Naročnina Dnevna udnja ze državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Oln celoletno 240 Din za inozemstvo meoeCno 35 Din nedepsKa izdala celote no v Jugo-slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 l> S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stolp, pelli-vrsio mali oglasi po I 30 in i D.veCM oglasi nad 13mm viilno po Dtn 2-30. veliki po 3 ln 4 Din, v uredn:Sk«»mdelvi vrstica po IO Dtn □ Pn večicm □ natocilu popust Izide ob 4 zlutraj razen pondeljke in dneva po preznlku VreanlAivo /e v Kopliar/evl ulici Al. 6/111 Hokoptsi se ne vračalo, nelranklrana pisma se ne sprelemalo * V rednlšlva tele/on it. 2050, upravnlAtva St. 2328 Oprava /e vKopllarlevi ul.Ai.6 s tekoml raCun: C/ubllana A lev. 10.650 In 10.349 xa Inseiale, Sarajevo Al.7563, Zagreb Al. 39.011, Praga In Vunat Al. 2-1.797 Največja nevarnost za Evropo Zadnje slike iz Rima nam kažejo fašistovske mladce, uvrščene v četo, kako pozdravljajo svojega vojvodo na najnovejši način: z bodalom v dvignjeni desnici. V tem duhu se pripravljajo rimski pretorijanci za naloge, ki baje čakajo Italijo v bližnji bodočnosti. Italijanska mladež se ne vadi, kakor je izjavil sam g Mussolini 7. decembra v svojem pogrebnem govoru staremu demokratičnemu parlamentu, v valčnih plesih in idiličnem rajanju, ampak v vojaških nastopih s karabinkami in noži v rokah, mladenke pa v lokostrelstvu kakor v stari Šparti- Ves ostali kulturni svet se sicer z vsemi napori svojih sil trudi, kako človeštvu ohraniti mir, nešteto izbruhov državnih in narodnih sporov v krvav požar je bilo že potlačenih, prizadevanja za čim dolgotrajnejšim mirovnim stanjem so odkritosrčna in segajo globoko, toda fašizmu to ne konvenira. V nepre-nehajočem oboroževanju velesil vidi vzrok, da se sme iz vseh mirovnih stremljenj norčevati, češ da so v svoji plemenitosti že več kot »transcendentalna«, zamolčuje pa seveda, da je ravno fašizem s svojo izzivajočo in brutalno politiko, ki podpira vse reakcionarne sile v Evropi, veliko kriv, da je mirovna politika držav skaljena po medsebojnem nezaupanju, strahu in rečunanjem z maščevalnimi strastmi na eni in zavojevalnimi nagoni na drugi strani. Ves fašizem je eno samo poveličevanje in namerno negovanje teh instinktov. Ta usodepolna vladavina živi samo v sanjah sijajnejše in večje Italije na suhem in na morju. Italija fašizmu še ni zadosti velika, dasi je brez lastnega zasluženja po goli sreči razširila po minuli vojski svoje meje daleč preko ozemlja, ki ji po naravi gre. Ce bi ta Italija izvedla pravično agrarno reformo in socialno preuredbo ter se prizadevala za svoj gospodarski dvig v mirni sotekmi z drugimi državami, ne bi njeno prebivalstvo samo dobro izhajalo na svoji zemlji, ampak lahko tako napredovalo, kakor ni še nikoli od svojega zedinjenja dalje. Toda fašizem, ki spremljan od uprav barbarsko kričave reklame, že 10 let eksperimentira na polju gospodarske in socialne politike brez vsakega resničnega uspeha, ne ve druge poti, kako bi ovekove-čil sebe in svoj paganski sistem drugače, kakor da požene Italijo v splošni krvavhi ples, ki naj se uprizori zaradi njegovih nenormalnih imperialističnih videnj. Tedaj bi se po fašističnih domnevah dobri, a skrajno potrpežljivi in ne preveč pogumni italijanski narod, ki pa strašno vzkipi, če dobi odkod in od koga kali močan sunek k uporu, resnično zadovoljil s fašizmom, ki bi položil k njegovim nogam celo pokorjeno srednjemorsko oblast in njene bogate zaklade. Zaenkrat pa lahko italijanski cittadino, ki rad z živo domišljijo olepšuje svoje skromno življenje, pozabi gorje le s skrajnim samozatajevanjem prenašanega faši-stovskega pritiska in brezprimemega tirani-ziranja vsega zasebnega in javnega življenja, plavajoč v rožnatih oblakih sijajne bodočnosti, ki mu jih slika neizčrpna zgovornost obnovljenega rimskega paganizma. Mislimo, da bo svet znal primerno oceniti skrajno nevarnost, ki tiči v tem sistemu in v načinu vodenja zunanje politike, kakor se razgalja posebno jasno v govoru voditelja fašizma v zadnji seji rimskega parlamenta. Evropa bi morala izgubiti, drveča v prepad, sama zadnjo sied vsake razsodnosti, državniške sposobnosti, zmožnosti samozaščite in smisla za obče kulturne, etične, socialne interese krščanskega človeštva, če bi mirno gledala, kako se v zadovoljilev neizmernega častihlepja, nenasitnosti in vladoželjnosti male skupine nasilni-kov ua apeninskem polotoku ogroža ves svet. Zato države in narodi, ki so slovesno podpisali mir in se pošteno trudijo, da ga vzdrže in mirovno razpoloženje utrde, ne bi smeli tudi ne meni nte tebi nič molčati k temu, kako posebno fs&izem v zadnjem času preganja slovansko manjšino, goneč v konfinacijo celo najinirnej-*e in uajiojalnejše kulturne delavce našega narod-, kako strahujejo ljudstvo v Primorju razni v črne srajce odeti malopridneži in naravnost kriminalne prikazni, razni fasislovski tajniki, ki so poneverili stotine tisočakov državnega denarja, s pomočjo pokvarjenih in strahopetnih uradnikov, kako skuša režim z obnovljenim skrajnim terorjem pripraviti volitve za »kooperativno« zbornico, ki bo v resnici le predstavnica in golo orodje ene klike, ki jo bo volila, oziroma jo dala izvoliti z vsemi sredstvi nasilja — pretepanjem, specialnimi tribunah, procesi zaradi izmišljenih in pod-tiJcnienih zločinov, konfinacijami. policijskimi Kriza že Sporazum še daleč — Proračun sedal na važne š! državni posel — Davidovičev nastop Se epizoda Belgrad, 10. dec. (Tel. »Slov.«) Danes so se vrnili s svojega shoda v Požarevcu samo-stojnodemokratski poslanci Svetozar Popovič, Venčeslav Vilder in dr. Kostič. Dalje časa so se razgovarjali s svojimi tukajšnjimi prijatelji in se končno sestali tudi z g. Savčičom. V toku teh razgovorov so dali različna pojasnila. Vilder n. pr. smatra, da so od sporazuma še zelo daleč in da so poslednji dogodki zelo oddaljili ljudi in stališča posameznih strank. Treba je še dosti časa, da se zbliževanje pospeši. Nekoliko se je sicer v tem pravcu že storilo, vendar do danes ti i upanja, da bi res prišlo do kakega zbližanja. Dalje se je sestal Vilder z vodi tel jeni glavnega odbora narodno radikalne stranke Trifunovičem. Po sestanku je izjavil, da KDK ne bo dala nobene oficielno izjavo o ustavi in da se tudi ne bo pogajala glede ustave s sedanjo vlado, dokler ne dobi polnega zadoščenja za 20. junij. V tej zvezi je zlasti značilno, da je zagrebški tisk naperil odkrito borbo proti ministrskemu predsedniku dr. Korošcu. Smatra se, da je zagrebška opozicija razočarana nad izidom sedanje krize in da je pričakovala, da bo Davidovič res povzročil krizo in padec vlade. Vendar je taktika dr. Korošca in njegovo delo preprečila krizo in padec vlade. Radi tega smatra Zagreb, da je ministrski predsednik dr. Korošec glavni krivec za sedanji položaj. Iz te pisave zagrebških listov se jasno vidi, tla je kriza takorekoč končana in da je stališče vlade isto, kakor je bilo pred krizo. Iz krogov vladne koalicije smo doznali tudi, tla o krizi tudi radi tega ne more biti govora, ker je sedaj na dnevnem redu najvažnejši državni posel, to jo proračun, in ker brez proračuna no more delati nobena vlada. Radi tega bi bilo nesmiselno, da bi se otvorila kriza prav pred pričetkom debate o proračunu v finančnem odboru. Saj kriza itak nima nobenega izgleda, da bi spremenila položaj, oziroma ga usmerila v drugo smer. Poleg tega se. je vladna koalicija že pred sestavo sedanje vlade sporazumela o gotovih gospodarskih in prosvetnih zakonih, glede katerih je skrajni čas, da se spravijo pod streho. Najmerodajnejše pa je mnenje odločilnih faktorjev v naši državi, da je prišel čas, da se spravi delo v posameznih ministrstvih v določen sistem in da ni mogoče rešiti gospodarske in upravne krize drugače, kakor na ta način, da imajo vodilni ministri dovolj časa na razpolago, tla svoja načela tudi izvrše v praksi. Lahko se trdi, da kritično stanje sicer šc ni popolnoma in absolutno odstranjeno, toda tla delajo vsi vladni poslanci na to, da sc spravijo odnošaji med vladnimi skupinami nazaj v prejšnji tir in da torej značijo Davi-dovičevi napadi proti vladi g. dr. Korošca le majhno epizodo brez (lalekosežnejšega podmena. Belgrad, 10. dec. (Tel. »Slov.«) Danes je bil na dvoru g. Aca Stanojevič, in sicer je bil za avdienco sam zaprosil. Predsednik radikalnega kluba Velja V u k i-č e v i č je danes dalje časa konferiral s predsednikom narodne skupščine Ilijo M i h a j 1 o-v i č e m in z ministrom ver Dragišo Cvetko-v i č e m. Razgovarjali so se o situaciji in po razgovoru podali mnenje, da o kaki krizi ni govora. Danes dopoldne so se sestali v kabinetu predsednika narodne skupščine Mihajloviča razni politiki in so se posvetovali o načrtu zakona o razdolževanju kmetov. Tej konferenci sta prisostvovala tudi finančni minister Niko S u -b o t i č in poljedelski minister Vlada A n d r i č. Od demokratskih poslancev sta bila navzoča Kosta T i m o t i j e v i č, ki ima tozadevno svoj poseben načrt, in dr. Slavko S e č e r o v, od Zagreb, 10. dec. (Tel. »Slov.«) Te dni je dal dr. Maček izjavo dopisniku lista »Cor-riere della Sera«, v kateri zlasti naglaša, da se mirnim potoni v naši državi ne bo nič spremenilo in da so svobodne volitve nemogoče. V zvezi s tem je tudi izjava, ki jo je dal danes dr. Maček novinarjem na vprašanje, kaj sodi o nameri notranjega ministra dr. Korošca, da se spremeni zakon o oblastni in sreski samoupravi. Dr. Maček je o tem rekel: »Po 20. juniju hrvatski narod ne da nič več ne na ustavo in ne na druge zakone. Poleg tega je dr. Korošec že pogazil zakon o oblastni samoupravi z imenovanjem namestnika velikega župana. Zato je najbolje, da se to, kar je stvarno itak že pogaženo, spremeni tudi formalno.« SDS na7"du?e Belgrad, 0. dec. (Tel. »Slov.«) Samostojni demokrati so imeli danes shnd v Požarevcu, ki se ga je udeležilo samo 150 ljudi, 'ovega se in povedalo ničesar. šikanami, odvzeljem koncesij in patentov, podkupovanjem itd. ild. Te stvari morajo najti splošno moralno obsodbo celega sveta, da ne bo nihče v dvomu, kaj bo v resnici predstavljal tisti novi parlament, ki ga bodo fašisti razkričali kot nekaj edinstvenega na naši zemlji: torišče in gnjezdišče divjih bo-jevnih strasti in največji ogroževalec miru ter vreli kliltiimli Hohrin človeštva radikalov pa Dragiša Obradovič in Gjura J a n k o v i č. Konferenci naj bi bil prisostvoval tudi g. Ljuba Davidovič, toda radi zadnjih razburjenih dni se ni odzval vabilu. Razpravljalo se je o tem, kako bi se to vprašanje čimpreje rešilo in predložil zakon narodni skupščini. Za podlago debate so vzeli načrt gg. Kosta Timotijeviča, Nastasa Petroviča in dr. Miloša Tupanjanina. Načelno se še ni sklenilo, v kaki obliki naj se predloži ta zakon narodni skupščini, ker je po nekaterih načrtih mnogo takih postavk, ki so prav zapeljive, da bi tvorile podlage različnim demagogijam, nikakor pa niso v korist stvari sami. Mnogo se je debatiralo o tem, ali naj vzame stvar v roko Narodna banka in kako naj pride vlada, oziroma politika v stik z našimi denarnimi zavodi in gospodarskimi krogi. Jutri prične delovati finančni odbor. Teras- na zagrebški univerzi Zagreb, 10. dec. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila zopet skupščina zagrebških študentov, na kateri je bilo sklenjeno, da se štrajk nadaljuje za -18 ur, in sicer radi tega, ker še vedno obstojajo razlogi, radi katerih se je štrajk pričel. Ob tej priliki so študenti razbili ploščo katoliškega akademičnega društva »Domagoja«. Med »Domagojci« vlada veliko ogorčenje radi tega barbarskega čina njihovih kolegov, ker je znano, da se je »Domagoj< vso dobo štrajka zadržal korektno. Omenimo naj še to, da je posebno ljuto napadal »Domagojce« član akademskega Orla g. Petrovič, ki je obenem napadal Slovensko ljudsko in Hrvatsko pučko stranko. Kakor čujemo, se bodo »Domagojci« pritožili pri centrali katoliške akcije radi takega postopanja organiziranega člana katoliške akcije in radi sodelovanja članov katoliške akcije z madjarskimi študenti v Zagrebu, ki so postali v zadnjem času zelo aktivni. Belgra?ske vesti Danes je bil dolgo časa na dvoru predsednik vlade dr. Korošec. Predsednika vlade dr. Korošca je danes obiskal sofijski poslanik Nešič, ki se je ž njim razgovarjal o naših odnošajih do Bolgarije. Prvi semester se konča na onih osnovnih šolah, kjer se je pričel pouk 1. septembra, v sobulu pred 1. februarjem; drugi semester se prične naslednjo sredo. Na onih šolah, kjer sc ; je prišel pouk 1. oktobra, se pa konča 1. se-j mester v soboto pred 1. marcem in se prične drugi naslednio sredo. Zagrebška obl. skupščina proti Maksfmovicu Zagreb, 10. dec. (Tel. »Slov.«) Danes je bila napovedana seja zagrebške oblastne skupščine, za katero je vladalo v Zagrebu veliko zanimanje. Znano je bilo namreč, da bo oblastni odbor predložil oblastni skupščini svoj sklep, po katerem se ne bo dovolilo velikemu županu in tudi ne njegovemu odposlancu prisostvovati sejam oblastne skupščine. Takoj po pričetku seje je prišel v dvorano oblastne skupščine banski svetnik g. Uzo-r i 11 a c z aktom velikega župana, s katerim se zaključi III. zasedanje oblastne skupščine in otvarja IV. Toda g. Uzorinac ni prišel niti do besede, kajti takoj po pričetku seje je povzel besedo g. Predavec in je priporočil oblastni skupščini, da sprejme poprej omenjeni predlog oblastnega odbora, nakar je bila seja zaključena. Značilno je, da predsednik oblastne skupščine ni podelil besede odposlancu velikega župana, ko je ta po poslovniku zahteval besedo. Odlikovanja Belgrad, 10. decembra. (Tel. »Slov.«) Na predlog ministra za poljedelstvo in vode so bili odlikovani z zlato medajlo za državljanske zasluge ti-le slovenski zadrugarji: Jakob Rajš v Ljutomeru, Ivan Lovrič, Mihael Hrastnik v Laškem, Ivan Škrbec v Starem trgu, Josip Štrokljaš v Šmarju, Ivan Brenčič na Vrhniki, Franc Šparn v Jarenini, Anton Jakopič v Dobrepoljah,, Ivan Suša v šlakoncu, Josip Poznič v Gradišču, Anton Teman v Konjicah, Ivan Simončič v Semiču, Tomaž Kor-bar v Osuševcu pri Ptuju, Jakob Jan v Gorjah pri Bledu, Ivan Rodovnik v Legnu, Anton Umnik v Šenčurju, Ivan Rešeren v Poljčanah, Martin Colarič v Kostanjevici, Alojz Mihelič v Bregu pri Celju, Ivan Kolenc v Črensovcih, Franc Tolaž v Dobravi, Mihael Zorek v Murski Soboti, Dominik Kotnik v Guštajnu, Ivan Šinkovec v Ambrusu in Martin Steblovnik v Šmartnu. Na predlog ministra trgovine je bil odlikovan z redom sv. Save IV. razreda Franc Rataj v Mariboru. Bolezen angleškega kra!?a Smrtna nevarnost še ni minula. London, 10. decembra. (Tel. »Slov.«) Ze nedeljsko zdravniško poročilo je javljalo poslabšanje zdravstvenega stanja angleškega kralja, posebno ker so nastopili znaki izčrpanosti. Današnje poročilo, ki je bilo izdano opoldne, pravi, da je imel kralj nemirno noč, jutranja temperatura da je nekoliko manjša in da je ugotoviti lahno zboljšanje splošnega stanja. Vendar pa obstoji bojazen za kraljevo zdravje radi lega, ker so sredstva za ojačenje srca že izgubila nekoliko svojega učinkovanja, dočim neprestani izlivi pljučnih abscesov v kri, katerih navzlic rontgeniziranju in punkti-ranju niso mogli izslediti, zastrupljajo kri in slabijo delovanje srca. Tudi danes popoldne je tako stanje trajalo dalje. Princ vvaleški je danes dopoldne dospel v Brindisi ter ga je italijanski rušilec prepeljal na suho. Ob 12.30 ie nadaljeval pot v Calais. Posebni vlak dospe jutri zjutraj v Lugano, kjer bo princa pozdravil Chamberlain. Romunka le mirorubns Bukarcšt, 10. dcc. (Tel. »Slov.«) Od do bro poučene strani sc ponovno zatrjuje Vašemu dopisniku, da je bil obisk romunskega zunanjega ministra Mironesca v Varšavi, kateremu jc javnost v zapadnih državah in v Rusiji kljub oficielnim romunskim iziavair pripisovala velik pomen, samo čin vljudnosti ki ne bo dovcdcl do nikakih političnih sprememb. Stara romunska vlada je zasledovala nasproti Rusiji vedno politiko miru, katere hoče nadaljevati tudi nova vlada. Vlada šc danes stoji na istem stališču, kakor 1. 1922. ko jc Rusiji ponudila pogodbo nenapadanja. in ta predlog ponovila pred podpisom fran-cosko-romunske pogodbe. O odnošajih med Romuniijo in Bolgarsko doznava Vaš dopisnik, da je nova vlada sestavila komisijo, da preišče nezadovoljstvo bolgarskega prebivalstva v Dobrudži, da prepriča Bolgarsko o prijateljskem mišljenju Romunije Razen tega upajo v Bukareštu, da bo !5. dcccmbra pri sestanku v Opatiji prišlo do ureditve romunsko-tnadjarskega optantskega spora. Pri tem sestanku bo zastopal Romunijo atenski oosla-nik Lomila Raacanu. Preobfožitev Ijudsko-šo skih otrok (K načrtu osnovnošolskega zakona.) Skrb pomeni to ime nam materam. Ko spremljamo in se udeležujemo otroškega življenja in dela intenzivno kakor nihče drugi, gledamo, kako škodljivo je preobložila otroka osnovna šola. Naj navedem samo posameznosti. 2e od prvih razredov osnovne šole dalje imajo učenci osnovne šole po več tedenskih ur kakor srednješolci nižjih razredov. Dalje omenjam pouk v zgodovini. V IV. razredu osnovne šole, ki ga momentano spremljam, se podaja zgodovina ne na podlagi pre-čitanih lepih zgodovinskih anekdot, kakršne so se stvorile okrog velikih zgodovinskih osebnosti, ki bi bile — iz svoje izkušnje vem to — za poznejši pravi resnobni študij zgodovine prijazne trdne točke (n, pr. Aleksander Veliki in njegov konj, ali povest o Aleksandru Velikem, ki je omamljen od pijače ubil ljubega prijatelja), temveč se podaja dolge ure suhoparno in podrobno, otrokom te starosti popolnoma neprimerno z velikim trudom in z malenkostno koristjo. Z letnicami in podrobno se uče mej davnega rimskega cesarstva, potov, ki so jih hodili narodi, bogov in običajev bogoslužja, med drugim tudi zares nezgodovinskih bogov, politične ureditve v državi, definicij o različnih manjših in večjih političnih enotah, o srezih in oblastih in naštevajo vode, pogorja, mesta s prebivalci in vrhove z višinami v večjem obsegu kakor smo jih poznavali starejši na potu proti maturi. V glavicah pa se strne vse to v kaos in iz nižjih razredov osnovne šole ne vzamejo otroci s seboj v življenje oziroma v srednjo šolo niti tistega najnižjega duhovnega imetka, da bi znaLi zares pravilno brati, pisati in računati. Ko bi ne imeli toliko otroškemu duhu tako daljne snovi, ki hromi in časih ubije njegovo silo, bi jezik in knjigo drugače obvladali; iz knjig omiljenih v letih mladosti bi tudi pozneje — zrelejši — rajši iskali poglobitve in razširjenja svojega obzorja. Dalje ročno delo je tudi taka boleča točka. Predpisano je že za prvi razred. In vendar vemo matere, kako brezpomembno je to predpisano šolsko ročno delo gospodarsko, praktično in vzgojno, četudi se šopiri na videz tako pomembno bahavo po razstavah in po izpričevalih. Nasprotno pa oslabe radi drobnega ročnega dela premnoge otroške oči, gospodarsko se predpogoji zanj večkrat težko zmagujejo in mati gospodinja, ki tu ne sme izbirati, dobi izdelki otroškega ročnega dela izdelke, ki jih največkrat otroku na veliko žalost prak-"'tiično niti porabiti ne more. Enkrat spadajo med luksus, drugikrat pa so zaostali izdelki kakega ročnega dela, ki je zdaj spričo današnje strojne tehnike že davno ob vsako vrednost. In zato presedi toliko malih bitij sključenih in mehanično v eno točko uprtih oči ure in ure. Matere vemo in čutimo, kako je treba otrokom skakanja, gibanja, zelenja in solnca, da jim v veselju in zdravju zraste krepko telo in se v njem razvije močan, jasen duh. Sedanja osnovna šola otroško zdravje in otroškega duha ubija. Ko je sključila otroke vsak Zasedanje Sneta DN Lugano, 10. dec. (Tel. »Slov.«) Danes do-polde ob 11.15 je Briand kot predsednik otvoril 53, zasedanje Sveta Društva narodov. Prisotni so bili Chamberlain, dr. Stresemann, Grandi, Titulescu in ostali člani Sveta, mnogo diplomatov in okoli 150 časnikarjev. Briand je posebno pozdravil angleškega in nemškega zunanjega ministra ter Titulesca, ki se že dalje časa udeležujejo delovanja Sveta Društva narodov. Nato sta se kratko zahvalila Chamberlain in Titulescu, dr. Stresemann pa je imel daljši zahvalni govor za to, da sta se Svet Društva narodov in tajništvo toliko potrudila, da se je zasedanje na pobudo dr. Stre-semanna preložilo v Lugano. Potem je še Bri-an izrekel zahvalo švicarskim občinskim in kantonalnim oblastem za to preložitev. Večina točk današnjega dnevnega reda je bila odgodena. Tako poročilo stalne mandatne komisije, ki šc ni dogotovljeno, madjar-sko-romunsko optantsko vprašanje, ki bo morda rešeno na neposrednem sestanku zastopnikov obeh držav, dalje vprašanje, ali sme Svet Društva narodov zahtevati od mednarodnega razsodišča razsodbe na podlagi soglasnega ali večinskega sklepa in končno tudi še enkrat Chamberlainov predlog, da se število letnih zasedanj Sveta Društva narodov zniža od 4 na 3. Popoldne je imel sejo manjšinski odbor Sveta. Prihodnja javna seja Sveta je določena na jutri ob 10.30. 2e včeraj zv. je bilo mnogo sestankov med državniki. Briand je za poldrugo uro obiskal dr. Stresemanna, nato pa na kratko še Cham-berlaina. Njegov dolgi obisk pri dr. Strese-mannu je vzbudil prccejšnjo pozornost in kolikor se more doznati, je dr. Stresemann in-terpeliral Brianda o Irancosko-angleškem dogovoru v razorožitvenem vprašanju. Oficielno pa se ti obiski označujejo kot samo obiski vljudnosti. Z nemške strani se naglaša, da jc bil razgovor med Briandom in Stresemannom povsem prijateljski in da sc je izkazala po- Miklas nastopi! kot predsednik Dunaj, 10. dec. (Tel. »Slov.«) Na Ballhaus-platzu je bila danes slovesna poslovitev prejšnjega državnega predsednika dr. Hainischa in prevzem poslov po novem predsedniku Mi-klasu. Dr. Beneš zaenkrat ostane Praga, 10. dec. (Tel. Slov.«) Vprašanje de-misije dr. Beneša je rešeno za enkrat, vendar ne še definitivno. Dokler ni definitivno rešeno vprašanje naslednika ministrskega predsednika Svetile, to je, dokler bo ostal na čelu vlade sedanji namestnik predsednika Šramek, ne bo nobenih sprememb v kabinetu. Boj radi dr. Beneša pa se bo gotovo zopet vnel, ko bo definitivno urejeno nasledništvo švehle Smatra se, da se bo to zgodilo približno koncem januarja. Dr. Beneš bo šel sredi tega tedna v Pariz. Praoa in Vatikan Praga, 10. dec. (Tel. »Slov.«) Praški apo- dan toliko ur za šolske klopi, potem jih skljti- 1 stolski nuncij Ciriaci biva v Rimu v svrho, da čuje še doma za šolske naloge. Večkrat sem hotela z otroki po šoli na delo na vrt, ali na izprehod, ali so s hrepenečimi svetlimi očmi gledali skozi okno k telovadcem, toda ker je dolžnost prva in ker tem malim ne morem še dopustiti ponočnega dela, sem morala sčasoma odstaviti vsako misel, vsak načrt za pot po zdravje v božji sveži zrak; srednješolce bi še dobila za to, otrok osnovne šole težko. Niti nedelja ni zanje »Gospodov dan« radi šolskih dolžnosti. Dovolj jasno govori statistika o zdravju otrok srtopajočih iz osnovne šole. V življenje, v srednjo šolo vstopajo skoro izključno šibki, s slabo držo, slabokrvni, kratkovidni s sključeno hrbtenic«, če imajo voljo močno in sile še tolike, zdaj začno delo za zdravje, toda pot je odtod daljša in napornej-ša in tuberkuloza grozotno napada. Zato je nujno, da se izpahne iz osnovne šole vse, kar res ne spada vanjo. Verouk, či-tanje, pisanje, materin jezik in računstvo, to so predmeti osnovne šole. Vse ostalo pa spar da v slovensko čitanko in v prirodo. •—au—eva. Ne morejo prikriti leze Kar iz srca smo se smejali, ko smo Pitali včerajšnji liberalni popoldnevnik o dobrih odnosa jih SLS z radikali. Toliko so svoje dni skušali zlesti v radikalno stranko in naj. so še tako udrihali po »separatističnih klerikalcih-^, vendar se jim njih namera ni posrečila. Sedaj pa pridejo ti »šmentani klerikalci« in kar čez noč so v najboljših odnošajih r radikali. Ni čuda. če je difni »SI. N.< kar iz sebe, da fantazira celo o pravoslavnih jezuitih. Je pač tako, da kdor ima mrzlico, vidi vse mogoče stvari. Upamo, da nam ho »SI. N.« priskrbel še par veselih uric in da bo predvsem takoj treba nadaljnjih razgovorov, ki se bodo vršili v popoldnevih prihodnjih dni. Danes dopoldne je pred sejo Sveta obiskal Briand še Chamberlalna, razen tega pa državni tajnik Grandi romunskega delegata Titulesca. Ta poslednji obisk se spravlja v zvezo z željo Mussolinija, da bi se odnošaj-i med Italijo in Romunijo zboljšali, pri čemer so težkoče samo v starem nasprotstvu Romunije proti Bolgarski, katera tudi uživa posebno varstvo Italije. »Petit Parisien« poroča o razgovorih Brianda s Stresemannom, da se je Stresemann pritoževal radi počasnosti učinkovanja lo-carnskc pogodbe, radi česar je položaj v Nemčiji postajal vedno težavnejši. Briand mu je odvrnil, da je imenovanje komisije strokovnjakov in komisije za spravo v svrho izpraznitve Porenja naijboljše sredstvo za zboljšanje razmer in da torej pritoževanje Nemčije ni prav razumljivo. Velesile proti malim državam Bukarešt, 10. dec. (Tel. »Slov.«) Po informacijah iz vladnih krogov bo biv? manji minister Titulescu izven razprav Svtc. Društva narodov predložil v Luganu demaršo pri zastopnikih velesil, katero bodo podpirali tudi ostali zastopniki manjših zaveznikov Belgije, Češkoslovaške, Poljske in Jugoslavije, da bi dosegli, da bi tudi te države mogle poslati svoje delegate v komisijo strokovnjakov, ki bo v kratkem sklicana za revizijo Davvesovega načrta. Angleška vlada je v sporazumu s Francijo sklenila, da naj imenovane male države ne dobijo nobenih zastopnikov v komisiji. V političnih krogih teli držav se smatra ta sklep velesil za poskus, da bi se zmanjšanje nemških plačil izvršilo na račun malih držav, oduosno da bi se revidirale samo kvote malih držav. Nastala je radi tega neka razburjenost ter se je uvedla izmenjava misli med imenovanimi malimi državami v svrho obrambe njihovih pravic. se odobrijo preddela za uresničenje modusa vi-vendi, ki je bil sklenjen med Prago in Vatikanom. (Označba konkordat je nepravilna.) Sklenjeni modus vivendi je namreč samo okvirna pogodba, katere detajli, kakor n. pr. imenovanje cerkvenih dostojanstvenikov, prisega zvestobe škofov, ureditev škofijskih mej itd., se morajo urediti v medsebojnem sporazumu. Med drugim spada semkaj tudi poraba verskega zaklada, ki ga je ustanovil cesar Jožef II. Konflikt med B?i"vi]o in Paraqu-yem Newyork, 10. dec. (Tel. »Slov.«) Radi konflikta med Bolivijo in Paraguayem vsled dogodka pri utrdbi Vanuardi Granchaco, v katerem so paraguayske čete ubile 25 bolivijanskih vojakov in radi katerega sta obe vladi dostavili poslanikoma obeh idržav potne liste, je prišlo danes popoldne v glavnem mestu Bolivije La Pazu do demonstracij za vojno. Predsednik republike in bolivijanskega kongresa je izjavil v ljudskih govorih, da bo vlada storila svojo dolžnost, če je vojna potrebna. V glavnem mestu Paraguaya Assumcion je še mirno. Argentina je prevzela varstvo državljanov obeh držav. Nepojasnjeno je še, kdo je kriv dogodka pri Granchaco. Sporno ozemlje pri navedeni trdnjavi jc predmet konfliktov že od 1. 1001. Vzrok za to je najbrže stremljenje Bolivije, da bi dobila izhod do Tihega oceana. Veliki fašistovski svet. Italijanski senat in kralj sta včeraj podpisala zakon o konstituci-jonaliziranju velikega fašistovskega sveta, ki jc s tem stopil v veljavo. Razpust sedanjega parlamenta in razpis novih volitev bo objavljen v obliki plebiscita koncem meseca januarja. Spor med ministrom in trgovci. Med ma-djarskim poljedelskim ministrom Mayerjem in ponatisnil »Slovenca« iz 1. 1914. in razne go- ; madjarskimi trgovci je nastal hud konflikt. Mi- ___x: t, it,,,41 rvrt fomoliitn vomnl^nl • _ i __ i _ _____.. - »» o .'t. vore naših ljudi, svojih pa temeljito zamolčal. Kadar so jezni liberalci, je to vedno dokaz. da smo na pravi poti. Zato gospodje, še bo treba malo jezice, ker še bomo delali prav! Dimniška vremenska napoved. V Južnih Alpah oblačno, včaaita dež, nekoliko topleje. nister je v nedeljo na občnem zboru agrarnih organizacij izjavil, da je neorijentiranost in neorganiziranost madjarskih trgovcev naravnost > obupna. Predsedništvo zveze madjarskih tr-! govcev v Budimpešti jc danes objavilo ogorčen protest proti ncosnovanemu napadu ministra ' Mayerja. L Novo predsedstvo Centruma Koln, 10. dec. (Tel. >Slov.«) Ob zaključku ! zborovanja centruina so se vršile volitve v j predsedstvo, ki niso prinesle bistvene spremembe. Vendar bo novo predsedstvo obstojalo iz 66 članov (za 26 več kakor prej). Poleg dosedanjih častnih predsednikov Herolda in Porscha je bil za častnega predsednika izvoljen tudi dosedanji predsednik dr. M a r x. K dosedanjim petim nadomestnim predsednikom Glocknerju, Monningu, Sclio-ferju, Stegenvaldu in ge Weber pride sedaj še Joos, ki bodo skupaj z nadaljnjimi desetimi osebami na polovico iz parlamentarcev m na polovico iz pristašev stranke tvorili poslevo-deče predsedstvo. Iz časopisov Tri demokratske teze. Pod tem naslovom poroča »Politika«, da vladajo v demokratski stranki tri struje, ki vsaka predlaga drugo taktiko stranke. Prva skupina pod vodstvom znanega bogataša Voje Veljkoviča je za takojšen prelom četvorne koalicije in za izstop iz vlade. Ta struja pa je v znatni manjšini, kakor je pokazala seja ožjega glavnega odbora dem. stranke. Svojo zahtevo utemeljuje v glavnem s tem, da je sedaj zadnja prilika, da stranka še opraviči svoje ime in se izkaže kot res demokratična stranka. Druga manjša skupina pa je absolutno za ohranitev sedanje koalicije, ker da je ta vsled stališča KDK in iz državnih ozirov nujno potrebna. Tej skupini pripadajo tudi nekateri aktivni ministri. Ker obstoji nevarnost, da bi ta skupina tudi izvedla čisto svotjo politiko, je kljub svoji ma-loštevilnosti v krepko oporo sedanji vladi. — Tretja skupina pa je za ohranitev vladne koalicije, toda pod pogojem, da se revidirajo od-nošaji strank vladne koalicije in da dobi demokratska stranka nove koncesije. Ta skupina je bila na seji najmočnejša in njej pripadata tudi dr. Marinkovič in dr. Pečic. Ker je teza te skupine tudi prodrla, zato ni pričakovati takojšnje spremembe v situaciji, temveč bo šele po dolgotrajnih pogajanjih prišlo do ev. izpremembe. Trojna koalicija. Kakor poročajo belgraj-ski listi, je med radikali zelo močno razpoloženje, da se sploh pretrga koalicijo z demokrati, ki da povzročajo vladi same sitnosti. Ti radikali predlagajo, da bi skupno z muslimani in Jugoslovanskim klubom osnovali trojno koalicijo, ki bi tudi sestavila vlado, sprejela proračun in izvedla volitve Zakaj je Davidovič tako odločen? Kakor poroča sarajevska »Večernja Pošta«, je poslal g. Davidovič v Zagreb poslanca Šalih Ba-ljiča, da mu ta najde slik s KDK. Baljiču sc je to tudi deloma posrečilo, ker pa je moral vsled nujnih poslov v Mostar in ni mogel poročati še g. Davidoviču, je ta poslal v Zagreb še podžupana Belgrada. Ta je konferiral z dr. Srkuljem in drugimi voditelji KDK in bil od njih zelo dobro sprejet. — Tudi bivanje sam. dem. poslanca Vildenja v Belgradu in njegov sestanek s Savčičem spravljajo v zvezo s sporazumom, ki ga hoče g. Davidovič doseči z Zagrebom. Po tem sporazumu naj bi g. Davidovič razbil vladno koalicijo in za to postal vodja vse opozicije in šef vlade, če bi ta prišla na vlado. Odtod najnovejši nastop go-i st>oda Davidoviča. Uublganski javnosti! Klub občinskih svetovalcev SLS je na svoji seji dne 10. decembra vzel na znanje poročilo načelnika kluba g. M. Kreka o transakciji 18 milijonskega 6% obligacijskega posojila in je ugotovil: 1. Podatki o tej transakciji, v kolikor so klubu na razpolago, še niso popolni, 2. Že iz doslej zbranega gradiva pa je go» tovo, da transakcija ni koristna za mestno občino. 3. Klub občinskih svetovalcev SLS ni dat pooblastila za tako izvršeno transakcijo in o posameznih dejanjih, ki so s tem v zvezi, ni bil predhodno obveščen. Klub občinskih svetovalcev SLS zahteva, da se vsi sklepi upravnega sveta cestne elektrik ne železnice, korespondenca, sklepna pisma, dogovori in izvršilni ukrepi glede te transakcije preiščejo po posebni paritetni komisiji štirih članov. Dva člana postavi klub občinskih svetovalcev SLS, dva klub občinskih svetovalcev SDS. Člani te komisije ne smejo biti člani občinskega sveta niti člani upravnega odbora mestne cestne električne železnice. Dokler ta komisija ne poda poročila in svojega mnenja, se člani našega kluba ne morejo udeleževati plenarnih sej občinskega sveta ljub-ljenljanskega in sej upravnega odbora cestne električne železnice. Na podlagi poročila te komisije bo klub uravnal svoje nadaljnje korake Za klub obč. svetovalcev SLS Krek, t. č. načelnik. L udstvo m SLS Shod SLS v Metliki. V nedeljo se je vršil v nabito polni dvorani kmetijske družbe v Metliki shod SLS, ki je sijajno uspel. Poročali so poslanci Jože Nemanič, profesor J a r c in dr. K u 1 o v e c. Zborovalci so z burnim odobravanjem sprejeli predlagano zaupnico Jugoslovanskemu klubu. Shod zaupnikov SIjS za novomeški okraj. V ponedeljek oh 9 zjutraj se je pričel shod zaupnikov SLS za novomeški okraj v Rokodelskem domu v Novem mestu, ki je trajal do 1 popoldne. Zborovanje se je nadaljevalo popoldne ob 2 in je trajalo do 4. Obširno so poročali o delu oblastne skupščine in o delu Jugoslovanskega kluba, zlasti poslanca d r. Č e s n i k in dr. K u 1 o ve c. Po poročilih se je obširno razpravljalo o gospodarskih in o organizatorienili vprašanjih v novomešl^^jn okraju. Shod zaupnikov je soglasno odobril politiko Jugoslovanskega kluba. j. Na praznik Brezmadežne popoldne sta se vršila v Dupljah, v nedeljo po rani maši pa v Krizah volivna shoda, katera je vodil g. Sitar p. d. Arh. Govornika gg. obl. poslanca Planina in RadeŠček sta obrazložila zboro-valcem delovanje oblastne skupščine, pomen občinskih volitev in splošni politični položaj. V Krizah sta govorila tudi gg. župnik Hart-man in župan Poljanec. Sprejeta je bila naslednja resolucija: »Zborovalci, zbrani na vo-livnem shodu v Križali, dne 9. dec. t. 1., odločno zahtevajo od poslancev Jugoslovanskega kluba, da složno in z vso energijo nastopijo za tak ljudskošolski zakon, ki bo ustrezal našim krščanskim načelom ter da bodo imeli starši, cerkev in občina dovoljno zastopstvo v šolskih odborih glede verskonravne vzgoje otrok. Obenem izrekajo g. min. predsedniku dr. Korošcu in Jugoslovanskemu klubu svojo popolno zaupanje in neomajno zvestobo in vdanost.« — Zaradi posebnih krajevnih razmer imajo pristaši SLS kar pet skrinjic: prva je Arhova, druga je županova, Iretja je čevljarska, šosta je SLS Duplje in deveta Kmečke zveze, na kateri kandidira tudi g. župnik Hartman. Občinske volitve v Križah bodo v nedeljo 16. t. m. od 8 zjutraj do 5 popoldne. Gostilničar i in bo kot domaČe m