GLASILO OBČINE MENGEŠ ŠTEVILKA 8 september 2005 / leto XII 13 ^Mihaelov sejem KARO INŽENIRING d.o.o. Slovenska 24, 1234 MENGEŠ PRODAMO: Stanovanja: - Domžale; etaža stanovanjske hiše stare 19 let, štirisobno stanovanje v izmeri 92,50m2, z pomožnimi prostori v kleti 40,90m2, terasa, balkon, ločen vhod in priključki. V neposredni bližini vsa infrastruktura. Stanovanju pripada zemljišče, vrt v izmeri 206m2, na katerem stoji brunarica; Cena: 39.000.000,00 SIT. - Ljubljana; ob Dolenjski cesti -bližina Golovca, trisobno stanovanje, v trostanovanjski hiši. Hiša je stara 30 let, pred enim letom je bila generalno obnovljena v tri stanovanjske enote. Stanovanje se nahaja v drugem nad., ter mansardi. 2.nad - dvosobno stanovanje 55 m2, kuhinja, spalnica, dnevni prostor z balkonom, shramba, kopalnica. Mansarda - 27 m2, delovni prostor, soba, manjša kopalnica. Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Fax: 01/723-80-15 www.karo.si Etažna lastnina urejena, dve parkirni mesti, ločeni števci, možnost takojšne vselitve, cena; 33.900.000,00 SIT. Parcele: - Koseze pri Vodicah; zazidljivo zemljišče v izmeri 715m2, vodovod in elektrika ob parceli, lepa, mirna, sončna lokacija. Cena: 28.800,00 SIT/m2. - Preserje pri Radomljah; več parcel od 481 m2 do 560 m2. Potrebno sofinanciranje pri izdelavi infrastrukture, ki pa se upošteva pri obračunu komunalnega prispevka. Cena: 31.200,00 SIT/m2. - Kamnik - okolica, v neposredni bližini kopališča Snovik prodamo zazidljivo zemljišče v izmeri 830 m2, dimenzije 26m x 32m. Cena: 14.000.000,00 SIT. Hiše: - Turnše pri Dobu; starejša hiša neto površine cca 100m2, prizidana in adaptirana leta 1989, 150 m2 zemljišča. Pritličje, (kuhinja, jedilnica z dnevno sobo, kopalnica, kurilnica, soba), mansarda (3 sobe), dva urejena parkirišča, cena: 24.500.000,00 SIT. - Domžale; enodružinska stanovanjska hiša, zgrajena leta 1975, na parceli 555 m2, locirana na obrobju stanovanjskih hiš, ob parceli teče potok, zamenjana kritina. Skupna bruto površina hiše (pk+vp+1n) 222 m2 + neizdelana mansarda, cena: 37.250.000,00 SIT. - Vodice; eno ali dvostanovanjska hiša (pk+vp+m), zgrajena leta 1983, v skupni izmeri 325 m2 na zemljišču 802 m2. V pritličju in mansardi po tri sobe, kopalnica, kuhinja z jedilnico in dnevna soba. V kleti je garaža, primerna za parkiranje dveh avtomobilov, dve shrambi, kopalnica, ena večja soba ter kurilnica z pečjo na kurilno olje, cena: 62.500.000,00 SIT. - Mengeš; Enodružinska stanovanjska hiša na zemljišču v izmeri 603m2, neto stanovanjska površina 260 m2 (pK,vP, 1N), zgrajena l. 1993, v urejeni in povsem mirni okolici, vsa infrastruktura v neposredni bližini, alarmna naprava z povezavo z varnostno službo, mansarda neizdelana. POLKLET: garaža za 2 avtomobila, večja soba, shramba, kurilnica, kopalnica,kotlovnica, VISOKO PRITLIČJE: dve spalnici, kopalnica, kuhinja z jedilnico, dnevna soba, terasa, dva balkona, MANSARDA: Nedokončana (vgrajena okna, urejen balkon). Cena: 69.756.600 SIT (290.000 EUR). Poslovni prostori: - Tuhinjska dolina; v bližini toplic, večji gostinski lokal z možnostjo prenočišč, 150m2 gostinskega lokala, 350m2 stanovanjskih površin, 1000m2 zemljišča, star 40 let; Cena: 47.000.000,00 SIT. - Moste pri Komendi; poslovni objekt na odlični lokaciji (glavna prometnica proti Brniku), skupne neto površine 811 m2, v dveh etažah, prodamo skupaj ali po delih. Objekt je star 15 let, možnost gostinske dejavnosti, turizma, trgovine.... Skupna površina zemljišča1556 m2, parkirišča so asfaltirana. Cena: 1.300.000,00 EUR. - Za znano stranko iščemo dvo ali več sobno stanovanje v Mengšu ali Kamniku. RAZPIS DVEH ENKRATNIH ŠTIPENDIJ ZA ŠTUDIJ NA DRUGIH UNIVERZAH V TUJINI IN ŠTUDIJSKA IZPOPOLNJEVANJA Štipendiji se razpisujeta v skladu s 6. členom Pravilnika o štipendiranju nadarjenih dijakov in študentov v Občini Mengeš (Ur. Vestnik OM, št. 4/2000) in sicer: - eno enkratno štipendijo za študij na drugih univerzah v tujini; - eno enkratno štipendijo za študijska izpopolnjevanja v tujini. Prijava mora vsebovati: - študijski program oz. program ali projekt srečanja oziroma obiska, - finančni načrt pokrivanja programa oziroma projekta; - povabilo oziroma napotilo ustrezne ustanove; - dokazilo o zadnjem zaključenem izobraževanju ter dokazilo o vpisu dodiplomskega oziroma podiplomskega izobraževanja oz. študijskega izpopolnjevanja; - potrdilo o znanju tujega jezika; - dokazilo o stalnem prebivališču in državljanstvu (fotokopija osebnega dokumenta); - dokazilo o dohodkih oziroma prejemkih družine (dohodnina 2004). Prošnjo z zahtevano dokumentacijo morajo kandidati poslati v zaprti kuverti s pripisom »Razpis - štipendija - nadarjeni 2005«, najkasneje do 2. novembra 2005 na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. O izbiri bodo kandidati obveščeni 15 dni po opravljenem izboru, ki ga bo opravila Komisija za štipendiranje v skladu z merili in kriteriji Pravilnika o štipendiranju nadarjenih dijakov in študentov v Občini Mengeš. OBČINA MENGEŠ mag. Tomaž Štebe, ŽUPAN RAZPIS DVEH ŠTIPENDIJ ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE Štipendiji se razpisujeta v skladu s 10. členom Pravilnika o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Mengeš, in sicer: - eno štipendijo za šolanje na srednji šoli - eno štipendijo za univerzitetni študij. Prijava mora vsebovati: - dokazilo o vpisu v tekoči letnik šole; - dokazilo o učenem uspehu zadnjega zaključenega letnika šolanja oziroma študija; - kratek življenjepis; - dokazilo o dohodkih oziroma prejemkih družine (dohodnina 2004); - dokazilo o stalnem prebivališču in državljanstvu (fotokopija osebnega dokumenta). Prošnjo z zahtevano dokumentacijo morajo kandidati poslati v zaprti kuverti s pripisom »Razpis - štipendija 2005«, najkasneje do 2. novembra 2005 na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. O izbiri bodo kandidati obveščeni 15 dni po opravljenem izboru, ki ga bo opravila Komisija za štipendiranje v skladu z merili in kriteriji Pravilnika o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Mengeš. OBČINA MENGEŠ mag. Tomaž Štebe, ŽUPAN LIKOVNO DRUŠTVO MENGEŠ RAZPIS ZAČETNEGA TEČAJA RISBE IN GRAFIKE V prostorih Likovnega društva Mengeš, (Zajčeva vila-prvo nadstropje), bo potekal začetni tečaj Risbe in grafike, pod vodstvom akademskega slikarja-doc. Boge Dimovskega. Predvidenih 30 ur bo razdeljenih na 15 ur za risbo in 15 ur za grafiko. Začetek tečaja bo 18.10.2005, ob 18. uri. Prijave sprejemamo vsako sredo, od 19-20. ure, na istem naslovu. Predvideno število tečajnikov je 10 -15. Cena tečaja je odvisna od št. udeležencev tečaja, predvidoma cca 10.000 sit. Vabimo ljubitelje od 18. leta dalje, da uresničijo svoje želje in realizirajo svoje talente na področju likovnega ustvarjanja. Po opravljenem tečaju bodo tečajniki dobili potrdilo in možnost vpisa v Likovno društvo Mengeš. Za Likovno društvo Mengeš Barbara Rabič o Končno je v Mengšu prenovljen del Slovenske ceste (vprašanje, zakaj prav ta del, pred leti že obnovljen, je pravzaprav odveč. Verjetno so drugje po Mengšu ulice že urejene v »piko«). Skoraj dva tedna prepozno (bo izvajalec občini plačal »penale«?) in da ne govorimo o težavah šolarjev pri prehodu ceste proti šoli in seveda obupni gneči avtomobilske pločevine preko obvoza na Zavrteh. Župan se sicer izgovarja, da je za zastoj krivo slabo vreme in zahtevnost dela. Vendar vreme niti ni bilo tako slabo, da ne bi mogli delati, glede zahtevnosti del pa bi morali to predvideti že pri izdelavi samega projekta in je tak izgovor brca v meglo. Največ je k zakasnitvi verjetno pripomoglo to, da je izvajalec v prvem tednu zapore ceste le nekajkrat zarezal v asfalt, gradbenih strojev pa še ni bilo blizu. Veliko bolj potreben obnove je odsek ceste od križišča Pavovec do objekta Karo. Razen tega, da je vozišče v katastrofalnem stanju (ne bi rad spominjal na preteklo strahoto, ki se je zgodila na križišču Pavovec), smo tisti, ki smo večkrat udeleženci prometa skozi to križišče opozarjali na neprimerno semaforizirano (svetlobno) ureditev predvsem avtomobilskih voznikov ter peščev, ki prečkajo Slovensko cesto. Zelena puščica na semaforju sprosti promet s Prešernove ceste proti Ljubljani, ob prižigu zelene luči še za drugi vozni pas (proti Kamniku ali Jaršam) pa se prižge še zelena luč za prehod peščev preko Slovenske ceste. Kar nekaj takih voznikov s smeri Prešernove ceste je, ki tega ne opazijo in včasih silovito zavirajo, da ne bi trčili v pešce. Prehod od trgovine do avtobusne postaje še nekako gre, v nasprotni smeri pa je potrebno presneto paziti. Včasih se zgodi, da ti nihče ne ustavi kljub zeleni luči dokler ne stopiš na vozišče. To pa je lahko smrtno nevarno. Koliko se je (ali bo) potrudil ob tem problemu občinski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ne vem, vem pa, da imajo pešci in tudi kolesarji težave na celotnem območju križišča Pavovec zaradi neustrezne svetlobne komunikacije. Prav vsi Mengšani pa že 10 let nestrpno čakamo obljubljeno obvoznico. Po županovih besedah se bo gradnja le te začela v letih 2007 in 2008. Glede na zdajšnje nepraktične zamude in dejansko stanje (Slovenska cesta), je ta rok čista utopija. Mnogi se zavedamo, da je skrb za čisto okolje, manj strupenih snovi v zraku, ki ga dihamo, manj sivine po vrtovih in fasadah hiš, ki stojijo poleg ceste, pomembno tudi zato, da bodo naš prihodnji rodovi živeli v boljšem okolju kot mi. Da bo naša zapuščina stanje zavestnega dejanja za boljši jutri. Vendar se zdi, da nekateri odgovorni ne razmišljajo na tak način, temveč samo na način, ki pomeni včeraj, danes, jutri pa bo že kako. Kaj tudi pomeni tolikšen pretok prometa preko obvoza na Zavrteh za prebivalce, bomo verjetno vedeli šele čez leta, kaj pa tranzitni promet skozi Mengeš pa že vsaj nekaj vemo(nepretočnost vozil,onesnaževanje, nevarnost za šolarje, V dnevnem časopisju večkrat beremo, da je cesta skozi naš kraj najbolj prometna v Sloveniji poleg tega pa tudi neustrezna in nevarna. Zakaj je torej potrebna ožja cesta pred občino in neprimerno razširjen pločnik??? Pišejo tudi, da je v vsej širši urbani regiji edino Mengeš brez obvoznice in da takšna količina prometa uničuje zgodovinsko središče kraja. Kdo bi se pa moral nad tem zamisliti? Večkrat poslušam mengeške šolarje ki se pritožujejo, da v Mengšu ni prostora, kjer bi se morda učili plesati, trenirati individualne športe in še kaj. Kako le neki saj se še folklorne skupine stiskajo na majhnih prostorih, kjer več volje izgubijo kot pridobijo z ljubiteljskim plesom. Kje pa imamo v Mengšu prostor, ki bi ga morda neka plesna šola najela in poučevala našo mladino? Tako se nekateri najbolj vztrajni vozijo v naše glavno mesto in s tem izgubljajo čas in denar, ki bi ga lahko namenili tudi kam drugam. Zakaj torej tak odpor nekaterih proti športni dvorani in spremljajočim objektom? Veste, g. župan, občinski svetniki in vsi, ki ste odgovorni; morda bi tudi naša mladež oziroma posamezniki, lahko postali eni izmed vrhunskih športnikov, plesalcev modernih plesov, če bi jim le dali možnost. Ni samo ime ŠPORTNA DVORANA, to je prostor, opremljen z raznimi pripomočki, z eno ali dvema manj šima dvoranicama, s prostorom za prodajo vstopnic in večimi garderobami. Kar pa daje občutek, da športna dvorana to je, da je polna otrok, mladih in tudi starejših, ki uživajo v svoji dejavnosti. Šele takrat lahko rečemo, imamo športno dvorano, hvala vsem. Zaenkrat pa samo to: ne posiljujte nas s svojimi političnimi idejami, zamerami, metanjem polen pod noge in končno se enkrat konkretno zmenite in zedinite za vse tisto, kar je dobro za Mengeš. Drugače pa takih ljudi, čeprav izvoljenih od naših rok, niti ne potrebujemo. Ali pa nam vsaj omogočite normalno (kar to že pomeni za vsakega posameznika) življenje v spalnem naselju Mengeš. Marij KAZALO KAM PELJE NASA MENGEŠKA POT_ 5 SULAWEZI, OTOK ISKRIVIH OČI IN RAZNOLIKE NARAVE (4) 7 TABORNIŠKE NOVICE 9 NAMIZNI HOKEJ JE ŠPORT! 12 REFERNDUM 13 OBVESTILA 20 Rok za oddajo prispevkov za prihodnjo številko glasila je 10. oktober 2005. MENGŠAN GLASILO OBČINE MENGEŠ Glasilo ureja uredniški odbor: Marij Urh - odgovorni urednik, e-mail: mengsan@.menges.si, petra.piskot@.siol.net Člani uredniškega odbora: Tina Železnik, Janja Verbančič, Dušan Pejič Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena Podboršek, tel. (01) 7247 106, (040) 852 355 Oblikovanje, grafična priprava in tisk: SET, d. d., Ljubljana, tel. (01) 587 44 11, faks: (01) 528 24 74, e-mail: tiskama.set@siol.net Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejmejo ga vsa gospodinjstva v občini Mengeš brezplačno na dom. Distribucija: Primož Kržan, tel. (01) 7237 296 Odslej Mengšan dostopen tudi na internetni strani www.menges.si Oglasno trženje: Občina Mengeš IW I/ Enaintrideseti uvodnik pišem deloma na občini, deloma med zasedanjem komisije za zunanje odnose Odbora regij Evropske unije v mestu Pafos na Cipru. Drugič končujem delo kot poročevalec - tokrat o dokumentu EU komisije o Evropski prihodnosti Kosova. Z lanskim delom na mnenju o »hitrem internetu« sem že dodobra spoznal delovanje določenega dela inštitucij EU in sem se imel priložnost pogovarjati tudi o ozadjih, potrebnih posodobitvah in spremembah. V občini končujemo izgradnjo glavnega kanalizacijskega zbirnega kanala (kolektorja) od razbremenilnika Pšate na začetku Gorenjske ceste do meje z občino Komenda. Večji zastoj je nastal zaradi problema urejanja služnosti na okoli 200 m trase. Z njim bomo lahko kanalizirali odpadne vode iz severnega dela Mengša (nad Pšato oz. njenim razbremenilnikom) in Topol ter iz občin porečja Pšate (Komenda, Cerklje). Za mene je to tudi prva pomembna konkretna investicija za cilj, ki sva si ga zadala s pismom o nameri »Pšata studenec« z županom Komende (davnega) leta 2001. S skoraj dvema tednoma zamude (deloma zaradi izjemno deževnega avgusta in zahtevnih del z betoniranjem ogromnih elektroenergetskih jaškov) smo končali dela na Slovenski cesti z vgradnjo izjemno veliko kabelskih kanalizacij (elektroenergetskih, komunikacijskih, za javno razsvetljavo), zamenjali vodovod iz salonitnih cevi in vgradili plinovod ter zgradili kanalizacijo, ki prečka Slovensko cesto med avtobusnima postajama. Do konca oktobra bi morali zaključiti z deli še v stranskih ulicah (konec Kersnikove, na Stari poti in na Glasbi-larski ulici). V teh dneh bo končana tudi Koblerjeva ulica, na koncu Mengša v smeri Loke, ki je bila do sedaj v makadamu. Zgrajena je celovito in z res zavzetim delovanjem in sodelovanjem vseh lastnikov v ulici, ki so občini tudi brezplačno odstopili vsa potrebna zemljišča. Začenjamo z deli na Levčevi cesti z vgradnjo vseh komunalnih naprav in z drugo fazo urejanja parkirišč v tem večstanovanjskem naselju Zavrti. Drugo leto upam, da bomo uspeli izdelati primerno rešitev za urejanje mirujočega prometa še na južni vzporedni Slamnikarski ulici. Na Dobenem pa moramo v najkraj šem možnem času začeti z urejanjem in asfaltiranjem zgornje ceste (do vodohrana). Pripravili smo usmeritve proračuna, ki pa jih svet občine na začetku septembra (še) ni obravnaval. Vseeno delamo na pripravi osnutka proračuna, ki ga bomo, kot vsako leto doslej, predstavljali in se o njem in drugih aktualnih zadevah pogovarjali po naseljih občine (vabilo je objavljeno v tej številki). Delovna različica bo na voljo na mestih navedenih v vabilu in na spletu na koncu septembra. Sam se trudim na ministrstvu za promet za sredstva za obnovo državnih cest v Mengšu in za ukrepe za večjo prometno varnost ter seveda za planiranje sredstev in za čim hitrejšo izgradnjo obvoznice. Sodelavci pa so zadolženi za pridobivanje spodbud na ostalih področjih v skladu z usmeritvami, ki smo si jih zadali. Julij in avgust na občini ni bil nič kaj dopustniški, vsaj ne za vse tiste, ki sodelujemo na investicijskem delu. V avgustu, tik pred začetkom šole, smo se morali soočiti s tragično nesrečo na prehodu za pešce na Glavnem trgu. Od upravljalca državnih cest v Mengšu smo ponovno zahtevali, da resno preverijo možnosti ureditve semaforjev tako, da bodo prehodi pešcev varnejši. Odgovora še nismo prejeli. Ponovno pa se moramo zavesti, da na koncu le sami lahko poskrbimo za svojo varnost. Zaradi še vedno slabe prometne kulture, nespoštovanja predpisov, nestrpnega reagiranja in nepotrebnega hitenja mnogih udeležencev v prometu, je najbolje paziti na vse to in samostojno delovati za zaščito lastne varnosti. To velja za pešce in za voznike. Na področju prometa in prometne varnosti delamo na umirjanju prometa in ureditvi pločnikov iz smeri Kamnika / Duplice. Direkcija za ceste Republike Slovenije (DRSC) je izdelala projekt »šikane« (otoka sredi ceste) na začetku naselja Mengeš in ureditev ceste do mostu čez razbremenilnik Pšate na Kamniški cesti. S podolgovatim otokom naj bi zmanjšali hitrosti, pločniki in prehod za pešce pa bodo zagotovili večjo varnost. Izvedbo pričakujemo v naslednjem letu. Projekt je izdelan in je v fazi pregleda in potrjevanja. Za Mengeš je v izdelavi temeljita prometna študija, ki se je začela z obsežnim štetjem in ugotavljanjem strukture prometa junija meseca. Podrobnejšo prometno in urbanistično presojo bomo naredili za območje Glavnega trga, kjer moramo poenostaviti in narediti varnejša križišča in prehode z upoštevanjem novogradnje in novega javnega prostora (trga) med domom počitka in območjem nekdanje tovarne Eta ter starega Traka. Žal zaenkrat zaradi predpisov ob tako gostem prometu ne moremo dejansko uvesti praktičnih krožišč do izgradnje obvoznice. Vabim vse na Mihaelov sejem, dvanajsti po vrsti. Našim novorojenčkom oz. njihovim družinam, ki jim namenjamo enkratno denarno pomoč, čestitamo in želim novim članom, staršem in njihovim najbližjim vse dobro: Ana, Gaber, Jakob, Nika, Robert, Pia, Zala, Maj, Tara, Karolina, Jaka. Nekaj pripravljenih prispevkov žal ne morem objaviti, ker se mi je povsem pokvaril računalnik (matična plošča in / ali disk z masovnim pomnilnikom), tako da zadnjih datotek (tudi prispevkov) še nisem dobil restavriranih iz diska. Varnostne kopije pa sem izdelal pred kakim mesecem. Kaj takega se mi še ni zgodilo v skoraj trideset letih uporabe računalnika. Lep pozdrav! mag. Tomaž Štebe, župan DIMNIKARSKE STORITVE Kdo določa pogoje delovanja in kako izbrati izvajalce? V občini Mengeš je dimnikarske storitve izvajal ES. d.o.o. Energetski servis, na podlagi prejšnjega Zakona o varstvu okolja in v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo, s katero je občina na koncesionarja prenesla pravico in dolžnost opravljati obvezno lokalno gospodarsko javno službo dimnikarskih storitev. Novi zakon o varstvu okolja, ki je začel veljati 7.maja 2004, pa je na področju dimnikarske službe uvedel temeljito spremembo, saj 148. člen tega zakona določa, da spada izvajanje dimnikarskih storitev med obvezne državne gospodarske službe. Od 1. januarja 2005 dalje dimnikarstvo ni več lokalna, to je občinska gospodarska služba, zato občina na tem področju sedaj nima nobenih pristojnosti. Zakon o varstvu okolja med drugim določa, da koncesionar, ki je imel pred uveljavitvijo zakona z občino sklenjeno koncesijsko pogodbo, izvaja to javno službo v enakem obsegu in na enak način ter z enakimi cenami do tedaj, ko sklene vlada RS s koncesionarjem novo koncesijsko pogodbo za dimnikarske storitve. Vlada RS bo tako na podlagi zakona in uredbe določila vrsto, obseg in tarifni sistem. Cene bodo v vseh občinah enotne, predvidoma se bodo gibale od sedem do petnajst tisoč na leto za kurilne in dimnovodne naprave posamezne individualne stanovanjske hiše. To pomeni, da ni pričakovati, da bi se v občini Mengeš cene dimnikarskih storitev bistveno spremenile v primerjavi s sedaj veljavnimi cenami. Pogoje delovanja bo tako določala država in med izvajalci, ki bodo izpolnjevali pogoje za izvajanje dimnikarskih storitev bomo lahko izbirali glede na kvaliteto opravljenih storitev. Občinska uprava KAM PELJE NASA MENGEŠKA POT^ Večkrat sem si zastavil nalogo, da napišem nekaj vrstic o dogajanjih v Mengšu, ali bolje delovanju v kraju, ki ga zastopam kot svetnik, izvoljen, da s svojim delom tudi odgovarjam občanom za mandat, ki so mi ga zaupali. V Mengšu že kar nekaj časa kroži mnenje, da smo svetniki namen, da se » kregamo » na občinskem svetu, brez moči - oziroma , če tako rečem, smo sami sebi namen. Prejšnji teden, pa je v meni nekaj počilo in menim, da sem dolžan, da tako ignoranco, nevednost in lahko rečem zaničevanje predočim tudi drugim občanom. Čeprav po » dolžnosti«, ki jo naj bi jo zastopal, to je kultura ni v tesni povezanosti z tematiko, ki jo bom osvetlil v nadaljevanju, je pa veliko v kulturi dialoga in spoštovanja svetniške funkcije. Štirinajst dni je minilo od tega datuma, ko to pišem, ko je Mengeš pretresla vest o smrtni nesreči 12 letnega dijaka. Tragedija, ki je ni para in , ki bi zahtevala takojšnje ukrepanje. Na zadnjih treh občinskih sejah, sem župana redno opominjal v vprašanjih in pobudah, da naj se popravi cesta na Glavnem trgu, zaradi nemogočega cestišča, ki lahko povzroči padec in lahko težke posledice. Odgovor je bil, da so posredovali iz občinske uprave na DRSC in da čakajo na odgovor. Ko sem prebral v časopisu, da so zaradi neustreznega režima semoforiziranega križišča pri Pavovcu, policisti že večkrat urgirali na občini, mi je dejansko zavrelo. Še bolj mi je temperaturo dvignila razsprava svetnika Toneta Hribarja, ki je po novem član komisije za Varnost in preventivo v cestnem prometu na občini Mengeš. Komisija se sestaja sama, kljub temu, da vabi župana ali kakega drugega odgovornega, da bi razčistili težave in poiskali rešitve.Pri prenovi Slovenske ceste, bi komisija pred začetkom del morala dobiti gradivo in se posvetovati z izvajalci in investitorji. Toda to je bila le pobožna želja predsednika g. Hribarja, sajje odgovor na občini, da načrt delajo strokovnjaki. Ljudje božji - na našem dvorišču torej drugi delajo kar hočejo, ali pa je ta besednjak samo za nas, ki sprašujemo in , ki smo ne vredni odgovora. Občinski svet je dal polno podporo programu in podprl komisijo in predsednika, ki je predlagal nujne ukrepe na tem važnem področju. Spoštovani občani, ta komisija ima veliko odgovornost saj velikokrat z nepremišljenimi potezami drugih, odločajo celo o življenju. Mar v Mengšu res ne drži rek, da več glav več ve? Na občinskem svetu smo javno vprašali župana, zakaj je glavna os cestišča pred občino premaknjena. Naj prvo se je začudil, kakor, da tega ne ve, potem pa smo dobili odgovor, da je pred občino vozlišče vgrajenih sistemov!!! Zakaj je poleg tega zmanjšana po dolžini in širini avtobusna postaja, verjetno tudi na občini ne vedo. Sicer pa v Mengšu imamo svetovnega prvaka v skokih, po novem, bomo pa dobili svetovnega prvaka v slalomu, saj bomo skozi vse leto vsi lahko vozili slalom po Slovenski cesti. Ironično? Lahko bo zelo kruto ob takem prometu - od avtobusov do šleparjev, ki gredo skozi Mengeš. Obvoznica pa nekje po letu 2015?? Vendar v Mengšu delamo celovito za desetletja naprej! Na zadnji seji občinskega sveta sem na prošnjo predsednika KD Mihaelov sejem dal pobudo, da naj se zamaknejo dela od Slovenske ceste do Zoranine ulice , zaradi sejma, ki je predviden 32 - 25. 9. Odgovor župana je bil, da bodo preverili, že naslednji dan pa so cesto začeli razkopavati in to 3 dni po roku začetka del ( objava za osmošolce in njihove starše!!?? - brez komentarja). Pa me ne boli toliko, da so se morda dogovorili in bodo dela pospešili. Boli me to, da nisem toliko vreden, da bi me kdo iz občine in referata poklical in mi stvar razložil. Kot da sem smet in se vtikam v stvari, ki se mene in drugih Mengšanov ne tičejo. Je mar še prostor za take ljudi na občini? Izpostaviti moram še večkrat ponovljeno pobudo in zahtevo svetnice Jožice Komatar, da se označijo grbine na vseh cestiščih v Mengšu, Še najbolj nujno je to potrebno narediti na Šolski ulici, saj lahko kakšnega voznika presenetijo in ga vrže v šolarje. Kako je tam cestišče, pa ni potrebno opozarjati. Danes je že en teden po seji^. Delavce, ki naj označili grbine, pa še nismo opazili! Sprašujemo se že skoraj vsi svetniki - ki imamo pobude in, ki nam je Mengeš drag kraj, ali se na občini to dela zavestno, ali je občinska seja govorjenje v prazno, saj nihče od odgovornih ne stori nič! Osvetlil sem samo eno tematiko, ki je ob tragični nesreči vzburila upam da ne samo mene, ampak tudi Vas občani. Očitno bomo morali te naše pobude začeti sami objavljati v glasilu Mengšan, saj jih občinska uprava že več kot mandat noče, kljub sklepom občinskega sveta. V Mengšu imamo še kar nekaj nevarnih cestnih točk, na katere opozarjamo redno občinsko upravo in naj na koncu omenim vsaj še tri : križišče pri Hidrotehniku, most na Kolodvorski in »strokovno narejeni ležeči policaji » na cesti proti teniški dvorani! Občane pozivam, da tudi sami nas in komisijo opozarjate na kritična mesta v naši občini. Promet in cestna varnost sta ena najvažnejših odgovornosti, ki jo nosimo v svoji odgovornosti. Upam, da se tega ne zavedamo samo svetniki, ampak tudi občinska uprava. Upam, da bo našla dialog z nami, komisijo in občanih. Saj se že bližajo volitve! Jože Vahtar OSNUTEK PRORAČUNA 2006 in Načrt Razvojnih Programov / Projektov 2006 - 2009 NEFORMALNA JAVNA RAZGRNITEV IN POGOVOR: DOBENO: Ponedeljek, 3. oktobra 2005 ob 17.00 - Gostilna Ručigaj LOKA: Torek, 4. oktobra 2005 ob 18.00 - PGD Loka TOPOLE: Ponedeljek, 3. oktobra 2005 ob 20.00 - PGD Topole MENGEŠ: Torek, 4. oktobra 2005 ob 20.30 - Občina Mengeš Dokumentacija je na voljo na Občini Mengeš in na www.menges.si ter v gostilni Ručigaj Spodnje Dobeno, v bifeju Juhant v Loki in v PGD Topole ter pri predsednikih vaških odborov. Vabim Vas da si ogledate predloge in da pridete osebno na pogovore. Lahko pošljete pisne pripombe (tudi elektronsko na obcina menges.si), pokličete moje sodelavce ali mene osebno. Na vseh sestankih bom osebno prisoten. mag.Tomaž Štebe, župan 26. seja bo predvidoma v sredo, dne 5. OKTOBRA 2005 ob 18.00 uri v Gasilsko godbenem domu Mengeš. Predvideni vsebinski dnevni red 26. seje: 1. Odlok o javnem glasilu Mengšan 2. Ustanovitev medobčinskega inšpektorata - sprejem 3. Usmeritve/izhodišča PR 2006 - 2009 in proračun Občine Mengeš za leto 2006 4. Zazidalni načrt ME 25S - Mali Mengeš Opomba: Gradiva so objavljena na spletni strani občine - www.menges.si. Možne so spremembe datuma, posameznih točk in vrstnega reda! Točen datum in predlagani dnevni red bo objavljen na oglasni deski Občine Mengeš teden dni pred predvideno sejo sveta. Seje sveta so v sejni sobi Gasilsko godbenega doma, Zavrti 2, Mengeš, vhod iz Grobeljske ceste. mag. Tomaž Štebe, župan SLOVENIJA, NAS SPREJMEŠ? To je vprašanje, ki si ga že kar nekaj časa postavlja trojica gensko najože povezanih ljudi: mati, oče in hči. Ko so skupaj, se počutijo močne, saj drug drugega spodbujajo in bodrijo, da ne obupajo, da ima namreč življenje tudi zanje lepši obraz, ki je obogaten s svobodo in mirom. Takšno življenje živi družina Dawood, odkar so pobegnili iz Iraka ter po čudnih in težkih pripetljajih pristali v Sloveniji, še natančneje - v Mengšu. Dawoodovi si namreč želijo, da bi lahko zaživeli v Sloveniji kot njeni državljani. V dolgem dvomesečnem potovanju, obteženem z boleznijo in solzami - zanj so plačali vse, kar so imeli - so bili končno postavljeni pred dejstvo, da bodo v novi državi vsaj nekaj časa živeli kot begunci, za zmeraj pa kot tujci. Zbogom, domovina, zbogom, sorodniki in prijatelji! Njihovo prvo pribežališče naj bi bilo v Italiji, a po prevari prevoznikov niso prispeli tja. Naključje, ki to verjetno ni, je naneslo, da so se znašli v Novi Gorici. Šokirani od prelomljene besede »izvajalca« so bili prisiljeni oprijeti se gesla Vzemi ali pusti. Kaj pa naj bi storili drugega, če so ostali brez vsega, a jih je od vsepovsod objemala slovenska pripravljenost pomagati človeku v stiski in sočustvovati z njim v takih trenutkih? Oče Muayad (po naše Simon) s solzami v očeh in tresočo se ustnico pove, da so se odpovedali nadaljnjemu življenju v Nemčiji oziroma na Švedskem, kjer je bil njihov prvi cilj nastanitve, zgolj zaradi ljubeznivosti slovenskih ljudi. Ta jih je spremljala od pristanka v Sloveniji februarja 2003, in sicer v Centru za tujce v Postojni, in pozneje v azilnem domu v Ljubljani. Nato so se s pomočjo Slovenske karitas nastanili v Preski pri Medvodah, v bloku. Prek revije Jana so se potem seznanili z novimi prijatelji iz Mengša, ki so jih želeli imeti bliže sebi. In tako so se novembra lani preselili v Mengeš. Živijo v starejši hiši, ki so jo skromno, a ljubeče opremili s podarjenimi kosi pohištva. Skromno je tudi njihovo življenje tukaj. In se vprašaš: le kako so živeli v Iraku? So bili reveži? Bogataši? Kakor da vsaka sveže pobeljena stena te hišice bere tvoje misli, od njenih stanovalcev zveš vse, kar te zanima, in to v slovenščini. Vsi so namreč opravili sedemmesečni tečaj slovenščine za begunce, težje besede pa si razložimo v angleščini. Tudi to dobro obvladajo. Človek bi rekel, da so opremljeni za življenje v Evropi. Da, pred leti so že potovali po marsikateri evropski deželi, a nikoli po Sloveniji, saj niti niso vedeli, da obstaja. V Bagdadu so imeli veliko hišo z velikim vrtom, v garaži sta bila dva avtomobila. Vsi trije so namreč imeli lepe in ugledne službe: oče direktor večje tiskarne, mama tajnica v vladnem sektorju za pomorski promet, hčerka Sara, diplomantka uporabne fizike, pa je bila zaposlena na univerzi kot asistentka. Starša sta se pred leti upokojila (zdaj sta stara po 67 let), čeprav je oče še odprl svoje podjetje z okni in vrati, saj mu z leti pridobljene izkušnje in znanje niso dali mirovati v brezdelju. Materialno so bili dobro preskrbljeni. Zakaj vse to prodati in oditi tako daleč? Vsak zase se v mislih ozre v nekdanje čase. Na obrazih se narišejo gube, vljudni nasmehi izginejo, v očeh se pokaže strah in nelagodje, pomešano z grozo. Vsak po svoje ubesedi svoje občutje in razvidno je, da so si želeli miru in osebne svobode. Pred očmi se mi zavrti film, predvajan po TV, o ženski, ki je stežka pobegnila z otrokom iz Iraka, predvsem pa iz oklepa njej tuje kulture in tradicije, ki jo je dušila. Človek mnogo potrpi, a ko pride gorje do roba, mu je vseeno, kaj izgubi, da reši sebe in tisto v sebi. Razumem. Ne vrtam. Človek človeku volk, čeprav si prizadeva, da bi bil brat. Sežem po iraških specialitetah, ki jih je pripravila skrbna gospa Alyas (po naše Terezija) v želji, da bi mi tudi s kulinariko približala svojo domovino. Iz njenih oči sije skrb za družino - s svetlopoltim smehljajem opogumlja sobesednika k preprosti človeški povezanosti. Njen materinski instinkt razoroži vsako umetelno in visoko zaigrano držo. Ob vprašanju, zakaj samo en otrok v družini, še ne veš, da si dregnil v drobir bolečine, ki od časa do časa nemirno zatrepeta. Šest spočetij njunih otrok je odplulo od nje v različnih stopnjah nosečnosti (tudi v osmem mesecu), kar ji je zarisalo trajno sled žalovanja v njenem materinskem srcu. Oče Simon kot orel s krili bedi nad dogajanjem v družini. Sam s sporazumevanjem v slovenščini od vsega začetka ni imel težav, saj je v mladosti študiral v Pragi. Zdi se, da je njegovo zaščitništvo nad družino kljub slabi izkušnji z ljudmi, ki so izpeljali njihov odhod iz Iraka, doseglo svoj namen: čeprav živijo zdaj v skromnih razmerah, je ženo in hčer pripeljal v varno okolje. In to šteje. Živi in pusti živeti! Načelo, ki naj bi ga spoštovali vsi ljudje, vsak narod, vsaka religija. Velja naj tudi tistim, ki so v manjšini. Kakor kristjani v Iraku. Kakor družina Dawood. Najbolj nasmejana je Sowdad (po naše Sara). Njenih enaintrideset let se izgubi v kotičkih velikih rjavih oči, ki bistro zaznajo vse spremembe. Hitro jih posreduje svojim staršem in zdi se, da bo zdaj ona dobri angel zanje - da bo vodila dogajanje in jim lajšala prestajanje starosti v tuji deželi. Pove, da je vesela, ker je njena diploma že nostrificirana, čeprav se stvari urejajo zelo počasi. Prijavljena je na zavodu za zaposlovanje in kot prostovoljka deluje prek Slovenske filantropije in Humanitas. Občutek, da si koristen in med ljudmi, da daješ, kar lahko, ji veliko pomeni. Na poljanski gimnaziji je vodila tečaj arabščine za dijake. Uspešno je opravila tečaj iz računalništva, ki ga je beguncem omogočila Jezuitska služba za begunce v Ljubljani. To ji je odprlo pot do udeležbe na nadaljevalnih tečajih, za katere bo dobila mednarodni certifikat ISA. Dobri ljudje so ji podarili rabljeni računalnik, s katerim si kraj ša čas in ki ji omogoča povezavo s svetom. Čeprav tekoče govori slovensko, prizna, da je naša slovnica, zlasti sklanjatev, zahtevna. Vsi trije obožujejo potico, najbolj pa jim je v naši deželi všeč zelenje, zelenje in spet zelenje. In svoboda, ki so jo začeli dihati s polnimi pljuči. Kamor gredo, srečujejo prijazne ljudi: sosede, ljudi v trgovinah in na ulici. Radi navezujejo stike in gojijo dobre medčloveške odnose. Vse to jim lajša bolečino ob ločitvi od sorodnikov in prijateljev ter daje upanje na lepši jutri. Zato bi v deželi, ki jim je s svojimi ljudmi v najtežjih trenutkih znala prisluhniti, radi tudi uradno živeli. Zaprosili bodo za slovensko državljanstvo in upajo, da ga bodo dobili. Iskreno se zahvaljujejo za pomoč Centru za tujce v Postojni, azilnemu domu v Ljubljani, Ministrstvu za notranje zadeve, Uradu za priseljevanje in begunce, Slovenski filantropiji, Jezuitski službi za begunce, Slovenski karitas, Župnijski karitas Medvode in Župnijski karitas Mengeš. Jerca in Helena Slovenija se pripravlja na novo programsko obdobje, ki bo nastopilo z letom 2007, prav tako tudi Ljubljanska urbana regija, ki je že z začetkom leta 2005 pričela s pripravo novega regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za naslednjo finančno perspektivo 2007-2013. V ta namen so bila v regiji organizirana številna srečanja in pogovori z nosilci razvoja, ki so bila podlaga za pripravo prvega zapisa Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013, ki ga v okviru Razvojnega foruma Ljubljanske urbane regije dajemo v obravnavo in razpravo širši strokovni in drugi zainteresirani javnosti Razvojni forum, ki ga organizira Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije , bo v sredo 5. oktobra 2005 ob 9:30 uri v prostorih dvorane A Gospodarske zbornice Slovenije, Dimičeva 13, Ljubljana. Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije Dodatne informacije mag. Lorena Korošec, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), svetovalka direktorice, Linhartova 13, 1000 Ljubljana, telefon: 01/306- 19-05, telefaks: 01/306-1903, e-pošta: lorena.korosec@ljubljana.si OPRAVIČILO! V julijski številki glasila MENGŠAN sta bili pomotoma in brez dovoljenja ljubiteljskega fotografa Toma Plevnika iz Domžal, objavljeni sliki Benetk med istoimenskim tekstom (str. 14 in 15). Iskreno se mu opravičujem za napako in v bodoče bom preveril od kod prihajajo slike. Vseeno pa upam, da bo Tom Plevnik še sodeloval s svojimi prispevki, tokrat uradno in z dovoljenjem. Lahko tudi obiščete njegovo spletno stran: www.krisper.net/by_tom in se prepričate, da zasvojenost s fotografijo pomeni odlične posnetke naše okolice. Urednik Mreža pešpoti v Ljubljanski urbani regiji Rekreacija je v današnjem času pomemben način preživljanja prostega časa, zato so občine projekt Mreža pešpoti vključile v Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002 - 2006 kot enega izmed prioritetnih projektov. Projekt je sestavljen iz dveh faz: 1. Zasnova regionalne mreže pešpoti v Ljubljanski urbani regiji 2. Vzpostavitev in vzdrževanje regionalnih pešpoti ter izdelava vodnika z orisi regionalnih poti Namen projekta je vzpostaviti mrežo pešpoti v regiji, ki bo dobro vzdrževana in bo vključevala primerno turistično ponudbo. Pri snovanju regionalne mreže pešpoti smo upoštevali naslednja načela: 0 Spoznajmo Ljubljansko urbano regijo Kdor prehodi mrežo regionalnih pešpoti, bo spoznal Ljubljansko urbano regijo. 0 Ne izumljajmo novih poti, kjer so že vzpostavljene Mreža pešpoti v regiji je dovolj gosta, daje mogoče krožne poti speljati po obstoječih poteh, nove povezave so potrebne le na krajših odsekih. 0 Povezovanje občin in regij Regionalne pešpoti naj bi načeloma povezovale občine v regiji. Večina predlaganih poti poteka vsaj skozi dve občini. Nekaj je tudi takšnih, ki ne prečkajo občinskih meja, vendar menimo, da imajo regionalni pomen, saj so krožne in dobro predstavljajo določene dele regije. 0 Možnost vrnitve na izhodišče Z izjemo dveh poti so vse poti krožne. To pohod-nikom omogoča, da se vrnejo do svojega vozila na izhodišču. 0 Enotna označenost in opremljenost Enotna označenost in opremljenost poti je potrebna za zagotovitev enotne ravni kakovosti. 0 Urejena izhodišča Skladno z obiskanostjo posameznih izhodišč morajo biti na njih primerno urejena parkirišča. 0 Dostopne informacije o poteh Pripravljen bo vodnik po regionalnih pešpoteh. V njem bodo podrobneje opisane poti, vključeval bo gostinsko ponudbo in zanimivosti ob poteh. Vsebina vodnika bo objavljena tudi na spletni strani. Prva faza projekta - Zasnova regionalne mreže pešpoti v Ljubljanski urbani regiji, v kateri so sodelovale vse občine v regiji, se je zaključila januarja 2005. V tej fazi je bila pripravljena idejna zasnova mreže regionalnih poti regije, ki obsega 34 poti, od tega 32 krajših in 2 daljši - t.i. notranjo in zunanjo obodno pot. Notranja obodna pot je dolga 154 km. Povezuje pešpoti po Ljubljanski urbani regiji po notranjem krajšem krogu in tako povezuje notranje občine Ljubljanske urbane regije. Zunanja obodna pot je dolga okoli 333 km. Povezuje vse poti po Ljubljanski urbani regiji po meji območja in tako povezuje robne občine Ljubljanske urbane regije. V letošnjem letu smo začeli z drugo fazo projekta Mreža pešpoti - Vzpostavitev in vzdrževanje regionalnih pešpoti. V njej sodeluje devet občin Ljubljanske urbane regije: Občina Borovnica, Dobrepolje, Dol pri Ljubljani, Domžale, Ivančna Gorica, Kamnik, Mestna občina Ljubljana, Občina Medvode in Občina Trzin. V okviru te faze so predvidene naslednje aktivnosti: 1. vzpostavitev in vzdrževanje mreže poti => Vzpostavitev pešpoti zajema naslednje aktivnosti: postavitev informacijskih tabel na izhodiščih, postavitev miz in klopi ob poteh, postavitev kažipotov na izhodiščih ter na križiščih z drugimi potmi, čiščenje zaraščenih poti na novih odsekih in markiranje novih odsekov. Vzdrževanje mreže pa obsega obnavljanje ter markiranje poti. 2. izdelava vodnika z opisi poti Okvirna vrednost projekta za omenjenih 9 občin je 30.000.000,00 SIT (z DDV). Informacijo pripravila: Vesna Resinovič, RRA LUR SULAWEZI, otok iskrivih oči in raznolike narave (4) Torek, 9. november: Naši »hotelirji« na otoku so: lastnikova žena, njun sin ter njihovo sorodstvo. Lastnik otoka živi kot vladni uslužbenec v Jakarti, glavnemu mestu Indonezije, ob njem sta tudi hčerki študentki. Upravljalci otoka nam znajo pričarati prav prijetno vzdušje. Sicer pa vstajamo z dnevom in si še pred zajtrkom privoščimo »namakanje« v morju. Ob 9. uri pride navadno po nas barkača, da nas popelje nad koralne grebene, ali v neokrnjen zalivček kakšnega otoka. Morje je v tem času povečini mirno, voda čista, tako da z masko lahko neovirano opazujemo lepote koralnega grebena in življenje ob njem. Nad koralami je voda tako čista, da jih lahko slikamo celo z barkače. Povzpeli smo se tudi na manjši atol - pokopališče koral. Zaradi ostrine odtrganih in nanešenih koral smo se bosi le stežka povzpnemo na sipino. Od tu nas barkača popelje do plaže Malenge Beach, kjer nas očara kristalno čista voda z belkasto mivko na dnu in s kokosovimi palmami ob obali. Krmar plovila nam pod palmami z mačeto odpre kokosove orehe, da iz njih popijemo okrepčilno mleko. Za popotnico naberejo še nekaj kokosovih orehov. Na naš otoček se vrnemo proti večeru, kjer nas na ploščadi-restavraciji v termovkah čakata čaj in kava. Večer preživimo ob svetilkah eni ob branju drugi ob taroku. Oskrbniki pa se veselo smejejo in klepetajo ne daleč od nas na bližnji klopi, obdani z belo mivko. Čutimo in se veselimo, da smo prinesli tudi njim poživitev. V takem ambientu začuti človek svetopisemsko sporočilo: »Odloži delo, gostje so prišli«. Sreda, 10. novembra: Kot vsako jutro, nas je tudi tega dne čakal zajtrk: palačinke, tropsko sadje, kava in čaj. Po njem smo se tudi tokrat z barkačo odpravili proti koralnemu grebenu, se ustavili ob njem na odprtem morju ter uživali v plavanju in ogledovanju morskega bogastva. Nato smo zapluli do otokov in si rekli: Še so prijetni zalivčki s čudovito plažo za naslednjih 100 let. Na enem si izberemo zaliv Karina Beach, kjer smo imeli kosilo v naravi. Na otok smo prišli tako, da smo stopili z barkače do prsi v vodo nekaj deset metrov od obale, zaplavali, ali hodili po trdi beli mivki. Na naš otoček smo se vrnili pozno popoldne. Zvečer smo opazovali ribiče, ki so z lučjo lovili ribe v oddaljeni okolici otoka. Zelo so vztrajni. Morje je bilo tisti večer tako mirno, da še plj uska ni bilo slišati. Ponoči pa nas je presenetila tropska nevihta. Četrtek, 11. novembra: Po dogovoru z našo mlajšo trojico (Alešem, Majo in Mojco), smo se najprej starejši trije (Mitja, Angelca, Marko) odpravili zgodaj zjutraj na športni ribolov. Spremljala sta nas Alan, sin lastnika otoka in njegov sorodnik Guntur. Odpeljali smo se z motorno kornačo nekaj kilometrov daleč na odprto morje, k enemu od označenih splavov. Pravijo, da se pod njim rade zadržujejo manjše ribice, te pa privlačijo tja večje ribe-tudi cele jate rib. Dobili smo v roke kolut; na njem je bila navita tanka najlonska nitka, na kateri je bilo v razdalji nekaj decimetrov pritrjenih 10 trnkov. Namakali smo jih približno eno uro, jih dvigovali gor in dol, nekaj deset metrov globoko v morje, a brez uspeha, dve manjši ribici je ujel le Alan. Vse jate rib so šle mimo naših trnkov; v nasprotnem primeru bi jih lahko ujeli kar nekaj. Na naš otoček smo se vrnili praznih rok. Kmalu po prihodu smo odšli raziskovat zahodni, višji del našega otoka. Kar potruditi smo se morali, da smo splezali nanj po strmem in vlažnem pobočju do bolj ravninskega dela. Tudi tam ni šlo najbolje, kajti bilo je močno zaraščeno, pa tudi rdečih mravelj smo se morali otepati. So zelo napadalne, njihovi piki pa pekoči. S trmo smo se le prebili do konca otoka s skalnato steno, od koder ni bilo več poti naprej. Ob povratku smo naleteli na pajka velikega kot človeška pest, ki pa menda ni strupen. Kaj se ve? Preostanek dneva smo izkoristili za kopanje, branje in lenarjenje. Petek, 12. novembra: To jutro se je odpravila na športni ribolov mlajša trojica. Starejši pa smo večinoma uživali v topli vodi med otočkom in koralnim grebenom. Kmalu za tem se je trojica vrnila z uspešnega ribolova. Ujeli so približno en meter dolgo barakudo. Bili so zelo ponosni in se šalili na račun nas starejših, ki smo se prejšnjega dne vrnili praznih rok. Uh, to bo večerja, se je prikradel od nekod mister Big in se ponudil, da nam jo pripravi za večerjo na žaru pečeno. Njegovo ponudbo smo sprejeli z veseljem. Pred peko je Big ribo razpolovil, jo diagonalno narezal, osolil in namočil z zelišči. Še prej je zakuril ogenj. Za kurjenje je uporabil razsekan osušen kokosov oreh, ki samo žari in gori brez dima. Tako dobro pripravljene hrane na Sulawe-siju še nismo jedli. Prijetno družinsko vzdušje se je nadaljevalo pozno v noč. Nepozaben je bil tisti večer na čarobnem otočku Bolelanga. Kaj je raj tistemu, ki zanj ne ve! Sobota, 13. novembra: Prišel je dan, ko smo se posloviti od gostiteljev. Spet je nekaj ur ropotala barkača po mangrovinem blodnjaku do sulaweških »ciganov«, plemena Oran Baja (Badža). Od daleč smo opazili vas, kjer so preprosto grajene hiše povečini na kolih, pritrjenih na dno plitvega morja. Povedali so nam, da tod živi okoli 2000 ljudi, da imajo mnogo otrok in da so po veri muslimani. Po prihodu do vasi smo najprej zagledali trumo otrok. Pravi živ-žav se je razlegel ko smo stopali po sumljivo grajenih lesenih stopnicah v vas. Takoj se je videlo, da se radi slikajo. Otroci so navdušeno vreščali, ko jim je Marko pokazal po posnetku slike na ekranu digitalcu. Vaščani živijo predvsem od ribolova. Sušijo tudi morske kumare, ki jih kot afrodizijak prodajajo Kitajcem (žal preko trgovcev). Menda je njihova filozofija: »Boljša je ljubezen kot vojna«. V vasi sta dve skromni trgovinici. Ljudje so lepo napravljeni, njihova obleka je preprosta in čista. Umazanije v vasi nismo opazili. Otroci tod ne prosjačijo, le radovedni so in polni radoživosti in smeha. Tudi ob našem slovesu so vriskali in nas klicali po imenih, tudi rokovali smo se z njimi. Starejši so nekoliko bolj zadržani. Odpotovali smo proti manjšemu pristanišču Bunte, do koder smo z dokaj počasno barkačo porabili več ur vožnje. Vmes smo se srečali z večjo jato delfinov, ki so nam priredili s plavalnimi spretnostmi in skakanjem pravi šov. Vriskali smo injih občudovali; bilo je nepozabno: skoraj deset minut dolga igriva predstava! Po pristanku smo se v vasi Bunta kar težko poslovili od prijetne barkačine posadke, ki nas je v naše zadovoljstvo več dni spremljala po območju Tominskega morja, posejanega s skrivnostnim otočjem in pisanimi koralnimi grebeni. Od Bunte do Pagimane smo potrebovali zaradi močno razčlenjene obale več ur vožnje, kot smo načrtovali. Naveličani vožnje smo se na pristaniških tleh najprej napotili v manjši lokalček, kjer smo naročili skromno večerjo, kupili nekaj sladkarij in nabavili pitno vodo za nadaljnjo pot po morju do 200 km oddaljenega Gorontala. Na trajekt smo vstopili proti večeru, noč na njem pa preživeli na palubi, kar je bila izjema, morda za nas privilegij. Večina potnikov je morala prebiti noč v vročih notranjih prostorih plovila. Potrebo po tem so utemeljevali z dejstvom, da je tako plovba varnejša. Kasneje je nekaj drugih potnikov sicer prišlo na palubo, vendar za krajši čas. Iz prijaznosti so nam na palubi ponudili celo blazine in mirno guganje nas je na prijetno svežem zraku kmalu uspavalo. Angelca je po prihodu v pristanišče Otanaha v Gorontalu povedala, da jo je Marko z vzklikom »Prispeli smo« zbudil, ko je v sanjah prečkala močno poledenelo cesto v New Yorku. Dr. Marko in dr. Angelca Žerovnik PRIPRAVE NA KONGRES LIBERALNE DEMOKRACIJE SLOVENIJE Največja opozicijska stranka v dižavnem zboru Republike Slovenije se pripravlja na kongres, kjer bomo izvolili novega predsednika(co) ter podpredsednike(ce) Liberalne demokracije Slovenije. V avgustu in septembru se izvaj aj o evidentiranj a možnih kandidatov po vseh slovenskih odborih. Možnost posredovanja predlogov imajo vsi člani(ce) stranke ter Izvršni odbori po posameznih občinah. V ta namen se je v začetku septembra sestal tudi Izvršni odbor LDS Mengeš, ki je obravnaval predloge mengeškega članstva in se odločil, da Svetu stranke pošlje skupen predlog za predsednika in podpredsednice LDS. Izvršni odbor se je odločal med več poznanimi imeni slovenske politike in se na koncu soglasno odločil, da za predsednika predlaga dr. Matej a Lahovnika, poslanca LDS v Državnem zboru in ministra za gospodarstvo v prejšnjem mandatu. V LDS Mengeš menimo, da je dr. Lahovnik najprimernej ši kandidat saj predstavlja novo generacijo slovenskih politikov in ekonomistov, ki svoje delo in energijo usmerjajo v prihodnost naše države ter niso obremenjeni z ideološkimi vprašanji naše preteklosti. Prepričani smo, da bo dr. Lahovnik sposoben nadaljevati uspešno delo predhodnikov tako v stranki kot pri vodenju naslednje slovenske vlade. Izvršni odbor je evidentiral tudi tri kandidatke za podpredsednico stranke in sicer Cveto Zalokar Oražem poslanko LDS v Državnem zboru in domžalsko županjo, Irmo Pavlinič Krebs podpredsednico Državnega zbora v prejšnjem mandatu ter Zdenko Cerar nekdanjo državno tožilko. Vsi štirje predlogi so bili posredovani Svetu stranke. V kolikor bodo evidentirani kandidati oz. kandidatke podali soglasja za svoje kandidature bodo za predlagane funkcije kandidirali na kongresu stranke, ki bo 15. oktobra 2005 najverjetneje v Ljubljani. Na kongresu bosta sodelovala tudi dva delegata iz Občinskega odbora LDS Mengeš in sicer Boštjan Marinko in Peter Gubanc. LDS Mengeš TABORNIŠKE NOVICE Zdravo! Za nami je še en uspešno izveden tabor. Tudi letos smo se taborit odpravili v Bohinj. Starejši taborniki smo že v petek naložili vso potrebno opremo na tovornjak in odšli postavit tabor. Dež nas je neusmiljeno pral, vendar smo vseeno postavili cel tabor do nedelje, ko so se nam pridružili še mlaj ši taboreči. Z njimi pa prišlo tudi lepše vreme in tako smo že v nedeljo ugotovili kakšna je voda v jezeru. Večerni program je bil tako imenovani » spoznavni večer«. Na nj em smo se preko iger vsi spoznali med sabo, v kolikor še kdo koga ni poznal, zapeli nekaj pesmi in odšli na zaslužen počitek. Naslednji dan nas je zjutraj čakalo telovadba, pospravljanje šotorov in umivanje, zbor za dvig zastave, zajtrk nato pa gozdna šola. Tam smo ponovili nekaj že osvojenega znanja in se naučili tudi nekaj novih taborniških veščin. Po kosilu in počitku je bilo na sporedu kopanje. Zvečer smo se šli nočne igre. Razdelili smo se v dve skupini, ena skupina je branila mejo druga pa se je skušala pretihotapiti čez njo, potem smo vloge zamenjali. V drugi igri je ena skupina branila svečo pred drugo skupino, ki jo je na vso moč želela ugasniti. Potem pa hitro v spalke saj nas je čakal naporen celodnevni pohod. Starejši so odšli na Vogar, mlaj ši ob koritih Mostnice do Voj. Popoldan pa smo se srečali na plaži ob jezeru, kjer smo se ohladili po naporni hoji. Zvečer pa nas je čakala »televizijska predstava« Pr' Pavuc z Nataljotom. Prikazalo se je nekaj najnovejših televizijskih reklam, nastop ansambla Trije deci pa od enga baba, in nekaj zabavnih igric. Naslednji dan po jutranji rutini in gozdni šoli je popoldne sledila proga preživetja. Za začetek smo se povaljali v blatu, nato popili »zdravilno« vodo, sledil je prehod čez minsko polje, gun-canje z gugalnico velikanko, plezanje po vrvi, prečkanje hudournika, plazenje pod ovirami, skakanje z vrečami in na koncu še iskanje piškota v skledi polni moke samo z usti in rokami na hrbtu. Po vseh prestanih mukah pa še umivanje v precej mrzli Savi. Za večerni program so bile pripravljene poroke, ki jih je letos vodil Šntjeren Petjeln (Šentjerenski petelin). Poročali smo se za poltom na kupu gnoja. Da pa si se lahko poročil si moral opraviti nekaj zahtevnih predporočnih testov. Zjutraj spet rutina in gozdna šola, popoldne kopanje v jezeru, zvečer pa vodov izhod. Vsak vod je odšel v mesto na sladoled, pico oz. karkoli so se zmenili z vodnikom. Na poti nazaj pa groza vseh groz, del poti je prešel v drugo dimenzijo in prikazovali so se čudni stvori, mumije, mrtveci, čudni zvoki. Vendar se nam je z veliko mero poguma uspelo prebiti spet nazaj v tabor, kjer smo od razburjenja in strahu hitro zaspali. Zjutraj nas je čakal dolga pot na bivak. Iz tabora smo odšli proti slapu Savici, tam smo po malici in ogledu slapa obrnili nazaj proti jezeru. Ker pa smo bili utrujeni in nas je lovila noč smo si hitro postavili bivake in ogenj na katerem smo si spekli hrenovke in ob njem zapeli nekaj lepih pesmi. Potem pa hitro sprobat naše bivake, če so dobro postavljeni. In zdržali so prav do jutra, ko smo jih podrli in pohiteli proti taboru, kjer so nas že nestrpno pričakovali starši. Naredili smo še zadnji zbor za spust zastave in razpust tabora. Tako je za mlajše minilo še eno taborjenje. No starejši pa smo tabor tudi pospravili in opremo pripeljali nazaj v Mengeš, kjer bo čakala eno leto da spet pride čas taborjenja in tudi vsi mi se že veselimo novega zbora. Naj se na koncu še zahvalimo našim sponzorjem, donatorjem in ostalim, ki so pripomogli k lažji organizaciji tabora. To so bila podjetja: Akropolad.o.o, Lekd.d, Kalcer d.o.o, Vigred d.o.o, RP design, in prevozništvo Slapar. No zdaj ko veste kako je bilo na taboru in vas je prav gotovo zamikalo to kdaj okusiti na lastni koži, vas taborniki vabimo v svoje vrste. Vpis novih članov se bo zgodil v začetku meseca septembra. Za več informacij in bolj točen datum vpisa, si oglejte taborniško omarico na mengeškem kulturnem domu. Z naravo k boljšemu človeku! Propagandist Andrej Namiznohokejske novice Člani NHK Mengeš smo bili dejavni tudi v poletnih mesecih. Konec junija smo se zbrali na pikniku, kjer smo z zaključnim turnirjem sklenili klubsko prvenstvo. Prvak NHK Mengeš je postal Nejc Škrlep, ki je za zmago prejel lep prehodni pokal. Sredi julija nas je obiskal pomemben predstavnik Mednarodne namiznohokejske zveze (ITHF) in danski prvak v namiznem hokeju Bjarne Ax- elsen (glej sosednji članek "Namizni hokej je šport!"). Kot glavni favorit je nastopil na našem 2. Počitniškem turnirju, kjer pa ga je v polfinalu zaustavil kasnejši zmagovalec Sergej Vasiljev. Bjarne nas je nato povabil, da mu pomagamo organizirati promocijski turnir v namiznem hokeju na Hrvaškem in z veseljem smo mu priskočili na pomoč. Turnir je potekal v Opatiji in je bil medijsko odlično pokrit, saj so o njem poročali tako največji hrvaški časopisi (Jutarnji list, Novi list), kot tudi sama hrvaška televizija (HTV). Za nas je bil uspešen tudi s tekmovalnega vidika, saj smo zabeležili prvo zmago (Nejc Škrlep) na tujih tleh! Po nepisanem pravilu avgusta ni tekmovanj, zato pa smo kovali načrte za novo sezono, katere vrhunec bo Evropsko prvenstvo junija 2006 na Slovaškem. Tokrat upam, da s številčno slovensko udeležbo. Za konec bi se rad zahvalil Kulturnemu društvu Franca Jelovška za gostoljubnost njihove galerije Klet ter Občini Mengeš za finančno podporo, hkrati pa bi povabil vse radovedneže, da se nam pridružijo. Informacije lahko dobite na telefonski številki 031 227 361 ali na naši spletni strani http://nhklub-menges.si. Bernard Škrlep (NHK Mengeš) Podeljeno priznanje Župan Občine Mengeš mag. Tomaž Štebe je v septembru na prijetni kratki slovesnosti podelil priznanje Petru Kurbusu, ki je na poletni turnej i na svetovnem šolskem prvenstvu v smučarskih skokih s slovensko kadetsko ekipo osvojil ekipno tretje mesto, v posamezni kategoriji pa 2. mesto. (Opomba: vse o poletni turneji si lahko preberete na športni strani Mengšana^) Namizni hokej je šport! Poleti nas je obiskal danski prvak v namiznem hokeju Bjarne Axelsen. Tridesetletni Bjarne, po izobrazbi učitelj, vodi lokalno radijsko postajo v domačem Broenderslevu, mestu z 11 000 prebivalci na severu Danske. V prostem času se ukvarja z namiznim hokejem, med drugim je član izvršnega odbora Mednarodne namiznohokejske zveze (ITHF). Kdaj si se prvič srečal z namiznim hokejem? Namizni hokej mi je pri osmih letih podarila babica. Igrali smo ga s prijatelji in mi je bil zelo všeč, a takrat na Danskem še ni bilo tekmovanj. Kako pa se je začelo na Danskem? Kot uradni šport šele na začetku leta 2004. Ugotovil sem, da po svetu že mnogo let potekajo turnirju, kot tudi svetovna prvenstva in evroliga, in sem pomislil, da bi bilo dobro začeti s tem tudi pri nas. S prijateljem Petrom Orumom sva ustanovila prvi danski klub Fremad Eagles (Naprej orli). Kakšni so tvoji načrti za naprej? Imaš pomembno funkcijo v ITHF! Rad bi potoval po Evropi in pomagal številnim novim namiznohokejskim državam pri organizaciji turnirjev in promociji namiznega hokeja. Prepirčan sem, bi našli veliko mladih, ki jim je namizni hokej pri srcu, a ne vedo nič o svetovnih prvenstvih in o tem, da je namizni hokej tretiran v svetu kot pravi šport. Kaj lahko poveš o slovenskih igralcih? Slovenci igrajo na podobnem nivoju kot npr. Danci, Avstrijci, Nemci itd. Najboljši igralci na svetu trenutno prihajajo iz Švedske, Finske, Rusije in Češke. Najboljši slovenski igralci so Sergej Vasiljev, Nejc Škrlep, Bernard Škrlep, Ajdin Osmanagić in Matej Škrlep. Rad igram z njimi, saj so tekme napete do konca. Včasih zmagam, včasih izgubim. Upam, da bo moja udeležba na Počitniškem turnirju postala tradicionalna. In o Sloveniji? Po zaslugi slovenskih namiznohokej skih igralcev vem o Sloveniji več od drugih turistov, ki si pridejo ogledat prestolnico, Postojnsko jamo ... Mislim, da so ljudje zelo prijazni. Ljubljana ni tako velika in „pokvarjena" kot večina drugih glavnih mest. Jezik je sicer težek, a zame ne toliko, kot bi bila npr. danščina za Slovence. Bernard Škrlep (NHK Mengeš) MENGEŠKI SKAKALCI NA MEDNARODNI SCENI V SAMEM VRHU V mesecu juliju in avgustu so se začela tudi mednarodna poletna tekmovanja v smučarskih skokih. Že na začetnih tekmah sta prijetno presenetila naša skakalca Andraž ŽUN in Peter KURBUS. Mlajši, komaj osemletni Andraž je že na svoji prvi mednarodni tekmi pri dečkih do 8 let za pokal Alpe-Adria v Tržiču zasluženo stopil na drugo stopničko in s tem poskrbel za novo odličje. Na drugi tekmi za isti pokal v italijanskem Trbižu je bil 5., kar je tudi zelo dobra uvrstitev in lepa popotnica za finale, ki bo oktobra v Celovcu. Trenutno je v skupni uvrstitvi na petem mestu pokala Alpe - Adria, tako bomo v klubu nestrpno pričakovali zaključek poletne sezone pri najmlajših. V še hujši konkurenci 13 držav pa je Peter KURBUS na svetovnem šolskem prvenstvu smučarskih skakalcev v nemškem Garmišu skočil do srebra, z ekipo Slovenije pa osvojil tretje mesto. Prav na enakem tekmovanju pred leti je bil tudi naš šampion Rok BENKOVIČ prav tako drugi. To prireditev v smučarskih skokih Nemci organizirajo vsako leto, kjer se zberejo osnovnošolci, stari od 11 do 15 let. Mlajši skačejo na 40 m skakalnici, starej ši pa na 90 m skakalnici. Tako je Petra na veliki skakalnici premagal le Nemec BODNER Tako so vsakič naši klubski orliči v samem vrhu. Na nedelj ski ekipni preizkušnji zadnjega julija pa je Peter prispeval levji delež, da smo Slovenci zaostali le za Nemci in Avstrijci. Mengeški klub pa ima že prepoznavno navijaško skupino, ki je bila tudi prisotna na tekmi in je na ta način imel Peter glasno podporo s tribun. Brane ŠUŠTAR Andraž ŽUN s pokalom na mednarodni tekmi Alpe-Adria h J/ / t Navijači so bili Petru v nemškem Garmišu v veliko pomoč ZA moderno TV ZA neodvisno javno TV ZA realno zniževanje RTV naročnine ZA odpravo privilegijev in gospodarnejšo porabo denarja naročnikov ZA odstranitev politike iz Sveta zavoda VABLJENI na referendum ZA novi zakon o RTVS Ustavno sodišče je na pobudo Sveta delavcev javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija dne 19. maja 2005 v odločbi U-I-160/03-8 zapisalo: »Zakon o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 18/94, 29/94, 88/99, 90/99 in 79/01) je v neskladju z Ustavo« in v obrazložitvi še poudarilo: »V obravnavanem primeru je teža protiustavnosti še toliko večja, saj neustavno stanje traja že vse od sprejema zakonajulija1993 dalje, torej že skoraj 12 let.«. Nova ureditev je primerljiva z večino evropskih držav, vključuje pa tudi določbe, ki jih je želel Svet delavcev RTVS in jasneje razmejuje odgovornosti vodilnih v javni RTV. Da doslej temu ni bilo tako dokazujejo mnoge nepravilnosti; vodstvo RTV-ja je kot da je gospodarsjka družba kupovalo in prodajalo delnice!!!, v zavodu je zaposlenih preko 2100 delavcev, od katerih jih kar 47 % (skoraj polovica) nima ustrezne izobrazbe za delo. Poleg njih je preko 900 rednih honoranih sodalevcev, kljub visokemu prispevku za RTV naročnino, zavod posluje z velikimi izgubami. Novi zakon - za razliko od sedaj veljavnega - ne daje več nobene pravne podlage za poviševanje RTV prispevka glede na rast inflacije. Izglasovanje novega zakona o RTV Slovenija na referendumu pomeni torej začetek realnega zniževanja RTV prispevka. Najbolj pomembno pa je to, da v svetu RTV-ja ne bodo samo predstavniki nekaj civilnodružbenih organizacij oz. društev, pač pa so možnosti odprte za vsa društva, ki delujejo v Sloveniji. V primeru, da zavod ne bo voden in posloval kot je določeno z zakonom, bo jasno, kdo nosi odgovornost. SDS - Slovenska demokratska stranka, Občinski odbor Mengeš GLASUJTE PROTI ^LDS L,|BERAIIUA DEJVIOKPACIJA SLOŇTE M IJ£ Zakonu o RTV Ne dovolite, da politika prevzame RTV Slovenija ! • ZAKAJ V OO LDS MENGEŠ MENIMO, DA SE JE POMEMBNO UDELEŽITI REFERENDUMA IN GLASOVATI PROTI ZAKONU O RTV SLOVENIJA ? Zakon je vsebinsko nesprejemljiv, škodljiv in ogroža ustavno zagotovljeno pravico do obveščenosti (javnosti) in do svobode izražanja (novinarjev, urednikov idr.). Zakon zavira razvoj demokracije, saj posega v neodvisnost novinarjev in zmanjšuje možnosti nepristranskega poročanja. Koncept zakona pomeni podrejanje, nadzor in discipliniranje urednikov in novinarjev na RTV Slovenija. Javna in ne državna Radiotelevizija Slovenije je vsesplošni javni interes, kar sistematično uveljavljajo vse resne in sodobne demokratične države. Z glasovanjem PROTI Zakonu o RTV bomo preprečili politični nadzor javne televizije sedanje kakor tudi prihodnje oblasti ne glede na njeno politično usmerjenost. • KAJ JE KLJUČNA NEVARNOST, KI JO PRINAŠA NOVI ZAKON O RTV ? Zakon spreminja Radiotelevizijo Slovenije iz javne v državno, saj prek načina imenovanja članov nadzornega in programskega sveta povečuje politični nadzor nad upravljanjem in vodenjem RTV Slovenija ter omogoča oz. širi možnosti politične propagande . • KAKŠNI SO BILI ODZIVI NA ZAKON O RTV SLOVENIJA ? v Številni protesti in nestrinjanje domače stroke, akademske sfere, civilne družbe ter še posebej novinarjev. Zakon so kot slab in škodljiv ocenili tudi mnogi tuji strokovnjaki in predstavniki uglednih organizacij, kot npr. Mednarodna zveza novinarjev (iz 35 držav), Evropskega združenja javnih radiotelevizij (EBU), Oddelek za medije Generalnega direktorata za človekove pravice pri Svetu Evrope idr. • ALI BI S SPREJETJEM ZAKONA O RTV SLOVENIJA IZBOLJŠALI PROGRAME RTV SLOVENIJA ? Zakon o RTV Slovenija, ne ureja vprašanj programskih vsebin. Torej ne gre za odločanje o programu RTV Slovenija, bi pa politično podrejen programski svet, kot ga uvaja Zakon o RTV Slovenija, pomembno vplival tudi na radijske in televizijske vsebine v smeri politično in ideološko pristranskega poročanja. • ALI BOMO NA REFERENDUMU IZREKALI NEZAUPNICO VLADI ? Referendum ni politični obračun med vlado in opozicijo ampak gre za trajno odločitev o naši pravici do sprejemanja neodvisnih informacij. Pri referendumu ne gre za izrekanje (ne)zaupnice vladi, temveč za odločanje o načinu delovanja javne RTV in s tem za njeno neodvisnost ter posredno za svobodo medijev nasploh. V demokraciji naj se oblast menja, neodvisnost novinarstva pa mora ostati stalna !! Pozdravljeni, Slovenijo je zadel nov javne radiotelevizije, kar je s sprejemom referndum. Prvi, ki ga je razpisala bivša novega zakona v Državnem zboru tudi oblast oziroma sedanj a opozicij a. Seve- storila. Vendar pa se moramo zavedati, da da je bila z porazom prisiljena pogledati radiotelevizija ne oblikuje zgolj enega od vase in ugotoviti na katerih točkah je področij družbe, kot to počne gospodarska zagrešila, da je prešla v opozicijo. Prvo elita, ampak sooblikuje in posreduje doga- napako je naredila, ko ni poskušala na janja v celotni družbi. Prav zato je njena tako direkten oziroma neposreden način neodvisnost in programska samostojnost prevzeti slovenske nacionalne televizije, zelo pomembna, saj tako posreduje tudi ki pomembno vpliva oziroma oblikuje vsebine, ki so trenutni oblasti nevšečna slovensko javno mnenje. Nova oblast oziroma jo kažejo v negativni luči. Tu niso je vsekakor bolj dosledna in je skozi pomembne zgolj informativne oddaje, velika vrata že vstopila v gopodarstvo. ki posredujejo različna stališča, ampak Vsi smo bili priča nenadnim odstopom tudi vsebine vseh ostalih oddaj, ki imajo in zamenjav v nadzornih svetih ter informativen in izobraževalen pomen. kasneje v upravah najpomembnejših Prav te oddaje pogosto vplivajo na obliko- gospodarskih akterjev v Sloveniji. S vanje stališč državljanov in državljank. tem so oblikovali novo gospodarsko Eno izmed pomembnih stališč je prav elito, ki bo odločala ali bolje v primeru gotovo tudi videnje in odnos so sloven- nove oblasti soodločala ali izvajala njejo skega političnega prostora, ki se izraža politiko in jo v zanjo kritičnih trenutkih na volitvah. Tako je zanka sklenjena in tudi podprla. Seveda bo ta podpora za namen oblasti jasen. Za nas navadne nas navadne državljane opazna, ne kot državljane pa je vsekakor bolj pomem- navodilo, ampak bolj kot zunanji vero- bno, da javna televizija ostane javna ter dostojen opazovalec, ki je podal svoje da si jo ne prilasti novena, ne sedanja in strokovno mnenje. nobena izmed bodočih oblasti. Zato je pomembno, da postane ta referendum tudi V drugem koraku je nova oblast izrazila VAŠA STVAR, da se GA UDELEŽITE in __v _____ željo vladati tudi medijem oziroma nji- glasujete PROTI DRŽAVNI televiziji. hovim programskim vsebinam. Najlažje in najhitreje je to prav gotovo z prevzemom Pripravila: Tina Železnih sAfs PROTI DRŽAVNI TELEVIZIJI PARTIZAN MENGEŠ PRIREDITVE OB 60 LETNICI ZŠ DEJAVNOST MESTO ČAS PRIJAVE 01 TENIS MALI : VELIKI MENGEŠ TENIŠKA IGRIŠČA ŠPORTNI PARK 10. 9. 2005 8.00 02 TENIS ODPRTI TURNIR TENIŠKA IGRIŠČA ŠPORTNI PARK 2. 10. 2008 9.00 - 14.00 Pol ure pred pričetkom 03 BALINANJE ZAKLJUČNI TURNIR ONA - ON BALINIŠČE ŠPORTNI PAR 1. 10. 2005 8.00 04 BALINANJE ODPRTI TURNIR BALINIŠČE ŠPORTNI PARK 2. 10. 2005 8.30 - 13.00 Pol ure pred pričetkom 05 BALINANJE MALI : VELIKI MENGEŠ BALINIŠČE ŠPORTNI PARK 8. 10. 2005 8.30 - 20.00 06 BADMINTON ODPRTI TURNIR ŠPORTNA PLOŠČAD ŠPORTNI PARK 2. 10. 2005 10.00 Pol ure pred pričetkom 07 ODBOJKA NA MIVKI Z BALONI ODPRTI TURNIR ODBOJKARSKA IGRIŠČA ŠPORTNI PARK 10.00 - 13.00 2.10.2005 Pol ure pred pričetkom 08 NOGOMET VETERANI NK MENGO 28: I.T. Futstal Team Teater bar Mengeš NOGOMETNO IGRIŠČE ŠPORTNI PARK 10.30 2.10.2005 09 * PREDSTAVITVENI TURNIR Ekipa šteje 5 tekmovalcev oziroma tekmovalk ŠPORTNI PARK ZBOR PRI BALINIŠČU 10.30 2.10.2005 Pol ure pred pričetkom 10 NAMIZNI TENIS ODPRTI TURNIR ( mali loparčki ) DVORANA PARTIZANA 10.00 - 13.00 2.10.2005 Pol ure pred pričetkom 11 DAN KOŠARKE ŽENSKE, MINI MARATON, TROJKE ) PLOŠČAD PARTIZANA 10.00 - 13. 00 2.10.2005 12 FITNES OGLED IN PREIZKUS FITNES STUDIO 11.00 - 13.00 2.10.2005 RAZGLASITEV REZULTATOV PODELITEV PRIZNANJ PLOŠČAD PARTIZANA 14. 00 2.10.2005 DRUŽABNO SREČANJE PLOŠČAD PARTIZANA 15.00 - 19.00 2.10.2005 VABLJENI VSI, KI STE V TEH ŠESTDESETIH LETIH DELOVALI V DRUŠTVU KOT UDELEŽENCI VADBE ALI FUNKCIONARJI IN SEDANJI AKTIVNI ČLANI, DA SE AKTIVNO VKLJUČIE ALI SI OGLEDATE TEKMOVANJA. 09* Igra prihaja iz Nizozemske. V originalu se imenuje KLOT SCHITEN ( metanje lesenih krogel ). Tekmovanje je ekipno. Istočasno lahko nastopi več ekip. Podrobnosti boste zvedeli na samem tekmovanju. Igro bodo predstavili strokovni delavci INCE Mengeš. SKLIC REDNE SKUPŠČINE DRUŠTVA sklicuje redno skupščino društva, ki bo v četrtek, 6. oktobra 2005 ob 19. uri v prostorih kulturnega doma Mengeš. Vabljeni vsi člani in simpatizerji kluba, predstavniki občinske uprave in predstavniki ostalih društev v občini Mengeš. Dnevni red bo podan na samem zboru. VLJUDNO VABLJENI! PLESAT ME PELJI Jesen prihaja, večeri bodo vsak dan daljši,... Kako boš zapolnil svoj čas? Če rad-a plešeš, igraš kakšen narodni instrument, potuješ in se pri tem odlično zabavaš, če bi rad-a razmigal-a roke, noge in smejalne mišice - postani član folklorne skupine Svoboda Mengeš. Predvsem fantje ste bolj sramežljivi. Naša številna dekleta komaj čakajo na plesalce, da jih zavrtijo v poskočnem plesu. Lahko pa nas prideš tudi pogledat, vsak torek, od polovice septembra dalje, ob 20.30,v plesno dvorano nad knjigarno Frema in se tam osebno prijaviš. Pomišljaš, zakaj bi se sploh vpisal? Spoznal boš nove prijatelje, zapolnil boš svoj prosti čas, vpisnine in članarine ni, potrebno je samo nekaj dobre volje. Je zelo zabavno in poučno hkrati-naučiš se plesati, peti in se ob tem veseliti. Potuje se po Sloveniji, tujini, ohranja se slovensko ljudsko izročilo in s tem se krepi slovenska samozavest. Vabljeni tudi glasbeniki, predvsem harmonikaši, kitaristi, tamburaši, kon-trabasisti, idr. Potrebuješ še dodaten razlog? Folklorna skupina Svoboda Mengeš, je letos praznovala 30 letnico delovanja. Združuje plesalke in plesalce vseh generacij. Trenutno šteje skupina 36 članov. V teh letihje za svoje delo in nastope prejela vrsto priznanj v Sloveniji in tujini. S svojim bogatim programom pesmi in plesov celotnega območja Slovenije , so postali nepogrešljiv del kulturnega življenja naše občine. Posebno pozornost se v skupini namenja družabnemu življenju. Skupna silvestrovanja, pustovanja, martinovanja in pikniki, so postali del življenja naših folkloristov. Tudi naši folklorni skupini primanjkuje novih fantov in deklet, plesalcev in plesalk, glasbenikov in pevcev. Zato te va-bimo:PRIDRUŽI SE NAM! Za vsa dodatna vprašanja sta ti na voljo Zoran, tel.: 031-335-362 Edo, tel.: 031-393-161 Občina Mengeš objavlja dodatni razpis ugodnih stanovanjskih posojil s subvencionirano obrestno mero STANOVANJSKI KREDITI Na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju ugodnih stanovanjskih posojil (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 4/2000) Občina Mengeš objavlja DODATNI RAZPIS UGODNIH STANOVANJSKIH POSOJIL I. NAMENI ZA KATERE SE DODELJUJEJO STANOVANJSKA POSOJILA Posojila so namenjena za: - nakup stanovanj, stanovanj skih hiš na območju občine Mengeš, - stanovanjsko gradnjo na območju občine Mengeš, - prenovo in revitalizacijo stanovanj, stanovanjskih hiš na območju občine Mengeš. Obrestna mera TOM + 1,6 %, dobo vračanja 10 let. Višina razpoložljivih sredstev 29,2 mio SIT Celotni stroški priprave, obdelave , vodenje kredita in priprave dokumentacije za zavarovanje kredita so cca 35.000,00 SIT. Krediti se odobrijo kreditojemalcem po oceni in pogojih izvajalca kreditiranja. III. RAZPISNI POGOJI IN VIŠINA POSOJILA Na razpisu lahko sodelujejo le tisti občani, ki z nakupom, gradnjo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje na območju občine Mengeš in izpolnjujejo naslednje pogoje: - so državljani Republike Slovenije, - imajo stalno prebivališče v Občini Mengeš, - kupujejo ali gradijo stanovanja oz. stanovanjsko hišo, - imajo sklenjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, če gre za nakup novega ali starejšega stanovanja ali stanovanjske hiše, ki finančno še ni realizirana (sklenjeno v času določenem z razpisom), - imajo veljavno gradbeno dovoljenje, če gre za gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše in so lastniki oz. solastniki nepremičnine oz. če predložijo soglasje lastnika (izdano v času določenem z razpisom), - imaj o izdano lokacij sko informacij o za prenovo oz. revitalizacijo objekta, katerega lastniki oz. solastniki so v Občini Mengeš (izdano v času, določenem z razpisom) oz. če predložijo soglasje lastnika. Za prosilca lahko kandidirajo lastniki oz. solastniki - investitorji gradnje, prenove, revitalizacije ali kupci stanovanjske hiše oz. stanovanja. Posojilo, ki pripada upravičencu, znaša največ do 40% vrednosti primernega stanovanja. IV. KRITERIJI ZA DODELITEV POSOJIL Pri ocenjevanju vlog bodo upoštevani naslednji kriteriji: - primernosti in kvalitete sedanjega stanovanja, - socialnega in zdravstvenega stanje prosilca in njegove družine, - namembnosti posojila, načina razreševanja stanovanjskega problema in faze gradnje, - drugo. Ob upoštevanju navedenih kriterijev imajo prednost pri dodelitvi posojila: - mlade družine, - družine z večjim številom otrok, - razširjene družine, - enostarševske družine, - mladi, - družine z manjšim številom zaposlenih, - invalidi in družine z invalidnim članom oz. z otrokom motenim v telesnem in duševnem razvoju, - prosilci z daljšo delovno dobo, - prosilci z daljšim bivanjem v Občini Mengeš, V. POSTOPEK RAZPISA Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo vloge skupaj s prilogami: - opis namena, višino in vrsto porabe posojila, - potrdilo o državljanstvu za vse člane družine (lahko fotokopije), - dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiško knjižni izpisek in potrdilo o premoženjskem stanju), - notarsko overovljeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo , sklenjeno v letu 2004 in 2005 (v primeru nakupa), - gradbeno dovoljenje (v primeru gradnje), - lokacijsko informacijo (v primeru prenove ali revitalizacije), - zemljiško knjižni izpisek , ki dokazuje lastništvo ali solastništvo oz. soglasje lastnika, - potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok za srednje, višje ali visoke šole, - potrdilo o času stalnega bivanja prosilca in družinskih članov v Občini Mengeš, - dokazilo o enostarševski družini, - sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o telesni okvari prosilca oz. družinskega člana, - dokazilo o motnjah v duševnem in telesnem razvoju ali trajni nesposobnosti za delo, Občani, ki želijo pridobiti posojilo po razpisanih pogojih, morajo oddati svojo vlogo do 25. oktobra 2005 na naslov OBČINA MENGEŠ, Komisija za dodelitev stanovanjskih posojil, Slovenska c. 30, MENGEŠ, s pripisom - »Stanovanjsko posojilo - ne odpiraj«. Vse dodatne informacije dobite na tel. 724 7106. Vloge bo obravnavala 5 članska Komisija za dodelitev stanovanjskega posojila, ki jo imenuje župan. Na predlog komisije bo župan s sklepom obvestil vse udeležence razpisa o znesku dodeljenega posojila. OBČINA MENGEŠ Župan, mag. Tomaž Štebe, dipl. ing. DRUŠTVO LIPA UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE DOMŽALE Ljubljanska 80 Domžale, tel.722 66 70; 041 727 873, el.pošta: univerza.lipa@siol.net PROGRAM Vsak krožek je delček celote, v kateri se učimo in odkrivamo svoje sposobnosti. Vsaka ura, vsako srečanje je možnost za zbližanje, za smeh in dobro voljo. V zrelih letih znamo ohranjati mladost v duši. Povezuje nas skrita energija vedoželjnosti in ustvarjalnosti. JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE • angleščina • nemščina • italijanščina • francoščina • španščina • ruščina Pouk poteka na vseh stopnjah: začetni, nadaljevalni in konverzaciji. ZGODOVINA • Zgodovina in kultura drugih narodov • Po sledeh naših prednikov • Umetnostna zgodovina Pouk se izvaja z uporabo AV sredstev in z ogledi kulturnih znamenitosti doma in v tujini. RELIGIJE SVETA Spoznali bomo dežele sveta: Tibet, Daljni vzhod, Egipt, Grčijo, Afriko, Severno, Srednjo in Južno Ameriko, Avstralijo, Polinezijo in Mikronezijo ter verovanja ljudstev, ki so nekdaj živela tam. Spoznali bomo hinduizem, budizem, judaizem, krščanstvo in islam. RAČUNALNIŠTVO • osnove dela z računalnikom • organizacija datotek • delo z dokumenti • iskanje po internetu • elektronska pošta KULTURNO PODROČJE Literarni krožek: • literarna in študijska srečanja članov • srečanja z literarnimi ustvarjalci drugih univerz za tretje življenjsko obdobje • razgovori s slovenskimi literarnimi ustvarjalci • sodelovanje na natečajih za seniorje • kulturni večeri • izdaja literarnega zbornika KULTURA LEPEGA IN PRAVILNEGA GOVORA LIKOVNI KROŽEK • začetna in nadaljevalna stopnja • ekstempore • likovne razstave Delo poteka v učilnici in v naravi. KERAMIČARSKI KROŽEK • začetni in nadaljevalni MEŠANI PEVSKI ZBOR • ohranjamo slovenske narodne pesmi in pesmi drugih narodov • nastopamo na kulturnih prireditvah • sodelujemo na srečanjih pevskih zborov KROŽKI ZNANJA IN ROČNIH SPRETNOSTI • krožki ročnih del: šivanje, pletenje in kvačkanje • kuhinja za seniorje • oblikovanje slanega testa • oblikovanje lesa-rezbarstvo • slikanje na svilo in steklo • izdelava čestitk in voščilnic • izdelava ikeban in prazničnih aranžamjev UNICEF - PUNČKE IZ CUNJ Lepe punčke iz cunj bomo izdelovali pod okriljem UNICEF-a. Vsaka izdelana punčka pomeni, da bo en otrok v nerazvitih državah cepljen proti nalezljivim boleznim in bo imel večje možnosti preživetja. NAŠ DOM • osnove sadjarstva • nega okrasnega drevja, grmičevja in rezanega cvetja • setev, sajenje, gnojenje, zaščita in kolobarjenje v zelenjavnem vrtu POMAGAJMO SI SAMI • nega in masaža • skrb za bolnika • zdravstvene težave zrelih let ZDRAVILNA ZELIŠČA- DAR NARAVE SENIORJI V PROMETU - VARNA VOŽNJA • spoznavanje zakonskih in tehničnih novosti v prometu • obnavljanje znanja cesto-prometnih predpisov • praktično obnavljanje varne vožnje z motornimi vozili in kolesi ŠPORT IN REKREACIJA • telovadba in fitnes • pohodništvo • kolesarjenje • joga v vsakdanjem življenju • šah • šola v naravi: letna in zimska PLESNI VERČERI Pod vodstvom plesnih učiteljev se bomo vrteli v klasičnih in modernih plesih. Naša druženja bodo napolnjena z dobro glasbo, smehom in veseljem. STROKOVNI IZLETI Vsak mesec vsaj en ogled zgodovinskih in kulturnih znamenitosti. Pridružite se nam, vaše življenje bo zanimivej še, lepše in bogatejše. URADNE URE V SEPTEMBRU: Ponedeljek in sreda od 10 do 12 ure in od 16 do 18 ure OBVESTILO Dijake in študente, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Mengeš obveščamo, da Občina Mengeš subvencionira plačilo dijaške oz. študentske mesečne vozovnice v višini 15%. Vsi, ki prevzamete mesečne vozovnice pri KAM-BUS-u, Slovenskih železnica ali Ljubljanskem potniškem prometu vam izdajatelj mesečne vozovnice 15% popust obračuna ob samem nakupu. V kolikor pa mesečno vozovnico kupite pri drugem prevozniku (na primer Alpetour-ju) vam subvecionirani znesek vrnemo na podlagi predložitve potrdila o plačilu mesečne vozovnice, davčne številke in transakcijskega računa. Za dodatne informacije lahko pokličete na telefon 724-7106. Župan Občine Mengeš, mag. Tomaž Štebe VABILO vsem gasilkam, gasilcem, občankam in občanom. Kulturno društvo Mihaelov sejem v soglasju z gospodom župnikom Matejem Zevnikom in po sklepu predsedstva Gasilske zveze Mengeš organizira v nedeljo, 25.9. 2005 ob 9. uri sveto mašo pod prireditvenim šotorom sejma za vse gasilke, gasilce ter vse občanke, občane in obiskovalce. Vabimo vas, da se maše udeležite v čim večjem številu in da se skupaj priporočimo našemu farnemu zaščitniku sv. Mihaelu. Vabljeni so tudi gasilci iz sosednjih društev, gasilskih zvez in krajani sosednjih občin. Nabirka pri maši (ofer) bo za potrebe farne cerkve! KD Mihaelov sejem Predsednik Štefan Borin Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš vabi k sodelovanju v sezoni 2005/06 nove pevce in tiste, ki ste že kdaj polnili naše vrste, a ste morali petje prekiniti. Pridite, da boste z nami gojili lepo pesem, lepa srečanja in še kaj. Vaje: ponedeljek in sreda od 20.00 do 22.00 v Kulturnem domu v Mengšu, 2. nadstropje, vhod zadaj. Pevci MePZ Svoboda in zborovodkinja Nana Weber □t LIL 4. Ï*. I., itk^hakih pf^ri ohjva TraA"* ^PBJ u uidmiliv imfaAmh díb.bi OMr NlhMfcHWMinu In dv(tiMtwjttr«bňit VI in' iW B nW^ hi SvWla V« ni^iifi (wudím n mp^u Pt IÏ. m Hi^fCi»^"*^ í^í^f-H "niQft iTtfdAv^ 4i HrinfM á-dWtff- řrV*' 111 "»arn pimKt huTTuníM fit^TJUI iMmán ^ V^ J HniHWTJB, Ktb M li(m Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana