St©v. 360.
Trst, v petek 27. decembra 1912
IZHAJA VSAK DAN Ml ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Poa&mičue Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih iobskarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ščini, Dombergn itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) 04LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-nanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo In toZljivo v Trstu.
Tečaj XXXVII.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
aT 9Šimo8t% y$ w*iT
NAROČNINA ZNAŠA
s* celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na oa-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
l»oen:c& na. nod«lj»ko ltianj* „KDISOBTZ" iu» : M oelo leto Xr«n 5-30, la pol leta Kron 2-SO.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraukovana pisma se ne sprejemaj« In rokopisi se vra&aj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo iietfc.
UREDNIŠTVO: ulica Giergie 6aJatil 20 (Narodni *••). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorci] Usta „Edinost". - Natisnila Tiakarna »Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. Poitno-tirmllnlCnl rafnn Stev. 841-652. TELFTOfl St 11-57.
5RZ0JRUNE 1/E5TI.
General Savo v v Carigradu. — Sklenite 7 miru gotova stvar.
CARIGRAD 26. (Kor.) Bolgarski general Savo v je prispel Inkognito, pod imenom bankirja Kalčevega v Carigrad in je predvčerajšnjim in včeraj popoldne imel dolg pogovor z velikim vezirjem. Kakor se govori, je šlo tu za določitev bodoče bol-garsko-turške meje in druga važna vprašanja in se je tudi dosegel v teh vprašanjih sporazum.
Tu smatrajo za popolnoma gotovo, da se sklene mir.
Bolgari brezpogojno zahtevajo Drinopolje. .
SOFIJA 26. (Kor.) V nasprotju s poročili iz Carigrada v zadevi vprašanja, čigavo bodi v bodoče Drinopolje, ki ga Turki zahtevajo zase, se izjavlja v bolgarskih političnih krogih soglasno, da'tvori izročitev Drino-polja, ki ga oblega bolgarska vojska in ki je po usodi obsojeno, da mora pasti, »con ditio sine qua non" za sklenitev miru.
Kategorične izjave, ki so j'h podali voditelji bolgarskih strank v predvčerajšnji seji bolgarskega sobranja, ne pripuščajo nika-kega dvoma o stališču, ki ga zavzemajo o tem vprašanju vse bolgarske stranke.
Bolgarske čete ostanejo v Solunu.
bOFIJA 26. (Kor. — Poročilo Agence telegr£ftqae bulgare"). V nasprotstvu poročilom, po katerih naj bi bil en polk v Solunu nameščenih bolgarskih čet odšel v Seres, se konstatira, da je odšla iz Soluna v Seres samo ena stotnija 14. polka. Ravno-tako pa je tudi neresnično, da v kratkem odidejo tudi ostale bolgarske čete iz Soluna.
Turška vlada proti grozovitostim zaveznikov. (?)
CARiGRAD 26. (Kor.) Turška vla a, ki je že pred enim mesecem opozarjala na gro-zovitosti, ki so jih baje počenjale zavezuiške armade in pa čeiaši proti prebivalstvu v osvobojenih pokrajinah, je sklenila sedaj, da obnovi svojo prošnjo pri velevlastih, da bi izvolile po svojih konzulih uvesti kolektivne preiskave o grozovitostih, ki se gode še tudi sedaj.
Srbske nade z Avstrijo.
BELGRAD 26. (Izv.) ,Štampa" javlja iz informiranih krogov, da je avstrijsko-srbskl spor poravnan in da bode med obema državama že prihodnje dni zavladalo normalno razmerje.
BELGRAD 26. (Izv.) Listi javljajo, da so bile vse srbske čete s severne meje dirigirane proti Čataldži, kar je tudi dokaz, da sta položaj in razmerje z Avstrijo ublažena.
Masarykov interview o njega potovanju v Belgrad.
PRAGA 26. (Izv.) „Samostatnost" objavlja interview z Masarykom, ki je razpravljal o svoji poti v Belgrad. Masaryk je iz|avil, da ni imel od avstrijske vlade naloga, govoriti v njenem imenu. Njegova misija je imela — tako pravi — samo namen vzdržati mir, ne da bi bila Srbija pri tem ponižana. Vodila ga je tudi želja, okrepiti avstro-srbske gospodarske odnošoje.
Masaiyk je nadalje izjavil, da o razjasnitvi vseh spornih vprašanj Še ne more biti govora.
Vse je odvisno od tega, kako bodo uspevale konference poslanikov v Londonu.
PODLISTEK.
Osvit
Slike iz tridesetih let.
Spisal Keaver šandor Ojalekl. — Prevel A. E.
—	Evo, vzemi pismo, pa sodi sam, ali jo poznaš in ali moreš odkloniti.
—	Torej zares pismo ? — je v čudu povpraševal Marjan, sprejemajoč drobno pismece s hrvatskim naslovom.
Čital je in vse čital, a bilo mu je, kakor da se mu je zmeglilo pred očmi; ves je obledel, pa naenkrat zopet zardel. Papir mu se je očividao tresel v roki. Po sreči je med tem Avrel brskal med knjigami, v želji, da odnese kako s seboj za svojo Hanp.
—	Torej, amice Marjan, kaj še nisi prečita! ? Kaj praviš?
—	Kako, kako ? — je vprašal Karga-čevič, ki skoraj ni videl prijatelja pred seboj.
—	Kaj čitaš tako dolgo?	|
—	Kaj čitam ? Ah, kaj čitam ? Sem — sem prečital — je odgovoril z zmedenim in zopet neizreČno žalostnim glasom Marjan.} Mehanično je zložil pismo v prvotno obliko i in ga nateknil na žrebelj k drugim listom na steni.
Gre za to, kako velika bo Albanija in nadalje za to, da-li Je dclž.ia Srbija dovoliti Avstriji kompenzacijo za pristan, ki jej ga ni priznala Avstrija, nego — velesile.
Nemara bo možno vzdrževati mir. Vojne ne išče ne Srbija ne Avstrija. In Srbija je to dokazala s tem, da nima na severni meji zbranih čet, o čemur je lahko vsakdo prepričan, kdor ]e bil tam. Zavezna politika Avstrije in Slovani.
PRAGA 26. (Izv.) V „Venkovu* piše poslanac Udržal o učinku balkanske vojne na avstrijske Slovane. On pravi, da je nam Slovanom avstrijska zavezna politika tuja in če ne nastopamo vedno proti njej odkrito, nam vsaj nikoli ni po godu.
Vodne ceste in Poljaki.
DUNAJ 26. (Izv.) Ker novela o vodnih cestah Še ni rešena v poslanski zbornici in ker Je mežno, da se to ne bode moglo tako kmalu zgoditi, nameravajo poljski poslanci temu odpomoči in priporočati, da se poskrbi za proračunski provizorij v znesku 20 milijonov kron.
Božič v cesarski rodovini.
DUNAJ 26. (Izv.) Božične praznike Je cesarska rodovina letos obhajala v Schfta-brunnu. Da bi potoval cesar v Wallsee, to misel so opustili in nadvojvodova rodovina Je zato prišla v Scfcflabrunn. Na sveti večer se je ce?ar ud Jezil razdeljevanja daril nad-vojvodskim otrokom.
Cesar sedaj dobro izgleda in je okolico sploh presenetil s svojo svežostjo. Sicer pa trpi cesar radi motenja delovanja notrajnih organov. To se [e tudi mučno opazilo.
Konfiskacija nad konfiskacijo.
DUNAJ 26. (Izv.) „Wfener Zeitung" obljavlja v nedeljskem listu 36 konfiskacij.
Češko-nemška sprava.
PLZENJ 26. (Izv.) Mladočeški „Česky dennik" pravi, da še sedaj ni misliti na nova pogajanja za češko-nemško spravo in da je potovanje kneza Thuna na Dunaj bilo šele v drugi vrsti namenjeno razgovorom o spravnih pogajanjih.
Zasnovan atentat na italijansko kraljevo dvojico.
RIM 26. (Izv.) Tu so zaprli anarhista Ferra, ki se Je nameraval prej usmrtiti. Pri nJem so našli razna pisma, ki ga zelo kompromitirajo in obenem razgrinjajo dobro zasnovan atentat na kralja in kraljico. Ferro [e Izjavil, da bi bil moral umoriti kralja, da pa ni imel poguma za to. Zaprl! so tudi še druge anarhiste.
Vojaški dopusti.
DUNAJ 26. (Izv.) Vojno ministrstvo je dovolilo poveljstvom, da smejo dati gaži-stom po 8 dni, raožtvu pa po 3 dni dopusta. Pri 15. in 16. zbornem poveljstvu pa se sme to le izjemoma zgoditi.
Požar na Dunaju.
DUNAJ 26. (Izv.) Na lesnem skladišču tvrdke Emer v 20 okraju je nastal v noči na četrtek (danes) ogenj, ki so ga mnogoštevilne požarne brambe še le čez nekoliko ur lokalizirale. Sumijo, da je bilo podžgano. Opazilo se je, da je gašenje otežkočeno, ker so razni sumljivi elementi v temi razdirali vodovod in uničevali cevi. Promet med mestom in 21. okrajem je bil čisto nemogoč.
Snežene burje v Ameriki.
PARIZ 26. (Izv.) „New York Herald" javlja Iz Novega Jorka, da divjajo po iztočni
—	Torej nam obljubljaš? Nikari niti ne pomisli, da bi te izpustili.
—	Oh — vse storim — vse storim, kar hočete 1 — Je odvrnil Kargačevič in Avrel se mu je obesil okoli vrata ter ga poljubil, ves srečen, da se zgodi Hanina volja. Zaklical Je prijatelju „z bogom" in skočil iz sobe.
Nesrečni Marjan se je začel nato plesti po sobi, ne vedoč, ali je dan ali noč. Bilo mu je nekako tako, kakor da ga je nekaj strašno težko in silno udarilo p d glavi. In prijemal se je trenutek za čelo, trenutek za tilnik — trenutek |e posegel z roko k srcu, In |e končno tako prijel za posteljo in se oblečen zvalil nanjo.
Tako Je ležal vse do drugega jutra.
Zjutraj je vstal, kakor po navadi, se omil z najhladnejšo vodo, pohitel na ulico k peku, da si kupi žemljico, se zopet vrnil v sobo, sedel k mizi, da dela dalje na svoji pesmi za list. Za trenutek je hotel izliti vso silno žalost v pesem, toda zazdelo se mu je, da list ne sme začeti z žalostnimi stvarmi. Pomislil Je, da bi najbrž malokoga zanimala njegova žalost — in doslej |e vendar pel tako zmagovite pesmi I Viel Je pero in zložil Hani odo — toda sklenil je, da je ce da v list, temveč da jo jej izroči lepo spisano na dan poroke.
Poleg velike tuge, ki jo je zastonj sku-
Ameriki sneženi viharji in meteži. V novo-JorŠki luki je promet z ladjami nemogoč. Parniki ne morejo ne v luko ne v dok. Na morju sta ostala tudi „Amerika" in „Wa-shington". Na East River-ju je že zadelo več ladij druga ob drugo, kar je povzročilo mnogo žrtev smrti.
Burja in vihar na Angležkem.
LONDON 26. (Izv.) Ob angležkem obrežju se je zgodilo na morju več slučajev [nesreče. Mnogo ladij je vsled burje poškodovanih, na kopnem pa so uničene telefon-■ske in telegrafske zveze. Podrobnosti še j manjkajo.
Hamburg — milijonsko mesto.
HAMBURG 26. (Izv.) Mesto Hamburg i Je stopilo z ozirom na število prebivalstva i med milijonska mesta.
Kolera pri Čataldži.
PETROGRAD 26. (Izv.) V ,Novem Vremenu'4 izjavlja Gučkov, ki Je vodil delovanje ruskega „rdečega križa med Bolgari, da je bfio pri Čataldži 23.000 slučajev smrti ;za kolero.
Portugalska ministrska kriza, j LISBONA 26. (Izv.) Ministrska kriza |e •sedaj postala dejstvo. Ministrski svet |e sklenil demisijonlrati. Prepričani so, da bode težko priti iz teh sitnih razmer, ker se takozvano koncentracijsko miasstrstvo ne more vzdržati, dočim ni stranke, ki bi ga mogla ustvarit*.
I Dr. Neumayer odlaga dostojanstva.
DUNAJ 26. (Izv.) Bivši dunajski župan dr. Neumayer namerava odložiti deželni vi-cemaršatat, kakor hitro bode cesar potrdil dr. Weiskirchnerja za župan2. i	Lovci — špijoni.
GDANJSKO 26. (Izv.) V Gdanjskem (Danzig) so zaprli več lovcev, ker so osumljeni špijonaže.
Italijanski minister umrl.
RIM 26. (Kor.) Državni minister Pietro Lacara, ki je bil Član več kabinetov, je umrl danes dopoldne.
Voda v predoru.
ZURICH 26. (Izv.) Pri Mont d' or-ju je vdrla voda na progo v predoru 4472 m pred vhodom v predor. V predor se vliva 40 000 litrov vode na sekundo, vsled česar je popolnoma razdejan in proga nerabljiva. Menijo, da si Je reka prerila podzemsko pot do predora.
Rezervisti na Bavarskem.
MONAKOVO 26. (Izv.) „Miinchener Zeitung" javlja, da bode rezervno moštvo vpoklicano že februarja, ne pa po starem običaju še le majnika.
Francozi v Afriki.
PARIZ 26. (Izv.) Pri Dar el Kaldu obkoljena francozka Četa, broječa v celem 400 mož, ima sedaj enega of-cirja in 12 mož mrtvih.
Nesreča na cestni železnici.
HAMBURG 26. (Izv.) Včeraj se je zgodila na cestni železnici v Hamburgu občutna nesreča. Zadela sta drug ob drugega tramvajski in industrijski voz. Poslednji se je prevrgel. Težko je ranjenih 5 oseb, kondukter na tramvajskem vozu pa smrtno.
Tramvajski voz v zidu.
RIM 26. (Izv.) Tu je šel s tira in Je zavozil v zid tramvajski voz. Več oseb je bilo težko ranjenih.
Šal zadušiti z delom, ga Je mučila sedaj tudi skrb, kako si nabavi svečanostno obleko. Imel je samo majhno svotico, ki si jo je prihranil od večerij, a to je sklenil Izročiti sorodniku v črni šoli, da si morejo mladeniči kupiti narodnih slovanskih knjig. — Težko mu je bilo, da bi se lotil te svotice. »Toda Hani v čast! — mu Je govorila ljubezen, vedno enako nepogašena.
In res bi bil odšei z denarjem v trgovino, ko bi ga ne bil rešil iz zadrege Muževič.
Avrel je videl, da bi bilo Marjanu pretežko, da bi si nabavil slavnostno obleko. Prištl je zato k njemu in mu rekel kar naravnost, kaj želi.
—	Vendar se ne boš meni in Hani na j ljubo zakopaval v dolgove. Ne pravi mi
ničesar 1 Biti moraš tudi tu dober, kakor st bil onikrat. Glej, posodim ti — na — vzemi — saj ti ne darujem, če nočeš. Prosim te, a vrnil mi boš, kadar boš mogel.
—	Kedaj ? Saj vidiš, kako je z menoj. Plemič nisem, zame Je ni službe. Za advokaturo nimam denarja — kdo mi bo poveril kaj dela? Tudi tu pomaga plemiško pismo. Da bi šel kam v gospoščinsko
J službo ? Eh — moral bi iz Zagreba, toda naši ms potrebujejo tu. Ne kaže torej drugega — nego večni instruktor, prepiso-: valeč.
Turški častniki klicani k armadi.
LONDON 26. (Kor.) Kakor poročno Reuterjev. uradu po indirektnem potu iz Cari-rigrada, so dobili vsi na dopustu se^ nahajajoči častniki turške armade pri Čataldži povelje, se tekom 24 ur povrniti k svojim polkom.	_
Naši trgovinski odnosaji s Srbijo.
Če vse vesti, ki prihajajo te dni z Dunaja in Belegagrada, ne varajo, je za enkr?t odstranjena vsaka nevarnost vojne, ker se vsa sporna vprašanja med Avstrijo in Srbijo dado rešiti mirnim potom. Te vesti potrjuje tudi vedenje borze, ki Jo smemo smatrati za nekak politični barometer. Ta kćže te dni precej optimistično razpoloženje in očividno tendenco navzgor. Vesti iz Belegagrada govore, da so tam začeli po!oža| trezneje presojati, a če smemo verjeti prof. Masaryku, so srbski politični krogi vedno želeli, da bi prišlo med obema državama do mirnega sporazuma in prijateljskih od-nošajev.
Pustimo na strani razloge, ki so vplivali na zboljšanje položaja, ter se pomudimo pri vprašanju, kako se razvije naše hodoče razmerje s Srbijo. Pašič Je izjavil pref Ma-saryku, da bi bila Srbija pripravljena skleniti z Avstrijo dogovor ped sledečimi po-goji:
1.	Srbija bo naročila ves materijal za nove železnice v Avstriji.
2.	Vsa posojila, ki jih bo Srbi a najemala po miru, bo placirala na Avstrijskem.
3.	Srbija bo vedno upoštevala avstrijski kapital in mu dajala prednost.
4.	Prva trgovinska pogodba, ki Jo bo Srbija z Avstrijo sklenila, bo za to izven-redno ugodna.
Z gori omenjenih predlogov je jasno razvidao, da Srbija nikakor ni tako intran-sigentna, kakor bi to hoteli prikazati gotovi dunajski in budimpeštanski šmokl. AH niso le idealni rodoljubi, temveč tudi praktični ljudje in računarji. Oni vedo dobro, da bi v slučaju gospodarske vojne z Avstrijo trpeli škodo v prvi vrsti avstrijski Slovani, kar bi Srbom, kakor dobrim Slovanom, gotovo ne bilo ljubo; a trpeli bi vsled nove take vojne tudi Srbi sami. To isto, kar smo rekli glede Srbov, pa velja seveda tudi glede Slovanov monarhije. Prof. Masaryk je sam izjavil, da hoče združiti idealizem z realizmom: on si prizadeva, da bi se dosegel sporazum med monarhijo in Srbijo, ker bi od tega imela Češka industrija največje koristi. To kar Je rekel prof. M?sn yk opravičuje popolnoma tudi pisanle slovenskega časopisja o priliki te krize. Brez o7«ra na navadne simpatije, ki nas avstrijske Slovane usled krvnega sorodstva vežejo s Srbi v kraljevini, smo se mi že iz praktičnih razlogov morali zavzemati za to, da bodi še razmerje s Srbijo čimbolj prijateljsko, Cim-boljši bodo naši politični odnošaji s S >ljo, temboljše trgovinske pogodbe dosežemo ž i jo. Avstrijskim slovanskim časopisom torej niso nartkovala vedenja v avstrijsko srbsk m sporu le čust?a, temveč tudi razum.
Da je temu tako, dokazuje nemško časopisje v rajhu, ki se je v vsej tej kiizi skrbno izogibalo vsake besede, s katero bi se utegnili čutiti Srbi žaljene. Vmes pa Je to časopisje brilo norce z avstrijskimi komik!, ki so Jim balkanske Slovane vedno opisovali kakor svinjske pastirje in ušivce. To č; "o-
—	Izprazni se kako profesorsko rceito. Ali morda pri cenzorju.
—	Ah — tu odločuje vedno razpis v Budimpešti in gospoda pri konzilju. Kje spre|mo mene... ko odločujejo Madjari I — Vidiš, ne bom ti mogel vrniti.
—	Ne brigaj se za to, samo izpoLii mi željo. Seveda — seveda, moj dobri Marjan 1 Pa da boš tako urejen, kakor Je treba, grem s teboj h krojaču in v trgovino. Jaz se bolje razumem v to 1
Ko je Marjan končno pristal na to, je bil Avrel ves iz sebe samega veselja. Dobričina Slavonec |e moral ž nJim naravnost v trgovine in h krojaču. A ko Je za osem dni dobil sijajno narodno obleko In jo moral obleči takoj pred krojačem, potem je po mojstrovem odhodu še do'go ostal v novi obleki, se gledal v zreaki — In nazadnje bridko zajokal kakor majhen otrok. L'ce si je zakopal v obe rrkl in začel Šepetati: „Torej, vse je izgubljeuo — in jaz moram biti pri tem Še celo drug, ž-Iel sem pa, da bi bil ženin 1 Mislil sem, da bom kot tek v taki obleki stopil pred oltari*
In tekle so solze — tekle curkom, globoki vzdihi so se mu trgaii iz prsi, a nazadnje je sam pokaral „tega Jokavega Marjana, mehkega kakor oni vosek doli pri medarju, ko bi mera! biti trd — mečan kakor železo."	(Dalje.)
Stran II.
..EDINOST'4 U. 360.
V Trstu, dne 27. decembra 1912.
plsje pa je tudi sedaj v svoji slepi stracti nadaljevalo s svojimi lažmi ia je s tem ue-izmerno škodovalo ug.edu monarhije na zu i aj. Da niti ne omenjamo drugih laži, ki so jih kovali v raznih dunajskih žurnalističnlh kovačnicah, zadostuje, da navedemo osnovane laži, s katerimi je to časopisje več tednov vznemirjalo ne le avstrijsko, temveč evropsko javno mnenje sploh.
Nof sedaj je nastopilo streznenle, ne-le v Belemgradu, temveč tudi na — Dunaju! In v resnici so prijateljski odnošaji med Srbijo in Avstrijo v žlvijenskem interesu ene i u druge države.
Naj govore številke:
Leta 1905, ko je bila še v veljavi stara f'govska pogodba, je znašal izvoz Srbije v Avstro-Ogrsko 64 7 milijonov kron; L 1907, ko te pogodbe ni bilo. pa je ta uvoz znašal le še 12 milijonov kron! Uvoz iz Avstro-Ogrske v Srbijo Je znašal leta 1910 16*2 milijona kron, leta 1911, ko je bila zopei obnovljena trgovinska pogodba, pa je ta p voz že poskočil na 47 4 milijonov kron 1 Utfoz Nemčije v Srbijo je znašal leta 1905 srnino 6 3 milljora kron, leta 1910, ko ni bilo več trgovinske pogodbe z Avstro-Ogrsko, Je ta uvoz že znašal 34 9 milijonov kron dočim je uvoz Avstro-Ogrske to leto ziašal samo 162 rriUJonov kron. Takoj naslednje leto, ko je stopila v veljavo nova trgovinska pogodba, pa je uvoz Nemčije padel na 313 milijonov kron in oni Avstro-Ogrske poskočil na 47 4 milijona kron.
Iz gori navedenih Številk Jo razvidno, da Je pri normalnih razmerah Avstro Ogrska napram Srbiji na prvem mestu toliko glede uvoza, kolikor glede izvoza in da se ie od carinske vojne med Avstro Ogrsko In Srbijo okoristila v prvi vrsti Nemčija.
Leta 1905 je znašal srbski izvoz v Nemčijo samo 3 milijone, leta 1907 pa že 23 milijonov; uvoz je znašal leta 1905 6 milijonov, leta 1910 pa že 34 milijonov 1 Kakor hitro pa so zopet nastopili normalni odnošaji med našo monarhijo in Srbijo, je uvoz Nemčije v Srbijo padel cd 34 na 31, a oni Avstrije poskočil trikratno (od 16 na 47 milijonov).
Te številke nam tudi pojasnujejo mirno in trezno pisavo nemškega časopisja v rsjhu o pril.ki sedanjega kritičnega položaja. Na Du -aju ia v Budimpešti pa ne znajo računati s številkami, temveč se dajajo voditi od — stiasti. AH usodno je, da moramo vsled tega trpeti tudi mif avstrijski Slovani 1
Pismo iz Srbije.
Belgrad, 24. decembra.
Včerajšnja „Samouprava" se bavi z vestmi v nekaterih dunajskih listih o oma-jacem položaju kralja Nikole črnogorskega vsled pretvezuega nevspeha črnogorskega orožja in o nesoglasjih med Srbijo in Črno-goro, oziroma dinastijo Petrovičev in Kara-gjorgjevičev. Rečeni list označa vse te vesti kakor Intrige iz Istega vira, ki je Izzval tudi afero z bombami. Te intrige naj bi izzvale spor med obema kraljevinama. Ravno v ta namen se hoče kazati na Belgrad kakor vir vsem tem vestem. To je drzen poskus sejanj i razdora ravno v trenotku, ko se pojavlja težnja po splošnem miru in redu na Balkanu. „Samouprava" trdi, da je absolutno izključeno, da bi kdo v Belgradu hotel služiti kakor vir takim intrigam. Ta list odločno odbija lasiiiuvacljo, ki jse podtika srbskim merodajnim krogom. Crnogorska vojska ni imela nlkakih nevspehov, a če bi jih bilo, bi bili to nevspehl vsega srbskega naroda. Srbija je do sedaj in bo tudi odslej — ako bo pctrebno — z vsemi silami podpirala v vsem Črnogoro, kakor tudi ta poslednja Srbijo. Kralj Nikola In njegova dinastija uživata ravno danes, ko so se združile meje dveh srbskih držav, najveČe simpatije v vsej Srbiji Črnogori pripada Skadar, ker bodo zavezniki znali braniti plodove orožja vsacega zaveznika, a Srbiji ne treba črnogorskih luk, ker so velesile priznale Srbiji pravico do izhoda na morje. Srbiji ni nlkaka ne materijalna, ne moralna žrte? pretežka, ko gre za to. da dokumentira čustva svoje bratske dolžnosti nanram bratskemu Črnogorskemu narodu in njegovemu vladarju. _
Za mir!
Iz govora drž. poslanca dr. A. T r e s i ć a -P a v i š i ć a v zbornici poslancev dne 20.
novembra 1912. (ZvrŠetek.)
G. posiar.ec se iebavil nato s pripombo, da Avstrija zato ne sme dovoliti Srbiji pota do Jadranskega morja, ker bi bila potem Avstrija na jugu obkoljena, kar je vendar že takim tako, saj so vendar Črnogorci tudi Srbi in Avstrija ni storila prav nič proti zasedanju Novopazarskega sandžaka po Srbih in Črnogorcih. Srbi hočejo imeti svoje pristanišče, ker nočejo biti v svoji trgovini odvisni od nikogar, niti od posestrime Črne-gore.
Nekoliko svetlobe prinaša v vso to ierao neki članek v „Oesterrelchische Rundschau, kjer stoji črno na belem: „Ako monarhija noče opustiti svojih življenjskih interesov more dovoliti povečanje Srbije samo v slučaju, ako ta država stopi ž njo v najožjo in nerazrušao gospodarsko zvezo." To je, kakor da Je vdihnjeno od zgoraj. Tu Je vendar nekoliko jasneje govorjeno o teh glasovitih življenjskih interesih, toda bati se
je treba, da to neprestano govorjenje o življenjskih interesih ne bo škodovalo zdravju
Srbija bi se torej morala odreči svoji samostalnosti, — saj one besede ne pomenijo nič druzega! — samo da pusti prosto pot Avstriji, ali morda tudi Nemčiji, do Egejskega morja in do bagdadske železnice, ako hoče da bo žive/a v miru z Avstrijo. „Bojim se zelo*, ie dejal govornik, „da bo Srbija raje poginila, kajti pristati na take pogoje, to bi pomenilo isto, kakor napraviti saraoumor Iz stahu pred smrtjo. Toda v;e se zdi, da ima Srbija popolnoma drugačne misli v glavi nego samomorilsko".
Pravijo pa tudi, da bi s tem, Če bi se sedaj dovolila prevelika okrepitev Srbije, z lastnimi rokami podžigali
srbski Iredentizem.
Ko bi imeli kaj pameti na Dunaju, kakor ie nimajo, bi delali popolnoma nasprotno na Dunaju, silili bi Srbijo na to, da osvoji celo Albanijo. Tam doli b! dobila toliko dela za dolgo vrsto let, da ne bi imela ke-daj časa, da bi mislila na neodrešene brate. Nasprotno, ako v tem času ogorčijo Srbijo z malenkostno in zbadajočo politiko, bi samo s tem vrgli na Jug povod večnim nemirom.
Ne ustvarja Srbija v Avstro-Ogr-ski iredentizma, temveč Avstro-Ogr-ska sama. Avstro-Ogrska nima stru penejŠega sovražnika nego je — Avstro-Ogrska, Ako kdo uniči Avstro-Ogrsko, bo to samo Avstro-Ogrška! (Burno odobravanje.)
Skrajni čas je, da se strezni nekdo, Balkanska vojna je porušila takozvano evropsko ravnotežje. Ce v zadnjem času ne krene notranja in zunanja politika na popolnoma druga pota, bi to moglo biti prepozno. Oe Imajo za Jugoslovane po fenomenalnih srbskih in bolgarskih zmagah Še vedno le prezir, potem je nekomu megalomanija zamračila um. Končno bi naša monarhija morala uvideti, da jo madjarska politika vedi v pogubo Ali pa morda mislijo, da je hrvatska sotrpežljivost tako neizčrpna, da more pre-sašati še več. Ali se več verjame poročilom a s 100.000 K plačevanim, iz vladne blagajne plačevanim deputacljam pandurja Cu-?aja kakor javnemu menjenju Dalmacije? ?ekel sem — Dalmacije, ker knkor Je znano, irvatska ne sme imeti Javnega menjenja. Na ta način se zaduši tudi zadnja iskra lojalnih čutstev v srcu bratskega naroda.
Smatram za svojo dolžnost, da govorim tu tako odkrito. Kdor drugače govori, ali ne pozna psihičnega stanja na jugu, alt pa hoče zvleči vlado na tenek led. Nevarno je danes kakor noj poriniti glavo v pesekt
V nadaljnem je govornik razpravljal o navdušenosti, s katero je hrvatski narod pozdravil srbske zmage, ki jih je zavidal kolikor toliko bratskemu narodu, saj so bili boji s Turki tradicija hrvatskega naroda. Žal mu ie bilo hrvatskemu narodu, da te tu moral gledati križemrok. Zato Jih je tuii odšio veliko prostovoljno v vojno. Vsaka nova srbska ali bolgarska zmaga le pobudila toliko veselja v hrvatskih srcih, kolikor ga ni b;'o od zmag banov Berisiavićsv, Zrinskih in Bakačev.
Na Dunaju pa so te popolnoma naravne Izbruhe veselja smatrali za nelojalne demonstracije in ste bili zato razpuščenl dve znameniti dalmatinski občini, ne da bi se bila vlada prej sporazumela z dež lnlm odborom, kakor predpisuje zakon. To nezaslišano postopanje |e pobudilo v Dalmaciji vihar ogorčen-a, ne bo pa nikakor zsdišilo veselja hrvatskega naroda nad zmagami srb skiii bratov. Celo naši težak', ki nimajo denarja, da bi ga darovali za rdeči križ naših bratov, prinašajo jajca in volno in druge proitvode. Tako stoje stvari, dunajski gospodje pa so tako pametni, da bi hoteli te ljudi voditi na vojno proti Srbom, da jih kaznujejo, ker so se vredrznill premagaatl Turke In jih odganjati v Azijo l Naš narod, ki je bil vedno pripravljen, da žrtvuje svoje življenje za kralja, bi ne mogel razumeti take vojne in bi preklinjal začetnike take vojne. Ne verjamem, da bodo tako predrzni, da bi zaradi kakega arnavtskega pristanišča vodili Hrvate v boj na Srbe l To bi bil pravi zločin in nesmisel! Taka vojna bi bila zločin proti človeštvu! Zločinci so oni, ki hočejo zaradi ene arnavtske luke izzvati evropsko vojno z vsemi njenimi grozotami Zakrivili bi zločin na človeštvu, ker bi ga vrgli nazaj v sredoveško barbarstvo, roparji javnega imetja so, ker ga hočejo uničiti in vreči ljudstvo v najstrahovitejŠo bedo. Zakriv-ljajo hudodelstvo proti lastni domovini, ker jo hočejo vreči v največjo nesrečo, in so morilci svojih sodržavljanov, ker jih hočejo vreči pred topovska žrela, samo da nasitijo svojno častihlepnost l
Govornik je nato omenil divjanje dunajske policije in občinstva, dne 28. novembra proti jugoslovanski mladini na Dunaju, kjer so tolkli po niej s pestmi, kričali nanjo psovke: „Vuu s srbskimi svinjami! Ven z izdajalskimi Hrvati 1 Dol s psi!" — jih metali po tleh ia teptali z nogami po njih.
Na ta način hočejo oživiti čutstva lojalnosti v jugoslovanski mladini 1 Neosvo-bo|eni Srbi so komaj sovražili tako Arnavte, kakor bodo ti dijaki sovražili svoje brezsrčne napadalce.
Končno Je govornik povdarjal, da more Avstrija imeti le dobiček iz prijateljstva s Srbijo, se sme pa Srbije dušiti za vrat, kar dela z odrekanjem srbskega pristanišča ob Adriji. To bi pa tudi bil „casus belli" in vojno bi izzvala Avstrija. „Mi take vojne nočemo*, je dejal govornik, „a to ne morda iz strahu pred vojno, ker hrvatskemu narodu se ne more nič hujega dogoditi nego kar že v miru trpi vsled madjarskega tiran-stva in grabeža. Če zmaga Avstro-Ogrska, se hrvatski narod v svoji ječi pomnoži s štirimi milijonov Srbov, če bi pa bila premagana, tedaj vemo, kaj pride po Kraljevem Gradcu".
Globoko sem prepričan, da bi bila vojna nesreča le za Avstrijo I Zločinci so oni, ki hočejo vojno. V imenu človeštva, v imenu civilizacije preklinjam one, ki iz časti-hlepnoiti, zaradi prestiža, ali celo iz vojne slavohlepnosti hočejo zvaliti na človeštvo tako strahovito nesrečo 1"
Tako je govornik ob viharnem odobravanju zaključil ta svo) znameniti govor.
Polom v Puli.
„Naša Sloga" piše: Doznajemo, da se bo skoro vršila razprava pred rovinjsko poroto, ki se snide v januarju v izredno zasedanje, proti onim „dičnim in poštenim" uradnikom občine Pula, ki so varali, sleparili in krali iz občinske blagajne, ali pa so drugače oškodovali občino in občinar]e. Raz prava bi imela začeti koncem meseca januarja 1913. in bo trajala okolo dva tedna. Tem kamoraškim obtožencem je že uročeca obtožnica, da bodo mogli razmišljati o tistih krasnih časih, ko so mogli gosposki živeti na tuj račun. _
Domače vesti.
Promocija. Dae 20. t. m. Je promovirat na dunajski univerzi za doktorja prava 7. Ivan D e b e n j a k, c. kr. namestništveni Konceptni praktikant. Čestitamo 1
Časnikarski razbojniki. — Pod tem naslovom Je priobčila pred nekoliko dnevi socijalno demokratska »Zarja* ono zmes najostrudnejših psovk, laži in obrekovanj proti našemu listu in našim političnim vodi teljem, skrbno pazeč na to, da ne bi imenovala kakega imena, da bi Je ne mogel potem dotičnik prijeti za njen omazani obre-kovalski jezik. Na brezprimerno podel način se je v onem grdem dopisu obregnila ob vse, kar ie le količkaj v zvezi z nami JSlo-venci. Kakor smo že rekli, smatramo pod našo častjo, da bi se mazali s takim gnusom in morda odgovarjali na take ne-označljive izbruhe strankarske strasti, ki že kaže vse znake — blaznosti. Odgovoriti hočemo le na en očitek, ki zadeva strogo samo naš list, namreč očitek, da ne objavljamo popravkov oseb in institucij, ki smo jih baje obrekovali v našem listu.
Menda ga nI slovenskega lista, ki bi tako lojalno prlobčveval popravke, kakor ravno „Edinost*, lojalna je v tem pogledu celo tako zelo, da tupatam že postaja skoraj smešna. Zato pač lahko s tem večjo gotovostjo zavračamo oni neupravičeni očitek, ki {e pač dal posod socijalnodemokrat-skemu psovalcu, da je iz?il svojo gnojnico po nas.
Kaj pa Je pravzaprav na celi stvari?! Torej: v št. 345. Je priobčil naš Ust pod naslovom „Kako ravnajo socijalni demo-fcratje s slovenskimi zidarji" kratko vest o nekem Križmančiču z Bazovice, ki |e bil dve leti organiziran kot zidar pri socijalnih demokratih in p'ačeval organizacijske prispevke, ko pa je obolel, pa ni dobil bolniške podpore in pozneje tudi dela ne. Križmančič je prišel sam k nam v uredništvo in videli smo na lastne oči njegovo člansko knjižico s plačilnimi članskimi prispevki, potrjenimi s plačilnimi kolki.
Nato pa nam Je poslala neka »Zveza stavblnikih delavcev Trst" s podpisom „I-an Lorenzon, tajnik", neko pismo, v katerem nas ta Lorenzon poziva, da v smisla § 19. tiskovnega zakona objavimo neki popravek, v katerem pravi, da ni res, da Križmančič ni prejel podpore, čeprav je že dve leti član organizacije, temveč ker je zaostal s prispevki, in da ni res, da bi se bil pred 8 tedni prijavil v posredovalnici dela za delo.
Če bi bil prišel ta Lorenzon k nam z uljudnim pismom, naj lojalno popravimo, če v oni vesti ni kaj odgovarjalo resnic', bi bili mi tudi ustregli njegovi želji, toda če pa nam prihaja s § 19. tiskovnega zakona, o katerem nima niti pojma in po katerem nLna prav nobene pravice zahtevati od nas, da bi priobčili n|egovo popravkarsko zmašilo, potem pa tudi mi posežemo po tem § 19 in y smislu tega paragrafa „popravek" — vržemo v koš.
Kdo pa je kedaj imenoval tega Lo-renzona in njegovo „Zvezo stavbinskih delavcev", da bi nas potem mrcvarila s svojimi popravki! In prosimo: kako pravico pa ima ta „Zveza" s svojem tajnikom nam pošiljati popravke za — „posredovalnico dela*. AH ste ta „Zveza" in pa „posredovalnice" istovetni! ? Pa menda vendar ne ? Seveda v praksi gotovo in to je tudi izdal ta prebrisani popravk2r popolnoma jasno s svojim popravkom. — Potem nam je pač umljivo zakaj po tej posredovalnici ne dobi dela vkljub najjasnejšim zakonskim določbam nobeden drug delavec kakor samo tisti, ki
jo organizirani, pri oni scc.-deraokratski „Zvezi". Kar so sicer tajili, so tu vendar očitno priznali.
In take „popravke" po § 19. naj bi mi prlobčevali potem" ! Smejali bi se nam celo socijalni demokrat|e sami! Zato pa tudi „popravek" v kraj, h ostanemo pri tem, kar smo pisali!
Na adreso trgovcev po deželi —
Odrom na naš poziv na adreso trgovcev po deželi, naj bi že enkrat začeli dopisovati v slovenskem jeziku v svojih trgovskih zvezah s tržaškim tvrdkami, piše „Naša Sloga" :
Mari mislite, da si s tem (če dopisuje|o italijansko ali nemški) pridobivate simpatije ali priznanje italijanskih In nemških trgovcev, obrtnikov itd. ?! Kai še ! Rogajo se vam in smejejo, ker vas radi tega smatrajo za niže in manje vredne od sebe!
Vi pa ne pomislite, kolike škode provzročatestem svoji trgovski mladini, svojemu lastnemu trgovskemu in obrtnemu naraščaju, ki bi v trgovskih pomorskih mestih, v Trstu in na Reki, in kolikor toliko v Puli, Pazinu, Vo-loskem-Opatiji lahko prihajal do kruha! Na stotine naših mladeničev bi lahko dobivalo zaslužka in udobnih služb, ako bi se z naše strani strogo in dosledno zahtevalo, naj sprejemajo in rešujejo dopise v našem Jeziku!
Kolika korist bi torej nastala za našo bedno mladino ki se mora slednjič po dovršenih naukih klanjati in potikati cd vrat do vrat, ali pa propada duševno in telesno, ker Je prevarjena v svojih nadah. A ne manja korist bi nastata za nas s tem, ker bi slednjič začeli ceniti in sooštovati naš Jezik tudi ti3ti krogi, ki mislijo, da ta jezik ni za dtugo, nego za kmeta in berača. Koliko bi pa po omenjenih mestih poskočil ugled in vpli/ našega življa, ko bi se neprestanim uvajanjem istcmlštjenlkov ali naraščaja od zunaj naše vrste vedno bolj Ja-čile, širile in krepile 1 To so gotovo tako stvarni in jasni dokazi, da jim ne treba nadaljnjega utemeljevanja in radi tega se nadejamo, da naš glas ne ostane popolnoma g!as vpijočega v puščavi.
Nič novega ni povedala „Naša Sloga". Vse to smo mi že neštetokrat govoril našim trgovcem po deželi. A ravno za to, ker je vse to resničeno; ker je škoda, ki Jo trpi vsa naša stvar vsled tega, da ti naši trgovski krogi še noČe|o razumeti te resn'ce m preurediti po nje zahtevi svojega poslovanja v trgovskih zvezah, in ker Je nada, ki jej daja izraza puljski list, tako velikega in težkega pomena za našo bodočnost, moramo vedno in vedno ponavljati že »tokr.it rečeno, dokler se ne vzbude zakrknjena srca, zdrava računajoča pamet in pa vest glede narodne dolžnosti vsakogar. Tudi trgovcev po deželi. Saj ne zahtevamo ničesar, kar bi moglo škodovati njihovim trgovskim interesom in Jim ogrožati trgovsko eftzistenco.
Zahtevamo le, naj bodo „narodni-— ne frazersko, ampak resnično v dejanjih, kakor to nalaga resnična ljubezen in skrb za svoj narod — vsaj tedaj, kc ne zahteva to nobenih žrtev in ne prinaša nobene materijalne Škode.
Ali se smemo nadejati z „Našo Slogo", da ta naš ponovni poziv ne izzveni tako, kakor so, žal, dosedanji: kakor glas vpijočega v puščavi 1
Kakor vsako leto, priredi vesellčni odsek Tržaškega Sokola tudi letos svo! tradicionalni Silvestrov večer v veliki dvorani „Narodnega doma". Ob tej piiliki nastopi iz posebne prijaznosti naša ljuba znanka in simpatična pevka gospa Zofka Stularjeva s par kupleti. Kdo se ne spominja prvih družabnih večerov našega Sokola z njenim sodelovanjem, saj Je s svojim krasnim glasom vsakikrat očarala občinstvo.
Mešani zbor pevskega društva „Trst" pod vodstvom go~p. pref. Vasilja Mirka bode s svojo znano dovršenostjo izvajal Mokranjčeve srbske in bolgarske narodne pesmi. Nekateri igralci Dramatičnega društva pod spretnim vodstvom režiserja Slov. gledališča gosp. Dragutinoviča uprizore burko v enem dejanju „V civilu", k! bo gotovo izzivala salve smeha. Orkester bosenskega pešpolka štev. 4 bo izvajal večinoma slovanske komade. O polunoči se poslovi od nas staro in nastopi v vsem svejem sijaju novo leto, in nagovori ob tel priliki občinstvo društveni starosta. — V zabavo občinstvi*, ki ostane v veliki dvorani, bo sviral orkester do 2 popolunoči, naša mladina pa se bo vrtela v Sokolovi dvorani co zvokih veselih valčkov itd.
Kdor se hoče zabavati in se v veseli družbi posloviti od starega leta, naj le obišče naš Silvestrov večer kjer bo izvrstno preskrbljeno za vse.
Ob tej priliki naj omenimo, da se bo vršila velisca sokolova maškarada dne 11. januarja 1913.
Vrhostavbne zgradbe. — (Ponudbeni razpis). C. kr. ravnateljstvo d'ž. železnice v Trstu odda zgradbena dela z d razšrjenje postajnega poslopja (prizidave rv>A t opja) v postali S 7. Sovota proti pa*Š" \ drobni podatki o opremi ponudb. ».m roku itd. so razvidni iz prihodn.e - ,/iike listov „O^sterreichischer Zentraianzdcer fur of-fentliches Lleferung&vvesen", „Oesterrefchi-sche Wochenschrlft fur den Offentlichen
V Trstn. dne 27. decembra 19" 2
..EDINOST- st 160
Stran III.
Baiidiensf, „Laibacher Zeitung4, in „Osser-vatore Triestmo".
V zadevi da|a pojasnite tudi oddelek III c. kr. ravnateljstva drž. železnice v Trstu in c. kr. sekcifa za vzdrževanje žeiez-nice v Trstu. _
Slovensko gledališče.
Božični prazniki eo bili pravi gledališki dnevi. Vreme vlažno, mračno, d2 se ljudem ni ljubilo iz mesta, zato pa so tudi biie vse štiri predstave na božični in Štetan ji dan obiscane prsv dobro. Na božitni rtan popoldne je bila otrcška predstava „Snegulčica in sedem škratov".
O tej predstavi je naša Veljka pripovedovala sledeče:
„Veš. Dušan ko sta Snegulčid umrla ata in pa mama, ki s:a bila bral; in kraljica, je imela Snegulčica samo mačeho, ki se }e vedno gledala v zrcalo ir ga vpraševala, če je najlepša. Zrcalo pa je reklo, da je Snegulčica bolj lepa. Zate pa je biis kraljica, k' imela iepo zeleno, dolgo obleko, ki se je vsa svetila, zelo huda na Sneguičico in je poklicala lovca, pa mu je rekla, naj pelje Sneguičico v gozd in )o umori. Pre; }e pz prišel v grad kraljevič Zlatodoiski, bi je ravno tak. kakor gospod Kovačič, samo d^ je lepši, in je rekel, da bo vzel Sneguičico ze ženo.
Lovec pa ni naredil tako, kakor je ho* teta hudobna kraljica in raje ubil psa, ne pr Sneguičice in je njemu odrezal jezik namesto Sneguičici. Ko ga je potem kraljica vprašala, cie ima jezik, je rekel da ga ima v žepu. Potem je pa nekdo skoz: zagrmialo pokazal tak dolg raeč jezik, da smo se vsi zasmejal!
Vel, kraljica je bila res lepa in je sedela na prestolu, na tleh je pa sedel tisti norec, ki je bil zelo grd in se je spakoval pa prekopical.
Snegulčica je šla po gozdu in je prišia t majhno hišico, kjer so stanovali škrateliče: V o j, So,. Boj, Noj in ne vem še kake Pe ni bilo nobenega doma, in se je vlegls na posteljco in zaspala. Ko so pa prišli škrateiičfci domov so se zelo začudili, imeli so sive brade pa rjavo obleko, pa majhni so bili in pa vreče pa palice so imeli in pa laternice. Snegulčica se je zbudila in so )c vsi radi imeli in so rekli, da jim bo gospodinjila in so se kar prekopicali in skakali, da ostane pri njih. Potlej so pa jedli, pa spat šli, Da so jo vsi klicali: „Snegulčica, ali že spiš."
Gospod Polic pa ni prav naredil, se je zmotil. VeŠ, ko so škrateljčri peli, so škrateljčki začeli prej in jih je kar zmotil, ko je zhtzi bolj pozno mahati z rokami. Kaj ne. da bi bil moral začeti takrat, kakor škrateljčki ? Kaj ne ata, to je tako, kakor takrat ko si ti rekel, da so ga polomili ? Veš, pa ne škrateljčki, ti vendar vse veao in znajc, ampak gospod Polic, ki ne maha prav!
Zjutraj so pa si: škraieljčki delat in so peli hoj, stoj, p3 z nogami so potolkli in pa s palicami. Snegulčica je bila sama domE in škrateljčki so ji rekli, da ne sme nikogar spustiti v hiško. Kraljica pa je zopet pogledala v zrcalo, ki jej je povedalo, da je Soe-guić ca pr. škrateljčkih bolj lepa kakor pa ona
Ko je bila Snegulčica sama doma, je prišia grds stara žena, ki je imela košarico ingie prod&jaia giavnike. Snegulčica je ni hotela spustit; v hiško, potie. jo je pa le spu-siila. Žena je prišia noter, je počesala Sneguičico in Snegulčica je umrla. Žena pa je bila Kraljica.
Ko so prišli škrateljčki, so bili zelo žalostni, ko je bila Snegulčica mrtva. Ko so pa vzeli glavnik ii las, je pa Snegulčica z: pet oživela in škrateljčki so kar ski kiii in se prek opica vali, tako so bili veseli.
Kraljica pa je zopet gledale v zrcalo, k je zopet reklo, da je Snegulčica lepša. Pe ie zopet prišla stara žena k Snegulčid in jej dala jabolko. Ko je Snegulčica ugriznila jabolko, je pa zares umrla. Žena pa |e bila zopet kraijica. Škrateljčki so priŠI; domov in so skakaii kar skozi okno v h ško. Eden je tudi padel. Bili so zelo žalostni in so deli Sneguičico v krsto in so sedeli pri krsti v gozdu. Potem je pa rriše! k-aljevič in je bil tudi zelo žalosten. Krsto so cetli proč in so padli, pa je krhelj s>n:či Sneguičici iz grla in Je zopet oživela. Teda so pa šcrateljčki bili tako veseli, da so skora znore-i. Kar čez giavo so st prekopcali.
Potie je pa kraljevič šel s Sneguičico h kraljici. K alStca je gledala v zrcalo, ki je zopet reklo, ca je Snegulčica lepša kakor ona. Kraljica je bila rr.fco Jezna, da je ubila zrcalo. Takrat je potlei prišel kraljevič s Sneguičico, ki je imeia lepo, iepo belo ODleKo in pa krono na glavi, pa palčolac čez obraz, da je kraljica ni poznala. Pa je reke! kraljevič, da bo dal kraljic: razbeljene čevlje na noge in da bo v njih morala piesati. — Vel, mama, pa je rekla gospodična t šoli, da bo žena prodala Sneguičici tudi čreveijčke, pa jih ni. — Snegulčica je vrela pajčolan z lica in kraljica se je tako prestrašiia, da je pokleknila in prosila, naj ne bo huda Snegulčica pa jo je objela in so bili vsi veseli. Potlei je bi pa konec.
Snegulčica je bila prav lepa in jo imam zelo rada, pa škrateljčke tudi, ker so bili pridni, in pa lovca, ker ni umoril Sneguičice, pa kraljeviča, ker je bil tako lep in je imel rad Sneguičico. Kraljice pa ne maram, je bila hudobna, in pa tistega norca tudi ne, ker je bil tako grd.
Pa g. Poliča?
----Mbuc! Tudi ne, ker je
zmotil škrateljčke! Zakaj se ni bolje naučil ! ?«
Obe ponovitvi opere »Nikola Šubić Z r i n j s k i" ste uspeli kakor premijera, v pevskem oziru celo bolje, ker so bili pevci znatno siguraejši i v petju i v igri. Na božični dat se je, žal, v orkestru, med trobi!:, opažala neka negotovost, kar je tupatan: orecej motilo. Pač pa moramo pohvalno omeniti, da so se odrske izpremembe vršile za n^še razmere izredno hitro in točno in da so bile tudi svetlobne izpremene mnogr primernejše nego pri premijeri. Končni tablo je bil pestrejši in izrazitejši.
Izborno ie uspela ponovitev »Ločene ž e c e* na Štefanfi dac popoldne.
Obisk je bil, kakor že rečeno, pri vseh štirih predstavah izredno dober in sms Dopoldne opazili zlasti veliko občinsrva z dežele. Poslušalstvo |e bilo zelo zadovoljno s predstavami in odobravanja je bfio mestoma še preveč. Želeti je, da bi vs2j pri operi ne bilo ploskanja ob odprtem odru ker to le moti i igralce i ono občinstvo, ki hoče uživati opero celo, ne pa samo že stoinstokrai po vseh pevskih društvih ir
družbah obdrgojenega WV boja*. —r.
*
* *
V nedeljo popoldne se ponovi ob ljud skih cenah Sardoujeva veseloigra
„DOBRI PRIJATELJI".
Zvečer se ponovi (abonuement A) ZaJ-čeva opera
.NIKOLA ŠUBIĆ ZRINJSKI*.
Društvene vesti.
Pevsko društvo „Trst* Drevi ob S.
pevska vaja za mešani zbor
Kolesarsko društvo .Balkan' vab vse svoje člane in odbornike, k sej' v soboto ob S zvečer v k2varni »Minerva". Ker gre za važne stvati v društvu in radi ob čnega zbora se nadeja predsednišrvo velike udeležbe.
Odstopivši člani godbenega odseka NDO. Danes v sredo sestanek ob S zvečer v gosiilni Jadrat:*.
Telovadno društvo .Sokol' v Skednju priredi Silvestrov večer. Začetek ob & Na vsporedu so raznovrstne točke.
Man dolini stična skupina „Viktor Parma* vabi na plesne vaje, katere priredi v nedeljo dne 29. t. m, v prostorih otroškega vrtca pri Sv. Jakobu (stara policija) zjutraj od 10 — 12 opoldne in r ve čer od 5—11.
de-i, org&miacija*
»Narodna delavska organizacija" v Trstu sklicuje zn nedeljo, dne 29. t. m. ob 10. predpopo!dne velik javen shod v veliki drušrveni dvorani v uiid Sv FrančišsE štev. 2.
Dnevni red: 1) Veiika brezposelnost slovenskega delavsta v Trstu, 2) Protes: proti renjikolom, 3) Veliki pomen »Narodne delavske organizacije* v sedanjem času.
Delavci tehničnega zavoda »Sv. Andrej". Danes ob 7 30 zvečer društveni shod v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu.
Skupina „Llovdov arzenar sklicuje za soboto ob 6 zvečer važen sestanek v društvenih prostoru pri Sv. Jatobu.
Zidarskim težakom (maiovarjem) na znanjamo, da ze nje ne veljajo določbe konsorciionalne pogodbe £lede c:.poved bmpar določbe obrtnegs reda. Ooriomeniena pogodba je veljEvna za Evaimcirane zidar e V zadnjem ča?u je bilo odpuščenih več težakov črez odpovedi in -«r.0Ki0«i0 tajništvo NDO je napravilo na obrtno sodišče torbe, na podlagi katerih so bili podjetniki obso-■eni, da morajj piačati odpuščenim težakorr 14 dnevni odpovedni rok. Z ozirom na vsr poživljamo terake. da se rad: vsake stvari obračajo na strokovno tajništvo NDO. — Seveda se bo nastopalo, kakor do

Me jemljite


nooenega
zaboj čka, nobenega
zavitka kot r pravi : Francko v :u
pridatek za kavo. — bodi si samo da nosi to-le tvorniško znamko.
Tovarna v Zacrebu.
Goriška ljudska posojilnica v Gorici
^saoelstvo in nadzorstvo ..Goriške ljudske posojilnice" v Gorici v je skupni seji dne 19. decembra 1912 z oz.roin na splosno den^no sklenilo, hranilne vloge, ki so se obrestovale do sedaj :» o 4 , t. ..i 1 nunrja 1913 naprej obrestovati po 5 o-
S tem v zvezi je zavod primoran, obrestno mero tndi s-vo:.m dolžnikom za posojila na vknjižbo, menice ali zastavo vrednost: po višati za % 0
Ta sklep velja začasno, dokler se ne povrnejo ugodnejše gospodarsk® in denarne razmere.
Načelstvo in nadzorstvo.
O priliki novoletnih praznikov
se o t rti TtLk v
ljudsko urarno
kier dobi veliko zalogo ur. verižic, obratnih verižic, uhanov. :::: prstanov itd., vse po absolutno konkurenčnih cenah. :::
Bogomil
sposr o varnem
ul Vin or lic BeUlnl ftt 1 S.
nasproti cerkvi rv. Antona novega
Na nobeni mizi ne bi :: smela manjkati ::
steklenica dobrega rtimt, pr&Tega konjaka, maršale, maraskina is Z&drs
ki se more kupiti po cenah, ki »e -ne boje nobene korkurence v ž*ran;.arni
AL QUrSISAKA
- ZDRAVNIK -
Dr. D. KARAM A N
specijalist z» notranje bolezni in z» bolezni na riihfc-HV; (grlo in nos)
ordlnuje nc svojem stanovanju ▼ Trstn, Corso št. 12
od 111/l do 11/2 in od 4 Vt do 5popoldne. TELEFON 177 TV.
Carlo Pollak
trg Po&terosso 3 (vogal ul. Porterossc' in v skladišču nI. Kfcssizno d Aseglio 1
Preoen se kupi, se lahko poskusi!
Dr. Peenik
Dr PETSCHMGG
crst. ris S. Cstehn* štev. \
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: S—9 in 2—3 in specijalist za kožne ir vodne (spolne) bolezni: ll1,— 1 in 7—7 .
Jakob Dubinsky
manufakturna trgovina Trst - via delle Poste 5t 1 - Trst
naznat & ceni. občinstvu, da ie preiel
' veliko partijo
zimskih sukenj
površnikov in čevljev
ter prodaifc vse pod tovarniškimi cenami.
i
Vsi zdravnik.! 06 prtporo&ajo.
Zdravilno pivo dvojnega kvasa
Odlikovano na 7 razstavah.:
I Glavna zaloga v Trstu, via ValdiHvo št. 32. — Te efon fet. 220L.
S. ŠTEFAN
Odlikovano na : 7 razstavah. :
I
Napredek vede!
Išsjenerpdne še in gotovo Bt rdravi Bifilit e pveicvnjL Bredatvoo.

Stotine zdravniških potrdil potr;tre, da se uretraint zožen a. prostatitis. uretritis id meh. katarji korenito ozdravijo e
konfeti Casile
* N. CasBe.
Konfeti Čamile urejaio urini-anje. ne d& b; bi o tre:>a rabiti zelo nevartin cevt aibnge popolnum« odprt "Ijajo in ublažujejo pečenje in pogoste urinirarie ; edini roreniio oziravi o urexraitux zozenja nro-Ptathig urftriua, cistitis. menuzue tatarje. camen. neBpoBobnost zt> zadrževanje urina BiuzaBie tezove itd — ^catlja ionfetitev Ga«iie K A--—.
lornbin Caaiie. naiboiise protiaiii: učno ir požirlisjafie criis.iino sredBtvo, c se uporablja z uBpeiuni proti BiiUidi anen iji. impotenci. coatoioli iBx.iat vnet u žlez polaiiiL madežen izguo: semena, poluc tam, Bpertnttoroi, Bieriliteti neura*ren\ energičen razcrotevaiec unnove ciseline ud — Stecien^ca Jarubint Caaiie £ 3'50.
\~brixgAnec Caaile zora vi celi »t urutne m erjmine ka; ,-.r e vasrmitih ure-iretis. erdumetriUii vnetie in izpad matemiet itd — štet:enica vonzra Caa. e £ 3 50.
.E-dor žeii vedjib pojasnil. ti«zovia «d. nsj nfBlovi dnpif na itcarno Scrravallo z» c aBiit Trst ki poda odgovor z obratna ^»ošto zastonj m z vbd rezervo Priznam inedicinilni iz elr CašILE pe proeufjajo v ve m acreaiuranir letarnan. — * TlSIl t_:i iSKUTfić jSI':7^
Centi ii žfiijozaslorj
Ne kupu te naših svetiljk.,
dokler se niste sami prepriča., v in navedenih naših dttnujsklL .l provincijalnih zalogah o sijajnem nčinkt.
B9 Wiktorinovih luči. GSB9
BrezšLevLna prizna valna pisma Vam potrjujejo, da je inč. ki je edrna «voje vrste, neodvisna od v-sake naj«ijave. ki oiesuva pozim Vaše stanovanje pvieti pt Vase letovišče ed^ia sposobna da nadr»me-.ča vsako obstoječo razFr-etlja-vo na najpopoinejs: način, pr: čemer pa prihranite več nega poiovioo svojih seoanfiti na^nizjin sfoskov za razsvetljava ČJe nimate priložnosti, da b videh na^o lnč v uporab;, blagovolite pisati dopisnico	dobite taaoj nat krasru prospekt .U" zaston, in franko.
Xai« prospekt t"am nnd: gotovo tndi dobrodošlih pobnd za božične praznike. Wlktorlnova iu& pa n božično aa-iio navadne vrste
Ž iyo daste vsakomur da'iio, k. je dober kuj. in vendar ve.jca vrednosti. za katero Vam bo obdarovanec vedno hvaležen.
Wiktorin& Co . Centrala : Dunaj V. M&rcaretbeustr. 12(>
Tovame: 1'unaj. Svatoborice. Staveš.Oe — Zaloge: TRST, ulica Acauedotto 2; Dunaj L Graben 2f; I»tinaj JT Taborstrasse 1"; Dunaj V. Kargarethenstra «e 120 ; I>unaj VI Linke Wienzeiie 4; Imnaj V111 Aiserstrasse ; Brno Lichtenstemgasse 1! ; Budimpešta VUI Baros utca 1; Praca Ze tnerieva uiica. v.pal Oročneg* Trga
Str a ii IY\
EDINOST" Ž t. 360.
V Trstu, dne 27. decembra 1012.
danes, tudi zanaprej samo za one, ki so člani NDO.
Ženska skupina NDO naznanja, da priredi v najkrajšem času velik javen shod za slov. služeče žen3tvo, na katerem bo govoril državni poslanec dr. O t o k a r
Rybaf.
Silvestrov večer priredi „Nar. del. org." v torek. Spored zanimiv. O polnoči govor.
Godbeni odsek NDO. Jutri v soboto ob 8 zvečer godbena vala. Ker se bližaio nastopi, naj nihče ne izostane.
Občni zbor ženske skupine N. D. O. V nedeljo, dne 29. decembra, ob 4 popoldne občni zbor v društveni dvorani. Dnevni red: Volitev odbora in poročilo o dosedanjem delovanju ženske organizacije.
Književnost h umetnost.
Pod svobodnim solncem. Povest davnih dedov. Spisal F. S. Finžgar. II. zvezek.
Zdaj je Izšel tudi 2. zvezek Finžgarje-vega monumentalnega dela, kateremu kritika splošno priznava prvenstvo med slovenskimi romani. Finžgar Je naš Sinkievvicz in njegova pvvest „Pod svobodnim solncem" ponese prav gotovo njegovo ime tudi med tu|i svet, da pJdobi veljavo našemu malemu narodu v svetovni literaturi.
Dočlm se v prvem zvezku slika razvoj mladega Iztoka, sinu iz roda Siovenov, na bizantinskem dvoru, kjer se Je nasrkal kulture in vojaške umetnosti, da jo ponese med Slovence, nam drugi zvezek z veliko epsko spretnostjo predočuje, kako Iztok združi slovenssi narod, spravi Siovene z Anti, porazi hunskega poglavarja TunjuŠa in naposled premaga tudi bizantinske trume pod Azbadom, da tako postavi temelje veliki državi Siovenov na Balkanu.
Vmes se pa plete zgodovina ljubezni med Iztokom in bizantinsko dvorjanko Ireno, ki je pridobila slovenskega junaka za bla-govest križa, In se opisuje zanimive-, naj-bujnejšo fantazijo vzbujajoča povest boja Iztokovega za svcjo izvoljenko, ki simboli-zuje moč nežne in plemenite ljubezni nad neukročeno in plamtečo divjostjo onih burnih časov.
Pisatelj nam v pestrih barvah slika lepoto razkošnega Bizanca, daljne stepe, kjer je taboril zemlje in kulturnega življenja željni Sloven, barbarske običaje Hunov, in razgrinja tako pred našimi očmi početke slovenske zgodovine, ko so se slovanski rodovi valili proti zapadu, da zasnujejo na razvalinah propadajočega Bizanca gospodstvo Slovanov v zahodni Evropi.
Danes, ko potomci teh rodov zadajajo dedičem Bizanca, mongolskim plemenom Turčije, zadnji udarec, da popolnoma osvo-bode podjarmljeno Slovanstvo, danes, ko se odpira Slovanom nova bodočnost, ko slovanska noga stoji pred Carigradom in Solunom, odkoder je prišla med Slovane luč krščanske vere, ko vse Slovane v Evropi prešinja vsled tega poživljena zavest njihove moči in zgodovinske naloge: danes.bo Fmžgarjev roman, najlepša priča slavne slovanske prošlosti, posebno dobrodošel in Slovenci smemo biti ponosni, da se je ravno med nami rodilo delo, ki v niem polje duša vesoljnega Slovanstva.
Delo je zdaj zaključeno, a ni izključeno, da je pisatelj završit s tretjim delom, tako, da se ustvari slovanska trilogija, ki bo simbol dviganja in padanja in zopetnega dviganja Slovanstva.
Dolžnost naše inteligence in tudi najširših krogov našega uaroda je, da postane „Pod svobodnim solncem" najljubši roman Slovencev, ob katerem se bomo ogrevali za naše ideale.
Cena 1. knjigi K 3-—, elegantno vezani K 4 —. Cena II. knjigi K 3 80, elegantno vezani K 4 80.
Založništvo „Katoliška bukvama" v Ljubljani je delo krasno opremila.
Vesti iz Goriške.
Nabrežina. Božičnico priredi „Javna ljudska knjižnic " v Nabrežini, dne 31. decembra t. I. na ..Silvestrov večer", v dvorani g. Fr. Grudna po sledečem sporedu: 1. Deklamacija. 2. „Sem deklica", pojo šolski otroci. 3. „Na goro", poje mešan zbor. 4. Obdarovanje otrok.
Po obdarovanju otrok prosta zabava s petjem, godbo in šaljivo tombolo za od-rastle. Začetek točno ob 6 zv. Vstopnina k božičnici 30 vin., otroci so vstopnine prosti. .
Za božičnico v Sesljanu so darovali gg.: Inženir Scheiber K 15, Ana Fon K 10, Ang. Bradamante K 10, Adriatično podjetje K 20 (in ne K 2, kakor Je bilo pomotoma objavljeno v „Edinosti"), oskrbništvo princa Thurn-Taxls K 30, Gorup (Prošek) K 10, Kaučič K 5, Maikič K 5, Franjo Znideršič ravnatelj ženskega učiteljiča K 2, dr. Lav-renčič K 1, Bačič K 2, Klenjan K 2, Rigonat K 2, Colaucig K 1, Borkovič K 1 f. dr Srčna hvala !
Goriški „Sokol" naznanja vsem člancm prijateljem m znancem, da priredi tudi letos „Silvestrov večei" v veliki dvorani „Trgov skega doma". Ta prireditev bo najlepša v tem letu, ker se je posrečilo veseiičnemu odseku sestaviti zelo lep spored. Manjkalo ne bo resnih ne Šaljivih točk. Meščani In okoličani, ako želite stopiti v ncvo leto
v veseli družbi znancev in prijateljev pri lepi neprisiljeni zabavi, pridite v „Trgovski dom" I Na zdar I_
Vesti iz Istre.
Iz Jelšan. Dopisniku Iz Podgrada v .Edinosti" št. 357 radi občinskega zdravnika: Županstvo občine Jelšane Je radi nameščenja občinskega zdravnika s sedežem v Podgradu, vkrenllo potrebno z dopisom na občino v Podgradu, drugo potrebno se pa vkrene v seji občinskega zastopa še tekoči mesec. Gospod dopisnik, ki se kaže zelo bojevitega, pa naj pride s svojim imenom na dan, da se mu lahko, ako potrebno, osebno stvar pojasni. Iz zasede napadati in blatiti kar tri občine, ni lepo In tudi ni vredno napredka, ampak Je res, zelo, zelo starokopituo.
Županstvo občine Jelšane
Dne 24. decembra 1912.
župan: I. Valenčič.
Iz Opatije poroča c. kr. korespondenčni bir6: Dne 19. t. m. se Je v Opatiji ustanovil po inicijativi okrajnega glavarja za sodni okraj vološčansko-opatijski odbor za nabiranje darov v korist vojaštvu ob državni meji. Za psedsednika Je bil izvoljen okrajni glavar baron Schmied-Zabferovv, za njegovega namestnika poveljnik vojaškega zdravilišča v Opatiji, polkovnik Josip Neudecker, v predsedstvo pa: Ivan Bačič, župan ve-prinjsk*, Kazimir jelušlč, župan kastavski, dr. Andrej Stanger, žuDan vološčansko-opatijski in Giovannl B. Zuppar, župan lovranski ter zdraviliščna predstojnika ces. svetnik dr. Albin Eder v Lovranu in vlad. svetnik prof. dr. Julij Giax v Opatiji.
Do 23. decembra t. I. Je po odboru uvedena akc |a dosegla čistega dohodka K 5180 60, od katerega se je znesek K 4680 60 poslal c. kr. namestniku v Trstu, K 500 kot darilo opatijske podružnice mornariškega dtuštva pa mornariški sekciji c. in kr. vojnega ministrstva.
•AR9VI
— Ob priliki krsta Edvarda Rudolfa Pavla, sinčka g. Edvarda PeriŠiča, c. kr. redarja v Trstu, se je darovalo za moško podružnico CMD K 6-—. Denar hrani uprava.
Kupujem
Železo, stare kovine : Anton Cerneca, Trst, nI. Olmo St. 12.	1733
Fotografa ^nton-a	,jtb*>
□lica 7.
delle Post« 10, Gorica, Goepoeki
4414
Obešala iz medi - t"«!S
Oaserma 14. Umberto Oesca, trgovina z železnico.
l/rnionniro IVAN GORCČAN, Tret, ulica (VrUJaUIIIUa PsBquale Revoltella ali Chiadino in Monte št. 27, I. nad. ee priporoča cenj. občinstvu za vsakovrstna del«. Solidna postrežba, velika izber najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kroju. _______2787
If nrocnnnrlont za hr?ateki in nemšti Jezik
I\UrC0|JUIIUClI L išče trajnega nameščenja. Cenjene ponudbe pod Šifro „Marljiv- na inseratni oddelek EdlnoBti	2256
Brivska dvorana. ^Tp««"
Roja ii a in okolice, se priporoča brivska dr orana v ulici Montorsino 7. Za dobro postrežbo jamči Štefan Vnkomanovič, brivec.
Najboljše in najmodernejše sukno za moške in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje r» CTPDMPrUI Jugoslovanska razpošiljaloa tvrdka	I CKillCCrVl
v CELJU it 302. — Vzorci In cenik, obsegajoč čez tisoč stvari s slikami poštnine prosto.
Naznanilo.
Županstvo Veliki repen nadaljuj
dražbo ^ig
za oddajo k a m n o 1 c m a vasi Verhovlje v najem dne 29. decembra t. 1. od 3. do 3 Va popoldne v županijski pisarni pod istimi pogoji kakor dne 15. decembra t. 1.
Županstvo Velikirepen
Župan: Anton Guštin.
Silvestro Ricc!
Trst, al. deir Istrla 79
(Zg. Čarbola, Ponzano sup.)
Zaloga cementne opeke
v veliki izberi. Izvršujejo se tlakarska dela. Cene nizke.
Anton ■ Simunic
Ti st, via deir Istrla 72 (Čarbola Zgornja)
priporoča cenj. občinstvu svojo
GOSTILNO „ALBA"
Toči se pristno dalmatinsko črno vino, opol in belo, pelinovec in maršala. —s—— Gorka in mrzla jedila.
NOVO!	Najboljše 1912.
NOVO!
' 526081. Novoletna šaljiva dopisnica
kakor je še ni bilo. Vsaka dopisnica najboljša, nedosegljiva, humoristična, Benracijonalna. Vsaka, tudi najmanjša pošiljfctev je dobro sortirana in V3aka dopisnica v zavitku.
MI Imamo edini razprodajo.	Iščejo se zastopniki povsod.
Habighorst & Co., Bochum i. W
10 orig. vzorcev proti vpošiljki 0*75 K. 15 komadov K 1*—
" " 3-Ii	Poštni predal 149.
Povzetje 40 vinariev več. — 8prejema se za plačilo znamke vseh dežel sveta.
U
3BE
Mehanična kleparska delavnica za kovinske izdelke
Grusto Pilotti fu Gius.
ustanovljena leta 1842.	TEL. 15-25.
Riva Pescatori štev. 14
Specijaliteta: ladijske svetlljke. Posoda in Skatlje in bele in kamno-barvne pločevine.
Žlebovi, cevi in zidne obloge
iz vsake snovi v kosih po 2»» (brez zvezave).
ni—yp
n
Novo bonsumno društvo
Trst, ul. Lazzaretto vecchio št. 31
priporoča svojo gostilno
Toči izvrstna vina : dalmatinsko, istrsko in belo vipavsko. Gorka in mrzla jedila. Dobra kuhinja. Točna in cena postrežba.
SLOVANI DOBRODOŠLI!
flSTI In Sumeči refošh
prave specijalitete odlikovane kleti
ffcadoslava petrić-a
ZALOGA V TRSTU ulica Geppa št. 12. - Telefon 1025.
Priporoča tudi svoja zajamčeno pristna dalmatinska vina. — Posebne nizke cene preprodajalcem in odjemalcem na dom
Velika zaloga dvokoles
Ia knatljsklh itrojav, grmraofonov,
orkattronov pri B*t]el-U,
Gori o a, Stolna nlioa it. 2 ln 4-■•hanlčna delavnioa. — Prodaja na obraka. Ceniki franko. Vallka zaloga v«akovr»tnlh strojev rabljenih po oenl.
Ces. kr. priv.
Riunione Adriatica di Slcurtž
v TRSTU
ustanovljena leta 1883.
Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju,
streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih tabel proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Življenjska zavarovanja v najrazličnejiih kombinacijah.
Delniška glavnica !n rezerve dne 31. decembra 1911.
Delniška glavnica (pop. vplačana) K 10.000.00 — Statutarični rezervni zakladi . . „ 5.000.000.— Posebna rezerva dobička ..... 2.000 0C0 —
Razpoložljiva rezerva....... 3.000.000 —
Izredna rezerva za škodo . • • • „ 1.000000-— Pomožna premijska rezerva . . . „ 2.000.0* 0*— Rezerve kurznih izpreminjevanj . „ 1.472.022 66 Premijske rezerve in prenosi ±iv-
Ijenskih zavvrovanj....... 128.397.539 05
Premijska rezerva zavarovanj proti
elementarnim nezgodam . . . „ 11.411.560.17 Rezerve za vi3ečo škodo . . . . , 4.713.482.61
Skupaj . . K 168.994.604.43 Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1911) K 503.251.645.75.
Odkar obstoja družba je bilo v vseh bran šah izplačano na škodah K 726.197.869 34. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih In važnejših kraj h Avstro-Ogrske monaroljo.

Trst, ulica S. Lazzaro 20. Tovarna pohištva Iz bambus*, indijskega trsj* iu protju.
Praktični in k^rUtni darovi
za božič in novo leto
muusmnnuu*
lCf Maj bolj še
dunajske in kranjske
se prodaja
V prekajevalnici-bifeju KLRNCK
ulica Torre bianca št. 32 in podružnici v Largo Santorio po najugodnejši ceni - 12 parov majhnih ali 6 velikih po 1 X.
£
31
P 1
BM
Lfl FILIALE DELLfl BflNCfl „UNION"
(Filijalka Banke Dnion) u Trsta
se bavi z vsemi bančnimi in menličnlmi opera jami.
Uložne knjiziee
V
Tekoči računi ln računi na bančni žiro
▼ kresah ali v inozemskih vredaoitih
aa fikaaea ta rini* ali dogovoijeao prod-aazaanilo
po jako ugodnimi pogoji po dogovoru.
Inkaal
afektov, dokumentov, odrezkov ia
izžrebanih arečk.
Kupo - prodaja
Ia iaozemakih vredaet, rala« Ia
diviz.
Izdaja kraallllt kajlSiCC ter obrestuj« rio g« pt
Baatai davek od hranilalh vlog plačuje aavod sam.
Daje predujme	1,' Prejema in hrani deposite
aa vredaete in karate parnikev L i i ||	ter jih tofiao apravlja.
Izdaja in kupuje po dnevnem kurzu
(proeto vaakorinih atralkov)
menjtčne vrednote neapeljske banke (Banco di Napoli), italijanske banke (Banca d' Italia) in siciljanske banke (Banco di Sicilia).
Odpira kredite v nozemstvo proti listinam. — Izdaja kreditna pisma.
ODDELEK ZA BLAGO. Daje predujme	II Odpira earinske kredite.
aa blago, police, warrante i. t. d. I/ Kupnje ia prodaja blago ▼ komialjt
ODDELEK ZA SLADKOR.