— sloven-tednik v Zedinjenih državah U vsako sredo. NASLOV uredništva in upravništva: 1951 W. 22nd Place CMcigo, DL 1 OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as Second-Claw Matter January 18, 1915, at the Poet Ofieo at Chicago, Illinois, under the Aet of August 24, 1912. No. 47. Štev. 47» Lokalne vesti NAZNANILO. V naši slovenski cerkvi sv. Štefana se prične prihodnjo nedeljo dne 5. t m. 40urna pobožnost, katero bode vodil še izza zadnjega našega misij ona dobro znani Rev. prank Ažbe, sedaj župnik v Wau-kegan, 111. Spovedovanje se prične že v soboto popoldne ob 4 uri. Povodom te lepe cerkvene pobož-nosti imajo rojaki, ali verniki iz naše naselbine lepo priliko, da o-pravijo svojo adventno vefsko dolžnost. Anton Sojar, župnik. Chicago, 111., 1« decembra (December) 1915 Leto 1. Volume 1. — Člani Slov. podp. društva sv. Štefana štev. 1 K. S. K. J. so s tem se enkrat naprošeni, da se zanesljivo udeležijo prihodnje glavne letne seje, dne 5. t. m. ob 2 uri popoldne. Kakor iz tajnikovega poročila na drugem mestu i-azvidno, se bo vršila na tej seji volitev u-radnikov za leto 1916. Upati je torej, da bo ta dan zborovalna dvorana polna prisotnih članov! — Dasiravno je vsled vojne sedaj nemogoče potovati v staro domovino in obiskat naše mile slovenske kraje, — se bode nudila rojakom iz našega mesta ter okolice vseeno lepa prilika pohiteti dne 26. t. m. v duhu za nekaj ur Ameriške vesti Imenovanje novega nadškofa v Chicagu. Včeraj je došlo v Chicago od papeževega delegata v Washing-tonu, D. C., brzojavno poročilo, da bode imenovan pri prihodnjem konzistoriju kardinalov v Rimu nadškofom chikaške dioceze škof George William Mundelein iz Brooklyna, N. Y. Rt. Rev. Mundelein bo sedaj najmlajši katoliški nadškof v Zedinjenih državah star komaj 46 let. Bil je rojen v Brooklynu, N Y. leta 1869 in je nemškega po-kolenja. Študiral je v New Yorku, v Beatty, Pa., in v Rimu, kjer je postal doktor bogoslo/jd. V mašnika je bil posvečen 1. 1895 ter je bila njegova prva služba na neki litvinski fari v AVilliams-burg, Pa. Novi nadškof je pravi znanstvenik na cerkevnem polju, zelo agflen in učen, ter ume je več tujih jezikov. Kakor se govori, bode zgradil tukaj v Chicagu novo in veličastno katedralo, ki bo najlepša te vrste v Ameriki. — Dobro došel novi duhovni nadpastir v našo sredino! Smrtna kosa. Dne 18. novembra zvečer je umrla v Calumetu, Mich., gospa Katarina vdova Ilenie, roj. Vertin. e zo. i. m. v uunu m Ra doseffla starost 70 na naš slavnoznani in romantični *r ' J. * ,..v , v ' , A ,__let» Je hua rojena v Doblicah, zup- Bled, to pa povoaom gieaausKe, .. - *--_ Dol nlrtto «loir Am prire'«fit°vePdrXa U^ l>oma |^a Črnomelj, na Belokranjskem iz znane Vertmove hise p. d. pri • Richtarjevih. Pred kakimi 20 leti je prišla uže kot vdova v Ameriko. Tu zapušča dve hčeri, Mrs. Katarino omož. Klobučar in Marijo gaj štev. 78 K. S. K. J. Ta dan se bode namreč uprizorila v naši cerkveni dvorani prelepa gledališka igra "Nežka z Bleda" v 5 dejanjih. Naše vrle igralke se marljivo vadijo, da bodo svoje uloge izvršile nad vse povoljno. Naj še o-menimo, da je glavna uloga "Ne-žike" v pravih rokah. Pridite to- ^^ . rej dne 26. decembra, ali na Šte- r j p fanji dan ob 2 uri pop. ali zvečer rL ob V28 uri vsi v cerkveno dvorano, da boste videli nadarjeno a-meriško slovensko dekle, ki bode igrala "Nežko iz Bleda"! omož. Plautz ter sina Johna, bančnega uradnika, vse na Calumetu: v stari domovini pa brata Matija Vertina, dolgoletnega dobliškega župana. Bila je blaga verna katoliška žena, kakor malo takih. — Oni rojaki, ki obiskujejo večerno slovensko šolo glede pridobitve državljanstva so prošeni, da naj prinesejo prihodnji petek zvečer s sabo svoje prve papirje, da •e izpopolni potrebne aplikacije za drugi državljanski papir. — Minuli teden so v Westside bolnišnici operirali Mrs Elizabeth Hochberger, ki je imela 8 palcev dolg nož v svojem želodcu. Na-vedenka je pogoltnila že pred več meseci ta nož v hipni blaznosti. Operacija se je zdravnikom nad vse posrečila. — Edina ženska ravnateljica mestnega šolskega"sveta je gotovo Mrs Ella Flagg v Chicagu Danes praznuje ravno 50 letnico svoje-STa službovanja. V to svrho se ji bo priredil danes zvečer v počast slavnosten banket v hotelu "La Salle" kamor je povabljenih 1500 gostov. — Dne 27. novembra je naš policijski komisar Healey odslovil iz službe bivšega policijskega načelnika James Gleasona in kapitana John Ptaceka. Obema se. je dokazalo, da sta bila v zvezi z "graf-tom." ' Poleg teh dveh se bode moralo zagovarjati še 12 nadaljrrih policajev in detektivov, ker so tudi v to afero zapleteni. Zares uzorna policija! #— Tudi mlade ženske avto-bc.n-dite imamo pri nas v Chicagu. Šele minuli teden je bila obsojena v »por od 1—14 let komaj 20 let stara Harriet McLean in Laverne ^ellis. Obe sta se udeležili svoje-ksno nekega roparskega napada 1 avtomobilom. Chicken Joe" obsojen na vešala. Joliet, 111. 29. novembra. Po 45 ur trajajočem posvetovanju je porota danes spoznala krivim, znanega kaznjenca "Chicken Joe," ali Joe Campbella, ker je dne 20. junija umoril Mrs Odette B. Allen, soprogo kaznilniškega ravnatelja. Campbell! bode vsled tega obešen. Kanada zaplenila velike žitnice. Winnipeg, Kanda, 28. novembra. Včeraj je kanadska vlada zaplenila vsa velika žitna skladišča nahajajoča se na obrežju velikih jezer od Ford Williama pa do atlantskega morja. Vlada bode rabila žito za izvoz v Anglijo. Sodi se, da je zaplenjenih kakih 20,000 000 bu. pšenice v to svrho. Dosti ameriških žitnih trgovcev je vsled tega prizadetih. Tudi standard ceno za žito na borzi bbde kanadska vlada od sedaj naprej določala. Sedaj plačuje za 1 bušelj pšenice $1.04. Pridelek koruze v Nebraaki. Glasom uradnega izkaza se je pridelalo letos v državi Nebraska 137,425.000 bušljev trde koruze in 91,617.000 bušljev mehke koruze. Ta pridelek tvori rekord v zadnjih desetih letih. Toži vlado za odškodnino. Mrs Grace D. Durand, lastnica moderno urejene Crabtree farme blizu Waukegana, 111. toži sedaj guvernerja države Illinois in poljedelskega tajnika za odškodnino $100.000, ker sta navedenca podpisala odredbo, da so dne 6. novembra t. 1. šerifi ustrelili 60 njenih plemskih krav in 30 prašičev. Živina je bila okužena vsled smrkavosti. Mrs Durand zatrjuje dalje, da, če ji vlada ne bo plačala te odškodnine, bode svojo uzorno farmo z živinorejo popolnoma opustila Umoril pet oseb. New Brunswick, N. J. 28. nov. Na znani Weitzmanovi farmi, 3 milje oddaljeno od tukaj se je izvršil pred nekaj dnevi grozen u-mor. Ko je Weitzmanova družina spala se je utihotapil v nišo nek nepoznan morilec, ki je ustrelil gospodarja Samuel Weitzinanna, njegovo ženo, zeta in njegovo soprogo ter dva domača hlapca poljske narodnosti. Eden izmed hlapcev je ravno klečal v molitvi pred svojo posteljo, ko ga je zverinski morilec pogodil. Vse te žrtve so našli šele včeraj, kajti Weitzmanovi so živeli le bolj sami zase ter niso zahajali radi k sosedom. Po storjenem krvavem činu se morilec tudi sani ustrelil, ker je ležal poleg svojih žrtev mrtev. Lokomotiva padla v reko. Quincy, HL 28. novembra. Ko je vozil sinoči potniški vlak štev. 15 Burlington proge čez Lower Day most nedaleč od tukaj, je naenkrat lokomotiva skočila s tira in padla čez most 60 čevljev globoko v reko Mississippi. Seboj je potegnila tudi strojevodjo Cannona in kurjača Atkinsa ki sta oba utonila. Lokomotiva se nahaja sedaj na dnu reke kakih 20 čevljev globoko v vodi; vsled tega jo bodo težko dvignili. Sreča je še bila, da se je odtrgal od vlaka samo stroj, kajti ostalih osem vagonov napolnjenih s potniki je ostalo na m'ostu. Oblasti skušajo sedaj dognati, kdo je zakrivil to nesrečo? Prazna državna blagajna. Washington, D. C. 30 novembra. Državni zakladničar Mc Adoo je v velikih skrbeh, kako bode zamo-gel nadomestiti deficit v zvezni blagajni. Odkar je sedanja demokratska vlada na krmilu, znaša sedanji primanjkljaj že $114,000.-000; ko pa nastopi zopet novi predsednik, bode znašal L 1917 ta deficit že okoli $300,000.000. Skušalo se bode izdati v pokritje te svote posebne bonde in uvesti tarifno revizijo. SenatorSmoot iz države Utah pa priporoča, da naj se uvede na vse avtomobile še poseben državni davek, kar bo donašalo tej blagajni na leto več milj ono v dohodkov. Aretacija špijona. San Francisco, Cal., 27. novembra. Ker je prišlo justičnemu department na ušesa, da je bivši okrajni uradnik C. C. Crowley v tesni zvezi z nemškimi dinamitar-skimi zarotniki, so dotičnika včeraj aretirali. Pred sodnijo je odkrito pripoznal, da je delal za nemškega generalnega konzula Franc von Boppa, kojemu je poročal o delovanju agentov evropskih zaveznikov tukaj v Zedinjenih državah. Osobito je poročal Crowley nemškemu konzulatu, kateri tuji parniki so odpluli iz San Francisca naloženi z municijo za zaveznike. Za to svoje izdajalsko delo je dobil Crowley primerno nagrado od nemškega generalnega konzula. "Football" športna igre. Žrtve Letošnja športna sezona za "Football" igre je zahtevala sirom držav 16 žrtev; lansko leto pa 13. Od leta 1901 — 1915 se je pri tej narodni športni igri do smrti ponesrečilo že 263 mladeničev v povprečni starosti od 17 do 20 let. Deportacija nemškega beguna. Posebna nasehiiška izpraševalna komisija na Ellis Islandu je določila, da se ima nemškega vojaškega beguna Kari Schulza deporti-rati. Dotičnik je došel semkaj s parnikom "Noorderdyck" in ni pri popolnoma zdravi pameti. Schulza se bo poslalo nazaj na Nemško šele po končani vojni. Rekord poštne hranilnice. Washington, D. C. 29. novembra. Vrhovni poštni urad naznanja, da je dosegla poštna hranilnica v minulem oktobru rekord vseh rekordov V tem mesecu se je u-ložijo sirom držav $71,500.000. Izmed večjih mest, kjer prebiva več inozemcev se je v letošnjem oktobru uložilo v poštno hranilnico kakor sledi: New York $14,-822.020; Detroit, Mich., $1,390.-440; Pittsburgh, Pa. $885.305; Philadelphia, Pa. $767.895; Cincinnati, O. $761.929; Cleveland, O. $657.264; Columbus, Ohio $602.-601; Toledo, Ohio $439.303; A-kron O, $251.969; Dayton, O. $153.133; Erie, Pa. $142.742; Al-toona, Pa. $114.444. Stroški za prevoz pošte na severo-zapadu. S 1. julijem letos je zvezna vlada obnovila pogodbo z 151 železniškimi družbami za prevoz pošte po državi Ohio, Ind., III., Mich., Wis., Iowa in Mo. Pogodba velja za nadaljna 4 leta. Raznovrstno pošto se vodi v teh državah v skupni razdalji 67,375 milj in se plačuje za to letno $20,073.484. Na našem osrednjem zupadu se prevozi vsak dan 2862 ton pošte na 4000 vlakih. Kani gre deny? . Minuli mesec se je vršila v San Franciscu, Cal. konvencija delavske zveze American Federation of Labor. Na tem zborovanju je znani veletržec z žitom J. H. Patten povdarjal, da bi morala vlada nekaj ukreniti, da bi imeli tudi delavci od ameriške farmerske produkcije kaj koristi in farmerji. Lansko leto se je pridelalo v Zedinjenih državah za 13 milijard dolarjev vrednosti farmerskega blaga. Za to blago so pa dobili farmerji samo 6 milijard dolarjev; o-stalih 7 milijard so pa spravili razni prekupci v svoje žepe. Patten je želel, naj bi stopilo delavstvo s farmerji v ožjo trgovsko sti-ko, na ta način bodo lahko blago veliko ceneje kupovali in tudi far-merjem bo v tem slučaju ostalo več denarja za svoje pridelke. Žrtve orkana. Hot Springs, Ark. 26. novembra. Vsled včerajšnjega groznega orkana, ki je divjal po dolini reke Ouarhita proti našem mestu je bilo 11 oseb ubitih, 30 pa nevarno ranjenih; skupna materijalna škoda pa znaša nad $100.000. Napad na loterijsko igralnico. New Orleans, La. 28. novembra. V Jefferson Parish, malom predmestju New Orleansa je napadel včeraj oddelek vojaštva neko ta-mošnjo zloglasno loterijsko igralnico. Vojaštvo je zalotilo prijatelje te igre ravno pri delu, vsled česar je 50 sokrivcev aretiralo. V smrt za sina. Washington, D. C., ?9. nov. — Tukaj je bil obsojen na smrt vsled nekega umora komaj 18 let stari zamorec Thomas Merrick. Pri porotni obravnavi je bil navzoč tudi njegov, že postarani oče William Merrick, ki je prosil sodnika, da naj raje njega usmrtijo namesto sina. Njegovi že^ji se naravno ne bo ugodilo. Inozemske vesti. Gorica padla? Hew York, N. Y. 29. novembra. Milan, Italija, 26. nov. — Rav- nokar se semkaj poroča, da je važna avstrijska postojanka Gorica padla Italijanom v roke. Boj za posest tega mesta je trajal cele 4 mesece, kajti treba je bilo zavzeti preje važne sovražne zakope v bližini ob goriškem Obmostju. Zavzetje Gorice se prišteva najbolj slavnim činom laške armade S ker je isto sovražnik toliko časa branil Sedaj ima naša armada prosto pot do koroške in kraške strani t Tretja huda bitka za pridobitev Gorice se je uspešno pokazala že 23. novembra. Ravno ta dan so Italijani zavzeli Podgoro in bližnjo Kalvarijo, koje so Avstrijci toliko časa hrabro branili. Podgo-ra se dviga na višini, komaj 2 milje oddaljeno od Gorice ob bregu reke Soče. Gorica v razvalinah. Berlin, Nemčija 26. novembra. Glasom poročila neke časnikarske agenture se vrši že nekaj dni obstreljevanje mesta Gorice. Italijani streljajo z svojimi težkimi topovi in šrapnelami naravnost v mesto, ki je bilo vsled prejšnjega bombardiranja že hudo poškodovano. V tem mestu sedaj ni skoraj poslopja ali hiše, ki ne bi bila nič prizadeta. Vse* cerkve palače in druge stavbe so v razvalinah, porušene. Ker se je vprizorilo bombardiranje brez kakega obvestila, je bilo pri tem mnogo oseb ubitih, dosti jih je pa tudi vsled strahu znorelo. Marsikak stanovalec mesta je bil ubit ob času ko se je hotel rešiti. Italijani so namreč merili tudi na vse ceste vodeče iz Gorice. Snlošno se sodi te! Josip Lekšan, tajnik. note! Cemu bi se odtujevale ali sramovale svoje slovenske narodnosti. Pokažite se tudi v novi domovini, da je narodna in verska zavest nas Slovenk trdna, kakor skala. Le pogum in koražjo! Pridružite se nam, kar bo za Vas velike koristi in vrednosti. Iskrene pozdrave do vseh članic in članov K. S. K. J.! Članica dr. »v. Ane št. 156. NAZNANILO. Članom društva Marije Pomagaj, št. 79 K. S. K, J; se tem potom naznanja, da bode prihodnja društvena seja, glavna letna seja, pri kteri se bode volil odbor za prihodnje leto, in na dnevnem redu bode še več važnih stvari. Tora;j uljudno vabim vse člane, da se v polnem številu udeleže te seje, ker kdor se ne udeleži te seje brez teht nega vzroka, zapade kazni po pra vilih. Dalje tudi prosim vse člane, da ako le mogoče plačajo svoj ases-ment na prihodnji seji, da se morejo potem knjige urediti, in po dati natančen račun. — Prosim vas tudi, da gotovo vsi prinesete na sejo svoje in svojih žena certifi kate, da jih bom imel pri roki, ka dar jih bode sobrat glavni tajnik zahteval. Z bratskim pozdravom Math Jereb, tajnik. in NAZNANILO. Iz urada društva sv. Cirila Metoda št 59 K. 8. K. J., Eleveth, Minn. Vse člane omenjenega društva se opozarja in prosi, da se gotovo udeležijo glavne letne seje dne 12. decembra, t. 1. ob pol dveh popoldne v navadnem prostoru radi volitev odbornikov za leto 1916. Dosti je vas članov, ki se niste udeležili niti ene seje v letu; zatorej udeležite" se prihodnje glavne seje polnoštevilno. S sobratskim pozdravom Frank Peterlin, tajnik. JTA2NANIL0. Tem potom se uradno naznanja vsem članicam društva sv. Ane št. 156 v Chisholmu, Minn., da se gotovo udeleže prihodne in glavne seje dne 5. decembra t. 1. ker bode volitev odbora za leto 1916 in še več drugih važnih točk. Torej na svidenje dne 5. decern bra! Katarina Staudohar, tajnica. Iz urada dr. sv. Janeza Evang. št. 65. K. S. K.. J., Milwaukee, Wis. S tem prosim vse člane našega društva, da se, za gotovo udeležijo prihodnje seje, dne 8. decembra zvečer ob poP8 uri. Seja se vrši v "Iirija" dvorani na 1. Avenue. Ker imamo pri tej seji več važnih stvari, ter volitev odbora za leto 1916, se je sklenilo na zadnji seji meseca novembra, da bo plačal vsak član 500c globe, ako se te seje ne udeleži. Ako bi bil pa kdo slučajno in iz tehtnih vzrokov zadržan od te seje, naj to preje podpisanemu tajniku naznani. Z bratskim pozdravom John Kegel, tajnik, 243 First Avenue, Milwaukee, Wis. Iz urada društva sv. Jožefa štev. 110. K. S. K. J., Barberton, O. S tem se naznanja vsem članom gorinavedenega društva, da se prihodnja ali glavna letna seja prične ob eni uri popoldne. Kdor se te seje ne udeleži, plača 50c kazni v društveno blagajno. Izvzeta je samo bolezen ali delo. ' Iz urada društva sv. Jožefa št. 2 K. 8. K. J. Joliet, IU. Ker je zgoraj omenjeno društvo na zadnji mesečni seji raznotrjvalo nasvet glavnega tajnika K. S. K. J. priobčen v 39 štev. "Glasila K. S. K. Jednote" v zadevi ustanovitve otroškega oddelka, se tem potom uradno naznanja, da smo člani tega društva zadovoljni z usta novitvijo navedenega novega oddelka. To bi bilo vsekako koristno za našo podporno organizacijo, a-ko nam to državni zakon dovoljuje. Potreba je le še, da bi nam glavni tajnik K. S. K. J. bolj na tančno razložil, kako bi zamogel ta oddelek napredovati? Ker bo dne 5. decembra t. 1. letna seja našega društva in ob enem tudi volitev odbora za L 1916 opominjam in prosim vsled tega vse člane našega društva, da se navedene seje v polnem številu udeležijo. Sobratski pozdrav John Vidmar, ta j. Chisholm, Minn. Cenjeno uredništvo:— Prosim,' odmerite mi malo prostora v našem ljubljenem listu, kajti mislim, da je to prvi dopis od našega društva sv. Ane št. 156. pripadajoče pod našo slavno K. S. K. Jednoto. To* društvo^ ki je bilo ustanovljeno sele pred letom dni, hvala Bogu lepo napreduje. Imamo v prvi vrsti dobre uradnice, pa tudi med članicami vlada lepa sloga. Pri mesečnih sejah se večkrat pošteno zveselimo. Naše društvo ima tudi svojo bolniško blagajno, v katero se plačuje po 50c na mesec. Ker smo hvala Bogu vse bolj zdrave, naša blagajna vedno narašča. Drage mi Slovenke v Chisholm in kolici! Kako lepo priliko imate za pristop k dobrem katoliškem podp. društvu in močni Jednoti. Večina vaših mož je zavarovanih pri tej Jednoti. Pridružite se še ve pod zastavo naše mogočne Jed- Canonsburg, Pa. Cenjeni sobrat urednik! Ker mislim, da je med številnimi-našimi člani in članicami tudi nekaj takih, ki se ne zanimajo za eitanje pravil in našega Glasila, — bi človek take člane lahko so (lil, da so isti pripravljeni na vsak migljaj omahniti. Vsled tega sem se odločil napisati sledeče vrstice osobito članom našega društva sv. Jeronima št. 153 K. S. K. J. v resen prevdarek. Kakšne sadove deli naše društvo v zvezi z K. S. K. Jednoto? Naše društvo daje svojim članom in članicam v slučaju bolezni sleherni dan $1.00 podpore tekom 6 mesecev; v ta sklad plačujemo po 75 centov na mesec. Od 6 mesecev do ldeta pa plačuje K. S. K. Jed-nota in) $20 mesečno, seveda če je član zato posebej zavarovan. Glejte dragi bratje in sestre! To je lep? podpora v slučaju bolezni. Zaradi tega nikar ne verujte laž-njivim govoricam: Kaj boš pri tem društvu, saj ne boš dobil ni-kake podpore? Čemu ne? Saj plačujemo vendar vsak po 75c mesečno v ta sklad. Ako bi se pa slučajno včasih kaj več podpore izplačalo bolnikom kakor je bilo dohodkov, kajpa je, če prispevamo zato s kakim kvodrom posebne naklade? Kaj, ali ni morda tudi pri drugih Zvezah in Jednotah posebnega asesmenta ali naklad? Le poglejte, in Čitajte, kako so vedno njih bolniške blagajne izčrpane. Glejte, dragi mi bratje in sestre. Naše društvo je še mlado, komaj 18 mesecev staro, kaj ne? Pa je v tem kratkem času izplačalo svojim bolnim članom že $270 (dvesto sedemdeset dol.) Pomislite tedaj, če ni res to dobrodelno ali podporno društvo? In dasiravno smo že toliko bolniške podpore izplačali, vendar imamo danes še $267.17 ,dvesto šest deset sedem dol. in 17c) skupnega premoženja. , Kaj pa naša K. S. K. Jednota? Pri nji se lahko zavarujete za svoto $250 ; $500; ali $1000. — Ta Jednota plačuje podporo za raznovrstne poškodbe in tudi za nekatere notranje operacije. (Glej stran 81 in 82 Jed. pravil.) Naša slavna K. S. K. J. je največja najstarejša slovenska podp. organizacija. Koliko solz je že izbrisala raznim vdovam in sirotam, ko še druge Jednote rojone niso bile. Dosedaj je izplačala tekom svojega poslovanja že nad en milijon dolarjev razne podpore. Vsa čast torej njenim ustanovnikom in vernim katoliškim možem, ki se od ustanovitve pa do danes niso za las premaknili od svojega prepričanja. Res je, da naša Jednota nobenega ne vleče za ušesa, ne k sv. maši in ne k spovedi. Vendar ji je dana naloga, strogo članstvo nadzorovati v katoliškem duhu. Ali se naj torej mi tega sramujemo? Ali smo radi tega kaj na slabšem od drugih? O prav nič ne! Gotovo se še večkrat spominjamo onega trenotka, ko smo se poslavljali od našega rojstnega doma, od ljubih domačih, svojih 3ta-rišev, bratov in sester. Kako se nas ti s solznimi očmi prosili: ostani doma, in ne hodi v Ameriko! Če je pa že tako, da moraš iti, — idi z Bogom! Moli rad in ne pozabi na Boga in Mater božjo! Ali naj te nauke in mile prošnje starišev z nehvaležnostjo zavraču-jemo ? s tem, da se bomo sramovali naše katoliške vere? — To bi ne bilo lepo. Kaj pa naše cenjeno Glasilo? Ali ni lepo, da lepše ne more biti? Prinaša nam vedno mnogo po-dučnega čtiva tako, da ga od tedna do tedna že težko pričakujemo. Torej dragi mi sobratje še enkrat vas prosim: delujte za naše društvo, obiskujte redno mesečne seje, berite večkrat pravila naše Jednote. Čitajte pa marljivo tudi Glasilo naše Jednote! Potem se boste prepričali in tudi lahko drugim dokazali, da je naša K. S. K. J. res dobrodelna mati s ve jih sinov in hčera. Delujmo po geslu: "Vse za vero, dom in narod! — Vsi za enega, eden za vse!" Sobratski pozdrav J. Pelhan, tajnik. Chisholm, Minn. Spoštovani sobrat urednik! Zima je zopet potrkala na vrata narave. Z njo vred je pa do-šla tudi vesela novica, da se je tu baš sedaj začelo boljše delati. Naši lovci imajo letos srečo, da je kaj. Mogoče so se ti priporočili pred odhodom na lov -sv. Evsta-hiju, patronu lovcev za .blagoslov in srečo. Poleg manjše divjačine, kakor: lisice, volke, divje kokoši, race itd. so sledeči rojaki prinesli domov tudi dosti večjega plena. Tako je rojak Lamut ustrelil veli- vola ko Srno. odrastki na Mramor ka ; Sterle in Gradišar ravno je pa pogodil kot severnega jelena. Poleg lih lovskih novic je tudi tu vse v redu. "Suhači", lajo toliko preglavice ti kar naprej poraženi. Njih lje, da bi bile tu gostilne novembra zaprte, se jim spi nja v žalost, kajti ta stvar se no naprej podaljšuje. Sedaj imeli menda gostilne na mu še od 1. marca 1916 odprte. Tudi botra Štorklja se večl oglasi v tej naselbini. Kar pi in pusti tu, ali tam fletnega fa ka, alf pa deklico, za kar so * obiska željni bolj prosili, je ta priljubljena p :ica dni pustila kar dva krepka de prvorojenčka pri rojaku J .Di niču. Čestitamo Rojaki tukaj seda »prav marl vo obiskujejo večerne šole, kar vse hvale in posnemanja Tako je tudi opaziti v Mestni knjižnici (Library) v slo> skem oddelku vedno mnogo kov, ki željno čitajo ter si jujejo razne slovenske knjige. Tu imajo Slovenci krasno kev, le dvorane jim še manjka. S pozdravom M Pogorele. roj La Salle, m. Cenjeni sobrat urednik! Zopet vas hočem nadlegovati ter vas prosim, da bi sledeče vrstice priobčili v "Glasilo K. S. K. Jednote". Najprvo naj omenim o slavno-sti zopetnega blagoslovljenja niše prenovljene društven? zastave, se je vršilo, kakor že poročano dne 14. nov. Dolžnost me veže, podpredsednika druStva Vit. kv. Martina št.75 K. S. K J., da o tea naznanim javnosti. Omenjeni dan dopoldne so se zbrali naši vrli Vitezi v dvorani br. Jos. Vodšenka, vdkoder so korakali pod društveno zastavo Vitezov sv. Marka št. 460 N. II. Z v slovensko cerkev sv. Roka. stava je bila pred daritvijo sv. 'maše blagoslovljena po domi župniku Rev. Fr. Šalovnu. Po že izvršenem obredu je imel R< Šaloven ganljiv nagovor o nu društvene zastave. Veže torej dolžnost, da se na tem prav prisrčno zahvaljujem mu domačemu č. g. župnika krasne besede. Dalje tudi lepo zahvalo botrom Mr. M. Povšetu in Mr. Fr. Ki za lepo darilo v prid VRNIMO LEKARNAH Prav radi se spominjamo onih dni, ko smo bili krepki in polni zdravja in življenja, in ko si bil v svesti, da je ta svet nebeški raj, poln sreče in veselja Kaj nas je zadelo, da nismo več onega mnenja; da smo premenili svoje navade in se odtujili od srednje poti, ki se imenuje zmernost v vsaki stvari t Vrnimo se k starim navadam, k navadni hrani, k bolj resnemu delu, k svežemu zraku, a zlasti pa moramo pazno skrbeti za svoje prebavne organe, da preprečimo zabasanost in nje posledice, ter slabost in nervozno«!. Kakor hitro opazimo nered, ne pozabimo na Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko -Vino To zdravilo je jako važnega pomena, ker pospeiuje delovanje prebavnih organov in tako nam povrne prejšnje navadno zdravje za dobo dokler zopet ne pademo v razvade. To zdravilo tudi — PREKINE BOLEČINE IZ DROBJA; ODSTRANI ZABASANOST, - DOPRINESE OKUS DO HRANE, POMAGA PREBAVLJATL OKREPČA PREBAVNO MOČ, OHRANI ORGANE DELAVNE, ODSTRANI NERVOZNOST. Urejuje, okrepčuje, daje novo moč, prepreči in odstrani zabasanost, potolaži glavobol, daje pomoč dekletom in ženam v slučaju neprilik, ter vseh drugih enakih boleznih. Ako hočete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno TRINERJEV LINIMENT in ribljite telo z njim kadar čutite najmanjšo bolest, bodisi revmatično ali nevralgično. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c. CHICAGO, ILIJNOI! . I tako me veže tudi dolžnost, zahvalim gospodični Josipi-in gdč. Annie Jerin za naši zastavi podeljeni ki je zalšal križ zastave, je zahvaljujem si. odboru sv. Marka N. H. Z., ker je »milo z svojo lepo zastavo cev in od tam na določeno v dvorano rojaka Avgust >riča, kjer se je vršil slav-banket. Tukaj smo se pri ih mizah izvrstno pokrep-kajti jedil in pijače je bilo v kakor na kakšnem ženi-ju. Bilo je vse zadovoljno, Teselo in korajžno, osobito, ko je še naš vitez Jos. Anžlovar il nekaj prav lepih polk, da 10 lahko plesali. Tudi dosti lepih govorov je bilo slišati. Posebno sem "se razveselili, ko sem prvič slišal nagovor našega sobrata predsednika Fr. Jfišjaka, ki je najprvo vse navzoče prisrčno lepo pozdravil, in potem v jedrnatih besedah razložil pomen slavnostnega dne. Njemu je sledilo še več drugih govornikov. Med lepo zabavo in prepevanjem naših milih slovenskih pesmi nam je čas prerano potekel. Bazšli smo se vsak na svoj dom mirno in v zavesti, da nam ostane te dan v prijetnem spominu še mnoga, mnoga leta: Pre dno pa končam, bi kmalu pozabil zahvaliti se še našemu vrlemu rojaku Avgustu Barborič, k} je dal nam ta dan svojo dvorano brezplačno na razpolago; poleg tega pa še en polovičar fine pive ter 10 galon vina. Lepa hvala tebi rojak, kakor tudi vsem drugim, ki so kaj pripomogli, da se je ta slav-nost tako lepo izvršila! Sedaj pa prav lepo in so bratsko pozdravljam vse sobrate in sosestre naše si. K. S. K. J. ter Vam ob enem že v naprej vošim prav vesele in zadovoljne božične praznike, ter srečno novo leto 1916! Anton Strukel, podpredsednik. • " jrf ■ . ..... . - r • • • k Hibbing, Minn. Cenjeno uredništvo: — Izmed najstarejših naselbin na Mesaba Range je mesto Hibbing, Minn. To mesto je skoraj že krog-inkrog spodkopano z odprtim železnim rudnikom in drugimi rudniki v okolici ter šteje približno 10.000 prebivalcev* 4 Tudi to mesto spada še pod indijanski teritorij, kar se tiče prodaje opojnih pijač. Postava, ki 3« ozira na to, je bila narejena še pred nekakimi 50 1. in prepoveduje celo, da se v takem okraju o-pojne pijače niti piti ne sme. O tej nepričakovani prepovedi se sedaj tu mnogo govori. Gostilne bi morale biti pravzaprav zaprte že 1. novembra, pa so ta rok zopet za nekaj dni podaljšali. V Hibbingu imajo naši rojaki precej močno društvo sv. Barbare, štev. 40 spadajoče h K. S. K. J. Tajnik tega društva, sobr. Pov-sha je tudi staroznan glavni odbornik te Jednote, nekako kar u-koreninjen v tem odboru. V bližini Hibbinga so tudi predmestja z več, ali manj Slovenci; kakor n. pr. v Carson Lake. Tukaj živi precej naših rojakov. Ravno ob času mojega obiska so ondi obhajali veselo ženi t o van je ali poroko rojaka Josip Dratar-ja ter gdč. Pogorele. Novoporo-eencema mnogo sreče! Tukaj v Carson Lake živi tudi precej Italijanov in drugih Bal-kancev. Vsled tega pride v tem kraju zaradi sedanje evropske vojne večkrat do prepira; da, včasih tudi do prave krvave fanatične vojne s pretepi. Zadnje dni so obhajali tukaj tudi neko veliko srbsko svatbo. Vozilo se je kakih 40 avtombilov z svati; avtomobili so bili vsi lepo okrašeni z venci in narodnimi slovanskimi trobojnicami. Pri tem mi je prišla na misel tudi naša slovenska trobojnica, ki se mora seclaj skrivati, kakor zaničevana vdova v beli Ljubljani, med tem ko se šopiri ondi turška zastava 8 polumesecem in pa germanska. — Kaj hočemo t Moč in sila orodja spreminja čase in narode!-- Z delom gre tu okoli še dobro; le kdor ga ima, ga drži, kajti če K* kdo pusti, je težko zopet nazaj spreiet S pozdravom M. P. Dijaki šole "izkuSen.;" nikdar iste ne dovršijo. • • # čim več denarja imaš, tem bolj ®erad istega posojnješ. Slavni aviatični Prišel je iz Berlina ter stavil vojaški oblasti v Trstu kot avijatikinženir, ki bi najrajše služil pri naših letalcih. Inteligenten in eleganten si je znal pridobiti potrebno protekcijo ter se je kmalu nato nahajal kot enoletni prostovoljec pri nekem avi-jatičnem oddelku v Galiciji. Žal da je pri napornem delu skoraj o-bolel in izginil v neko bolnišnico in predno so nadebudnega avija-tika pri oddelku še prav pogrešali, se je nahajal vrli Trouve že na potu v "hinterland." V eni onih velikih zbiralnih bolnišnic na severu je pričelo drufeo dejanje njegove drame. Gospod inženir je nastopil v tej bolnišnici že kot — poročnik ter si je izbral med rekonvalescenti svojega slugo, s katerim sta odpotovala na Dunaj. Tu so pričeli slavni dnevi. Poročnik Trouve se je najpreje javil pri vojni intendaturi, kjer si je dal izplačati večmesečno gažo ter se. je vdal nato razkošju svojega dopusta. Za ned6lgi čas se •je zasvetil na njegovih junaških prsih nemški Železni križ, osebno odlikovanje nemškega cesarja za junaški čin, izveden v zračnem boju s slavnim ruskim avijatikom Rostovskim . Poročnik Trouve se na Dunaju ni počutil zdravega in zato si je izposloval sprejem v zdravilišče na jugu. Odpeljal se je v Trst, pa ne sam. Amor mu je bil naklonil posebno milost in pridružila se mu je dražestna dunajska krasotica, ki si je radi ednostavnosti nadela ime gospa Trouve. Gospod Trouve in gospa sta izstopila najprvo v Gradca, gospod je imel sedaj že tudi "veliko srebrno" in Signum laudis. Iz Gradca sta prispela v Reko, kjer je vzbujal Trouve v tamkajšnji družbi veliko zanimanje in zbog svojih junaških činov, o katerih je rad pripovedoval tudi splošno občudovanje. Par gospodov se je čutilo počaščenih, da so smeli svojemu novemu prijatelju posoditi nekaj tisoč kron. Ko je Tlekega dne vsled "službenega poklica" nekoliko nenadoma odpotoval, so se sicer na hip vznemirili, toda pokazalo se je, da po nepotrebnem. Gospod in gospa Trouve sta jim skoraj poslala lju-beznjive razglednice iz Zagreba, kjer sta se nastanila v hotelu 'T.' in vzbujala s svojo eleganco in svojim luksurijoznim nastopom splošno občudovanje in pozornost. Tudi v Zagrebu se je poročnik Trouve, kakor se spodobi predstavil vojaškim oblastim ter izjavil, da namerava dokončati svoje zdravljenje v Krapinskih Toplicah. Neka zagrebška banka mu je na oficirsko parolo izplačala pred njim na njegov konto v nemški državni banki in nekaj častilcev se je čutilo prav srečnih, da jih je šarmantni gospod poročnik uvrstil med svoje intimuse e.. Poročnik Trouve je postal v Zagrebu popularen... 20. sept. pa je prišel portir hotela "T." na policijo, ter je povedal, da je gospod Trouvč izginil, ne xla bi bil poravnal svoje dolgove v hotelu. Sedaj se je pričela preiskav*' Gospo' in ubogega slugo so zaprli, Trou-veja pa iskali. Kmalu so ga dobili v pest. Aretiran je bil v Reki in prepoznan kot nevaren hoh-štapler, ki se je klatil že po celem svetu ter presedel svojih pet let v raznih kaznilnicah. Sedaj so ga odpeljali v Gradec, kjer ga bo sodila vojna oblast tudi kot de-zerterja. Najboljše je to, da sta bila njegov sluga in dunajska ljubica popolnoma prepričana, da je Trouve res oficir in slaven mož. Zagrebški listi malici j ozno vprašujejo Trouvčjeve častilce, kdaj se vrne junak, da jim poplača dolgove ... Poljska naselbina kraj Carigrada. Na azijskem bregu Bospora je poleg drugih zanimivosti tudi — poljska naselbina. Ta poljska vas se imenuje Čiflik Adampol in je nastala že pred več kakor 80 leti. Ko je namreč takratna poljska revolucija žalostno končala, je polno poljskih revolucijonarjev zbežala na Turško. Tedaj je knez Czartorsky nakupil na azijski strani Carigrada veliko ozemlje m na njem naselil na stotine beguncev. Sedanji prebivalci te vasi so že vsi rojeni na Turškem, a vsi se čutijo Poljake. Imajo svojo katoliško cerkev, svojo poljsko šolo, oe institucije, jmez uzanor-svojčas pri sultanu izposlo-ne privilegije za te polj-naseljenc*; ni jim bilo treba plačevati davkov, niti služiti pri vojaštvu in postavljeni so bili pod pokroviteljstvo francoskega poslanika. Pred 10 leti je francoski poslanik to pokroviteljstvo odložil, a s pomočjo avstrijskega poslaništva so naseljenci rešili vsaj en del svojih privilegijev. Naseljenci so nekaki kmet je-plemenita-ši. Bavijo se največ z mleka rst-vom in sadjarstvom, a tudi turški letoviščarji jim dajo lepe zaslužke. Začetkom sedanje vojne se je zgodilo, da je bil eden najuglednejših adampoljskih Poljakov na zlobno denucijacijo aretovan kot vohun, vsled česar so se začele proti celi naselbini represalije, a izkazalo se je, da je bila denunci-ja neutemeljena in zdaj uživa poljska naselbina popolen mir. Kolona dveh milijonov ujetnikov na maršu. Dandanes že vsakdo ve, kakšna je kolona; vrste s četvorico mož v eni redi. Če bi se postavili naši ujetniki v maršno kolono, vzemimo, cU jih je samo dva milijona, čeprav vemo, da se je vsled velikih zmag v zadnji dobi njih število znatno povečalo, bi to bila armada 8000 pehotnih' stotnij, to je okrog 670 polkov ali približno 170 pehotnih divizij. Če računimo ar-madni zbor v vojnem stanu s 40.-000 vojaki, bi bilo to 50 armadnih zborov. Nemčija jih ima v miru samo 25! Če naj stopi teh 8000 stotnij na cesto, mora biti 480 kilometrov dolga. Ako bi bila kolona opremljena za vojno in imela s seboj vso potrebno prtljago, bi komaj zadostovala cesta, ki bi merila 900 kilometrov. Če se postaviš pred to kolono, moraš čakati 92 ur, da pride mimo tebe. Da bi moštvo v resnici prehodilo onih 480 kilometrov, bi potrebovalo 14 dni, da pride zadnji mož na svoj cilj. Vsak dan pa bi morali ujetniki prehoditi po 35 kilometrov, dar bi zmagali to pot v 14 dneh. Če bi hodili v pripravljenosti za boj, opremljeni za vojno, z vso prtljago, bi potrebovali mesec dni hoda. Če bi se ta kolona vojno pravilno oskrbovala, bi rabila na dan 4 do 5 tisoč volov ali 12 do 15 tisoč prašičev, oziroma 40 do 50 tisoč telet. Vrhu tega še 30.000 stotov kruha. Če bi se ta kolona razvrstila v rojno črto, bi zavzela pas kakih 3000 kilometrov, jarkov za polno postavo pa bi mogla izkopati enega dopoldne do 2000 km. ' Besarabija. "Viatza Romaneasca" priobču-je članek besarabskega Rumuna Aieksija Noura, v katerem je Besarabija čisto na kratko sledeče o-pisana: Besarabija zavzema pet milijonov hektarjev najbolj rodovitnih njiv. Na obale ob rekah in morju odpada: 1000 km na Dnjestr, 650 na Prut, 20 na Donavo, a 100 na Črno morje. Prebivalstvo šteje 3 milijone duš, in sicer: 2,100.000 Rumunov, 300.000 Rusinov, 300.-000 Židov, samo 100.0*0 Rusov, 600.000 Bolgarov, 50.000 Nemcev, 40 tisoč drugih narodnosti. Mesta imajo prebivalcev: Chasinaul 140.-000, Akerman 60 tisoč, Bender 55.-000, Ismailia 50.000, Balči 45.000, Soroca 30.000, Hotin 30.000 Orhej 25.000, Bol grad 25.000, Chilia 15.-000, Reni 15.000, a razen tega ima se 25 trgov s 4000 do 9000 prebivalcev. Samostani imajo 400 tisoč hektarov zemljišča, 1000 je veleposestnikov, katerih ^posestva merijo več kot 600 hektarov, a 2,700.000 hektarov je v kmečkih rokah. Sedanji državni dohodki, ki gredo vsi v rusko državno blagajno, iznašajo letno 250 milijonov frankov, a izdatki samo 130 milijonov, ter iznaša letni prebitek 120 milijonov frankov. Nemško zlato za Turčijo. "Beri. Taglatt" poroča: Bu-kareški listi javljajo, da je te dni poslala Nemčija en vagon, v katerem se je nahajalo 4830 kg zlata v nemških markah, več kosov suhega zlata in velika svota nemških bankovcev, skozi Romunijo v Turčijo. Ustavljeni list. lig "Zeit" poroča: Od 16 čeških političnih listov na južnem Češkem jih ishaja le še 8. Pet jih je bilo uradno ustavljenih in sicer 1 v Taboru, 1 v Strakonicah in 3 v Budjovicah. ®omtib-----— kadar ste poslali denar ▼ staro vino skozi "A. S.", da bo isti pričel zanesljivo in točno v roke prejemnika, in sieer tako sigurno ter bres vsakovr-inega odbitka v 20. do 30. dneh, kakor če mu ga bi Vi osebno vročili. Gostoma slišimo, da pridejo denarji poslani skozi naso družbo, po več dni prej kakor pisma. Nad stottsoč kron smo že letos poslali, pa Se ni bilo pritožbe. Mi pošiljamo denar po pravi dnevni ceni denarja, katera se menja. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta potom e. k. poštne hranilnice na Dunaju ali v Budimpešti, ali potom Prve Hrvatske Štedionice u Zagrebu. Denar nam poiljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar. , Mi imamo naj bolj So zvezo, po kateri pride denar najsanesljivejie in se izplačuje najtočneje. 1 Ml garantiramo vsako pošiljate v. Lastniki nade družbe so znani slovenski veljaki in so eden za drugega odgovorni, zato se ni bati nikakorSne neprilike, če poSljete denar skozi naSe posredovanje. • • • BOŽIČNA DARILA v staro domovino pošiljajo rojaki in rojakinje najrajSe V GOTOVEM DENARJU. Posebno letos bodo božična darila iz Amerike tolikobolj dobrodošla in hvaležneje sprejeta, ker tam vlada pomanjkanje in silna draginja radi vojske. S kron poSljemo zdaj za........$ .75 50 kron poSljemo zdaj za........ 7.50 lOO KRON ZA ' $14.98 500 kron pa za................$74.50 Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Predno poSljete večjo vsoto piSite nam za nižje cene, da Vam prihranimo denar. PoSiljatve in pisma naslovite na: AMERIKAN8KISLOVENEC Joliet, Illinois. Denar naložen "ČAS", edini slovenski mesečnik, kteri izhaja na 36 straneh vsak mesec in velja za vse leto samo en dolar —Posamezne številke 25c. Naslov: "Čas",.2711 S. Millard Av., Chicago, III. M. POGORELC trgovec z zlatnino 29 E. Madison St. Room 1112. CHICAGO, ILL. Piiite po cenik! United Undertaking Go. POGREBNIKI Podjetje, s katerim se v tudi Slovenci. Na vogala Union A D. St, Pueblo, Colo. Se priporoča Slovene«* sa blagohotno naklonjenost. 1.17.1« Marija Sluga 2225 So. Wort St Chicago, m. TELEPHONE: CANAL 298 izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA M uljudne priporoča al*, renskim in brrmikim Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno "Hotel Rajnik", 3329 P«nn Avenue, ▼ kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu v najobilnejfti obisk. — Vsi znanci in nesnanoi vedno dobrodoili! NA SVIDENJE! GEO. FLAJNIK, LASTNIK, 3329 Peima Ave. . .Pittsburg, Al ^XA VSEBINO OGLASOV al ____Sii rti ■ ■ —- m BS BWaJditVO, BS w pri nas shranjena je varno Priporočamo se Slovencem, da nlagajo denar pri nas bodisi ma čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulaatae Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun. Ml podpiramo SWvsaee in le torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri -nas lahko nalagate denar če šivite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Zdruft. drftav. £ Dva člana K. S. K. Jednote ita naša dolgoletna usluibea-ea: g. Jos. Dunda, predsednik aadzornega odbora K. S. K. J. in g. Jos. F. Skrinar. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. . . , v -i* . (-■ t Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo ta po najnl&jsai kurzu. Oddajamo v najem varnostne škzlnjlee po 18.00 na leto za skranjsnje vrednostnih papirjev ln listin, kjer so vedno varne pred egajem Is tatvino. Izdajamo menjioe na vse kraje. Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. Naša banka je dopositni urad ea mesto Joliet, sa okraj'Will, sa dršavo Illinois in sa vlado Edrnšenih držav. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000. "NASLOV" V slučaju da bi kterikoli čitateljev po raznih drftavak kadarkoli potreboval kaj ca nakup pohištva (hi*ne oprave) kakor: pečij, postelje, omare, preproge itd. ali vee kar k temu spada, naj se obrne sa eeae in pojasnila na sledeči naslov: A. GRDINA, 6127 St. Clair Ave„ Cleveland, O. Blago počil jam v sadovoljnost odjemalcev; to jamčim s svojim poštenjem. Ker trgujem še nad 11 let, imam še dovolj skušnje ia da marsikomu točno postrešem in mu prihranim kak dolarčok. Z odličnim spoštovanjem se priporočam ANTON OBDINA, trgovec In pogrebirik. Pozor kra|evna društva K. S. K. J. Kadar potrebujeta aova___________ Ban ali dn^e tiskovin«, obrnite sa tudi na: Narodno 2146-215S BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILLINO«, Ta Vam bode irrriiU rse tiskovina ▼ najboljfto sadoroljnoat glade cane in ličnega dala. Pri nas Je tsc osobje nnijsko. Imamo tndi Slovence zaposlene.—Osobito Vam priporočamo zelo pripravne in prikladne "Vplačilne knjižice" sa člana, ali članica, katere rabijo tajniki ali blagajniki pri mesečnih sajah. Te knjižice so sestavljene zelo praktično sa vsako drožtvo. Imajo posebno rasdeTbo vplačevanj in potrdila sa 10 ali 30 lat. Raadalba asas-meatov je narejena na posebni tabelici in ns podlagi "National Fraternal Congress Rate". Knjižica so tiskana ali narejene v malem žepnem formata in so trdo vezane. Piiite po vso* rac, kojega Vam dopoiljeroo takoj brezplačno. Opnnaba: V naii tlakami ae tiska "Glasile Glasilo K. S. K. Jednote." Martin Nemanich slovenska gostilna In restavracija Rojaki Slovenci vedno dobrodoili! Zaloga in prodaja pristnega domačega vina. Telefon: Canal 80 L900 W. 22nd St Chicago, DL »v\\\\w\\\\\v\vv\\\\\\\\\v\\\\\v\\\\\\\\\\v\\\v\\\\ JOSIP, PERKO SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. Wood Str. Chicago, Illinois Telefoa: Canal 29S . Se priporoča rojakom Stoveoeean sa obilen posst. "Dobra postrešba te dobra pijača", te je moje geslo. DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA kakor DELAWARE, CATAWBA In CONKORD prodaja JOSIP SVETE 1780-82 E. 2 S tli St., Lorain, Olilo CONCORD RDEČE VINO CATAWBA BELO VINO 60c. galona. 80c. galona. Te cene veljajo od 26 galonov naprej, pri rnanjih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že —Vina so popolnoma naravna, kar jinfin. Naročilu je treba pride jati UredxiitTo In upravnittre: 1M1 Wcat 22nd Plaee, Chicago, HI. Telefon: Canal 2487. Naročnina: Člana, na lata........ nallano...... ..... .#0.80 .#1.00 .#LS0 ^ OFFICIAL ORGAN of tke •■AND OABNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION ' of tke UNITED STATES OF AMSBICA. _T—id every Wednesday. «*mad by tka Grand Oaralolian Slo-▼•aiaa Oatkolic Union of tke United 8tate« of America. OFFICE: 1981 Watt 22nd Place, Chicago, HL _Fkena: Canal 2427. wbacription rata: Far Member«, par year..........#0.60 Par Nonmembera................#1.00 Far Foreign Ooantriee...........#U0 31 ' K našim volitvam. Že zopet se nam bliža Jednotino in društveno poslovalno (fiskalno) leto, h koncu! Letos nam potekajo meseci in tedni v morje večnosti nekoliko bolj hitro naprej, ker živimo v dobi svetovne vojne. Le še mesec dni, — in novo leto nam bo stalo pred durmi. Da bi nam vsaj že to novo leto prineslo tako zaželjeni mir! Mesec december je za vsako podporno organizacijo vsled tega pomemben, ker imajo razna krajevna društva ta mesec svoje glavne letne seje in volitve. Skoraj malo od več se nam zdijo svarilna naznanila in dopisi naših krajevnih tajnikov, s katerimi rotijo in prosijo člane k obilni udeležbi te letne aeje. Vsak član je gotovo prečita! Jednotina in društvena pravila, ki mu velevajo, da se mora osobito te glavne seje vsakdo udeležiti. Član, ki se morda mesece in mesece odteguje od rednih mesečnih sej in ne pride celo k glavni letni seji v decembru, ni vreden, da bi ga na-zivali bratom; ni vreden koristi, ki jih deli društvo in Jednota. Ne zdi se mu vredno, da bi enkrat na leto žrtvoval 1 uro ali dve za društveno in Jednotino življenje; tak član je član društva le na '' papirju" ali podoben "trotu," ki izrablja delavnost svojih sobratov v svojo lastno korist. Ni nam torej menda potreba še enkrat bas v prvi številki našega lista v tekočem mesecu povdarjati, da se cenjeni sobratje in sosestre udeležite glavne seje v polnem številu. V to naj Vam že veli Vaša sveta dolžnost napram društvu in K. S. K. Jednoti! V zadnji številki našega lista ste čitali nasvet našega glavnega predsednika in duhovnega vodje, kake može volite zopet v odbore? Isto-tako naj tudi vsakdo prečita današnje uradno naznanilo našega glavnega tajnika. Ako se bode vsako društvo odzvalo tem pozivom, potem smete z mirnim srcem upati, da bodo Vaša društva in ta ko tudi naša si. Jednota tudi v prihodnjem letu napredovala. Cenjeni sobratje in sosestre K. 5. K. Jednote! Tudi Vaše Glasilo ima pri tej priliki neko važno točko, na katero Vas osobito opozarja pri prihodnjih glavnih volitvah. Ta točka ni ravno sicer nova, a je pa velevažnega pomena za našo podporno organizacijo. To točko nam je naš gL tajnik v št. 39. dne 6. oktobra t. 1. obširno raztolmačil na 4. strani "Glasila K. S. K. Jednote;" ta točka je ustanovitev o-troškega oddelka pri naši Jednoti. Vsled tega svetujemo članom, da naj oni članek še enkrat pazljivo prečitajo ter naj pri svojih sejah debatirajo o tem vprašanju. Naš sobrat gl. tajnik je omenil v onem svoječasno objavljenem U-radnem naznanilu tudi takole: "Dragi bratje in sestre, iz pred stoječega Vam je razvidno* da lah ko nekaj ukrenemo za našo »mladino. MJadež je bodočnost naše or ganizacije. Ce ne bodemo gledali na našo mladino sedaj, ko je čas, zamudili bodemo zlate čase, od katerih od visi bodočnost naše slavne organizacije. Ozrimo se na našo ljubo slovensko domovino, kjer divja krvava vojska. Iz tega krvavega boja smemo sklepati, da bode te malo zdravih in čilih mladeničev in mladenk ostalo pri življenju, Id ne smemo upati, ker e, kedaj bode vojska končana in poleg tega tudi, kedo bode zamogel ali hotel ali smel potovati v Ameriko? Torej ne moremo se zanašati veliko na novo članstvo novopriseljencev, pač pa smemo pričakovati, da bode precejšnje število rojakov in rojakinj, članov in članic odpotovalo po kon Čani svetovni bitki zopet v staro domovino. To je tako gotovo, ka kor je 2krat 2 štiri. Radi tega je treba zavzeti drugo pot, ki bode dobra in varna za bodbčnost naše slavne organizacije. In ravno v otročjem oddelku je nam zagotovljen napredek in naraščaj Jednote." Mi se od pike do pike strinjamo s temi besedami. V številnih naših člankih smo vedno povdarjali, da bo nastopil po dokončani sedanji svetovni vojni tudi za ameriške Slovence velik narodno gospodarski preobrat. Baš ta vojna bo morda povzročila, da se bodo ameriški Slovenci toliko preje potopili v morje številnih ameriških narodnosti, kajti pogrešali bomo naraščaj ali mladi svet, ki je dosedaj trumoma dohajal v našo novo domovino. Jasno, kot beli dan je dejstvo, da bodo gospodarske razmere na Slovenskem najmanj za dve generacije (60 let) vsega omilovanja vredne. Števila zdravih in krepkih fantov in mož ne bo več ondi. Ostali bodo le stari ljudje ali pa mladež; drugi se bodo pa pohabljeni borili za svoj košček kruha, če jim ga bo kdo dal. Vsled tega bo morda še marsikdo skušal iti za srečo preko velikega oceana, — a ne bo smel in mogel. Državna oblast bo nedvomno po vojni ustavila izseljevanje v inozemstvo. Dosedaj so bila velika opora raznim podpornim organizacijam v Ameriki naši vrli mladeniči in mladenke. Teh je pa sedaj vedno manj, ker se omožijo in prihajajo v leta. Tudi mi se staramo, — društva se starajo, — Jednota se stara in treba je pri tem resno pomisliti še za nekaj desetletij naprej. Ako ne bomo mi iz lastnih nagibov skrbeli in gledali, da spravimo vedno dovolj mladih članov v društva in Jednoto, bodo v imeniku članov čez kakih 25 let samo stari člani in članice, med tem ko se bo naša slovenska ameriška mladina porazgubila med številnimi milijoni. Že naša narodna dolžnost nas veže, da naj tega ne pripustimo, o-sobito sedaj, ko* imamo zato najlepši čas. Vstanovimo torej pri naši Jednoti še otroški oddelek in sicer preje kot mogoče. Na ta način bodemo storili koristno delo samim sebi, našim potomcem in pa tudi naši mogočni podporni organizaciji ! Vsako društvo brez razlike, naj torej pri prihodnji glavni seji raz-motriva točko ustanovitve otroškega oddelka. Vsak član, ali članica naj se že sedaj zaveže, da bode dal vpisati svoje otroke od 1—16 leta v ta novi zavarovalninski razred. Smelo lahko trdimo, da bi znašalo število v tem razredu zavarovanih otrok tekom leta najmanj 3000 ali 5000. Čemu bogatiti torej tuje ali angleške zavarovalne družbe in plačevati visoke asesmente, če Vam bode Vaša domača podporna organizacija K. S. K. J. boljše postregla. Vsi torej na noge za u-stanovitev otroškega oddelka! » Cenjena krajevna društva so na-prošena, da poročajo Glasilu K. S. K. Jednote svoje mnenje če so za to točko ali ne? Dosedaj so se izrazila za sprejetje tega oddelka že sledeča društva: 63, 23, 74, 123, 88, 5 in 2. Konečno pa še želimo vsem krajevnim društvom pri prihodnjih volitvah največ uspeha! Francosko ženstvo ob času vojne. Kakor v raznih drugih, državah, ki so sedaj zapletene v vojno, tako trpijo hudo dandanes tudi ženske na Francoskem. Znano je, da so bile lepe Evine hčere na Francoskem bolj brezdel-nosti, raskošju, veselju in mehkuž-nosti podvržene, osobito v Parizu; dandanes pa, ko nimajo več denarnih sredstev za tako življenje, ker se nahajajo njih možje in domačini v vojni, jih je to prisililo, da n morajo na ta, ali^rag način iskati vsakdanje življenje to so vsled vojne hudo prizadete ženske srednjega ali meščanskega in pa tudi delavskega stana. Bo-gatink se nikakor ne sme pri tem upoštevati, kajti denar je sveta vladar. i? > Ko se je tudi v Franciji pričelo pripravljati no vojno, je marsikatera Parižanka jela resno premišljati, kako bo v bodočnosti živela brez moževega zaslužka. Vlada je odredila takoj gotovo državno podporo za ženske, če so bile oženjene in so imele preskrbovati svoje družine. Ako je šel njen mož na vojsko, ji plačuje vlada 1. 25 franka (25c) dnevne podpore, za vsakega otroka v starosti od 1—15 leta dobiva poleg tega še 25 centimov (10 centov) podporne doklade. Vsaka* mati dobiva »dalje 25 centimov (10c) dnevne podpore za vsakega svojih sinov, ki so sedaj v fronti; ta malenkostna podpora je samo zanjo, — za ostale manjše otroke se ne plačuje od vladne strani ni-kake podpore. Ženske, bodisi poročene, ali samske, katere so delale pred vojno v kaki tovarni, ali pri kakem drugem podjetju, ki sedaj vsled vojne ne obratuje, dobivajo po 10, 20 in 25 centimov dnevne podpore od vlade. Pri tem so oblasti zelo previdne, ker se ozirajo na eventuelne osebne in družinske okoliščine prizadete delavke. Upošteva se v prvi vrsti, koliko denarja ženska porabi za svojo obleko, lepotičje in kratko-časje in se ne more nikakor dati primerne odškodnine vsled izgube zaslužka v normalnem času. Tako plačuje francoska vlada takim ženskam po 10, 20 in 25 centimov dnevne podpore. Veliko žensk opravlja sedaj tudi na Francoskem moška dela. Velika Metropolitan in Nord Sud pocestna železniška družba v Parizu je nastavila kmalu po vojni same ženske za sprevodnice ali konduk-terke. Istotako opravljajo sedaj Parižanke moška dela po vseh večjih trgovinah mesta. Lastniki teh trgovin se ozirajo v prvi vrsti na one ženske delavne moči, ko jih soprogi se nahajajo sedaj v vojni. Plačujejo jim pa poprečno $1.00 na dan, kar je razmeroma veliko. Dalje je zaposlenih dosti žensk po tiskarnah, restavrantih, hotelih in privatnih hišah, največ je pa sedaj v Parizu trgovskih pomočnic, katerim se plačuje po 70c dnevno. Kmalu po izbruhu vojne so bila najbolj prizadeta dekleta in žene zaposlene po tovarnah za izdelovanje oblek, modnih salonih in krajih, kjer so se izdelovala razna le-potičja za ženske. . Delo po takih tovarnah se je šele zatem zopet o-tvorilo, ko je znani francoski ge-general Joffre zapodil Nemce izpred Pariza. Sedaj se plačuje tem ženskam za 6 urno dnevno delo po 3dc. Boljšo plačo pa dobivajo ženske trgovske potnice, ki nadomeščajo v tej stroki moške. Po velikih department-trgovinah so dobivale ženske v Parizu v mirnem času 2600 frankov ($250.00) letne plače. Sedaj se je ta zaslužek znižalo na 100 frankov mesečno. Vsak gospodar pa odtrga od te plače še 5 frankov za vojaške invalide. Zelo dosti žensk v Parizu se u-kvarja sedaj z izdelovanjem vojaški hoblek in perila, kar imajo bogati vojni liferanti v oskrbi. Naravno, da pri tem bogatijo v prvi vrsti ti veletrgovci, ker plačujejo ženskam za izdelovanje takih oblek zelo nizke zaslužke. Ti kontraktor-ji plačujejo ženskam po privatnih hišah od ducata narejenih srajc samo 22 centov, vladi jih pa prodajajo za 36 frankov, ali $7.20. Ako bi se hotela torej Parižanka preživljati samo s tem prislužkom, bi nikakor ne mogla shajati; torej šiva doma dosti takih žensk vojna oblačila, ki dobivajo od države še kako posebno podporo. V tretjo kategorijo delavk je pa prištevati žene onih francoskih delavcev, ki se nahajajo na fronti. Te morajo opravljati vsled števila otrok le svoja domača, ali družinska dela. Ali ima kaka revna delavčeva žena večjo družino, dobiva ta po 4 franke dnevne podpore od države. Nekatere izmed teh žena se čutijo vsled vojne celo povsem srečne in zadovoljne, ker sedaj ne trpijo toliko pomanjkanja, kakor pa v mirnem času; tedaj so njih možje prislužili tudi od 4—5 frankov dnevno; so pa nekateri ves ta prislužek potratili in zapravili po raznih beznteah, da ni preostalo za njegovo revno družino ničesar za življenske potrebščine. " Srbsko mesto Bitolj (Monastir), o katerem se piše, da so ga nedavno zavzeli Bolgari, je bila tako močna trdnjava, da se je splošno sodild, da ista ne more pasti nobenemu sovražniku v roke. , Bitolj opisuje Narodna zemljepisna družba sledeče: £ "Bitolj je najbolj skrajno važno mesto v južni Srbiji blizu grške meje. To važno trdnjavo obdaja valovito hribovje od vseh strani; nekateri gorski grebeni se dvigajo nad 2000 čevljev visoko. Na zapadni strani Bitolja znaša visočina obmejnih hribov do 8000 čevljev. Vse te gore so obraščcne z gostim drevjem, dolino v bližini tega mesta pa tvorijo rodovitne poljane. Razdalja med Bitoljem in Solunom, kjer so se zadnje dni izkrcale številne zavezniške čete je samo 85 milj proti jugoiztoku. Do Carigrada je še 400 milj tudi dalje proti jugu. Belgrad se pro-stira na severu od Bitolja 260 milj, Niš pa 155 milj. Najbližje znano večje bolgarsko mesto je Strumnica, oddaljeno 65 milj iztočno od Bitolja. Mesto Bitolj je štelo v mirnem času 60.000 prebivalcev; skupni izvoz blaga iz tega mesta je pa znašal okli $2,000.-000. Največ se je izvozilo moke, žita, sukna, kož, tobaka in preprog; tudi zlatarska obrt je pred leti v tem mestu cvela. Mesto Bitolj je pripadalo pred zadnjo balkansko vojno 1. 1912. Turkom. Tedaj je bilo to drugo bolj važno mesto v turški Macc-donijo. Po tedanji doknčani vojni, je pa to mesto Balkanska Liga določila Srbom vsled velikih uspehov na bojnem polju. Kmalh zatem je skušala srbska vlada uvesti potom šol, učiteljev in duhovnikov srbski duh v to mesto. To delo ni bilo naravno težavno, ker je bivalo v Bitolju tudi mnogo pravoslavnih vernikov poleg Turčinov.v Stanovalci tega mesta so sploh vedno iskreno želeli, da bi se iznebili turške vlade, ali carigrajskega jarma. Turkom je služilo to mesto kakor že omenjeno za zelo važno strategično dtočko. Bitolj se je prištevalo drugemu Odrinu, kajti tu je bila koncentrirana velika garnizija, ki je imela odprto pot do Soluna, proti Aegejskem morju, do Drača, ob jadranskem morju; dalje do nekdanjega glavnega srbskega mesta Niša in do znamenite trdnjave, — Odrina." Pravljica o Dardanelah. Dardanele, Dardanele, kolikokrat ste bile že imenovane v svetovni zgodovini! Koliko se čita o vas baš v sedanji svetovni vojni! Koliko nedolžne krvi se je že za vas prelilo! Čemu pa tudi ne? Saj so vas čislali že stari Grki kakor pun-čico v svojem očesu. Dardanele in Hellespont je opeval tudi v svoji "Ilijadi" največji grški pesnik svetovne zgodovine, Homer. — Zemljepisci in zgodovinarji trdijo da je nastala beseda Dardanele iz imena "Dardanum", to je bilo starogrško mesto več stoletij pred Kristusovim rojstvom. Navedeno mesto so zgradili stari Grki ob morski ožini nedaleč od veleznane-ga mesta Ilium. Ondi se je prosti-ralo tudi staroveško utrjeno grško mesto Priam, katero so si Grki po desetletnem bojevanju podjarmili. To vojno opeva na posebno lep način nesmrtni pesnik Homer. Nekdaj je vodil tukaj svoje čete slavni staroveški vojskovodja A-gamemnon, letos se je pa čulo v onem vodovju gromenje topov angleške bojne ladje "Agamemnon." Starogrška pravljica nam pripoveduje, da so se zbrali nekdaj na hribu Ida ob dardanelski ožini vsi grški bogovi, kjer so opazovali veliko tedanjo vojno med Grki in Trojanci. Na tem hribu se je izročilo tudi znani grški boginji "Aphroditi" zlato jabolko, kot častno nagrado za njeno lepoto kar je povzročilo nemir v mestu I-lium. Hellespont izvira iz dveh grških besed: "Helle" in "pontus." Hel-le znači starogrško boginjo, pontus pa morje. Stari Grki so namreč nazivali ta del morja po boginji Helle, ki je baje padla v vodo jahajoča ovna zlatega runa. Po tej morski ožini je leta kasneje tudi brodaril zgodovinski Jason in Ar-gonavti, da bi dobili tedaj toliko opevano zlato runo. 1 bližini Dardanel se je prostiral tudi znameniti o- tok Abydes in Sestos, oddaljena samo za dobro miljo drug od dru-zega. Ta otoka nas spominjata na posebno mitologijo Hero in Lean-dra. Leta 334 pred Kr. r. je vodil Grke po tej ožini zmagoslavni A-leksander Veliki, hoteč si priboriti s svojo armado celi svet. Poldrugo stoletje pred tem dogodkom je tudi znani perzijski kralj Kserk-ses z svojo, milijon mož broječo armado prekoračil to morsko ožino. V to svrho je zgradil dolg, iz čolnov sestavljen most. Kserkses se je moral pa že leto kasneje zopet vrniti nazaj v Perzijo skoraj do cela poražen. Zgodovina nam pa še preje pripoveduje, da je peljal Ksenofon svoje Grke skozi to važno morsko ožino, tedaj ko se umaknili it Perzije. Njegovo vojaštvo je pri prihodu v označeno vodovje veselja klicalo: "Morje, morje!" Dospeli so namreč v tedaj nazvano "Pontus Euxinus," ali sedanje Črno morje. Leta 1355 po Kr. r. je udrla i-stotako čez to ožino številna turška armada, ki je pustošila in plenila več let po Evropi. Smrt šestih. Spomin padlih, žrtev ob idrskem mostu pri Kobaridu. Kot lepa misel modrega neba se vila Soča je skoz naš planinski raj, ob Svetem Lovrencu je zašumela: — Mir Ti, moj pevec, snivaj večni maj! — Prišel je*dan — potihnili so slavčki | in ko da dušo ima slednji Sočin val zaganjal se je s sveto jezo po ozki strugi mimo trdih skal: — Prišel je dan, moj pevec, od Tebe davno že prorokovan! Oj vstani in me blagoslovi, da bo moj tok močan, strašan! Glej ljudstvo, tvoje ljudstvo, ki ljubi to zemljč srčnč, braniti hočem, kakor si naročil, pred krvoločno tujčevo roko! — a • e Soča se peni, Soča drvi, solnce na nebu se je skrilo; iz mirnih sel, iz tihih po gorskih vasic korakajo trdo mračnih, izmučenih lic možaki: Prišli so, od onkraj prišli, naše zemlje se jim je zljubilo — ugrabili so nam rodni svet in zdaj pred nami, za nami — bajonet v plačilo! Premalo je misel—beseda na dan: — matere, žene, obrišite grenke solze in zadušite jok in pišite, pišite v srcu naših otrok te dneve! — In, ki je bil iz ljubezni glasan jo je dobil s kopitom — Zaškripali so vsi z zobmi in stisnili ožuljene pesti: — Prokleti! — 1' Avanti sciavi!''—korak na korak se je težko od zemlje ločil: — Krn, Vršno, Libušnje, o drage vasi, Bog vam daj včakati lepših dni — Z Bogom, z Bogom!-- Soča se peni, Soča drvi . . . Ob njej so nemi obstali. Kamno. Prignali so še druge može. Spogledali so se in umeli molče: — Prokleti 1 — Čez Sočo! — Trd6 je šumela, glasn6, src šestinšestdeset jo je pre vpilo v trpki bolesti, ko šli so čez nj6 in jemali slovo, da še nikdar tak6 od doma. Po Dolgeml) bela cesta gre, po cesti mračna vrsta, od onkraj cerkev sv. Duha2) in s cerkvico pokopališče sv. Lovrenca jih gleda. — Tam bi počivali kedaj, tak6 Bog ve, kje bomo! O dragi, kar vas močnih je v grobčh, vzbudite, vzbudite se v teh dneh v pomoč nam! — ..V"* t* « Soča se peni, Soča drvi, mračna vrsta dalje koraka; pridušena kletev se zdaj pa zdaj oglasi — toliko, da se med vrste zgubi, jo kopito vmori: — Capito?3) — 4 4 Fermate! "4) Mož je moža "čudno tesno mi je p "Meni tudi v tej uri!" Vj "Ogni decimo!" — vfiaki deseti je stopil iz vrste, v kateri — proti Krnu, proti domu obrnjen obraz__* je slednji prepaden drhtel ta čas in molil. 'ig Šest jih je stalo pred vrsto, šest zaznamovanih — "Z Bogom, z Bogom — pravičen I ] je Bo^H In ravno so stali in stisnjenih rok S in pali--- "Avanti!" — In šestdeset mož \ mračno so korakali dalje . . . Z Bogom, z Bogom — pravičen, odloSen je Bog! Z Bogom, z Bogom — mogočen je Bog! Srca so bila in šumel Sočin val je Kot mračna misel oblačnega neba se vije Soča skoz plan nski raj, , ob Svetem Lovrencu somi: — Moj pevec, vstani, vstani zdaj! Dovolj si videl trdega gorja! Naj tod bo tujec krvoločen gospodar in rod tvoj bije v smrtna tla? Nikdar, nikdar! V Kraljestvu večnem novih strun ? na liro svojo si navij in ž njimi pridi spet na svet in ko Orfeju v dobi davnih let naj pesem Tvoja se gl;isi! • Po njej ravnal se bo moj val in skalni rob: — Tu raja si sovrag iskal,, za te imamo — groi>! — In tvoj visoki, tvoj ponosni KrnJ večkrat ob solncu ko zlat, zdaj v sneg odet in v mesečini sre- .b™ in okrvavljen, junaštva našega glasnik, dveh dob mejnik bo domovini naši večen spomenik, ponos naš in s Teboj na veke slavljenj Opomba: 1) Dolgo, na Dolgem, po Dolgem: cesta od Tolminskega mostu do Kamnega oziroma Idr-skega. — 2) Župna ccrkev na Li-bušnjah; spodaj "na gričku ob Soči, nam mrtvim živ 6 šumi j a joči" (Greg.) cerkev sv. Lovrenca s pokopališčem za libušenjsko župnijo, v katero spadajo vasice Libušnje, Smast, Ladra, Vršno, Krn. Za presbiterijem Gregorčičev grb s spomenikom (Relief: Naš eolnič otmimo!) Cf. Gregorčič Poezije III. "Kje koplješ si grob?" — 3) "Razumel?" — 4) "Stojte!" — 5) Kamenit most neposredno ob državni cesti na desnem bregu Soče. Dr. Jos. Lovrenčič. m 4 V spomin našim padlim vo jakom. "Novine", glasilo ogrskih Slovencev, katere izhajajo v Čeren-sovcih na Ogrskem so priobčile dne 31. oktobra t. L sledeče« lepo pesem v spomin padlim vpjakom. "Slovenci prineste mi rože Prijazno, lubleno cvetoče. f Ar venec ščem splesti Pa ta ga odnesti Na grobe, gomile Neznanih krajov, Grde žrtve počivlo Krvavih bojov! Prineste cvetlice rdoče spomina, Naj vsakoga moža, Naj vsakoga sina Te zemle, Slovenje Z diš&vov obdam Jas pesnik neznan !|< O duh moj ! Zdaj strune natef Poloki živahno mi segni! Zospevli, zaigraj jjfl Od boja, krvi! Li močno, li glasno M Li divje, živahno Naj čuje, naj sliši Li vsaki, ki spi; Naj zvedjo j uniči: ( Njih den se sveti. — A potom pa tiho, Kak nočni vetrič Kak tiho šepetanj* Nežnih cvetlic, Tak tiho, tak sladko Zaigraj v spomin Pokojnim junakon Z neznanih višin! Med zvezde se skrij, Po gl&s melodij Jočččih naj pride ki v sladko je spinje Zazible. MirosUv." - S. K. _ L — ▼ Joiietu, m. dne 5L aprila 1894. Inkorporirana ▼ Jo-lietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048 fd ustanovitve do 30. septembra 1915. skupna izplačana podpora $1,091.046.43. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, EL L podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N .Chicago St., Joliet, HL a Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. flavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Ftaoini tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. fhvni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Dthovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Ptoblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa frkovni sdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St.. Joliet, QL NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, QL Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Prank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, Bl. Prank Fran&a, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St, Anaoonda, Mont Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, 111 PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, 111. Frank Plemel, Rock Springs^ Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Iran Zupan, 1951 W. 22nd Plaoe, Chicago, HL Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne sadeve, tikajoče se Jednote na] se poftttjajo m glavnega tajnika: JOSIP ZAI.AR, 1004 N. Chicago St, Joliet, UL Isfise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa sa: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 1961 W. 22nd PI., Chicago, m. URADNO NAZNANILO. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE. 13236 137 > 20170 3515 1330 9 10965 2838 { I 4877 20270 IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC. Naznanilo ases. štev 12—15, za mesec december 1915. John Petrovčič, star 25 let, član dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., umrl 8. nov. 1915. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 10. sept. 1908. R. 18. Josip Mavrič, star 5 51et, član dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111.', umrl 4. nov. 1915. Vzrok smrti: Ponesrečen na železničnem tiru. Zavarovan za $1000.00. Pristopil kJednoti 5. sept. 1897. R. 37. Karol KambiČ, star 18 let, čla ndr. sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., umrl: 29. okt. 1915 Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k JednOti 15. marca 1914. R. 16. Frančiška Pire, stara 33 let, Članica dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., umrla 17. okt. 1915. Vzrok smrti: Zastrupljenje krvi. Zavarovana za $1000.00, Pristopila k Jednoti 15. sept. 1908. R. 25. Marija Moherčič, stara 55 let, članic^ dr. sv. Alojzija 42, Steel-ton, Pa., umrla 3. rtbv. 1915. Vzrok smrti: Zastrupljenje krvi. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 1. jan. 1901. R 40. Josip Virant, star 51 let, član dr sv. Cirila in Metoda 59, Eve-leth, Minn., umrl 24. okt. 1915. Vzrok smrti: Oteklina pljuč. Zavarovan za $500.00 Pristopil k Jednoti 24. jan. 1907. R. 42. Marjeta Cvetkovič, stara 33 let, članica dr. sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., umrla 8. nov. 1915. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 13. sept. 1906. R. 23. Marija Križmanič, stara 33 let, članica dr. Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., umrla 9. nov. 1915. Vzrok smrti: Vnetje črev. Zavarovana za $1000.00, Pristopila k Jednoti 12. marca 1911. R. 28. John Sedmak, star 31 let, član dr. sv. Jeronima 153, Canons-burg, Pa., umrl 12. nov. 1915. Vzrok smrti: Črevesna jetika. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 2. maja 1914. R. 49. j IMENA POŠKODOVANIH IN OPERIRANIH ČLANOV IN ČLANIC. 13180 Friderick Korevec, član dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., operiran 21. sept. 1915. Opravičen do podpore $50.00. 4073 John Gradišar, član dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., izgubil vid na levem očesu 26. julija 1915. Opravičen do podpore $250. } 2375 Terezija Černič, članica dr. sv. Jan.«Krstnika 60, Wenona, 111., operirana 20. okt. 1915. Opravičena do podpore $50.00. 13803 Antonija Robida, članica dr. Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., izgubila desno oko 22. sept. 1915. Opravičena do podpore $250. 17161 Onton Lukančič, član dr. Marija Pomagaj 79, Waukegan, HI., operiran 3. nov. 1915. Opravičen do podpore $50.00. 9341 John Zalar, član dr. Marije Pomagaj, 79, Waukegan, 111., operiran 14. okt. 1915. Opravičen do podpore $50.00. 3602 Katarina Judnič, članica dr. sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., operirana 20. sept. 1915. Opravičena do podpore $50.00. 3215 Frančiška Pirnat, članica dr. sv. Ane 105, New York, N. Y., operirana 4. avg. 1915. Opravičena do podpore $50.00. 20786 Josip Savesnik, član dr. sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., operiran 2. okt. 1915. Opravičen do podpore $50.00. V Pristopile članice. K dr. sv. Štefana 1, Chicago, HI., 21193 Gregorič Josip F. 26,500, *pr. 7. nov. 1915. K dr. sv. Jožefa 2, JoUet, HI., 21194 Jure Anton 43, 1000, spr. 7. nov. 1915. ' * K dr.' Vit, sv. Jurija 3, Joliet, 111., 21195 Klemenčič Jurij 17,1000. 14. nov. 1915. . a že prideta dva ruska zdravnika in mi pravita po rusko: "Jutri bo operacija!" Jaz pa hladno-crvno — če sem snloh še kaj krvi imel! — odgovorim: "Pri nogah ste začeli; ko pridete do gla-, ve, bomonorda že ozdravel. Bo-' ečin sem se pa itak navadil že' v mladih letih." Ko se mi je stanje izboljšalo, so me vozili od Poncija do Pilata skozi nešteta ruska mesta: Iz Ki- j ;jeva v Moskvo, odondi v Kazan, pa v Voroneš, Vulsk, Saratov in nazadnje v Petrograd. Odtod so, nas poslali čez mejo na Švedsko,] prišli smo v Nemčijo, kjer so nas prisrčno sprejeli, in končno v našo ljubo avstrijsko domovino. Kako sem si jo zaželel po tolikem času in trpljenju! Bog živi Avstrijo in Nemčijo, da bi srečno zmagali! Zvitost in lopovstvo sta si najbližja sorodnika. Z Dobrdobeke planote o laikih topovih. Miiko piše "Slovencu": Za- vratni Lah poizkuša na vse mogoče načine napraviti si pot do Trsta. Pred nekt>liko časom je dal pripeljati daleč zadaj za svoje postojanke velik top z neke bojne ladje; top ima kaliber 30.5 cm. Omenim naj, da je pred našo črto postavljenih nebroj sovražnih baterij, a kaj se brigamo mi zanje! Komaj otvori katera ogenj, jo že obložimo od vseh strani s šrapne-li in granatami raznih kalibrov. Vse te sovražne baterije stoje pred nami brez moči; ko se .ganejo, že morajo umolkniti. Lahi so si tedaj izmiislili drugo. Da bi nas premagali, so postavili nred nas omenjeni ladijski top. Streljajo ž njim le poredko, ker tak top ne vzdrži veliko strelov; po par sto strelih postane po navadi neraben. Občudoval sem kroglo te pošasti. Človeku pri pogledu na njo postane kar tesno pri srcu. Krogla je iz jekla kakor sploh krogle od topov z bojnih ladij. Visoka je 1.20 m, zelo špičasta in tehta 380 kg. Nedavno so Lahi neko popoldne izstrelili 15 takih krogel. Šest jih pa ni eksplodiralo. Med temi šestimi je ena uganjala zanimive burke: priletela je v hrib, se malo zarila v tla, odskočila kakih 200 m, padla na zemljo in se še neštetokrat prekucnila. BuČanje in žvižganje takih krogel pretresa človeku kosti Slučajno sem bil navzoč, ko so omenjeno kroglo operirali in jo potem odposlali v muzej na Dunaj. Najprej je spreten saper vzel iz njenega dna takozvani uži-galec, ki je bil nekoliko pokvarjen in zato krogla ni eksplodirala. Nato so pa pobrali iz nje okoli 40 kg ekrazita. Vsak lahko sam presodi, kako strašna je moč take krogle, kadar eksplodira. Ko so padale krogle več kakor tisoč metrov od nas, sem mislil, da se bode hrib pogreznil. Po zraku pribuči kot bi se lokomotiva pri-drsala, ko eksplodira, zažene tu pri nas v* gorovju kot glave debele skale po več sto metrov naokoli Zanimalo bo marsikoga * izvedeti, kako daleč oni laški top nese. Izračunali smo natanko, da strelja do nas 12V& km daleč, par-krat je pa letela krogla čez nas v ozadje in izmerili smo, da je napravila pot 16 km. Za prvo raz-daljo je potrebovala 43 sekund, da je priletela na mesto. Grozno je, če se pomisli, da taka teža v kratkem času toliko kilometrov daleč zleti. Razveseljivo je pa to, da omenjeni orjak dosedaj ni napravil nam skoro nobene škode. Prvi strel ponavadi ne zadene, preden pa drugi prileti, smo že vsi dobro zavarovani na svojih mestih v zemlji. Tako tudi ta top izdajalskemu Lahu ne bo prinesel za* željenega uspeha. En us^eh mu pač donaša, namreč ta, da težke in drage krogle naglo praznijo njegove žepe. % Naši topovi čvrsto bljujejo jeklo nad italijansko zalego. Sovražniki besne, ker ne vedo, kaj bi počeli. Dobro si bodo zapomnili avstrijske topničarje, ki jim sprfe-daj razrivajo strelne jarke, zadaj pa polnijo pokopališče. Naši topovi delujejo kot prvi dan in točno izpolnjujejo svojo nalogo. Moja mačica, o kateri sem vam pisal, da se me je prijela, je prav lepa in debela živalica. Ime ji je Cadorna. Iz Trente se piše "Slovencu": Od nekega Laha, ki "je bil ujet na patroli na Mrzlem vrhu sem zvedel tele podrobnosti: Cerkev v Drežnici je nepoškodovana, ljudstvo je doma. — Ko sem ga vprašal o tam ognjem g. kuratu, je rekel, da vsak dan mašuje; torej je gotovo doma. — Na Trnovem so tudi ostali vsi doma; Srpeničani pa so morali proč. Drugega nisem mogel več zvedeti, ker so šli ujetniki naprej, -r- O Libušnjem niso znali ujetniki kaj natančnega povedali 4- Govorili so precej radi in odkritosrčno. Bili so precej veselega obraza. v Zvonovi s Koroškega. "Karntner Tagblatt" javlja, da so koroške cerkve ponudile vojni upravi že 72 zvonov in da bi jih, če treba, tudi Se več dale na razpolaganjema da se vojna uprava doslej teh oonudb še ni poslužila, ker ima dovolj drugih kovin. Sem popotnik zemlje ptuje, Tukaj kratek čas živim; Duša v večni dom zdihuje,. Kamor skoraj prit' želim. — Zdaj Široko mor je, vgledam, Kak* valove t je podi; , Trepetam, v obraz obledam In srce mi koprni. Vidim barko priplavljati, Ki na morju bo naš dom, In od zemlje odjadrati, Ktere videl več ne bom. Na francozovski pokrajini, "Havre" kraj je imenovan, Zapustim ves svet dozdanji Svet'ga Jakoba ta dan. Barka z blagom naložena, Sto devetdeset ljudi, Komaj dobro je spuščena, Hitro kakor tic leti. Več oko ne vidi zemlje, Le zastonj ozira se; Nam pogled sirjava jemlje, Solnce lč domače je. Tukaj sem o človek pridi, Ak' želiš spoznat Boga, Njega vsemogočnost vidi V sred' nezmernega morja. Loči zemlje razprostrene, Ne prestopi svojih mej; Barke z blagom naložene -Nosi noč in dan naprej. Brez števila žival povodnih V globočini preživi, Rib daruje mnogorodnih In človeka bogati. S svojim hlapom napolnuje Vse oblake in megle, Dež da zemljo pokrepčuje, Da ne vsahnejo vode. % Tukaj, Bog, nam oznanjuješ, Kako moder si Gospod, Vse stvari ti preskrbuješ S svojo milostjo povsod. Kje pa se lepota najde, Kakor sohica sred' morja? Kedar med valove zajde, V tavžent žarkih vse miglja! t Zadnji žarki zdaj igrajo, Koj nastopi temna noč; Gori zvezde blesketajo, Doli v morje miglajoč. — Kakor dobro in potrebno Je na svetu morje nam, Tak' nevarno je posebno , Preživeti del čas tam. Kdor na morja gre širjavo, Naj trpet' pripravljen bo Marsiktero tam težavo, Kar mu pač ne bo ljubo. Jed nesnažna je brez cene, Vode skoraj piti ni; Čudna postelj poleg stene, Barka polna je ljudi. Vendar to je še prestojno, Da le hujšega ni več; Da je morje le pokojno, Barka plava urno preč. Ce pa močen veter pride, Pripodi se hud vihar. Strah in groza nas obide, Da ne mislil bi nikdar* Sam sem skusil, kar popišem Od viharja morskega; V^e premišljam in preiščem, Ne dobim strašnejšega. Kedar pridemo na barki Že čez tavžent ur hoda, Mirno svet'jo solnčni žarki Trinajst dni do sred' morja. Kar se nam so prikazale Ribe kakor truma svinj, So iz vode poskak'vale, Strah nam hodi na spomin. Kmalu so se pridrvili Morski somi proti nam, So po morju se vozili, Groza nam popotnikom. Zdaj začnejo morske tiče Okrog barke nam frfrat', Milo gledajo nam v lice, Hoč'jo kaj na znanje dat'. Barkar nam pripoveduje, Kaj pomeni vse le-to: Hud vihar nam prerokuje, Da si jasno je nebo. Komaj solnce gre za morje In zvečer se omrači, Pride velik piš ob morje, Strašen veter pribuči. Kmalu prigrme valovi, Vse šumeče je morje; Zdaj ga silijo vetrovi Delat' hribe in gore. ^ Barka začne se gugati, Se metati dem ter tje, Na vse kraje se* sukati, Vojskovat' z valovi se. Petkrat tavžent centov teže Ima barka, kakor grad; Zdaj pa lahko vetru streže, Kakor listje in suhljad. Le jo veter privzdiguje. Zdaj od konca, zdaj s stranjo, Sem zdaj tje jo premetuje, Iz doline na goro. Barkar hlapcem glasno vpije, Jim'hiti ukaz vat, Da morje nas ne zakrije, Z elementi se vojsk'vat. Drugi v barki smo zaprti, Trepetamo od strahu, V brezdno morja že požrti Se 'zročujemo Bogu. Upanje nas zapuščalo Preživeti strašno noč; Da bi nam še solnce s'jalo, Mislit' skor ni bilo moč. Ko od straha jeden moli, Križe delati hiti, Plašen drug strmi okoli, Komaj ve, da še živi. Bog pa vstavi vse viharje, Divje vmiri on morje, Strašne-smrti nas obvar'je, Spet nam solnce gori gre. Mi v spominu bo ostala Vedno tista strašna.noč; Bodi Bogu čast in hvala,! Da je skazal nam pomoči — Ni nevarnejš 'ga na sveti, Kakor sred morja vihar; Kdor pripravljen ni umreti, Naj ne hodi nanj nikdar. Marsikdo v morja grob pade, Vendar srečen duše stan, eČ.ni umrl brez božje gnade, Bodi grob še tak strašan. En fantič, bolan v slabosti, Nam je bil na barki umrl; Pa v nedolžni še mladosti Je gorak v nebesa šel. Blagoslovil po cerkveni Šegi sem mrliča zdaj, Ga pokopal v grob vodeni, Dušo 'zročil v sveti raj. Starši britko so jokali, V srce jim je blo težko, Ko za njim so pogled'vali, Pa ga videt* več ni b'lo. Nisem tolažit' zamudil, Da bo sin jim 'z morja dan, Ker bo angelj ga obudil Na poslednji sodnji dan. Drugi v barki smo živeli, Vendar čakali težko. Vsi na suho smo želeli, Da bi morji konec b'lo# (Dalje prihodnjič.) zahtevajte redno dobre, »d rave ia prietne pijače, L •o A. Horw*tove: Importirani BrlnjeTec, Slivovec. pinovec, Grenko Vino In Kranjski Oten*ec. Moja tv je prva i edina eamostojna, ki a m por tira žgane pj in zelitta naravnost i« Kranjtkega. Bojaki, zapomnil da je A Horwatovo Oranko Vino napravljeno iz najt* ga californijskega redečega vina in iz najzdravejMl liič ter nadkriljuje vee druge pijafce te vrste za «lo* zdravje. Bavno tako Kranjzki Greniee. Posebno pijete slabo žganje, ne bo nikdar ikedevalo, te di polovico tega g renčeča vmes. A. HOBWAT, «00 N. CHICAGO WTn JOLIET. IX Spisal P. Florentin Hrovat (Dalje.) Kot marljiv in delaven ud Kranjske Kmetijske družbe začne istočasno spisovati knjigo 'Kranjski vrtnar,' ktero je na svitlo dala Kranjska Kmetijska družba leta 1830. Iz Peč se preseli g. Fr. Pire za župnika v Podbrezje. Tukaj je deloval kot župnik pet let. Zasadil je jako lep in vzgleden sadovnjak. Sad tega njegovega truda je vži-val hvaležnega srca še le njegov naslednik. V Podbrezju je dodelal in dal na svitlo drugi del "Kranjskega vrtnarja." Skoro gotovo je ta knjiga še dandanes najboljša, kar jih imamo Slovenci o tej stro- rridi in si oglej nase iepe zimske obleke, suknje (Mackans) Naše obleke so ukrojene po najnovejši modi, takozvane 'Peck Victor'. V iaii prodajalni dobite vso opravo, daljo obivila zi soško iidofto(iolar)o) Mi izdelujemo obleke za moške po meri. Cene od $15.00, $18.00, $20.00 in naprej. Naše blago je vse jamčeno, ali garantirano.^-Cene primerna. Pridi in si oglej prejo našo zalogo, predno greš k tujcu. Pokaži da nisi nevoščljiv domačim trgovcem in da se držiš gesla Svoji k svojim! Patlogar & Thomas 133 So. Union Ave. vogal D. ceste, Pueblo, Colo. Telefon: Canal 2638. _ MATH GRILL SLOVENSKA GOSTILNA M 1847 W. 22nd St., Chicago, 111. (blizu So. Lincoln St.) kjer se prodaja izborna, vsakovrstna pijača, unijske smodke, osobi pa pristno domače vino iz najboljšega newyorskega grozdja. Biljardna mi«* je prijateljem biljardne igre vedno na razpoki Slovencem se najtopleje priporočam za obilen obisk. zaboj najboljše pive LAGER \ Citizens Brewing Co., i v Joliet, m. \ ' ' fl Ž North Collins Street. £ Both Phones: 272. društvene potrebščine. Prva to aaistareiša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, UL yse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. Imam še nekaj takih priveskov in brošk za člane in članice K. S. K. J. v zalogi in jih prodajam: fino pozlačene po $2.00 (prej $3.00). 14 kar. zlate po $6.00 (prej $8.00). Imam jih v zalogi samo jaz. Joliet Trust/ te otvori lahko pri nas- hranilno vi Chicago, 111. katera se obrestuje po • • • • VELJA SEDAJ LE $14.93 Za $14.93 Vam pošljem sedaj 100 Kron v staro domovino. Če želite svojcem v staro domovino poslati kakšno božično darilo v obliki denatja, se Vam nudi sedaj najlepša prilika. ✓Ne zamudite časa. Pošiljatve so jamčene. Tudi izdelujem vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršujem vse, v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene države in staro domovino. . Se Vam priporočam spoštovanjem JOSIP Z AL AR, 1004 N. Chicago 8t, Joliet, UL Joliet Trust č Savings Bani 114 N. Chicago Stmt - JOLIET, ILL. 3AV1NGS Bankj t <35 ■ m trl je poročnik v rez. stud. [erman Rudesch, star 22 let. Umrla je v Št. Jerneju go-Ema Bučar v 65. letu starosti, ijnica je bila sirom domovine poznana. Smrtna kosa. Dne 8. oktobra umrla v Brezju pri Leskovcu Jamnik, sestra prečastitega la duh. svetnika Antona Ga-aupnika v Cerkljah na Do-tem. Dobri materi blag spo- • ■--*..: ? ko se dožene, da__w____ _ dostnimi sredstvi, potovanje v o- J5ŽL2* zadnje kraje, ki se ga razun Dunaja vsak sam lahko izvoli, dovolilo. Kdor bi se ne pokoril temu uka- min I —■ SmrUia kosa. Umrl je v Kranju posestnik, občinski svetovalec in fotograf g. Ivan Jagodic, star 52 let. — Preparator dež> muzeja g. Dobovsek ponesrečil na južnem bojišču. Z južnega bojišča prihaja vest, da je preparator j a deželnega muzeja g. Pr. Dobovška na neki ježi v Bosni ubil "konj. Podrobnosti še ni. a vest bo gotovo užalo-stila vsakega, ki je poznal za vsako dobro stvar, in za svoj poklic vnetega, sposobnega, vrlega moža. — Padel je junaške smrti za domovino, kakor se- sedaj uradno potrjuje, dne 18. junija letos v boju pri Rosmierzynu v Galiciji g. Martin Radovan, najstarejši sin g. čevljarskega mojstra Martina Rado-vana v Ljubljani, v Gradišču. Žalujoči rodbini iskreno sožalje, mla demu borilcu za domovino pa večen spomin! — Osem sinov v vojni je v rodbini Josip Prepeluh, mesar v Ljubljani. Najmlajši Emil Prepeluh je bil te dni vpoklican. Sin Ivan je padel 16. novembra 1914 v Gali-«iji. — Iz ruskega ujetništva so se o-glasili: Korporal Srečko Benčič, Roč, Istra; infanteristi: Janko Vrabec, Dutovlje, Primorsko; Josip Srkvenik, Brežec pri Divači; Franc Srjun, Cerkno, Primorsko; Karel Kavčič, Lipe pri Komnu; Alojzij Prhavec, Ležeče pri Divači; Ludvik Rospor, Vrhpolje, Vipava; Franc Vrhove iz Zgornje ^Hrušice pri Ljubljani; Anton Ja-pelj iz Temišlja pri Ljubljani; Janez Grašič iz Nožic pri Komnu; Franc Mrak, Janez Leveč, Jernej Vrhovnik, Anton Skok iz Mengša; Janez Zupan iz Preserja; Franc Tomec z Viča, ki naznanja, da je v ruskem ujetništvu umrl Slovenec Verlič, doma iz Smlednika. — Iz ruskega ujetništva na potu proti domu. Ključavničarski pomočnik Fran Skalar, rojen 21. jan. 1882 v Ljubljani ter pristojen v Šfc Vid nad Ljubljano, oče štirih otrok v starosti od 4—8 let, ki je bil zaposlen pri tvrdki Žabkar, je bil vpoklican t^koj začetkom mobilizacije teriril na nogi ranjen in u-jet v prvotnih bojih na ruskem bojišču. V Rusiji so mu nogo odrezali in ga z drugimi za vojsko nesposobnimi ujetniki poslali domov. Mož je sedaj, kakor , je sporočil svoji ženi, že na Dunaju, kjer mu bodo napravili umetno nogo, da si bode zamogel po danih mu močeh služiti svoj kruh in preživljati svo- družino. ♦ . v — Beguiki morajo zapustiti Ljubljano in sploh Kranjsko. "SI. Narod" piše: Vsled razpisa c. kr. ministrstva za notranje stvari, z due 4. oktobra 1915, štev. 51,481 ozir. c. kr. deželnega predsedstva v Ljubljani z dne 8. oktobra 1915, št. 8230 Mpb. morajo vsi begunci iz Primorskega, ki so brez sredstev in so radi tega prosili za državno podporo, tekom 8 dni v Lipnico, v tamkajšnji begunski tabor "Wag-na" odpotovati. Prizadetim se potrebni spisi za potovanje, kateri veljajo tudi za prosto vožnjo po železnici, obenem s pošto dopošlje-jo. Kdor pa ne bi prejel omenjenih spisov, naj jih tuuradno zahteva. Pri tem se poudarja, da se v etapnem območju beguncem podpore ne more priznati, da pa je vlada pripravljena, jih državnim potom, v zato določenih begunskih naselbinah in občinah v ozadnjih krajih, podpirati. C. in kr. 5. etapno poveljstvo je z dopisom z dnem 29. septembra 1915, št. 3244 ukrenilo, da iz vojaških ozirov begunci v e-tapnem območju sploh ne smejo ivati. Begunci iz Primorske-* ki so ' nastanjeni v ljubljan-policijskem okolišu, se toraj vljajo, da policijski okoliš^ to ozemlje mesta Ljubljane, ter ob-Zgornja Šiška, Vič in Moste 14 dni zapuste in v Lipnico jejo, kjer se jim bo potem, : ______ ____ ......"o; bane more ustreči. Vsled tega se tudi napeljava na Jesenice še ni mogla izvršiti. Podaljšanje se pa bp izvršilo po zu, bi se moral po obstoječih pred- m?znostl m 81 bo elektrarna izku-pisih kaznovati, odpotovanje pa ^ Poma&atl z zelefnimi zuami' bi te izvršilo prisilnim potom - dokler ne 1)0 7-°pet bakra na razpo" C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, dne 12. oktobra 1915. — Olajšava hišnim in zemljiškim posestnikom pri podpisovanju vojnega posojila. 4'Izšla lago. V ruskem ujetništvu so: Jožef Juvan iz Novega Vodmata štev. 117, občina Moste pri Ljubljani. Domači devet mesecev niso vedeli t iju vojnega posojua. "izšla je "TV. .---. 10 naredba, ki odpravlja pristojbine ah Je žlv, ah Je mrtev. Od 13. sep-pri najetju hipotek h rnih posojil, ^mbr* dalJe ^a v ruskem ujetm-a le tistim, ki za dotično svotopod- fvu brata J®rne.i Lf«at 1J1 Anton pišejo vojno posojilo. Poštna hra- Le*at 12 Naklegar V ruskem u- nilnica je ustvarila posebno orga- :ie °d ^ nizacijo, ki preskrbuje hišnim in ^ančlc' korporal 17 pespo ka. zemljiškim posestnikom hipotekar- Ž/Jlm S*bl »oniza 111 na posojila po ugodnih pogojih za ?den .lz Y_ niskem ujetm- povračila oziromramoriizacijo in 8totmk 87' Pespolka J°" primerno nizki obrestni meri. I « • t * -i X*— - Zrna v grozdju zasežena.^ ujetlf C ** Wiener Zeitang'' razglaša, da ****** .Poizvedovalni je vlada zasegla zrnje v grozdju, °dbor "Rdečega kriza na Duna-iz katerega se bo izdelovalo olje in * L' Jasomirgottstrasse 6, odde-živila. Vse zrnje letošnjih tropin \ek z* .vojne wMf®. naznanja je zaseženo v korist države. Zaseže- Jfvnosti, da vsak kdor hoče po-no je tudi zrnje v tropinah, ki so'slat> ^frnkom, t Rusiji hi Srb«; bile namenjene za napravo doma- 80^«) obleko ah penlo - to stori čega vina in kuho žganja. Teh zrn !ed« ln V™*}' ker P™1"? .vel,ko se ne sme niti porabiti, niti proda- cas?' p,reden dospejo posiljatve na ti, niti zavreči ali uničiti, ampak n,sl0v1-1®0. mest0" ,Ta*e po8lljat-jih mora vsak lastnik izluščiti, po-,ve.80 ?rost? ter se "m0" sušiti in skrbno shraniti. IzlmŽene rejo oddati pri vsakemu postne-* . i mu uradu. Vendar morajo biti množine bo treba prijavifi župan- V^^ ? ^ ^ zaviti in zašiti v stvu in svojčas oddati dunajski . . 1r 0 . ... , centrali za olje in mast. Za 100 kg. platf°' ^^ '^ljueeno je zaje določena cena 20 K na kra£ V,Wt! 8 * <[as0P'se' P's' .. r» j u - j i v., ma, časopisi ter sploh nobena tis prevzetja. — Podrobnejša določila , . -i v... nrx. * J kovina se ne sme priložiti. Po« ljatev ne sme tehtati več kot 5 kg z omotom vred. Namesto ene ve- „ , „ . ® , .like pošiljatve, je umesteje posla - Podružnica c. kr. pnv ' ti manjie presle zia. III. 5 in pol proc. av^rijske^' gU y geIgki iQ poljanski> menda vojnega posojila: nom. 50,000 K1 y nje ljanski dolini s0 Gilbert Fuchs, Gorice pri Kranju; , . . . . . , ti , 25,000 K Erich pi. Walzel c. inkr. ?e Jf^ ia/-sl^al! , T Ul- on nnn ir bo morebiti treba deje nekaterih polkovnik, Ljubljana; 20,000 K ^ ^ druffih dolin ^ prebival. Paul Seeman, Ljubljana; 20,000 K 8tva izprazniti (evakuirati), da se Jean Schrey, Ljubljana; 10 000 K naredi prostor za prezimovarije Josip Javormk, Zalnja; 4000 K ojažtva Po informacijah od e- Stefant Košar Selo. dino merodajne strani, t. j. od po- - Prt c kr. pnv. splošni pro- yeljstv& južne armade> 80 pa V8e metru banki podružnici Ljublja- te vegti> ^ gQ dd prebivalstva po na, preje I. C. Mayer, so podpisali nepotrebnem razburile, popolno-na III. avstrijsko vojno posojilo ma liere«nične.- Armadno povelj-med drugimi tudi g. Maks Jer- sty0 niti ne ^^ nft tako ^^ manh, privatier, Ljubljana, 12,000 bo> ^ katero ^ ^ K; g. Pavel Seemann, tovarnar, Ljubljana, 20,000 kron; g. dr. Josip Staudacher, c. kr. nadzdrav-nik, Ljubljana, 1000, K; gospica Friderika Gertscher, Ljubljana, 4,000 K; g. I. Jax, Ljubljana, 10,-000 K; g. Anton Klenbauer, c. kr. stotnik, Ljubljana, 10,000 K. — Preselil se je župnik v pok. gosp. J. Molj iz Ljubljane v Trzin, kjer bo oskrboval dušno pastir-stvo. — Zlato poroko je obhajal dne 16. oktobra v Ljubljani znani slovenski komponist, gospod Anton Foereter s svojo ^ospo soprogo Pe-tronilo. — Poročil se je v Ratečah na Gorenjskem Mihael Brezigar, c. kr. nastražnik, z g. Oreškovič. Poroka se je izvršila 14. oktobra m., 15. pa je g. Brezigar odšel na laško bojišče. — Vrobtine z Vipavskega. Dobrih osem dni je bilo vreme deževno. Mraz je z burjo silil Čez Nanos, ki bo najbrž še ta mesec dobil belo kapo. Povprečno je zdaj 12 stopinj C. — Ljudske šole so začele s 1. oktobrom, ona pri Sv. Tomažu celo s 1. septembrom. Bodo vsaj otroci tiste ure pod nadzorstvom. — Cena novemu vinu je ponekod že 80 K hI. Pa bo še poskočilo, upamo. — O slučajih skupne bolezni, ne slišimo več. Hitra zima pobira tu pa tam stare ljudi. — Grom in dim še vedno na zapadu. Zdi se, da so tudi umetne ptice privadile se vipavski sapi. — Hodimo spat s kokoši, ker sveče prerade gore. — Vipavski "Miško" vozi, a nima "narihtane" ure. Je vedno še počasen, ker ve, da ga Cadorna ne dotece. — Kolera na Vipavskem. V Logu pri Vipavi je na koleri umrl 17 letni sin tamošnjega cerkovnika. Dve sestri umrlega sta tudi oboleli na koleri. — Deželna elektrarna na Zavrs-nici. Doslej je električni tok napeljan v sledeče kraje: Bled okoli jezera, Radovljica, Brezje, Mošnje, Zgornji in Spodnji Otok, Vrb-nje, Gorica, Predlog, Lesce, Hlebce, Zapuže, Breznica, Smokuč Do-sloviče, Selo, Žirovnica, Vrba, povoda in kranjsko prebivalstvo bo tudi po zimi mirno ostalo na svojih domovih. Dopusti v ljubljanskih bolnišnicah zaposljenih vojakov za jesenska kmetijska dela. Pri dopustih za jesenska kmetijska dela pridejo le taki vojaki v postev, ki niso v vojnem območju, ki se torej nahajajo pri nadomestnih krdelih zadaj za armadnim območjem. Deželni odbor se je obrnil do vojnega ministrstva, naj bi odredilo, da se smejo dopusti za jesenska kmetijska dela dovoljevati po sporedu vsaj tistim vojakom, ki so zaposleni v vojaških bolnišnicah v Ljubljani, da se olajša tako težak položaj naših kmetovalcev pri jesenski setvi, pri trgatvi in drug? jesenskih kmetijskih de-lih. Kako je zavijati vojnopoštne pošiljatve. \ Kljub opominom poštne uprave ljudje še vedno pošiljajo slabo zavite ali nepravilno opremljene pakete na bojišče. Posledica je, da se mnogo pošilja-tev pokvari in poleg tega še druge, ali pa da se izgubi naslov in se pošiljatev ne more dostaviti. Bodi toraj ponovno povdarjeno: Sveže mehko sadje kakor hruške, češplje, breskve, grozdje, potem sirova jajca naj se raje sploh ne počiljajo na bojišče. Med in druge tekoče ali tajajoče se užitne stvari naj se pošiljajo izključno le v pločevinastih posodah, ki se trdno za-pro; pokrovi, ki se samo pritisnejo v posodo, niso dobri, ker se tekom prevažanja radi odpro. Mezga (marmelada) naj se ne pošilja v golih papirnih posodah, marveč iz lepenke, in jo okrog in o-krog obdati z valovitim papirjem. Ako se zavoj ovije z oljnim papirjem, nai se naslov napiše na ovojni papir sam, ne pa prilepi, ker naslovni listek v največ slučajih z oljnega papirja odpade. Isto velja za pločevinaste posode, ki na? se zato zavijejo v močan papir, dobro zvežejo z vrvico in napiše naslov na ovoj sam. Poštni zavod1' imajo nalog, da brezpogojno zavrnejo vse pošiljatve, ki niso pravilno opremljene. — Umrl je v Mariboru vpokojeni sodni oficijal Karol Žemljic. — Maribor. (Vinska letina). O vinski letini smo že poročali, koliko in kakšnih uspehov je bilo pričakovati. I)o konca septembra je bilo vreme večinoma neugodno in že takrat ni bilo pričakovati bogve kaj. Zadnji teden pa je še pričelo močno deževati, pritisnil je močan veter in ž njim naravnost zimski hlad. Učinek na grozdju je bil, da so pričele dozorevajoče jagode odpadati ali pa popokati. Iz Slovenskih Goric prihajajo vedno (neugodnejša poročila, iz katerih moremo sklepati, da bode vinskega pridelka količinsko letos morda komaj eno tretjino tega kar lani, po kakovosti pa tOdi ne bode dosegalo drugih let, saj v hladnem vremenu sokovi na noben način ne morejo dozoreti. Sedaj se je vreme sicer nekoliko razvedrilo. Če bo ostalo, bode preprečilo vsaj na-daljno kvar in omogočilo lažje trganje. Če pa se bode zopet izpre vrglo, bode pa tudi trgatev zelo o-težkočena. Cene, ponudbe in zahtevki, kljub tem nedostatkom vz-držema tudi pri tinu rastejo. In to je še edina sreča za naše vinogradnike. -r Končno še par besed k zadnji prepovedi izvažanja preko meja vojnega ozemlja (črta Spielfeld-Radgona itd.) Kdor ima večjih zalog in bi jih rad kakšen del izvozil, dobi dovoljenje za gotovo mero pri meroclajnih oblast-vih. Najbolje je, se obrniti do kakšnega okrajnega glavarstva s prošnjo za posredovanje. Seveda, velike te množine niso, kajti, kakor hitro bodo kriti potrebni nakupi, ozir. zaloge vina za notranja vpo-rabo, bode prišlo, kakor čujemo iz verodostojnega,vira, do rekvizicije vina potom državne oblasti. Kdor vina torej potrebuje, ta si ga naj pravočasno preskrbi toliko, da ga bode imel za celo leto. • — Slovenski učitelj padel na italijanskem bojišču. Na italijanskem bojišču je pade) učitelj Emil Zeilhofer, doma iz Poljčan. — Iz Celja. Odlikovan je bil z vojaškim zaslužnim križcem III. razreda z vojno dekoracijo stotnik 87. pespolka Karel Cvitkovič. — Iz štajerske politične službe. K okrajnemu glavarstvu v Slovenjem gradcu je prestavljen na-mestniški koncipist Anton Scheles-nikar. — Iz Huma pri Ormožu. Poročila se je v Črnomlju bivša tukajšnja učiteljica gospodična Julija Valentinič z gosp. Oroslavom Ra-kuša. "— Sumljiva oseba iz Ljubljane prijeta v Ptuju. V Ptuju je ondotna mestna policija prijela neko Frido Klemenčič, ki se je pripeljala iz Ljubljane. Frida Klemenčič, ki je po poklicu blagajni-čarka, je osumljena hudodelstva. — Les sadnega drevja za puškina kopita. Občine so dobile uradni poziv,.naj poročajo vojnemu etapnemu poveljstvu v Mariboru, ako bi se v posameznih krajih dobilo kaj sadnega lesa, ki je poraben za izdelavo puškinih kopit. Za to je dober sledeči les: orehov, kostanjev, črešnjev, češpljev itd. Ponudbe in vprašanja na c. in kr. etapno vojaško poveljstvo v Mariboru. Kakor je znano," je vojaška oblast prepovedala prodajo vina na Spod. Štajerskem. Na prošnjo zastopnikov vinogradništva je višje poveljstvo dovolilo, da se sme novo vino izvaŽitf H Spod. Štajerskega, do konca vembra leta 1915. PRIMORSKO. no- — Na kolodvoru v Divači je zelo težko ponesrečil Andrej Cerkve-nik, 28 let star, skladiščni delavec iz Matavuna št. 5 na Goriškem. Včeraj ob 5. uri popoldne je po nesreči prišel med vozove ter si močno poškodoval spodnji život. Prepeljali so ga takoj v dež. bolnico. — Ekscelenca dr. Sedej opravlja sedaj župnijo Ravne pri Cerknem v nemajhno veselje in ponos ondotnih župljanov. Knezonadškof mašuje, spoveduje in nosi sam sveto popotnico v najoddaljenejše koče župnije. Vzor nadpastirja! — Begunci iz Istre. Glasom do-šlih informaciji bo naše iz Istre e-vakuirano ljudstvo premeščeno iz Ogrske v Avstrijo. Mnogo jih je že na Štajerskem in Gor. Avstrijskem. Kar se tiče perila, obuvala in obleke, poskrbi vse - vlada, ki | hoče storiti vse možno, da bo ljud-' stvu čim bolje. j — Podpisovanje tretjega vojnega posojila v Trstu ima velik uspeh. Mestna občina je podpisala 5 milijonov kron. ces. komisar de Krekich-Strassoldo do 40,000 K.,) njegov namestnik dr. de Hirsv premogo-kopu v. SiVferiču. pod\ italijansko trobojnieo je zapoeela svoje delovanje znamenita tovarna karbida na Krki s 30.000 konjskih sil, italijanska je bila družba na slapu Cetine itd. Lansko leto je imela italijanska Banca popolare kapital 250.000 K, rezerve 127.000 K, v hranilnici 4,815.000 K, promet 45 milijonov. V Splitu je imela Banca commerciaie kapital 250.-000 kron, rezervo 220.000 K, v hranilnici 2,900.000 K V Korčuli je pomožna kreditna blagajna z 279.000 K, rezervo 120.000 K, s 3 miljoni v hranilnici. V Visu ima italijanska agrarna blagajna 28.000 K, v hranilnici 450.000 kron in drugih je še polno, s katerimi pod jarmi ju je jo Italijani revno ljudstvo. Pač marsikaj še ne mora spremeniti v Dalmaciji! — Trgatev v goriški okolici je končana. Letina je še precej dobra. Ženo in moža ustrelili Lahi Med krajema Dolje pri Tolminu in Gabrije so Lahi ustrelili neko žensko, ko je delala na polju. »Ko je njen mož hotel čez nekaj dni iti po truplo svoje žene, so ga opazili Lahi in tudi njega ustrelili. Mrtev se je zgrudil poleg trupla svoje žene. Kri teh žrtev se bo maščevala nad ItaH-jani! Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino, • |K 100 velja sedaj samo $15.50, K 50 samo $7.75 s poštnino vred. * f Frank Sakser 82 Cortlandt Street, , New York, IV. Y. B104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. . ' • • - - ■■■MMMMMnia KRONA V VIŠAVI. SPISAL JOSIP PREMK. (Konec). Posilil ga je kašelj, da je moral prenehati, in ko se je umiril, se je naslonil zopet nazaj v našla njač. "Tak vdovec sem, vidiš, Andrej. Sedaj ti je menda jasno, da z mojo ženitvijo ni nič," -'se je posme|fnii trpko in skoro •zlobno. Tiho je bilo nekaj časa v sobi. Dominik je gledal v tla in stiskal ustni c$, da se mu je pregibala redka, osivela brada: župnik Andrej pa je gladil z desnico mizni rob in je gledal zamišljeno predse. "Vidiš/' je izpregovoril naposled zamolklo — "tako srečo vži-vajo tisti, ki hočejo z umom za-treti srce." Dominik ga je pogledal skozi polzatisnjene trepalnice in je odvrnil mrmraje: "Ko bi se ne porodilo dete, bi slavila oba drugačen konec!" "Seveda," je prikimal župnik — "a zakoni narave so trši od železa in ne ubeži jim nikdo, pa če kljubuje še tako in tako... Dominik je nekaj časa molčal, nato je zbral obraz v temne gube in je zamahnil z roko. "Če sem žrtvoval že toliko, naj žrtvujem še svoj konec, ker bolj ko kdaj, se mi hoče spet zdaj, da zastavim znova svoje moči in pri-čnem z novo silo, saj sem počival skoro tri mesece ! Čudno, da sem dal tako premotiti. Škoda izgubljenega časa I" Župnik Andrej ga je pogledal očitajoče in skimal. Dobro smo ti hoteli in že sem mislil, da se izteče vse lepo, kakor je bilo namenjeno, a sedaj si zopet stari čudak. Težko je s teboj, Dominik, in vem, če bi te tudi danes sprijaznil z* mislijo, da ostaneš in pozabiš na preteklost, čez par dni bi bile tvoje misli zopet drugačne. Torej odhajaš? In zaradi bolezni, praviš!" "V Italijo," je odvrnil Dominik odločno. "Morda se sestaneš celo z ženo," je opomnil župnik. "Želim ti vso srečo in obilo uspeha pri tvojem delovanju, a zdi se mi, da se ne vrne nikoli več!" . Potem sta govorila še dolgo. Župnik Andrej ga je skušal pregovoriti, a Dominik je vztrajal pri svojem sklepu in postajal h koncu zadirajoč in osoren, da si župnik Andrej ni vedel tolmačiti njegovega vedenja Ko je odšel, se je gostil v sobi že večernik mrak in župnik, ki je gledal za njim skozi okno, je videl, kakor počasi izginila za župniščem sklonjena in upognjena senca. . Od brdov se je raztegnila po dolini lahna megla, pomešana z mrakom, in mrzel veter je pihal Dominika v obraz. Napravil je par naglih korakov, kakor da se hoče podvizati, a je kmalu obstal in dihal trudno in onemoglo. Hladen zrak mu je legal neprijetno na pljuča, da je tiščal venomer robec na usta. Pa vse to je Dominik komaj čutil, njegove misli so bile daleč od zlatopoljske' doline, daleč od vsega, kar ga je obdajalo. Njegova duša se je kopala razkošno v mladem hrepenenju, prav kakor nekdaj, ko je ve-in močan zapušča) očetov dom. Visoki svetli cilji so žareli pred -njim, že vsi nedoseženi, do kate-Tih se je napotil zopet z novo odločnostjo, novo močjo... Zdelo se ran je, da se širi pred njim vse nebo v mogočni slavi in sredi te mamljive krasote je zagledal krono, ki ga je vabila iz dalje še vedno ... Krvavordeča zarja je lila svojo luč daleč na okrog, najvišje gore so se svetile v njenem blesku in sredi te mogočne zarje je videl svoj slavni konec... Tja, tja mora dospeti, kakor se je namenil, kakor je obljubil. A pot je še dolga, in krona v njej se sveti še v večji dalji... Hiteti mora, ker dolgo je že hodil in morda konec ni več daleč... Po mračni sneženi poljani je hitel in omahoval Dominik s hro-pečimi prsi in oči so mu bile iz* buljene proti nebu ... Na domačem pragu se je zgrudil, da je udarila njegova glava votlo ob vrata. Jakob in Manica sta prihitela z lučjo, a ko sta zagledala njego* •udno spaeen obraz, je izginila is ljinih lic vsaka kapljica krvi. Takrat je planil Dominik kvišku in je kriknil s pretresljivim glasom: "Bliža se... držite jo {...Krona je moja!" "Kriste, usmili se!" je viknila Manica in luč ji je omahnila in se zdrobila na tleh v drobne kosce Jakob ga je prijel; a komaj se je dotaknil, se mu je zgrudil v naročje. "Zblaznel je," je zamrmral in se tresel strahu. Ko so ga prenesli v podstrešni-co in ga položili na posteljo, se je prebudil iz omotice in pogledal o-krog sebe mirno in trudno. Ob postelji so stali Jakob, Cila n Manica prestrašeni in zmedeni, in ko jih je pogledal tako mirno, se jijn je nekoliko razjasnil obraz. A vendar je ostal Jakob pri njem vso noč. Pr. Dominik je spal mirno, dasi ga je včasih dušil hud ••-flšelj in se je prebudil šele proti jutru. "Kaj sediš tu?" je povprašal Jakoba in ga pogledal začudeno. Jakob je vstal in je odšel s skrbnim obrazom, kmalu potem oa je odšel zamišljen in resen proti vasi. Popoldne sta prišla tržki zdravnik in župnik Andrej. Pa opravila *ta hitro, in ko ga je vprašal Ja-\ob v veži, kako je z Dominikovo boleznijo, je zdravnik zamahnil z roko in zamrmral: "Halucinacija!" Jakob ga je Dogledal začudeno in se je nato vprašujoč ozrl v župnika Andreja, ki je prikimal 'n dejal sočutno: "Revež je." Nato sta odšla, in Jakob Klan-rter je vedel o Dominikovi bolezni ravno toliko kakor poprej. Samo ^upnikove besede so mu šumele v mislih in hodil je po sobi in ni vedel, kaj bi storil. Dominik pa je vstal že pred poldnevom in sedel k mizi. Kakor v meglenih sanjah se je spominjal prejšnjega večera in ko skušal misliti in dognati natančneje, ni vedel naposled, so ga li resnično pri' nesli v posteljo, ali se mu samo dozdeva. Ali nekaj se je moralo rgoditi, ker po vsem telesu je čutil težko utrujenost in glava mu je bila vroča kakor posuta z žerjavico. Peklo ga je v sencih in pred očmi se mu je temnilo, da je komaj razločil črke v knjigi, pa se tje premagoval in ostal pokonci. Šele proti večeru je začutil, da ga zapuščajo moči in da mu je v prsih tesno in težko. Ko je vstopila Manica, jo je poprosil, da mu je pomagala v posteljo. Ponoči je spal Dominik nemirneje in govoril zmedeno, da je obhajala Manico groza. Proti jutru se je nekoliko umiril, a le za malo časa. Ko sta prišla Jakob in Cila, da vidita, kako je ž njim, je naenkrat zakrilil z rokama in zakričal: "Vzdignite me!" Božjastno so se mu izbulile oči in žile na vratu napele. Dvoje temnordečih lis se mu je pojavilo v suhem licu in ustnice so se mu tresle. Šiloma se je dvignil napol, a takoj nato je omahnil nazaj in je zastokal: "Odprite!" Dvakrat, trikrat je zahropel pojemajočem rezek, cvileč glas se mu je trgal iz prsi. "Umira," je Manica zavzdihnila in si zakrila oči. A Dominik ni umiral. Počasi je zatisnil oči in je dihal mirneje in enakomerno. Samo včasih se je zganil in pogledal v okno, ki je sijalo v žarkih jutranjega solnca. V sobi je bilo svetlo in odsev belih sten je padal na njegov obraz, da se je zdel Manici še bolj bled kot drugače. Ko je zatisnil oči in zopet zaspal, sta Cila in Jakob tiho odšla. Pri vratih se je Jakob obrnil in zašepetal komaj slišno: "Če mu bo slabše, naju pokliči, da stopim po župnika." In Manica je sedla spet k postelji in se žalostno zagledala v solnčno pomladansko jutro, ki se je smehljalo skozi okno. Pa bila je trudna od prečute noči in sama ni vedela, kdaj so se ji zatis-nile trepalnice v trdnem spanju. Ni vedela, koliko časa je spa-a; a ko se je prebudila, je zajedala čisto pred seboj Domini-co obraz, ki je bil raztegnjen .pačenih potezah in njegova ro-;a je težko počivala na njeni rami. "Manica," je šepetal, in oči so se mu svetile- v čudnem blesku, — "pomagaj mi k oknu —" Manica se je prestrašila, da so ji utrpnili vsi udi, ker curek rdeče krvi je potekel iz Dominikovih ust po njegovi beli srajci. "Manica ... odpri... " je izpregovoril in vztrepetal po vsem telesu kakor v silnem krču. Takrat se je dvignil in se oklenil Manice z obema rokama. "Manjca ... tvoj obraz je svetel kakor ... krona.. . moje sreče!... Kje si bila... ko sem te iskal!'' Še večji curek krvi mu je bruhnil iz ust, stekleno so se mu zasvetile oči in na to je omahnil Manici v naročje. Manici se je stemnilo pred očmi in omahnila je z Dominikom, ki se je krčevito oklepal njenega vrata. Ko se je zavedla, je ležal poleg nje z zatisnjenjmi očmi in se ni ganil.--- Odhitela je po stopnicah navzdol in ko je opotekajo vstopila v izbe, hotela je zakričati, a glas li /amrl v grlu in zgrudila se je nezavestna. Takrat sta se Cila in takob spogledala v strahu, a takoj na to žalostno povesila oči, ker vedela sta oba, kaj se je zgodilo ... AMERIŠKE VESTI. Cenejša pridobitev radija. Pittsburgh. Pa. 29. novembra. Vlada gradi tukaj novo preizku sevališče ali postajo za pridobivanje radija. Glasom izjave državnega rudarskega ravnatelja Van H. Manili n ga bode vsled tega cena radija padla z $120.000 pri e-nem gramu samo na $36.000. Nova tovarna municije. Cleveland, Ohio, 30. novembra. V bližnjem mestu Lorain, Ohio bode neka večja družba prezidala v kratkem veliko Brenbunfcr tovarno za izdelovalnico municije. Ta družba je dobila zadnje dni od Rusije naročilo za 200.000 topovskih krogel. Velika naročila iz Francije. .Te dni je došlo iz Francije v New York 5 vladnih zastopnikov, ki se bodo mudili tudi v raznih drugih ameriških mestih v svrho nakupa raznovrstnega materijala za Francijo. Vsa ta naročila bodo znašala skupaj okoli 160 milijonov dolarjev. Blago se rn na poslalo šele po vojni venkaj. Francija je namreč vsled so vraštva do Nemcev pretrgala zadnji čas vso trgovsko zvezo ž njimi. Sedaj bo naročila raje svoje potrebno blago iz Amerike. Skušalo se bode vsled' tega skleniti med Francijo in Zedinjenim državam reciprocitetno pogodbo. Velika pošiljatev zlata New York N. Y. 27. novembra. 5 parnikom "Baltic je došlo včeraj iz Evrope za $10,000.000 vrednosti zlata, namenjenega za tukaj-šno bančno tvrdko J. P. Morgan 6 Co. Brezžični brzojav pokončuje ptice. T. E. Pope, ravnatelj Ljudske: ga muzeja v Milwaukee, Wis. se je mudil nedavno v San Franciscu, Cal. Ondi je opazoval, kako so padale cele trope pelikanov v morje. Ta znanstvenik zatrjuje, da povzroča brezžični električni tok smrt pticam v zraku. Lepo božično darilo. San Angelo, Texas, 29. nov. — Tu živeči premožni zasebnik J. D. Sugg je ponudil našemu mestu celo San Angelo pocestno železnico kot božično darilo. Mesto se pa dosedaj še ni odločilo, jeli naj prevzame ta dar ali ne? ker se baje to podjetje ne izplačuje. Napoleonovi lasje na javni dražbi. New York, N. Y., 29. nov. — Minuli teden je kupil tukaj Geo. D. Smith na neki javni prodaji majhno kodro las Napoleona Bo-naparate za $107.50. Srečni kaznjenci. Joliet, HI., 29. novembra. — V tukajšnji ječi so bili vsi kaznjenci na Zahvalni dan izbomo pogoščeni s puranom, sadjem, slaščicami, smodkami in cigaretami. Popoldne se je pa priredilo njim v po-čast zabavo s petjem in neko gledališko igro. « » Prijatelj pijače. Aurora, I1L 28. novembra. Pred okrajnim sodiščem v Genevi se je dovolilo razporoko 67 letni Mi's Bridget John Bendall od njenega 42 let starega soproga Lawrence Bendalla. Postarana ženica je zatrjevala sodniku, da je bil njen mož tekom zadnjih dveh'let nič manj kot 700 krat pijan, Nebraska za Thompsons. $ Omaha, Neb., 29. novembra. — V nekaj dneh že se bode v našem mestu otvorilo glavni agitacijski stan v prilog kandidature Wm. H Thompsons, župana mesta Chicago, kojega se je postavilo v tej državi na republikanski tiket povodom prihodnjih predsedniških volitev. Predvolitve se vršijo meseca aprila prihodnjega leta. Do sedaj je zavzemal pri nas to kari didaturno mesto bivši predsednik Theodore Roosevelt, a se je morul umakniti svojemu nasprotnemu tekmecu Thompsonu. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Jožefa št. 57 K. S. K. J. v Brooklynu, N. Y. Tem potom se opozarja vse člane omenjenega društva, da se bode vršila generalna seja v soboto, dne 4. decembra t. 1. ob 3. uri zvečer v društveni dvorani 211 Graham Ave., vogal Stagg St. Znano je vsakemu članu, da se bliža konec tega leta namreč 1915; zatoraj je neobhodno potrebno, da se iste seje vdeležijo vsi člani društva, ker imamo na dnevnem redu več važnih točk, posebno pa volitev novega odbora za 1. 1916. Potrebno je toraj, da se vsaki član te udeleži, da izvolimo dober odbor; na ta način se preprečijo vsi nepotrebni predsodki. Vsak član, ki izostane, bode moral plačati 50c globe po društvenih pravilih v društveno blagajno. Zatorej ne pozabite na 4. decembra! Toliko v pojasnilo. O. Tassotti, tajnik. Pod angleško vlado živi tudi en milijon Kitajcev. Ako se užgejo v Londonu pri kaki hiši saje dimnika; mora plačati lastnik hiše 20 šilingov globe. Trpljenje in bolezen. V neki stari zdravniški knjigi je Čitati, da so bolezni "posledie.e zlobnosti, nevednosti in nezmožnosti pri omejitvi trpljenja, kajti baš te lastnosti najbolj nasprotujejo telesni prehrani." Mi smo) vedno povdarali, da naj se človek drži redne prebave, ter da naj se Vsako tozadevno nerednost M takoj spočetka skuša odstraniti, ne-oziraje se na vzroke te nerednosti. V takih slučajih se moramo posluževati Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, v obče tudi znano "čistilni lek." Isto je narejeno iz starega, rdečega vina in zdravilnih rož. Kadarkoli ne čutite dobro vsled slabe prebave, rabite takoj to zdravilno vino. Predznaki so: izguba teka, težave v želodcu po jedi, zapeka in njene komplikacije, bolesti v želodcu in trebuhu, težave pri napenjanju, nervoznost in telesna oslabelost. Cena $1.00. Dobiva se v lekarnah. Jos. Triner, izdelovalec, 1333—1339 So. Ashland Ave. Chicago, 111. • • • Za hiter odpomoček pri drugih bolečinah in krčih vam svetujemo Trinerjev Liniment. Ta bode hitro prešel v središče bolečine in bo isto odstranil. Cena 25 in 50c. Po pošti 35 in 60c. DVA SALTTNA se oddasta v najem z novim letom, in sicer na voglu Jackson in Indiana Sts., ter na 209 Indiana Str. v Jolietu, 111. Obe gostilni sta samo en blok od slovenske cerkve in poznane v tej naselbini za najstarejše in najboljše. Vprašajte osebno pred 1. decembrom po 6 uri zvečer pri Jos. Stukel, 209 Indiana St. 'Joliet, H. tmsss ZA ŠLOVEN- Frank Petkovšek Potreba je ie malo kapitala. — Lahki pogoji. Zemljišče, katero lastuje Baldwin County Colonization družba, se nahaja v južnoiztočnem vogalu Baldwin okraja (County) v Alabami ob mehikanskem zalivu. Ta svet se prostira na planoti, ki je dobro z odtočnimi jarki preskrbljena. Zemljišče je tu zelo rodovitno, peščeno ilovičasto, vsled česar se isto lahko obdeluje. Pitna voda je tu zdrava, plehka in kristalna. V bližini se nahaja več krajev z znanimi trgovišči. Istotako so tukaj že cerkve, šole, trgovine, mlekarna, telefon, organizacije farmarjev in socialno življenje,— vse se nahaja že tukaj. Vaše pridelke, kakor: koruzo, oves, mrvo, bombaž, irski in sladak krompir, sladkorni trs, vse vrste sadja in in vretne zelenjadi, živino, prašiče in kurjad, lahko pošiljate po železnici ali po vodi v razna severna mesta. Iste lahko tudi peljete sami z vozom v Pensacolo, mesto z 30.000 prebivalci, ter stvari ondi prodate. Vrnete se lahko nazaj še isti dan. Tu raste vse, kar se potrebuje za udobno vsakdanje življenje, tako da se lahko ta kraj imenuje "Ameriški raj". Na zahtevo Vam dopošljem radevolje cirkularje in knjižice z opisom te naselbine in Vam dajem na pismena vprašanja potrebna pojasnila. MATH CESAR, 1900 West 22. Street, (Adv) Chicago, 111. SLOVENCI .POZOR! Predno pritisne zima in mraz, Vam je še dana prilika kupiti si svoj dom v bližini slovenske cerkve v Chicagu. Imamo Še naprodaj par hiš, ki morajo biti prodane pred zimo, zaradi tega, ker so gospodarji teh hiš že kupili, ali pa nameravajo kupiti v drugi okeli ci. Sedaj je torej čas kupiti te hiše za gotovino ali na tako nizke obroke, skoraj kakor bi plačevali rent, in Vas zagotavljamo, da bo-dete zadovoljni, ako kupite od nas. Lahko vprašate druge, ki so že od nas kupili hiše, če so zadovoljni ali ne? Dalje Vam še naznanjam, da izdelujemo vsa v notarsko stroko spadajoča dela, pregledujemo vsf gospodarske listine (Deeds in Abstracts) in zavarujemo Vaše po sestvo proti ognju. Vsak nasvet jt brezplačen. Slovencem se priporoča, Frank Kosmach s Emil A. Basener. 2116 W. 22nd Street, Chicago, HI. Telephone Canal 2138. PETER CUUG «/A WV/ JVOTA7* 1245 So. Santa Fč Avenue, PmUO, C*1O Izdeluje vsakovrstne pravov» 1 javne listine, spadajoče v BOtei ako stroko za Združene dišave it staro domovino. Zastopnik raanik Pošilja denarje v stara pravlji Bttink S® toplo priporoča kogam im ekftteL v Va» Imam v zalogi MOHORJEVE KNJIGE za leto 1916. Izšlo je šestero knjig in sicer: 1. Koledar za leto 1916. 2. Mesija, 2. zvezek. 3. Zgodovina e. in kr. pešpolka št. 17. 4. Zgodovina slovenskega naroda, 5. zrezek, 5. Slovenske Večerni ce, 69 zv. 6. Trojka, povest, namesto moli tre nika. En iztis knjig po pošti stane $1.50 za naročnike v Pittsburgu, Cleveland!) in Chicagu pa samo $1.30 ker v teb mestih imam zalogo. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto, ki znaša samo jeden dolar. ALOIS SKULJ, * P. O. Box 1402, New York City, N. Y. (11.10—12.29. 15.) Barbara Stajdohar 807 Chicago St., Joliet, HL (blizu slovenske cerkve) se priporoča Slovenkam in Hrvaticam za izdelovanje kit. Iste delam iz česanih ali izpadlih las. Dalje izdelujem iz las ženske in moške verižice za ure, prstane rasne cvetlice in druge okraske, pri merne za božična darila. Rojaki, podpirajte rojakinjo!' (Adv. 11.17.15. — 2. 17.18.) Dr. Martin J. Ivec Slovenski zdravnik PbjfiMMh-l irfin Vrhovni zdravnik K. S. K. 4. 900 N. Chicago St Corner Clay St., $ JOLIET, ILL Urad craven slov. cerkve. Uradne ure: 10—12; 2—4; 7—8. 1 Chicago telefon: 4295. Dom 2192 L. Za farme in zemljišča ob dobrih cestah, blizu iol ia blizu železniške postaje se obrnit« na rojaka: WML BRUNSCHBUD, farma; Jump River, Wit. (Ad. 12. L 15) TEL.: CANAL S0C7. PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA MLEKARNA F. GRILL'S DAIRY tata W. 22 nd St.. Chicago. Ill. Pozor gospodinje! Ako rabit« pri gospodinjstvu svete mleko, dobra sladko, ali kislo smetano, (Cream) aii okusno, doma narejeno maslo, (Butter) oglasite v moji mlekarni. Jaz prodajem mleko, ki je pasteritt* zirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno pr* skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torij garantiram ali jamčim( da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom refencem. Mleko razvažam po hišah točno vsak dan o pravem časa. Za obilna naročila se toplo priporočam: m^JC C HILL. Telefon: 617 R. » LOUIS M. PTAK oblastv. potrjeni POGREBNIH 210 St. MarK* Street PERU. ILL. Se toplo priporoča rojakom Slovene« v Peru, La Saile, Ogl« " ~ J in Depue, IH-, i oskrbo pogrebov. Jaz sem rodon Ceh in sem edini pogrebnik v tem krsis ter okolici, ki je tudi član K S. K. J. Na razpolago imam vedno ambulante! voz, ter kočije za razne prilike: ponfeit k ret i je, itd. CUml podpirajte £WJ Važen nasvet Ake ste v zadregi, da morda potrebujete ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA obrnite se za zaupne na: August W. Kerr-a ki Vam bode stal na strani ia pripomogel do Vaših pravic. Ta odvetnik ie prijatelj delavcev, ker je vrhovni svetovalec in odvetnik velike unije United Mine Workers of America, "District 12. Osobito se priporoča delavce« v odškodninskih tožbah. Njegov naalov je? * A. W. KERR, ROOM SlO-eil FERGUSON BU1LDINC