Leto II.
Poštnina plačana v gotovini.
Ljubljana, četrtek 30. decembra 1920.
Štev. 295.
VEČERNI LISTI
Posamezna številka €0 vin. " NEODVISEN DNEVNIK “ Posamezna številka 60 vin.
Csno po pošti:
zo celo leto . S Shal pol Ma . ii kV— za četrt leta. 11 2i’— zo 1 mesec. . H 7*— Za fila&ilauO tssečrd 7 S
Zb InmmsiBa mesiftie 812*—
Unedništini Id npraya: Hopitarjeua nlica št. S Dredn. telefon Itn. SO
V slovo!
Ob zatonu leta smo. Krščansko delavno ljudstvo pošilja zadnjo številko našega Usta v svet. Zvesto je stalo ob svojem listu ® ga podpiralo s požrtvovalnostjo mož, ki nimajo ničesar razen dragocene dedščine onih načel, katere so sprejeli iz rok Jane-** Ev, Kreka-
Z zadoščenjem moremo ugotoviti, da fe bil naš list zvest čuvar in klicar teh nam dragih načel. Z neomajno doslednostjo smo zastopali pravice vsega delavnega ljudstva. Nismo se mogli omejevati samo na hrambo interesov našega industrijskega delavstva. Krek nam je to jasno povedal takrat, ko ga je na nekem delavskem shodu predstavil predsednik kot posebnega zaščitnika industrijskih delavcev. Krek je dejal: »Nikdar nisem branil samo delavcev. Nikdar nisem šel v boj samo za kmeta. Mi gremo v boj za pravice vsega delavnega ljudstva!«
Tega načela smo se držali takrat, ko ismo neprestano in vztrajno napadali abso-Justični režim Žerjavov v onem času, ko je liberalni absolutist zapiral delavce, metal V ječe republikanske kmete, razpuščal občinske odbore in hotel v kali zatreti vsako ljudsko gibanje, Ta režim je padel. — Za svobodo delavstva smo se borili takrat, ko so socialdemokrat je terorizirali slovenske delavce, jih izpirali iz tvornic in ko so jih z lakoto hoteli prisiliti, da zavržejo krščansko socialna načela. — Ko je grozila nevarnost, da bo komunistični puč porušil »aie gospodarstvo in da izbruhne državljanska vojna in uniči našo zemljo v krvi in plamenih, — takrat je naš list brez strahu povedal da moramo zlomiti nasilje komunistov. Zmagali smo. — Z vso silo srno potem podpirali akcijo dr. Gosarja za brez-stanovanjce, in tudi ta naš klic je našel globok odmev v ljudstvu. — Vedno je krščansko delavstvo bilo mnenja, da je treba vse važne odločitve v državi položiti v roke ljudstva. Zato smo se odkrito in brezobzirno borili za popolno suverenost kon-stituante, in v zadoščenje n?>m je, da smo našli popolno soglasje pri delavcih, kmetih '\n naši mladini.
Leto težkih, a uspešnih bojev je za nami. Mislimo pa, da nas čakajo še srditejše borbe. Združena kapitalistična reakcija je' na krmilu. Na vse zahteve delavstva odgovarja z militarizacijo. Ljudstvo hoče kru-ha, oni mu kažejo bič. Ljudstvo zahteva nov družabni red, krščanski socializem, — oni, ki so na vrhovih, ga pitajo s sladkimi besedami o zlati svobodi. Toda, ko nas reakcija obsipa z ukazi in dekreti, ko se ob-orožuje z bajoneti in batinami, se zbira delavno ljudstvo v nižinah in neprestano raste njegova moč.
Krščansko delavno ljudstvo čaka. Njegov dan še ni prišel. Mi smo gibanje bodočnosti, prelomili smo s sedanjim režimom, ker ne moremo odnehati od naših načel za majčkene koncesije kapitalistične družbe. To ljudstvo, ki upira svoj pogled v bodočnost in noče predati za kos kruha svoje duše, je našlo v našem listu vnetega zagovornika. Zadnjič ga vidi pred seboj, Naš liri prepušča svoje mesto novemu bojevniku za pravice delovnega ljudstva. »Novi čas«, glasilo krščansko socialnega delavstva, bo stopil ua prostor, na katerem smo se mi uspešno bojevali.
Kar je zdravega, to obvelja! Sredi zmeda nazorov in mnenj, sredi terorja, mi-liiarizma Ln poplave brezverstva mirno stoji četa bojevnikov za družbo bodočnosti, Njen prapor je prapor ljudstva, njena misel je misel vseh delavnih ljudi, ki verujejo v zmago pravice. Stoječ na pragu novega leta zremo z radostjo v bodoče dni, v strnjenih vrstah, polni discipline in vere, da bo naša sveta stvar zmagala.
Pozdravljen, novi čas!
Jeseniška tovarna hoče odpustiti SCO delavcev.
Sirite „MMI tBSl
Jesenice, 30. dec. Včeraj je tovarniško ravnateljstvo naznanilo zastopnikom delavskih organizacij, da bo v mesecu januarju primorano odpustiti večje število delavcev. Vsled tega je nastalo med delavci veliko razburjenje. Sredi zime — brez kruha! Sodi se, da bo odpuščenih okrog 500 delavcev. Delavstvo ne vidi potrebe tega krutega koraka, ker je baš te dni došlo zopet več vagonov surovin. Tovarna se sicer izgovarja, da nima naročil. Res je bilo te dni odpovedanih na-
ročil za 20 vagonov. Toda takoj drugi dan so došla nova naročila za 15 vagonov.
Danes zvečer ima kršč. soc. delavstvo svoj shod, na katerem bo sklepalo o stališču, ki naj ga delavstvo zavzema v tem^ težkem in nevarnem položaju. Na shod so povabljene tudi druge organizacije.
Ljubljanska in osrednja vlada morata storiti vse, da se ta nesrečni sklep jeseniške družbe ne izvrši!
Bo| ameriškega delavstva.
Ameriški isti zadnje čase poročajo o hudih sporih med organizacijo delavcev in med kapitalisti,
The Wall Street Journal, glasilo največ-jih bankirjev in denarnih mogotec, je v eni zadnjih številk napisalo, da je bilo organizirano delavstvo poraženo pri zadnjih volitvah jako Odločilno, ker je bil Harding izvoljen. Ako bi ameriški narod odobraval nastop organiziranega naroda, tedaj bi volil drugače, ker pa ne odobrava njih delovanja, je z izvolitvijo Hardinga jasno pokazal, da ne mara diktature organiziranega delavstva.
Na ta članek odgovarja sedaj Samuel Gompers, predsednik American Fedcra-tion of Labor (Delavska federacija Amerike), ki pravi:
Vsak trezno misleč Amerikanec mora priznati, da se je organizirano ameriško delavstvo postavnim potom borilo za boljši obstanek delavstva, toda reakcijonarne ali nazadnjaške sile, ki so sedaj na krmilu vlade, so mnenja, da morajo organiziranim delavcem odvzeti vse dobrote, katere so si tekom vojne pridobili, ko so pokazali čisti in požrtvovalni patriotizem bolj kot kateri drugi stan. S tem, da so pridobili ameriški delavci boljši pogoj življenja, so profitirale tudi kompanlje (kapitalistične družbe), ker niso uposljevale navadnih beračev za življenski obstanek, pač pa dostojne ljudi, ki so bili veseli svojega dela, katerega so razumeli, in na ta način spravili na trg mnogo boljše izdelke kot kdaj prej. Toda veleindustrijalcem to nikakor ne ugaja ter hočejo na vsak način znižati življenjske pogoje pri delavcih. Veleindustrijami upajo, da bodo delavci kmalu brez organizacije in voditeljev, nakar razkropijo delavske vrste in diktirajo svoje pogoje delavcem. Toda kljub temu, kljub grožnjam, se ameriško delavstvo vztrajno or-
ganizira, in današnja kriza v industrijah ni nikjer povzročila, da bi razpadle delavske organizacije. Amerika je tu kot zastopnica
C polne demokracije, in kr.kor hitro se po-že svetu kot taka, mora računati, da upelje popolno demokracijo na svojih lastnih tleh. In popolna demokracija pomeni, da se dovoli in prizna vsakemu stanu isti pogoj dobrega življenja.
Sedaj započenja delavska organizacija veliko akcijo pred ameriškim kongresom (parlamentom).
Ameriška delavska federacija, ki ima 4 milijone organiziranih delavcev v svoji zvezi, bo predložila kongresu, takoj, ko začne zborovati, ostro zahtevo, da začne kongres s takojšnjo preiskavo glede splošne draginje, in da dožene uradno, kakšne profite so od vojne naprej vlekli mesarski, premogovni ter drugi trusti, ki se pečajo z izdelovanjem in prodajo vsakdanjih potrebščin. Tako se je izjavil Samuel Gom-pers, predsednik delavske federacije: »Velike korporacije zapirajo tovarne in nalašč omejujejo proizvod potrebščin in drugega blaga. To delajo z namenom, da obdrže stare cene, kakor so jih diktirali tekom vojne, tekom katerega časa so nakopičile korporacije tako n ©številne milijone, da presegajo dvakrat, trikrat originalni kapital takih korporacij. Delavstvo je pripravljeno predložiti kongresu popoln program, kako naj se postopa proti profitirjem. Poleg tega bo delavstvo zahtevalo, da se sprejme kakih dvajset točk, ki so največjega pomena in koristi za splošno ameriško ljudstvo. Delavstvo mora priti do veljave pred kongresom, in ameriška delavska federacija ne bo prej odnehala, dokler ne uveljavi najbolj potrebne postave v korist delavstva in večine ameriškega ljudstva.«
Reka zasedena.
D* Annanzin se ne zdi vredno umreti.
Ljubljana, 30. decembra. >Corriere della Sera« je dobil poročilo, da se je D’Annunzio vdal in izročil vso oblast reškemu občinskemu svetu.
Rimska uradna poročila javljajo, da sta se reski župan in rektor za nurodno obrambo 28. t. m. v Opatiji sešla z generalom Ferrari-jem in prosila za premirje. Ob tej priliki sta izročila od merodajnih reškin krogov podpisano izjavo, da priznajo rapailsko pogodijo in da pristajajo na razorožitev legionarjev. S tem da se strinja tudi D’Annunzio, ki je ugodil vsem zahtevam reške regence. Vrhovni poveljnik rednih čet, Caviglio, je po generalu Ferrariju sporočil, da je pripravljen dovoliti premirje in vpoštevati izjavo, toda ie pod pogojem, da to izjavo podpise tudi D’An-nunzio.
Koški župan je naprosil za posredovanje vojvoda d’Aosta, ki je 29. t. m. odpotoval v Opatijo.
V rimskem senatu je bilo več intorpela-’ cij glede Reke. Giolitti je interpelacije sprejel na znanje, a rekel, da v bedanjem trenutku pač ni mogoče dajati zaželjenih pojasnil. Nato so debato o interpelacijah odgodili.
LDU Rim, 29. decembra. (Steiani) Danes zjutraj so reški delegati izročili pismo, v katerem prepušča D’Anmmzio vladno oblast županu in prebivalstvu mesta Reke ter obenem izjavlja, da sprejme pogoje, ki jiU jo stavil
general Caviglia in da odveže legionarje dane prisege ter jih na mestu odpušča. Legionarji, ki so še pred zadnjim pozivom za predajo mesta prišli na Reko, bodo pomiloščeni.
LDURim, 29. decembra. (Stefani) Dogovor glede Reke se smatra za zaključen. Kakor izjavlja D’Annunzio v proglasu, katerega je izdal, s em ne zdi vredno umreti za Italijo. D’Annunzio namerava baje zapustiti Reko z zrakoplovom.
LDU Rim. 29. decembra. (Stefani) Kakor govore, sta reški župan Gigante in stotnik Venturia na današnjem sestanku z generalom Ferrari jem izjavila, da je D’Amumzio pristal na to, da preda vladno oblast in da odveže legionarje od dane prisege, če se mu zagotovi, da se bodo pomilostili.
LDU Pariz,'29. dec. (Havas) Iz Rima poročajo: Zagotavlja se, da je vdrl general Caviglia na Reko, ko‘je poprej zasedel pristanišče. Na obeh straneh je bilo nekaj ranjenih. Iz Voloske poročajo listu »Idea Nazionale«, da je bilo pri naskoku na Reko 400 vojakov ubitih. Število ranjenih je bilo tako veliko, da so jih morali z železniškimi vozovi odpeljati. V prvi vrsti so se branili na Reki tudi civilisti in ženske.
LDU Trst, 29. dec. (Stefani) Noč je na Reki mirno potekla.
Sv. Oče o sedanji družbi.
Dne 24. t, m. je papež sprejel kardinalski kolegij, ki mu je prišel izrazit božične čestitke. Sv. Oče je v svojem odgovoru med drugim naglasil nujno potrebo, da se pomire duhovi narodov in razredov, tudi notranje. Potem je rekel:
Družba boluje na petih hibah: po* manjkanju avtoritete, sovraštvu med brati, zabaveželjnosti, delomržnosti in nepoznavanju namena človeške usode. Edino zdravilo je vrnitev k luči evangelija, ki nam kliče v spomin, da se moramo vsi na zemlji smatrati za brate. Na ta način bomo ozdravili tri prve rane. Kar tiče četrte, nam nihče ne daje boljšega zgleda kakor evangelij, ki nam kaže delavnico v Nazaretu, da vemo razloge dela prav ceniti. Potem se bo ozdravila tudi peta ra-' na, Vrniti se je treba torej k evangeliju.<
Sv. Oče je rekel, da bo na tem ozdrav ljenju z vsemi svojimi močmi sodeloval.
i	'	■
Za vsekflanji kruh.
Vsakdanji kruh ljudstvu in inteligenci proža danes tisk. Med vojno smo mogli opazovati lačne, shujšane postave, ki so čakale s kartami v rokah pred gotovimi hišami ure in ure, kdaj dobe na nakaznic« življenjskih potrebščin. Nagon do telesnega življenja jih je silil, da so čakali v mrazu in dežju na pest moke in grame zabele Zakaj telesno življenje jim je umiralo.
Sedai po vojni, in videti je, da vsak dan bolj, gledamo podoben prizor. Pred gotovimi hišami stoje vsak dan raznašalci in čakajo, kdaj se odpre okno tiskarne. Na te raznašalce čakajo nestrpno ljudje širom države, po ulicah, po kavarnah, doma. Lačni so, gladni v svojem duhu. Zato hrepene po kruhu, ki bi jim nasitil prazne dušo. Upajo se najesti tega kruha iz tiska, časopisov. Zakaj dušno življenje jim umira,
Žalosten prizor po Evropi. Smrten prizor tudi v naši državi. Duševno lačni ljudje hočejo jesti. In kakor za žejne pivce in potrebne potnike odpirajo krčme po vseh ulicah in cestnih presledkih, tako odpirajo danes povsod nove in nove tiskarna. Nehote mora človek misliti na apokaliptične kobilice, ki lete v neznanskih trumah čez ves svet, ko gleda vsak dan nebrojno poplavo s časopisjem iz tek krčm, iz teh tiskarn, kjer se producira vsak dan hrana življenja in smrti.
Jed zdrava, življenje zdravo. Jed zastrupljena, življenje končano. Iz teh besedi zveni vsa ogromna važnost tiska, vsa odgovornost lastnikov tiskarn, urednikov in vseh tistih, ki pripravljajo hrano. Narodi hi le v smrt. Gladni so in tiskarne jim prožajo smrtonosen kruh. Poštenih tiskarn in njihovega tiska je razmeroma malo. Občinstvo. otroku podobno, pa ne vpraša, kje je najbolj zanesljiva hrana, ampak tje gre, kjer je najbolj razglašeno, kjer delajo največjo reklamo.
V tem pa so mojstri tisti tiskarski producenti, ki proizvajajo zdravju proti-ven kruh.
Stopite v Ljubljano. Na najbolj vidnem mestu se blišči reklama za protiven tisk. Vodstvo protivnega tiska prevzema dnevnik »Jutro«. Vsakdo ve, da Žerjav in Kramer nista bila rojena bogatina. Vendar jima je mogoče ob tej draginji produkcije po enem letu obstoja izdajati list — dnevnik in to za tako ceno. — Nad 30 let se trudi Kat. tiskovno društvo in vendar toži, da ima pri listih velik primanjkljaj. Protiven lisk pa more izhajati Odkod denar? In v kakšne namene milijonske žrtve za protiven tisk? Čemu pehajo ti ljudje s svojim tiskom v smrt vse ljudstvo, celo državo?
Eno pa vidimo lahko že zdaj, da tiskarski krčmarji brez vesti ne bodo odnehali. V ozadju jim stoje špekulanti, ki jim je vse sredstvo, samo sami sebe pa imajo za cilj vsega. Temu cilju na Iju^o naj pomrje ves vet. Frivolno gledajo propast ljudstva in države. In znova in znova mislijo na tisto troje, s čimer jim je mogoče na sužnjo verigo prikleniti ljudi. To
troje jim je: denar, svetna moč in zvijača. Za to troje se kultivirajo, za to troje bedijo, v službi tega trojega nakladajo zločin na zločin na svojo prodano duševnost.
In mi?
Mi imamo drug cilj in druga sredstva. Naš lepi vzor stremi za tem, da bi bilo dobro za vse. Mi delamo na to, da se podvržejo narodi in zlasti naša država edinemu vladarju, ki ma večno in absolutno pravo, da vlada — Bogu.
Zvijači v zakrinkano lice razvijamo prapor njegove vekovite resnice in absolutne zanesljivosti.
Kdor gleda nasprotnikov priprave, njih banke in blagovni kup, njih trenotno moč pri državi, njih z vso možno kulturo prepleteno zvijačo, se straši in mu upada pogum. — Kdor pa gleda v božji prapor, postaja navdušen in se ne plaši.
Z vsem ogromnim denarjem ne morejo kupiti naših rok. Z vsem orožjem državnega aparata ne morejo prisiliti naših src, Z vso zvijačo in spretnostjo evropskega glumaštva nas preobvladati ne morejo, dokler smo zvesti znamenju na našem praporu.
Zmagali bomo mi.
Pretila je te dni nevarnost, da nam ttkinejo naš tisk in naš delavski list, češ, kdo bo konkuriral z nasprotniki, ki imajo banke, trgovino. No, danes je že gotovo, da nam list ostane, da razvije svojo novo moč.
Denar, ki ga nasprotniki izsiljujejo ljudstvu in zvijačno otimajo državi, zbiramo mi s prostovoljnimi prispevki. Najemnike nasprotnikov bomo mi nadomestili s prostovoljnim darom svojih moči. Zanimiv in čist mora biti naš list. Naši uredniki morajo najti v nas oporo.
Sobojevniki, ura je prišla, da se udarimo z nasprotniki na duševnem polju. Zmagal bo duh tistega, kdor bo bolj žrtvoval vse materijelno.
Na delo!
Krščansko delavstvo se je, vsled razmer prisiljeno, odločilo izdajati svoj lasten dnevnik, ki bo imel namen braniti duševne in gmotne koristi krščanskega delavstva, širiti smisel za nagloblje pojmovanje socialnih nalog sedanjega časa v duhu krščan-skega-katoliškega svetovnega nazora, zbirati pod svojim praporom vse, ki jim je na tem, da se naša družba radikalno preustroji ne le v gospodarskem in političnem, mar-yeč tudi duhovnem oziru.
Iz vrst krščanskega delavstva je izšla pobuda, da se ustanovi delavski konzorcij za izdajanje odločno krščanskega in radikalno socialnega lista. Ta konzorcij se je te dni sestavil z delavskim voditeljem Jož. Gostinčarjem na čelu.
V svoji zadnji seji je sklenilo začasno vodstvo konzorcija, da se novi list nazivlje »Novi čas«, ki naj deluje zvesto, odločno in neomahljivo v smislu zahtev novega časa, kakršne mora vsak katoliški kristjan pojmovati in jih podpirati.
Konzorcij je zbral že lepo število požrtvovalnih mož, med njimi naši najboljši in najodličnejši možje, ki bodo novo podjetje krščanskega delavstva podpirali gmotno in duševno. Potrebno pa je, da se tega dela udeleži vsakdo, ki je naš. Vsakdo, ki se s ponosom prišteva med borilce krščanskega delavstva, je dolžan sodelovati gmotno in duševno. Kdor iz gmotnih ozirov ne more pristopiti konzorciju, ta prevzema nalogo, da podpira svoj list kot sotrud-nik in agitator.
Tovariši! Svoj list imamo, ki je popolnoma naša last! Zavedajmo se dolžnosti, ki smo jih s tem vsi prevzeli zanj in delajmo za prospeh naših krščanskih načel in natega življenjskega obstanka.
Vsak tovariš, vsaka organizacija naj »tori svojo dolžnosti
Povsod naj se osnujejo propagandni odseki za agitacijo, osnujejo naj se zaupni-itva članov konzorcija ter krožki sotrud-oikov in dopisnikov!
Prijatelji, na veselo delo! Uspehi so požrtvovalnim delavcem zagotovleni!
Na živi odločno krščanski delavski dnevnik!
Naj procvita »Novi čas«!
Naš delavski list.
(Glas z dežele.}
Dragi tovariš urednik!
Tvoje poročilo, da dobimo krščanski delavci popolnoma svoj lasten list z drugim imenom in novimi sotrudniki, je mene in tovariše tako razveselilo, da smo danes naravnost razigrane volje. Veš, ne bi nikdar pričakoval boljšega novoletnega darila, kot mi ga je ravno Tvoje poročilo prineslo. Pa Ti mi poročaš, da ta list ne bo tedik, ampak celo dnevnik. T avest nas je neizmerno razveselila. Ko sem sinoči poročal v seji svojim tovarišem Tvoje sporočilo, je prišlo med nas tako razpoloženje, ki mu ga ni moč popisati. Ti bi moral biti sam tukaj in videti te obraze, to navdušenje, ta ogenj in samozavest. Že to bi Ti bilo v zadoščenje.
Vprašal bi Te, kako to, da je kar na-
enkrat ta izprememba. To veš, da je »Večerni list« pričel pridobivati na ugledu samo radi svoje odločnosti. Seveda ta ugled marsikomu ni bil po volji. Toda ravno zato je bil potreben. Toda pustimo te stvari. Naša stvar je sedaj, da gremo na delo za svoj list. To bo naš list in nas vseh stvar bo, da ga podpiramo z vsemi svojimi močmi.
Da to že naprej dokažemo, pošiljam delavskemu konzorciju po pošti svoto, ki Ti sama najbolj priča o našem navdušenju. .Zbrali smo jo sinoči in tudi še danes, pošiljali jo bomo mesečno, dokler jo bo konzorcij rabil.
Veselje in zanimanje za novi list pa ni samo med nami. Tudi kmetje se zanimajo zanj. Že danes Ti pošiljam med svoto znaten del iste zbrane od kmetov. Sedaj se vrši agitacija po okolici, kar mi daje upanje, da Ti bom v kratkem lahko poročal še razveseljivejše vesti, obenem pa tudi še poslal znatno svoto konzorciju.
Ime je jako primerno. »Novi čas!« Da, novi čas je nastopil za nas. Naš pokret pridobiva stalno trdnih tal, »Novi čas« pa bo naš pokret še razširil. Zatorej idite vztrajno na delo, skrbite, da bo list res naš in da bo oznanjevalec res novega časa, ki bo donesel našemu delavstvu tudi boljšo bodočnost. Naša podpora Vam je zagotovljena, upamo pa, da nam bodo še drugi sledili.
Tebi še enkrat prav iskreno hvalo za to sporočilo. Voščim Ti zares prav veselo in srečno novo leto, enako tudi vsem tovarišem. Bož živi!
Tvoj
Z. M.
* * *
Priobčujemo to pismo našega delavskega tovariša, ki tako kakor tisoči drugih čuti, da je z novim krščanskim delavskim listom nastopila doba novega dela, novih bojev in novih uspehov!
Bog daj srečo in blagoslov našemu skupnemu prizadevanju!
Sadevi.
Stvari v naši državi se razvijajo tako, kakor so pač vsi treznomisleči ljudje davnej napovedovali, razun demokratov, ki slepo verujejo v moč kapitala, bajonetov in svoje državne ideje. Iionstituanta se je zbrala, toda ne pride naprej, ker se večinske stranke pulijo za ministrske sedeže, medtem pa komunisti pripravljajo revolucijo in se je v Bosni vojaštvo že spopadlo s tolpami, oboroženimi s strojnicami ter bogato založenimi z municijo.
V Belgradu grozijo z miiitarizacijo rudnikov, v Moskvi pa si manejo roke, ker jugoslovanski državniki tako spretno napeljujejo vodo na mlin federativne balkanske sovjetske re-. publike.
Naši državniki seveda ne bodo videli ničesar, dokler ne bo gorelo že na vseh štirih straneh. Kakor svojčas na dunajskem dvorcu se bodo do zadnjega igrali »državotvorcec, oziroma intriglrali drug proti drugemu, kdo j obdrži oblast, dokler se jim ne bo streha zrušila naravnost na glavo.
Politika v naši državi je tako breznačelna, tako brez širših vidikov, tako mizema, da je človeka sram. Vso to mizerijo pokrivajo naši državniki z ^jugoslovanstvom«, »edinstveno državoc, »narodnim ujcdinjenjem«, ne zavedajoč se, da ljudstvo, tisto resnično ljudstvo, ki dela pod zendjo, prezeba po barakah in uživa »pokojnine« po očetih, padlih v vojni,
- čisto nič ne da na vsa ta lepa gesla. To pa zato, ker se edinstvena država izrablja za to, da demokratska gospoda s pomočjo predvojnega militarizma iz te države izžema vse najboljše zase. Čisto napačno je, ce kdo misli, da je to hegemonija srbskega plemena. Kaj še! Vladajoče stranke buržoazije prosto zlorabljajo moč in ugled srbske vojske, da na njenih zgodovinskih lavorikah utrdijo svoje gospodstvo.
Naši državniki so imeli priliko, da pripravijo zjedinjenje ali vsaj federacijo z Bolgari. Ne! Tako oni jugoslovanstva ne razumejo. Mogli so se zjediniti na moderno ustavo, kjer bi plemenom, kulturnim, gospodarskim in stanovskim skupinam v demokratskem smislu dali čim večjo avtonomijo. Ne! To se ne ujema z njihovim pojmovanjem države, ki ne trpi svobode. Lahko bi začeli z vzorno socialno zakonodajo, zakaj malokje v Evropi je bilo izpočetka toliko solidarnosti, navdušenja in smisla za red, kakor v naši državi in bi bil našel vsak veliki poizkus v tem oziru v masah hvaležen odmev in sodelovanje. Danes pa povsod ali odpor, ah upor ali pa zlovešča brezbrižnost.
Največ krivde nosi demokratska stranica. Misli se ohraniti na vlasti z zabavljanjem na resnične in dozdevne avstrijakante, s sumničenjem vsake nasprotne struje kot protidržav-ne in s smešnim bojem zoper klerikalizem. Dr. Korošca, ki se je toliko prizadeval za to državo, imenuje danes neki srbski fašistovski list jugoslovanskega Uasputina! Medtem ko ta stranka, ki se zdaj v Belgradu za žive in mrtve peha za korita pri vladi, meče med razdiralco države celo najodkritosrčnejše pristaše jugoslovanstva, pa žanje rdeča inlcrna-cionala sadove tega »državotvornega , delovanja vladajoče klike.
Bomo videli, kam bodo pri«;.; i:asiopnil:i našega kapitalističnega centrali'!?'.;!, ko se jim posreči uničiti klerikalizemDa ne bo i prej njih konec*
Delavski boj na zapadli.
Pariz, 24. dec. 1920.
II.
»Današnji parlament daje samo navidezno ljudskim masam možnost sodelovanja, v istini pa so množice delavstva popolnoma izločene na korist malega števila privilegiranih. — V sovjetih nasprotno je vsa oblast v rokah širokih plasti naroda, v posesti industrijskega in poljedelskega 'der lavstva. Sovjet je samo zbor zastopnikov delavskih in kmečkih strokovnih organizacij in zadrug.« — Besede komunističnega manifesta III. internacionale od marca 1919.
»Mi vsi smo prepričani, da je naš današnji kongres v vprašanjih narodnega gospodarstva bolj merodajen, kakor parlament v West-minstru.« Besede Shimwell-a na kongresu angleških sindikatov v Glasgowu (1919), kjer je 848 delegatov zastopalo nad 5 milijonov delavcev.
Ti dve izjavi bi postavili na čelo, prva iz 'ooljševiške Rusije, kjer socialna revolucija bije najhujše valove, druga iz Anglije, kjer je naravna treznost in praktičnost saksonskega naroda z dalekosežno socialno zakonodajo skoroda osvobodila delavca ali mu vsaj priskrbela neprimerno udobnejše življenjske pogoje, kot jih ima njegov revni tovariš v Evropi,
Postavili smo te besede na čelo kot slikoviti izraz nove dobe, ki je napočila za delavsko gibanje, ki odpira najširšim- masam pot v aktivno sodelovanje pri gospodarstvu države. Ako je delavec bil doslej zastopan po poslancih, ki mu jih je buržuj-ski razred posodil, se on smatra danes za doraslega in hoče sam, kot izvedenec sodelovati pri narodnem gospodarstvu, pri enotnem vodstvu narodne industrije, narodnega poljedelstva, trgovine m prometa.
Ta ideja je danes v zraku in se pojavlja povsod, tu v radikalnejši, tam v zmernejši obliki. Morda bi bilo zanimivo, ako bi na nekaj načrtov v naslednjih vrstah opozorili.
Ruski sovjet.
Kako so boljševiki rešili vprašanje sodelovanja delavskega razreda pri vodstvu narodnega gospodarstva, je že vsem znano. Govoriti hočemo samo o teoriji. Za podlago celega političnega in gospodarskega življenja so postavili sovjet. Kolikor je občin, mest, toliko je sovjetov, krajnih sovjetov po celi Rusiji. To so zbori zastopnikov kmetov iA delavcev enega in istega kraja ali mesta. Vsi krajni sveti enega večjega okraja si izvolijo zopet poseben odbor (kongres volostij), ki obsega 1 desetino članov vseh krajevnih sovjetov tega celega okraja. Več okrajev oziroma več okrajnih ali volostijskih sovjetov izbira pokrajinski (gubernijski) sovjet, sestoječ iz največ 300 članov. Vse gubernije Rusije pa pošljejo delegate v vseruski kongres, ki je najvišja postavodajalna in izvršujoča oblast sovjetske Rusije.
Ta vseruski sovjet pa izvoli izmed svoje srede izvršilni odbor 200 članov, ki dela v permanentnih odsekih. Izvrš. odbor ima 18 odsekov in na čelu vsakega odseka stoji komisar, ljudski poverjenik, 18 ljudskih komisarjev voli med seboj predsednika (danes Lenin), Ako hoče kdo priti do najvišjega mesta, mora biti najpreje izvoljen od cele občine v krajevni sovjet, krajevni sovjet ga mora delegirati v volostij-skega, volostijski sovjet ga mora poslati v gubernijskega, gubernijski sovjet ga pošlje v vseruski kongres, ki ga mora imenovati v Izvršilni odbor, ki mu slednjič lahko poveri vodstvo enega izmed 18 oddelkov.
Poslanci so izvoljeni samo za dobo 3 mesecev na deželi, 6 mesecev v mestih, tako da se narod — v teoriji — lahko znebi nezmožnih ljudskih komisarjev, ako hoče. Eden izmed 18 komisarjev se imenuje: Najvišji svet za narodno gospodarstvo. Temu je dana naloga, urejevati vso državno produkcijo, skrbeti za pravično razdeljevanje pridelkov, on izdelava državni proračun, predlaga vse denarne podpore za kateresibodi gospodarske inštitucije cele federativne sovjetske republike. Ako se spomnimo na ves sestav ruske uprave, potem se jasno vidi, da — v teoriji zmiraj — ljudske mase v resnici sodelujejo in kontrolirajo celo državno gospodarstvo. — Mislimo. da ni treba posebej na to opozoriti, da ima v principu vso oblast samo prole-tarijat in da so takozvani posedujoči razredi od sodelovanja izključeni, ker se nikdar ne volijo v kak sovjet.
Kako so v istini dopuščene široke mase ljudstva k vodstvu narodnega gospodarstva v sovjetski Rusiji, to je drugo vprašanje, nam gre samo za to, pokazati na nove ideje, ki pretresajo svet. In kljub strašnim resnicam, ki jih zvemo iz Rusije, so njih ideje še danes evangelij mnogoštevil-nih delavcev, ki štejejo milijone, ako vzamemo celi svet.
od velikega kapitalista — ravnatelja »Ali* gemeine Elektrizitatsge§ellschaft« g. Rau^" henau. Njegova knjiga »Novi gospodarski režim« jc vžbudila v Nemčiji velikansko senzacijo in izzvala zelo ostro kritiko, pa našla tudi strastne zagovornike. Nemčija je vzdržala težo vojske z velikanskimi žrtvami, revolucija je nanovo globoko raz-orala socialne razmere, vedno ponavljajoči se delavski sunki jo pretijo uničiti, zadušiti gospodarstvo, na kojem leži itak vse breme verzajskega miru. Iz tega more pomagati samo eno: organizacija vseh sil, zedinjenje vseh v delu, da dvignejo umirajočo domovino. Tako se je porodil v glavi bogatega industrialca načrt o radikalni pre' ustrojitvi narodnega gospodarstva.
Danes, tako piše ravnatelj v svoji knji' gi, danes so na čelu držav samo skupin6 plutokracije, ki imajo v rokah absolutno oblast in majestelično in suvereno odloču-jejo v vseh vprašanjih pridelovanja in dela< Govori se, da je štedljivost vir bogastva. Danes to ni resnica. Vir bogastva je mono« pol in ta plutokracija si je obdržala monopol industrije, sploh celega državnega go* spodarstva. Nihče jim ne more konkurirati*: Velikim masam se pridiguje o svetosti po-dedovalne pravice. In res! Proletarijat podeduje vedno revščino, ta plutokracija pa blagostanje, brezdelje in uživanje. Premoženju se more dati gotova meja, kar je-preko meje, mora pripasti v korist skupnega naroda. Nemčija je le z velikim državnim absolutizmom mogla živeti tako dolgo v vojni, razlaščevala je, pobirala denar* odjemala dobičke, organizirala industrije« nakazovala količine hrane, ukazovala gotove pridelke. Ali se bo danes temu možno ubraniti? Temu državnemu absolutizmu, da, tudi komunizmu, ker iz sedanje socialne revolucije, ki jo živimo mi, ne bd izšlo ne eno ne drugo, ampak nekaj novega, kjer bo cel narod prostovoljno so* deloval pri gospodarskem življenju države^ cel narod kontroliral, da se ne bo pridelovalo v dobiček posameznih, ampak y ko< rist vseh.
In sedaj, kako si on predstavlja novo
narodno državo? Načrt je velikopotezen, ker gospodarska beda Nemčije je res velika, odporna sila tudi in ker Nemec rad lju-* bi velike načrte.
Danes se prepušča liberalnemu gosp<*i darskemu zakonu o ponudbi in povpraševanju popolna svoboda in se ga smatra kot edino sredstvo vzdržati gospodarsko ravnotežje, Ta zakon se mora streti in narod sam mora priti do tega, da bo kontroliral in ravnotežil svoje gospodarsko življenje^ Proč z industrijami, ki se pečajo s pridelovanjem za skupnost nepotrebnih pridelkov, proč s slabimi, umirajočimi, hirajočimi industrijami, ki delo samo ovirajo. Kar jc zdravih, se morajo združiti v velike narodne sindikate in sicer tako, da se vse industrije ene in iste vrste med seboj združijo v državne truste. Tem se mora dati monopol za nakupovanje surovin in za prodajo pridelkov,
Ravnotako se morajo združiti delavci in tehnični uradniki v stanovske in strokovne zveze, ki potem pošiljajo svoje zastopnike na skupna posvetovanja države, industrije in delavstva.
Premogovni sindikat se bo razgovarjal s strokovno zvezo premogarjev o potrebah narodnega gospodarstva in bo ukrenil, da se pridelovanje v rudnikih ali pomnoži, ali tu in tam opusti. Vsi, industrija, delavec in država, si delijo dobiček. Tako bi imeli v državi kako desetorico velikanskih združenih industrijskih podjetij z monopolno pravico, na drugi strani desetorico delavskih strokovnih organizacij, in na ta način bi se takoj lahko videle in predvidevale narodne potrebe in tudi lahko zadostile Vse v službo narodne države!
Vlada seveda ne sme in ne more biti vlada ene stranke in enega razreda, biti mora nad njimi kot oče velike familije. Na čelo države postavi monarha in narodni parlament, »borzo ljudskega mnenja«. Ko so vse države tako gospodarsko organizi-lane, sklenejo ustanoviti mednarodno-go-spodarski sindikat. Egoizem mora biti iztrebljen iz življenja držav. Zato se mora skupno voditi trg surovin, skupno, mednarodno upravljati svetovni trg in svetovni kreditni zavodi. Mednarodno izkoriščanje pozemeljskih tvarin, mednarodna ljubezer na gospodarskem polju!
V zvenečih besedah razlaga ta svoj veliki načrt, morda se bere lahko iz njega obupni klic po izgubljeni svetovni moči nemškega naroda, morda je to bojni klic za novi pohod, za nas je samo eno važno, da je bila ta ideja z veliko silo vržena med svet in zbudila silno presenečenje. Mala industrija je zavpila, ker bi bila na smrt obsojena, komunisti so zamrmrali, ker nočejo sodelovanja, ampak diktaturo razreda nad razredom, a večinski socialisti in cen-trum delno so se nekaj časa zelo zanimali za načrt. Ko bi bilo umestno, bi se stavila samo ena težkoča: Kdaj bo človek tako plemenit, da bo res brez vsakega boja brzdal sebičnost svoje pregrešne narave? Ali se bo brez solidne verske podlage mogel svet prevstvariti v hišo miru in ljubezni? Dvom ie upravičen!
Nov nemški cačrt,
NiČ manj pomemben načrt je izšel v ‘ Nemčiji, pa ne iz vrst proletariata, ampak
Na Francoskem.
Ako bi zasledovali nadalje to moderno gibanje za preustrojitev celega dosedanjega gospodarskega sistema, bi morda bilo zanimivo, priti tudi na francoska tla. Tudi tukaj ekonomski položaj ni rožnat: »Brez načrta stoji narod med vedno se ponavljajočimi krizami v prehrani, v industriji, v transportu, sredi svojih razvalin v razdejanem severu, njegovi politični voditelji pa se vozijo od konference na konferenco in sklepajo, miru pa nam ne morejo dati, ali ga ne znajo.« {P. Arnaud S. J., Par-ticipation ouvriere.) To je slika Francije. Velikih organizator!čnih idej se v tem narodu ne bo našlo, on je presvoboden, da bi znal moči združevati, da bi v disciplini mogel ustvarjati velika dela, ki zahtevajo železne skupnosti vseh.
Delavski sloj, ki v francoski republiki ravnotako nima nič več privilegijev v političnem življenju, kakor jih je imel v aristo-kratični habsburški državi, delavski sloj se je tudi tukaj prvi predstavil s programom o preustrojitvi narodnega gospodarstva. »Mi smo izgubili zaupanje v zmožnosti in talente buržuazije,« piše L' A t e 1 i e r , »iz tega kaosa ena ne najde izhoda..« Strokovna zveza francoskih delavcev je ustanovila Poseben odsek, ki se imenuje:	Delavski
gospodarski odsek in ki ima nalogo študirati narodno-gospodarska pereča vprašanja in jih skušati rešiti. Ta odsek je izdelal 1918 tudi načrt o sodelovanju vseh slojev Pri vodstvu državnega gospodarstva, glavni tajnik Confederation Generale du fra->vail, Jonhaux ga je predložil celo vladi.
Ustanovi naj se poleg državnega zbora in senata gospodarski državni zbor zastopnikov a) delavskih sindikatov, b) industrije in trgovine, c) kmetskih društev, č) kon-sumnih društev. Državne visoke šole pošljejo tja profesorje-učenjake v narodnogospodarskih in socialnih vprašanjih, država pa svoje odposlance.
Ta narodno-gospodarski odbor, v katerem bi bili res vsi interesi zastopani, bi ne imel postavodajalne pravice, a imel bi pravico izdelovati načrte za zakonodajo, ki se tiče nacionalne ekonomije in pravi državni zbor bi nikdar ne smel sprejeti kakega zakona, ako ni prej dobil od narodno-gospodarskega odbora potr-dilnega odgovora. Temu odboru bi bila tudi dana pravica, da kontrolira vsa podjetja V državi.
C. G. T. je opustila svojo trdno socialistično zahtevo, da mora samo proletariat imeti izključno politično in gospodarsko nioč v rokah — bilo je to v boljših' dneh — francoska vlada pa je šla mimo gospodarskih načrtov, žalibog, vihtela je vedno versajski mir čez Reno in danes je Francija |Za eno drago preizkušnjo bogatejša, za so-! cialno-revolucionarni štrajk majnika 1920. Ako ne bo sodelovanja, par naj bo diktatura enega sloja nad drugim! Državni zbor sicer skuša s polovičarskimi zakoni navidezno zadovoljiti delavce, pritegnil jih je v nadzorovanje železnic, dal osemurni delavnik, a danes delavstvo ne zahteva malih posameznih darov, ampak bistvene soudeležbe pri vodstvu narodnega gospodarstva in prevzema tudi svoj delež odgovornosti.
Krščanski socialci.
Tudi krščanski socialci imajo svoj predlog, ki se skoroda'popolnoma ujema z idejo, katero je sprožila ena decemberska številka »Večernega lista«. Senat ali gosposka zbornica naj se odstrani. Državni zbor bi ‘bil kompetenten dovolj, da sam rešuje vsa vprašanja. Ako senat nima nobenih pravic, potem je brez potrebe, ker delo se le zavlačuje. Na njegovo mesto naj pride zbornica zastopnikov delavskih, kmetskih organizacij, zastopnikov trgovskih zbornic in nazadnje industrij in velike finance. Tudi konzumna društva pošljejo tja svoje poslance.
Taki poslanci so pač zelo kompetentni govoriti v narodno-gospodarskih vprašanjih, ker ti se tičejo prav živo njih življenja. Temu gospodarskemu senatu naj se dajo enake pravice, kakor poslanski zbornici. Taka delavsko-kmetsko-gospodarska zbornica bi bila živ zgled, da je samo po solidarnem delu vseh delov človeške družbe mogoče doseči to, kar se imenuje »splošno blagostanje«.
Takih in enakih načrtov je danes svet poln in bilo bi brezmiselno, temu gibanju trdovratno zapirati oči. Novi čas je pred durmi in prihaja s silovito močjo! Odpreti se mu morajo vrata, previdno, ker ideje o skupnem delu in skupni odgovornosti so premočne, da bi jih mogel kdo udušiti in so tudi krščanske. — Tako sta v človeški družbi oba razreda določena, da se harmonično združita in da drug drugemu delata popolno in pravično ravnotežje, pravi Leon XIII. v »Rerum novarum«. Sv, oče je gotovo mislil na skupno enako delo; ker to ni krščansko, da bi za narodnogospodarske grehe bil kaznovan samo en sloj, ako jih je napravil drugi. Skupno vodstvo, skupna garancija, skupna odgovornost, skupno trpljenje in blagostanje^
Kapitalizem na delu.
»Jutro« se je danes obregnilo nad pisanjem »Večernega lista«, ker se je v svoji 293. številki obregnil nad taktiko kapitalistične družbe napram delavstvu. Da se »Jutro« kot zastopnik izrazite kapitalistične struje t. j. liberalcev, obrega ob »Večerni list«, nas nič ne čudi, ampak da se hoče kar naenkrat preleviti v nekakšnega delavskega zagovornika, to pa kaže naravnost neodkritosrčnost tega lista.
Nam ni nič na tem, kaj »Jutro« uganja, mi delavci že sami vemo, kdaj so naši interesi ogroženi in kdaj se nam je treba braniti. Kapitalistični zastopniki v Bel-gradu so nam hoteli že pred volitvami ok-troirati zakon o »redu in radu«, katerega je »Jptro« — na čelu mu oseba Žerjavova — tako vneto zagovarjalo. Seveda se zakon ali »ukaz« o »redu in radu« ni sprejel. Toda motili bi se, ako bi mislili, da je zakon padel v vodo. Naši kapitalistični zastopniki si ga ne dajo tako hitro izbiti iz glave. Kar ni šlo naenkrat, bodo pa počasi udejstvili, glavno je, da ga izpeljejo. Prvi tak. poizkus je ravno militariza-cija stavkujočih rudarjev. S tem so seveda mislili napraviti moralen pritisk na delavstvo, računajoč pri tem, da bo delavstvo popustilo od svojih zahtev ter se trumoma vrnilo na delo ter še nadalje defalo par družbenikom premogokopno družbe velikanske dobičke, samo da bi pri tem živelo v pomanjkanju. Toda pri nas v Sloveniji so se zmotili. Tudi delavstvo zna ločiti med politično ali pa mezdno stavko. Tako se stavka lepo mirno vrši naprej brez vsacih pripetljajev od strani delavstva, Vojaštvo se danes po Trbovljah samo sprehaja in občuduje krasoto zime v trboveljskem kotlu. Incidentov ni vkljub temu, da so se skušali od gotovih (ne delavskih) strani uprizoriti. Drugega res ni kazalo kot zopet stopiti v stik z delavstvom ter se nadalje pogajati.
Pri pogajajnjih pa vkljub temu ne opažamo še prave resnosti. Gospodje mislijo še nadalje mešetariti. Krog trboveljske družbe hodijo z rokavicami, dočim se delavstvo še vedno smatra za pretirance. Ravnatelju Skubicu pa raste ob takem položaju greben vedno višje, ker upa še vedno na oporo v »ukazu« o »redu in radu«.
Mi delavci imamo v slu,čaju militari-zacije trboveljskih rudarjev jasen opomin, da moramo s podvojeno pazljivostjo paziti na naše pravo, ki ga hočejo na vsak način uničiti, ter nam vsiliti pravo, ki ne bo nikdar naše, pač pa bo usiljeno od ka-
Eitaiistične družbe. Moti se, kdor misli, da o delavstvo ostalo tudi tu razdvojeno. Ako hočejo spoznati združeno delavsko moč, lahko poskusijo s takimi eksperimenti, dolgo časa ne bodo. V tem slučaju bo delavstvo solidarno mislilo na samoobrambo. Pri tem si bodo kapitalisti vrat zlomili. Delavstvo čuječe zasleduje ves razvoj ter bo znalo ob svojem času tudi regulirati ta razvoj tako, kot to ljudstvo zahteva, ne pa gospodje gornjih »desettisoč«.
STAVKA V BOSNL
LDU Sarajevo, 29. dec. (ZNU) Potom preiskave se je ugotovilo, da je rudaiska stavka popolnoma komunistično delo. Orožniki so aretirali 85 delavcev, ki so streljali na orožnike. Aretirani so bili tudi tuji agitatorji, ki so bili svoječasno izgnani iz države. Pri izvršenih hišnih preiskavah v delavskih stanovanjih so našli orožje in municijo. Najzanimiveje je, da so zasledili komunistični arhiv, ki dokazuje, da bi moglo imeti to gibanje večje posledice, Iz teh dokumentov je razvidno, da je komunistični odbor že imenova komisarje, podkomisarje in ostale funkcionarje sovjetske uprave.
GENERALNA STAVKA V ZAGREBU.
LDU Zagreb, 29. dec, (ZNU) Danes popoldne je imelo organizirano delavstvo komunistične stranke shod, na katerem se je izjavilo solidarnim z ostalim delavstvom ter je sklenilo, da v znale protesta proglasi generalno stavko, ki se prične danes ob pol 24. ter konča jutri ob pol 24. Radi proglasitve te stavke bodo zagrebški listi izšli jutri v zmanjšanem obsegu. Mestna policijska oblast je prepovedala z^ jutri točenje alkohola.
PORAZ VOJAŠKE STRANKE MED B0LJ-ŠEVIKI.
LDU K(»da)ij, 29. decembra. (DUN. KU) >Politikem. javlja iz Rige: Na vseruskem sovjetskem kongresu so doživeli za vojno navdušeni elementi poraz. Ljeninov načrt za vpo-stavitev pozitivne gospodarsko politike je bil z veliko večino sprejet. Vseruski osrednji sovjeti delavskih organizacij so sklenili, da bodo v štirinajstih dneh razpustiti vse politične odseke v okrilju delavskih organizacij. Obstaja bojazen, da bodo ti odseki posiali opo-ziciomdni elementi. —-Poljsko-ruska pogajanja se nadaljujejo. V poljskih krogih menijo, da bodo pogajanja v januarju gotovo končana.
LDU Pariz, 29. decembra. (Brezžično) Več enot rdeče organizacije v Moskvi se je uprlo in poizkusilo polastiti »e topniškega parka, ki se nahaja blizu mesta. Komunistične čete so upor zatrle ter razorožile V. in pa MII, polk prve sovjetske pehotne divizije.
Tovariši in somišljeniki!
širite nraj doemrik »NOVI CHS"!
PoiltSin® novice.
4- Umiranje duhov v sovjetski Rusiji.
> Arbeiter Zeitung« poroča: > V članku moskovske »Izvestija« št, 269 se zavzema komunist Sozis povodom volitev v 8, vseruski sovjetski kongres za to, da bi se pritegnile v politično življenje tudi široke pasivne izvenstrankarske mase. Te izven-strankarske mase, tudi proletarske, žive celo po velikih mestih popolnoma nepolitično in apatično. Izobraženci so izgubili vero v svoje prejšnje ideale, a nevih niso našli. Poslušno se pokoravajo vladnim odredbam. Celo tedaj, kadar se dajo dokazati oblastem izrečne zlorabe, se nihče ne upa nastopiti poti pritožbe ali iskati pomoči pritisku, ampak vsak se posluži običajnega sredstva podkupovanja, kar ima za posledico splošno demoralizacijo. Časopisje, posebno v provinci, nudi prebivalstvu malo opore; razpravam o težavah ljudstva posveča le malo prostora, boja proti zlorabam oblasti sploh ne vodi. Oblasti same so po starem običaju svetlobi javnosti malo naklonjene. Ljudje, celo izobraženi sloji podivjavajo in njihovo duševno življenje se omejuje na strah pred novimi odredbami vlade ali na veselo pričakovanje novih na-kazov živil.« Tako umira v Rusiji pod sovjetskim režimom poleg telesnega tudi duševno življenje.
-j- Za sporazum, Belgrajska »Tribuna« prispodablja prizadevanje centralistov, ki hočejo svoja načela v ustavi nasilno vriniti velikemu delu drugače mislečih, s prizadevanjem g. Protiča, da se ustava sklene temeljem sporazuma in sodelovanja vseh predstavnikov troimenega naroda. List izjavlja: »V akciji in stališču g. Protiča je več državništva, nego morejo to centralistični formalisti le slutiti. Nobenega dvoma ni, da je bolje, ako ustavo-tvorna skupščina sklepa s sodelovanjem vseh delov naroda, nego ako se najvažnejši državni posli rešujejo brez sodelovanja dobrega dela narodnih poslancev. — Verujoč v patriotizem in državniške sposobnosti g. St. M. Protiča in motreč razpoloženje ne samo pri Radičevcih marveč tudi pri zajedničarjih in pri Ljudski stranki, smo popolnoma na strani g. Pi-o-tiča, od čegar dela pričakujemo močnejša jamstva za složno in plodno delo vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, nego nam jih more dati netaktično sodelovanje radikalcev in demokratov. S silo se uspeva nekoliko, s slogo popolnoma.« —
Namere nemških generalov. Francoski list >Matin«. priobčuje izvleček iz zaupnega poročila o nemškem reakcijonarnem rovarjenju v Srednji Evropi po Kappovem puču, s čemer so se bavile angleške >Times«. Po tem poročilu je po generalu Ludendorfu uvedeni akcijski komite vspričo neznatnega uspeha, ki ga je imela protirevolucija v Nemčiji, začel zbirati nezadovoljne inozamee in sklenil, z novimi srednjeevropskimi vladami prekiniti stike in nastopiti najprej proti Avstriji. V ta namen naj bi se premaknile vse razpoložljive vojaške formacije proti jugu in naj bi se začel novembra, najkasneje pa pred novim letom napad proti Dunaju. Pri tem naj bi sodelovali tudi protirevolueijski življi Rusije in Madžarske. Polkovnik Bauer in Tre-bitsch-Lincoln sta prišla dne 15. maja v Budimpešto, kjer ju je sprejel Horthy, katerega sta po daljšem razpravljanju pregovorila, da se priključi nemško-ruskim kombinacijam.
Angleži in razoroženjc. Prvi lord angleške admiralitete je poudarjal zastopnikom časopisja, da je admiraliteta pripravljena začeti pogajanja v svrho splošnega razoroževa-nja na morju.
-j- Žrtve boljševikov na Krimu. Londonske >Times< poročajo, da so boljševiki ustrelili na Krimu 13.000 oseb.
Ds*@vr»® novic«.
—- Hrečno in blagoslovljeno novo lelo 1921 želi vsem prijateljem, tovarišem, naročnikom in čitateljem uredništvo »Večernega lista«. V novem letu vas pozdravi »Novi čas«, za katerega čvrsto na delo!
— Za vpokojence južne železnice. Pogajanja radi izboljšanja prejemkov za vpokojence južne železnice, ki so se pod predsedstvom poverjenika g. Ribnikarja vršila pri poverj, za soc. skrb, so končala z ugodnim uspehom Ravn. g. Bračič je podal v imenu južne železnice izjavo, da se bo vpokojencem in provizionistom južne že-i icznice izplačala draginjska doklada v vi-; šini draginjskih doklad vpokojencev drž.
I železnice od 1. januarja 1921 dalje, najpozneje do 1. februarja 1921. Za leto 1920 dobe upravičenci enkratni nabavni pri-; .spevek, ki znaša 1000 kron. Nabavni pri-! spevek dobi tudi vsak rodbinski član do j 18. leta, kakor tudi žena upravičenca, ki j dobi 200 kron. Nabavni prispevki morajo 1 bili izplačani do ,15. junija 1921,	■*r'	*
— Pokojnemu profesorju Janezu Be-nigarju, ki je te dni umrl v Radečah pri Zidanem mostu, so vsi zagrebški listi posvetili prijazne in hvaležne članke. Saj je Benigar kot profesor matematike na zagrebški gimnaziji vzgojil par generacij. Bil je največji prijatelj mladine, original in demokrat. Po rodu Slovenec iz Metlike si je znal osvojiti srca Hrvatov. Zagreb je ob smrti pokazal, kako ga je čislal.
— Kamnik. Na praznik sv. Štefana jc doživela Orliška organizacija v Kamniku dan, ki bo ostal nam v trajnem spominu, v Orliško kroniko pa se lahko vpiše ta dan z zlatimi črkami. Ko smo šli na telovadno akademijo Orlic v Kamniškem domu, smo šli z občutkom, da bomo pač videli navadni telovadni nastop, kakor smo jih že mnogo videli tekom poletja. Med udeleženci je bilo tudi mnogo takih, ki so šli na akademijo z namenom, da bodo čim lažje kritizirali naše Orlice,- ln res prva točka po pozdravu je dobila madež, po izpuščenem tekstu na klavirju je mala zmeda nastala, toda le za hip in zopet je bil red. Vse ostale točke: Zvezne vaje članic in gojenk, kakor tudi dobro naučeni plesi in druge vaje so pa v splošnem izvr stno izpadle, kar je pričalo gromovito pritrjevanje in ponavljanje osmih točk. Pri Zveznih vajah bi' priporočali več pažnje na precizno izvajanje, tudi korakanje bo treba popraviti. »Mlado jagnje« je bilo po gojenki 6 letni deklici zelo krasno predvajano, nastop deklice je napravil zelo dobro voljo med gledalci. Ravnotako sta jo pogodili gojenki setrici Prohioarjevi v vaji z žogo. Bila jc pantominična slika izvajana s tako globokim razumevanjem,da smo ju strme občudovali. Enako prijazna je bila slika gojenke Strgarjeve, ki je pe-vajoč oznanjala prihod pomladi s svojim krasom. Nastop gojenk z venci je nudil veliko pestrost v svojem krasno izvajanem pohodu, ravnotako izvajana simbolična vaja po himni »Dvignite Orli!-. Izmed nastopa članic so se nam dopadlc točke: vaje s šerpami, ples s šerpami ter ples po napevu »Pridi Gorenje!« Očarala nas je nazadnje še skupina celega Orliškega krožka, med katero nam je voščila mala deklica vesele praznike in srečno novo leto ter srčkan »Bog živi!« — Med odmorom je tudi predsednik društva »Kamnik« br. Bore pozdravil navzoče ter po kazal na delo in uspeh Orlic. Pozval je starše, da ako hočejo imeti zdrave otroke duševno in telesno, naj jih zaupajo orliški in orlovski organizaciji, da je pa pri tem poudarjal načelno stran, to mu nekateri zamerijo, pa ravno to poudarjanje jc potrebno, ker ravno načelna stran je glavna naloga naših organizacij, posebno moramo to poudarjati, ker nekateri še vedne šarijo s črnimi muhami in kako se bode iste pobile, — Akademija nas je vse presenetila. Iz tnkega neopaženega dela je zrastla cvetka, na katero smemo biti brezdvomno ponosni. Kdaj se razcvete še druga cvetka, t. j. naši Orli, mislimo nr akademijo, ne vemo, pač pričakujemc kmalu. Kamniškim Orlicam kličemo: Le tako naprej! Bog živi!
— Iz naše Koroške. Minulo je nekaj dni, kar sem hodil po Koroškem, in sicer v boroveljskem okraju. Mislil sem, ko pridem tja, da bodo nemčurji bogvekako žvižgali in upili za mano. A varal sem se. Povod, da so tako mirni, je ta, ker so že malo lačni. Moko sicer dobijo, ampak samo koruzno, in to le na karte, Špeha pa sploh ne dobijo; pod roko se dobi, pa stane tristo kron. Za časa plebiscita sta ga prodajala dva mesarja iz Kranjske. Ko je bil plebiscit končan, sta hotela ta dva mesarja vse skupaj prodati in iti nazaj na svoj dom. Boroveljski nemčurji ju pa niso pustili. Mislili so, ko bosta šla proč, da bo šel ž njima tudi Špeh. Ampak, čeprav potem nista šla, Špeha ravno tako ni. Kruh imajo samo koruzni, katerega imenujejo Slovenci republika! Žalostno je samo to, da nameravajo Nemci delavce, kateri so bili člani Jugoslovanske strokovne zveze, vreči ven iz tovarne. Če se pa to ne bo zgodilo, je pa gotovo, da jih bodo potisnili na slabše delo. Zato zahtevamo, da vlada napravi potrebne korake, da bi jim kolikor mogoče izboljšala njihove razmere!
S. F.
— Umrl jc 26, t. m. v Berlinu Karel Legien, dolgoletni predsednik nemške socialistične strokovne zveze. Legicn je igral do vojne veliko vlogo tudi v strokovni internacionali, ki je imela dotlej svoj sedež v Berlinu. Legien ;c umrl na raku v želodcu,
— Popravek. V številki 288 z dne 21. decembra smo med dnevnimi iovicami poročali: »Ker je ukradel konjsko opremo vredno 1300 kron, je deželno sodišče v Ljubljani obsodilo Jak. Mohorčiča iz Zbilj na 3 mesece težke ječe.« To pa je pomota, ker ni bil Jak. Mohorčič ti-
kjfafel in. tjjdi pfi i?; ZbiU dpj&a,
PaS pa je njegovo ime v notici mesto imena pravega storilca. Ker bi s tem utegnil trpeti njegov ugled, to popravljamo. Ukradel je konjsko opremo in bil zato obsojen na 3 mesece težke ječe neki Janez Kalan iz Zbilj.
— Slovensko planinsko društvo naznanja, da se bo vršil danes, to je dne 30 .decembra j (četrtek) občni zbor Osrednjega društva S PD ■ v restavraciji ?Narodnega doma« v Ljubljani ob 8. uri zvečer.
lj šentjakobska prosveta. V nedeljo,
2.	januarja, bo predaval urednik g. Franc Kremžar o velevažni tvarini. Vstop vsakemu prost. Vabimo k mnogoštevilni udeležbi!
lj Zveza uradnic in trg. nastavljenk Krekove prosvete vabi vse svoje članice, da se v torek, dne 4. januarja gotovo udeleže sestanka, ki bo ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih. Udeležba vseh članic nujno potrebna. Prireditev na novega leta odpade.
lj Silvestrov ve6er. Dne 31. decembra, ob 8. uri zvečer se vrši v vseh na novo urejenih spodnjih prostorih prvega ljubljanskega del. konsumnega društva v Zvezdi »Silvestrov večer« z najizbranejšim sporedom za člane društva, njihove družine in prijatelje. Ker obeta biti to zopet lep in ljubek večer našega delavstva, ne zamudite te prilike in pridite, da se v prijazni družbi poslovimo od starega In nastopimo novo leto. Vstopnine ni!
lj »Revček Andrejček« na Ljudskem odru. V nedelje dne 2. januarja 1921 ob pol 8. uri zvečer ponovi Ljudski oder staro priljubljeno ljudsko igro s petjem »Revček Andrejček«. Vstopnice se že dobe v predprodaji kakor po navadi.
lj Nesreča na cesti. Franc Kovačič, hlapec pri Ivani Treo, Cesta na gorenjsko železnico 6, je dne 28. decembra ob pol 6. uri zvečer peljal z dvovprežnim praznim tovornim vozom po kolizejski ulici v smeri proti mestu. Na vogalu omenjene ulice in Knezove ulice je eden izmed konj nekoliko
Eoskočil, kar je bilo vzrok, da so hlapcu, i je na vozu stal, padle vajeti iz rok in da je padel z voza. Konja sta začela dirjati z vozom po Knezovi ulici proti domu. Na Gosposvetski cesti sta konja podrla Katarino Kovič, ženo kurjača južne železnice, stanujočo v Cegnarjevi ulici 12, ki se je nahajala na cestnem prehodu, ki pelje na Cesto na gorenjsko železnico. Kovič je za-dobila težke zunanje in notranje poškodbe na glavi in prsnem košu ter je obležala v polnezavesti na kraju nesreče. Iz tega se torej sklepa, da sta konja morala iti čez njo. Ponesrečenka je bila nato prenešena v gostilno »Novi svet« na Gosposvetski cesti 14, od koder je bila potem prepeljana z rešilnim vozom v javno bolnico. Konja sta potem, ko se je nesreča pripetila, dirjala v isti hitrosti po Cesti na gorenjsko železnico, in sicer do konca iste, kjer sta se morala sama ustaviti, ker je ista s prečnico zaprta. . -	,»	.	•
Posredovalnica JSZ.
Službe išče izurjen skladiščnik k mešani trgovini ali k žitnemu zavodu. Vešč je tudi francoščine v govoru in pisavi, ter bi sprejel tudi mesto tolmača pri kakšni tvrdki. Natančne podatke in naslov je dobiti v pisarni JSZ, Stari trg št. 2, L nadstropje, Ljubljana.
Jugoslovanska Strokovna Zveza.
Veselo in srečno novo leto želimo Vsem tovarišem in tovarišicam Jugoslovanske strokovne zveze po celi Jugoslaviji. Jugoslovanska strokovna zveza.
Skupina JSZ y Mariboru bo imela dne 16. januarja 1921 ob 5. uri popoldne v svojih prostorih na Splavarski ulici 4 redni občni zbor z navadnim in predpisanim dnevnim re-iom.
Orehek pri Kranju. Dne 23. t. m. je imela tukajšnja skupina JSZ II. redni občni zbor, na katerem so bili izvoljeni: Cegnar Mihael, predsednik; Draksler Ivan, tajnik; Draksler Mihael, blagajnik; Berčič Tomaž, podpredsednik; namestniki in odborniki so: Trigler Fr., Višner Anton, Bitenc Franc, Draksler Ivan ml., Triler Marija, Dolinar Frančiška in pa Draksler Jože*!. Zadnje čase se je naša organizacija precej poživila in je veliko zanimanje zanjo. V prid skupine JSZ se je igrala na sv. Stefana dan igra: >Trije tički«. Udeležba je bila za naše prostore polna.
Železničar.
VPOKOJENCI.
Zvedeli smo, da je neki odbor, kateri nam je pa popolnoma neznan, na gl. kolodvoru v Ljubljani razposlal ./Oklici, v katerem opisuje bedo vpokojencev južne železnice in omenja, da se namerava koncem tega meseca pri blagajni pobirati prispevke, kateri naj bi imeli namen, vpokojeucem južne železnice v njih sili in bedi odpomoči.
»Oklic« pozivlje uslužbence in delavstvo južne železnice, da naj se usmili vpokojencev in naj prispeva vsak po svoji moči, da se čim hitreje odpomore bednim vpokojeucem.
Vpokojenci južne železnice se temu odboru in obratnemu ravnateljstvu južne železnice za tako posredovanje zahvaljujejo in odločno odklanjajo vsako miloščino, katera se namerava pobirati od uslužbencev in delavcev, katerih mesečni dohodki, katere prejemajo, njim samim ne zadostjejo in ne preostajajo. Ravnateljstvu južne železnice, katero misli s prispevki svojih tudi ne sitih uslužbencev zakrivati »škandal«, ki se godi nasproti vpo-kojencem od uprave same, povemo, da tako rešitev odločno odklanjamo in bomo že o pravem času poskrbeli, da se vsa stvar osvetli v pravi luči. — Vpokojenci juž. železnice.
Četrto železniško organizacijo so
ustanovili socialni derookratje v Sloveniji. Je sicer zelo slaba, a biti že neki mora.
Trgovski nastavlfen-cl.
POZOR, TRGOVSKI NASTAVLJENCIJ
Iz Maribora prihajajo vesti, da so tamkajšnji trgovci svojim nastavljencem zvišali mezdo za 40 odstotkov. Zadnji čas bi bil, da bi tudi ljubljanski trgovci in podjetja ob novem letu ne prezrli prispevka njihovih nastavljencev.
Istotako opozarjamo tudi trgovce in zadruge v Kamniku, ker plače njihovih uslužbencev niso primerne nikakoršnemu človeškemu življenju. Upamo, da se naše razmere po novem letu zboljšajo.
Trg. nastavljenec.
Usnfar.
Kranj. Tudi pri nas se je začelo veliko zanimanje za organizacijo »zvezo usnjarjev«. Ob splošnji želji tukajšnjega delavstva se je vršil v gostilni pri »Zlati ribi« 26. t. m. sestanek ob povoljni udeležbi omenjenih strok. Otvoril ga je tov. Omerza, nato nam je tov. Kogej pojasnil pomen organizacije, njeno delo v današnjih kritičnih razmerah delavstva. Sestanek je bil zelo živahen. V razgovor je poseglo več tovarišev. Danes spregledava delavstvo samo, kje je njegova prava organizacija, kjer so mu zagotovljene vse pravice, ne pusti se več zapeljati po raznih materialističnih organizacijah, ki obljubljajo nebesa na zemlji, dajejo mu pa ravno nasprotno. Zato kličemo vse zavedno krščansko misleče delavstvo v naše vrste; Tu je vaš prostor v boju zoper kapitalizem in materializem, da nam bo zasijalo solnce prave svobode medsebojnega sporazujnljenja v ljubezni do bližnjega. Mi nočemo večnega sovraštva, ampak miru, delo naj živi delavca, ne pa miloščina. Vsak, kdor je z nami, bo storil svojo dolžnost in šel z nami v boj zoper krivice, izkoriščanje in nasilja. V tem smislu na delo!
Slamnikar.
Seja ožjega odbora Zveze Slamnikarske-ga delavstva se je radi nujnosti vršila 25. decembra ob pol 4. uri popoldne v Mengšu. Tu se je sklenilo, da gre deputacija na vlado v Ljubljano radi brezposelnih in preživljauskih podpor. Določilo se je tudi, katero delavstvo se šteje med kvalificirane in nekvalificirane. Do mezdnih pogajanj še ni prišlo. Storijo se potrebni koraki, da pride do istih. Zveza prične pobirati svoje prispevke z novim letom. Prispevki znašajo na teden za I. razred 4 K, za drugi 3 K, za tretji razred 2 K; opozore se zaupniki, da gredo takoj z novim letom na delo.
Deputacija, sestoječa iz preds. tov. Kom-pareta, tov. Vide Štempel in okrožnega tajnika Kogeja je bila v torek na deželni vladi, kjer je podvzela korake v svrho razbistritve položaja. Poročalo se bo o seji Širšega odbora.
Sestanek zaupnikov slamnikarskega delavstva se vrši na praznik Sv. Treh Kraljev, dne 6. januarja 1921 točno ob 8. uri zjutraj. Ker je ta sestauek izredno va/.en, prosimo, da se ga gotovo udeleže vsi odborniki in zaupniki.
Tovarišem! Leto zahaja zopet. Gospodar napravi ob zaključku leta bilanco o svojem delu. Ali je morda tudi nam mogoče delati bilanco o našem delovanju? Poglejmo! Ali smo storili svojo delavsko dolžnost? Ali smo stali vedno na braniku naših zahtev? Kaj je z našo solidarnostjo, z disciplino v naši organizaciji? Kaj je z našo delav«ko zavestjo? In ko enkrat pregledamo naše delo, kakšen bo občutek uad njim? Mnogo, mnogo še pogrešamo v naši bilanci! Skrb naša mora biti, da v drugem letu popravimo vse zamujeno. Posebno naša delavska zavest se mora znatno zvišati. Ako hočemo kaj imeti, moramo delati, da to dosežemo! Naj velja za prihodnje le!o geslo: bodimo samozavestni, disciplinirani in delavni člani in to vsi brez razlike. V tem smislu želimo vsem slamnikarjem in slamni-karicam prav srečno in veselo novo leto!
Viničar.
Viničarsko vprašanje. Treba je, da zopet spregovorimo nekoliko o reševanju viničarskega vprašanja. To vprašanje se rešuje že tako dolgo, da smo že pozabili, kdaj se je pričelo. Ne vemo, kaj je vzrok; kdaj bo že konec tistih posvetovanj? Poprej se je reklo: kadar bodo posvetovanja po okrajih končana, bo stvar hitro rešena. Sedaj je tisto že končano, pa zopet ni nič. Ker je pa rešitev viničarskega vprašanja nujna, vsled tega zahtevamo, da se merodajni faktorji zganejo.
Služkinja.
Zveza služkinj priredi na dan novega leta božičnico v Krekovi prosveti. Vabljene so vse članice. Ista želi vsem članicam prav veselo in srečno novo leto.
Čipkarica.
St. Jošt nad Vrhniko. Pri nas vlada veliko zanimanje za čipkarsko zadrugo in za čipkarstvo skloh. Željno pričakujemo sukanca, da pričnemo delati, kot smo delale pred vojno. V Ljubljano pošljemo eno čipkarico v svrho izvežbanja v izdelavi novih čipk, katere naj se razširijo tudi po našem kraju.
Mekinje. V nedeljo, 12. decembra, smo imele sestanek, na katerem nam je poročal tajnik čipkarske zveze, Kogej. Zelo rade bi pričele z delom, toda kot vse kaže, dela še ne bo. Naj čipkarska zveza malo podreza radi sukanca. — Besede tajnika so nas navdale z upanjem, samo, da bi le pri upaniu ne ostalo. (Bodite brez skrbi, upanje se vam tudi izpolni, samo malo potrpljenja je treba).
Vrhnika. Kot vse kaže, bo na Vrhniki kmalu izvršena priprava za čipkarski tečaj. Samo neki odgovor nam je treba še dati; rešitve čaka že kakih sedem tednov. Sicer čaka že precej dolgo, pa kot je videti, bodo čakali v Ljubljani še precej časa na odgovor. Kle-kale bi rade, učile bi se tudi rade klekanja, samo obljubljeni prostor se nam inora dati. Enkrat, saj se še dobro vse spominjamo, smo ga imele obljubljenega, toda bila je sama obljuba. No, pa takrat smo bili vsi dobro razpoloženi, se nam je lahko obljubilo, da se pa na obljube rado pozabi, pa tudi vemo. Seveda s tem pa tudi kaj lahko zgubimo ta tečaj. Tako ,vidite, imamo pri nas prav krasno podlago za razvoj čipkarske obrti. Pa recite, da se ne gibljemo! (Dobro, dobro! Samo na razna pisma ali vprašanja morate malo točneje odgovarjati, recimo najkasneje vsj en teden po sprejemu, ne pa odlašati na sedem tednov ali pa še več. Tako se stvar prav slabo razvija. Na svidenje kmalu!)
Skupine Selca, Škofja Loka, Pirniče, St. Jošt, pošljejo po eno zastopnico v čipkarski tečaj na Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani.
BOJI V ZADRU.
LDU Split, 29. decembra. (ZNU) Iz Zadra poročajo, da je na praznik sv. Štefana pozval civilni komisar Bonlanti Minares zaderske in reške dobrovoljce, od katerih so se prvi zabarikadirali v bivšem poslopju »Sokola«, a drugi pa v domobranski vojašuici, naj se do
3.	ure popoldne predajo. Medtem je italijansko vojaštvo zasedlo hišo v okolici obeh imenovanih zgradb ter postavilo na ulicah lopove, na oknih hiš pa strojnice. Ob 3. uri se je pričelo ostro streljanje. Med dobrovoljci je nastala panika, pričeli so prihajati na prosto, dvigati roke in se predajati. Edini častnik D’Annunziev, ki je bil med njimi, je markiral samomor, pa se je samo lahko ranil z bodalom. Okoli 300 razoroženih dobrovoljcev so odpeljali na ladjo »Buon Padre«, ki je odplula v spremstvu dveh italijanskih vojnih ladij v Jakin, kjer bodo dobrovoljce sodili. V mestu samem so bile tri žrtve. En vojak je bil ubit, ko je prišel iz krčme, enega karabinjerja je ubila bomba, ki jo je vrgla vanj
ženska iz zloglasne hiše, ubita pa je bila tudi služkinja tovarnarja Milišiča, ki je gledala skozi okno. Zaderski občinski svet bo razpuščen.
KONGRES FRANCOSKIH SOCIALISTOV.
LDU Tours, 29. decembra. (Havas) Na
socialističnem pongresu je imela Klara Zetkin oster govor zlasti proti bivšim večinskim in osrednjim skupinam. Dejala ;e, da bi bilo treba pristaše Scheidemanna in Renaudela izključiti iz mednarodnega socializma. Dalje je v svojem govoru nastopila proti versaille-skemu miru in je pristavila, da morata francoski in nemški duh uvesti n^vo razdobje. Končno je pozvala mednarodni proletariat« naj pomaga ruskemu proletariatu. Nato je go* voril Longuet o neuspeha komunističnega pokreta v Evropi in opozarjal na to, da je v Avstriji le 25.000 komunistov. Nasproti jim stoji 400.000 socialistov, ki jim stoji na čelu Fritz Adler in ki se ne zadovoljujejo s tem, , da bi samo govoričili. Ko. je neki udeleženec govornika vprašal, ali odobrava Adlerjevo dejanje, je odvrnil Longuet, da Adler ni imel drugih sredstev. Ne sme se pozabiti situacija, v kateri je Adler izršil svoje dejanje.
MAŽART IN RUMUNI.
LDU London, 29. decembra. (Reuter) Kakor poročajo i-Times«, je Rumunija opozorila francosko in angleško vlado na vojaške priprave Madžarske, ld zbira znatne vojaške čete ob rumunski meji.
KAKO GOSPODARIJO NA ŠTAJERSKEM.
LDU Gradec, 29. decembra. (DUN. KU)
V današnji četrti seji štajerskega deželnega zbora je bilo, ko je bil sprejet novi poslovnik in so se izvršile volitve v odseke, enoglasno sprejeto posojilo v znesku 300 milijonov kron, da se omogoči nadaljnje poslovanje deželnega gospodarstva in izvrševanje različnih, deželi neobhodno potrebnih del, med drugimi vodnih naprav, ustanovitev gospodarskih in obrtnih šol, izvedbe cest in vodnih poti, uvedbe javnega avtomobilnega prometa na Štajerskem, in odredb proti poplavam. Govorniki vseh strank so poudarjali popolno varnost posojila, ker je dežela s svojimi deželnimi gozdovi, stavbami, umetninami in vrednostnimi papirji popolnoma aktivna. Finančni referent dežele dež. svetnik Prisching je pri govoru o aktivah dežele omenil, da so strokovnjaki pri zadnjem pregledu deželnih gozdov odkrili močne žile magnezita najboljše kakovosti, kakor tudi sadre in soli ter bo deželna vlada čimpreje odredila, da se začno ti naravni zakladi izkoriščati. (Živahno odobravanje). Poslanec Dentine je izrazil svoje zadovoljstvo, da so načrti izrabljanja vodnih sil izdatno financirani. Nastopil je proti nameram češkoslovaške države za internacionaliziranje av* strijskih vodnih sil. Posojilo in načrt njegove uporabe sta bila sprejeta enoglasno.
Razne ti©¥ice.
r, Na Dunaju inteligenca od lakote umira. Iz dobe predvolivnega dunajskega gibanja se pripoveduje naslednji resnični dogodek: Za mesto predsednika je bila izbrana osebnost z najboljšim slovesom in najlepšimi lastnostmi, bivši minister. So-glašanje vseh strank je bile lakorekoč za* sigurano. V stanovanje ekscelence je bila odposlana deputacija, a ni dosegla ničesar ter je pripovedovala strašne rečt Eden izmed družine bivšega ministra je umrl od lakote, in sam minister je bil telesno tako slab, da bo treba najmanj pol leta lečbe v kakem sanatoriju, preden bo zopet postavljen na noge. — In nedavno tega je tožil neki sedanji avstrijski minister, da ima samo dvakrat na teden 'meso, a še tedaj — konjsko.
r Nepotrebni zdravniki. V moskovski »Pravdi« piše sanitetni komisar Semaško o majhnem uspehu organizacije sanatorijev in smatra za glavno zlo težnjo, da se stavijo na čelo sanatorijev zdravniki... »Na čelu sanatorijev,« pravi Semaško, »nc smejo stati zdravniki, ampak delavci in vaščanjc ali pa delavke in kmetice, ki bi se najbolj izkazale, ker se najbolje spoznajo z domačim življenjem in gospodarstvom.«
Ste prevet občutljivi za mrzil zrak? Vsa-
kovrstre bolečine se takoj pojavljajo? S‘a_ bost? Oj, kako tu tiblažujejo bolečine in utrjujejo telo masaže s Fellerjevim pravim Elza-fluidom! 6 dvojnatih ali 2 špecijulni steklenici 42 Kron. Državna trošarina posebej.
Potrebovali bi odvajajoče, želodec okrep-(lijočo sredstvo? Poslužito s^ le Fellerjevih pravih Elza-krogljic! 6 škatljic 18 kron. — Omot. in poštnina posebej, a najceneje..-— fiugen V. F e 11 e r, S t u b i c a d o n j a, E 1 s a t r g št. 245, H r v a t s k a.	F.
Odgovorni urednik Jože Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«. Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani.
vseh vrst po najnižjih cenah dobavi tvrdka
Centrala Ljubljana, Mestni trg št. 25.