. Pozzetto in L. Toffolo. Barvni frlm. MODERN1SSIMO 17.00-22.00 »Mezzo-giomo e mezzo di fuoco*. M. Brooks CENTRALE 16.30-21.30 «H libro del-la giungla*, risanka in «11 ragazzo e l aquila». dokumentarni film VITTOR1A 17.00—22.00 «La bocca che uccide*. I. Keredec. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič ENCELSIOR 16.30-22.00 «Squadra d assalto antirapina*. PRINCIPE 17.30—22.00 «11 mio uomo č un selvaggio*. Nova ('rorica in okolica SOČA »Vojni zločinci* — film. gled. ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Zadnji dnevi Pompejev*, ital. film ob 18.00 in 20.00. DESKLE »Robin Hood*. ameriški 'film ob 17.00 in 19.30. Včeraj-danes Iz goriskega matičnega urada RODILI SO SE: Davide Visintin Fabio Margarita, Donatella Chirie leison, Francesca Basso, Marta A vian, Daniela Iattarelli Valentini Bencina. UMRLI SO: 64-letna upokojenka Luigia Cernelli, 54-letni elektrome hanik Aurelio Figar. 81-letna gospo-dinja Argentina Gobessi vdova Pau sig, 83-letna Alfreda Rubbia vdova Maroni, 64-letni upokojenec Giuseppe Mileta, 84-letna upokojenka Giuseppi-na Stacul, 83-letna Anna Maria Brai-dot vdova Marcozig, 79-letni Ubaldc Ceschia, 67-letni upokojenec Antonie Scaroni, 62-letna gospodinja Evelina Bin, 77-letni upokojenec Ubaldc Zalateo, 81-letna upokojenka Marija Mrak vdova Bressan. OKLICI: Trgovski potnik Fran-cesco Palermo in študentka Antonel-la Galletti, finančni stražnik Giovan-ni Luciflora in gospodinja Maria Ip-polito, uradnik Vitaliano Saetti in uradnica Daniela Devescovi, študent Arrigo Bondi in študentka Mau-rifeia Culot. POROKE: častnik it. vojske Albino Leone in uradnica Omella Sert-valle. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni e Bassi Raštel 52, tel. 83349. DE2URNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan ui ponoči je v Tržiču dežurna lekerna San Nicolb, UL 1 Maggio, tel. 73328. PORT ŠPORT ŠPORT V 16. KOLU PRVE ITALIJANSKE NOGOMETNE LIGE Že prvo razočaranje za Rocca Perugia odpravila Milan s 3:1 liraziani dosegel kar tri zadetke - Nadaljuje sc «mrtvi tck» turinskih ekip Milan v hudi krizi. Govor je že, da bodo morali Milančani biti hudo borbo pred izpadom. Milan je namreč izgubil tudi v Peruggi, in to kar z 1:3. Vodstvo ekipe je prevzel znani tržaški nogometni delavec Nereo Rocco. Vse to pa ni pomagalo in Milan je razočaral tudi v Perugii in, kar je še huje. je trenutno na spodnjem delu lestvice. No, če so pred nekaj leti v San Siru nestrpno pričakovali srečanja kot Milan . Juventus, Milan - Lazio itd., bodo Milanovi navijači že v nedeljo «trpeli» ob tekmi Milan -Sampdoria, in to za rešitev pred izpadom v nižjo ligo. Nedeljska tekma v Perugii .je tako tudi potrdila, da je trener ali vodja v nogometu le eden od potrebnih ei-niteljev. Če nimaš dobrih nogometašev, če ni uigranosti in če je tehnika posameznikov pomanjkljiva, potem je tudi tako dober in izkušen trener le malo koristen. Milanova katastrofa v Perugii je nedvomno «zasenčila» vsa ostala sre. Čanja. Turinska dvojica nadaljuje svoj mrtvi tek, Fiorentina in Inter, ki sta na tretjem mestu, zaostajata kar za »edem točk. Nedeljsko kolo je tudi pomenilo veliko slavje za Torinovega napadalca Grazianija, ki je v Genovi proti Sampdorii dal vse tri gole in se je tako s 13 zadetki pridružil na lestvici najboljših strelcev Pruzzu (Ge-noa). Tudi prvo povratno kolo ni v dokajšnji meri razčistilo stanje na lestvici. Vodeči turinski par je več nedelj poglavje zase. Sledi skupina treh ekip (Fiorentina, Inter in Napoli), ki pa močno zaostaja in se bo v glavnem borila za višjo uvrstitev, da bi si s tem priborila pravico nastopa na raznih evropskih tekmovanjih. Vse ostale ekipe so. po našem mnenju, še v nevarnosti pred izpadom. Od Perugie, ki ima 16 točk, pa do Bologne, ki jih ima 11, je torej le borih pet pik. Vse kaže tudi, da je Cesena eden glavnih kandidatov, da zapusti skupino najboljših. NA MEDNARODNEM TURNIRJU Velik uspeh nogometašev, Veleža MOSTAR, 14. — Letošnji, 13. med narodni nogometni turnir, je prine sel veliko slavje domači enajsterici, ki je izbojevala pomembno mednarodno zmago. Nogometaši Veleža so v prvi izločilni tekmi premagali madžarsko ekipo Ujspet Dozsa s tesnim izidom 1:0. V sklepnem srečanju za prvo mesto pa so imeli za nasprotnika nič manj kot reprezentanco Poljske. Gostje so se pokazali kot dobro pripravljena ekipa in to predvsem glede vzdržljivosti in hitrosti. Ne glede na to pa so se domači nogometaši vrgli v boj brez nobene bojazni in slavili prepričljivo zmago, kar je seveda največje zadoščenje nad tako renomiranim nasprotnikom. Še posebej velja pohvaliti pri domačinih reprezentante Halilhodžiča, Bajeviča, Vladiča in Hadžiabdiča. / Nasprotnik je bil to pot nadigran v vseh elementih nogometne igre. V malem finalu je Sarajevo doživelo pravo katastrofo. Nogometaši Ujspet Dozsa so jim nasuli nič manj kot osem golov. Sarajevčani so sc v prvem srečanju s Poljaki preveč namučili in to se jim je drugi dan bridko poznalo in po vrhu niso še najbolje pripravljeni za tako najio-ren turnir, kot je bil v Mostarju. ŠPORT NA TV Odprta meja — nogomet, Vesna - Breg — košarka, Servolana : Jadran ' odbojka, Sokol - Agi — šah. interliga IZIDI Poljska — Sarajevo 2:0 VeleZ — Ujspet Dozsa 1:0 FINALE ZA 1. MESTO Velež — Poljska 3:0 MALI FINALE Sarajevo — Ujspet Dozsa 1:8 KONČNI VRSTNI RED 1. Velež, 2. Poljska, 3. Ujspet Dozsa, 4. Sarajevo. ODBOJKA ŽENSKA A LIGA CUS Padova — OMA (4:15, 15:7, 15:6) 3:1 Tržaška OMA je v petem kolu tekmovanj za zvezni pokal ostala ponovno praznih rok. Tržaške odbojkarice so zaigrale dobro le v prvem setu, ki so ga tudi osvojile z zanesljivo prednostjo. V nadaljevanju pa je domača ekipa prevzela vajeti igre v svoje roke in si zagotovila zmago s 3:1. Premedla igra go-stinj razigranih domačink ni mogla ustaviti. NOGOMET V TRETJI ITALIJANSKI LIRI Triestina že drugič zaporedoma izgubila pred lastnim občinstvom Predvsem so odpovedali vezni igralci - Gol za Mantovo je dal Pierini Triestina— I cva J:1 (0:1) TRIESTINA: Bartolini Lucchetta. Zanini; Berti, De Luca. elemente; Ross', Fontana. Dri, Marcato (Gof-fi) Trainini. MANTOVA: Ceschini; Lolli, Pieri. ni; Mazzanti (Me-lo), Moretti, In-nocentini; Quadrelli, Lizzari, Blasig, Federici, Mongitore. STRELEC: Pierini'v 22. min. p.p. SODNIK: Vinci (Mesina). KOTI: 16:4. GLEDALCEV: 6000. Triestina je presentljivo izgubila tudi drugo tekmo na domačem igrišču. Okoliščine so bile približno e-nake, kot pred tednom dni, ko so Tržačani podlegli Trevisu in tudi tokrat so domačin: igrali v hudo o-krnjeni postavi saj je zadnji trenu-tek zbolel tudi Monticolo. Tržačani so dobesedno ponovili igro. ki so jo pokazali proti Trevisu. Igrali so nam. reč medlo in nepovezano ter kar naprej silili po sredini igrišča, namesto, da bi skušali nasprotno obrambo obiti po krilili. Gostje so se tako z lahkoto branili in celo povedli v edini akciji, ki so jo ustvarili aiiiiiiiiiiitiiiiHiuiiniiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiMiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniitiiiiiiiiiimiiiiiMitiMiiimiimiiiiiiiiiniii KOŠARKA V PRVI ITALIJANSKI LIGI Goričani šele v drugem polčasu strli odpor igralcev ffurlinghama Najboljša strelca v obeh ekipah sta bila Američana Garrett in De Vrics v vsej tekmi. Blasig je streljal kot. branilec Pierini pa je z glavo presenetil Bartolinija. Ves prvi polčas so domačini igrali res slabo, v drugem delu pa so popolnoma protisnili nasprotnika v kazenski prostor. Prav takrat pa je nastopila med domačini že znana hiba, to je pomanjkanje pravega strelca, ki bi predvsem s streli od daleč premagal nasprotnikovega vratarja. Tako je Triestina po lastni krivdi izgubila že drugo zaporedno tekmo. Poraz pa je tokrat dokaj hujši, saj je današnji nasprotnik Mantova le poprečna ekipa, ki nikakor ne bi smela odnesti celotnega izkupička z Grezarja. Poleg tega so tokrat popolnoma odpovedali vezni igralci Triestine, saj je tudi Trainini igral slabo. Prav slaba igra veznih igralcev je sedaj najbblj pereč problem, ki ga bo moral rešiti Tagliavini, saj moramo upoštevati, da je v napadu manjkal Andreis. O krizi v tržaškem moštvu vsekakor ne bi še govorili, tudi naslednja tekma proti Udineseju ne bo verjetno razčistila dvomov. Važen bo torej predvsem naslednji domači nastop proti Pergocremi, ko bo morala Triestina nujno osvojiti obe točki. V nasprotnem primeru bi tržaškemu moštvu ponovno začel pretiti izpad. A. K. LOKOSTRELSTVO Pagnossin — Hurlingham 76:64 (35:38) PAGNOSSIN: Savio 16, Furlan, Garrett 23, Soro, Ardessi 2. Fortu-nato 6, Caluri 2, Flebus 8, Beretta 4, Bruni 15. HURLINGHAM: Ritossa, Pirova-no, Forza 2, Scolini, Oeser 16, Bai-guera 8, Meneghel 6. Pozzecco 11, Iacuzzo, De Vries 21. SODNIKA: Compagnone ir Mon-tella iz Neaplja. PON: Beretta, De Vries. PM: Pagnossin 14:20. Hurlingham 12:14. Pred natrpano telovadnico v Gorici je Pagnossin pričakovano premagal tržaški Hurlingham. Goričani so svojo premoč potrdili v drugem polčasu, ko so Tržačani poginoma popustili in, kljub vsem prizadevanjem trenerja Lombardja. niso u-speli zaustaviti razigranih Garretta, Savia in Brunija, ki so z odličnimi protinapadi dobili zanesljivo prednost, ki so jo proti koncu srečanja še povišali. Srečanje se je zelo dobro pričelo za Hurlingham, ki je po 3 minutah igre vodil z 9:0. Ob tem stanju so se goriški igralci zbrali in zaigrali z manjšo mero živčnosti. Pagnossin je najprej izenačil ter z Brunijem prišel v vodstvo. Lombardi je od svojih igralcev zahteval večjo zbra nost in res sadovi so že bili takoj vidni: Tržačani so zopet prešli v vodstvo in ga obdržali do komvi polčasa. Po prvih minutah drugega polča-. je kazalo, da nimajo Goričani velikih možnosti za zmago, saj so bili zelo netočni pri metanju. Tudi njihova igra je bila nepovezana. Po «time-outu», ki ga je zahteval trener Benvenuti, so domačini zaigrali kot prenovljeni. Po zaslugi odlične-Garretta so dohiteli Tržačanč. so zaradi utrujenosti popustili. Pagnossin je od tega trenutka dalje vodil igro in prisilil Hurlingham. da je zaigral podrejeno viogo. V tem času smo videli najlepše akcije Goričanov. Vsa prizadevanja gostov, da bi v zadnjih minutah nadoknadili izgubljeno. so bila zaman. Razlika v koših je namreč bila prevelika, da bi Tržačani lahko upali na zmago. P. R. • Komentar Mirka Novosela Sarajevčani že prvaki? Derbi 17. kola in morda derbi letošnjega prvenstva v Beogradu med domačim Partizanom m sarajevsko Bosno je potrdil, da je trenutno Bosna v izredni formi. Sarajevčani so namreč z dvema točkama razlike premagali Beograjčane m so tako povečali vodstvo na lestvici na štiri točke. Bosna je slavila v Beogradu predvsem zaradi boljšega skoka pod košema. Kičanovic m Da lipagič sta se sicer trudila, da bi zaustavljala napade gostov, a beograjski centri so povsem od povedali in tako so Sarajevčani tudi zasluzeno zmagali. Ce je bila Bosna skoraj vedno v vodstvu, pa je bil zaključek tekme dramatičen. Prav v zadnji minuti so namreč Beograjčani dohiteli nasprotnika. a Delibašič je v zadnjih sekundah z izvrstnim metom dosegel zmagoviti koš. w Dramatično je bilo tudi srečanje v Splitu, kjer je ljubljanski Brest prisilil domačine na podaljšek. Ljubljančani so v Splitu igrali odlično in še posebno se je izkazal Nuhanovic (22 točk). Zanimivo S iaral z Zcidrovi. Ko j bo storil (2osic. , , Za delno presenečenje kola je poskrbel Metalac, ki je doma tesno premagal favorizirano Crveno zvezdo. Domačim so igrah izredno motivirano, saj so navijači iz Valjeva do zadnjega kotička na- POlnSrečanjedv’z°agrebu med Cibono in reškim Kvarner jem je bilo v središču pažnje v glavnem zato, ker je zopet v Zagrebu zaigral bivši član Lokomotive Nikola Plečaš.. Ctbona pa je zasluzeno premagala Rečane predvsem zaradi boljše obrambe Zagrebčani so ze vodili s 15 točlcami razlike in gostje so zmanjšali zaostanek le pro- " kpkolu se lestvica bistveno ni spremenila. Bosna je trdno na vrhu lestvice, a bo že v prihodnjem kolu zopet pred izred- no težko nalogo' Sarajevčani bodo namreč doma igrali z .lugonla- stiko.~Če bodo Delibašič in tovariši uspešno premostili tudi to oviro, potem pa bo jasno, da si lahko driavni naslavjeja™ ‘zapravijo* Spodnji del ledvice je še nekoliko zapleten. V nevarnih vodah je še vedno tudi ljubljanski Brest. Po mojem mnenju pa se bo Igmanu pridružila v drugi ligi še Industromontaža. ki ima težji spored Mem »d l^nicnov. ^ ^ V BEOGRADU: Partizan — Bosna Sarajevo 89:91 V SPLITU: Jugoplastika — Brest Ljubljana J9:. 1 V ZAGREBU: Cibona — Kvarner Reka 100:95 V ZADRU: Zadar - Rabotnički Skopje V BEOGRADU: Ratinički FOB - Industromontaža ZG 90.80 V SARAJEVU: Igman — Beko Beograd 82:103 V VALJEVU: Metalac — Crvena zvezda Beograd 86:84 LESTVICA Bosna Sarajevo 32; Jugoplastika Split in Partizan Beograd 28; Cibona Zagreb 24: Beko Beograd 20; Crvena zvezda Beograd, Rad-nički FOB Beograd in Kvarner Reka 18; Zadar in Rabotnički Skopje 10- Brest Liubliana 8; Industromontaža Zagreb 6; Igman Ilidža 0. PRIHODNJE KOLO (18. - 19. 2.) Brest - Zadar: Bosna Jugoplastika; Industromontaža . Parti zan; Kvarner - Radnički FOB; Rabotnički . Metalac; Crvena zvezda - Igman; Beko - Cibona. 75:79 98:81 86:97 106:90 SKUPINA ZA NASLOV DRŽAVNEGA PRVAKA IZIDI L KOLA A SKUPINA Sinudyne - Fernet Tonic Cinzano - Mobilgirgi B SKUPINA Forst - Alco Brili - Xerox LESTVICA A SKUPINA: Mobilgirgi in Fernet Tonic 2. Sinudyne in Cinzano 0. B SKUPINA: Alco in Brili 2. Forst in Xerox 0. PRIHODNJE KOLO (20. 2.) A SKUPINA: Mobilgirgi . Sinu-dyne; Fernet Tonic - Cinzano. B SKUPINA: Xerox - Forst; Alco . Brili. KVALIFIKACIJE IZIDI 1. KOLA A SKUPINA Lib. Brindisi - Jollycolomb. 70:90 lingham, Brina in Libertas Brindisi 0. B SKUPINA IBP, Snaidero, Sapori in Emerson 2, GBC, Roller, Cosatto in Vidal 0. PRIHODNJE KOLO (20. 2.) A SKUPINA: Brina - Hurlingham; Canon - Libertas Brindisi: Jollyco-lombani - Chinamartini; Scavolini -Pagnossin. B SKUPINA: Cosatto . Sapori; E-merson . Roller; GBC - IBP; Snaide-- Vidal. Marko NAMIZNI TENIS NA TURNIRJU V KRIŽU M. Bogateč prvi 90:77 94:90 76:64 Canon - Brina Chinamartini - Scavolini Pagnossin . Hurlingham B SKUPINA Emerson - GBC IBP - Cosatto, Snaidero - Roller Sapori - Vidal LESTVICA A SKUPINA Jollycolombani, Canon, Pagnossin in Chinamartini 2, Scavolini. Hur- Vaški rekreacijski namiznoteniški turnir, ki ga je kriško športno društvo Mladina priredilo v soboto v vaškem Ljudskem domu, je zaradi velikega števila nastopajočih in tudi zaradi zadovoljive tehnične igre nekaterih igralcev, popolnoma uspel. Na turnirju so nastopili namreč samo tisti člani in mladinci, ki gojijo to panogo samo v rekreacijske in družabniške namene in ki se zbirajo okoli športnega društva Mladina. Vpisalo se je namreč 20 tekmovalcev, kar predstavlja veliko presenečenje, saj ima tako sedaj društvo približno 30 gojencev te panoge. Končna zmaga je nepričakovano pripadla Mauru Bogatcu, medtem ko so nekateri favoriti predvsem v finalnem delu turnirja povsem odpovedali. Vsi nastopajoči pa so vredni pohvale, predvsem pa trener namiznoteniške ekipe Valter Pertot, ki je turnir zelo dobro organiziral. Po nagrajevanju je bil družabni večer, na katerem so vsi prisotni izrazili željo, da bi društvo v bodočnosti pogosteje priredilo podobne turnirje za katere vlada v vasi vedno veliko zanimanje. MeKinney (ZDA) svetovni prvak CANBERRA. 14. — Italijanu Leonardu De Nardiju ni uspelo v zad njem, četrtem dnevu svetovnega prvenstva v lokostrelstvu obdržati prvo mesto in si tako zagotoviti svetovni naslov. Za Italijana je bil ) usodnih zadnjih 72 puščic, katere so tekmovalci streljali na razdalji 50 in 30 metrov. Američan Richard Me 1. — 3. — 4. - 5. - <>• - 1. Quarella 2. Harvard 1. Poderoso 2. Barbazzo 1. TembroS ' ' 2. Sarezzano 1. Primus 2. Sansouetto 1. Diogene" 2. Morello 1. Tuainotu 2. Lark in Gladiator 2 1 X 1 0 X X 1 2 X X X 1 Kinney, ki je bil do zadnjega dne na tretjem mestu, je uspel veliki met, saj je prehitel Japonca Kame-ia in De Nardija. Slednja dva sta namreč imela na koncu enako število točk. Potem, ko so sodniki še enkrat pregledali puščice, so na podlagi tega dodelili srebrno kolajne Japoncu. Mariborčan Bojan Postriž-iVk je bil v tej izredno hudi konku renči 23. in je seveda zadovoljil. Američani so pospravili zlato kolajno tudi v ženski konkurenci s I.uan če k tema dvema prvima mestoma dodamo še dve prvi mesti med ekipami, pomeni, da so bili lokostrelci ZDA daleč najboljši na tem svetovnem prvenstvu. IZIDI MOŠKI: 1. McK,nney (ZDA) 2501 točka, 2. Kamei (Jap.) 2480. 3. De Nardi (Ital.) 2480. 4. Pace (ZDA) 2476, 5. Eliason (ZDA) 2467. ŽENSKE: 1. Luan (ZDA) 2515 (kar je obenem nov svetovni rekord). 2. VVilejto (Pol.) 2456. 3. Duabenspeck (ZDA) 2450, 4. Rusta-mova (SZ) 2422, 5. Roe (ZDA) 2414 Midi tokrat so Borove odbojkarice ostale praznih rok. Gostovale v Cremoni, kjer jih je premagala domača ekipa Zanafredi. Na borovka Viviana Kus v visokem skoku ob mreži iiiiii^ tmiiiiiiiiiiniiHiMiioiiMimiiiinuiMMiMioiiiiiiiiiiinmMiiiiiiiiniiiiaiiiiniiiiiimiHniiiiiiMMMiiiiiiinniimiiiiiiiiiiiniiiiimminiiiiiiiioiiaiiiMiniiiiiii|0,>1 ODBOJKA V 2. MOŠKI IN ŽENSK! 1$ NAŠE EKIPE TOKRAT RAZOČARALE Borovci izgubili v Veroni, borovke v Cremoni - Nepričakovan spodrsljaji Nabrezink pred lastnim občinstvom ■ V 1, ženski diviziji dve zmagi KVOTE 12 11 10 2,061.452 lir 122.800 lir 15.800 lir MOŠKA B LIGA Ferroni Verona — Bor 3:1 (15:7, 15:9, 17:15, 15:4) FERRONI: Albertini. Cassinari, Bertasi, DallOra, Grudenzi, Sorio, Righetti, Giacomelli, Bagnoli, Mar-clLori. SODNIKA: D Affara in Baiazzut-ti iz Vidma. V Veroni je Bor dož:vel svoj tretji zaporedni poraz in potrdil, da je še vedno v krizi. Seveda je bil tokrat nastop «plavih» neprimerno boljši od onega pred tednom dni proti tržaški ekipi CUS. Kljub vsemu pa lahko rečemo, da odlični domačini niso imeli prehudih težav pri osvo jitvi para točk. Ferroni je odigral dobre tekmo in je strl odpor slovenskih odbojkarjev predvsem po zaslugi odličnega bloka in učinkovitih pro. linapadalnih akcij. Po drugi strani pa so borovci povsem odpovedali v obrambi. Zanes Ijiv sprejem pa je bil absolutno premalo. da bi naši fantje lahko upali na zmago. Omeniti velja tudi. da so «plavi» tokrat igrali brez Špacapana, ki se je raje odločil za smučanje. Kar se tiče poteka tekme lahko rečemo, da so bili domačini v treh setih, k: so jih osvojili, odločno boljši. Izredno Izertačen in razburljiv, ter ne nazadnje tudi kvaliteten je lltllllMIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIUHIIIIIMlIlKMIIIIIIMIIIHIIIIIIIIIIIIIIinillllllllHIIMIIIIIIIIIIIIIIIflllinMIIIII «|NTERLIGA 1977» 87:84 85:66 89:78 82:78 IZIDA FINALNEGA KOLA Bogateč — Milič 2:0 Košuta — Sosič 2:1 KONČNI VRSTNI RED FINALNEGA DELA 1. Mauro Bogateč 2. Darjo Milič 3. Patricijo Košuta 4. Karel Sosič 5. Valter Purič 6. Tullio Bubnič S. T. Po prvih dveh kolih Videmčani v vodstvu Prvič na turnirju tudi slovenska ekipa iz Celovca bil tretji niz, ki se je zaključil s tesno zmago «plavih» po tričetrt-urnem boju. Ferroni je sicer1 tudi v tem delu igre že vodil z 12:5, vendar so borovci z borbeno in požrtvovalno igro nadoknadili zamujeno in stanje izenačili. Obe ekipi sta se nato menjavali v vodstvu, dokler ni Neubauerju in tovarišem uspelo zmagovito zaključiti niz. Žal. pa naši fantje v nadaljevanju niso več zdržali takega ritma in poraz je bil neizbežen. Mig ŽENSKA B LIGA Zanafredi Cremona — Bor 3:2 (15:2, 14:16, 15:4, 12:15, 15:8) V nedeljo je bilo na sedežu tržaškega šahovskega društva v Ul. Ta-rabocchia prvo kolo mednarodnega šahovskega tekmovanja «Interliga 1977». Tega turnirja, katerega prirejata Primorska šahovska zveza in šahovska zveza Furlanije - Julijske krajine, se udeležuje 10 ekip z obeh strani meje. Slovenske barve zastopajo ekipe Portoroža, Nove Gorice, Idrije, Tolmina ter še slovenska šahovska ekipa iz Celovca. To je prvič, da se neka slovenska ekipa iz Avstrije udeleži tega tekmovanja. Ekipe, ki za- A LIGA 0:0 2:1 t: 1 2:0 3:1 1:0 3:2 1:0 .IZIDI 16. KOLA Bologna — Verona Fiorentina — Cesena Inter — Foggia Juventus — Lazio Perugia — Milan * Roma — Genoa Torino — Sampdoria Napoli — Catanzaro LESTVICA Torino in Juventus 27. Tnter in Fiorentina 20. Napoli 19, Perugia in Roma 16. Lazio in Verona 15. Genoa 14, Milan in Catanzaro 13, Foggia, Sampdoria in Bologna 11, Cesena H. PRIHODNJE KOLO (20.2.) Catanzaro - Inter, Cesena Roma, Foggia Perugia. Genoa - Juventus, Lazio - Fiorentina, Mlan Sampdoria. Torino - Bologna, Verona Napoli. NAJBOLJŠI STRELCI A LIGE 13 zadektov: Pruzzo (Genoa) in Graziani (Torino). 11 zadetkov: Savoldi (Naooli). 9 zadptkov: Bet tega (Juventus). 8 zadetkov: Muraro (Inter). B LIGA IZIDI 20. KOLA Atalanta — Taranto Como — Ascoli L. Vicenza — Avellino Lecce — Catania Novara — Monza Palermo — Ternana Pescara — Varese Rimini — Modena Sanbenedett. — Brescia Spal — Cagliari 2:0 4:0 2:2 0:0 0:0 1:1 1:0 1:0 1:0 1:1 C LIGA LESTVICA L. Vicenza, Monza, Pescara in Como 27, Lecce in Atalanta 24, Cagliari 23, Varese in Catania 21. A-scoli 20, Taranto in Sambcncdettese 19. Palermo 17, Avellino 16. Modena. Brescia, Novara, Ternana in Rimini 15, Spal 13. PRIHODNJE KOLO (20.2.) Ascoli - Rimini. Avellino Lecce, Brescia - Spal, Cagliari - Sambene-dettese, Catania - Pescara, Modena Novara Monza - Atalanta, l aranto -Palermo, Ternana - Como, Varese L. Vicenza. 2:1 0:0 1:1 1:0 2:0 2:0 2:2 1:1 1:1 1:0 IZIDI 22. KOOLA Biellese — Padova Clodiasottomar. — Bolzano Cremonese — Alessandria Juniorcasale — Venezia Albese — Lecco Piacenza — S. Angelo Lod. Pro Patria — Pro Vercelli Seregno — Udinese Treviso — Pergocrema Mantova — Triestina ' LESTVICA Cremonese 33, Udinese 32, Lecco 28, Treviso in Juniorcasale 27. Piacenza 26, Pro Vercelli 24, Mantova in Biellese 22, Triestina in Bolzano 21, Pergocrema in Alessandria 20, S. Angelo Lodigiano 19. Seregno 18, Albese in Pro Patria 17, Clodiasot-tomarina 16, Padova 15, Venezia 9. PRIHODNJE KOLO (20.2.) Albese - Juniorcasale, Alessan dria -, S. Angelo Lod., Lecco - Trevi so, Mantova - Seregno. pado\a - stopajo našo deželo, pa so: Trst, ki je velik favorit tega tekmovanja, saj je tudi bil vedno prvi, Gorica, Čedad, Pordenon ter Videm. IZIDI L KOLO Trst — Celovec 4,5:1,5 Čedad — Nova Gorica 3:3 Videm — Idrija 5:1 Gorica — Tolmin 3:3 Pordenon — Portorož 2:4 2. KOLO Celovec — Portorož 2:4 Tolmin — Pordenon 3.5:2.5 Idrija — Gorica 2.5:3.5 Nova Gorica — Videm 1,5:4,5 Trst — Čedad 3.5:2.5 LESTVICA PO DVEH KOLIH 1. Videm 9,5 2. Trst in Portorož 8 4. Gorica in Tolmin 6,5 6. Čedad 5.5 7. Pordenon in Nova Gorica 4,5 9. Celovec in Idrija 3,5 Prijetno je presenetila ekipa Vid- BOR: Bolčina,. Batič, FurlaniČ, Jazljefc., Man,. Kjjs. gelj, Glavina. V četrtem prvenstvenem kolu- so borovke v Cremoni ostale praznih rok. Domača ekipa je do tega kola imela kot borovke dve točki, pa tudi razlika v setih je bila enaka. Zanafredi je ekipa z res izredno obrambo. Igralke lovijo skorajda vse: imajo dober sprejem, poleg vsega pa v igri «pobirajo» tako o-•stro tolčene kot tudi plasirane žoge. Če je napad nekolko manj izrazit, nadoknadi to res lepa skupinska jgra. Borovke so v soboto zaigrale izredno nihajoče. Žal. so tudi tokrat lepi odbojki sledile nerazumljive napake, glavne v sprejemu. K; bo na ša ekipa začela igrati sproščeno in konstantno, zmage ne bodo zaostale, taka igra pa, Zal, ne bo prinašala zaželenih uspehov. Tekma se je za naše 'gralke začela porazno. Dve osvojeni točki v prvem setu i»vesta vse. Poleg sijreje-ma je bila tudi serija zgrešenih servisov in drugih nepotrebnih napak. Tudi v nadaljevanju so imele pobu do v rokah domačinke, ko so borov ke j le reagirale in stanje izenačile. Tretji set je brez večjih težav pripadel domaenkam. V nadaljevanju je Bor končno le zaigral in našim igralkam je uspelo «razbili> obrambo Zanafredija. V odločilnem nizu je Bor končno tudi visoko povedel s 6:2. Kazalo je že, da bodo naša dekleta zmagala zaradi svoje boljše kondicije. A domačinke so začelo- i grati izredno zagrizeno in < stro ter tako tud. osvojile drugi par točk. INKA ma, ki ima v svojih vrstah nekaj mojstrskih kandidatov, tržaška eki pa je igrala na svojem normalnem standardu, dobro pa je tudi zaigrala ekipa Portoroža, ki ima na svoji prvi deski mojstra Ostermana. Ekipa I drije, ki je vedno- bila najtrši oreh za tržaško ekipo, je tokrat razočarala. Naslednja kola «Interlige 1977» bodo odigraij v Novi Gorici 13. marca. Clodiasottomarina, Pergocrema Pro Patria. Piacenza ■ Cremonese Pro Vercelli - Biellese. Udinese - Triestina, Venezia - Bolzano. V nedeljo, 6. februarja, je bil v Trstu drugi mednarodni polbrzopo-tezni turnir, katerega se redno udeležuje vrsta slovenskih, hrvatskih in italijanskih igralcev. Prvo mesto je osvojil Slak s sedmimi točkami in pol na devet možnih, drugi je bil Ceschia s sedmimi, tretji pa tržaški mojstrski kandidat Rupeni prav tako s sedmimi. Na lestvici sledijo še Poropat, Ukmar. Fi-lopovič, Pirona in še drugi. Turnirja se je tokrat udeležilo 30 šahistov. od katerih je bila večina iz Slovenije. D. J. Sokol —AGI 2:3(15:13,12:15, 15:6, 11:15, 12:15) SOKOL: Vida in Lija LegiŠa Kralj, Škrk. Capolicchio, Volari, Lo zar, Caharija. • Sokol je v četrtem kolu, v skupi ni, ki se bori za obstane« v ligi, nekoliko nepričakovano pod’egel go riškemu AGI. Goričanke so zrna go povsem zaslužile, saj so zaigrale bolj zagrizeno in z neprimerno večjo voljo do zmage od domačink Sokol je odigral eno svojih slab šili tekem, če že ne najslabšo. Raz logov za ta negativni nastou je več: slabo obiskovani treningi, pomanjkanje samozavesti, prevelika brezbrižnost in pa ne nazadnje tudi ne resna priprava na tekmo. Potencialno bi naša ekipa zaslužila prvo ali pa vsaj drugo mesto na razpredelnici, vendar pa se bo s tako igro le z veliko težavo rešila celo pred izpadom. AGI je namreč neposredni nasprotnik Sokola za tretje mesto na lestvici. Kot vemo. pa si bodo obstanek v ligi zagotovile prve tri ekipe. Primavera — Breg (17:15, 15:8, 17:15) 3:0 BREG: Klabian,. Kofol M.. Kofol D., Premolin, Prašelj, Kocijančič. Korošec. Trenta. PRIMAVERA: Buratti, Giona.Mar-tinello, Scarato, Spiandore, Todesco, Verdolin, Pomcllo. SODNIKI: Loschi, Danieli in San- ces. V soboto so bile Brežanke v ^ venti Vicentini res ob zelo P01^ no zmago. Od vsega začetka je.^ kazalo, da bodo Dolinčanke vile presenečenje, čeprav so j vale zelo okrnjene. Manjkal^ namreč tudi Olenikova, ki ni ‘--j odpotovati zaradi delovni! ob'11 ;l/ sti. Tako je vsa teža napada s * la na rameni!: Klabianove ter j de Kocijančičeve, ki pa se j® dobro odrezala. V prvem s£t^ Brežanke takoj povedle in si l,a ^ le veliko prednost, da se naIjV čudno zdi, kako so mogle ta se1 y| pustiti nasprotnicam. Vodile so j s 14:10 ter 15:14, vendar seta » osvojile predvsem zaradi neb514 nosti nekaterih igralk. Medtem ko v drugem setu Dolinčanke nudile Primaveri , * sk»3 nikakega odpora, je bila v - ,, setu čisto drugačna slika. Tu“jjD krat so (»vedle Brežanke z v-pjr prednostio. Tn pa se ie s"eča stavila slovenskim dekletom: M* Trenta, ki je bila dotlej gonilu3^/ ekipe, je nerodno padla in s! poškodovala nogo, tako da Jf. JI rala zapustiti igrišče. Po Trentove so bili vsi upi bie^L ekipe pokopani, dekleta sij se * j la in tako prepustila tudi. zadnJ nasprotnicam. , i/, M- 1. ŽENSKA DIVIZIJ* Sloga — ACLI Sv. Jakob ‘ (16:14- 15:8, 15:7) SLOGA: Mira, Neva in Su**1, gič, Debenjak, cuk, CriSsaJil co. Ražem, Hrovatin. ACLI: Antonac, Aqnilante jj* S.. Flegar. Giurini, Marasp11' \f man, Borpmarco, Sattler, TU^*' glia. Viezzoli. c|l Sloga si je zagotovila obsU J prvi diviziji že v pmlzatlnj«%* kvalifikacijskega dela p vens‘ gladko zmago nad ACLI. Pa/ zaradi poraza Julie proti Ki>ny % si je naša ekipa že z mateU1' 8^ gotovostjo zagotovila vsaj dru" sto v svoji skupini. Zmaga Sloge v tem ko! - ieui^ naša dekleta. V tem kolu P-u,/ Krp?. ’ zaradi poškodbe Milena Ki,l'-n: u: čeva, ki je v zadnjih teUj^jf Ji grala vse boljše. Nadja je nastopila, kljub poškodbi in to na mestu, ki ni i,jcn° no. Za nameček ima roko v ev Sonja Lazar, tako da je bilo. j, P tudi manj menjav, kot običu-1 l(Sc rad: tega pr zaslužijo Prav - i^J gralke polivalo za prizade''11 ^' ki so jo pokazale. Igra sarf?eia la posebno lepa. Slo?a je. za<^ koliko negotovo in ACLI je Liri že z 11:3. Sloga pa je lepo |,£y in osvojila set z mini malno „ i V nadaljevanju je naša c? pf' vedla z 8:1. V naši eki o je :e K do majhne zmede in ACIJ . načil. To je bilo pa tudi \, pa je Sloga doseg|a avri zastavila pred P>'vf' S tem si ga je V drugem ^iciu pivcii^'- . f , nastopala v skupini ekip, k .|if borile za napredovanje v’ vl'r«jK V drugem /lelu prvenstva r, - 1 • • . 1.:^ I j' Kontovel — Julia V predzadnjem kolu so K(a jt ^ va dekleta odpravila JuliO’ %9 . k tega kola delila prvo itv->s‘' - '"r'1 iti stvici s Slogo. Kotkovel .le srečanju zaigral bolje lr zagotovi obstanek v tej že v kvalifikacijskem mora brezpogojno prema£au.-> I1 v zadnjem kolu in upati- c.«' f Sloga premagala Julio s 14 . boljšim rezultatom. j{|y Ni $ S K H liko bolj pomembna, če u1 5 kakšno postavo so morala fli "i h h / S 1 Primorski dnevnik nogomet ŠPORT ŠPORT ŠPORT 15. februarja 1977 V DRUGI AMATERSKI LIGI Dokaj nezanimiv derbi Vesna-Breg prinesel zasluženo zmago Križanom Malo napadov in nobenega gola na tekmi Juventina - Isonzo Med odgodenimi srečanji sta bila tudi nastopa Primorja in Zarje V®Sna — Breg 3:1 (2:0) k^ESNA:'Bogateč, Sulčič, Verzier, in Cc.a !• in II., Skrem, Botti, Ger-v!’ Gergolet, Bortolotti in Botti, * Košuta, 13 Guštin. REG: Gersinich, Krevatin, Bo-L.,Za’ Kodela, Mondo, Klun, Samec, ^mha (Krmec), Bonnes, Cadena- . ^TRELCI: Gergolet, Mondo (avto-I'.1? Skrem (11-metrovka) za Ves- \ Krmec za Breg. ne preveč zanimivi tekmi je i % _Kot predvideno je deževno i sPet oviralo reden potek i ™0omntnega prvenstva 2. ama-lige (skupina F). Zaradi blatnih in irazmočenih so morali tudi v nedeljo goditi kar štiri tekme' in s ni se je seznam zaostalih te-Ke]n Povišal na 16. lestvica postaja tako vedno °°jj nejasna in nerealna. V ne-“eljo je celo prišlo do spretnem-j na samem vrhu lestvice. nrad; prisilnega počitka Pri-r°ria in Opicine je vodstvo Vrevzela Op. Supercaffe, ki je S osteh s klasičnim izidom gagala Pro Farro. tjirr ro 3'e tokrai odrezala e?iAurišina, ki je doma z I °kim izidom spravila na ko-tjJ}a solidno ekipo Edile Adria-;■ a-. Po tem uspehu so Nabre-Wcp* Zapus^i spodnji del lest- v^erbi v Križu med domačo .j sn° in Bregom se je končal I UsPehom Križanov, ki so ta- Po treh mesecih in pol (zad-yl - - uspeh Vesne smo zabeležili oktobra 1976 - 3:2 proti S. spet prišli do tretje pr-stvene zmage. Za Brežane ,ni,e.bila to mrzla prha, saj so av'» z 12 točkami obtičali na nj: *est„ lestvice in je zato krif-v P°l°žaj postal nekoliko zn \Venstvo bodo sedaj prekinili fjJp nedelje in to bodo izko-lih t za pranje vseh zaasta-'1lh'e^ern' sklepu deželnega nv°ra se mora namreč prven-(e{° nadaljevati 13. marca, s povratnim kolom. h IZIDI 3. POV. KOLA °&i0 nZaule $£• Prnv.1® ' Pntnone odg. S. iT,arra - Op. Supercaffe ,,0:2 Ai,varco - S. Sergio -------„3,;0 Cls!na - Edile Adriatica 2:0 W'alun£a - Znria odg. 3:1 Sg, v ^esna gladko premagala kra le bilo zanje tudi usodno, ^^•f^napakah Bregove obram- JUVENTINA: Plesničar, Tomažič, Marson, E. Tabaj, Mikluš, Loren-zon, Uras, Russo, Marvin, Montico, Gomišček. ISONZO: Ulian, Clama, Bonaldo, Marega, Boscarol I., Visintin, Vetto-rello, Cristin, Clementin, Boscarol II., De Čampo. SODNIK: Mosangini iz Flumigna-na. Strah pred porazom je prisilil obe ekipi, da sta že od vsega začetka igrali predvsem obrambno. Kar pa je najvažnejše, manjkale so akcije za gol, tako na eni kot na' drugi strani. V teku 90 minut je Isonzo imel le enkrat priložnost za gol, ko ga ‘jč sodbi k razveljavil zaradi prekrška nad Plesničarjem (?). Juventina ' je svoj« priložnost' zapravila v v drugerri polčasu, ko je Uras streljal naravnost v vratarja. Srečanje se je v glavnem odvijalo na sredini igrišča, kjer je poprečnost veznih igralcev ustvarila tekmi nizek ton. Nekoliko bolj živo in napadalno igro s strani Štandrežcev smo videli v dragem polčasu, ko so se gostje prehitro zaprli v obrambo in so le skrbeli, da bi načrtno odbijali štandreške napade. To jim je uspelo predvsem po zaslugi samih domačinov, ki v pomembnih trenutkih srečanja niso znali biti učinkoviti. Odpovedala je predvsem sredina i-grišča. Montico je v bistvu bolj škodoval ekipi, kot koristil, saj je zgrešil preveč podaj; Russo je zaradi živčnosti (sodnik ga je ob koncu srečanja izključil) igral pod svojo običajno ravnijo; edino Lorenzon je od časa do časa skušal nekoliko oživiti štandreško igro. V takem položaju pa je treba pohvaliti prizadevanja obeh branilcev, Tomažiča in Marsona, ki sta precej pomagala napadu. Posebno Marson je tokrat dobro igral in bil za Juventino verjetno najboljši na igrišču. Tokrat pa je treba pohvaliti celotno obrambo, čeprav je Plesničar tudi tokrat v vratih pokazal precejšnjo negotovost. P. R. Opicina — Primorje Pričakovani dvoboj med voditeljema lestvice Opicino in Primorjem so odgodili na poznejši datum. Čeprav je bilo opensko igrišče nekoliko razmočeno je bilo vsekakor uporabno za igro. Vendar je sod nik Fontana iz Tržiča ob spremstvu kapetanov ekip Pestrina (Opicina) in Visintina (Primorje) pred začetkom tekme,' ko so bili že vsi nogometaš1 pripravljeni za igro, pregledal igrišče in na splošno začudenje vseh prisotnih odgodil tekmo. Trenerja ekip Manzutto (Opicina) in Giovannini (Primorje) sta najavila sledeči postavi: OPICINA: Boldrin, Paolich, Dan-dri, Di Stasio, Celigoi, Gaeta, Fa-vento, Pestrin, Rosman, Vascotto in Surian. •PRIMORJE: Štoka, Bezin, Tomiz-za, Giovannini, Race, Angelieri, Ma-rassi, Valenti - Clari, Visintin, Barnaba, Rustja. B. R. Deželni odbor nogometne zveze je v svojem uradnem poročilu št. 25 z dne 2. februarja 1977 med dragim objavil tudi razpored tekem vseh amaterskih lig. Zaradi blatnih in razmočenih igrišč je prišlo do vrste prekinitev in v nekaterih skupinah morajo zato odigrati več zaostalih tekem. Kar se tiče 2. amaterske lige, kjer igrajč naše enajsterice, je deželni odbor sklenil sledeče: SKUPINA E (Tu nastopa štandreška Juventina). Ker ni prišlo do nobene odgoditve, se bo prvenstvo redno tako odvijalo: Nedelja, 20. 2. četrto povratno kolo. Nedelja, 27. 2. peto povratno kolo in tako naprej. Prvenstva pa ne bodo prekinili 3. in 10. aprila. SKUPINA F Sobota, 19. 2. Zaule - Primorje S. Sergio - S. Marco Duino Nedelja, 20. 2. Rosandra - Zarja Costalunga - S. Marco Edile Adriatica - Breg Nedelja, 27. 2. Rosandra - S. Marco Flaminio - S. Marco Duino Zaule - Edile Adriatica Breg - Costalunga Sreda, 2. 3. Costalunga - Zaule Nedelja, 6. 3. Zaule, - S. Marco Rosandra - Primorje Nedelja, 13. 3. pari četrtega povratnega kola itd. V tej skupini so tudi v nedeljo odgodili štiri tekme in zato bo deželni odbor v tem tednu sklepal, kdaj naj bi jih odigrali. Po vsej verjetnosti jih bodo mbrali odigrati med tednom v večernih urah, kolikor se je deželni odbor že odločil, da se mora prvenstvo nadaljevati 13. marca s četrtim povratnim kolom. Ker se je prvenstvo že itak zavleklo, je tudi za to skupino odbor odredil, da se prvenstvo 3. in 10. aprila ne prekine, kot je bilo prvotno odločeno. B. R. Servolana — Jadran 67:73 (33:36) SERVOLANA: Ponton 16 (6:11), Cassio, Fabbris 10, Ritossa 17 (3:4), Clemente 2, Sivini, Depase 9 (1:1), Rupena 7 (5:9), Redolfi, Semenich 6. JADRAN: Adrijan Sosič 27 (11:18), Žerjal 4, Ražem 7 (1:4), Pertot (0:2), Vitez (1:3), Klobas 22 (0:1), Kraus 2, Starc 4, Zavadlal, Lisjak. SODNIKA: Fegaz in Graffitti (iz Trsta). PROSTI METI: Servolana 15:25, Jadran 13:28. Osebne napake: Servolana 27, Jadran 29. PON: Starc (26), Kraus (27), Ražem (38), Žerjal in Clemente (39), Denase in Semenich (40). V zadnjem kolu prvega dela tega prvenstva je bila najvažnejša tekma med Servolano, ki je na vrhu lestvice, in med združeno slovensko zamejsko ekipo Jadranom, ki se poteguje za sam vrh lestvice. Pričakovanje za to srečanje je bilo v obeh taborih dokajšnje, kajti če bi Škedenjci zopet zmagali, bi bili le-ti praktično že končni zmagovalci. Slovenski košarkarji pa so tokrat zaigrali izredno zbrano in požrtvovalno ter so tudi zasluženo zmagali. Začetek tekme ni bil obetaven za «plave». Servolana je v 7. minuti že vodila z 19:11 in vse je kazalo, da bo ugnala naše košarkarje. Le-ti pa so takoj odgovorih in so nasprotnika že v lŽ^minuti prehiteli. Odtlej je bil Jadran stalno v vodstvu. ...........................iinnimi............................................................... KOŠARKA V PROMOCIJSKI LIGI V zelo izenačeni in borbeni tekmi Jadran premagal vodečo Servolano Med najboljšimi na igrišču so bili Adrijan Sosič, Robi Klobas in Peter Žerjal NOGOMET V PRVENSTVU 3, AMATERSKE LIGE GAJA $1 JE V NEDELJSKI TEKMI PRIBORILA DOKAJ LAHKO ZMAGO Mladost je po dveh porazih le prišla do remija Gaja — Esp. Pio XII 4:0 (1:0) GAJA: Kante (Klavdij Grgič). Dani Milkovič, Stranščak, Vrše, Čermelj, Rismondo, Zuzich, Savarin, Kalc, Iztok Grgič, Bolcich (Igor Križmančič). ESPERIA PIO XII.: Tasso, Pre-dozan, Kerin,. Tamaro, Luglio, Česen, Race, Gei, Farfogla, Scacciati, Papagno. KOTI: 8:3 za Gajo. GLEDALCEV: okrog 200. STRELCI: v 29. min. p.p. Bolcich (11-metrovka), v 12. min. d.p. Kerin (avtogol), v 23. min. d.p. Bolcich in v 31. min. d.p. Iztok Grgič. PRIPOMBE: v d.p. so bili zaradi prekrškov izključeni Rismondo in Savarin (Gaja) in Gei (Esp.). V zaostali tekmi proti tržaški ekipi Esperii Pio XII je Gaja na Proseku spet slavila zmago, utrdila svoje drugo mesto na lestvici in se približala na samo dve točki vodečemu Primorcu. Čeprav so se gajevci predstavili z dokaj okrnjeno postavo (kajti manjkali so jim kar štirje standar-d i igralci: Branko Grgič, Rado Križmančič, Ladi Milkovič in Vivia-ni) ni bila njihova zmaga niti tokrat nikoli v dvomu, čeprav je njihova i-gra v prvem polčasu zastajala, niso Tržačani niti enkrat resno zaposlili vratarja Kanteja, ki je bil skozi vso tekmo praktično nezaposlen. Toda čakati je bilo treba šele 29. minuto, da so «zeleno-rumeni» le povedli in to z 11-metrovko, ko je bil v kazenskem prostora zrušen Zuzich. Po odmoru pa so se Kalc in tovariši popolnoma razigrali, zabili še tri gole po zaslugi Kalca, Bolcicha ter Iztoka Grgiča in goste potisnili v njihov kazenski prostor, tako da so se le branih. Naj omenimo še nepotreben dogodek, ki se je pripetil proti koncu drugega polčasa. Čeprav je bila tekma vseskozi korektna in zmaga Ga- ji že zagotovljena (4:0) je v eni izmed akcij tržaški napadalec Gei po nepotrebnem udaril s pestjo Ris-monda, prišlo je do reakcije, tako da je sodnik segel v žep in pokazal kar tri rdeče kartone in sicer za Geia, Savarina in Rismonda, ki je bil praktično popolnoma nedolžen. Po tekmi nam je vodja Gaje Ludvik Grgič dejal: «Res je, da smo si zmago zagotovili z lahkoto, toda nepotrebne «žrtve» smo le imeli, kajti izključena sta bila kar dva igralca, Rismondo in Savarin, s tem pa nas je sodnik še enkrat odškodoval. In to ni prvič!» d. gr, Borgo Fasulll — Mladost 2:2 (1:1) BORGO FASULLI: Pellizzari, Pe h con, Marangotto, Lagroia, Trampuž. Pellizon, Roldo, Qualizza, Mar-ciani, Pinegalli. MLADOST: Mario Ferletič, Gelli-n', Marizza, Barbana, Cotič, Zampa, Devetak, Dužman, Aldo Ferletič, Pahor, Ferfolja. STRELCI: v 17. min. Pellizon, v 45. m n. Zampa, v 36. min. d.p. Rol do in v 42. min. d.p. Gabrijel Ferfolja. SODNIK: Tuzzi iz Krmina. Doberdobska enajsterica je po dveh zaporednih porazih prišla do točke. V gosteh je remizirala proti predzadnji ekipi na lestvici, goriški enajsterici Borgo Fasulh. Takoj pa moramo povedati, da bi naši fantje (predvsem v drugem polčasu’' zaslužili nekaj več, Tokrat je povsem odpovedala obramba, ki dveh zadetkov od tako poprečne enajsterice ne bi smela prejeti. Tudi sredina igrišča je dokaj šepala in v prvem polčasa so imeli naši igralci malo žog. Te bi lahko našteli na prste ene roke. Tokrat je bil najboljši v napadu Devetak, ki je v nedeljo odigral prvo letošnjo prvenstveno tekmo za svojo enajsterico, a se je odlično iz- kazal. Na sredini igrišča je v drugem polčasu lepo pokrival polje Pahor. Tekma se je začela z dokaj počasnim ritmom. Domačim so naše fante ustavili na sredini igrišča in tu se je praktično igra ustavila. Domačini’so skušali izvšjati svoj protinapad. a vsi so bili zelo počsjsni, zato nasprotnike ‘niso spraviti v težave. Prišli pa so vseeno v vodstvo s Pelizzonom, ki je prejel Qualizzi-jevo podajo iz kota, njegov strel je bil zelo točen, a bil je tudi zelo počasen. Vratar Ferletič se je na to žogo vrgel, a ušla mu je pod trebuhom; očitno je bilo, da je za ta gol kriv sam. Naši fantje so skušah zgraditi nekaj nevarnih akcij a jim ni uspelo, ker so jih domačini lepo ustavili, na sredini igrišča. Zato so morali naši napadalci žogo «iskati» sami. Tu se je zopet izkazal Devetak, ki je bil eden najbolj požrtvovalnih v naši ekipi, od časa do časa pa tudi Gabrijel in Aldo Ferletič. Do izenačenja sc prišli zadnjo minuto polčasa ko je Zampa preigral celo obrambno in z neubranljivim strelom premagal domačega vratarja. Drugi del srečanja je bil popolnoma slovenski. Gostje so prišli v nasprotni kazenski prostor le enkrat v vseh 45 minutah igre in tedaj so dah gol. Mladost je zgradila celo vrsto priložnosti za gol, a žoga n' in ni hotela v vrata. Tu se je izkazal Aldo Ferletič, ki je ustvaril veliko število priložnosti. Domačini pa so Se večkrat z veliko mero sreče rešili. Devet minut pred koncem so domačini nezasluženo povedli. Zgledalo je, da bo poraz neizbežen. Tri minute pred koncem pa je Gabrijel Ferfolja po Barbanovi podaji z glavo premagal domačega vratarja. S tem se je praktično srečanje zaključilo. Fabio Gergolet Med našimi košarkarji moramo tokrat še zlasti. pohvaliti Adrijana Sosiča, ki je odlično vodil igro svoje ekipe, Roberta Klobasa, ki je bil pod košem neustavljiv, ter mladega Petra Žerjala, ki je v ključnih trenutkih krepko pripomogel, da je Jadran obdržal vodstvo. Dobro sta se izkazala tudi centra Ražem in Vitez. K. Leo KADETI Don Bosco — Kontovel 52:63 (29:29) DON BOSCO: Peretti 12, Karis, Scabini 7, Rainis, Vascotto 13, Papagno 2, Pigo 4, Trani 12. KONTOVEL: K. Starc 13, Perini 4, I. Starc 12, čuk 5, Kneipp 15, Ra ce 4, Prašelj 4, Udovič 6. PM: Don Bosco 9:32, Kontovel 11:20. PON: Trani, Pigo, Čuk, I. Starc, K. Starc in Papagno. SON: Don Bosco 22, Kontovel 26. SODNIK: Guerin. To je bil slab nastop Kontovelcev. Kot se je zgodilo že v dragih tekmah, so tudi tokrat naši fantje igrali slabo proti šibkemu nasprotniku. Ne vemo, kje bi lahko za to iskali razloge, dejstvo pa je, da Konto-velci proti slabim ekipam igrajo skrajno nepazljivo v obrambi, ne poslužujejo se protinapadov in delajo hude napake. V opravičilo jim je le dejstvo, da so igrali tokrat na mokrem igrišču. Prvi polčas se je končal 29:29. Predvideno je bilo, da bo kontovel-ska peterka dosegla tako malo košev, kajti Kontovelci so v napadu preizušali nove sisteme igre. Prav neverjetno pa je bilo, da so pri tako počasni igri predstavniki Don Bosca dosegli toliko košev. Glavni krivec za to je bila seveda tokrat zelo statična slovenska obramba. V drugem delu tekme se Kontovelci niso prebudili, pač pa so poskušali igrati agresivneje In dovolj je bilo, da so trdoživega nasprotnika spravili na kolena. Dosegli so najvišjo prednost pri 61:43, od tedaj dalje pa so popolnoma popustili. I. S. MLADINCI Bor — Juventus 71:81 (33:43) BOR: Slobec 4, Mazzucca, Kneipp R. 4, Ukmar V. 5, Volk 5, Lukša 21, Fontanot 4, Parovel 14, Perco (k) 14. SODNIKA: Zvech in Boscolo iž Trsta. PON: Fontanot (14. min. d.p.), Parovel (15. min. d.p.) in Volk (19. min. d.p.). PM: 13:23. Bor je v okrnjeni postavi ponovno izgubil tekmo proti Juventusu, ki se je ojačil z nekaterimi igralci lanskega Pall. Trieste. «Plave» je nedvomno pokopal začetni delni rezultat, ko so italijanski fantje že v tretji minuti vodili z 11:0. Tekma se je nato odvijala na izenačeni ravni, Borovci so s večkrat približali na pet pik, vendar je Juventus vedno imel toliko moči, da se je spet oddaljil. Proti ko*cu srečanja so slovenski igralci prešli v presing obrambo, vendar je bilo vse zaman. Treba je pohvaliti celotno moštvo, ki se je požrtvovalno borilo in pokazalo, da se zna dobro odrezati, kljub odsotnosti nekaterih igralcev. fp Pagnossln — Polet 98:66 (52:37) ' PAGNOSSIN: Gruden 6, Golob 23, Edalucci 8, Balaben 2, De Leonar-dis 1, Turco 7, Campestrini 23, Va-lentinsig 12, Medeot 14, Benvenuti 2. POLET: Berdon, Danev 7, Kahn, Taučer 8, Sosič 6, Vitez 36, Škabar, Ferluga 7, Benčina 2, Malalan. PM: Pagnossin 18:34, Polet 28:42. PON: Edalucci (v 16. min. d.p.), Sosič (v 18. min.), Taučer (v 20.). SODNIKA: Chiopris in Lippi (oba iz Gorice). Nihče ni pričakoval milejšega poraza naše peterke v Gorici, saj spada Pagnossin med najboljše mladinske ekipe v letošnjem prvenstvu. Če upoštevamo še to, da so morali O- penci na pot brez trenerja Tavčarja, tako da ni bilo nikogar, • ki bi jih lahko vodil s klopi, je visok poraz bolj razumljiv. O samem poteku srečanja ni dosti povedati, saj že sam rezultat daje jasno sliko o tekmi. Razen na začetku, ko so Openci prvi prišli v vodstvo s prostimi meti Viteza, so domačini s skrajno organizirano igro in s točnimi meti od zunaj stalno večali svojo prednost do konca tekme. Poletovci niso mogli pri tem storiti ničesar, saj so Goričani znani' tudi po tem, da so na domačih tleh mnogo bolj nevarni, kot pa v gosteh, ko nimajo več idealnih igralnih razmer, ki jih sicer imajo doma. Kot ponavadi se je v openskih vrstah zopet izkazal mladi Vitez, ki je bil za nasprotnika praktično neustavljiv. Poleg njega je treba o-meniti še kapetana Taučerja, Sosiči in Benčino, ki se je odlično znašel pod košema. Lota NARAŠČAJNIKI Bor — Servolana 55:69 (23:34) BOR: Canciani (k) 8, Kerpan 22, Pegan 12, Ražem 5, Štavar 6, Husu 2, Kalc, Bajc, Slepčevič, Aghemo. PROSTI METI: 1:3. SODNIK: Perissinotto iz Trsta. Igra Bora je bila slaba, kajti dvoboj z . . . Rossijem (slednji je dal kar 38 točk), je bil povsem negativen. Fantje so bili povsem neorganizirani v napadu in Škedenjcem niso prišli do živega. V obrambi niso zapirali prostora pod košem in to jim je bilo usodno. 'Upati je, da bodo fantje intenzivno trenirali, tako da bodo pridobili kondicijo, čeprav se bliža že zadnje kolo prvenstva. V soboto bodo splavi* odigrali srečanje z ekipo Ricreatori, ki spada med boljša moštva letošnjega prvenstva. Cancia Polet — Breg 76:57 (31:27) POLET: Grison, Benčina 27, Pic-cini 31, Bratož 14, Sosič, Kovačo 4. BREG: Igor Pertot, Korošec 2, Rajko Pertot 13, Salvi 15, Labiani 1, Di Don.ato, Pasinato, Barut 22, Meneghetti 4. PM: Polet 8:28, Breg 9:24. PON: Salvi (v 19. min. d.p.) SODNIK: Desco (iz Trsta) V. slovenskem derbiju so tokrat slavili Openci. Tako so se na domačih tleh oddolžili za poraz, ki so jim ga zadali Brežani v prvi tekmi. Takoj je treba poudariti, da gostje niso zaslužili tako visoke končne razlike v koših, saj se je večji del tekme odvijal v popolni enakovrednosti. Brežani so celo imeli v prvem polčasu sedem točke prednosti (23 proti 16), ki je pa niso (zaradi nekaterih naivnih napak v napadu) obdržali za več časa. V drugem delu tekme so poletovci uredili svojo igro v napadu, pri tem so pa gostje nerazumljivo popustili, predvsem v obrambi, tako da je sam Piccini lahko dosegel v drugem polčasu 26 točk. Pri domačinih so se izkazali Benčina (v borbi pod košema), Piccini in Bratož, medtem ko so bili med Brežani najboljši Barut (v vlogi centra), Salvi in Rajko Pertot. Lota DEČKI Dom — Pagnossin 99:86 ODBOJKA MOŠKA A LIGA Milan Gonzaga — Novalinea 3:0 (15:6, 15:8, 15:5) Po štirih zaporednih zmagah v tekmovanju za zvezni pokal so Jan- kovičevi varovanci v Milanu nep-i-čakovano podlegli domači ekipi in to s čistim rezultatom. Milanska e-kipa, kjer igrata tudi dolgoletni poljski reprezentant Ambrozijak in italijanski reprezentant Nannini. je i-mela do zmage lahko pot, kar pričajo tudi delni rezultati v posameznih setih. V tržaški ekipi je dobro zaigral le Jankovič, ostali pa so naleteli na izredno slab dan. Po tem kolu je vodstvo na lestvici prevzel Milan, Novalinea pa bo morala na prihodnjem gostovanju v Pizi bre zpo-gojno zmagati, če se bo še hotela potegovati za prvo mesto. Bologna — Verona X Fiorentina — Cesena 1 Inter — Foggia X Juventus — Lazio 1 Perugia — Milan 1 Roma — Genoa 1 Sampdoria — Torino 2 Novara — Monza X Palermo — Tomana X Pescara — Varese 1 Rimini — Medena 1 Sanbenedett. — Brescia 1 Spal — Cagliari X KVOTE 13 - 1.516.000 lir 12 — 87.000 lir SMUČARSKI SKOKI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Bogdan Norčič dvakrat prvak PLANICA, 14. — Potem ko so sl skakalci in smučarski delavci v soboto zaman prizadevali, da bi pripravili državno prvenstvo na srednji skakalnici, se je v nedeljo vreme le popravilo, da so opravili prvenstvo na obeh skakalnicah, že na srednji skakalnici je Kraiučan Bogdan Norčič dokazal, da je trenutno najboljši slovenski in seveda jugoslovanski smučarski skakalec. Prav prijetno je presenetil Marko Mlakar, ki je tako potrdil, da dobri rezultati na češki turneji niso bili slučajn’, ampak sad dobre forme. Med mlad nci, ki so v vsaki seriji startali z enega zaletišča više kot člani, je kar pet prvih mest pripadlo skakalcem ljubljanske Ilirije, med katerimi je bil Zdravko Bogataj prepričljivo najboljši. Tudi na veliki skakalnici je popoldne zlahka zmagal Norčič pred Mlakarjem in Kajzerjem. IZIDI Srednja skakalnica — mladinci: 1. Bogataj 218.7 točke, 2. Anžel 209,4. 3. Bantan 207,4, 4. Berčič 176,7, 5. Tepeš (vsi Ilirija) 163,1. Člani: 1. Norčič (Tri.) 249.6 s skokoma 94 in 89,5 metra. 2. Mlakar (Log.) 212,8 - 86,5 in 32.5 m. 3. Dolhar (II.) 210,2 - 87,* in 80 m, 4. Loštrek (Log.) 199,3, 5. Kajzer (II.) 198,7. Velika skakalnica: 1. Norčič 264 0 (122 in 100 m), 2. Mlakar 24S.4 (120 112 m), 3. Kajzer 235,2 (114 in 110 m). 4. Dolhar 225,1 (106, 114), 5. Loštrek 218,5 (113,5, 96). Po koncu prvenstva je komisija za skoke določila člane reprezentance za svetovno prvenstvo v poletih na Norveškem in za prvo mladinsko svetovno prvenstvo v skokih v Švici. V Vikersundu bodo tekmovali Norčič, Mlakar, Wolhar in Loštrek, v Švico pa bodo odšli Anžel, Bogataj in Bantan. NOGOMET Včerajšnji izidi mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja v Viareggiu: Genoa - Dukla 2:2 Napoli - Eintracht 1:1 Milan - Perugia 0:0 Wisla - Rangers 0:2 SREČKO VILHAR - ALBERT KLUN narodnoosvobodilni boj •Timorcev in Istranov ^ Sardiniji, ^°**ziki in v južni Franciji 31. j;l K j s° začeli naši pregnanci množično obolevati za raa-iW'°toti 2aradi tega so 232. četo selili v višje lege, v vas J !%, Malarični napadi so dosegli svoj višek sredi U ha bišni ° so se nekateri oboleli za malarijo že vrnili iz i 9J ij? Zclr'c.e.* je 76 malaričarjev iz 232. čete še vedno ostalo , K )j,e izoi j?nju. Zaradi težkega življenja v četi in zaradi ve-A PreH te Je sel padec fašizma skoraj neopazno mimo. f cjje kapitulacijo Italije so vojaške oblasti več čet pre-t ,'žino velikega letališča pri Algheru. Med njimi bi j 232. četa. 8. septembra je v' četi zavladalo veliko W LCI C/iti marsikdo si je mislil, da bo vojne kmalu ko-■ ' - e UtnT?ar se je že kmalu pokazalo, da take nade niso X „ k^jene.'' /j; ^rkv, j}ando 232. čete je sestavljalo več italijanskih ofi-'AJ t|j,pilj *7a2en poročnika Cimina in podporočnika Spensija Iif) * p. Čet U®i 0f'cirji iz komande dokaj človeški in prinad-z njimi niso imeli sporov. Vse drugače je bilo \A lin ki se je bahal s svojo pripadnostjo v'fašistič- in se ob neki priložnosti celo hvalil, da se je Mussolinijevega pohoda na Rim. Primorcem in Istranom seveda ni bil naklonjen in večkrat jim je povzročal težave brez vsake potrebe. Naši ljudje so mu vračali milo za drago. Iz skupinic naših pregnancev je bilo večkrat slišati: «Forca marcia sil Roma»» («Vislice korakajo v Rim»). Poročnik Cimino je vedel, da so bile te besede namenjene njemu. Nemara je bil tudi to eden od vzrokov, da je iskal priložnosti za maščevanje. Pripadniki čete so prejemali za svoje delo nekaj skromnih lir. Toda zdaj se je zgodilo, da komanda čete že dva meseca ni izplačala denarja. Vsi pa so vedeli, da denar leži na komandi in ugibali, zakaj ga zadržujejo. Nezadovoljstvo v četi je zaradi' tega vedno bolj naraščalo in nekega dne tako vzplamtelo, da so pripadniki čete odrekli pokorščino poročniku Ciminu. Ko so bili po pičli večerji zbrani v gručah, je poročnik Cimino zaukazal korporalu Renatu Dellore-ju, naj ukrene potrebno, da se bo začel popis poklicev pripadnikov čete, toda korporal mu je odgovoril, da popisa ne bo, dokler se pripadnikom čete ne izplača dolg. Ta odgovor je Cimina razburil in odredil je, da mora Dellore takoj v zapor. To pa so naši ljudje, ki so stali v bližini, preprečili. Začele so padati izjave: «Vsi v zapor ali nihče!« Ko je zatem Cimino zapovedal, naj se četa postavi v zbor, se ni nihče ganil. Ko pa je tako povelje dal Dellore, je bila takoj vsa četa skupaj. Iz nje jih-je nekaj izstopilo in zahtevali so, naj Cimino Delloreju kazen prekliče. Iz čete so med tem prihajali klici: «Nočemo več Cimina,. nočemo italijanskih oficirjev!« Prerekanje se je nadaljevalo pozno v noč. Ob navzočnosti cele čete sta stopila v obrambo Dello-reja Miro Ferjančič in Leopold Vidmar. Ko je zdaj Cimino glasno vprašal, kdo je za Delloreja, jih 'e nekaj bolj pogumnih takoj skočilo h korporalu, ostali pa so glasno izjavljali, da to odobravajo. Poročnik Cimino je zdaj potegnil pištolo in jo naperil na Ferjančiča. Ta pa je stopil bljže' Ciminu in mu rekel, naj kar strelja, če si en? Ciminu se ie povesila roka. Končno se je četa na no/.iv nekih drugih oficirjev, ki se niso mešali v spor, razšla. Ponoči je padlo nekaj kamnov v okna, kjer so prenočevali oficirji. Pozno ponoči je večja skupina do zob oboroženih letalcev obkolila taborišče in začele so se aretacije. Pred vojaško sodišče VI. korpusa, ki je imelo sedež v Ori-stanu, so prišli: Renato Debore, korporal (redni vojak iz «inquadramenta»), po poklicu čevljar, doma iz Pirana, Leopold Vidmar, po poklicu pek, doma iz Branika, Miro Ferjančič, po poklicu kmet, doma iz Goč pri Vipavi, Anton Prelec, po poklicu kmet, doma iz Barke, Anton Nardin po poklicu kmet, doma iz Štandreža pri Gorici, in Karel Gorjan, po poklicu mizar, doma iz Mirna pri Gorici. Sodna obravnava proti naštetim obtožencem je bila 7. januarja 1944 to je, ko so obtoženci presedeli več kot tri mesece v preiskovalnem zaporu. Sodni zbor so sestavljali: divizijski general Umberto Bonagura, major dr. Giulio Vitiello kot državni tožilec, polkovnik karabinjerjev Igna-zio Sanjust kot sodnik, kapetan dr. Marcello Greco in kapetan dr. Vito Mobilio, oba kot sodnika. Najhujše obtožbe so padale na račun Delloreja. Prvi trije (Debore, Vidmar in Ferjančič) so bili obdolženi nepokorščine, nasilja in groženj, ostali pa, da so oficirjem predvsem grozili. Iz prepisa obsodbe je razvidno, da so vse obtožence sodili tako po mirnodobskem vojaškem kazenskem zakoniku (Co-dice penale militare di pace) in po vojnem vojaškem kazenskem zakoniku (Codice penale militare di guerra). Zaradi tega so obtožencem zvišali kazen, ki velja za mirnodobski čas vsaj za enkrat več. V obsodbi se poudarja, da so bila dejanja zagrešena na vojnem področju (zona di guerra). Med vzroki obsodbe se navaja tudi tale izjava, ki naj bi jo izrekli nekateri obtoženci in med njimi tudi Debore: «Mi nočemo več prejemati ukazov od italijanskih oficirjev, oni za nas več ne pomenijo nič, saj so vendarle prišli Angleži.« Obsojeni so bili: Debore na 14 let, Vidmar na 13, Ferjančič na 13, Prelec in Nardin vsak na 4 leta in Gorjan na 3 leta in 7 mesecev zapora. 2) Zaradi protizakonitih in žaljivih dejanj poročnik Cimino ni bil kaznovan. Obtoženci so si hoteli priskrbeti svoje branilce, vendar jim sodišče tega ni dovolilo. General Bonagura je na sodni obravnavi pomenljivo omenil, da so obtoženci «Goriziani» (Goričam). S tem je hotel reči, da so v državi nevarni ljudje m da jih je treba zaradi tega ostreje kaznovati. 3) O-strejše obsodbe so bile izrečene ravno po njegovi zaslugi. Državni tožilec je. predlagal precej nižje kazni, kot pa jih je izrekel sodni zbor pod predsedstvom italijanskega generala. Isto sodišče je v tistem času sodilo tudi italijanske vojake in če so bili obsojeni na kazni do 5 let, jih je Bonagura enostavno odpuščal in jim torej ni bilo treba prestajati kazni. Ta praksa pa ni veljala za naše ljudi. 4) Težke obsodbe pripadnikov 232. čete so imele svoi globlji vzrok v tem, da je fašistična oblast Primorce in I-strane tirala v posebne delavske batalojne in s pripadniki teh enot ravnala kot s pregnanci. Ce bi Badoglieva vlada po padcu fašizma ali vojaški kapitulaciji Italije razpustila posebne delavske bataljone, ne bi v 232. četi sploh prišlo do dramatičnega dogodka. In tudi pozneje, ko so obsojenim že tekla leta v kaznilnici, se niso spomnili, da so bili obsojeni kot politični pregnanci, iz česar bi zatem lahko ■sklepali, da je’ bila obsodba politične narave; in tako niso seveda niti pokazali volje, da bi poravnali škodo, ki jo je fašizem povzročil Primorcem in Istranom z nacionalnim zatiranjem. Zato pa so se naši ljudje s Sardinije vračali z okrnjenim zdravjem in še danes prenašajo posledice zaporov, lakote, malarije in poniževanja. 2 3 4 2) Tribunale Militare Cagliari, n. 21. Sentenza n. 1687/43 del Res Con. Ud.. M-ONPPS-PAK. 3) Miro Ferjančič: Pismo Jožefu Doljaku, Goče, 8. 8. 1968 M- ONPPS-PAK. ’ M 4) Izjava Karla Gorjana, Miren, avgusta 1968, str. 6 rko M- ONPPS-PAK. (Nadaljevanje S. Uredništvo, uprav«, oglaanl oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 Ur. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revije »DAN*. V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 15. februarja 1977 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» k DZS . 61000 IJubljan* Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob d** lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško ij1 goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drufl' pokrajin Italije pri SPI. o, , „,r , i.-.I.LJzn- Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska Trst 2«iožnikov fieg ZA SODNIKA ŠE VEDNO PRIDRŽANA PROGNOZA Še nobene sledi za atentatorji na dr. Traversija Atentat si lastijo samozvane rdeče brigade, če-prav preiskovalci menijo, da gre za provokacijo RIM, 14. — Zdravstveno stanje dr. Valeria Traversija, višjega inšpektorja italijanskih zaporov, ki je bil včeraj zjutraj tarča atentata, se je nekoliko izboljšalo, čeprav si zdravniki še vedno pridržujejo pregnozo. Dr. Traversi je bil ranjen s petimi streli iz samokresa v noge. Preiskovalci so medtem z dokajšnjo natančnostjo rekonstruirali včerajšnje dogodke, ki so bili po prvih pričevanjih očividcev zelo nejasni. Trave-si je šel z doma nekaj po 8.30 in se najprej ustavil v nekem baru, nakar je kupil dnevnik. Ko je hodil po Ulici Moretta sta se mu približala moški in ženska. Slednja ga je vprašala. kje je neka ulica in Traversi se je obrnil, da bi ji pokazal smer. Prav v tistem trenutku je moški, ki jc imel kapo potisnjeno globoko na čelo in je poleg tega imel črne naočnike. potegnil iz žepa samokres z dušilcem zvoka ter izstrelil Traversi ju v noge vse!, sedem strelov kalibra 7.65. Dvojica je nato hitro stopila v fiat 128, ki ga je policija kasneje našla v Ul. Montoro in ki ga je vozil njun pajdaš. Avto je nato s precejšnjo naglico odpeljal. Nekaj časa kasneje je nekdo telefoniral v redakcijo tiskovne agencije ANSA ter povedal, da si za atentat prevzema odgovornost samozvana levičarska organizacija »rdeče brigade*. Preiskovalci so danes zaslišali dr. Traversija. da bi skušali zvedeti od njega kaj bolj točnega. Funkcionar pa jc zgubil mnogo krvi in je kljub številnim transfuzijam dokaj šibak, zaradi česar jc bilo od njega mogoče zvedeti bore malo. Ve se vsekakor, da mu doslej nihče ni grozil in da si torej ni sploh pričakoval, da bi lahko postal tarča atentata. Pred časom je tarča podobnega a-tentata bil sodnik Marganriti, ki so mu pripadniki NAP izstrelili tri strele v noge. Pred dvema letoma pa je NAP ugrabil sodnika Di Gennara. Petega maja lani so samozvane oborožene proletarske skupine (NAP) organizirale atentat na sodnika Pao-lina DelTAnna. Prav zaradi dejavnosti NAP na tem področju se preiskovalci sprašujejo, ali je sporočilo rdečih brigad verodostojno, ali pa če ne gre morda za golo provokacijo. (if) ponarejenih desett:sočakov ter nekaj dolarjev, prav tako ponarejenih. Ni-colai je med sodno obravnavo skušal dokazati, da je denar prejel od nekaterih italijanskih prijateljev, kar pa mu ni uspelo. Brodolom pri Midwayu HONOLULU. 14. _ širok oljnat madež in majhen gumast čoln je vse, kar je ostalo za liberijsko tov9rno ladjo «Rose’s». ki je imela na krovu 31 članov posadke, vsi so bili juž-nokoreiske narodnosti. Ladja je naletela na močno neurje kakih 1200 milj severozahodno od otočja Mid-way in se je najbrž potopila, potem ko je po radiu poklicala na pomoč. «Rose's» je plula iz Vancouverja v Kanadi na Japonsko, prevažala pa je tovor železnih odpadkov. DUNAJ, 14. — Generalni tajnik OZN Waldheim je prispel danes iz Ženeve na Dunaj, kjer bo ostal na tridnevnem obisku. PO ARETACIJI ZLOGLASNEGA NE0FASISTA C0NCUTELLIJA Emanuela Trapani: orožje v rokah črnih zarotnikov Gangsterja Renata Vallanzasce še vedno niso izsledili Dekletin oče grozi časnikarjem s sodnim postopkom V NOVEM NASELJU IACP PIU SV. MARIJI M. SPODNJI Prebivalci za odprtje trgovine Delavskih zadrug Naselje je še vedno brez vseli potreb, nih trgovinskih in drugih struktur MILAN, 14. — Po le navidezno senzacionalnem odkritju, da je neo-fašist Concutelli (glavni obtoženec misarski teoriji nasprotujoših si skrajnosti (»opposti estremismi*). Primer Trapani torej: Emanuelin za hladnokrvno «eksekucijo» sodnika | oče Gaetano je v intervjuju po I. Occorsia) vpleten v ugrabitev šestnajstletne Emanuele Trapani, se preiskovalci kajpak niso prepustili čustvenim odklonom, temveč so še poglobili proces, ki naj jih privede k dokončnemu razčiščenju zadeve. Verjetnost razčiščenja ozadja ugrabitve je pa sedaj manjša, kolikor nam je izkušnja pokazala, da pomeni prepletanje raznih pomensko «vzporednih» preiskav ali procesov zgolj njihovo zavlačevanje v nedogled (glej catanzarsko obravnavo glede pokola iz 1. 1969 v milanski Kmečki banki, ki ji grozi z brezštevilnimi odlogi poleg zapletljajev birokratske narave ter načrtnih «ob-strukcij* tudi čedalje bolj zapletena preiskava o bombnih atentatih iz 1. 1971 v Tridentu). čemu uvodna opazka o «navidezno* senzacionalnem odkritju? Zato, ker je bilo že davno jasna povezava med tako imenovanim navadnim (mafijskim in podobnim) ter političnim (prevratniškim, terorističnim) kriminalom, le da tega odgovorni krogi iz enega ali drugega razloga niso hoteli priznati ter so se rajši naslajali ob kompro- V Kopru obsojen razpečevalce ponarejenih lir KOPER. 14. — Koprsko sodišče je ‘obsodilo na dve leti zapora beneškega gostinca Giovannija Nicolaja zaradi razpečevanja ponarejenega denarja. 6. novembra lani so Nicolaja in nekaj drugih oseb aretirali v portoroški igralnici, ker je hotel zamenjati več ponare,jenih bankovcev, ki so imeli vsi isto serijsko številko. ZARADI NEVARNEGA DIOKSINA V SEVESU Polemika med Rimom in deželo Lombardijo Šef laboratorija za onesnaženje ozračja obtožuje deželno upravo, da se doslej ni znala uspešno spoprijeti z dioksinom sedaj skoraj ves diok- RIM, 14. — Med rimskim laboratorijem, ki proučuje' onesnaženje ozračja in ki ga vodi znani kemik prof. Liberti in deželo Lombardijo, še zlasti odporništvom za zdravstvo, se je vnela huda polemika glede odgovornosti zaradi nevarnosti, ki jo po toliko mesecih še vedno predstavlja dioksin, Liberti je izjavil, da je njegov laboratorij že pred časom dal konkretne predloge za odpravo nevarnosti, saj je dokazal, da se dioksin pod vplivom sončnih in ultravijoli-častih žarkov z dokajšnjo lahkoto razkraja. Poskuse v tej smeri je dežela Lombardija baje ocenila kot nepomembne in je nadaljevala s svojimi nekoliko preprostimi prizadevanji: notranjost hiš so namreč očistili s sesalci za prah, ki so ga potem pomešali z vodo in raznimi detergenti. Na ta način so dioksin, pravi Liberti premestili iz hiš na prosto, ne da bi njegove nevarnosti zmanjšali. Če bi se poslužili naše metode, trdi Liberti, in bi najprej dioksin vezali s posebno razstopino in ga potem podvrgli učinkovanju sončnih žarkov ali ultravijoličastih žarnic, istočasno pa notranjost stanovanj izpostavili ultravijoličastim žar- kom, bi bil sin uničen. Liberti je obtožil deželo Lombardijo, da se doslej ni resno spopadla z vprašanjem odprave dioksina, ki ga samo-preklad* z, .enega kraja na drugi, nevarnost pa še vedno obstaja. kot je dokazal primer skladišča sadja v Seregnu, kjer so oblasti po golem naključju ugotovile, da je sadje bilo tako rekoč prepojeno z dioksinom. Kaj so v tem primeru storili? Sadje so enostavno odnesli v bližnji opuščeni kamnolom in ga pustili na odprtem. Pozabili pa so, ali niso vedeli, ali pa jim ni bilo nič mar, da se tam hodijo igrat o-troci. Sadje je tem ostalo nekaj dni. preden so se odločili in ga prekrili z nekaj tovornjaki zemlje. Vse to dokazuje, da zdravstvene oblasti v Italiji nimajo jasnih pojmov, kaj gre v primeru Sevesa in dioksina storiti. medtem pa tečejo meseci, prebivalci Sevesa so še vedno brez strehe nad glavo, primerov kožnih vnetij pa je iz dneva v dan več. Predlogov, ki prihajajo od zunaj, pustimo trenutek ob strani predlog kemika Libertija, pa dežela ne upošteva, zakaj, to ve samo tamkajšnja deželna uprava, (if) radijskem programu zagrozil časni kar jem s sodnim postopkom, češ da so z »natolcevanjem* poteptali Emanuelino dostojanstvo. Zadeva je zrfana: dekle se nahaja, kakor zatrjuje njen oče, v švicarski kliniki zaradi živčne izčrpanosti, ki naj bi nastopila po 41-dnevntem ujetništvu*. Ugrabil jo je milanski gangster Renato Vallanzasca. Tisk je v tej zvezi poročal, da sta Emanuela in Renato postala ljubimca, da je dekle z njim zanosilo in da je zato morala v kliniko (ginekološki oddelek), kjer naj bi se iznebila spočetega deteta. Zanimivo je. da preiskovalci odločno zanikajo trditev, po kateri naj bi sodna oblast pripravljala proti Val-lanzasci postopek zaradi «posilstva». Nejasnost sodne «formulacije» je na dlani in dopušča še nadaljnje dvome. Pripomniti velja, da nekateri listi poročajo o Emanuelinem odhodu v Latinsko Ameriko. Milijarder Trapani tudi zanika, da bi bil seznanjen s političnim ozadjem hčerkine ugrabitve. «Vallanzasco, s katerim sem se dvakrat telefonsko pogajal glede odkupnine* pravi «za-nima izključno denar, ki ga potrebuje za beg v Južno Ameriko* (zopet čudno naključje torej: govor o gangsterjevem begu 'tjakaj je bil že pred časom, sedaj pa se je pridružila še nepotrjena vest o Emanuelinem odhodu na jug ameriške celine). «Concutellja Vallanzasca moji hčerki nikoli ni omenil*, nadaljuje magnat, «kot tudi ni omenil drugih prevratnikov*. Značilno je, da celo nekateri sodni krogi dvomijo o neposredni zvezi Vallanzasca . Concutelli, dejstvo pa je. da takšna povezava nujno obstaja; s tem ni rečeno, da je sam Vallanzasca prevratnik, temveč je zelo verjetno, da je kriminalec zgolj orodje v rokah oborožene reakcije. Gaetano Trapani je tudi zanikal vest, po kateri naj bi se svojega dne zavaroval proti morebitni ugrabitvi • enega od družinskih članov s 6-rnilijarno vsoto. , Preiskovalec dr. Marra izključuje kakršno koli vez med Emanuelino ugrabitvijo in umorom sodnika Occorsia. Njegovo zadržanje je čudno, tembolj še, ker v isti sapi napovedu. je, da se bo jutri sestal s firenškima preiskovalcema Vigno in Pappalar-dom, ki raziskujeta ozadje Occorsio-vega uboja in s tem dejansko postavlja samega sebe na laž. Dr. Marra naj bi v prihodnjih dneh zaslišal tudi Emanuelo, sicer v Švici (seveda le. če je dekle res tam). Medtem se nadaljuje iskanje samega Vallanzasce, o katerem so pristojne oblasti že večkrat dejale, da ga imajo skorajda v pesti, pa ga še niso zasledile. Pa ne, da je že pobegnil, denimo, v Brazilijo ali Argentino? (dg) Na pobudo organizacije stanovanjskih upravičencev SUNIA so t,e v nedeljo sestali najemmki ljudskih stanovanj v stavbah IACP v Ul. Mangart in Ul. Montasio na področju Sv.M.M. Spodnje. Na dnevnem redu je bila razprava o potrebi, da bi Delavske zadruge odprle na tem območju novo samopostrežbo trgo-nivo. in sicer v lokalu s . površino 400 kv. metrov, ki ga je pripravil zavod IACP. Taka trgovina je zelo potrebna, kajti celotro področje je brez vsake trgovinske in druge strukture. Po krajšem uvodnem posegu tajnice organizacije SUNIA Burlo, ki je poudarila nujnost ureditve novega naselja in njegove izpopolnitve z vsemi strukturami, ki bodo preprečile, da bi se naselje spremenilo v nov dormitorij ob robu mesta, je spregovoril namestnik predsednika Delavskih zadrup Parma. Govornik je naglasil, da se Delavske zadruge borijo v tem trenutku z velikimi težavami, ki sicer pretresajo celotno področje nadrobne trgovine. Zadruge so pripravljene odpreti novo trgovino v naselju IACP, vendar pod pogojem, da bodo ustrezni režijski stroški znosni in da bo trgovini zajemčena primerna razteg- nitev dejavnosti glede na to, da na tem področju živi okrog 450 družin. V razpravo je poseglo več prebivalcev iz novega naselja, ki so vsi brez izjeme poudarili potrebo po samopostrežni trgovini, ki naj zajamči razpečevanje življenjskih potrebščin po zmernih cenah, kar lahko nudijo prav Delavske zadruge. Sestanka sta se udeležila tudi predstavnika Delavskih zadrug Crevatin in Giacchetti, sta izrazila pozitivno mnenje o tem, da bi Delavske zadruge odprle samopostrežno trgovino v naselju, da bi tako omogočili domačinom, da bi prišli do prepotrebne trgovinske strukture, in da bi se hkrati tudi na to področje razširila zadružna dejavnost. Ravnatelj zadrug Coslovich je med drugim predlagal ustanovitev posebne konzumne zadruge, ki naj bi skupno z Delavskimi zad''ugami skrbela za postavitev nove samopostrežne trgovine in .za nabavo prehrambenih proizvodov ter za potrebno tehnično pomoč. Na koncu sestanka so se predstavniki Delavskih zadrug obvezali, da bodo še v tem tednu sklicali posebno sejo upravnega sveta organizacije, da bi sklepali o možnosti odprtja nove samopostrežne trgovine v novem naselju IACP. S. G. : stotink humor./. edi Še lin Kasneje so preiskali njegovo sobo v hotelu in dobili za 12 milijonov lir ........................................m...................... .....""................... ZARADI IZREDNE VROČINEKI JE PONEKOD DOSEGLA KAR 40 STOPINJ V SENCI Avstralska celina v plamenih Doslej ugotovili pot človeških žrtev in za 40 milijard lir gmotne škode MELBOURNE, 14. — Najmanj 40 milijard lir: to je prva, torej le začasna cenitev velikanske gmotne škode, ki jo je v Avstraliji prizadejala huda vročina. Tam imajo namreč poletje z razliko od Združenih držav Amerike, kjer je zašla vlada v hudo zagato zaradi izredno ostre zime. ki je, kot smo že izčrpno poročali, prav tako povzročila ogromno škodo in večje število smrtnih žrtev (blizu 80). V plamenih je našlo grozno smrt po dosedanjih sporočilih pet oseb, razloge tragedije pa gre iskati v samovžigu trave in rastlinja po več kot mesec dni suhem vremenu in pasji pripeki. Zublji so do kraja uničili kakih 80 stanovanj na bogatih kmečkih posestvih severozahodno od Melbourneja. Prve številke govore o izgubi najmanj milijona ovac (nekateri navajajo celo 3 milijone), a v ognju naj bi poginilo tudi vsaj 100.000 glav goveda. Opustošenih je okoli 300.000 ' a krov zasejane površine (15,6 milijona arov). Gasilci so izsledili nič manj kot 70 žarišč, vendar velja pripomniti, da tli še marsikje drugje, kamor se gasilci še niso utegnili podati. Sicer pa ne gre toliko za množino, kolikor in še predvsem za jakost požarov. Najstrašnejše so namreč zaznamovali na uvodoma omenjenem območju, kjer že nad mesec dni ni deževalo. V ntestu Streatham kakih 100 km od Belbourna so v senci zabeležili nič manj kot 40 stopinj, obenem pa pihajo tam siloviti vetrovi, ki seveda bliskovito širijo plamene. Podobno velja za središča Skipton, Cressy in Wemeth. Najhuje je bilo ob koncu minulega tedna: * Streathamu, ki A.j* najbolj prizadet kraj, so vsi moški ne glede na starost zapustili domove in odšli gasit silovite požare v o-koliš; ko so se čez nekaj ur vrnili, njihovih hiš ni bilo več oziroma so bile deloma požgane. Kakih 1.000 družin je ostalo brez strehe zaradi strahovitega požara, ki je zajel mestece med odsothostjo moških. »Grozno je bilo* pravi 22-letni prostovoljec Greg Meeg in pripominja: «Ko sem se vrnil v mesto, je moja hiša bila dobesedno v gorečem obroču, niti približati se ji nisem mogel. Zgorela je do tal, seveda.* K sreči so se njegovi dragi rešili, kar pa žal za marsikatero družino ne velja: mož srednjih let je našel strašno smrt v plamenih, ko je skušal rešiti dvoje konj: v Skiptonu je enaka smrt doletela starejšega moškega, kip se je pripravljal na izkop protipožarnega jarka: v Wemethu je prava eksplozija v hiši pokončala dva brata, ki sta kljub grozečim zubljem skušala rešiti pred uničenjem vsaj nujne potrebščine: v Weeringu je ogenj izredno naglo obkolil hišico, v kateri se je nahajal 65-letni moški in nesrečniku ni bilo pomoči. V prej omenjenem Streathamu so se ženske v odsotnosti moških rešile tako, da so med požarom legle na sredo ceste in se pokrile z ovlaženi-mi odejami. Policijske oblasti zatrjujejo, da tako vročega in tragičnega poletja ne pomnijo v državi Victoria že osem let, sicer od 1. 1968, ko je požar opustošil mesto Lara in povzročil 18 človeških žrtev. Prizorišče ujme si je ogledal sam predsednik avstralske vlade Fraser, ki je sporočil, da bo mogoče preveriti dejansko gmotno škodo zaradi požarov šele čez teden ali dva. (dg) Tragedija ljubosumja SALERNO, 14. — Giuseppe Donatello. 75-letni upokojenec je z britvijo zaklal 70-letno Mario Roso Caruso, s katero je živel že nekaj let. po zločinu je skušal tudi sebi prerezati vrat. Do dogodka je prišlo že pred štirimi dnevi, samo danes pa so sosedje obvestili karabinjerje, ker je iz Donatellovega stanovanja vejal ne popisen smrad. Ko so karabinjerji vdrli v stanovanje, so opazili na tleh truplo Carusove, Donatella pa ni bilo nikjer. Kasneje so ugotovili, da je možakar odšel v bolnišnico, potem ko je stanovanje skrbno zaklenil. Giuseppe Donatello je sedaj pod ključem, povedal pa je, da je ubil Ca-rusovo, ker ga je hotela zapustiti in se preseliti k drugem vaščanu. Tihotapci z alkoholom v pasli finančnih stražnikov BOČEN, 14. — Finančni stražniki so pred dnevi odkrili širok krog prekupčevalcev in tihotapcev s čistim alkoholom. Mehanizem je bil dokaj preprost: nekatere velike družbe so prijavile carini, da so izvozile nad 170 tisoč litrov čistnega etiličnega alkohola ter jim tako ni bilo treba plačati davka na proizvodnjo. V resnici pa alkohol ni nikoli zapustil Italije, ker so ga prodajali po močno znižanih cenah velikim tvrdkam, ki proizvajajo ligerje. Država naj t)> tako oškodovali za poldrugo milijardo lir. Policija odkrila mrežo prostitutk BERGAMO, 14. — Leteči oddelek kvesture je prišel na sled široko razpredeni mreži prostitucije, v katero naj bi bilo vpletenih kakih 50 mladih žensk — študentk in »gospodinj*. Ustrezna preiskava je trajala 15 dni, začela pa se je z aretacijo 17-letnega dekleta iz Mantove, ki je s svojim pričevanjem dejansko omogočila policiji odkritje organizacije za izkoriščanje tako imenovanih vršilk »najstarejšega posla*. Poleg omenjenega dekleta so agenti priprli še pet oseb: štiri — dva moška in dve ženski — so priznale krivdo, peta pa trmoglavo zatrjuje, da ni bila udeležena pri »komercializaciji* ženskih oblin in vrlin. Dekleta so organizatorji mreže pošiljali prvenstveno v Milan in Como: za «dnevnico» je vsaka prejemala 100.000 lir, vendar je morala polovico zneska odšteti »centrali za prostitucijo*. Policisti so opravili vrsto hišnih preiskav, met', katerimi so zaplenili nekaj seznamov «klientov» in določeno količino mamil. Na Dunaju ugrabljena 9-mcsečna deklica DUNAJ, 14. — Dva moška sta danes zjutraj iztrgala materi iz rok 9-mesečno Claudio Harrer ter jo odpeljala neznano kam. Do ugrabitve je prišlo v eni revnejših dunajskih mestnih četrti, preiskovale' pa se sprašujejo zakaj, ker je družina Harrer, ki ima še druge tri otroke, vse prej kot premožna. Mater, 23-let-no Isabelle, so morali zaradi šoka odpeljati v bolnišnico. Dunajska po liciia je mobilizirala vse svoje a-gente. da bi iztaknili ugrabitelje. Pozneje se je zvedelo, da je bila Claudia ubita. KAIRO, 14. — Egiptovska ljudska skupščina je odobrila sklep, ki ga je sinoči sprejel njen pododbor, ki je odločil odvzeti sedež v parlamentu bivšemu podpredsedniku Kamalu E-dinu Huseinu, potem ko je slednji ostro kritiziral predsednika Sadata zaradi krvavih neredov prejšnjega meseca. Sklep je skupščina odobrila z 281 glasovi proti 28. VI MENE. JAZ VAS. »Sto stotink humorja* je naslov fotografske razstave, ki jo bodo jutri ob 20. uri odprli v Prosvetnem domu na Opčinah. Razstavo prireja SPD »Tabor* o okviru »Kraškega pusta*. Za dobro voljo bosta poleg fotograf-sjkli posnetkov — rezultat neizčrpne fotografske žilice Edija šelhausa — poskrbela domači pevski zbor in humorist ter urednik Pavlihe Evgen Jurič IIIIIIMIIIimiHIIIIIIIIIIIMIIHinillMHIIIIIIIfllllllUllimiiJMilllllllllllilillUIHlMIIMllMllMIIIMItllimilllllllinil IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN OSKRUNJENA ČUSTVENOST ZALJUBLJENIH DEKLET Mladenič olisojen zaradi navajanja k prostituciji Zrcalo današnjega časa, tako bi lahko označili včerajšnji proces proti 23-letnemu Furio Curielu iz Milj in 22-letnemu Sergiu C. iz Trsta, ki pa je bil v času dogodkov še mladoleten. Mladoletni, saj sta aprila 1973 imeli komaj 16 let, sta tudi obtožujoči Tržačanki Paola P. in Tolanda S,, ki sta zaradi navajanju k prostituciji sprožili sodni postopek. Vendar pa proces, ki je bil pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Visalli, prisednika Pisuisa in Bottan, tožilec Tavella, zapisnčar--ka Mejak), razgalja nehumanost prevladujoče miselnosti današnjega časa, nehumanost v medčloveških odnosih, nehumanost, ki so se je v sodni dvorani dotaknili le mimogrede in še takrat z moralističnim prizvokom. Obnašanja obeli mladeničev do Paole in Iolande, ki sta bili njuni dekleti, ni nihče odobra val, vendar pa sta zagovornika trdila, da je bil poskus navajanja k prostituciji le groba in neokusna mladostna šala. 16-letna Paola pa tovrstnih šal in vsega dogajanja pred in po dogodku, ni prenesla in je 12. maja 1973 napravila samomor. Nemogoče je določiti krivca njene smrti, v obtožnici in tudi v obsodbi ni besede o tem. Iz zapisnika in pri čevanj je b lo razvidno, da je bila Paola bolehno in občutljivo dekle, -ki je bila čustveno izredno navezana na Curiela. Curiel in njegov prijatelj Sergio C. pa sta se izkazala kot verna predstavnika »mladih levov*, ki sta z dekleti, lahko tudi nenamerno, ravnala brez občutljivosti, ne oziraje se na njuna hotenja in čustva. Izjavila std da sta se hotela znebiti deklet :n sta kot zadnje orožje uporabila navidezno navajanje k prostituciji Sodni zbor ni sprejel te razlage, saj je Curiela obsodil na 1 leto u 4 mesece zapora in na 200 tisoč lir globe z olajševalnim' okoliščinami, medtem ko je zaradi mladoletnosti oprostil Sergia C. Vendar pa ta obsodba ni izvenela kot obsodba določene vzgoje, ki od mladih nog vceplja prepričanje o moški premoči nad žensko, ki ne gradi humanih odnosov med mladimi, temveč kot opomin dvema mladeničema, ki sta v svojih zabavah oskrunila čustvenost zaljubljenih deklet. TOREK, 15. FEBRUARJA 1977, ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 ARGUMENTI: Vzgojna TV v Veliki Britaniji 13.00 Oddaja za potrošnike 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.00 PROGRAM ZA NAJMLAJŠE Knjiga pripovedk: Colargolove pustolovščine 17.15 Ezopove pravljice: Srna in lev 17.20 DANNY KAYE 18.00 Argumenti: Velika Britanija 18.30 PROGRAMI PRISTOPANJA K TV 19.00 Kronike 19.20 FURIA, film 19.45 Almanah 20.00 DNEVNIK 20.40 SMG 507, drugo in zadnje nadaljevanje 21.45 Novi cikel »Nel buio degli anni luce* . Danes se prične serija treh sporedov, ki so namenjeni po#1* bitvi vprašanj v zvezi z izredno aktualno preusmeritvijo lijanske industrije. Vodil jih bo Piero Angela 22.15 ZNANSTVENA ODDAJA Ob koncu DNEVNIK in Danes v parlamentu Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 DNEVNIK 13.30 VZGOJA IN DEŽELE: Muzeji in knjižnice 17.00 Peta stena: življenje doma in izven njega 18.00 Politehnik: Prostor za otroško vzgojo 18.25 RUBRIKE DNEVNIKA 2: Parlament in Šport 18.45 Charlie Brown, risani film 19.10 Praktični nasveti za pravilno prehrano 19.45 DNEVNIK — Odprti studio 20.40 PRETEKLOST IN SEDANJOST: Racconti della terra V današnji oddaji se bomo pobliže seznanili s hudo družbe^ gospodarsko krizo, ki tare italijanski jug, sicer Sicilijo, vor bo o dveh manjših mestih, Geli in Vitorii, ki sta oddajr ni drugo od drugega le kakih 30 kilometrov, a zeva med njrfri globok prepad tako glede njune zgodovinske preteklosti roma razvoja kakor glede socialnih razmer. V začetku des letja 1950-60 so se prebivalci Gele preživljali izključno s tijstvom, v začetku naslednjega desetletja — po propadu tol* opevane agrarne reforme — pa šo ljudje spričo odkritja K membnega petrolejskega ležišča mislili, da bodo lahko OP®5.^ težko delo na kmetih ter se polagoma spremenili v del" , in tehnike petrokemijske industrije (bili so to časi Matte' To naj bi pomenilo hkrati konec izseljevanja. V resnici do 1 \ ni prišlo: obrat Anic v Geli označujejo danes vsi kot »katedf v puščavi*. V Vittorii je položaj povsem drugačen: gospo®, stvo se ugodno razvija, kmetijstvo cvete (in je visoko sp®® „ lizirano), a poprečni letni dohodek na osebo je naj višji ne na Siciliji temveč sploh na vsem italijanskem jugu 22.15 AVTOMOBILI Glasbeni program, ki ga vodi Lucio Dalla ^ Oddaja je v celoti posvečena avtomobilu kot najbolj popolne j. prevoznemu sredstvu, ki ni danes več samo luksus, terT1 je neobhodno potreben ljudem tudi pri delu. Nastopa znan' pevkar Lucio Dalla s predstavitvijo pesmi o avtomobilski c ^ »Tisoč milj* in «Nuvolari». Poleg drugih bomo med oddaj® deli tudi korrtika Cochija in Renata 23.05 Vidim, slišim, govorim Ob koncu DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.00, 10.00, 14.00 Šola: NOB, Reka, Razredna skupnost, Anglež* Prirodoslovjc, Risanka, Glasbeni pouk .m ONESNAŽEVANJE ZRAKA, oddaja iz cikla Človek in °fcuJ Psi, mačka in miši, iz cikla Zverinice iz Rezije Pika Nogavička, film Obzornik DOBER VEČER, SANJA KAJUHOVO SPOROČILO, iz cikla Čas, ki živi Februarska oddaja Čas, ki živi, upodablja revolucionarirt^ metnika in človeka, s čigar osebnostjo je povezana vsa bol® in ves uporniški duh slovenskega naroda. Ta človek je t jj-Destovnik - Kajuh. V njem, zlasti pa še v njegovi PeslllSt ^ povedi, je resnično ujet čas, ki živi. Zavoljo tega je,00 -njegovo delo eden od osrednjih pomnikov naše največje dovine in njene poti, po kateri danes stopamo Diagonale njf A. J. Cronin: ZVEZDE GLEDAJO Z NEBA. prvo nadalje'^ Roman «Zvezde gledajo z neba* pripoveduje o težkem angleških rudarjev v letih od 1908 do 1930. V ospredju fi p, žina Roberta Fendvvicka. ki je vse življenje delal v rurw)č* da bi ‘preživel ženo in tri sinove. Najmla.jš' sin David si ustvariti drugačno življenje. Tudi njegov prijatelj Joe .-iti' bi se rad iztrgal iz revnega okolja, vendar z drugačnim1 pd; stvi: med stavko rudarjev ukrade denar v neki trgovini 1 begne v sosednje mestd. To je šele začetek življenjske j-dveh mladih ljudi. Oba se vzpenjata na lestvici uspehov in it benih priznanj — David s svoj:m poštenim delom. Joe ™ pomoči nepoštenih poslov, dobrih zvez in svojih ljubic Charpent er: TE DEUM, glasbena oddaia DNEVNIK 16.05 17.10 17.30 17.55 18.10 18.45 20.00 20.35 21.30 21.55 19.30 20.00 20.15 20.35 22.10 22.40 Koper — barvna ODPRTA MEJA, tedenska oddaja Otroški kotiček DNEVNIK Nasmeh poletne noči, film Aktualna tema. dok»ment. oddaja Zbori sveta: Nizozemski zbor Zagreb 20.00 V središču 20.50 Akcije: Zvišan krvni pritisk 21.00 F kot Fraizbanks, film Na osapskem mostu avtomobil v vodo Včeraj zjutraj se je okoli 8.30 pri Miljah pripetila prometna nesreča, v kateri se je huje ranila Viviana Peratelli, katero so sprejeli na oddelek za oživljanje glavne tržaške bolnišnice s pridržano prognozo zaradi pretresa možganov, hujših u-darcev po glavi ter prvih znakov utopitve. Ko je-34-letni Giorgio Peratelli vozil svoj avto znamke alfa romeo iz Milj proti Trstu, mu je na viš ni mosta čez Osp presekal cesto neki motociklist, ki je nenadoma privozil iz stranske ulice. Peratelli je ostro zavil na levo. pri tem pa je avto trčil v ograjo mosta ter se odbil v plitvo vodo, kjer se je pogreznil v blato. Pri tei.i je zadobil Peratelli le lažje rane na glavi in nogah, žena Viviana pa je, kot rečeno, zadobila hud udarec v glavo. Prizor so videli vsi potniki avtobusa «20», ki so, takoj ko je avtobus ustavil na kraju nesreče, priskočili zakoncema na pomoč. Nekateri so se brez oklevanja vrgli v vodo ter takoj rešili moža. Težje je bilo z ženo. ki je bila stisnjena v nločevini. Na kraj je prihitel rešilec RK ter žerjav iz Milj, ki je končno izvlekel avlo na površje. TRST A 7.00. 10.00. 12.45, 15.30. 19.00 Poročila: 7.20 - 12.45 Dom ir> izročilo: Dobro jutro po naše Tjavdan, Radio za šole, Ital. folklora. Koncert, Kulturni spomeniki naše dežele, Prosta pot med notami, Naš posnetek. Glasba po željah; 13.00 - 15.30 Sestanek ob 13.. Z glasbo po svetu. Mladina v zrcalu časa, Glasba: 15.45 - 19.00 Kultura in delo: Klasični album Slov. glasbeni mojstri, Pravorečje, Slo venski zbori. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14 30. 16 00 17.30. 18.30. 20.30 Poročila, 8.35 Operni zbori in balet'; 10.00 Z nami je...: 10.45 Glasba in nasvet1-11.15 Orkester Mauriat; 11.30 Lah ka glasba: 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mladina pred mikrofo nom; 14.35. Valčki, polke ir, mazurke; 15.10 Slov. popevkarji: 16.45 Domači ansambli; 17.00 Spored za mladino; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pianistka Neva Merlak - Corrado; 19.00 Prenos RL; 20.00 Operne arije; 21.00 Literarna oddaja; 21.35 Komorna glasba. RADIO 1 7.00 8.00. 13 00, 15.00! 19.00 Poročila; 7.30 Glasba in kramljanje; 8.50 Včeraj v parlamentu: 4 10.35 Vi in jaz; 10.00 da ja, 11.00 Radijska nad"® ka; 12.30 Italijanske dežele- j43 mant; 13.30 Nove plošče-[ltli/ Jazz; 15.05 Zgodovina 15.45 in 17.30 Prvi NIP, Oj# govorni program: 19.25 J drama; 22.35 Beethovnove SLOVENIJA ^ j.00 8.00,_ 11.00. 18.00. 22.00 Poročila: 6 20 ".V' cija; 6.50 Dobro jutro. ‘ 7.30 Iz naših sporedovijjj.^ Jj S.#3 bena matineia: 9.05 lf' la; 9.30 Iz ' glasben'h s° Kdaj, kam, kako in P?, F 10.45 Turistični napo«1' pri Promenadni koncert: smo ižbrali; 12.30 Km1eVo 3O ^/ sveti: 12.40 Po domače: }\0t<* poročajo vam...; 14 05 v mladimi; 15.00 Dogodki 1 JjA vi: 15.30 Glasbeni >nJ. it 15.45 Narava in člov ' ji-j; «Vrt'ljak»; 17.00 Studio 1>-18.05 Obisk naših soli**? glo^ Lahko noč, otroci!; 20.w ska zemlja v pesmi ‘nrCt& 20.30 Od premiere do P‘,fl r 21.30 Zvočne kaskade: ^ jugoslovanske glasbe; vue rami nokturno; 23.15 P°P' vrstijo.