TRST, petek 3. aprila 1959 Leto XV. . Št. 80 (4231) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638. 93-808, 37-338 Gorira 33-82 Abb. postale I gr. ftfflNISTvO; cu MONTECCHt St. 6, JI. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-63« — PoStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA «. 29 — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur. celoletna 4900 lir — Nedeliska Številka mesečno 100 lir. letno 1000 Ur - -osa _ Podružnica GORICA: Ulica S. Pelltco MI. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE ....... — ..... ... . ....... -»-.-M-n..,- Blasov" vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 Ur. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštm tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Zasedanje sveta ministrov NATO v Vfashingtonu Eisenhovver poudarja pripravljenost na pogajanja s SZ Ijhjti pa tudi poziva na krepitev vojaške moči NATO Spaak nasprotuje «odmiku», Luns pa pravi, da je to «komunistična lznajdba» - Nizozemski zunanji minister je pozval na večjo vskladitev zunanje politike članic in zahteval večje razumevanje za Evropo lv«ta NatcP'0^’ 2' — Danes je bila otvoritvena seja Sioe te0r’ na kateri so v okviru proslave desetlet-Uvni tairrtni2aciJe govorili predsednik Eisenhower, !avt>ega P. NATO Spaak, pomočnik ameriškega dr-M mjv"-[aika Christian Herter ter nizozemski zu-Liuis lster in častni predsednik svet NATO Joseph ^ drnvi senhower Je bo^!™ “javil; «Pu-j ta do^i odprta vra- uS tistim!16,razgovore tu‘ Slado , verujejo v % strni • Nase vlade »1 razlil1!0 ln skoraj vsak »tsko zie" a“°. normalne di-or?a^° Posebnih od- 2? in t Združenih na-& Sestani?6 prilož- Sh odgovornih po- ki^ainU Ne bomo J? *ne metode, ki Val rn°Z?os** za ^on- m° teZi te' Nadalje-jili J.ai>ia. «„ razgovore in ta ..konlr.„i_. alje bomo da- ne in realistične Kranja re«‘ev £°st ža razorožitev, za nemškega *•.— za > ®vropsko var-kit. Ce ko7n, - olo van j e, kar (aj efa razi!vnega • Prostora-»Zatfrnja „ kovanje se se V htn„^rtpomniiPa Eisenho-fibiti n ‘!: “Medtem moto, w!Pravlieni, da v živimo v sve- in i“lvimo v sve- tova!!?1® nierl °do napetost 'ii v 'n sm. ^bpdnirni drlo i„SakoclnevJe*sk'm' vodite-b» Lpoirebna . lzknšnje. Za-la &ski ele„ notnost- ki ie nam?ent NATO. Na S«1 »as b0raVjm° graditi »osti JJdtu in vodila k traj-hlj ‘Saditev ?P °®ni pravič-'ki Stili v .Poti bo ter- odln-'16 P°treben’ Za, 'n p? - m spričo neti S je ^ zenj » fAfta^itev w?n,0Wer pozval kto lu' na , ]ektivne moči h ? Potr!o nost, s ka-Nie ’ ki nufl?. “raziskati X’ da DriH ‘i° razumno N v , »eret .,d° Pravične i<5S~s“a»XS”‘ vt'v«VeS^zništtnjskost atlant-Saal ^iTo “Od usta-Sji 'tam v '».le dejal "> iMka.bjti Po Evropi n; alski B. tipomn^110 ni,i No^ri, u;"" le, da §Wa«e, žnVe S° .teriali 6°' *^ic ’ ^so ovirali čli? da s„ £azY?ja držav napre-vo-da vo- ni» *> in*'? »roizvia kljub temu N H6, dvignu ia' trgovi- s vft?r|av življenjska fjaska O ter da sta 'tino^Vijali (J!, gospodarska t®'av ' 'n vzpo- S\ie Po!valN^T0 Henry /°nk^pi PoH-O l. i,- ‘nvani^ n nal «raz-\ M j'6 ? na vsa pod- Aau 11)1 Pna korist v tem. da k^'ia zna mu statutu ■ za A ® P°g°ie gle- »b« e konAn]a Moskva Pašev?® stava je ?atokaga ki J Vo^l n^na stava je J1 V kega u?(a Političnega k PoStl .tttjm' °Ja v Evro-i->bneSltl naše S®, odločne' %HtisI’aPore nuskupne °' Č »a bfo SOlid "krePiti na‘ j “Udarnost, razši- je ” ^»baše . Celran* na vsa P&0stie» SkUPni inte_ dna°Stv 5* nadalje-V»C 'n naš«anim° naše ib"' LSprnvitf Praviee, pa ^ iščem' 2 v‘dika po-\ Ja v., .mo pozitivne re-ln ne sme- b *iVo da k**0 d: ki i.a ao Pogajanja 5'So'že. ^.Potrebno, da ti.' ’ da .. le za nas i— se za nas Vitv«! dfio is?,-,0 truditi "t !,ajodi. , objektivni in S^in.^^ntise Tomoramo ^vNiih- žetih pl napori so ^ Zna{ai temeljito '»st b»e ’ iz atlantskega ;]!S »0godbe favadne o-P.1,. s, fdiščp -la Polagoma Ir ^družo**— F‘ ltv'n svet,f Je temeljne ** tB^stv r*da i’-p?lnem stra- ,t^i ViU° zavezni- V1?'« nUe>l ravnotežji Izfaak tiskov- § S HdSjff da ^>BpSBnieURVar pred-l'CboSomni,Berlina in šsk* ?aL)t>e »s. J?' da če- ■' -* it ^kad^a ln bi bi a°d ;rtaradi. Berlina, Cii ,!JPraza °voliti diplo- bi -kroja k a-^adenM" i.n hi bil Nih j® • 2ahodn». Ki 'hi^dni za’°Zaj. resen, Ž.bitn.it a no rav6zn'k' *ne ftNi ?a,ttn ?vnati». pou- Jf N ,Zahod da se ne sme ?zbib 0 h izr«i?° zai v ([■ ,v,rtihlPredovaiel PPanie. SiNe wV: Veni0 v .smeri sWaRa iatnem a d°- L°li bi ,a tedn»' da bodo °a orima,i_:. ie c* odločilni.« ■ Pa.ak izrekel aj" ,'traza «od-1 da j« U iz- ropskem času in je trajala do 23.30. Štirje zunanji ministri so poročali o svojih razgovorih za pripravo pogajanj s SZ o Nemčiji in Berlinu. Prihod nja seja bo jutri zjutraj. Mendes France o Nemčiji PARIZ, 2. — «Lahko se reče, da ni berlinskega vprašanja, pač pa nemško vprašanje«, je izjavil na tiskovni konferenci Mendes France. Pripomnil je, da je potrebno razširiti razgovore in ne jih omejiti samo na Berlin. Mendes France je dalje izjavil: «Misl;m, da bi se morale določbe, ki so potrebne za mednarodno pomirjenje in za zgraditev varnosti, izvajati ne v tej ali oni državi (kakor v načrtu Rapacki) pač pa — ker je smoter razredčiti področje, kjer se oba bloka stikata — na zemeljskem področju ali na več področjih ob črti, ki loči oba bloka«. «Ce se sprejmejo ta načela, pridemo do misli o ustanovitvi pasov, ki bi bili simetrični na vzhodu in zahodu železne zavese in bi bili podvrženi vedno manjšim omejitvam, kakor bi se oddaljevali od črte, ki loči oba bloka. «0 širinj posameznih pasov in o podrobnostih za razorožitev v vsakem od teh pasov bi se morali pogajati. «V sistemu, ki ga predlagam, je izjavil dalje Mendes France, bi berlinska zadeva v veliki meri zgubila na vrednosti. «Po prehodni dobi, v kateri bi se obdržalo sedanje stanje, bi lahko dopustili, da zahod- iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHfiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii Najbolj pereče vprašanje: zahteve državnih uslužbencev Segni se danes sesta sindikatov^ CEH, CISL, VIL KPI in PSI zahtevata, naj vlada predloži sporazum o raketnih oporiščih parlamentu - Interpelacija socialista Vecchiettija (Od našega dopisnika) RIM, 2. — Predsednik vlade Segni bo posvetil danes morda največ časa perečemu vprašanju zahtev državnih nameščencev. Sprejel bo na razgovor predstavnike vseh štirih sindikatov, CGIL, CISL, UIL in CISNAL, v soboto pa bo imel razgovore s sindikalnimi predstavniki DIRSTAT in avtonomnih sindikatov. Danes pa je sprejel tajnika CISL Stcrtija prav tako v zvezi z zahtevami javnih nameščencev. Tudi danes so se ponovile raz preveč povezan s političnimi koncepcijami, in da bi morali rajši govoriti o morebitni «ponovni razporeditvi« sil. Spaak je nato izjavil, da se morajo zahodne države držati naslednjih političnih navodil: na eni strani ne smejo sprejeti nevtralizacije Nemčije, na drugi strani pa ne smejo storiti nič takega, kar bi pomenilo odhod ameriških, kanadskih in britanskih čet z evropske celine. «Ce se strinjamo v tem, je dodal, prav gotovo lahko razpravljamo o možnosti nekaterih vojaških odločitev.« Zatem je Spaak poudaril naslednje: 1. Ni mu nič znanega o morebitnem predlogu za revizijo atlantskega pakta. Vendar pa je poudaril, da pogoji v 1. 1959 niso več enaki pogojem v letu 1949, ter je pripomnil, da bi vsaka sprememba pogodbe narekovala soglasnost •držav podpisnic. 2. Obrambni aparat Zahoda je za sedaj zadosten, da se odvzame pogum za napad in za obrambo pred morebitnim napadom. 3. NATO ni uresničila vsega, kar bi lahko storila na gospodarskem področju, zlasti v okviru gospodarske borbe med zahodnimi in vzhodnimi državami v nezadostno razvitih deželah. Na koncu je Spaak še izjavil, da bi vsak vojaški incident v Berlinu povzročiti izvajanje določb pogodbe, NATO, in je zanikal obstoj krize v NATO ter je izrekel prepričanje, da bo Zahod enotno nastopil pri pogajanjih s Sovjetsko zvezo. Nizozemski zunanji minister Luns je v svojem govoru kritiziral vse načrte o odmiku, češ da so vsi ((komunistične iznajdbe«, ter je pozval na večjo vskladitev zunanje politike držav članic. «Ko se obračamo na naše javno mnenje, je med drugim izjavil Luns, moramo poudariti, da desfati-zem ni mogel nikoli ohraniti miru in da so načrti o odmiku povečini komunistične stvaritve, spočete zato, da se nevtralizira Nemčija, da bo Zahodna Evropa brez obrambe in da se vsili umik zavezniških čet z evropske celine. Z drugimi besedami njih smoter je odvzeti Evropi in zavezništvu glavna oporišča miru.« Kar se tiče rezultatov za vsklajevanje anaše zunanje politike, ni bilo še zadoščeno potrebam«, je dodal Luns, ki je pripomnil, da atlantsko zavezništvo «se ne sme omejiti na področje NATO, pač pa mora najti .svoj izraz pri reševanju vprašanj, ki nastajajo na drugih delih sveta«. »Čeprav v celoti razumemo posebno odgovornost, ki jo i-majo nekateri od naših družabnikov zaradi moči njihovega položaja, smo narodi onstran Atlantika mnenja, da bi morali biti deležni večjega razumevanja in opore pri naših naporih za rešitev naših evropskih vprašanj.« Zatem je Luns izjavil, da so «odnosi med Azijo in Afriko na eni strani ter atlantskim svetom na drugi strani ena ranljivih strani svobodnega sveta«. «Zahod, je nadaljeval Luns, mora premagovati težave na teh kontinentih z enako enotnostjo, ki je odlikovala njegovo povojno politiko v Evropi.« Prva tajna delovna seja se je začela ob 21.45 po srednieev- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMfniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiin Dalaj lama na indijskem ozemlju? ne države odstopijo zvezni republiki dokončno odgovornost za varnost v zahodnem sektorju Berlina, medtem ko bi Sovjetska zveza prenesla na Vzhodno Nemčijo odgovornost za varnost v vzhodnem Berlinu. Vse pa pod mednarodnim nadzorstvom in jamstvom, ki bi ga izvajala Organizacija združenih narodov ali pa sedanje štiri zasedbene sile«. Kar se tiče prometa med Berlinom in Zahodom, pa naj bi se postavil pod nadzorstvo OZN. MADRIiD, 2. — Delegacija žen in mater političnih kaznjencev je izročila pravosodnemu ministrstvu resolucijo s 4.000 podpisi, ki zahteva, naj se razglasi amnestija za vse, ki _ so bili p0 drugi španski državljanski vojni obsojeni zaradi političnih prestopkov. Hammarskjoeld o pogajanjih Vzhod-Zahod N;EW YORK, 2. — Glavni tajnik OZN Bammarskjoeld je na svoji tiskovni konferenci izjavil, da adanes obstaja i-skrena želja za temeljita pogajanja in želja, da se reši berlinsko vprašanje«. Dodal je, da so pogajanja, ki se bodo začela med štirimi zunanjimi ministri, koristna za OZN, naj zavzamejo kakršno koli obliko. Glede svojih razgovorov s Hruščevom je Hammarskjoeld izjavil, da sta govorila o celi vrsti vprašanj, med katerimi o Berlinu, o razorožitvi, o komisiji za vesoljstvo itd. v zvezi z uporom v Tibetu je Hammarskjoeld izjavil, da se zadeva lahko sproži pred QZN, toda ta organizacija bo zadevo težko obravnavala zaradi zapletenosti mednarodnega zakona. Pripomnil je, da mu o položaju v Tibetu ni nič znanega razen tega, kar je bral v tisku. »Vsaka država, ki je včlanjena v OZN, je dejal tajnik, lahko diskutira katero koli vprašanje v okviru OZN. Toda ko gre za zadevo, ki se tiče države, ki ni članica OZN, se lahko sklicuje na vsa zapletena vprašanja mednarodnega zakona, kakor je člen 27 listine. Ta člen prepoveduje vmešavanje v izključno notranje zadeve neke suverene države. Kitajska ima Tibet za sestavni del Kitajske.« SZDL za Koper razpravlja o uvedbi dvojezičnih šol V poštev pridejo občine Koper, Izola in Piran govorice, da bo vlada pretresala vsa vprašanja na svoji seji, ki bo prihodnji teden. Pred tem se bo moral seveda Segni sestati še z ministroma za finance in za zaklad. Hkrati pa bo vlada razpravljala tudi o zahtevah šolnikov, predvsem pa o kritju večjih izdatkov za zadovoljitev teh zahtev. V to sviho pripravljajo ministri zakonske načrte, ki jih bo vlada morda že prihodnji teden odobrila. Pri tem bo morala upoštevati opozorilno pismo predsednika republike, naj točno izvaja člen 81 ustave, ki zahteva, da mora biti vsak izdatek pokrit z dohodki, in sicer ne samo za eno leto, temveč tudi za vsa naslednja leta. Zaradi tega vlada ne bo mogla prihodnji teden sprejeti nikakršnih izrednih ali začasnih ukrepov glede kritja novih izdatkov. Tiskovna agencija «Italia», ki vse to poudarja, dodaja tudi, da se bo morala vlada izogniti vnašanju v proračun infla-cionističnih postavk ter kljub temu pristaši na čim več zahtev državnih nameščencev. Prav zaradi tega se ne more reči, da bo že na prihodnji seji vlada dokončno snela z dnevnega reda to pereče vprašanje. Glede stališča vlade do gibljive lestvice se je danes — v nasprotju z včerajšnjimi govoricami — zvedelo, da bo vlada najbrž na gibljivo lestvico pristala. Seveda se tudi sindikalna vodstva ukvarjajo s tem vpra. šanjem. Iz krogov CGIL se poudarja, da bo včerajšnji pred- log za stavko 8. in 10. t. m. ostal v veljavi, vse dokler ne bo dokazano, da bodo razgovori s Segnijem dali konkretne in pozitivne rezultate. Iz vodstva CISL pa se je zvedelo, da bo sklepalo takoj po jutrišnjem razgovoru s Segnijem. Tudi vodstvo kategorije javnih nameščencev UIL se bo sestalo šele v soboto po razgovorih s predsednikom vlade; zaradi tega je bil današnji sestanek odložen. Razumljivo je, da je tudi vprašanje oporišč za izstrelke prav tako v središču političnih dogajanj. S tem vprašanjem se je ukvarjalo danes vodstvo PSI in sprejelo izjavo, ki vsebuje pet točk: 1. Poudarja se, aa je PSI nekdanjo Zolijevo vlado pozvala, naj predloži to vprašanje parlamentu takoj po njegovi izvolitvi lanskega leta; tudi Fanfanijeva vlada se je obvezala, da bo predložila parlamentu vsako novo dejanje s tem v zvezi; sedaj pa je vlada pohitela s tajnim sporazumom za raketna oporišča. 2. Ratifikacija atlantskega pakta je bila izvršena zate, ker je vlada poudarjala njegov obrambni značaj; sporazum o izstrelkih pa je dvostranski sporazum in druge članice NATO ga niso hotele sprejeti. Samo Velika Britanija je pristala na oporišča s pogojem, da bo lahko nadzorovala njihovo uporabo in da bodo jedrski naboji v njeni posesti. Sporočilo vlade pa je zamolčalo vprašanje pristojnosti tistega, ki odloča o uporabi oporišč. 3. Italija ne bo nič pridobila s tekmo v atomskem oboro- Novi boji v Tibetu - Nehru ponovno zavrača kitajske obtožbe Kitajci ne dovolijo Hillaryju prihoda v Tibet PEKING, 2. — Agencija Nova Kitajska je sporočila, da je dalaj lama s skupino Tibetancev prekoračil indijsko mejo. Agencija pripominja, da so uporniki prisilili dalaj lamo, da zbeži v Indijo, in da so nekatere indijske oblasti odpotovale iz Tavanga, 29 kilometrov od tibetanske meje, dalaj lami naproti. V diplomatskih krogih v Novem Delhiju so nocoj sporočili, da je dalaj lama prišel na indijsko ozemlje na severovzhodnem obmejnem področju, in so dodali, da mu bo indijska vlada dala politično zatočišče. Uradni predstavnik Pa ni hotel komentirati trditve a-gencije »Nova Kitajska«, da je dalaj lama prišel na indijsko ozemlje. Neki funkcionar zunanjega ministrstva je izjavil; »Pričakujemo potrditev«. Iz Kalimponga pa javljajo, da so se v Tibetu spet začeli boji. Kitajske čete obstreljujejo s težkim topništvom skupine upornikov. Zatrjuje se, da so se včeraj o-koii poldne začeli boji južno od Lase in da so Kitajci uporabljali topništvo. Nekateri trdijo, da nadzorujejo uporniki površino 75.000 kvadratnih kilometrov. Predsednik indijske vlade Nehru, ki je danes govoril v parlamentu, je izjavil, da je obmejno mesto Kalimpong gnezdo vohunske in protivo-hunske službe, ponovno pa je zavrnil kitajske trditve, da je Kalimpong središče poveljstva tibetanskih upornikov. Nehru je izjavil, da so v Kalimpon-gu agenti evropske, ameriške in azijske ter komunistične in nekomunistične vohunske in protivohunske službe. V zvezi s kitajskimi obtožbami je Nehru izjavil: «Kljub temu, da so v Kalimpongu navzoče osebe, proti katerim kitajska vlada lahko ugovarja, ker nasprotujejo kitajski politiki, ter vsake vrste drugih ljudi, ki se ukvarjajo z vohunskim in protivohunskim delovanjem, ne morem razumeti, kako se more njihovo delovanje tolmačiti v smislu, da je Kalimpong središče po- veljstva tibetanskega upora«. Nehru je dalje izjavil, da kitajske oblasti niso zahtevale privolitve za preiskavo v indijskem konzulatu v Lasi in tudi niso zahtevale, naj osebje zapusti prostore konzulata. V zvezi s člankom v pekinškem «Ljudskem dnevniku«, ki ga je razširilo kitajsko poslaništvo v Novem Delhiju, in ki trdi, da je Kalimpong središče vodstva upora, je Nehru izjavil, da «morda zadeva ni bila korektna«, dodal pa je, da to ne pomeni kršitev diplomatskih privilegijev. Kitajske oblasti so odklonile znanemu planincu Hillary-ju dovoljenje za vstop v Tibet, kjer je mislil naskočiti Everest s severnega dela. To so kitajske oblasti sporočile Hillaryju s pismom kitajske atletske zveze, kjer je rečeno, da se zahteva ne more sprejeti zaradi ((neprimernih pogojev«. Hillary je predlagal, naj bi se ekspedicije u-deležili tudi kitajski planinci in znanstveniki. ževanju in oporišča za atomske izstrelke dejansko onemogočajo sleherno možnost odločanja in nadzorstva vlade in parlamenta glede najbolj važnih vojaških ukrepov v Italiji. Sporazum nima ustavne veljave, ker ga parlament ni ratificiral in je hkrati politično neupravičen. Sporazum bi moral biti dosežen s pogajanji in sklenjen pod pogojem, da se vlada ZDA obveže, da bo v bodočnosti sklenila splošni sporazum o omejitvi oborožitve in o ustanovitvi širokega brezatomskega področja v Srednji Evropi, kar bi kaj kmalu odvzelo vsak smisel za gradnjo oporišč v vsej Evropi, poleg tega pa bi omogočilo začetek postopne ukinitve vojaških blok&v. 4. Vlada je — v nasprotju z angleško vlado — zanemarila vsako jamstvo glede dokončne odločitve o uporabi a-tomskega orožja. 5. PSI naroča svoji parlamentarni stupini. naj pozove vlado, da predloži sporazum parlamentu v ratifikacijo, med razpravo pa naj parlamentarci poudarijo, da je PSI odločen nasprotnik sleherne nove vojaške obveznosti Italije ter da namesto teh predlaga dejansko udeležbo Italije pri vseh pobudah za zmanjšanje razorožitve — atomske in navadne — in s tem za pomiritev. Socialistični poslanec Vec-chietti pa je naslovil na predsednika vlade interpelacijo, v kateri vprašuje, kakšni kriteriji so vodili vlado, da je pristala na tako težak vojaški sporazum prav v trenutku, ko so v teku pobude za atoim sko razorožitev Srednje Evrope ih v trenutku, ko nobena evropska kontinentalna država ni sprejela tako nevarnega ukrepa; v interpelaciji se zahteva tudi, naj vlada objavi, kakšna konkretna jamstva so bila dana glede suverenosti parlamenta spričo sklepa o uporabljanju tako strašnih vojaških sredstev. Nenni pa je izjavil, da bodo socialistične parlamentarne skupine odločale o pobudi v zvezi s tem sporazumom in poudaril, da ni izključeno, da bo socialistična skupina Vec-chiettijevo interpelacijo spremenila v predlog za resolucijo. Komunistični senatorji Pa-store, Spano, Mamuccari in Palermo pa so predložili v senatu resolucijo, v kateri se poudarja, da je De Gasperije-va vlada ob priliki odobritve atlantskega pakta izključila možnost gradnje raketnih oporišč na italijanskem ozemlju; resolucija poudarja dalje, da gre za nevaren sporazum in poziva vlado, naj ga predloži parlamentu v razpravo. Komunistični poslanci Laconi, Polano in Pirastu pa so vložili v poslanski zbornici interpelacijo, v kateri zahtevajo, naj vlada vpraša glede omenjenega sporazuma za mnenje predstavniške organe Veneta in avtonomne dežele Sardinije, tako da bo njeno ravnanje v skladu z ustavo, zlasti pa z deželnim statutom za Sardinijo, ki določa, da mora deželni zbor dati glede takih vpra-žanj svoje soglasje, saj gre za u’Krepe, ki predstavljajo za Sardinijo veliko nevarnost Oglasil se je tudi Saragat, ki je sicer v opoziciji, ki Pa ga še vedno ni zapustilo navdušenje za atlantsko politiko. Svetoval je socialistom, naj »se ločijo od komunistov ne samo glede vprašanja avtono- mije Tibeta, temveč tudi glede vprašanja italijanske varnosti.« «Ce bi obveljala politika KPI, bi Italija doživela u-sodo Tibeta in v tem primeru se PSI ne bi mogla tolažiti niti z obsodbo takega dogodka,« je izjavil Saragat, ki je zaradi take svoje politike prav v zadnjih tednih izgubil polovico pristašev. Tudi o vprašanju amnestije se še razpravlja. O sprejetem predlcgu zakonskega odloka je danes razpravljalo vodstvo rimskega združenja novinarjev, ki je pozval vlado, naj vključi v zakonski predlog člen, na podlagi katerega bodo amnestirana vsa kazniva dejanja storjena v tisku. Obenem se pozivajo vsi parlamentarci, ki so hkrati novinarji, naj se za tak predlog v parlamentu zavzamejo. Predlog o amnestiji bo predložen že v torek 7. t. m. poslanski zbornici. Takoj nato ga bo predsednik poslal poslanski komisiji za pravosodje, nakar bodp p njem razpravljale še druge pristojne komisije. Zasedanje centralnega odbora zveze kmečkih delavcev CGIL je bilo danes zaključeno z naslednjimi štirimi zahtevami; I. Obnova izteklih pogodb, splošno zvišanje mezd, popolno priznanje starih m novih kvalifikacij. 2. Mezdno izenačenje med moškimi in ženskami; 3. Zboljšanje ostalih norm glede skrbstva, počitnic itd.: 4. Pogodba o minimalni zaposlitvi in vključitev določbe o obvezni zaposlitvi delovne sile v sindikalne pogodbe. A. P. LJUBLJANA, 2. — Današnja »Ljudska pravica« objavlja poročilo svojega dopisnika iz Ko. pra o prvem zasedanju novoizvoljenega okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva. Dopisnik poudarja, da je bil dobršen del razprave na zasedanju posvečen načrtu uvajanja dvojezičnega šolstva v občinah Koper, Piran in Izola. Spričo važnosti tega vprašanja navajamo v naslednjem zadevni del omenjenega poročila, v 'Katerem je med drugim rečeno: «Vseh štirinajst let skupnega življenja v novi Jugoslaviji priča med drugim, kaKo svobodno, kako enaKopravno žive in se razvijajo ob matičnih jugoslovanskih narodih vse narodnostne manjšine. Razvijanje in poglabljanje socialističnih odnosov ustvarja pravilno in enakopravno sožitje delovnih ljudi ne glede na narodno pripadnost. Taki odnosi se razvijajo in oblikujejo v koprskem Okraju tudi na obalnem področju, kjer živi italijanska narodnostna manjšina in kjer v zadnjih letih naglo se razvijajoči maloobmejni promet pred vsem svetom očitno priča, kako politika miroljubne aktivne koeksistence lahko gradi med sosednima narodoma dobre, prijateljske in ustvarjalne odnose. V lastnih manjšinskih šolah in kultprno-prosvetnih ustanovah ima narodnqptna manjšina vso možnost, da si ohrani svoj jezik, ga goji in se preko njega povezuje na kulturo svojega matičnega naroda. Vendar vsakdanja praksa kaže, da prav ta enostranost, ki nastaja zaradi manjšinskih e-nojezičnih šol, spravlja manjšino v slabši položaj, ker se v vsakdanjem življenju prav zaradi te enostranosti ne more vsestransko uveljavljati. Iz tega, če se tako izrazimo, zaprtega kroga, vodi edino dvojezično šolstvo kot višja oblika, ki more na področju z narodnostno manjšino u-stvariti pogoje, da se človek lahko vsestransko in povsod razvije in uveljavi. O tej neposredni življenjski problema, tiki sp že pred nekaj leti razpravljali na oKrajni konferenci v Portorožu. Zdaj pa smo v naši državi pred uvajanjem dvojezičnega šolstva na področjih, kjer žive narodnostne manjšine. V koprskem okraju prihajajo pri uvedbi dvojezičnega šolstva v poštev vse tri obalne komune, Koper, Izola in Piran, kjer je naseljena i-talijanska narodnostna manjši, na. Po pripravah sodeč bomo v treh obalnih komunah začeli uvajati dvojezično šolstvo že v prihodnjem šolskem letu. Podrobnosti o tem za zdaj še ni moč navajati, ker je treba še le pripraviti učni načrt ter določiti, kako bomo postopoma prehajali na dvojezično šolstvo, kje vse bo uvedeno razen v osnovnih šolah in podobno. To je vse stvar praktične izvedbe, stvar potreb in presoje. Otroci obeh narodno sti se bodo naučili obeh jezikov kot pogovornih jezikov in hkrati ohranili ter si vzgojili svoj materinski jezik, slovenski otroci slovenskega, italijanski pa italijanskega. Kako dragocena pridobitev bo vse to za obmejno področje, ni treba posebej poudarjati. Pripomnimo naj samo še, da načrt o prehodu na dvojezično šolstvo hkrati določa, da sedanje manjšinsko šolstvo o-stane in bo manjšinski narodnosti na voljo izbira, ali pojdejo njeni otroci v dvojezično ali izključno v manjšinsko šolo.« #»------- «Fond za odškodnino žrtvam motornih vozil* RIM, 2. — Komisija za industrijo v poslanski zbornici bo jutri proučevala dva važna zakonska predloga. Prvi predlog, ki sta ga predložila poslanca Foderaro in Fanelli, predvideva ustanovitev »sklada za obvezno povračilo škode žrtvam motornih vozil v prometu«. Namen tega sklada bi bil plačati odškodnino tistim osebam, ki so poškodovane po krivdi lastnika ali vozača motornih vozil, ki krožijo po cestah vse države, v primeru, da ostane krivec nepoznan, ali pa če je v celoti ali deloma insolventen in če ni zavarovan Drugi predlog zakona so predložili poslanci Angelino, Bardellini, Zappa," Ferri, Luz-zatto, Savoldi in Passoni in določa obvezno zavarovanje motornih vozil za civilno odgovornost proti tretjim. Predlog zakona določa, da morajo biti obvezno zavarovana vsa motorna vozila, ki so v prometu, če motorji nimajo manj kakor 98 kub. cm in manj kakor 3 HP. Zavarovanje za civilno odgovornost bi se raztegnilo na vse osebe, ki se vozijo z vozilom, razen soproga ali soproge, staršev in o-trok, bratov in sester, ki živijo skupno z lastnikom vozila in ki imajo z njim skupne interese. Kakor poroča ANSA, bosta v omenjeni komisiji oba predloga koordinirana in združena v en sam tekst. Na podlagi tega se bo baje predlagalo, naj se vlada pooblasti, da v enem letu izda zakonski ukrep, s katerim določa tudi v Italiji obvezno zavarovanje vozil za civilno odgovornost proti tretjim. ■ «»------- AMAN, 2. — Glavni štab jordanske vojske javlja, da je zaradi včerajšnjega ukaza o splošni mobilizaciji v Izraelu sprejel vse potrebne ukrepe, aa zaščiti in zajamči varnost jordanskih meja. iimiiiiiiiiiiiiitittiiiimiiiHiiiitimiiitiiiiiiiiiimifiiiiiiiHiiiimiiimimitHiiiiiiiiiiiiiiimimiHtt «Borba» o politiki Kitajske v Tibetu Kako je mogla KP Kitajske dopustiti, da so se reakcionarne sile pojavile kot borci za narodne pravice? (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. — V zvezi z dogodki v Tibetu ugotavlja «Borba«, da je upor v Tibetu prizadejal velik udarec ne le Kitajski, temveč t.idi interesom b.irbc za mir. in da ti interesi ne morejo biti »an-e stva: Kitajske. »Borba« očita kitajskim voditeljem, aa sc s »vejo bi g. c v dno pr htiko, z < a nem dejan jem racionalnih posebnosti pognali tibetsko ljud. stvo v roke reakcionarnih sil. Tibet je bil spričo svoje nacionalne posebnosti, posebnega poležaja v ljudski repuoii-ki Kitajssi in velikega pomena za azijsko javnost preizkusni kamen kitajske podtikt v nacionalnem vprašanju. «Moramo ugotoviti žalostno dejstvo,« ugotavlja «Borba», da v primeru Tibeta Kitajska ni položila izpita.# »Borba« u-gotavija, da so dogodki v Tibetu nedvomno notranja zadeva Kitajske, toda prav tako je nedvomno, da borcem za socializem ne more biti vseeno, zakaj je na ozemlju Kitajske prišlo do oboroženega upora. Šile, ki so jim pri srcu interesi socializma, ne morejo zapirati oči pred resnico in se ne morejo zadovoljiti s pojasnilom, da so nosilci upora reakcionarne sile. »Očitno je,« ugotavlja »Borba«, «da smo dolžni odkriti dejansko ozadje teh tragičnih dogodkov in da opozoiimo na njihove razloge in vzroke, da bi se preprečilo njihovo ponavljanje. Postavlja se vprašanje, kako je mogoče, da je reakcionarnim silam uspeio organizirati upor takšnega obsega, in zakaj je prišlo do takega stanja, da je upor sploh izbruhnil. Ne glede na to, da so voditelji upoia verjetno re- miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiHHiniiimiiiaiaaiiiiiiHiiiHiiMiiiiiimiimiiMitiiMiMiiiiiiiMi Mrzlična posvetovanja v Parizu v zvezi s položajem De Gaulle se bo moral kmalu odločili za «nekaj novega* - sior. 15.00, 17.00, «Zakon», rima ■ Gina Pierre Brasseur, M. Kmetje še danes plačujejo davke na vino-grade in sadovnjake, ki so obstajali pred več kot dvajsetimi leti in jih danes ni več Pred dnevi je poslanec Fau-sto Culic izjavil, da bodo komunisti v parlamentu podprli predloge Vsedržavne kmečke zveze, ki se nanašajo na davke in takse. Vsedržavna kmečka zveza Je namreč predlagala, da naj se kmetje oprostijo plačevanja davkov in davčnih doklad na zemljiško posest in zemljiške dohodke, plačevanja takse na živino, da se odpravi trošarina na potrošnjo vina, da se odpravi davek na zapuščine ter da se poveča državni prispevek za kmečke starostne pokojnine in invalidnine. Ce kmetje v vsej Italiji hudo občutijo davčni pritisk, in se z vsemi silami borijo, da bi ga omilili, je toliko slabši položaj pri nas, kjer in amo v glavnem nerodovitno in skopo zemljo, ki prinaša našim kmetovalcem le malo dohodkov. Po uradnih katastrskih podatkih naj bi znašala celotna kmetijska površina na našem področju kakih 21.000 ha. Toda na njive, vinograde, vrtove in sadovnjake odpade le 2094 ha zemlje, medtem ko se računa, da znaša dejanska površina obdelovalne zemlje (vštevši travnike, pašnike itd.) le 12 tisoč ha zemlje. V glavnem je današnji sistem obdavčevanja kmetijskih površin sicer pravilen, zlasti glede lastniškega in agrarnega davka. Predvsem agrarni davek, t,'j. agrarna renta, ki temelji na srednji potencialni možnosti proizvodnje, je teoretično pravilno osnovan, ker spodbuja kmeta, da doseže ozi. roma da proizvede čim večje obdavčljive viške. Toda ta sistem ni primeren za vse kraje, predvsem pa ne za naš kamniti Kras, in je v naših pogojih nepravičen, posebno še čg pomislimo, da je bila zadnja reklasifikacija zemljišč izvršena pred 27 leti. Tako je prav lahko dokazati, da je danes v proseški ka_ tastrski občini, ki meri skupno 822 ha, ali v bazoviški katastrski občini, ki meri 1744 ha obdelanega in neobdelanega zemljišča, mnogo njiv, vrtov in vinogradov, ki jih danes ni več. Kmetje namreč niso iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiin Hudo ranjen mlad Kolesar Samomor ženske s plinom Na mizi je pustila listek z napisom: ‘ CfM K Ariston. 16.00: KrKn“* nika», Rod Cameron. Gassma^^,# Auroralmi5.30: «V‘^fces^ Garibaldi. 14.00: «U5<>a Tretji del Sissi ■ Ideale. 16.00: «Drac i-epov^ piro. Mladoletnim Pr . Technicolor. ces*1 Impero. 16.00: «tJs Sissi, tretji dog.^“tnj nezn Italia. 16.00: “^'^MarceiL Vittorio cassman, stroianni, RossaSokon rt« Moderno. 16.00: ga», Glenn Ford technicolor. S. Marco. 16.00: «“ ‘trulja*. v„erni !tf Savona. 16.00: «Zve»“ Davis, A. WDela-rt- -i^( A Viale. 16.00: «NaSlnL 8i¥>' brizi, N. Taranto, n-emascope. ,5oo: Vittorio Veneto. ^ BeKedere. 15.30: ^ Marconi. 14.30: Po slavnem r<*"a E M. RemacQufa r0(j Massimo. 16.00: ^ia E. und Purd°^'hnicol»r: / Cinemascope te gusann> Novo cine. 16.00: ji- panna», M. fredi. tč' Odeon. 16.00 Sterling Hayden,J - v *» Radio. 16.00: Cinemascope, tech''' ^ i> KINO V syl*J Verdi: »Nevarne zene»> Roma*. aOtok Pir Volta:1” »Prva ljub*®®*' ro, C. Gravina A- V? MAM OO PODI IZ FURNIRJA jo kv. m - se Dt°° * Gambini 3. m V TRSTU PRIREDI tekmovanje pevS''il111 v narodni pesmi 5. aprila 1959 J? v dvorani na #*i‘l «Prvi maja: pad’ pevski zbori • ,f, i Proseka - Ko" F Križa m R°vt . jg. F i 12. aprila «^0»$ j v Borštu: gipd’ I pevski zbon ce, Boršta, - te-Lonjerja • 1959 »b L » finale v ^dif^ 19. aprila TrZ Te^je^ J -n0"a predtek«^, ^ zbori, ki s0, obeh prvo in drua^oV,itii1 m- Vs“ ‘ri, uro^ ocenjevala Sl1 ... misija. r Slovenska Pjjj za bo podeldo,* {f^ drugo, tretje mesto v /‘"“‘V ' prvo, drug0’ četrto nagrad0. N 0 V °: Walt Di«ney man na L tečaju „ Metka en sprechen “ L “ TRŽAŠKA K0 t rmi - III. ...r#* SO* A”'?« s«? Ob smrti AP"Vi4 odvisna socia do prizadeti d&e sb^jAf nikom najfilo^idr^V1 Sožaljem seuprav* redništvo in skega dnevni'111. ZAHVALA t Toplo se zahvaljujemo vsem, ki s0 iepe, čustvovali ob bridki izgubi naše drage in stare matere Apolonije Žnidarčič roj. Posebna zuhvala vsem darovalcem onim, ki so na kakršenkoli način P°*a*'l'*!er ^ min in jo spremili na njeni zadnji P()tl grot>’ q\C' Stoku za poslovilne besede ob odprtem q0" „ .. „oilS. J.oiC Družine: ŽNIDARČIČ, COK, DANIELI in MAM Trst, 3.4.1959 *.:c- . 'iš&a$&&&*:* ocialisti in Fidel SalKt^avnem Plenumu Kube w ^dske stran-do op ?e te vršil od tovna *$“nUi njena o-Seji. „aIlsca in ocene v ^ u» Kitk?^n°vejšimi dogodite bodnr^ In dol°čiU srner- W ni po-'•iliaijn Podrejena impe-8e!bsrednAZa oblafit. ki se s SS&jf* na narod- bu^ir0--pa mai° j ® dew ?azil°. na kme-u«ftw5 razi'ed:>. To- * še veri~ revni kmet- ici n! -^so zastopani Matere ^Zbene sektorje, H, iP ^ opira sedanja df11, imenoval na-??ovih k ene sile. Po hr%ulttedah i'e dose-M «; . tat revolucije na !? lata,ifante oblasti iz Nbatov , imperialistov, h CriJ]adkoria. bank ki'tet Pod j e- t Pristni oblasti v ro- i r°ke neodvisnosti, J%i2 e in nacionalne i Wn Joda revolucija in a1 -zaiela gospo-s ^tern dru.zbene osnove, 5 'tadaviA Je opirala sta-^jaT^-^akcija in ti-iu svoii r!^?^al Blas Roca. bCialističnan^taciji izhaja ta (komun- .ludska stran- ? Kube iz * i ‘ttjena smatra, da lm^anieJSnovna naloga * f1 revolutiiA 6nutku bra‘ ‘ ta„nieneni,n3 ln Prispevati 2Nu» nadaljnjemu ^ernA.' «-0 IB A l:frioatnert i ie govoril o jn hškem imperia- z ^atistlfg0vi Povezano- 13 be.il "Om, ie Blas Rrv je Blas Ro-«sovražnik §ssp\£š . imperiali-J® dejal, da je Wt° se v Se- *» ttvi VobmVOdl proti u' bo L zločincev, U da k: asiii» novo vla- CihbfePrebili «spre- revolucionarnih gospodarskem področju* in bi nova vla-od neodvisnosti _-nn dosežene vr-bi u^ažnibl al j,e še. da volucije tu- Ho '°rj’a» in magna- "NSral notranje ;S !na'ne. sile, je k?' N; ni. Ti elementi izražajo stališča konservativnih in reakcionarnih skupin*. Roca je prav tako kritiziral okoliščino, da so v službi ministrstva zunanjih zadev ljudje, ki — sodeč po njihovi preteklosti — niso pripravljeni izvajati zunanje politike v duhu načel, ki jih je proglasil Fidel Castro. Vsi ti elementi smatrajo, da ni smeti dregati v interese imperializma, da bi se na ta način ognili njegovim napadom in da bi se tako znova oblast zavarovala pred njim. Da bi bila vlada še bolj revolucionarna in sposobna-Roca predlaga spremembo njenega sestava. Da bi to dosegli, bi morali v vlado stopiti elementi, ki bi predstavljali «široko borbeno revolucionarno ljudsko koalicijo, ki se je ustvarila, brez sklepov in dekretov, med borbo*. S tem v zvezi je Roca poudaril potrebo, da so v vladi zastopani predstavniki delavcev in kmetov in dodaja, «da je socialistična ljudska stranka pripravljena sodelovati v revolucionarni vladi, ki bi delala za uresničenje zahtev zgodovinskega trenutka in revolucionarnega procesa*. V nadaljevanju se -je Blas Roca dotaknil vprašanja narodne enotnosti. S tem v zvezi je dejal, da je ^borba-za enotnost in organizacijo množic druga osnovna in odločilna plat linije SLS... enotnost, skovana v borbi, je omogočila revolucionarno zmago nad tiranijo. Potrebno je, da se ta e-notnost razvija dalje, ker od tega je odvisen razvoj revolucije*. Blas Roca je poudaril kot negativno dej stvo, da so v nekaterih krajih zaprli sindikalne prostore ali so jih zasedle oborožene sile, ki preprečujejo dostop delavcem. Prav tako je kritiziral vladne organe, ker so imenovali voditelje v sindikalnih zvezah. V poročilu se zlasti posveča pozornost agrarnemu vprašanju. Kmetje tvorijo večino vojske Fidel Castra in zato je agrarna reforma postavljena na dnevni red ckot nekaj nujnega in nezadržnega*. Pri tem je dejal, da so kmetje v nekaterih krajih že za časa borbe razdelili zemljo. Glede ustavne reforme je Blas Roca dejal, da se mora reforma izvršiti v smeri omogočanja nadaljnjega razvoja revolucije. Nato se je zlasti dotaknil vprašanja odškodnine za razlaščeno i-movino. S tem v zvezi je poudaril, da odškodnine ni treba dajati že takoj ob razlastitvi, in to v denarju, kakor predlagajo nekateri, ampak kasneje, v obrokih, in da bi jo mogli dati tudi v bonih in drugih vrednostih. Generalni sekretar SLS je hkrati predložil, da bi dali mladini široke pravice in da se vsakemu mladincu prizna z 18. letom aktivna in pasivna volilna pravica, da more z 20. letom biti izvoljen za poslanca, s 24. letom za senatorja in s 30. letom za predsednika republike. Ameriški vojak, ki je po operaciji na Danskem postal Kristina Jorgensen se bo te dni poročil s Hovvardom Knoxom. Tu ju vidimo na newyorškem matičnem uradu NACISTI SVOJIM ŽRTVAM ŠE Profesor, ki hoče ovreči avtentičnost «Dnevnika» mladega judovskega dekleta Bivši avstrijski nacist je hotel izkoristiti sloves Thomasa Manna Nemci veljajo za zelo resen narod. Za talke jih imamo tudi mi, pa čeprav smo imeli priložnost spoznati jih tudi z druge vse drugače repne plati. In vendar se med Nemci dogajajo stvari, ki so daleč cd resnosti in pri tem je še posebej zanimivo to, da prihajajo ti nič kaj resni primeri iz istih, to je nacističnih krogov. Začnimo s prvim. Kdo ne pozna eDnevnika A-ne Frank«? Dnevnik mladega judovskega dekleta, ki so jo nacisti umorili v svojem taborišču smrti, je izšel že v vseh mogočih jezikih in pred krat kim so v New Torku imeli tudi svečanost ob prvem prikazovanju filma po isti temi. Francoska, angleška, italijanska in jugoslovanska gledališka publika pa pa je imela priložnost videti v najrazlič- nejših zelo uspelih predelavah, in zgodba mladega dekleta je zares ganila ves kulturni svet, razen ((nadobudne* nemške nacistično usmerjene mladine, ki je predstavo ((Dnevnika Ane Frank» izžvižgala in tudi prekinila, kot so v Rimu ((nadobudni* misovski golobradci prekinili prvo predstavo eRomagnole«. Toda med ljudmi, ki so se postavili proti literarni zapuščini tega mladega dekleta, se je v Nemčiji našel tudi neki profesor. Njegova zadeva je še posebej zanimiva, ker bo prišla pred sodišče. Petdesetletni nemški profesor, za katerega se zatrjuje, da je kaj krepko korakal vštric s Hitlerjevimi pajaaši, Lothar Stielau. je pred kakim mesecem objavil v nekem nemškem Časopisu kritiko, v iiiiiiiiiiimniiiimniiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHitiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHKiiiiiiiiiiiiiiiiimMHiuiiiiiuii ............................................................................... t.......... OB OBLETNICI POGUMNEGA ePOHODA NA SEVERNI TEČAJ* Brez novih traktorjev in letal le dobra priprava, psi in človek Pogumni raziskovalec Peary se je za svojo ^življenjsko nalogo» spremenil v nekakšnega Eskimca, enako je izvežbal in opremil svoje spremljevalce Kako nebogljen se nam zdi človek izpred 50 let, če začenjamo obravnavati njegove tedanje velike uspehe. Danes, ko sta sovjetski in ameriški satelit' že na poti okoli Sonca, se nam zdi podvig raziskovalca Pearyja izpred 50 let prava igračka. In vendar ja ta veliki mož tedaj prese- netil ves svet in posebno i preživeli niti prve svetovne mlajši ljudje so se nad njim vojne, kaj šele drugo, in pot navduševali, ker je odprl novo pot. Za kaj gre? Cez tri dni bo minilo 50 let, ko je Roberth Edwin Pea-ry s svojo skupino po dolgi mučni poti prispel na severni tečaj in tu zasadil ameriško zastavo. Tedaj še nismo bili *0tafabki ’ da s0 •Poči6, oni ?okrat;S'ke bur->s?;n- ke kov 4S0 imeli go-razm * od biv§ega "tfA b*. *?^ctenarji in 1,barata. državne oprav nekaterih Dodal je, da ni bl vsi, ki so -■»v.- ‘--irini „ birokrat- * — Kg, 'Asgrt N^'arSkprA 6memb na Pon^ln družbenem W-b sr,rBaril ^e' da bi V llS6rije ®memb padlo O se jete. S či- (jVarazniku nud‘-ZarSiP.rlmaSa re- ij6 .-'-na stratega se so-t^na ,!lranka ne orne- na strank: .TPrašanje obram \ k v°hio-• hfati tiirjjampak zahte- f v tBjen nadaiJ-J.Sgh.tekoie i.6,1?1. Pogledu ^ : ^tehniral svo- VSuia im 86 revolu- t 3mPerializma, j* rf^na- v protiim- H <]. kcije m bl se ubra-St>okf’ mora biti še Ni, te;la preCrfa: da bl se tSv>a biti pnvdegira- ^ ^; da hi se bližja H^bevoh,mUbranila kSaH revnV mora \ *ub*tlčba hudonTa*- koiik0r mdi v bo" V tWieodvnm„ bo vlada »holiHutetsko • naci°nal-V ‘Uiko k0 m napred S>aijevfi . s“ j^Ri sV°tega Klas Roca h (teli > V4Va seZ^Politične-S , zvezi apJe vlade, s ur bi lil ha' wv 8&Uttem se-U §t>vHii giore in Turin-Susa), tretja bo tekla delno po ravnini delno pa po hribovitih krajih (krožna proga okoli otoka Ischia), medtem ko bo zadnja etapa vzpon na Vezuv. Nagrad pa bo za 40 milijo- Mladinski nogometni turnir FIFA nov lir, in sicer za posamez-11 nike in«tudi za ekipe. Način podelitve je povsem nov in ga še proučujejo. Etape bodo sledeče: 18. maja: Milan — Salsomaggiore 135 km; 17. maja: krožnj etapa okoli 250 km; r 21. maja; Rim — Neapelj 220 km; 22. , maja: vzpon na Vezuv na kronometer 8 km; 23. maja; krožna etapa okoli otoka Ischia na kronometer za posameznike 31 km; 24. maja; Neapelj — Vasto 195 km; 25. maja: Vasto — Teramo 135 km; 26. maja; Ascoli Pičeno — Rimini 230 km; 27. maja: počitek v Riminiju; 28. maja: Rimini — Verona 235 km; 30. maja: Verona — Rove-reto 145 km; 31. maja; Trento — Bočen 200 km; 1. junija; Bočen — S. Pelle-grino Terme 245 km; 2. junija: S. Pellegrino Ter- ERCOLE BALDINI lanskoletni zmagovalec uGirait Je tudi letos favorit št. 1 Italija, Bolgarija, in Vzhodna Nemčija v polfinalu Jugoslovanski mladinci klonili bolgarskim s 4;0 SOFIJA, 2. — Italija, Vzhod-|ha: Bona je namreč pretresel na Nemčija, Bolgarija in Ma- mrežo gostov in s tem izenačil džarska so se plasirale za polfinalno tekmovanje na mladinskem nogometnem turnirju Mednarodne nogometne zveze. Jugoslovanski mladine, so tud: danes občutili grenkost poraza. Rezultat je dovolj zgovoren tako, da je težko najti opravičila za poraz. Bolgarski mladinci, k: so Jugoslovane premagali s 4:0, so si s tem zagotovili mesto za nadaljnje tekmovanje. To je bila zadnja tekma jugoslovanskega moštva, ki je v svoji skupini zasedlo zadnje mesto. V tekmi med Italijo in Romunijo, ki je bila v Stankedi-mitrovu, so Romuni prvi prišli v vodstvo, katerega so obdržali do konca prvega polčasa. Toda že v 3’ drugega polčasa je Ferrario s kazenskim strelom izenačil. Po izenačenju, ki je Italiji zadostoval za plasiranje v polfinale, so mladi nogometaš: zaigrali previdneje tudi zato, da ne bi zastonj trošili sil, ki jih bodo potrebovali v nadaljevanju turnirja. Ostali rezultati so sledeči: Skupina A: Plovdiv: Vzhodna Nemčija - Poljska 5:l_j2:0)j Kuzanbik: Francija - CSR 1:0 (1:0). Skupina B: Stankedimitro-vo: Italija-Romunija 1:1 (1:0): Dimitrovo: Anglija - Grčija 4:0 (0:0). Skupina C: Sofija: Zahodna Nemčija-Nizozemska 1:0 (1:0). Skupina D: Dimitrovgrad: Madžarska - Avstrija 0:0: Stara Zagura: Španija - Luksemburg 7:0 (4:0). Naslednje tekme, ki veljajo za polfinale, bodo v soboto. «»------------------ ZA PRVENSTVO REZERV Padova - Triestina 1:1 (0:0) PADOVA, 2. — Rezervno moštvo Triestine je danes v tekmi s Padovo doseglo neodločen rezultat. Nogometaši obeh moštev so si bili v prvem polčasu enakovredni, zaradi česar ni prišlo do gola. V drugem polčasu so domačini začeli ostro napadati, a Tržačani so se odlično branili ter prepuščali napadalcem možnost nepričakovanih protinapadov. Eden izmed teh se je zaključil z golom, ki ga je’ Clemente v 30’ spravil neubranljivo v gol nasprotnikov. Toda le sedem minut kasneje je prišla za Tržačane, ki so ze upali na zmago, mrzla pr- Triestina je nastopila v sledeči postavi: Buggini, Modolo, Dudine; Rigonat, Merkuza, Rocco; Au-ber, Puia, Clemente, Comisso in Attilli. Sodil je Moretti iz Verone. Danes trening Triestine jutri odhod v Rim Prvo moštvo Triestine je tudi včeraj nadaljevalo s pripravami za nedeljsko tekmo. I-gralc: prvega moštva so v glavnem telovadili in si žogo podajali med seboj. Trening se je zaključil s streli na vrata. Danes popoldne bodo trening zaključili in šele nato bo trener Trevisan sestavil postavo. Nogometaši bodo v soboto odpotovali v Rim, kjer jih v nedeljo čaka tekma z enajstorico Lazia. KOLESARSTVO LONDON, 2. — Svetovni prvak Ercole Baldini bo načeloval italijanskemu moštvu, ki se bo 19. t.m. udeležilo v Londonu kolesarskega troboja Velika Britanija - Luksemburg -Italija. V italijanskem moštvu bosta tudi Gastone Nencini in Namizni tenis za novince in člane Pripravljalni odbor slo. venskih športnikov bo v aprilu priredil NAMIZNOTENIŠKO TEKMOVANJE ZA NOVINCE IN ČLANE Tekmovali bodo posamezniki. Vpisnina 100 lir za vsakega tekmoval, ca, društva pa bodo doplačala še 300 lir ne gle. de na število igralcev, s katerim bodo nastopila. Podrobnejša pojasnila v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška, kjer je tudi vpisovanje od 31. marca do 10. aprila Na osnovi rezultatov tega tekmovanja bo izvedena kategorizacija naših »mojstrov« bele žogice. Vabljeni k številni udeležbi. Vito Favero, v luksemburškem pa Gaul, Ernzer in Gillen. # # * BEOGRAD, 2. — Jugoslovanski zvezni kapetan Kosta Todorovič je določil kolesarje za dirko Berlin-Praga-Varšava ir« za dirko «Pr. Tunisu«. Kandidati za »Berlin-Praga-Varšava« so: Levačič. Petrovič, Žirovnik, Šebenik, Vukojevič, Bajc in Zidan, kandidati za «Po Tunisu« pa so: Valčič, Stupar, Sebelič. Hrovat, Traven, Milenkovič in Ciger. * * * NEAPELJ, 2. — Fausto Cop-pi bo prihodnjo nedeljo tekmoval na XXVI. krožni kolesarski dirki okoli Campanije. Znani kolesar bo načeloval e-kipi «Tricofilina - Coppi«, za katero bodo tekmovali tudi Boni, Gismondi, Cassano, Lu-nardi in Kazjanka. BOKS AUGUSTA, 2. — Bivši svetovni prvak srednje težke skupine Carmen Basilio je preteklo noč premagal s k. o. v tretji rundi mladega ameriškega boksarja Arleya Seiferja. # # * DALLAS (Texas), 2. — Roy Harris, ki je na lestvici NBA na šestem mestu boksarjev težke kategorije, je preteklo noč premagal po točkah v 12 rundah Donnija Fleemana (ZDA). * * * MILAN, 2. — Boksar Gian-carlo Garbelli bo moral počivati 120 dni in se odpovedati vsakršnemu srečanju. Tako so sklenili zdravniki, ki so boksarja pregledali. Prepis diagnoze so poslali tudi Italijanski boksarski zvezi. Na podlagi te prepovedi Garbelli ne bo mogel nastopiti 19. t. m. v Vigorelliju proti Francozu Drillu. * # # GROSSETO, 2. — Emilio Marconi je pospešil priprave za dvoboj z Duilijem Loijem, ki bo 19 t. m. v Milanu in ki bo veljal za evropsko prvenstvo welter kategorije. KOŠARKA LIEGE, 2. — Kombinirano moštvo košarkarjev Olimpije in »Ljubljane« je osvojilo tretje mesto na mednarodnem turnirju z zmago nad domačim «Liegom» 52:45. Zmagal je «Antwerpen» ki je premagal Lech iz Varšave s 53:47. sedanjem svetovne®, jj Ogimuri in v »fg It. zanesljivem Viehnorbj i» Er Precej besede vJL, tuiiS vo mesto bosta l®* ji W vu inniu u««™ - Ton «* ’ j tajca Vang Čuang lajca vang Hua Jang, medtem y pe evropskih igralcev P ^ jf štev le madžarski P‘ tan Berczik. .. ijir Samo štirje od <>8 Slovanov so vcer J.riran, w prve ovire. To so ja Jr ko Martcovič, Vogr ranzogo. Ostali ^P8rf počuti? položiti orožje pr koVič I- ^ • nasprotniki. Markov Hrbud je m°ral kl°” imel v borbi z na)jao® tajcem Vang Cun v J izglede za zmago, ^ pr"" z ■ gtcuu ~ ■ -g u*/r -a* čilnem momentu J oranu. r,fr Krasno se je d >fU časno prešel v naP8- pravil je napako, UD)« si je zapravil t -dl v * je zaigral dobro -tt P 4. setu, ko pa je , pozno. . fese«' Prijetno pa I® svoj° mladi Teran, ki J j ttflL padalno igro nadigr® jfl£ na Favzija. Be*H»»W vanskih igralcev .Sveds Vogrinc . J A 3:1 (21:19.,. 21:2d, C#ji, Markovič I._' (Kitajska) 2:3 20:22,’ 22:20, «1 Markovič H- * * 5;2l, strija) 3:1 (2i:l7’ 19 21:16); Teran pavzi (.E,SgP2!:1J (21:18, 18:21, 19:2i’u Haranzogo - 11 .»-21, 3:2 (21:10, 18:21’ 21:16); I Franič - j-.nl JM' ifjj ni ja) 0:3 juflč Hrbud - Cang ,,'j.2l (Kitajska) 1=3 1 21:17,'20:22); y (tf»tf|I Uzorinac - Bnb ;a> 1:3 <10:21. 1' ska) 8:21); Moiistroen ■' Dolinar . M®U ,g-2l, v > ska) 0:3 (17:21. pETEfi MODERNI S. ANTONIO fprijal šest držav se Atmova"!' f mednarodno ,te.^boju’ sV modernem Pete v forIH jr od 3. do 7. maja ^ / Houston v Texasu-.... sv«.„ UVUSIVII v „acl0V . .. morale braniti sj t. j/ syy nega prvaka, ki. borile lani P.r?1 fjem gentinl, ItaliJ1 Švici. S LINDAU, 2. - mednarodnega ^ V nirja v LmdaU K m Jugoslovanka vičeva in Nemka 6 točkami. *#* j**" Pfl HAMBURG, 2- v .. .. cem leta »e b prezengJvj*V gu pomerili £ * jV hodne NemcU . n8 Dvoboj B0 zveze. skah. oofovora' (4 STANISLAV^ gfT Tiska tiskarski 18 P TONE RESEN mm i piduh «Ti si seveda razumela?* »Sem. Bilo je malo prej. preden je diplomiral Dušan.« »Vedel sem, kaj to pomeni. In sem odšel. Zdaj je to že daleč, zelo daleč... Ne vem če ima smisel govoriti o tem...« Hotel je skreniti pogovor drugam. Toda ona je nadaljevala: »štiri leta, je kar precej. Res pa je, da se vsega navadiš.« Hitro Je imel pripravljen odgovor: »Navadiš, da. Toda sčasoma si le zaželiš kaj drugega kot pa samo delo. Malce več prostega časa. Potem malo potovanja. In prijeten dom. In tako sem se vrnil.« »Za zmeraj?«. «Da. Nimam se namena vrniti nazaj. Mislim se dokončno ustaliti doma. Sicer pa povej rajši ti kaj o sebi. Te lahko nekaj vprašam?« Seveda mu je pritrdila. In tako jo je vprašal, kako živi, če je zadovoljna, srečna, kako je z njenim možem, otroki. Ko je omenil moža in otroke je videl, da jo je njegovo vprašanje spravilo v zadrego. Opazil je rahel drget na licu. In z resnim glasom, v katerem je bilo čuti malo grenkobe, mu je odgovorila: »Nimam otrok. In tudi poročena nisem...« »Kako? Nemogoče?! Kaj pa je bilo vendar z njim? Ko sem odhajal... Malo po njegovi diplomi sta se imela vendar poročiti. Kaj se je zgodilo?« »šla sva narazen... Sicer pa nima pomena govoriti o tem. Govori rajši ti o sebi. Zdaj si zadovoljen, da si prišel domov. Zrel moz si postal. Zdaj si boš uredil tu dom...» Zdaj je bil on tisti, ki je obrnil pogovor nazaj: »Dovoli, če smem vprašati kaj več. Saj sva bila nekoč prijatelja. In, če dovoliš, da se tako izrazim, tudi nekoliko rada sva se imela.« »Res je. Toda tega je že toliko časa. In medtem se je toliko zgodilo.« »Samo v tej sobi je ostalo vse pri starem, še vedno je tamle v kotu klavir, po stenah iste slike. Tile naslanjači so prav isti in najbrž so tudi knjige tam na polici še vse stare.« »Verjetno« je odgovorila tiho. In potem je dodala: »Sar mo mi smo se spremenili.« »Malo prav gotovo. Toda ko gledam te znane predmete okoli sebe, ko gledam tebe, se mi zdi, da je komaj včeraj, kar sem se tu poslavljal od tebe. In komaj nekaj mesecev, kar smo praznovali tvoj enajndvajseti rojstni dan. Se spominjaš?« pri- »Kako, da se ne bi,» mu je sproščeno odgovorila. »Meni bo ostal za vedno v spominu. Takrat si prvič srečala njega. In takrat se je začelo.« »Res je, takrat se je začelo.« Mlad študent, — Ciril mu Je bilo ime, — svetlih, kodravih las, o katerem je bilo znano, da piše pesmi, pa se je kljub temu iz neznanih razlogov vpisal na pravo, je prijel čašo z vinom in se postavil na sredo sobe. Potrkal je s svinčnikom po čaši, da je zazvenela in zakričal: »Silentium, gospoda. Tišino prosim. Tišino!« In ko se je pisana družba deklet in fantov, samih mladih študentov, umirUa, je nadaljeval: »Dovolite, da v imenu naše gostiteljice Tanje, predlagam, da preidemo k naslednji točki današnjega programa, in sicer k ... »Plesu...» so zavpili vsi ostali. In črnolasi Marijan brž skočil za klavir ter z vsemi prsti udaril po tipkah, da zazvenel mogočen akord. Trikrat, štirikrat je udaril s prsti po tipkah, da je po sobi mogočno zadonelo, potem je na Cirilov znak utihnil. Oirll je izkorist^Blai.NWa nadaljeval: »Naša današnja slavljenka bo zdaj zaplesala prvi ples solo.« Vsi so zaploskali. Tanja, v pisani svileni obleki, se je rahlo zavrtela. Njena razgreta lica so za spoznanje morda še bolj zardela. 2e je gledala okoli, koga naj izbere za ples in iskala z očmi Stanka, ko je Ciril nadaljeval; »Tanja, prosim, izbiraj, kajti tudi nas srbe podplati.« In vsi ostali so s klici jeli spodbujati Tanjo, da je stopila k Stanku in se mu lahno priklonila. Stanku je postalo nerodno. »Prosim, Stanko,« je vabljivo spregovorila. »Saj veš, da ne plešem. Prosim te ...», se je branil. «Toda danes moraš,« je vztrajala Tanja. Več glasov hkrati je pritegnilo Tanji: »Danes morate, tovariš asistent.« Drugi pa so dostavljali: »Tako je, tako je,» in ploskali na vso moč. Ni mu preostalo drugega, kot da se vda. Marijan je zdaj zaigral valček in par je okorno zaplesal v ozkem krogu. «Le krepko, le krepko,« ju je spodbudil eden izmed študentov. Drugi pa so ju spodbujali s ploskanjem in s tem, da so s čevlji udarjali po podu. Ciril je zaključil častni krog in povabil še ostale k plesu. Niso si dali dvakrat reči in vsa soba se je na mah tresla od mladih plesalcev. Stanko se je pobil. Trudil se je na vso moč, toda ni mu šlo. «Oprosti, prosim.« »Nič hudega,« ga je potolažila, »če hočeš, se umakneva. Tjale do vrat zapleševa...» Proseče jo je pogledal. Skoraj neopaženo sta se izmuznila iz sobe ter se zatekla v kuhinjo. »Dovoli, da se oddahnem,« jo Je zaprosil. »Saj veš, da nisem za tako stvar.« »No, no. Saj ni tako hudo. Sedi semkaj k meni.« »Upam, da naju ne bodo prehitro pogrešali,« je dejal in sedel tesno k njej. »Po hiši naju menda ne bodo iskali?« »Mislim, da ne,» Je dejala in ga pogledala. »Stanko, si slabe volje? No, saj nisi hud, da sem povabila svoje kolege?« »Ne. Niti najmanj. Samo jaz ne bi smel priti.« «Lepo prosim. Samo enkrat na leto imam rojstni dan. Zato res ne smeš biti hud.« »Saj nisem,« se Je opravičeval. Toda brž je nadaljevala njegovo misel: »Samo malce neprijetno ti Je. Ti si asistent. Oni študentje. Sicer pa skoraj vse že poznaš.« ♦Enega ali dveh nisem še nikoli videl.« »Tistega s črnimi brki in črnimi lasmi. Tistega tudi Jaz D j® nisem poznala. Marijan ga Je pripeljal. Jurist J ■ je ime. Lep fant...» »Oho...» »No, Statiko, ne smes biti slabe volje,« Sa potolažiti. d0lfl 'J »Saj ne gre za to. Samo zdi se mi, da ne * & r d družbo. Odveč sem Prav gotovo. Samo študent]®' ggs J pj)1 »Nikar ne bodi tako resen. Vedno tako se pripravljaš na univerzitetno kariero, toda ipa* sprosti se. No, poglej me. Da, tako. In nasmehni 1“hnit»-Pogledal je v njene oči in moral se je nas”1 sicer, toda nasmehnil se je. »Tanja, ti si J® s r, toda nasmehnil se je. »Tanja, ti si . ■» ' a,t a In brž je pograbila za besedo: «Kaj sem?* te »Nič slabega nisem mislil. Saj veš, tako rad ^.e vjjr «Kako naj vem?« mu je odvrnila ona. «Za te čase sploh nimaš nobenega časa. Po cele dnev® ptf' . Ko pa prideš k meni, se tako držiš. Kot zdajle j* jj Stanko, bodi malo dobre volje. Daj mi vsaj P°J v tr. vS* Dal ji ga je in jo stisnil v objem. Toda L se zaslišali na hodniku koraki. In takoj za nJ gostov. Tanja je skočila pokonci. Tedaj so se J Ati oOV* % In eden izmed študentov je zakričal »Oho. . Tu sta! Tako pa se ne gremo.« »Tako pa se nismo zmenili, Tanja,« je Ciril. «Ti zanemarjaš svoje goste. To ni lep0-* i piS % »Tega pa ne,»"se je branila Tanja. Toda jU magalo. Med glasnim kričanjem in prerivanjem vSaK>p S nazaj v sobo. In za kazen je morala Tanja z sati svoj ples. # * * p«5' tisti* Jt On je bil tisti, ki Je prvi spregovoril: «S G j0.» praznovanjem tvojega rojstnega dne se je je »Da, toda prišlo je, kar Je moralo priti,« m« gVoJ »Ne vem, Tanja, ali ima smisel, opravič*Yr J nje z usodo. Posebno ne danes, po nekaj leti*1’ ^ y «Imaš prav. Oprosti.« gafU.. »Toda tedaj, ko sem zvedel za tvojo P^’0up® . naiven. Nisem te znal držati. Preveč sem ti UH sem se, če mi je kdo kaj rekel...» ,.„,anie (tiadal1ev