Najetji državah leto • • • $6.00 .......$3-00 York calo leto - $7.00 Za mommmttwo celo lato $7.00 n Vatfa ŽEL1 GLAS Ust slovenskih delavcev v Ameriki. rTho largest Slovenian DaBy in the United States. Ia toned every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Headers. I TSUBFOK: COBTLAHDT 2876. NO. 131. — ŠTEV. 131. Kntred a« »econd Claw Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 187» IINOZEMSKE UDJE MORAJO BITI SOHE Enoxemske ladje morajo biti popolnoma suhe v ameriških pristaniščih. — Po 10. juniju smejo dobiti pijačo le v zdravniške in sakramentalne s vrhe. — Pravila stroga, a jasna—Kapitani bodo morali imeti posebne permite. Washington, I). ('., 4. junija. — Niti ona sama koncesija 111 bila dana inozemskim naiohrodniskim interesom v tfulaeijali. katere je izdal zakladniški tajnik Mellon in j s.» bile objavljene danes. Regulacije se tičejo izvedenja »k lepa najvišjega Rodišf-a Združenih držav glede pijač na ladjah v notranjosti treh milj. Kegtilnoije bodo ]»ostale pravomočne dne 10. junija. \ sika ladja, ki bo odšla iz kakega inozemskega pristanišča imenovanega dne ali pozneje, mora stopiti v teritorialno oilovjr Združenih držav/'popolnoma suha". Edine iz-Ijrmo so naslednje: 1. Inozemsko bojne ladje v ameriških teritorijalnih Ivfnlnli. J. Trgovske ladjo in njili tovori, ki so prisiljene priti h aoieriškr tori torija Ino vodovje vslod slabega vremena ali vsl«»d "neizogibno potrebe". • !. Pijača v j>osesti diploma tirni h uradnikov, akre-jditiranih pri Združenih državah od kake tuje vlado ali lakredilratlih o<1 tujo vlade za kako drugo vlado ter za-kirmjoHh v Združenih Jižavah, ali pa oseb, pridelje-Inih diplomatieni misiji, kojih imena so bila registrirana pri državnem department!!. 4. Pijača v nepitne svrhe, ee se jo ima na krovu z |dovoljenjem te vlade. Kapitani ladij bodo dobili dosti časa, da si omislijo Itake permit o za primerno množino zdravniškega žganja pn sakramentalnega vina. Brez podlage so se izkazala vsa pričakovanja, da bo našel zakladniški department kako pot, kako razlagati bklep najvišjega sodišča, na tak način da bo ugodeno poneham onih inozemskih naiodov, kojih postave zahtevajo ] vključen je vina v raeije moštva. Proteste inozemskih dežel so ignorirali. Edina rešitev, ki jo sedaj mogoča, jc mold ifikaeija osemnajstega amendmenta. ljudje, prisiljeno vslod slabega vremena v notranjost [treh milj, bodo morale dokazati, da so bile potrebne pribežališča in nato bodo morale položiti bond za strogo izvedbo proliibieijskih postav. Bojne ladje uživajo običajne privilegije. Tudi diplomatje so še naprej deležni imunosti \ zadevi pijač. •Izjeme glede medicinskega žganja so strogo omejeno. I Žganje v medicinsko svihe sme predpisati le zdravnik Jav-Ine zdravstvene službo, ki ima tudi polomoč določiti potrbno 'množino. Tajnik Mellon jo namignil, da bodo globe zmerne. Ni-leesar ne omenja o zaplenjonju ladje, ki bi kršila regulacije. Pijača pa bo zaplenjena v slučaju kršenja. To določbe so no tičejo Filipinskih otokov. Panamskega kanala, panamskih teritorijalnih vodam panamske železnice. NEW YORK, TUESDAY, JUNE 5. 1923. — TOREK, 5. JUNUA. 1923. USTAJA NA FILIPINIH. Manila, Filipini, 2. junija. — Tri in p»ndeset fanatičnih Moros. domačinov, med katerimi je baje tiiili Akbara, prorok, ki je trdil, da ne prodere nobena krnglja, je padlo v boju z orožniki na potoku Pata, v bližini Jolo. Podrobnosti j?lede boja niso bile se objavljene. i>ne 27. maja se je pojavil v istem kraju fcličen upor Moros. Boj je vodil na ijstaiki strani Akbara in ubitih je bilo pet in dvajset ustaiev. Itprva se je glasilo, da j«* padel tudi Akbara, a pozneje se je izkazalo, da je pobegnil. Oroinižtvo ni imelo nikakih iz-gub. BOLJŠE VIKI SO VJELI JAPON SKE RIBIČE. Tokio, Japonsko, 1. junija. — Ruske sovjetske oblasti v Sibiriji so zaplenile neko jatponsko ribiško ladjo ter vrgle v ječo posadko 72 mož, ker so Japonci lovili ribe v notranjosti meje sedmifc *nilj. . I>osedaj niso nadlegovale sovjetske obla-sti ribičev, razen če so prišli japonski ribici v razdaljo treh milj od brega. GEDDPS OSTANE V WASHING TONU. ŠVICA ODLOČNO NASPROTU JE PROHIBICIJI. London, Anglija. 4. jumja. — Vsa poročila, da namerava odstopiti Sir Geddes kot angleški poslanik v Washington!!, so neres-.nična. Bern, Svlwt, 4. junija. — Pri ljudskem zborovanju je bil stavljen predlog, naj v bodoče vlada kontrolira vso produkcijo žganih pijač in naj kmetje izgube pravico distilirati žganje. Za predlog je bilo oddanih 250 tisoč, proti predlogu pa 350 tisoč glasov. _V ZJTA BI SE BABA VRNIL* V SVOJE ROJSTNO MESTO. Italija, 4. junija. — V zadnjem času je atorila vlada vse potrebno, da ae vrne bi via avstrijska cesarica £iU a avojimi otroci 32 OSEB SE JE ZASTRUPILO PRI POROKI. Včeraj dopoldne se je vršilo v neki hiši na 140. cesti v New Yor-ku veliko ženitovanje. Oženil se je 24-letni Conrad Jtissel z 21-let-no Marv O'Cornel. Naenkrat so začeli gostje bledeU ter padati- s stolov. Poklicani zdravnik je dognali. da so se zastrupili, ko so jedli neko salato. 32 gostov ter ženina in nevesto so odvedli v bolnišnico. Zdravniki upajo, da bodo vse ohranili pri življenju. Trgovca, ki je dotično eahto podal, »o zaprli. NA,ČAST AMERIŠKEMU "JUNAKU". TELEFON: CORTLANDT 2876 — , -----------i— - - VOLUME XXXI, — LETNIK XXXL RUHR-VPRASANJE VZNEMIRJA BELGIJO / Belgija je postala zelo nemirna radi vprašanja Ruhra. — Zahteva, da prične Francija s pogajanji. — Belgija noče prekiniti svojih stikov s Francijo. — Značilen poziv nemških komunistov. — V znamenje ameriško-francoskega prijateljstva. Slika nam predstavlja skupino radovednega občinstva na postaji v-Great Fals. Mont.. ko je dospel t ji. svetovni šampjon Jack Dempsry. V kratkem s,- ho vršil v Shelby, iLont., velik pretep meri Demr.seye.,1 in Tomažem GihWi*om. Gibbons se zavzema za svetovno prvenstvo, __ D'-nip^-y h<» dobil nad en iniljon dolarjev, če h<> zmagal ali \»> poražen,- » KITAJSKI BANDITI STOPAJO V ARMADO 3plošno prevladuje prepričanje, da bodo inozemski jetniki banditov kmalu izpuščeni. — Izboljšane razmere v taborišču. Peking, Kitajska. 4. junija. — "»oglasno s poročili, katera je d<> bilo danes tukajšnje ameriško poslaništvo, napreduje v Tsao C'uanpru vpisavanje kitajskih ban-litov v kitajsko armado. Oni ban-diti, ki pa nočejo po*tati vojaki, pa i-zginjajo ter jmščajo svoje puške za seboj. SPANSKI KARDINAL ŽRTEV MORILCEV Atentatorji so izvišili uspešen napad na sarageskega nadškofa. — Njegov šofer ranjen. — Poročila o vzrokih atentata. Saragosa, Španska. 4. junija. — Kardinal Soldevilla Romero, nadškof v Sara gosi, je postal žrtev atentatorjev. Njegov šofer in tajnik sta bila nevarno ranjena. Atentat je bil izvršen, ko je hotel kardinal obiskati lieki samostan. Policija je uvedla obširno ak- Clani poslaništva so prepričani. eijo, da izro.'i atentatorje v roke da je oprošeeuje zadnjih osmih pravice, toda dosedaj ni dobila o jetnikov, ki m. Še v trdnjavi ban-1 njih še nobenega sledu, ditov, le še vprašanje par dni. London, Anglija. 4. junija. — Tsao Čuang, 4. junija. — V ne-, Madridski dopisnik je sporočil kem pogovoru s poročevalcem tukajšnjemu "Timesu" da je Associated IVess so Štirje inozem-* imA kardinal zadnji čas velike ci oproščeni včeraj od banditov 1 težkoee z delavci, ki so delali na izjavila, da se je položaj jetnikov njegovem posestvu, v Paotzuku taborišču izdatno iz- Delavci so zahtevali večjo pla-boljšal izza*časa, ko so bili prvič j čo, dočim ni hotel kardinal niče-zajeti. Pravijo, da ni nobenega j Sar slišati. To je bil tudi najbrže pomanjkanja živil alj novic iz zu- vzrok atentata, nanjega sveta. V splošnem je bil kardinal v .Major Roland Pinger. pravijo Saragosi jako priljubljen. Ko je oproščeni, obžaluje, da n..na kake stvari, s katero bi preganjali dolgi čas. Ponoči, so dobivali jetniki signale v Marsejevem kodu, katere so pošiljali iz rova v Tsao Cuangu in na ta način so bili informirani, kaj se godi zunaj, dokler jih niso odvedli iz gorske jh>-stojanke te-r navzdol, v neko svetišče, kjer so bili oproščeni. V zadnjem času so bili deležni več prostosti čeprav je izjavil neki jetnik. Solomon, ki je še vedno v rokah banditov, da ne kažejo slednji nikakega rešpekta do svojih jetnikov in da pljujejo nanje. Če protestirajo, jim bandit i prete z revolverji in puškami. Manuel Verea, industrijalec iz Mehike, eden štirih oproščenih, je rekel, da je bil še pravočasno o-proščen, da bo lahko praznoval v Šanghaju svojo poročno obletnico. Rekel je. da niso bile izkušnje z banditi nove zanj. ker je bil že dvakrat v rokah mehiških banditov. — Velika razlika med mehiškimi in kitajskimi banditi pa je ta. — je rekel. — da so zahtevali Mehikanci le denar in da je bila odkupnina hitro plačana. Doživljaji s kitajskimi banditi. pa so bili povsem druge vrste. vlada predložila zbornici načrt, naj se da ne katolikom večje svo-bodščine. se je kardinal za ta predlog odločno zavzel. Pokojnik je bil kardinal izza leta 1919. Rojen je bil leta 184:i v Ra-mori. ZASUTI PREMOGARJI DOBI VAJO HRANO SKOZI CEVI Eickenell, Ind.. 4. unija. — V solu-to se je utrgal strop v North-s de Mine. Kamenje je zaprlo trem premogarjem pot na prosto. šilna akcija se je takoj podala na. delo. Reševalci so z vesel jen .1« gnali, da so premogarji onstran stene še živi. Skozi dve inči dtbeaO cev. katero so spravili sxo-zi posuto kamenje do premogar-jev, dobivajo slednji potreben zrak in živila. V tek i dveh ali treh dni bodo reševalci prišli do nj:h. NIAGARA ZAHTEVALA ŽRTVI. DVE Buffalo, N. Y., 4. junija. — Voda pod niagarskimi slapovi je vrgla na suho truplo moškega in ženske. Trupel dosedaj še niso identificirali. Ne ve se, če sta izvršila nesrečneža samomor ali sta postala žrtev nesreče ali zločina. GROZNO DEJANJE BLAZNEGA ZETA. jako sumljivo obnašal. XJegov prijatelji so izpovedali, da je večkrat v družbi govoril, da bo "vse mu napravil konec '. KURJAČI ZAHTEVAJO PO 2 LITRA VINA Posadka parnika 'Lafayette' se bo v kratkem prepričala, kakšno moč imajo ameriške prohibicijske odredbe. Pariz, Francija, 4. junija. —-Izvrševal ni odbor unije kurjače? jc poslal parobrodni družbi, koje last je parnik "Lafayette" uiti niatum. v katerem je rečeno, da nir ra biti parnik v soboto, ko bo odplul prj/i Ameriki, preskrbljen z vinom in drugo pijačo. C'e parobrodna družba tega ne bo dovolila, pokore«* se najnovejšim ameriškim prohibicirskim določbam, bodo vsi kurjači zastav-k?i!i. \ *ak kurjač mora imeti vsa da po dva litra vina, pn naj sej nahaja na visokem morju ali pa v ameriškem pristanišču. Tukaj se je začela včeraj mednarodna konferenca viničarjev. Pozdravni govor je imel Henry ('heron, francoski poljedelski mi nister. Med drugim je rekel^ da je slavni francoski učenjak Pasteur največ pripomogel francoskim vir.i-čarjem s tem, ker je izumil zdravila proti raznim trtnim boleznim. Pisteur, ki je toliko storil za zaščito človeških življenj, bi £o-t.ovo ničesar ne ukrenil p~oti trtnim boleznim, če bi bil grozdni s/>k človeštvu škodljiv. Pariz, Francija, 4. maja. — Xobenega dvoma ne more biti, da bo Belgija zahtevala od Francije, da ne sme na kratko zavrniti nemških predlogov, ee bi jih Kemeija vnovič stavila. Belgija nočč prekiniti svojih stikov s Fran-Jcijo, a bo vztrajala pri tem, da se sestavi program, ki bo 'omogočal pogajanja. Ugotovi naj se. koliko mora Nemčija plačati, da se bo pokrilo okupacijske stroške, ki so /c pričeli postajati nadležni in da bo ostal tudi prebitek za ostalo repareijo. Kolin, Nemčija, 4. junija. — Nemški komunisti so izdali danes poziv na vse delavce v nemškem ozemlju, zasedenem od Anglije, naj se pridružijo generalni stavki. Chaumont, Francija, 4. junija. — Tukaj, kjer ie imel general Pershing leta 1918 svoj glavni stan, odkoder je povedel prve ameriške legije proti sovražniku, je bil razkrit spomenik, posvečen franeosko-anieriškemu prijateljstvu. Prdsednik Millerand, ministrski predsednik Poinea-rg, drugi ministri ter maršali Joffre, Gouraud, Petain in Mangin so bili navzoči. Poincare je rekel: 4Amerika, ki bi bila vezana od pakta, ki je bil sklenjen septembra meseca 1914 ter je imela vsled tega pravico skleniti separaten mir, ni sprejela versaillske miro-ne pogodbe. Umaknila se je, a ni opustila starega in zvestega prijateljstva, kajti bila je mnenja, da se je sicer borila za pravico v veliki evropski vojni,' da pa naj sedaj evropski narodi sami najdejo svoj Nspas kot ga pač morejo. 44Naše roke niso bile narazen, a sodelovanje ni bilo tako popolno kot kuio upali, v naše najglobje obžalovanje. - 4'Amerika je v svoji robustni inteligenci daleč potisnila od sebe zastrupljeno nemško propagando glede naših namenov v Ruhru. Amerika sodi z zdravim človeškim razumom ter pravi, da imamo prav, če gledamo na to, da bo pogodba izvršena. "Petdeset tisoč sinov Amerike je padlo na naših boj-nih poljih ter počivajo sedaj v francoski zemlji. Materam k" in ženam številnih med njimi je bila odrečena uteha, da se izjokajo na njih grobovih, vendar pa vedo, da počivajo tam na strani svpjih francoskih tovarišev, in njih veliko upanje je, da ne bo dežela, za katero so se borili, izpostavljena na-daljni invaziji." VOLSTEAD JE POVEDAL, KAJ BI STORIL. DVE SMRTNI OBSODBI PROTI KUBANCU. Granite Palls, Minn., 2. junija. A. J. Volstead, prejšnji kongres-nik, ni hotel danes objaviti nobenega komentarja glede akcije newvorskega govern^rja Smitha, ki je podpisal odredbo, k katero se razveljavlja Mullan-Gage državno prohibioijsko postavo. Re kel je le: — Če bi bil jaz »overner, bi predlogo vetiral. (To mu radi vr-jamemo.) NAJVEČJI PODMORSKI ČOLN NA SVETU. London, Anglija, 4. junija. — V najkrajšem času bo imela Anglija največji in najmogočnejši podmorski čoln na svetu. Izdeluje ga v Chatam. Imel bo pod vodo 3G00 ton deplacementa, torej tisoč ton več kot jih ima največji ameriški submarin. Na krovu bo imel dvanajst palčni top. Submarin se bo imenoval XI. ter bo splovljen prihodnji mesec. Havana, Kuba, 4 jui^ja. — tukašjnjim sodiščem je bil oWcjen Julio A ju-.'ra na sedom-r-ajst let ječe, k v je spolno zlorabil svoje tri hčere. Istočasno * bili nad njnu izrečeni dve j smrtni obsodbi, ker ima na vesti j huior svojih dveh vuukov j OBRAVNAVA PROTI MONA-KOVSKIM IZDAJALCEM. Monakovo, Bavarska, 4. junija. Jutri se bo začela tukaj zanimiva obravnava proti gledališkemu kritiku profesorju Fuchsu, ki je* obtožen veleizdaje. Fuchs je s svojimi tovariši agitiral, naj se stvori v Srednji Evropi kontinentalna zveza narodov pod pokroviteljstvom Francije. ' Denver, Colo., 4. junija. — Preti krat k im so našli tukaj usmrčenc-ga Frederic k a I>e Wittta. Poleg njegovega trupla je ležalo truplo njegove tašče. Policija je sprva domnevala, da .so ju neznanci u- morili. sedaj je pa prišla do pre- Kolin, Nemčija, 4. JtmjgS, pričanja, «ljt' pri jeklarskem t rust u so uvideli, rizadevajo izbrisati slab vtis. katerega je napravila brutalna objava predsednika, da je namreč oil prav a dvanajsturnega delavnika nemogoča. 1 asuikarski lakaji trusta morajo vsled tega opravljati ] rek urno delo. "Posebni poročevalci" kapitalističnih li-Ktov priobčuje jo dolgovezna poročila, v katerih "dokazujejo", da dvanajsturni delavnik izginja. Neki "vodilni jeklarski izvedenec" je porok za kapitalistično časopisje. On nam zagotavlja, da je število jeklarskih delavcev, ki delajo po dvanajst ur na dan, od leta 1910 naprej stalno padalo in sicer od pet in sedemdesetih odstotkov na 2-> odstotkov. Brez dvoma je resnično, da dela sedaj manjši odstotek jeklarskih delavcev po dvanajst ur na dan kot pa jih je delalo pred desetimi ali dvajsetimi leti. Za to dejstvo pa se ni treba zahvaliti nežnemu obziru trusta na zdravje in življenje delavcev, pač pa je to posledica tehničnih izprememb. Pa tudi skrčenje delavnega časa ni bilo izvedeno v takem obsegu kot nam hoče nat-veziti priganja«" jeklarskega trusta, čeprav bi bilo to prav lahko mogoče. Trditve vodilnega izvedenca nosijo že na"zunaj pečat površnosti v propagadne svrhe. On govori le v procentih ter ne pove, koliko delavcev dela pa dvanajst ur na dan in po sedem dni v tednu, brez dneva počitka; koliko •jih dela po deset ali osi*in ur na dan ter z rednim prostim dnevom. On uveljavlja trditve katerih ni mogoče stvarno in nepristransko premotriti. Statistikar zveznega delavskega urada, Stewart, pa je izračunal, da dela 47 odstotkov vseh uslužbencev v jeklarskih industrijah pa dvanajst ur na dan. Polovica teh ljudi nima nobenega počitka, pač pa gara po sedem dni v tednu, torej S t ur. Te Številke zavračajo trditve 'jeklarskega izvedenca', za katerim se skriva časnikarski priganjač jeklarskega trusta. Te "statistike" nimajo torej nobenega drugega namena kot varati javnost glede obsega dvanajsturnega sift a v jeklarskih napravah ter odpraviti ugovore, katere je povzročila izjava sodnika Gary-ja. To bo lahka stvar, kajti meščansko časopisje in javno mnenje se da kaj naglo potolažiti. Zadovoljuje se z navideznostmi. Drugače pa je z jeklarskimi delavci,»ki občutijo na svoji lastni kozi učinkovanje nečloveško dolgega delavnega dne. Ti izkoriščani se morajo dvigniti ter odpraviti dva-najsturni delavnik. Predramiti jih. organizirati ter podpirati v njih boju proti premočnemnu jeklarskemu trustu je naloga celega organiziranega in razredno zavednega delavstva- Združenih držav. Slikar brez rok. Angleški li^ti prinašajo poročilo o nekem mladem slikarju, ki je pred kratkim priredil v Londonu razstavo svojih slik v akvarelu, ki jih strokovnjaki prištevajo meti najlepše umotvore te vrste. Slikar Hawkins, ki je avtor teh del je bil komaj začel svojo umetniško karijero, ko je izbruhnila svetovnaBvojna. Bil je vpoklican in je v vojni izgubil o-be roki. Eno mu je popolnoma odtrgalo, druga pa je bila pohabljena tako, da mu ni ve? služila. Toda to pa ni motilo in ostal je ivest svojemu poklicu. Po svojem okusu si je dal napraviti u-aetno roko, v kateri drži čopič in ap z nevrjetno potrpežljivostjo vežba v slikanju. In »losegel je v svoji marljivosti izr«nlen uspeh. Kritiki hvalijo njegova tlela kot prvovrstne umetniške proizvode. Seveda nihče ne ve o žalostni u-sotli umetnika. Zlato na Kamčatki. Ameriški listi poročajo, da se v pokritje .stroškov in učenja. Ker v tukajšaijeni Slovenskem Domu nimamo dovolj prostora za predstavo. smo ukrenili, tla >** vrši vt s«Hea in predf*tava v Hrvatskem Don m na Stanton St. Ples se (prične ob C. uri, predstava 'pa točno ob 8. uri. Po končani igri je prosta zabava-in ples. Igralo se bo najlepše slovenske komade. Igralci pridejo i/. (Jirarda, Ohio. Dramatični klub "Prešeren" igra ''M<»ž beseda". Torej vljudno vabimo vse tukajšnje Slovence in Slovenke, kakor tudi one iz bližnje okolice, naniree iz Sharona in Wheat lan-da. Moški, privedite s seboj svoje boljše polovice in svo je male. kajti prtwtora hi svežega razvedrila bo dov<4j za vse. Torej, rojaki, ne zamudite te prilike, kajri kaj takega niste že kmalu videli. Vstopnina je mala. Pozdrav! Fi\ H ni bar. Iz Belokrajine. Pred kratkim se je zgodila v Adlešieih nesreča. Dolnja Mile kovka je j>o nesreči poparija svo jo vnuko s ki*lo re{K>, da je v hull ill mukali ubogo dete drugi dan podleylo opeklinam. Popa ril a je tli«!i sebe «rr-*7jio roke in ker se je zgodilo po nesreči, ne zadene žene prav nobena krivda. Zadnje kritične v rem en stke dni smo v Bektkrajini siplošno dobro prestali. Nekateri steln&i •>*> malo ozebli. trtje in sadje pa nič. Trte je leto« sam grozd. V Črnomlju se je zgodila velika nesreča. Čevljarski vajeaiee Štefan V ran i ear p. d. Jnrinov iz Bed-nja se je nel^aj prerekaj z mojstrovo 2«no Rajmarjevo v Črnomlju. Ker se ji ni pokoril, ga je žarel mojster preganjata in pretepati. liniji dečko je bežal kar se je dalo in je pod Doltarjein padH v Dobličieo in bil takoj mrtev. Tako «e z v»jenei pač ne sme delati. Tatovi nadaljujejo kakor v zasmeji swrvje pečenja«je da4je. Tako so zopet odnerfa vsrt obleko pri Štublarju v Dolenjcih. Par-dni n«rto.*> pa pokradli pri JankoviT-ki na. Selili 17 vso obleko. Kar so imeli domači na sebi. to je o«*talo. Ta hiša je okradeaa že drugič. Sedaj merijo inženirji novo železnico, ki bo stekla na novo od Omočilja m Kočevja proti morju. i. Mašina, ki vozi od Črnomlja v Bukovlje, je zapet zažgala (irga-nu iz Adlešič 20 eno parcelo na novo po gozd eno. Lani mu je zažgala tudi eno, pa še danes ni dobil niti vinarja odškodnine. Bogatim Judom je dovoljeno vse, siromak pa oel za njiik delo tudi zasluženo plačilo. Mussolini se zop«*t repenei." - Pravi, da mora biti Sredozemsko morje izključno italijanska last. * * —— * Ce se bo Angliji zdelo vredno, bo morda odgovorila na to naj-, novejšo Mussolinijt»vo nesramnost/ Pa tudi Beljinid hi si moral izposoditi nekoliko časa, da bi od-, govorSl Mussolini ju. Kot vse kaže, bomo pa bel grajskega protesta zastonj pričakovali. * * * Bel grajska vlada je pred kratkim podelila 'Mussoliniju najvišje srbsko odlikovanje — Karagjor-gjevicevo zvezdo prvega razreda. Ce jugoslovansko brodovje sploh pride vpšotev. so ne homo smeli čuditi poročilu, da je jugoslovanska vlada imenovala Mussn-linija za častnega admirala svojega bnwlovja. S tem ho zadoščeno časti in neumnosti obenem. Rojak me vprašuje, kaj je s priseljeniškim komisar jem. Zaenkrat .ie safe — že vsaj do U julija. Kvota je polna. Do 1. julija ne more priti nihče iz Jugoslavije., ki bi ga odtiral nazaj. * * * Pri zadnjih občinskih volitvah j v Ljubjani so zmagali komunisti. K zmagi so jim pripomogli v prvi vrsti ljubljanski klerikalci, ki | so oddali zanje vse glasove. Ljubljanski župan je tir. Perič. Periča prav dobro poznajo gotovi čikaški krojri. Ko je bil zadnjič v Ameriki, so mu dali par tisočakov iz milijon-ilolarskega fonda za — srečno pot. Kmalo bomo imeli zopet čast videti Periča v Ameriki. S tovarišem Stanovnikom bo prišel v imenu ljubljanskega mesta fehtat za poldrugi milijon dolarjev posojila. Potrkal bo na vrata raznih netrvorških kapitalistov. Če se mu bo odprlo. je seveda drupro vprašanje. * * * Kakšne garancije bo dala Ljubljana za posojilo. se še ne ve. j Ljubljana za enkrat ne producira drugega kot politiko in politi-! kaše. Teli imamo pa, Bogu bodi položeno. tudi v Ameriki čez glavo. SugoHliroattBka Ustanovljena 1. 1898 Kalni. Sritanta Inkorportrana 1. 190I GLAVNI URAD v ELY. MINN. kratil a Qlavnl •dbomlkl. rtnllc- KtrDOLP PERTiAN, »U K. lttth at. d*' Podpredsednik. 1-OUI8 BALANT, Boa 1M FmtI At«^ tajnik: JOSEPH PI8HLKR, Kly. BlacaJnlk: GEO. L. BROZ1CH. EJ». Mina. nal^latmiilk nutnlx: JOHN KOVAN, ui Dolutk. Mina. Vrhovni zdravnik. Dr. JOS. V. GRAH KK, 303 Amerlran StUte lisnk nide., 6 00 Orant St at Sixth Ave., rittiburgh. Pa. N»4»ml mdbmrt ANTON SBAftNIK. Koom IH BtilTtU Bldff^ Mr. Dttaoi Btreets. Itttebur^h, Pa. MOHOR MLADIČ. 1SI4 W. II StTMt. Cfclcaao. I1L WANK BKRABIC. till Wuhlngtan Itml. ixavur. OtU. Ptrotnl tibtr. UONARD ILABODNT*. Boa «10. Kly. Mm. OHSQOR J. PORBNTA, Black DUunonO. Wub. WANK EORICH, Ml? at- cuar AT«.. o. Z4rulmlnl *4bor. TALiNTIN PTRC. Tl> London Rd.. N. ■„ ri..»ifl| O PAULINE ERMGNC, »It — trd Btreat. Salle. 111. JOBIP 8TERLE, 404 E. Mm Avenue. Puablr. CoML ANTON CKI.AKC. Ctt Market Street. Wauk*«aa. III. Jedcotlno mdna (l>aUo: "Olma atTart tlkaJoC® mm uradnih udn kakor tndl dtnan« »oSUJarr« baJ m pošiljajo nn rlavnee« tajnika, v te prltoibe ntj m poftija aa pr*4- Mdnlka porotnega odbora. ProBnJe u sprejem norlk Utnov in bolmi tka ■plčavalk ruLj ae poillja na vrhovneca «di» vnJka. JugosloT&naka KatotlSka Jednota •• priporoča ti«oi JugoaloranoM mm obilen pristop. Kdor 'eli poatatl flan te orranlzacl)«. nal a« sdaal tajnika klllnjega društva J. S. K. J. Z*, ustanovitev novih drultev mm pa obrnit* na »1. tajnika. Novo druitvo m lahko vstanorl a t Clanl ali članicami Iz Jugoslavije. • Pcdržavlienje poštnih uradov. pitoiskem irirn. Stal na »-tri n<>-Kiiitvol" j w»1"o»-;l j<» i/ 1 U>rr;ui:u 11* l- si /\ al m /iLpaiil riifilivlo. bo v kratkem v niiiiistr*t.vu jx»šl«' Ko j.- kimirno vinil /. /.vonik;i. in br/.ojava \ r-šila ki»Jit'erfii«si, na >.<» spr»* jt*Ii r»tlar ji trr o.l-kateri s«' '»o razpravljalo o potlr-' v»»dli k **t-rv»»ni lainpi". n-š. da je ža.vljenju v^h postnih uradov. zagrnil iz«!>-«l t«-r-jtovzn V-il. da se nabrala velika mm žira ljudi brez predhodnega dovoljenja. Prometne zadeve Črne gore. Po vesteh c/. Cettnja. b«» vojaška (ostaji zamiMlila.br/ovlak. s ka- V New Yorku j<- zadnji čas do- j sti slovenskih veselic, piknikov in I zabav. X ajvečje značilnosti pri teh prireditvah so naslednje: Slovenci se dolgočasijo, d rust veni odbor.se joka. gostilničar se pa smej« v pest. # a • — Kdaj bodo dobile ženske moške plače? — je vzkliknila nav-dušena zagovornica ženskih pra-vie. Nekdo ined poslušalstvom se je? pa oglasil: — Ko bo v soboto prišel mož 7. dela domov. društvo •*Boka" urediti promet terim je hotela or<-otx»vala na-('esta iz Kotora na Celirije je prej v Hiwlinipesto. prav lepa in nizgletl na morje in ua Dalmaei jo ter lIereeg«,vino je Beograd za bedne ruske akade-nekaj izrednega. Ampak diuies se mike. » po tej cesti lie potuje brez skrbi Odbor za podpiranje ruskih in tudi ne brez orožja, ker malo- akademikov v Beogradu je na-kje v .Jugoslaviji je nwbojnistvo bml te »Ini TOimi dinarjev v po tej " cesti, je bil že n.-štef krat napa-|Takojirua odpomoč za 1 i w detli in izropan, in mnogo or<*žni-kov, ki spremljajo avn»mol»il. t<*r potnikov je bilo jn-i takih napadih ubitih. Te dni je bil kotorski trgo-v<*l,t'i!ie v kurjih -Vsih. i- i ... 1 »r. Selioll - Zino |'jii]<; iMipravtio vzrok ga oropali vsega denarja, ki ga«, .... ... " : k 7 . . kurjih «!retijeiijf m pritisk oh je imel prt sebi za Več ;aji,l»r. Scholl s Ziiio jra«ls so varne. Noje trgovec prijavil V.so stvar ill iN I"* nevariu.sti infekcije ali uistruplje- i - -1 - . , - lija krvi. k:ir j»' \«t"kr:it i >< rpni- VM'/.iuki »o >h takoj na p"«r -n za . . ... . 1 * ** r , , « ja kurjih («vs ali ii|«.r;iU- luočniti razlMijniki. ki m. pa «n»t'.v« d«Jm. z Ir:,viI> v^.,,uj„,-.ih kMinH- znani v kršervitem terenu, kjer /-in., jm.ls ^'iiij.. tekom »Iravljenja. jim »»rožniki lož k o pridejo do ži-'s" anti hi jih meni izročili, hi jih j najprej prestel. Na zvoniku zagrebške katedrale. Dva krasna g«Mska zvonika^za-grebške kathirale tv<«ita glavno kara-kterist iko hisN ri«'mri§ra '/.u-greba. in ponos vsakega '/.a«rr»-h-čana. Zvonika -.ta nad metrov visiika. V nedeljo 22. aprila se je na vrh# križa jxipel mlad človek. Stjepan Koe-iinj iz lianjaluke. ter v vrtoglavi višini izvajal razne telrmolne vaje in z ro4>ceiin maha-j"č pozdravljal mm»go«l»rojno občinstvo. ki je bilo zbrano na Ka- DrScholTs Ix4MJu> jih The Sohotl Mfg. Co . lzrtelo- val« i T»r. Scholt« F«^»t-Eaz»*rs. pr**dme-I tov za udobnost noge in xdravil ta noice. Prilepite jo — ne bo vti bolelo! R0LE za PIANO SLOV. m HRVATSKE doUu edina pri: NAVINŠEK-POTOKAR 331 Grem St_________ P1&1TE PO CENIK. nova zanimiva knjiga NA KRVAVIH POLJANAH Spisal Irto Matičic Cena s poštnino $1.50 HP RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega A slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoske planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega liriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvj. Knjiga je trdo vezana, vsebuje 270 strani in 25 is vojne. "GLAS NARODA" 82 Corttindt Strmi, New Ymk, M. T. v i OT,Atega vzroka je tudi mornar )i od zgoraj na avtomobile. Na to stdo se tedaj spomnili. Le molk? Nobenega koraka na stopnicah. Nobenega obraza na oknih. Kje bo padel prvi strel? — Hitro, obrni voz! — Na križišču se je obrnil na levo, potisnil avtomobil nazaj, — a motor je odpovedal. Major je bil nervozen. Proklinjal je šoferja. Plesal je pred hladilnim aparatom. Medtem pa je preplašen šofer skušal spraviti stroj v tek. Mi ostali pa smo postali za trenutek še bolj tihi. Motor jf začel ropotati in celi dogodek se nam je zdel večnost. Končno je prišel oklopni avtomobil v tek ter izginil s križišča. — dosti manj strahopeten kot pa vojak. On $e nahaja na ladji. Ne more ž nje. Cela družba na ladji gre jh> inti poti in v istem času v večnost. Tam se ne skriva nihče za ono podrtijo, ki namer ju o-sebno na vas puško, da vas osebno ubije. Nikdo se ne plazi v temi za človekom. Mož na ladji ni odgovoren za ladjo. Odgovorni umirajo ter pričakujejo smrti. Seznam v Thmesu se je vedno glasil; — Vsi podporočniki, t izjemo posebej omenjenih. — I>a. To so ljudje, ki najbolj trpe vsled strahu — ter imajo tudi dosti povmla za to. Strah, da mora človek popustiti, pa je povsem drugačna stvar. Ta strah je neizmerno nalezljiv. Treba le videti nekoga, na katerega se človek zanese. — čatsnika. starega vojaka, — kako .se ga je lotil strah, in bacil skoči takoj v lastne oči ter se razširi od tam kot goreči smodnik na vse. Vidni strah povzroča paniko, posebno če drugi ne vedo. kaj je dotičnega napolnilo s takim strahom. Ljudje imajo tako živahno domišljijo! Neznano je pravi peklenšček. O nekem polku Weningtona, ki je bil vajen vojne, poročajo, da je v španski vojni mirno taboril v nekem gozdu, ko se neke noči vsi — vsi vojaki zbude, vstanejo ter so zbežali, ne da bi bil kak sovražnik v bližini. Pravijo, da so bili v gozdu duhovi, a jaz ven« boljše. Neketnu vojaku se je mučno sanjalo in glasno je zakričal v spanju. Neki drugi je pogledal v ogenj, naslednji je vzkliknil: moj Bog, četrti je skočil na noge in zbežal. *Ne, še hujše, če bi molče zbeži proč, preveč preplašen, da bi povzročil kraval. Hočem pa- navesti svoje lastne primere te straane- nalezljivosti. Spominjam se takega slučaja v Južnoafriški vojni. Tam so bili boji na daljno distaneo, ki niso pripravni , za paniko. Nekoč je padla granata y naš transport, a vozniki so bili domačini in mi smo se amejali. Strah se ne more razširiti od črnih na bele in domišljavi ponos belih pokaže rad. kako Tjviieao je pleme 'mojstrov. Dobro je, da je ljubezen do ba haatva tako velika kot strah pred Moja naslednja panika je bila v bitki pri, Berlaar. Nemci so -si onega jutra v megli izsilili prehod preko Schelde. Na tfc ali oni način sem bil z dvema avtomobiloma prideljen nekemu belgijskemu kavalerijskemu polku. Poza-, bil sem ime onega polka, a nosil je čudovito lepe rdeče hlače in poveljeval mu je človek, ki je izgledal kot princ de Ligne ali kak drugi zgodovinski poveljnik. —-Mi smo bili edini Angleži pri belgijski armadi. Jaz sem dobri precej nedoločno povelje, naj patru-liram ob levi fronti ter grem na Termonde strani do Schelde. — Nenjci pa so šli višje gori že preko reke, in na povratku sem prišel na cestnem križišču v umikanje. Belgijska infanterija je dr-vila proti severu, razbita, brez reda, upanja in brez častnikov. — Ranjenci so kazali svoje rane. da vzbudijo usmiljenje ali da se na ta način opravičijo. Prebivalci vasi so vreli iz svojih hiš in koč ter vlekli seboj majhne vozičke, obložene z modroci in drugo navlako. Granate so švigale v zraku. Na vsakem obrazu je_ stal zapisan strah. Tudi mene se je lotil. Tudi jaz sem se oziral preko glave nazaj, da zagledam prvo strašno nemško pikelhavbo. Cela dežela je bila razdeljena v ograje in hiše. Za ono hišo se mogoče skrivajo^ Ali pa so tam naprej, ob gozdu? Razumel sem one artrljerij-ske voznike, ki so v takih časih prereeali vprego, oddirjali s konji ter pustili za seboj topove jn-svojo čast. Z oklopnim avtomobilom pa mrl jo. V-Južni Afriki sem spo- kaj takega ni mogoče storiti. Ty- di ni mogoče voziti skozi bežečo maso konj, ljudi, artiljerije, sa-mokolnie, ne da bi povzročili ne-prilike sebi in drugim. In razen -tega tudi nisem mogel pozabiti, da smo edini Angleži tukaj. Vsled tega smo prisiljeni obstati na razpotju in ko je dospela masa na drugo sfran naših dven vozov ter nas imfla med seboj in terorjem, je postal njen tempo počasnejši in ojunačili so se. Drhal se je zopet izpremenila v armado. # * * Bilo je eno onih slabo premišljenih "prodiranj" na Galipoli-su. Tri brigade so pričele zjutraj brez priprav in brez cilja s prodr-ranjem- Proti poldne sem se slučajno znašel poleg bodočega generala prijazne sorte, po imenu William. Pozneje je postal še prijaznejši. mi preskrbel D. S. O. — (Distinguished Service Order), a se sam pridružil delavski stranki. Ko me' je videl s tropo posto-pačev in strojnih pušk, mi je rekel, — naj se vrinem v krtijo. — To je bilo zelo lepo, nedoločno povelje, katero si je lahko civilist razlagal kot je hotel. Vedno več zaostalih in ranjenih pa je prišlo k nam. — ljudi s povestmi, da so se vrnili po na-daljno municijo in pol ducata dobrodušnih samaritanov nekega moža, ki je foil mogoče ranjen v roko. Vedno bolj vznemirjeni smo se plazili po razvalinah navzgor. Z zadnjim naporom svoje omahujte volje smo prodrli še sto jar dov naprej in tedaj smo videli napadalec, kako so prodirali proti nam: — Francoze obeh barv. ce, ljudi iz Essexsa. Niso tekli, pač pa se umikali. Pod menoj je bil neki narednik, po imenu John Little. Prihajal je iz Berwickshi-ra, bil je starejši kot jaz, na napačni strani petdesetih, — a najbolj pogumni in ponižni poštenjak, kar sem jih kedaj potznal. Preteč z revolverjem je ustavil vse, ki so se priplazili nazaj. — Mislim, da jih bomo sedaj spravili naprej, gospod, le še sto jardov. Naša tropa mož je do tedaj narasla na tisoč, in vsi ko ležali na tleh ter skrivali obraze. Tudi mene je navdajala želja, da se vle-žem, a na moji levi strani je stal Little in nisem si upal leči na tla. Panika podnevi je huda, a še desetkrat hujša ponoči. Moja zad nja primera naj bo iz teme. Bila je naša zadnja noč na nasedlem parniku "River Clyde". Naenkrat se je privalila preko krova neka postava ter obtičala v kem kotu. — Kaj pa je? — sem vprašal prestrašen. — Ali ste ranjeni, stari dečko? — Ne, a tega ne morem še nadalje prestajati, — se je glasil stokajoč odgovor. To, krogle in,^x>manjkanje hlač in čevljev v temi, mi je skoro popolnoma zmešalo glavo. Vedel sem, da so Turki nad nami in jaz sem bil bos. Tičala sva tam, dve na smrt prestrašeni postavi ter pričakovala smrti. Na srečo pa sem se moral brigati za svoje podrejene. Padlo mi je nekaj v roke, s čemur sem si pokril nagoto in splazil sem se po krovu naprej med Turke, ki pa so bili tako prijazni, da so pustili v miru temne stopnice. Samoposebi umevno pa ni bik> nikakih Turkov tukaj, a strah, paničen strah se je lotil posadke ladje. Karlisti na delu. Na Dunaju se je vr«la seja načelnikov legitimistične stranke, ki so se je udeležili tudi madžarski zasteipniki. Na seji se je razpravljalo obširno o vzrokih neu*jpeha zadnje Karlove avanture in o sedanjem stanju leg it i mističnega pokreta. Madžari so naglašali, da na Madžarskem viada enako kot v AystHji prikriva pravo ljudsko na z i ran je; v resnici da je legitimist ična ideja daleko bolj razširjena kot se meni. Tudi madžarska armada je baje ea 98 odstotkov legitimističnega mišljenja. Strankini tajnik se je zahvalil Madžarom za poročila in zatrjeval, da bo mogoče z intenzivnim skupna m delom doseči zopetno vizpo-stavitew stare avstro-ogrske monarhije. — Naj ee veselijo! • Jugoslovani v p oedinih državah. Census Bureau je šele sedaj iz-j bo-Hrvatov. Ti poslednji so podal natančnejše statistične po-1 razdeljeni v Hrvate ^(140.550), datke o narodnostih v Združenih Dalmatince (3.119), Srbe (52.208) državah, glasom zadnjega ljud.-|in Črnogorce (4.535). skega atetja od 1.1920. Dosedaj je bilo objavljeno le skupno število pripadnikov poedinih narodnosti v vseh (Združenih državah in podatki glede nekaterih velemest. Statistika o narodnostih ali — pravzaprav — o materinščini za- Od 208.552 Slovencev je bilo 102.744 tujerodcev in 105.808 tu rojenih. Po ljudskem šteju od 1. j 1910 pa je bilo 181.594 Slovencev, od teh 123.631 tujerodcev in — j 57.963 tukaj rojenih. Od 200.421 Srbo-Hrvatov je bi- popada le tujerodce in one A- 10 125.844 tujerodcev in 74.577 merikanee. katerih oče ali mati j tukaj rojenih. Po ljudskem štetju ali pa oba roditelja sta bila tuje- 0d leta 1910 je bilo navedenih — rodca, skratka takozvano prvo 126.064 Srbo-Hrvatov. od teh — in drugo generacijo priseljeništ- 1Q5.669 tujerodcev in 22.395 tu-1 va. Otroci tujerodcev so vedno kaj rojenih navedeni po materinščini svojih; Skupno število Jugoslovanov j staršev. Belokožni tujerodci in I (po narodnosti) je torej po ljmT-| njihovi otroci so navedeni v u- j s.kem štetju Gd leta 1920 bilo — j, radntfi statistikah pod skupnim 403.973 nasproti 309.658 1. 1910. j imenom "foreign white stock". Podatki navajajo število Slo-Jugoslovani v Združenih drža- vencev in Srbo.Hrvatov po poe-' vah so navedeni- po materinščinij dinih državah. tu navajam;> t]r-j kot Slovenci in Srbo-Hrvati. Ne žave v postop'nem redu po gtevi da bi se spuščali v kritiko o zanesljivosti teh statistik, vendar je zanimivo, da vemo. koliko Jugo- , . , i državah. Slovanov, navaja uradno ljudsko lu našega prebivalstva v istih. Ostali so raztreseni po raznih štetje, kajti, naj bedo te statisti- Vse te številke treba razumeti kot število tujerodnih in tukaj ke natančne ali ne, treba vendar-le računati z uradnimi podatki, |rojemh Slovencev ozipoma *rb°-kajti ti imajo veliko važnost pri, Svatov (po materinščini), nave-praktičnem izvajanju marsikate- denih ^ uradnem ljudskem ttetju rih odredb. ' 1. 1920. Država Slovencev Država Srbo-Hrvatov. 1. Pennsylvania 50,257 1., Pennsylvania 5G,483 2. Ohio 39,012 2. Ohio 25,595 3. Illinois 21,595 3. Illinois 24,844 4. New York 15,025 4. Michigan 14,818 5. Minnesota 13,803 5. Minnesota 9,003 6. Wisconsin 9,675 6. New York 8,143 7. California 8,208 • 7. Indiana . 7,846 8. New Jersey 6,894 8. Wisconsin 6,833 9. Michigan 6,808 9. California 6,388 10. Colorado 5.246 10. Montana 4,839 11. Indiana 3,939 11. Washington 4,174 12. Montana 3,622 12. Missouri 3,814 13. Washington 3,445 13. W. Virginia 3,661 14. Connecticut 3.257 14. Kansas 3,558 15. West Virginia 3,043 15. Iowa 3,526 16. Kansas 2,935 16. Colorado 1,831 17. Wyoming 1,297 17. Arizona 1,788 18. Missouri 1,021 18. New Jersey 1,720 19. Oregon 4 975 19. Nebraska 1,608 20. Utah 846 20. Oregon 1,223 21. Louisiana 694 21. Utah v 1.013 22. Texas 659 22. Wyoming 946 23. Iowa 649 23. Massachusetts 796 24. Massachusetts 614 24. New Mexico 767 25. Maryland 536 25. Nevada 730 26. Mississippi 458 26. Texas 618 27. New Mexico 453 27. Idaho 507 28. Arizona * 381 28. Connecticut 493 29. Virginia 376 29. South Dakota 464 30. South Dakota 341 Marydand 375 31. Nebraska 334 31. Kentuky 1N 354 32. Oklahoma 326 33. Nevada 326 Po uradnih podatkih je bilo le- Na razne druge zanimive po- ta 1920 v Združenih državah — datke te statistike se povrnemo 208.552 Slovencev in 200.421 Sr- pozneje. Masarykovi spomini. 1914. do 1918. Prezident češkoslovaške republike T. G. Masarvk. je pravkar dovršil svoje spomine na vojno in medvojno delo za osvobojenje svojega češkoslovaškega in našega jugoslovanskega naroda. Knjigo bi moral vzeti v roke in jo preštudirati vsak našinec, ki se hoče vsaj na distaneo seznaniti s politično zgodovino nastajajoče karte nOve Evrope. Masarv-kovo delo je bilo sila težko. — V. začetku .vojie je svet o Čehoslo-vakih in Jugoslovanih vedel malo. in še tisto, kar je vedel, je izpodrivala avstrofil. propaganda v inozemstvu. Poročevalcu zgodo- rvk v Rimu, išče zvez *in naveže stike z antanto in predvsem z Jugoslovan, v imenu katerih stopajo srbski poslanik* Mihajlovič. kipar Meštrovič, zgodovinar Lujo Vojnovič. Trumbič in drugi njfc pozornieo. Govori se o Dalmaciji ki je že objekt italijanskih aspi-racij. Razčiščuje se vprašanje razmerja Italije do trozveze. Naslednji oddelek je posvečen delu v Ženevi od januarja do septembra 1915. Tudi tu se omenja sodelovanje z Jugoslovani. Naslednji čas je posvečen delovanju Masarykovem v Parizu in Londonu od septembra 1915. do ^aja ton. Jugoslovanske zadeve >e o-menjajo na več mestih: v ltiinu se vrši kongres zatiranih narodov.* -- v Ameriki se budi zanimanje za Kakor je znano, j,- bolgarska jugoslovansko vprašanje, v Bi- vlada Uredila, da se ima vršiti mu se sklene pakt meti Italijani >0l]I1;i in Jugoslovani. Govori se tudi prriskava tudi proti bivše- °,mu kabinetu Gešov-Panev, ki je Crnigori. Predsednik Združenih .klenil balkan^k.. zvez., in bil na držav se zainteresira za Jugoslo- krmilu za časa bfdgarsko - srbsko- vane- urške vojne proti Turčiji. Mat*. Iz Washingtona >e je Masarvk rijal za obtožbo je že popolnoma preko Pariza. Padove in Brixna podal domov. To bilo med 20. novembrom in 21. d«*cembrom. — V tem času že p«»javlja v obrisih ideja male antante, kateri po lože temelj razgovori Masary-ka z Vesničem. Trumbičem, Jo-nescirm in Venizelosom. pripravljen in razprava proti Ge-iovu. Danevu in tovarišem se bo nemara vršila že v drugi polovici meseca junija. Gešova se obdolžil je, ker ji* sklenil balkansko zvezo, ki Bolgarsko zapletla v vojno in ker ni imel dovolj odločnosti, da bi v odločilnem trenutku n-kel* " I >1 rs t i!" k.» je ves svet razen carja Ferdinanda vedel, Ponarejeni bankovci. V zadnjem času se je v celi Ev-i,,a Bolgarija drči v prepad. Dr. n.pi p< javilo veliko števdo pona- Daneva s0 obremenjuje za to, _ rejenih bankovcev. Zlasti mnogo-1, . , . . .. . , . , , f . , ker je kot predsednik narodnega brojni mi oobro izdelani so talzi- , ifiliriin m nti ur i. tikati amerikanskih bankovcev jki sobranja na prigovarjanje carja 10 in 20 dolarjev, angleških po ^dinanda v času, ko so bolgar- 10 funtov, rumunskih po 500 le-|ske Cetr stale I'™1 ^taldžo. od- bil turške predloge za mir ter di- vine nastanka češkoslovaške in 1917. Jugoslovani se v tem času >ov- r>,*> P"1 J*, . . _ . . jugoslovanske države bodo zato pojavljajo na mnogih mestih. _ I« itaJja"' ^ ^ Ca" ,, . . . , . * . . , . „ i kih do rvo lir ri«rradu samo zato. k. r si je car Masarykovi spomini dragocen pri Akutno postaja zlasti vprašanje t i- i i , " • • . " .• , . ,* . rerdmand ubil v glavo, da se bo pomocek za spoznanje dejanske- razmerja med Italijo in bodočo) Bivši avstrijski ministrski pred- ihi\ kronati v Ha-iji Sofiji in da ga položaja. ^ Jugoslavijo. V akcijo stopa znani rednik obsojen radi žaljenja časti. 7^sede prostol bizantinskih car- Masarykova knjiga je razdelje- Jugoslovanski odbor, pojavljajo j ~ " * ni pravdnik zastopati bivši minister Daskalov. Ker j»' ta imeno- - - __ _ _ .. , . i ........... ... » van za bolgarskega poslanika v bra 3914. Že tuše pojavi vpraša- Naslednji cas od maja 1917. doUl rarel (lmiaj la zanimiva pravtla nosi naslov "Praga" in obravna- »Supila. Hinkoviča. .Vošnjaka. m-la;.- e »itrra Muss.trek. Ameri- va dogodke od avgusta do decern- Kraleviča. Pašiča in Velimiroviča. '-ki pi-atelj^ Sinclair je namreč to- v obliki koridorja med obema državama. Drugi oddelek je naslovljen "Rim". Podatki obsegajo dobo od decembra 1914., do januarja 1915. V tem času se mudi Masa- se je Masaryk mudil v Tokiju, Hu^rok je Lil obsojen na 500 ti- balkona in sem zapel in pozabil odkoder je odpotoval v Washing- soč avstrijskih kron globe. : na ves svet. min ist rskega pred -, sednika 11il-snareka, ker .je Ilnssa-, nt^t'*r rek v nekem članku v dunajskem listu Itelchspo' tnazval Sin-clairja povodom izdaj. Ko .sem šel z množico mimo po knjige "Cerkev in veliki kapital "J cesti, sem videl tvoj nasmeh z GT.AS NARODA. .">. .TUN. PREDPISI IN NAVODILA ZA AMERIŠKO DRŽAVLJANSTVO Z odobrenjem vlad« Združenih držav priredil Jugoslovanski Oddelek (Foreign Language Information Service. — Jugoslav Bureau.) Federalna vlada — troje delov.A. Bv direct vote of the people in each congressional district. 22. Q. Into how many parts Ls 31. Kako se volijo člani poslan-the government of tke United >ke zbornice? States divided t Potom direktnega glasovanja A. The F« leral government is ljudstva v vsakem volilnem ok-divided by ^hie Constitution into raju. threr parts .or branches: 32. Q. For how long a term is 1. Congress, — the legislative a member of the House of Rep rebranch. which makes the laws. sentatives elected? 2. The Pr»*«si«ient. the executive A. For two vcars. 32. Za kako tlolgo dobo je izvoljen elan poslanske zbornice? Za dve leti. 33. Q. Who presides over the House of Representatives t A. A the Speaker of 11*? House." who iv elected by the members from their own braneh. which carries out the laws. and. 3. The Supreme Court, the judical branch, which int< .*urets the Jaws. 22. V koliko delov se deli vlada Združenih držav? Federalna vlada se deli na pod- of the llousi laj»i kunstitueije v tri;dele ali pa- number noge: Kdo predseduje poslanski 1. Kongres, zakonodajni del, ki zbornici? Ustvarja zakone, Ta koz van i Speaker (izgovori: 2. Predsednik, izvrševal ni del. >pikr>, katerega izvolijo člani iz svoje sredine. 34. Q. What is the duty of Con-press T A. To make all national laws. 34. Katere io dolžnosti kongresa ? Ustvarjati zakone za vso deželo. 35. How does Congress make a law? A. Any proposed law .called a bill, must first be passed by a kj izvršuje zakone, in 3. Najvišje sodišče, pravosodni del. ki tolmači zakone. Federalna vlada — aakonodajm del. 23. Q. Of how many parts is Congress, the legislative branch, composed ? A. Two: The Senate and the House of Representatives. 23. Od koliko delov je sestav- majority vote by both the Ssenate Ijeii kongres, ki jt zakonodajni and the House of Re present at i- del vlade? Od dveh: od senata in poslanske zbornice. 24. Q. How many Senators are elected from each state? A. Two. ves tfiened by the President. If. instead of .-ijrning it, the President disapproves and vetoes it. the bill my >tilj become a lavfr if. after consideration by Congress, it i» again pased by both, the Se- 24. Koliko senatorjev izvoli vsa- ♦ nate and the House of Represen-ka država? tatives. but this time by a two Po dva. j thirds vote. 2f». Q. How many 'Senators are 35. Kako napravlja kongres za-there altogether? kone? » A. Nmety-ix ; that is, two from ' Vsak predlagani zakon, tako-eaeh of the forty-eight states. zvani "bill" /zakonski načrt) 2». K-^iko senatorjev je vseji mora biti sprejet po večini pla-hkupaj ' sov toliko v senatu, kolikor v po- 96; to je po dva i/ v»ake izmed ! slanski zbornici, in predsednik ga 4» držav. 26. Q. How are the Senators elected ? A. By direct vote of the people of eaeh state. Molitveniki: Marija Varhinja: v ]»latno vezano .............70 v usnje veiuiiio ........................liO Rajski glasovi: v platno vezano ..............10 v usnje vezano ... 1-30 v fino usnje vezano ........ 1.60 v u>nje vein no ..........................1J0 Skrbi za dušo: , v | »!:i t no vezano .......................80 v usnje vezano............................1.65 v fino usnje vezano ................1.80 Poučne knjige: ing?»&ko slovenski slovar (Dr. Kern) .............. 5.00 UceljtKr, služfca ali nauk kako . naj k k sv. iDtei streže .... JO Kimati zdravnik po Knajpu ____ 1.25 lomari iivinozdravnik .......... 1.25 Dva sestavljena plesa: C'etvorka in |»ese<]a opisano in narisano.......35 ■ovedoreja .....................?5 Hitri računar ...........-......M •u^oslavija. Zemljepisni pregled 1.25 Knjiga • lepem vedenju. Tnlo vezano ...................1.00 linjiga o dostojnem vedenja .. .50 Mlekarstvo a trticami za živinorejo .................... .78 Kemik« »uagleškl tolmač .........60 Največji spisovnlk ljubavuib pi Nrmifina brri učitelja 1. del .......... 2. dri ............ *ravlla za olik« rcntnlaar. 1. letnik .. 2. letnik .. 3. letnik .. .60 .60 .30 .75 "Vaktitnl rahmar ........... ftočnl slovensko in iWretuk« »o- gie&kl slovar...............60 Slovensko-angleška slovnica, s slovarjem, t rilo vezana ......1.50 Svet« pismo stare in nove zaveze, vsebuje 1O40 strani............3.00 Splošno knjigovodstva. 1 in 2 del $2.50 blovensko-italjanski In ItalJ.slov. slovar ....................... 1.00 Slovensko-nemški in nemško-sloven- ski slovar ................... JO Slovenska Narodna mladina .... 1.— Spretna kuharira ................1.25 Spretna kuharica, tnlo vezano 1-50 ( mni čebelar .................. 1-50 ušilna knjižica .............. -5® Veliki slovenski spisovnlk raznih raznih pisem, trdo vezano 1-50 Zgodbe sv. pisma ...............30 Zgodovina Srbov. Hrvatov In Slovencev 1.- zvezek .........................-55 2. zvezek ................ -85 Razne povesti in romani: Amerika In Amerikami, trd. vez. 4.00 mora odobriti in podpisati. A ko se predsednik, mesto da bi ga podpisal, ne strinja z njim in «ra odkloni (postavi svoj veto), do-tični bili še vedno lahko postane 26. Kako s.- volijo senatorji? »zakon, ako ga kongres zopet vza- s' ' i r-ktn. u«n glasovanja j me v pretres in ga senat in po- ^^rej Hofer ................ -5® !jti'i>r\;i v \ - t k i državi. < sl.mska zbornica "Zopet sprejmeta. Ooeška vedeževalka .......... *35 J35 M vrtina Borograjska .......... JO l»oli Z orožjem ...... ....... -50 -7 h >r how i ng a term is Top .t pa z dvetretjinsko večino. :|se|grajski Biser .. a s, nator electe«l? 3fv Q. Where does Congress'rurke in porednosti V K r ^ix years. meet* ISeli rojaki, trdo vezano----... 27. Za kako se sr..*!«« redno po en-l. . , .Čarovnica starega grada ...... ,* de-' krat na leto, prvi pondeljek v ... f the eembru. in ostaja v zasedanju do-j osvela stikrat mnogo mesecev, »lokler ni 2lato ... i« .65 .75 JO .60 .75 .60 .60 .60 .60 .60 .60 .60 .75 .35 .80 .40 .70 .30 JO larmen, trdo vezano............ .40 .judske povesti, — Od hiSe do hi- Se. — Sin .................. .60 Ljudska knjižnica: 1. zv. Znamenje štirih ...... JO 2. zv. Darovana. Zgodovinska povest ........................J0 3. zv. Jema č Zmagovat. — Med Plazovi .................... 4. zv. Malo življenje ........ 5. zv. Zadnja kmečka vojaka 6 zv. Gozdarjev sin ........ 7. zv. Prihaja« .............. S. »t. Pasjegiavrl ............ ti. zv. Kak« sem se jas likat, (Brencelj) ................... 10. zv. Kako sem se jaz likal. I Breneelj I ................... u. zv. Kako sem m jaz UIuri. (IireiKvIj» ................... 2. zv. Iz dnevnika malega po- redneža, trdo vezano .........; 14. zv. Ljubljanske silim. — ' Iireneelj i ................... 5. Juan Miseria. Povest Is španskeira življenja .......... 6. zv. Ne v Ameriko. Po reanl-enili dosoHmd življenja, a van Cankar) JS9 Mrtvi Gosta« ................. Materina žrtor .J.............. fnsofino .................... Ha* Klatel .................. Mesija ...................... Milico Poštenjakovi« .......... Mitva area. Povesti. (I. Tavčat) lj>0 Naša T as. 1. del vsebuje 14 popove« t i. (Novačan) — Vezano ...................... j JO Brofilrano ..-.................. J.OO Naia Vas. 2. del vsebuje 9 povesti Vezano ...................... i.st Brofiirano .................... 1.00 Na Indijskih otokih .......... J6o Naseljenci .................... m Na Preriji .................. SiMU* .......................40 Na krvavih Poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih jKihodov bivSe- slovenskea polka .......... 1.50 'aiodna Biblioteka: Amerika In povsod dobro, 4ow najboljše ..................... Bera« ........................ Boj s prirodo .............. Božja kazen .................. Babica.......................... Beat in dnevnik ............... Črtica iz življenja na kmetih Grška Mitologija, 2 knjigi .. < Ten era 1 Laudan ................ Kranjska čebelica. Poezije -.. Nekaj iz ruske zgodovine .... Napoleon prvi ............ Nesrecnica ..................... Rimska Mitologija .......... Spisje. Vsebuje 11 povesti .... Svitoslav ..................... Spisi Andrejtkovega Jožeta, — Popotni listi, nočni prehod Itd V Gorskem zakotjn .......... Za kruhom ................... Zaroka ob pol nori ............ Z ognjem in mečem.........- liost in veselje................ .40 .40 .40 .40 1.20 .70 .40 1.80 .70 .40 .tO 1.00 .70 .70 .40 .40 .40 .40 .40 .40 330 1.00 'isto Šesto, povest lz Abmosv Jt veta no« ..................'.. Stri povesti: Nagla be&eda; TuJCe- va oseeta; Gospod Grabar; Cist Papirja ........".............. .30 Slovenski pisatelji: 2. zv. Jos. J uril« zbrani splaL Vsebuje 7 povesti .......... iJSO II. zv. Dr. Ivan Tavčar zbrani spisi. Cvetje v jeseni. Viso&ka kronika J.OO •Spiimanove pripovedke: I. zv. Maron. kn*anski derek iz Libanona .................. Ji zv. Marijina otroka, invest iz .... kavkaSkih gora ............* J5 •I. zv. Praski jndek .............35 8. /.v. Tri Imlijansfce ] to v est i ......30 i». zv. Kraljičin nečak, /^roilovin- ska povest iz Japonskega .... JO lo. zv. Zveti-sin. Povest iz zvlade A k bar j a Velikega............ Ji II. zv. Rdeča in bela vrtnica, i>o-vest ....................... Ji 72. zv. Korejska brata. i'rti«-a iz misjonov v Koreji ............JO i::, zv. Boj in zmaga. ]>ovest ____ 30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest lz zgodovine kanadske .................... jo 25. zv. AngelJ sužnjev. Brazil j ska pov est ...................... J6 16. zv. Zlatokopi. Povest...... JO 17. zv. Prvi« med Indijanci ali vožnja v Nikaragno ........ JO 15. zv. Preganjanje Indijskih mls-jonarjev .................... Ji 19. zv. Mlada mornarja. Povest JO Šaljivi Slovenec .............. JO vit an je,, roman, tnlo vezano____ 1.00 trdo vezano ................... Turki pred Dunajem.............60 Trenutki oddiha ...............40 Umor v Sarajevu ............... .10 išnjeva Repatica. Satiričen roman. 2 knjigi .............. IJ5 Vera. roman ...................JS Trdo vezano .................. J5 Veliki vsevedež..................1.00 Vrtnar. Ilahlndrannt Tagore, trdo vezano .........................60 ZsdnI dnevi nesrečnega kralja .60 Zaklad na kozjem eetrovn.....80 Zadna pravda ................ JO Zmaj Iz Bosne..................1.00 Zltarjevo Zlato .................«1J0 Ženini naše koprnele.............35 Zmote in konee gospodične Pavle .40 Zbirka slovenskih p-v-stl: 1. /.v. Vojnomir ali poganstvo .. .35 2. zv. Hudo brezdno ............ J5 . zv. Vesele povesti............35 i. zv. Povesti in slike...........35 5. zv. Student naj bo. Naš vsakdanji kruh ................ Ji Znbavna knjižnica: 22 zv. Pesran in Lambergar.......75 23. zv. fms stnrt.................75 t zv. Zločinci ................ .75 "1. zv. Mož z razregano dušo____1.25 Kd« predseduje v ^natilT reiU vseh stvari, glede katerih P od pred senik Združenih držav, mora kaj ukreniti. When does Con-rress T»ve »liki — Njiva. Starka — 29. How many Represent at i- 3"- ve* are there for all the forty - nie»*t f eight states! * I A. Conpress meets regularly j'1®1^* .................. • ... w , • : Bev ica Orleanska.............. A. At present, there are 4:t."i. once a year, the first Monday in; ^^ ^^ letnik lfloe 2'J. K liko p si a nee v je irvolje- December, and remains in ^»»ssion min i/ v - h 4> dr/avf often for many months, until it 'nj-f,^, .................... SN'daj jih je 435. has disposetl of all matters rf-'^ Baron Traik ............ 30. Q. H-.w is the number of quirinp attention. Fra Diavolo .................. Kejin-Ni'Tjia?iVis from each state 37. Kdaj se k 'n«rr«*s sestane? .(iozdovnk <2 zvezka) .......... ^i^t. rniinetl f Kongres se sestane redno en-(Grelnik Lenard. (Ivan Cankar) A. Aeeordmjr to population. — trat na leto. prvi pondeljek me- |G«čevski katekizem .......... 3 fO ,. n»- Mat-- h.iv twie. as man v —-«a dei*embra ter večkrat zboru-l^"1^* umira people in it as another, it will ha- jc po vee mesecev, dokler ne re- .Mcdv _ . - . 1. - U 1 Humoreske. Groteske in Satire ve twice as many Representati- vseh predloženih mu zadev. v«. Each state is divided into 38. Q. May Conngess meet at conjfr«-ssional districts according other timet to its population and from each A. Yes. the President may call district there Ls one Rrpreicnta- Congress in special session at any tive. time. :iO. Kako S«» določa število po- 38. Ali se more Kongres shajati klance v kji vsako «Iržavof tudi ob drugem času? Ka podlagi -prebivalstva. Ako Da. predalnik ima pravico >ma kaka država dvakrat ve«" r^re- sklicati kongres v posebno zase- bivaleev kot druga, potem ima danje olj vsakem času. dvakrat toliko poslancev. Vsaka__' d 'Lava je raadeljena v volilne okraje (konfrrmijonalne diatrikte) ▼ razmerju prebivai^nva in na! vsak volilni okraj prihaja po en .60 jm J5i CjM i« J5 35 JS0 L20 .75 JM 35 M t dobe punta in b«jev ........ 30 z zapeške globeli .............. 130 gralec ......................... 1.00 los. Jurčič spisi: zv. Cvet In sad. Hil mestnega sodnika. Broširano ........ .75 Trdo vezano .............. 1.00 . zv. S«sed«T sin. Sin kne&ect cesarja itd. Broširano.......75 Tnlo vezano .............. 1.00 . zv. Dr. Zober. roman. Tngom-,.er, tragedija v 5. dejanjih. Trdo vezano ....................1.00 Narodna knjižnica: mike ...................... -20 Bele noči. — mali junak JO Izbrani spisi Valentin Vodnika -50 Bohinja pri kraljici gosji aožid .<0 Malenkosti .................. M Moje iivljenje. (Ivan Cankar) .40 Paberkl in Roia ........... -tO Obiski. (Cankari 1.20 ■ »biski. (Cankar) Trdo vezano .. 1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka JCS 'o vest ire, kaOmdranath Tagora. Vsebuje 5 povesti .........It Petelinov Janez, v- 4. zv.. trki hrat fi. zv.. tr«io vezano. Vsebuje 1"0 povesti ...................... JO JO JO JO JO Tmetniike knjige o Mlada greda; pravljica a alikaml Ji Pepelka; pravljica • slikami L00 Rdeča kapica; pravljica ■ slikami ........................ 1.04 Sneguljtiea: pravljica a slikami 1J0 Truoljtl*«, pravljica • slikami 1.00 .7« .75 'njige k Mladi alikar ...... Slike Iz pravljic .. njlge za slikanje dopisnic popolna z barvami in nr.vodilom: Mladi nmetnlk .............. 1JC0 Igre: ?olina Solz. S enodejanke: Dra svetova, dediiiina, trpini ____ U4 >nevaik. Veseloigra v 2 dejanjih Ji «audeamns. Komedija v 4 dejanjih ........................ ji Martin Krpan. Drama v petih dejanjih ----j................... JO Revizor. Komedij* ▼ 5 dejanjih 1J0 Ton&ove sanje na MAdaviev večer. Mladinska Igra s petjem w 3 dejanjih .................. M 'Mrka ljubkih Iger, snopič. Kmet Herod, VtMe-talka. Župan, Sardantski, Ječa nad petelinom In kea ...... Ji . snopič. Mlin pod semijo. Sv. • Neža, Sanje ................ JO In 8. snopič. Sinove maščevanja. Za letov i&če, Občinsk tepček, Dve materi, Neža z Bleda. Najdena hči .................. Ji . snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne trnntaao. Očetova kletev, Časica kave____ Ji 1. snopič. Večna mladost in lepota, Repoštev, Preperljiva soseda JO 2. snopič. Izgubljen sin, V ječi, pastlricl ln kralji, Ljndmila, _ Planšarica .................. Ji 3. snopič. Vestalka, Smrt 5Iar|jo Device, Marijin otrok ...... Ji 4. snopič. Junaška deklica, Sv. Boštjan, Materin blagoslov .. Ji 5. snopič. Turki pred Dunajem Fabjola In Neža ........ M 7. anoplč. Dirnež, strah kranjske dežele; Oh ta Polona, Prisiljen stan Je zaničevan ............ j* 8. in 19. anopič. Pijavka, Skri»cn zaklad, Rešitelj. Kmet avtomat; Dekla B^ija; Jnna&ke .................... Ji 0 snopič. Sv. Jost; Ljubezen Marijinega otroka .............. jf Pesmi in poezije: Godec; poleg narodnih pravljle o Vrbskem jezera. (A. Fun tek) Trdo vezano ................ .75 Meje obzorje. En«. G an gel. Poezije Trdo vezano ................ talade in romance. (A. AJkerc) Trdo vezano ................ j jg BroSirano ..................... Pesmi. (Simon Jenko) .........45 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi ln prevodi znanih slovenskih pesmi v angleSčlnl.................... 1ju 'oezije. (Simon Gregorčič) — trdo vezano .................. j qo liolira. Pesmi za mladost.....M lovenska Narodna lirika. Poestje Ji Sto ugank. (Oton Zupančič). — ........................... Ji Pesmi z notami: Otroški vrtec Za kratek čas Zaklad si 1.20 1J0 U0 Kraljevič In bera*............ vraljita Mnfenica, trdo vefeno JK Sosedov sin, (Jurtif) ......... M J9 Stezosledec ..................... JO Razglednice: Zabavne. Različne, du^at................J55 Mtm Vorike. Različne, ducat .. JB9 Velikonočne, božično In novoletne ducat ...................... JU Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Posamezne po .............. JOB Narodna noia, dneat....................Ji posamezne po .........................95 Planinski pozdravi, ducat.............40 posamezne po...............05 Panorama mesta New Točk .... .15 Prerokovali* karte 1.00 Gorski odaevl. (Lahanjar.) Zbirka moških zborov in čvetero spevov. 1. zvezek ............. 2. zvezek ............... Narodne voJaSke. (Ferjančlč)____ Narodne pesmi. "(Marolt) ....... Naši himni; Lepa naša domovina; Bože pravde. (Marolt) .........u Narodne pesni Žirovnik 1- 2V...................... 2. zv................... n. zv............!"...!!!!! 11!! Narodne himne in domorodne . pesmi. Marolt ................ Pomladanski odmevi. Pesmi m ao- ran, alt ln bas ' 1- zvezek ..................... » zvezek .................... Planinke, (Labarnar.) Pesmi z spran, alt, tenor ln bas: 1. zvezek ..................... - zvezek ..................... Vojaške narodne pesmL (Kosi) .. Orlovske himne. (Vodepivee) ... Lira, srednošolska pesmarica: 1. zvezek .................... zvezek .................... Priložnostne pesmi za izven cerkvene in drudtvene s Javnosti — ... (13 mešanih In 3 moSkl zbori) 1.10 Nočne pesmL (Adamič). Ui KupIetL (Gmm) — 1. Kranjske fiege ln navade .... Ji 2. Učeni Mihec; Slabi časi Ji 3. Nezadovoljne^; To zares užlt Slovenski akordL (Adamič) ~ Zbirke 22 mešanih in moftklh tbo- .45 .45 JO JO .20 JO .20 Ji .44 .40 Ji uo L20 U0 1- zvezek 2. zvezek M .n Meianl In moški zbori. (Aljai) — 1 avezek: I>omovInl; Nevesti; No went ml; Nala nadt; Ujetega Ptiča tožba: Soči............. M 2. zvezek: Pri zibelki; Cerkvica; Ne tožim; OJ planine: OJ s Bogom -ti planinski svet: Sotskodomsld mladini; Na bregu 3. zvezek: Psalm 118; Ti wool o poj ; Na dan; Divna noč....... Ji 4 zvezek: Ujetega pti&a tožba; Za kipi duša; Dneva nam pripelji žar; Pri pogrebu...............40 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva tam prpelji Žar: Z vencem tam ovenčam slavo; Triglav........ M 0. zveaek: Opomin k veselju; Sv-ta noč: Stražniki; Hvalite Ooapo-da; Občutki; Geslo............ Ji 7. zvezek: Slaveček; Zaoetallptlč; • Domorodna iskrica; Pri avadbl; Pri mrtvaSkem sprevodu; Geslo .40 S. zveaek : Ti osrečiti jo hod (me-Ean zb.) : TI osrečit ljo hoti (mo> fki zb.) ; Prijatelj ln senca (moffkl zb.) ; Prijatelj ln senca re / laj |>r«»»ltiii roman ■ (ianiki spadajo. Francoski črnci » rritMu vijaku in lovcu Batu ali. -o tem lažje zavzeli za Diagnev ki piuti v len bi svoj viv«"ek. po- nai-rt. ker se njihovim rojakom izvršuj*- svoje zakonske priznava daleko več državljan-■ l/n sil. %e masti z ocvrtimi go-!-kih pravic, nego iih uživajo za-ii ami n prazni debelae- m ore i v l ni ji. Diagne celo smatra i um piva. Sedaj prične izhajati da j»* panafrikaniz*ni strašilo. — t ti i<» tudi v slovanskem pr-vo-' |tn l katerim bi črni papež »John-du. son hotel širiti protest a nt stvo po Hatualova bajta zaudsrja po i obeh Kongih. * \ - h duhovih človfike zverine, ki Te politične razmere so sood-h ne *.kuša ublažiti nobena mi ločevale pri glasovanju Akademi-t v nja\;». Tu "čohne po potu. je. S«-daj pa >i oglejmo še neko-• i u ,ri kr\i V teh vro.-ičnih liko temnopoltega slavljenca. ki sTran«h ogluša primitivni —• j«* zagledal lil«" >veta 12. novern- tum tam. vse /ivali ekvatorijalnih f»ra l*»h7 na Martiniku. Njegovi g!-»<"-av rukajo. mukajo, kvakajo. predniki no bili pred več stoletji t'rno in ikrlatn.» /ari hotljiva i- »ripeljani z drugimi zamorci .v . t.! a razuzdane zakonske polov i-' Saint - Pierre. Oče mu je bil kolo-n- .1 augend/'-, ki jo neprestano nijalen uradnik, ki so ga njego-?alezuje zagoreli mladič Bisiben- .vi predstojniki čislali in cenili. e navzlic umstvenim in kj«-r >e pleše, ljubi. žre. popiva, nravstvenim sposobnostim — spri k, -t spolno godni obrezujejo. •'-«» takratnih predsodkov — ni Kjt r g luazi naga in razbrzdana ;m.v/.|h-I jN»>.*-biio visoko. Sin — množic«, pijana in histerična tu- danes sirota — je naredil gimna-1 .n v j »i je v divjem hrušču in tru- /tjsk«- študije v Bordeauxu, tiva »».'•u ter e pari. pari v vročini in mlajša' brata, ki je Rene skrbel pohlepu. za uju. sta bila vpisana na istem l)elo je pisano v neposrednem zavodu. slohod mrtvaških ter- Tani «*»• uči med devetimi evrop mitov, beže<"ih iz svojega poplav- >kimi tovariši arabščine. Iz Pari-1 j ene ga mravljišča. In v tej fres- 7a hodi pismo dv3 meseca do nje-ki. hotouia trdi in grdi, ne izosta- ga. iie popolnoma čuvstvena plat. Batualo je pisal šest let. Beli Neoinejt-no in me-toma zaduš- kolonizatorji tukaj postavlje-Ijivo izvirnost tega zamorskega ni v neugodno luč. Pa kaj se ho-runtana tvori težka atmosfera liv «'-e f To je di^vuuient o mišljenju josti, poirešnosti in nečistvovan-J domorodcev in ima kot tak svojo ja. Čitatelj i se lahko ozro skozi t vrednost. okence na vroči pa^. ki ga je inl- Po telesu je Maran srednje pri pristni zamorec, avior te knji-j postave, čvr^t in čiK gojitelj spor ge, Rene Maran. ! ta. Po duhovitosti pa najzajet Dne 14. decembra leta 1921. se1 nejši. naj prijetnejši izraz črne je bila huda bitka v Akademiji za . tudi Maran. toda nagrade potem ni dubil. Da je ni dobil, je najbrž to, da je padel na tehtnico tudi političen razlog. Spomnimo se na takratno vrvenje črnega sveta, na pauafrikanske shode v Združenih državah. Angliji. Belgiji. Franciji. V Parizu samem, kjer no . rn-ei zborovali v Beli ulici, je bdo v nasprotju z negrofobno. ku-kluk-ok lansko Ameriko. veliko zanimanje za toponose, kodrolase zamorce, ki jih je vodil odvetnik Marku* Oarvev. Mož se je leta VJ17. nastanil v newvor&kem pred nieMU Ilarlemu. ki je s svojimi ItiO.OOO prebivalci največje črno mexto na sveto. Tu je prieel svojo projwigando ter zbral do danes tri milijone pristašev, plačujoeih letne prispevke za l\ N. 1. A., — splošno društvo za izboljšanje črnske u**«de. Podjetni Hamov. oziroma llanaaiw»v jj»«»t«>me^- je skoval načrt, naj se vrne Afrika Afrikaneem; v kratkem upa ustvariti paroplovno družbo, ki naj posreduj* med l"nijo in Antiiji t»-r med črn«ko lju«b>vlado Liberijo. zametkom IkwI(*V velike afriške države. Že 1. avgusta 1912 se je v New Yorku «*novala črna zbornica z :HXK> p«»slanei t obeh point, se izdelale pravice črnega sveta kakor tudi ustava vesoljne črnske republike s predsednikom Markom like z močnimi, modernističnimi barvami, ki so goste zelo dražile. Restavrater je s svojim na«"rtotu dtopnja razvoja.. j riiški blagajni in. po zavarovanju — Mislim, da ni prva stopnja.; za slučaj onemoglosti. — se je nasmehnil mlajši častnik, i Bilo je odklonjeno — začeli — Ne bi sodil, da je pristen div- smo štrajkati. Aljoša pravi temu jak, ker je poleg lobanje zapisnik, "konflikt s pod jetnikom Brezdvomži sta lastnik lobanje in' To ti je glava! V AngLiji al zapisnika ena in i*ta oseba. No. j kje drugje bi bil za ministra, pri pa poglejmo. . . Oho! Pisan je v nas pa bo po nepremišljenosti ruščini. Torej rojak! L*' j>osIušaj-: kar tako izginil! te- j Sobota. Strajk poteka normal * * * j no. Ta zapisnik je lastnina člana' Do brega je milj. "Obzvevesa " (Obrtne zveze ve- Živeža je sanm Še za jutri. Oe slačev Venedeja Dr v kina. Nje- potem načelnik ustavi hrano, po gova vsebina slove: ; lomimo vesla. Nedelja. Groza, groza, trikrat i Aljoša pravi temu "Fničenje groza. Naša stara ribiška ladja produkcijskih sredstev*'. "Amfitrita*' je šla na dno k —■ Morski psi so se pojavili, vsem vragom. Rešili smo se samo' ^e te sodrge je treba! načelnik in mi, šest. . . Plovemo v Nedelja. Živež pošel. Delavno čolnu, neznano kam. Se dobro, da j ljudstvo mora vendar jesti! je rešil naš načelnik kompas in! Morski psi s«) zares ob pamet, zemljevid. Pravi, da je do brega > NoČ in dan švigajo okoli čolna K> milj in če dobro veslamo, ga |— še mar jim ni za osemurni de-dosežemo v šestih dneh. Fant je j lavnik! na noge! Aljoša je postal nekam zami Pondeljek. Veslamo. Pregledo-1 šljen, nasprotno je pa morje ved-vali smo živež. Če porabimo dnev- i no bolj razbunkano. Od zapada se no po dva pre peč ene a in košček pomika naravnost proti nam ru-salame. bo. hrane za pet do šest men oblak; mrha. kakor da bi bil dni. Veslamo noč in dan. I živ! Torek. Veslali, veslali, kar vsta-! Toliko, da ne skačejo morski ne tovariš Aloša Gajkin in reče: i psi čez krov. . . Aljoša je enega — Kajne tovariši, veslanje je celo s pestjo udaril po gobcu, res težka reč f * , Nedelja (zvečer). Burja. Aljo — Zelo te£ka. — odvrnemo. nekam joka. — To je, — pravi. — delo in i — Odpustite, tovariši, meni za-vsako delo mora biti organizira- ! vrženeu. . . pravi. — Po moji, no! Zato predlagam, da se tako.;! krivdi poginemo. . . ustanovi obrtna zveza veslačev i Kakšen potepinski val! — To-v obrambo naših proletarskih veslaških inten-sov. Načelnik se je na te besede namrdnil. — Kaj ? — pravi, — Otroci, kak °d z*lnje črke se je po papir šnih zvez* Veslajte, pa bo' Ko do- i Ju vlekt'1 i lahko; hitdalo .je premagalo 'modrijana, ako pa modrijan užene hudalo. se Atene s tem pač* ne bodo mogle /onašati. • Ko pride atenski poslanec v Rim. ga vedo naravnost na Kapi-tol. kjer je na visokem stolu sedel budalež, oblečen kot rimski senator. Senat mu je bil že prej naročil, da ne sme izpregovoriti niti besedice. Ko privedo atenskega modrijana na mesto, mu reko. da je ta rimski senator izredno moder in pameten, toda zelo redkobeseden. Zato tudi Atenec ni hotel nieecar govoriti, samo jvrs* je dvignil proti njemu. Budalež meni. da mu Atenec s te mi grozi iztakniti okn. ko pa se spomni, da ne sme govoriti, dvigne tri prste. češ. če nameravgš kaj takega. te zadavim. Modrijan, ki je s svojim prstom hotel povedati, rt n je samo eno bitje, ki vodi svet. je mislil, da hoče budalo s tem naznaniti. da je v Bogu združena prošlost, sedanjost in bodočnost kot enota. Zato se mu zazdi, da je budalo v resnici učen človek, odpre svojo pest in misli, ila je s tem oznaeil božjo vsevednost. Budalo pa razume to popolnoma drugače in misli, da mu hoče modrijan pripeljati klofuto. Zato stisne pest ,da bi ga udaril, ako mu filozof ne da miru. Grk. ki je o budaležu že imel dobro mnenje pa si je to razlagal drugače, meneč, da kaže Rimljan, kako drži Bog ves svet v svoji roki. Po telil je sodil, da >4» Rimljani zelo izobraženi in jim je izročil Solo-" nove zakone. Znak želodčnega raka. Par prav jMiscbhih poja^j.v je opazoval v zadnjem čas i im :sk ■-valeč Schridde na ljudeh, ki trpe na raku v želodcu. Pri takih bolnikih s.> namreč pojavi značilna barva las..Seveda so to zdravniki že več kot enkrat opazili, a šele sedaj se je to ugotovilo kot sprem 1 jeva 1 ni pojav želodčnega raka. Ta čudni znak želodčnega r;ik.i obstaja v tem. .la s,- nahajajo med lasmi normalne barve iki glavi in obrazu glohokočrn! la^.je. se ne razlikujejo le glede barve od normalnih, temveč t >.li debelejši, trši in brez bleska. Na l»e-iem papirju so podobni črti. napravljeni s kitajskim tušem. Na bolj številni so taki lasje na sencih, v obrvih in spl,,h.na mestih. Severova zdravitj vzdriojejo zdravfe v'družinah. Kot izvrstno zdravilo za prebavo in grenčec — jemljite Severa's Balzol t i>rej iiLtU V»* t Z.v .oii-ki l^iivuti) Priporočen za ncprebavljanje, zastarela zaprtja in oslabelosti. Cena 50 in 85 centov. Vpraiajta zanj v lekarnah. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA katere zadene povsem prosto dnevna luč. dočim se ne pojavijo na zavarovanih delih telesa. Kako se pojavi ta čudna prikazen rdečih Ia*». kot jih na/ivajo. ni bilo d .sedaj še dognano. Ta prikazen pa se t.1 ko redu«! pojavi, da jih je r;vzisko\alee ugoto\ 1. še pred no je uvedel r>-snično preiskavo. Izjemo tvorijo rdečelasi ljudje, pri katerih dosedaj še niso opazili takih las. fluga-Tone Uspehi v dvajseti* dneh al; se vam pa vroe denar. • Proizvaja bogato rdečo kri, močne stanovitne živce, življenja polne možke In ženske. Če ste slabega zdravja In pri - labi moči, če se vam Epomin mrači in vaše telo n.-aei, če stč se že nave- liiali jemati pomirljiva in narkotic..a sred-t\^. ^..tem ih, ku. aajte NuPa-Ton^. in iif.revideli bo-tc. kako jitro »p 1„ «rt»i» dru^aeiiPK« ^tov^ka? D«-\ ft d. -^tir. ^logikih bul«ii,i kot tzpehavanje ai.ajn.ja. »vmalične »■ !f-ni. KUvot-,1, ncvrmlirija naj.rimer »-Jahi t*lc. neiucbava. vetrovi in kolrunjf zai.rtj/ pomanjkanj.* enerw-ijo. iM.manjkanjp iivahno.iti. ntrvmi^t n^I specnoM uhij.a is p.,manjkanja iivino moči. redLe zvedeneie krfi m slabe krvni- » fkulaHjo. V?ak u-*. vsako delovanje telesa je odvUr.o o/' živ f no sile xm svoi* tiVljenje in delovanje. Živčna m jč jr jioklav.t.ia stvar za .«Jod»-r Jetra ledicc. drok. utnj.anje hrta in ,>"no rirxulac ijc. N^a-Tcme je najbolj uspesno zdravilo -a ncrvotf.e in fizično izd~Ian>» Zakaj? Ker -»estoji »z osmem važnih se-.tavin, ki vračajo zdravje ter'jih'- predpisujejo najslavnejši zdravniki - Xu^a-Ton« jo b«Kat na " ielezu in fosforja — ter je hrana krvi in živcem. ».Jutra-Tone proizvaja življenje v .etra. trr ojaču-p ^reva la redno deljujejo. Oživlja ledice ter »Kanja iz nj.h fc»rui • atavtne Sli «J »etrov in kol anjn, t^ike ^nt-e in rok.i -.-a jezika. Nic več Loiečin in bolezni! Nujra-Tone da-- čudo. i tek dofcro prebavo, stanovitne *i\ce ter el -n o okrepč'»joče Nuira-Tone oW.iti kri. uredi krvno cirkulacijo ter i.ru.-rr 'nrraii-zdravja na lice in jasnost v oči. Orsdi močne in r "slavne može -.'-a-in kra&nej«e ženske. Wuga-Tone ne vs>buje (.mamljivih -ridst«-ne zdravil, katerih -e čiovrk navadi. Zavit je v priprav i zavojčki 8 9l"d!torjem, ufrodneira okusa, ugoden aa jematL 1'oak-išajt« na. Po.m. -čIm' ga boste vsem svojim prijateljem. cm NA4A POPOLNA GARANCIJA,—Cena Nu« Tone je en (Sl.OC) doUr za a U.nko Vaaka .teklen«^ yaebuje devetdc.et (90) taElet, polno Bie,ečno zdravlj-„K Vi T3S1 kup.te ^.t ik^elj »eatme.ečno ^dravjjeoj. za pet (»S.OO) dol«jev. Jemajte N^. »'*«« "dovolj«! z uspehom, vrnite nr.^L.i. zaTni , V vam bomo tako, vrndi denar. Vidite, ne mr-rete izgubiti niti penija. — M| prevzamemo riziko. Nuga-Tone ie na prodaj pri vsih dobrih lekarj h po enaki ceni in coaki garanciji. ---- KO NAROČATE. SA POSLUZITt "*-EG4 KUPONA__. NATIONAL LABORATORY, S. 2C. 1018 So. Waba.h An.. Chir««o. IIJ. Cospodje:—Prosim, dobite priloženo..............za. kar mi poil^te Steklenic Nuica-Tone. *....... • Ime Cesta In a. to je vw. < Tont-r j«* nato j«-zno na^nUH «"elo ter vrpel nato porotnikom j »I U.-i da jih boee ojunaeiti. Koneono pa je vprašal nadalje: Mr. Vari Hurnam>. ali vatn ni dal vaa brat na vašo prošnjo iM ■ < i.i. ravno na jutro dneva, krt j< T>I1 izvršen umor? — I>n, dal mi je ključ. — Ali imate m* T — Ni-, nimam ^a ve*V . i •Iz pinotskega oJcraja prihaja vest, da .so se tamkaj pojavili go-lubaaki komarji, ki povzročajo živini veliko akodo. Gotovo zanima vsakogar, ako nekoliko obširno izvemo o tem pojavu. Golubaški ali banatski komar je ena najbolj opasnth mušic, ki napravi v letih, ko se pojavi v velikih rojih, izredno veliko škodo v tem. da pogine od njegovega pica več sto konj, govedi, ovac in prešieev. Še človeka se loti, zlas-:i pa nežnejše kože žensk in otrok. Mladoletni radi njihovih pikov lahko lunrjejo. Golubašfki komar je doma v o-■ ioliei Golubea, našega kraja pred | vhodom v Železna vrata. V teh l*;t V*M*- j gozdnatih obdonavskiJi pokraji- Kaj xte storili s ključem f Ali ste ga vrnili bratu? j na h leže samica tega komarja _ N- . i lili kam hočete > svojim zaslišavanjem. Niti malo si liti je velik kakor bolha, pepelnas-n. '""i.sJ.;..m, da ste vrjHi mojim besedam. Ključ i»em še istega ; e barve spodaj in ob straneh ži-ru ga dobil, izgubil in raditega .... j vota rumenkast — koncem maja I tli začetkom junija svoja jajče- dne, k« -- Zakaj ste prenehali. Mr. Van Hurnams? — Ni m;, ra ničesar več reči. Stavka ni treba izpopolniti. , -a v votlo gorskih potokov. Iz Mrmranj.' v dvorani je izražalo očividno ogorčenje. Howard! njih se izvale ličinke, ki se drže v .m I'.urn . rm. pa je „>tul miren kot da ničesar ne sliši. | / vodi na kamenju in rastlinah. 11 m v rji 11, da ste izgubili ključ, — je rekel coroner. — [Čez nekaj tednov se ličinke zabu-Kje i,, kedaj Ste ga izgubili? ] ,]j0 ter tako prežim i jo. Dru. Po drugih virih ima lil batz poginilo radi njega čez 600 J SSS^.^.TgSS SkozJakoz privatne kabine v tretiem i»-.m.u. , t VAŽNO!Ne irjrubljate (asm z nakuoom trketov za gOJubaskl komar SVOJC ime odtod V-«*« sorodnike * £ttopu Nov* kvou phjDe 1. .uL Za navadila vprašajte pri lokalnih a^entik aii pri royal mail steam packet company ?fi Broadway New York City da se staJno pojavlja v okolici obdonavskega kraja Golubac. Za sedaj se smatra, da je ne-j NAZNANILO. mogoč, da bi se dalo na ume- « . ...... 0 ' iS tem se naznanja delničarjem ten načm omejiti pojav komarjev | druž|>e Slovenski Narodni D..m v iz Golubea v več j 1I1 množinah. — Sall(. ,]Lj ,la ^ glavna kaj šele, da bi se* jih popolnoma 1 ali letna v liedeljo dne 10. zatrlo. Nekaj o Alaski. (Foreign Lai.puage Information Service Jugoslav Bureau.) ; junija ob 2. ui i popoldne v ve-i!ii dvorani Doma. Vabljeni ste v i delničarji, da S4» i.i s<» odtla v na jenimajt»»n paru brez otrok. V»*ž-n;i vrata z;npmta. Vprašajte pri: hiši mojega očeta. r>.nn^ljal s,-«je. kot da tehta svoj odgovor. Ta otlgovor je napravil na |M>rotnike primert-n utis in obnašanje eoronerja je izgubilo nekaj s{»oštovanja. ki ga je do sedaj kazalo. In vi res ne ve*>te, kam je prišel ključ? — Ne. — Ali v koga roke je padel? !a pomlad. Golubaški komar se boji noči. zato leta okoli le podnevi. Navadno jih prižene sapa preko -Bazi-ja&a, južno od Bele Crkve, ter jih goni preko celega Banata. Ako OGLASI NAJ S£ JOSIP JAKŠETlO, posestnik iz Zgornjih Ti^n-an št. Doma bo vse izgubil, če se ne oglasi. Stric j»* tiohtu. brat pa ne pazi. (4-5—6) ISCEMO STROJARJE. Dobre plače, nobenih delavskih n»-mimv, stalno delo, dobra stanovanja. PLšilc 11a: Elk land Leather <%>., Inc.. Klkland, Pa. Ne. a najbrž v roke lopova. — V splošno presenečenje je J so roji veliki in veter močan, pri postal njegov glas močan. j dejo ti komarji tudi na Ogrsko, v On to za pa/11 ter se ojunaeil, a izpremenil svoj ton tako, daj Avstrijo, na Češko ali celo tja na j- pitalo presenečenje Se večje. i Nemško. Prvi roj komarjev se — Najdite vendar morilca mlade ženske. — je rekel čisto mir-j vzdigne navadno sredi aprila. _ »10. ter ga vprašajte, kje je dobil ključ, s katerim je odprl, vra- \ drugi začetkom, tretji pa sredi ta h s, mojega očeta. maja. Najbolj VpožreSni m zato A to izzivanje ali pa je le navadna pripomba človeka, najbolj opasni so komarji prve- ki si* čuti nedolžnim? Niti coroner, niti porotniki niso vedeli, kaj ga in drugega roja. naj si mislijo o tem. v j 1 • ....... .. ... , , . Kadar se dvignejo ti roji. jih Storili bomo vse, da sledimo vašemu nasvetu, - je odvr- jP videti kakor veliko sivka.sto črnil eoroner. ko je premagal .svoje presenečenje. — Sctlaj pa nam JM*Vejte, koliko prstanov je ponavadi nosila vaša žena? — Ona nosi pet prstanov. Dva na levi roki, tri na desni. — Ali dobro poznate prstane? — Popolnoma dobro. — Natančnejše kot roki svoje žene? — Prav tako natančno. — Ali je nosila na prstih prstane, ko se je v Itaddamu poslovila od vas? .— Da. imela jih je. — Ali je vedno nosila te prstane? • — Skoro vedno. Ne spominjam se, da bi kedaj odložila več kot io jjOVedo od njih napadeno čisto en doloeet} prstan. — Kako je izgledal ta prstan ? V.lat prstan je. t. rubinom, obdanim z več demanti. — Ali je imela mrtva prstane na roki, ko sle jo videli? — Ne. — Ali ste posebno pazili na te? — To sem storil v presenečenju prvega utiša. — In i* tega ste sklepali, da to ni vaša žena ? — Iz tepa in drugih okoliščin. ne oblake, ki se vale iz Podonav-ja. Živina postaja instinktivno bolj in bolj nemirna, čim bližje so ti oblaki. V divjanju zapusti pašo, beži na vse strani, išče skri-, vališča in če le more, pobegne v hleve aii pa v vodo; saj se s ko-marjevimi roji bliža živalim ve-■ lika nesreča. Na vsaiko živinče se zažene velikansko š-tevilo komarjev tako. da izgleda naprimer be- In vendar ste morali tudi zapaziti, tla je mrtva ponavadi > pitala, tiosila prstane, čeprav ni imela nikakih na prstih. ) Kako to? Kako naj vem kaj o njenih navadah? ! I V1h pikov i"rno. Posebno se drenjajo koinar-1 ji na onih delih kože. ki so mehkejši ,kakor okoli oči, gobca, no^-5U itd. V svoji lakoti po krvopit-ju vderejo tudi v vse život ne odprtine, zlasti pa v nosnice, kjer zlezejo v večjih ali manjših mno-\ žinah do goltajica in celo v sapnik, kjer za-sade v sluznico svoja Snemite prstan, ki ga nosite na svojem mazineu — Zakaj? - Prosim vas. Mogoče vam lahko nekaj pokažem. Howard je bil presenečen, a vendar snel prstan s prsta. — Tukaj je, — je rekel. — Hvala, jaz ga ne potrebujem. Rail bi le. da si sedaj ogledate *voj pr?»t. Howard je storil kot ukazano. — Ali vidite razliko meti tem prstom in drugimi? — Gotovo, na mazineu vidim obroč, povzročen od pritiska prstana. y - — Popolnoma pravilno. Take vitiše so naAli tudi na prstih mrtve. Ali niste zapazili teh u tiso v? — Nisem jih videl. Nisem natančno gledal. posredna posledica komarje-( pikov so močne otekline po eeJem životu, zlasti po sluznicah, zvečane z velikimi bolečinami. — Ako se loti živali veliko komarjev in zlasti, če jih mnogo prodre " daleč v nosnice in goltanec, zate-' čejo sapni izhodi tako. da žival čim dalje težje diha in končno radi zadušenja tudi pogine. Smrt pred katero se žival meče po zemlji in rjoveč brca na vse tftrani, lahko nastopi že v 5 ali tudi 24 urah po napadu. Četudi žival posipe v glavnem zato. ker se zadu- NAZNANTLO IN PRIPOROČILO jati skupni površini Španske, — N«»-be;t Landau, 4i>:i E. 5th St.. Francoske in Nemške, a prebi- NVw v, rk rir.v-___f-Vll— valstvo obstoja približno le oil — 27.0(H) belokožcev in 27.000 domačinov. Ker Alaska ni država, ampak le teritorij, nimajo ti pre i hivalei nikake volilne pravice v stvareh federalne vlade. Edina udeležitev na federalni vladi, do katere so upravičeni, je ta, da vsaki dve leti v splošnih volitvah izvolijo delegata v kongres. Ta delegat sedi v poslansk j zbornici (House of Representatives), ima pravico udeležiti se de-•bate v stvaxeh, ki se tičejo Alas-ke in njenih interesov, ali ne mt»-re glasovati. On je tudi član zborničnega odbora, ki se peča z zadevami Alaske. Državljani Alaske pa imajo svoj teritorijalni parlament, ki obstoja iz senata in zbornice. Senat ima osem članov izvoljenih j od ljudstva za dobo štirih let. in zbornica ima šestnajst poslancev, j Legislatura se shaja vsako drugo ^eto v glavnem mestu Juneau. — Governor Alaske ni izvoljen od ljudstva, ampak imenovan od — predsednika Združenih držav. On ima pravico ovreči (veto) zakone, sklenjene rnl legislature. "Da pa ti zakoni postanejo pravotnoč ni. morajo biti potrjeni od kongresa Združenih držav. Inkorporirana mesta v Alaski 1 imajo svojo občinsko upravo z mavorjem in občinskim svetom, j Lani je bilo 16 teh naselbin z me-j stnim statutom, in tekom telf zad-j njih desetih mesecev je bila ta pravica podeljena še drugim na selbinam. Naročnikom "Glaa Naroda" t državi Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik 4 Ur. Joseph Smalcel, 'ti je pooblaščen pobirati naročnino za naš list. Zato prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. Upravništvo HanOJAKE opo-nSfiBl zarjam o, da je cena za "Slovensko-Ameri-kanski Koledar" i-sta za Jugoslavijo kot za Ameriko — 40 centov. Pošljite nam svo-to in naslov svojega prijatelja v starem kraju in poslali mu bomo knjigo naravnost. Kretanje parnikov - Shipping News 7. junija: I-a con la. Cherbourg Id Hamburg. 9. Junija: Olympic. Cherbourg: Orbita. Cherbours n Hamburg: Pres. Harding. Cherbourg in Bremen; Veendam. Boulogne. 11. Junija Hannover. Grtmeo. 12. junija: Aquitania, Cherbourg; Resolute. Cher-•ourg In Hamburg. 13. Junija: Bt-lgenlanJ,- Cherbourg; France. Havr«; t*rea. Van Buren. Cherbourg in Bremen.' Argentina. Trat. 14. Junija: Minnekah.la. Chert^ourtr tn Hamburg; rhuringia, Cherbourg In Hamburg. 16. Junija: Homeric. Cherbourg: Orca. Cherbourg n Hamburg. Pres. Arthur. Cherbourg Id Bremen; Rotterdam. Boulogne. 19 junija: M&uretanla. "herbourg. 20. junija: Seidlitz. Bremen; Zeeland. Cherbourg; Tonte Rosso. Genoa; Prea. Polk. Cherbourg in Bremen. 21. junija: Roussillon. Havre; Kroonland. Cher-•ourg; Mo'int Carrol, Cherbourg in Ham-■urg. 23 lumja: Majestic, Cherbourg: I^ifayette. Havre; Cherbourg; Pittsburgh. Geo. Washington. Cherbourg In Bremen; Vjlen.lam, Boulogne. 26. junija: Berengaria. Cherbourg: Reliance. Cher-ourg in Hamburg: America. Genoa. 27. Junija: l^rls. Hai York. Brenn in Bremen. Lapland. Cherbourg; Ciarfleld. Cherbourg 2H. Junija: Tyrrhenla, Cherbourg In Hamburg; Manchuria. Cherbourg in Hamburg; Han-sa, Cherbourg in Hamburg. 30. Junija: Tuscama. Reka; 01>-mplc, Cherbourg: Conte Vente. Otno; Saxonla. Cherbourg; Ryndam. Bolougne: Chicago. Havre; America, Cherbourg In 'Urrmcn. 1. julija: Bremen. Bremen. 3. julija: Canopic. Cherbourg in Bremen. 4. Julija: Leviathan. Cherbourg; France. Havre. St. Paul. Cherbourg. 5. Julija: Finland. Cherbourg in Hamburg: Pre«. Adams. Chert-our* ln Bremen; Mount Clinton, Cherbourg in Hamburg. 7. julija: Pres. Wilson. Trst ln Dubrovnik: Glullo Cesare. Genoa: Rochambeau. Havre: Ho-mertca. Chfrbourie; Ohio, Cherbourg In Hamburg: Pres. Roosevelt. Cherbourg In. Bremen: Muencher. Bremen. VLAHOV Trpežnost človeških kosti. i-.; ; k.i: 1 ži. je vendar verjetno, da ima na — I hm so bih na mazineu »lesne roke, na prstanen n kazalcu 1 1 4 , . i..v . v, - , - - letalen konee vpliv tudi strup, ki I«, ,..k,. * j; prstan«*? ! kamarji ikajo v živa;'; _ ; l,„.T-., 7 ' . : v » *• ; ■P"V° " dokaMj' T« dokazuje tudi dejstvo, da do- nlentienc-ti z mrtvo. \ eema žensk nosi prstane na istih prstih . .. , , .. -ii»- . , . 1 bi žival tudi v mani težkih slu- « oroner je izgletlal jezen, a 111 lagubd poguma. Izmenjal je pogled z Mr. Gryee-om, a mu ni rekel nobene besedice in ta pogled j.- lahko vsakdo tolmaeil kot je hotel. Howard je ostal hladno-* krven, kot da se ne briga za sum, ki je postajal vedno bolj očivi-drn. Brez strah u in nekoliko nestrpen je zrl na eoronerja. eeprav je moral vedeto, a. did sem. — Ali je bil ta opis pravilen? Ali je res nosila erno-belo, ka-rirano svileno obleko ter klobuk s trakovi in cvetkami v različnih barvah ? — Da, bila je tako obleeena. — Ali se natančno spominjate njenega klobuka? Ali ste bili mogoče navzoči, ko ga je kupila ali pa vam je ostal v spomina radi kake posebne okoliščine? — Jaz ne čisto natančno spomin jam klobuka. (Dtljt prihodnjič.) čajih visoko temperaturo, s katero so zvezane težke posledice obolelosti. Otekline komar je vih pikov izginejo šele v dveh treh tednih. Zdravljenje in ozdravljenje od komarjev napadene živine je v "posameznih slučajih sicer mogoče, radi napada v velikih množinah pa je naravno zelo težavno. Se na j izdatne jše zavarujejo živino pred komarji s tem. da jo puste od 20. aprila do 15. junija podnevi v hlevih, ponoči — ko. komarji ne letajo okoli — pa jo poženejo na pašo. Vsaj nekoliko odžene komarje tudi gost dim. če se na paši zažge plevel ali kaj drugega mokrot nega. Manjše varstvo pred komarji pa dajejo razna smrdljiva sredstva, kakor kre-olin, petrolej itd., s katerimi se Večina ljudi si ne more misliti, kako trpežne so človeške kosti. V novejšem času so se začeli znanstveniki pečat i*.s tem problemom •in so primerjali trpežnost kosti s Trpčžnostjo železa, lesa in kamna. Izračunali so. koliko kilogramov prenese vsaka teh tvarln na 1 kvadratni milimeter pri tlaku in natezanju. Izkazalo se je. da je ^trpežnost kost i pri natezanju enaka trpežnost i kovine, pri pritisku pn je dvakrat večja kot trpežnost granita 111 tridesetkrat veeja kot trpežnost opeke. Razlika je samo ta. da niso vse kosti enako trpežne. Pregibi beder so močnejši kakor pregibi hrbtenice. Kost nog na katerih sloni večja teža. imajo večjo odporno sposobnost kakor kosti svobodno se gibajočih j rok. Pri natezanju prenese kost v stegnu 1500 kg na 1 kvadratni milimeter. Kost v kolenu v obsegu petkronskega novca se zlomi šele pod" pritiskom 600 kg. Kost v gležf jih. ki je najbolj trpežna ' pa lahko prenese na takem od- \ lomku 1650 kg. torej tridesetkrat j več kakor je njeno normalno ob-teženje. Najmočnejše so kosti v; starosti 30 let. Pozneje trpežnost i pohtgvjma pojema in se v visoki starosti zmanjša na polovico. ŽELODČNA GRENCICA Dela Jo tn aprsTlJe ▼ ateklenlce v ZADRU (Dalmacija) od leta 1M1 ROMANO YLAH0V Naprodaj po TMfe Lekarnah, dellkatesaf In flrecerijalt. Bdi nI agenti aa Mrm- Un« drtsr*. V. LANGMANN, Inc. 97-99 Sixth Ava, D«*- A. New York. N. Y ALI VESTE, — da so si Germani izposodili skoraj izraze za poljedelsko orodje od Slovanov, ker so bili Slovani prej po-lj"«Ieljski narod kot pa Germani? Alt da slovenski kadile! spoznavajo, zakaj imajo njihovi -ameriSki prijatelji; rajši Heimar kot pa druge cigarete? Kako se potuje v s t ari kraj in nazaj v Ameriko. VELIKE vainoatl m potnika J* da Je natanko poučen o potnlfc listih, prtljagi in drugih stvareh ki so ▼ zvezi s potovanjem. Vsled dolgoletne iskušnje nam je mogočr o vsem tem dati točna pojasnila. Priporočamo vedno tndi samo naj boljfte para tke, ki imajo kabina-v HI. razreda. • Ako ste se ls men ill potovati v stari kraj, nam pl<* ker Do te v Vašo korist. Tudi eni, ki fte nleo emerUkl Srlev-IJanl. emejo potovati v turi km) na oblek In 11 m j« dovoljeno vrniti ae. Ne iello dajemo vsakemu ta-pojeenla. K4mr ieU dobiti —fcfcs aH ■mm Is starega kraja, naj pile m navodila, kajti Število prise ijeneer je o^nejeno. Za potne stroflce lrptačnje po na-Sem naročila Jadranska banka tudi v dolarjih. Frank Sakser State Bank ZNIŽANE CENE Lz NEW YORKA ▼ TRST (preko Genove) Mej bo I j i« in naj k raj ia pot po Sredozemskem morju z našimi veličastnimi parniki, COLOMBO ...... 9. junija____31. julija AMERICA.....26. junija GiULiO CESARE 7. julija .. 18. avgusta TAORMINA 17. julija .. 25. avgusta Cdobne kabine tretjega razreda z 2. 4 ln' 6 posteljami ra Urutlue ln ženake. 1*1-1 okusnih obadih J«? vino brezplačno. •Ca podrobnosti vpraSajte naS^-ga agente v vuftem mestu ali pa naravnost pri mmii smm mm Italia-America Shipping Corporation t State Street Oeneml. Agenti New York V a <51 zastot>nlkl v Jugoslaviji: Jadranska Banka, Belgrad ln njene podružnico. Kje j.- PETER STEBE. doma i/. Trzina ? Bila sva zuihiji<" >»ii-pa.j leta l!Hl!>. v Haiti«-. Miril., pozneje je Uil nekje v Ciiieajru. Xa