LETO I.
LJUBLJANA, 14. JANUARJA 1923.
STEV. 3.
ORJUNA
NACIONA- V LISTIČNI ORGAN.
NAROČNINA: za Jugoslavijo: za tri mesece 12'— Din.; za celo leto 48'— Din.; za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna štev. stane 1 Din.
LASTNIK: OBLASTNI ODBOR OR. JU. NA. V LJUBLJANI.
IZHAJA VSAKO NEDELJO!
REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA: Karlovška cesta 241.
Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI!
LJUBO D. JURKOVIČ:
Pred velikim dogadjalima.
Ceo se svet nalazi pred velikim dogadajima. Celo čovečanstvo živi u nekom nervoznom čekanju. Nitko nežna što če se zapravo dogoditi, ali svi vrlo dobro osečaju da se nalazimo pred nečim još ne-odredenim i nejasnim.
Zapadni narodi žive u nekoj bojazni i konster-naciji.
Slaveni dolaze na ipozornicu Europe divovskim koracima; njihova je pojava kolosalna i ceo svet vrlo dobro oseča da u mišicama Slavena leži jedna .snaga toliko jaka da jednim zamahom može da napravi red u svetu, i da svet uputi drugim pravcem.
Slaveni imadu da izvrše jedan zadatak u svetu; iedan velik zadatak od golemog značaja za celo čovečanstvo. Slaveni nisu toga baš svesni, ali svet (-seča da oni vrše u svetu svoj zadatak jednom ne-°Wčnom erudicijom. jednom golemom snagom.
Ta golema snaga, koja leži jošte zaspana u na-S(>' nutrini, oočinjt. t se budi. To počinjemo da ose-carno i sami mi, ali . ogo. bolje osečaju oni koji se našem dolasku ne v
Mi treba da budemo . sni svoje snage i da napojimo da tu svoju snagu potrebimo onako kako treba i kako če to da bude ia dobro ne ‘samo nas, nego i na dobro celog ljudskog roda, pa i onih koji nas mrze i koii nas ne vole.
Zapadni narodi Europe, koji vrlo dobro osečaju da im svakog dana sve to više pada iz ruku sila i 'Hoč, boje se nas Slavena. pa nam na svakom koraku Mave zapreke'i koče nam put unapred-
Oni nastoje. i, na žalost, trenutačno usioevaju, da snagu Slavena upotrebe u svrhe i ciljeve koji su suorotni interesima Slavena i cel o e čovečanstva, koje boluie od njihovih poroka i zala.
Ja nekako instinktivno oisečam da ie velika i krvava ruska revolucija delo kapitalističke Amerike i Europe. Kapitalizam ie upotrebio idealnu dušu Slavena da u prvom redu oslabi snagu Slavena i da im teko zavreči put u svet.
Ali doči če dan. kada če Rusi tu krvavu igru svo;ih neprijatelja vrlo dobro razumeti i kada če se °sloboditi o-pasnih eksperimenata na živom telu svo-*te naroda.
Ovakovi krvavi eksperimenti u istinu mogu, za sada, da troše energiju Slavena, ali ti eksperimenti m°ffu konaono da budu fatalni za one koii su ih pro-llzrooili.
Mi se Jugoslaveni nalazimo na vrlo nezgodnem geografskom položaju: na položaju koji deli zapad od istoka. sever od juga. Tai je* položaj bio glavna zapreka našem ekonomskom i kulturnom razvoju i napredku-
U trenutku kad se je naš narod počeo da kulti-više. njemu je bilo sudeno da vodi tešku i krvavu nejediicku borbu sa divljim Azijatima. Divlja snaga tih divljih naroda razbila se je o pleča našeg živog naroda.
Na našim plečima širila se je i bogata Euroioa, a u znak zahvalnosti dala nam je ironičan naziv »Antemurale Christianitat>s« i robiju jednoj Monarhiji pokvarene i degenerisane familije Habsburg.
I tako ie naš narod imao da vojuje neprestani boi na dve fronte: s jedne strane imali smo divlje korde fanatizovanih Azijata, a s druge strane kulturne Euroinejce.
J'.‘dni ; drugi želeli su nam smrt.
a/..!,/ali taj neiednaki boj sve do kraja, i iiii sisir.	Mi se danas nalazimo na razvali-
nama trn!e Austrije i divlie Turske.
Slaveni se sada nalaze, u glavnom, oslobodeni-Oni treba da se sada emancipuju, da se oslobode svili europskih laži i ipredrasuda, da sakupe sve svoje snage, da rade oko svoga ekonomskog i kul-turnog oslobodenja i unapredenja.
Za taj posao treba da se organizuiu svi slaven-ski narodi. Na taj če način Slaveni da dočekaju, onako kako treba, dogadaje pred kojim se nalazi celo čovečanstvo. Predrasudu o nesiozi Slavena treba da bacimo jednom za uvek. 'I'o je uvreda koju nam je Euroroa dala.
U tu s vrini treba da i mi Jugoslaveni organizu-jemo sve svoje Sile i sve svoie vrednosti. Mi treba da postavimo čvrste i jake temelje svojci narodno) Državi.
Treba da radimo na svu paru-
Na tai rad treba da nas uputi i spremi Or.ju.na. i ona če to da učini: ona u tom smislu deluje sve-strano i ustrajno diljem cele naše Otadžbine.
Opetuiem: ako budemo jaki i organizovani, 011-da nas dogadaji, koji če moguče sutra da dodu, neče preteči, nego če nas nači spremne i jake.
Buducnost je naša!
^ADRANEC:
„Orjuni“ iz Primorja.
lJred seboj imam prvo številko »Orjune« in jo C1teiri z velikim zadoščenjem. v. Po štirih letih narodnega ujedinjenja, ki se hoče c'ni dalje tem izraziteje izprevrgavati v narodno razkraianie. prvi vesel pojav!
Iz najčistejše, najvdanejše ljubezni do naroda, 'z svete, neomajne vere v njegovo bodočnost in iz krepke, nezlomljive volje, povzdigniti ga na tisto odlično mesto v zboru narodov, ki mu gre po njego-v,h odličnih, a še tako skromno uporabljanih sposobnostih in močeh, je izšlo gibanje omladine. ki se ^>*ra okoli »Orjune«. Visok je njen cilj. prostrani, 'telekosežni so njeni načrti in njen program ie kakor aD°stolska poslanica, ki govori o odrešenju.
Da. (>dtroje je treba našemu uedinjcnemu naro-
11 • lake odgoie. da se bosta vsak posameznik in „ °ta krepko zavedala 'svojega jugoslovanstva, po-■arnezniku in masi ie treba vdihniti, vcepiti zavest.
da
da
Je ta iucoslovanski narod Jugoslovanska država, .je ta iueoslovanska država iugoslovansk narod.
v dihniti, vcepiti jima je treba jugoslovanskega dr-^vneea dulia, jugoslovansko državno zavest! Proč korupcijo. nroč z vsem. kar bi metalo tudi le senco anjvrednosti na jugoslovanski narod-državo in na
an vse njegove še nevzdramljene sile, da bo, čim J c> utrjen sam v sebi. motrel tudi na zunaj zaigrati ‘fto odločilno ulogo. ki mu io ie usoda dodelila na eirovgjo tako važnem položaju vratarja od zapada .ll iztok. Tako in edino le tako odgojen bo mogel •l,(roslovanski narod svojim še zasužnjenim bratom
T r s t, ob novem letu 1923. lajšati trpljenje in jim končno pripraviti Veliki
dan asvobolenja, kakor saniajo o njem zasužnjenci vse svoje brezdnevne noči in si ga ie zapisala kot svoi veliki cilj tudi »Orjuna«.
Mi, ki tu doli na obali sinje Adrije preživljamo vse bridkosti in težave jarma, ki ga nam je vr^el na vrat nekdanji tovariš v tujčevem robstvu, znamo ceniti vrednost, ki bi io imela za nals sama v sebi krepko utrjena in na zunaj močna in zato tudi mrled-na država našega naroda. Spominjamo se dobro, kako so v polupreteklih časih primorski Lahi vkljub avstrijsko-habsburškemu jarmu, ki je ležal na njih kakor na nas, uživali toliko svobošč!n. kolikor se jim ie zahotelo. Seveda! Imeli so za svojim hrbtom državo svojega naroda, ki se ie hotela, znala in tudi mogla ob vsaki priliki krepko zavzeti za njihovo usodo Saj so bili časi, ko je italijanski ministrski predsednik Crispi dal kar najodločneje protestirati na Dunaju celo proti hrvatskemu kažipotu v skromni hrvatski istriski vasici in ie tudi dosegel — dvojezičnost. Spominjamo se dobro, kako so v naših čisto slovenskih in čisto hrvatskih krajih kakor gobe no dež u raistle laške učilnice in laški otroški vrtci one zloglasne »Lege Nazionale«, ki je črpala svoja neusahljiva sredstva izvorov, ki so ravno tako neusahljivo tekli zanjo v sosednjem kraljestvu. In Če ie nrišel tunatam kak nritisk s cesarskega Dunaja, ki nai bi bil. ne morda obustavil. temveč tudi le samo nekoliko zavrl laško nasilje nad našim narodom, je 'zaropotalo v Rimu in Dunaj se je prijazno uklonil.
A danes ?!
Tam na oni strani nič drugega kot vse meje do-sto;'nosti presegajoči, čalst in ugled naroda-države v blato gazeči strankarski boji, naravnost stud vzbujajoč lov za oblastjo in celo osebnim dobičkom, pri čemer se prav nič ne pomišlja, da zunanji svet soremlja vse te žalostne vsakdanje pojave z očivid-nim zadovoljstvom in neprikrito škodoželjnostjo, korupcija. ki sega prav do temeljev države, in potem še celo duh upornosti, prevratnosti. razkrajevahioisti v celih velikih strankah, ki so si takorekoč postavile za svo.1 življenski cilj. da s svojim razkrajevalnim delom oodiraio. uničujejo, kar ,so dobri, svojemu na-rodu-državi zvesto vdani žulji zgradili s svojo srčno krvjo in nanorom vseh svojih sil!
Vprašam vas. ali morejo vaši zasužnjeni bratje od države, ki se zvija v takšnih notranjih krčih, od bratov, ki sami na tak neodpustljiv, naravnost zločinski način ubijajo čast in ugled svojega lastnega naroda-države pred zunanjim svetom, pričakovati krepke opore in pomoči ali celo še osvobojenja?! In končno: dasi je tujčev narod neznosen, ali ne bi se ob takih razmerah tam na oni strani moglo najti tu doli mnogo, mnogo zasužnjencev, ki bi rajši nosili tuičev jarem kot pa uživali z brati svobodo pekla, v katerega pretvarjalo vsi brezštevilni narodni zlodeji to lepo. tako neizmerno bogato, vse predpogoje za najsrečnejšo bodočnost imajočo našo domovino, ta-raj. ki bi mogla biti Jugoslavija, samo če bi bila tudi v resnici država jugoslovanskega naroda, država dobrih, poštenih, resničnih Jugoslovanov!
»Orjuna«! Veliko nalogo si si začrtala in mi tu doli gledamo nate z velikim upom, ker verujemo v mladino in njene ideale. Pot imaš začrtano: stopaj le kre-oko naprej po njej. Vzgajaj, čisti, a kcdar bo treba, tudi udari.! »Palica poje novo mašio«, so rekli naši stari in za pošteno osnaženje ie večinoma treba palice in ščiti! Če ne pomagajo zdravila in mazila in se ie bolezen zajedla že preveč globoko v telo, sega zdravnik po nožu! Zdravi z zdravili in marzili; če bo na treba, pa tudi odreži! In tako naprej, dokler ne bo dosežen cilj: mogočna, od vsega sveta spoštovana država jugoslovanskega naroda od Črnega morja do sinje Adnje. od Radgone in Celovca do Stiadra in Soluna!
DR. IVAN LAH:
„Orjuna“ in „Preporod“.
Ko sem prečita! 1. štev. »Orjune« sem se spomnil na dogodke pred desetimi leti. Saj je bilo leta 1913. eno naiilepših in najvažnejših let v zgodovini naše jugoslovanske omladine. Kakšna je bila n. pr. slovenska mladina pred »Preporodom«? Živela je — ali bolje životarila — brez velikega nacionalnega ideala. En del akademikov — posebno v Gradcu in na Dunaiu — ie živel še po starih burševskih tradicijah. Drugi so se zadovoljevali z malenkostnimi prepiri staroslovenske politike. Tretji so skušali delovati med narodom vsaj s takozvanim prosvetnim drobnim delom. A vsem ie manjkalo velike vodilne ideje, ki bi iiih bila dvignila iz zastarelih nazorov in iim dala plamtečih sil za nove velike cilje. Jugoslovanstvo se je razumevalo še vedno v nekakem »kulturnem« smislu ne brez predsodkov o kulturnih razmerah onstran Drine. Še slabše ie bilo na srednjih šolah, kjer se ie vzgajala mladina v strahu božjem in v zvestem avstrijskem patriotizmu.
V	te žalostne razmere ie zasijala nova misel — jugoslovanski nacionalizem. Že naslov »Preporod« ie povedal, da se moramo popolnoma preporoditi, če hočemo živeti višje življenje- In mladina je takoj razumela odrešilno besedo. Začela se je energična agitacija in organizacija. L 1912. je prišla v Ljubljano državna policija, ki je novemu gibanju posvetila takoj svojo posebno pozornost. Slutila je prav dobro, kaj se skriva za omladinsko organizacijo. Saj je »Preporod« sam jasno govoril o tem — govorila pa je tudi — balkanska vojna. Tudi nekaterim politikom se ie zdela nova organizacija nekai nevarnega. Igra z ogniem- Toda mladina se ni strašila ne policije ne oolitikov in skoraj že niti profesorjev. Zavedala se ie svojega velikega poklica in je šla naprej. Organizacija je bila razširjena po-vseh naših šolah skoraj do najnižjih razredov in mladca io je znala dobro prikrivati. Saj skoraj ni bilo
dijaka, ki bi ne bil preporodec. Mladina sama je zanesla list v družine in starejši ljudje so občudovali , odločnost mlajših, ko so jim razlagali svoje nazore, j Priznati so morali, da imajo prav, in preporodovci i so imeli mnogo več pristašev, prijateljev in podpor- j nikov, nego se je zdelo.
Med tem se je začel nov pokret tudi med akademsko mladino. Nastale so ožje zveze med društvi Ln ustvarjala se je skupna nacionalna organizacija- 1
V	to nacionalno organizacijo mladine je naen- j krat zadonel sarajevski strel in vse. kar ie sledilo. ! Med vojno smo trdno verjeli, da bo generacija prepo- ; ■rodovcev i>o izbojevani zmagi zavzela svoje važno mesto in da bo povojna mladina gradila na razva- j linah starega življenja v smislu idej, ki jih ie pro- j glašala pred voino in so se po tolikih žrtvah ure- ! sničile. Toda vojna ie raznesla predvojno generacijo na vse strani in ko je prišel čas gradnje, je bilo le malo mladih delavcev. Nekai glavnih glasnikov tedanjih nacionalističnih idej smo celo kmalu zapazili na drugi strani, s čimer so dokazali, da so pri vsem iskali le sebe in da so jim bila gesla bolj hum- ; bug nego stvar notranjega prepričania. Tako se je ; zsrodilo. da ie naša mladina no prevratu ostala brez i pravega vodstva in ie pozabila, da je ona predvsem j poklicana biti glasnica zdravega kulturnega jugoslo- j vanskega nacionalizma. Zato na so nasprotniki hiteli s isvo-o propagando in so imeli tudi uspehov. Celo v takem mestu, 'kot ie bil no prevratu Maribor, kier ie bilo treba odločnega nacionalnega dela. so se.med mladino razširile komunistične ideje tako. da so zatrle skoraj vso nacionalno zavest. Novi poskusi oživiti Preoorod in njegovo organizacijo, se niso posrečili, ker je manikalo tistih agilnih zmožnih sil. odločnosti in požrtvovalnosti, ki io ie imela I naša mladina pred voino. Mladina ie bila kakor | utruiena od dolgega boja in ie prepuščala bojišče drugim. Bolj in boli se je plazila črna senca in malodušnost ie napolnila mlada isrca.
Toda zdravi nacionalni duh se ie zopet prebudil, mladina zbira svoje moči in vstaja na nov boj. Borba sama jo bo okrepila. Mislila je morebiti, da bodo drugi izpolnili ideale, za katere se je borila pred vojno, ker pa vidi, da so ti ideali v nevarnosti. stopa na dan z novo preporodno organizacijo. Ne dvomimo, da Se bo nova organizacija razvila 1 prav tako. kakor pred desetimi leti in bo objela vso | našo mladino, saj mora ravno mladina najbolj čutiti ‘j ponižanje domovine in težke rane, ki jih je zadala vojna našemu narodnemu telesu. Pa ne le to! En sam nogled na vse naše notranje in zunanje razmere zadostuje, da se zavedamo resnosti položaja in naše dolžnosti ob tem resnem času. V notranjosti so na delu nasprotniki našega narodnega edinstva, okoli nas se zbirajo sovražniki naše zedinjene države- Ni dovolj, da nismo rešili v eno celoto vsega ozemlja, ki ga zavzemajo Jugoslovani, italijansko-nemško - madžarsko - bolgarsko - albanske spletke ogrožajo naše meie. Kdaj je imela mladina večje dolžnosti kot ob teh časih splošnega nezadovoljstva. Ona mora' zopet dvigniti nacionalni ideal in premagati malodušnost neverujočih- Ona mora biti prva /pri eradnii bodoče velike domovine. Zgledov ji ne manjka v svetovni zgodovini! Vedno je bila mladina no-siteljica močnih nacionalnih idej. Kjer ie popustila mladina svoi nacionalni prapor. je sledil propad. Naša mladina ie dokazala v dneh preporodnega giba-nia, kai zmore. Ona ie lahko ponosna na svoo preteklost — nai mladina sedanjosti izpolni dolžnost, da je ne bo obsojala — bodočnost-Naprej Or-ju-na!
ino naš pokret lahko osreči domovino!
podlistek!
Jugana, vila najmiajša.
(Dalje.)
Jugana, vila najmlajša: Odprite mi!... Odprite! ... Pomagajte mi! ... Razvežite te vezi na meni! Oh, zadušiti me, ugasiti temnica črna hoče kakor zarjo večerno neizbežna noč!... Umiram!... (Kriči): Odprite mi!... (Tišina. Ona čaka minuto, dokler njen svetli krik ne ugasne kakor zvezda, ki se je utrnila, pa ker se nihče ne oglasi, ona še obupneje trese vrata). Odprite! . . . Živi, mrtvi usmilite se ječe mi in krika: pomoč! Rotim pri svoji vas mladosti! Priroda komaj divja me, jasnina je s svojim sinjini nadojila mlekom, me komaj Solnce z zlatimi rokami hoditi naučilo je in komaj zveneči glas mi v grlu zvil prekrasnem je gnezdo polno pesmi. zalotila že me je Sila od strahu in ognja, ugrabila mi krilo in okrilje in k skali tej, ne v nebu, ne na zemlji me priklenila! .. Jaz kopnim in čakam, mladost pa moja kot pomladna veja, v katero veter jalovi udarja, jalovo dobo popje svoje stresa. A v krvi moji žeja le po delu prepeva kot škrjanček solnca žejni nad poljem plodonosnim, polnim klasja Medtem pa grudi moje Sen zajeda ponosen, lep kot mladi volk iz skale. O, nočem mreti, veniti, troh-
JOVIČA M. S1L0BRCIC:
Jugoslavenski rasni tip.
Od mnogih zadača, koje su na sebe prhnili jugoslovenski nacionaliste, je i ta: da rade na Izgradnji jednog novog tipa čoveka — Jugoslovena.
Ta izgradnja, to stvaranje novog čoveka, je je-dan izmedu glavnijih zadataka i jedan od ciljeva, koje ie kod nas postavio nacionalistički pokret.
Mi jugoslovenski nacionalisti, koji hočemo da u našoj iedinstvenoi državi bude jedna jedinstvena nacija. mi hočemo da stvorimo i da dademo prvi pred-uvet za stvaranje jednog čistog jugoslovenskog ras-nog tipa- Taj tip, kako ga mi zamišljamo, mora da bude i da se afirmiše kao nov tip čoveka, predstavnika naše nacionalne kulture i civilizacije.
Tat novi • čovek-Jugosloven mora da bude sinteza, mora da u sebi imade sve ono najlepše, sve ono najbolje, što u sebi imadu pojedini delovi našeg naroda, on mora da bude inkarnacija svih onih ve-kovnih nastoianja naših umova, svih on h podviga našeg heroisko2 naroda, da budeino samostalm u svemu.
Radeči na tome. ia mislim, da mi jugoslovenski nacionaliste moramo da kidamo sa svim onim tradicijama, ko'e preče izgradnji i ostvareniu ovog našeg cilja. Mi moramo da kidamo sa onom prošlošču našeg naroda, koia ie samo delila i pravila zapreke našem potpunom jedinstvu Moramo da zauzmemo otvoreno stanovište prema našoi prošlosti. Nas prostost ne sme i ne može da preči u našem delovanju i mi tradicije mažemo poštivati i možemo s njima i
■IM———1111—— ■■■■—I I HIBHBB ■ — lili II lili M
Nacionalisti! Jutri v ponedeljek, 15.1.1923 redni obžni zbor Or-ju-na Ljubljana. Somišljeniki i Vi ste tudi vabljeni.
dičiti u koliko su one vedre: ali kad nam one prave zapreke u našem delovanju, onda moramo da snjima kidamo.
Mi danas, kad smo svoji ljudi u svojoi državi, kad hočemo da smo iedna nacija, što i jesmo, mi moramo da pospešujemo stvaranje i da stvorimo isvoju specijalnu jugoslovensku kulturu i civilizaciju, kdja če biti pravi i nepokvareni odraz naše nacionalne duše.
Jedino svojoi n sopstveno izgradenom kulturam, ledino svojam. civilizacijam, mi čemo moči da uti-čemo na razvitak kulture i civilizacije u svetu uopšte-
Kad budemo to itnali. kad budemo u svetu va-žili kao jedna nacija, koja može da sa nečim, jedin-stveno svoiini. predstavi sebe, tek onda čemo moči kazati, da smo dosegli svoj cilj. Kad to postignemo, kad čemo im ati svoiu nacionalnu kulturu i civilizaciji!, onda če se i naša država još više razviti u svakom smeru i na svakom polju. 1 o ie naše du-boko ubedenje.
Mi čemo to postiči. Postiči čemo zato, jer smo mi rasa mlada i nuna zdravog impulsa: jer smo narod, koii čeka vedra budučnbist i velika uloga u životu čovečanstva. To ie vera nas jugoslovenskih nacionalista, a naša ie rasa najboija i najjača podloga te vere.
Za to čitavo naše delovanje, koje mora da je konstruktivno, moramo da posvetimo tol našoj veri. Mi moramo da radimo na izgradnji naše nacionalne kulture i civilizacije t- j. da stvorimo nešto specifično svoje.
neti zaman v tem kraju!... Nočem!... (Zaječi): Ne pustite!...
Ranjeni komita (odpre na ta čarobni glas, kakor pod dotikljajem čarobne palice, svoje težke, otrpnele trepalnice, zagleda ustvarjeno vizijo svOje lepe krvi, in začaran in ite verujoč svojim očem se zagleda molče vanjo).
Jugana. vila najmiajša (ki je nekaj časa zastonj čakala, začuti še neprijetnejšo še strašnejšo tišino in začne divjati s svojo lepo besnostjo za svobodo in neizprosno iiresti vrata): Nikogar ni, nihče se ne prikaže, usmiljenja siroti ni od nikoder! .. Ah, z lakti in z rokami belimi železa tega zviti res ne morem, razbeljeni pekel muk mojih težkih v dihanje svoje zbrala bom. da ž njim ga razžarim, razmehčam, stopim do kraja; ostrino neizmerne boli vso bom v čarobni svoj’pogled zedinila, kot z ostro pilo, ž njim ga prepilila, a strup neskončnega čakanja ves bom v zobe si biserne scedila, da ga ž njim poškropim, pregrizem in prežgem kot to dela ljubica, ki s svojim strupom prežge življenje, ki prišlo na oot ji, ter dalje gre ... Jaz čem! ... (Vrsta prebelili zob zablešči kakor niz belih koralov, ko se njena rožnata usta odpro kakor cvet, iz katerega se vije zarja, a v pogledu njenem je ostrina vrelega pekla, ki v nji divja. Ona poskuša pregrizniti železo, kakor mlada zmajica, ki ni vajena kletke): Mehčaj se!... Pokaj!... (Toda njen trud je za-i stonj. Pavza. Onemogla vzdigne bledo lice, na katerem izglodajo zdaj njena okrvavljena usta kakor
Mi jugoslovenski nacionaliste smatramo, da je stvaranie jednog jedinstvenog jugoslovenskog ras-nog t na iedan od glavnijih ciljeva. koje moramo doseči: da je to jedna od glavnijih ideja, koju moramo estvariti.
Mi verujemo da če rad i delovanje jugoslaven-skog nacionalističkog pokreta i u toni smeru biti okrunien uspehom.
FR. ZELENIK:
Odkod nezadovoljnost?
Posledica svetovne vojne je tudi velika nezadovoljnost, katera ni zavladala saino v deželah premagancev, ampak tudi v deželah zmagovalcev. Umevno je, da vlada v deželah premagancev velika nezadovoljnost, ker težka bremena izgubljene vojne povzročajo veliko bedo. Že stari Rimljani so rekli: Vae victis. Odkod pa nezadovoljnost v deželah zmagovalcev? Tega se zmagovalci niso nadeja- p 11. čeravno so delakovidni državniki predvidevali, da bodo posledice svetovne vojne v gospodarstvu težke za vse.
Poglejmo, na kak način so stopile velike in kulturne države v boj proti bedi in nezadovoljnosti. Amerika in Angleška, kojih narodno gospodarstvo je le posredno in malo trpelo vsled svetovne vojne, sta z malim trudom vredile svoje gospodarske razmere. Francija in Belgija sta jako hudo prizadeti vsled vojne. Lotili sta se dela z vsemi silami. Italija se je dolgo mučila z notranjimi nemiri in neredom, ali nacijonalna zavest je ubila vse rušilce miru in reda, pobila hujskače ljudstva in kakor nam kaže dviganje italijanske valute, je na poti ozdravljenja.
Kaj pa v naši Jugoslaviji? Povsod, kakor v pisarni tako v uradu, v delavnici in tovarni, na cesti in kavarni, v družini in na zborih, posebno pa v krčmi pri poliču vina, najdeš zabavljače in godlja-če, katerim sploh nič ni prav v Jugoslaviji.
Ves naš odpor, vse naše delo proti nevolji in draginji, proti težkim gospodarskim neprilikani, obstoji v zabavljanju in preklinjanju Jugoslavije. Največ nezadovoljnosti je med kmečkim ljudstvom-Nihče pa ti ne zna povedati, zakaj je pravzaprav	;
nezadovoljen. Vprašal sem kmečke tante in može,	j
kaj jim ni po volji v Jugoslaviji. V odgovor sem dobil: vrag po Jugoslaviji. Opazimo pa lahko, da ne zabavljajo nad davki, kakor v časih Avstrije-Proti davkom rogovilijo »voditelji« kmečkega liud' stva, ljudstvo samo ne.
Ni primere med današnjim življenjem našega kmeta pod Jugoslavijo z njegovim življenjem pod Avstrijo. Davilo ga je pomanjkanje, davki in dolgovi- Delal je kot črna živina samo za davke Avstrije. Danes ga ne tlačijo državni davki, kvečjemu občinske doklade mu delajo neprilike, rešil se ie dolgov in živi primeroma mnogo bolje kot prej. v rokah ima denarja dovoli, ne ubiia se tako z delom in vendar mu to donaša mnogo večji dobiček kot prej. Zakaj bi naj bil nezadovoljen! Naš seljak bi bil popolnoma zadovoljen in tudi srečen na svoji rodni grudi, ako bi ga ne hujskali brezvestni hujskači in demagogi. . Citajte našemu kmečkemu ljudstvu namenjeno časopisje, poslušajte govore raznih »voditeljev«, pa bodete dognali; kje izvira nezadovoljnost kmečkega- ljudstva.
Ali ie zadovoljen trgovec in obrtnik? Da gre našemu trgovcu in obrtniku pri nas bolje kot kje drugje, je dokaz to, da pri nas ni insolvenc.
V	Italiji jih je bilo lansko leto 1778, v prvi polovici tekočega leta pa že 164-3, v Ameriki prošlo leto nad 3400, v Nemčiji pa nad 2000 insolvenc. Naše trgovstvo’sc razburja radi raznih naredb. V Nemčiji in v
sveža roža na mramoru. Njena besnost je malo ponehala, a še vedno ne vzame rok od vrat, medtem ko ji v zobeh piska jeza kakor ptica, ki jo-je ugrabil gož (kača): Ne dajo se! So trda koti usoda.
Ranjeni komita (seže v tišini, ki je nastala, z roko čez oči, kakor bi hotel potegniti ž njih kakšno mreno, potem spet pogleda, zagleda zopet razjarjeno lepoto in začne govoriti): Kaj vidim to? Kaj slišim? Je-li res to, je mrzlični dozdevek čutov le, ki zmešale so jih bolečine 1 jute neštetih mojih fan-(Prime se z levo roko za krvavo čelo.) Res je, go-rim ves kot živaluč, katera se razžiga za večnost, iz ust medtem besede kot iskre vsipljejo se in preko me...
Jugana, vila najmiajša (oziraje se okoli z globokim, čudnim pogledom): Kdo govori? Olas neki čujem, zdi se, z neba al z zemlje! Živi, kje si, kdo si? Zaklinjam te, prikaži se mi, živi!
Ranjeni komita (se pomakne in oprši se z naporom na le-vo roko. skoraj sede tako, da ga more Jugana zagledati): To ni dozdevek mrzlični telesa, a živa kakor bolečina ran je. — Jaz vidim, slišim, . .. evo... (Kriči.) Kot življenje ustavil mlado sem, ki vre iz mene, resnično se ti kažem: Komita sem, pokril sem svojih devetnajsa pomladi z ranami devetnajstimi — kot devetnajst rož lovorjevih sem jih strnil v šopek krvavi in jih Majki Veliki podarjam-Zakaj ihtiš, kedo si?	.
(Dalje prih.),
češkoslovaški so podobne odredbe mnogo ostrejše kot naše. Pokoravajte se raznim naredbam, pa bodete imeli mir.
Res revež v naši državi je uradnik. Ta grozno strada in upravičeno toži. Je tega sicer vajen, ker ie vedno stokal, toda sedai je beda res velika. Ali uradništvo ne tvori niti 2% prebivalstva. V državi, v kateri živi 85% kmečkega ljudstva in 5% trgovstva in obrtništva dobro, v taki državi ne sme biti nezadovoljstva, in če je, je le umetno.
V naši Jugoslaviji je še marsikaj v neredu, odpraviti moramo marsikak nedostatek in marsikako napako, ali to se nam ne posreči z zabavljanjem in brodljanjem.
Predvsem moramo spraviti v red našo državno upravo.1 1 o pa dosežemo le, če zboljšamo gmojt-ni položaj uradništva. da bode brez skrbi za vsakdanji košček, kruha, da ga ne bode tlačila ponižujoča beda. Le tedaj bode uradništvo lahko in z veseljem posvetilo svoje moči stanovskemu delu. Dokler ne plačate uradništva pošteno, ne bodete imeli Poštene in redne uprave To si naj vtepe v glavo kmečko ljudstvo in njegovi voditelji, ker v mnogih glavah je vdomačen nazor, da bi brez »šribarja« ali »pisarja« tudi šlo. Ne gre! Krava ti ne daje mleka, ce je ne krmiš in tudi država ti ne more zboljšati položaja če radi nezadovoljnosti sabotiraš službene dolžnosti in ne deluješ na zboljšanju. Le za pošteno vršitev »dužnosti« se lahko zahteva dobro plačilo.
^^ogcčiti moramo zle posle raznim hujska-f®11?1■ ,	ssm nekega »narodnega« poslanca' vi-
kati, kolikor so mu dopuščale prsi, da nam je pod Jugoslavijo hujše kot pod Madžari in Nemci... Sramota, da si »narodni« poslanec kaj takega dovoli, žalostno, da ga je »inteligenca« brez ugovora poslušala. Ravnajmo se po Italiji, preprečimo delo dobnim hujskačem, pa bomo napravili znaten korak napredka.
Vse zabavlja, malo pa je takih, ki so voljni, da z delom stopijo v boj proti ne volji. Večina čaka, da drugi vršijo delo in dolžnosti, a ona se omeji le na kritiziranje. Nimamo v sebi čuta državljanskih dolžnosti! Inteligenca prednjači v zabavljanju, ne v delu.
Prav po neumnem smo zapravili mnogo časa, {dzpaljenih je mnogo strasti po nepotrebnem, uničili smo mnogo dobrega. Vse to pa bomo preboleli pozabili, ako se srečamo s pametjo in začnemo s Poštenim državljanskim življenjem, katero temelji na delu in vestnem izpolnjevanju svojih dolžnosti Proti državi in proti bližnjemu.
Odkrite so moje besede in poštene in raditega Jodo morda rodile ugovore._____________
Mi se borimo za edinsfvo in veličino naše clr* 'zave, za povzdigo in razvitek vsake poedine klase vsakega poedinega človeka.
Naš pokret.
OBČNI ZBOR ORJUNA — LJUBLJANA.
Opozarjamo naše člane in članice na I. občni zbor Mestne Organizacije Ljubljana, ki se vrši dne 15. t- m. ob pol 20. uri v veliki dvorani »Mestnega doma«.
Dolžnost vsakega člana in članice je, da se zj>ora zanesljivo udeleži. Somišljeniki, ki želijo vstopiti v organizacijo, dobrodošli!
dragotin iRkiostri-medenjak:
Europski „divljaci“.
Lnietnička svest ie vrlo slabo razvita kod onih naroda, koii se nalaze u detinjstvu svoga razvoja, ,e d n a ko kao i kod onih koji su ostareli.
Ako tačno i nepritstrano proučimo našu umetni-cku svestt, moramo priznati, da smo mi još deca: mi se nalazimo u detinjstvu svoga razvoja-
To nije samo moje mišljenje, več je to mišljenje i os tal o ga kulturnoga sve-ta Europe. koja nas, radi toga, drži za polukulturne, za »divljake«.
Netko ispominje Meštroviča, Bukovca, a pre njih elaurana, Orsinia itd., ali svi ti svojom su urnet-nosču našem narodu strani, lioču reči oni su više Predstavnici tude umetnosti, kao itahanske, franeu-ske, iiemačke itd.
D najnovije, pak. doba pojavljuju se neke naka-zc- koie moj prijatelj Marko Car naziva dobrostivim PPiosrdern »Kulturnim defetizmom«. Tome pijanome °lu ljudi pridružili su se i neki stari više ili manje radati umetnici, -književnim, nrofesori. estetičari, kritičark te čak i Ministarstvo Prosvete kupuje njihove radove!
I i ljudi, suviše. nalaze i nekakovu publiku, koja hh odobrava, a šlo je najgore oni nalaze i umetnike, koti ozbiljno raspravl.iaju o njihovim radnjama. Da ;SN;°ju nrazninu sakriju. govore zvučnim i. za narod erazuml ivim, rečima. te raspravl.iaju o ritmu, to-"U, tipu, skladu, efektu, impresijama, boji, črti, ten-deticijama, itd.
la neuka, mala publika, moralno siromašna, otl tur n o gola, duševno pijana: ta mala polanaška PUnhka sluša, guta i daie utisak da uživa.
Dnevni red:
!
1. Pozdrav predsednika.
2. Poročilo odbora.
3. Referat o splošnem nacionalističnem po-kretu.
4. Vpisovanje novih članov.
5. Volitev odbora.
6. Slučajnosti.
Pred volitvijo odbora bode kratek odmor-
Oblastni odbor. Obveščamo vse naše organizacije, da se je vršil dne 10; t. m. kongreis vseh predsednikov Obilnih Odborov v Splitu. O zaključku istega bodemo poročali vsaki organizaciji posebei.
Or-ju-na v Radovljici. Na ustanovni skupščini, ki se ie vršila v Radovljici dne 28- XII. 1922, se je izbral sledeči odbor: Megušar Ivan. tovarnar, predsednik: Mlakar Jakob, visokošolec, podpredsednik: Čebulj Dominik, visokošolec, tajnik; Železnik Mirko, davčni ravnatelj, blagajnik; dr Rihar Josip, nadži-vinozdravnik. odbornik. Namestniki: Vizjak Mirko, okrajni fainik. Bar Franjo, delavec: Sever Vinko, delavec. Revizorji: Puc Rudolf, okrajni tajnik: dr. Štular Josip, sodnik: Gregor Jurij, sodni svetnik-Skupščina se je vršila mimo in ie bila dobro obiskana Pozdravljamo naše nove tovariše in iim želimo obilo sreče in uspeha.
Naš pokret se širi. V soboto je bila sklicana ustanovna skupščina Or-ju-na v Novem mestu, na katero so prišli naši zavedni Novomeščani in kmetje iz okolice v polnem številu. — Po referatu delegatov Oblastnega Odbora so vsi prisotni vstopili v organizacijo. - - Cela skupščina je potekla v uzornem redu, na kar je bil enoglasno izbran sledeči pripravljalni odbor: Andrejko Uderman, davčni upravitelj, predsednik; odborniki: Franjo Simončič, strokovni učitelj; Josip Matko, posestnik; Albin Erbežnik, železničar; Anton Avsec, posestnik; Jože Črtalič. delovodja; Jože Koklič, posestnik. — Nadejamo se, da bode v najkrajšem času pristopila v Orjuno vsa nacionalno čuteča javnost v Novem mestu. - -
. Našev nove organizacije. 10. t. m. je bila skupščina v Šoštanju, o kateri bodemo poročali v prihodnji številki. — Zvedeli smo, da se tudi v Brežicah vršiio priprave za ustanovitev organizacije. — Naš pokret se širi z neverjetno hitrostjo, ker prinaša bratstvo, ljubezen in pravičnost.
Radn.ci u masi pr stupaju Or. ju. na. Donosimo ovai izveštai iz našeg glavnog organa »Pobeda«: Pošto su mnogi radnici iz tvornice u Sučurcu izrazili želiu da bi hteli stupiti u našu organizaciju, u ko-joi se nadaiu dobiti sigurne zaštite i moralne pot pore. to su na poziv naše tamošnje organizacije pošla u četvrtak, 28. o. m., četiri delegata Centralnog i Oblasnog Odbora- Zbor, na koiemu ie prisustvovalo oko stotinu samih radnika i težaka, otvorio ie agilni predsednik naše mesne organizacije g. Alfire-v i č . koii ie u ime prisiAtnih oozdravio delegate. Prvi je govorio g. L e ž a i č , koji im je u kratko nrikazao cili našega pokreta i našu ideologiju. Oso-bito je istakao kako medu klasama treba da vlada harmonija. !a ne separatizam; a nacionalizam ob-uhvača sve klase i nastoii da jedila klasa upotpu-niuje drtigu, a da svaka pojedina bude obezbedena. Naš pokret hoče bratsku slogu i medusolmo bratsko
Naš proisti narod, seljak i pastir, onai naš narod, ko>i ie sve dao. koji je dao i život i više nego život za ovu zemliu, on dostojanstveno i mirno gleda ovaj vrt log, on ima svoju umetnost, on zato nije divlji, pa koliko to tvrdio europski kulturni svet; on ima svoju bogatu dekorativna umetnost, koja je isto toliko velika. koliko i njegovo junaštvo, koliko i njegova oeisma.
Nama. koji se rado nazivamo inteligencijom, smetaju rukhvice. nama smeta naša pohikultura. Mi. mesto da iednom dienemo oesmicu i isteramo iz hrama naše velike Slavonske Duše trgovce, lutke, po-rugljivce i lakrdijaše. trpimo sve i svja.
Koliko je naša narodna umetnost velika i lepa,
i kako is niom može da koristi umetnik, ja sam odav--na rekao i ne jednom opetovao. To što sam rekao dosta ie bilo: nišam o torne želeo da govorim, rade radim svoje, ali za ^Orjunu«. list mladosti, list svetih ideala, orekidam svoiu odluku čutanja- I ako mi »Oriuna« otvori svoie istupce, češče ču da progovo-rim o narodnoi umetnosti i da iznesem svoje mišljenje i svoju teoriju u toni smislu.
Etnografsko dekorativno blago .ie vrlo slabo razvito kod zapadnih naroda. Mi smo u tom pogledu naibogatiji narod na svetu. Ali šta imamo od tog blaga kad smo kulturno siromašni, te se neznamo -I okoristiti tim svojim blagom?
Ako naši mladi naraštaji ne preuzmu i ne isko-nste svoje narodno blago, pa i ovo etnografsko, ko- , iim može da se stvori naša narodna dekorativna umetnost, ostačemo i nadalje europski »divljaci«. j
Kod nas treba da se razvile umetriička svest. |
1 o če u svest da razvije ako dobro i svestno proučimo našu narodnu un^etnost, ako .spoznamo njene j lenote i vrednosti. Tu čemo nači neiscrpno vrelo za j nova dela. Kad to postignemo mi više nečemo biti j europski »divljaci«.
pomaganje, a ne klanje iz klasne ili plemenske mr-žnje. S toga pozdravlja prisutne radnike, koji su uvidih pravi put- Posle njega govorio je g. Ivan M a r i-n o v i č , predsednik mesne »Težačke Sloge«, kao gost na zboru. Simpatična starina, koji uživa lep glas u celoi okolici kao dobar Jugosloven i odličan zemljoradnik, izrazio je svoje veselje što vidi da Orjuna zalazi medu radni narod. To je ono, što ona mora da radi. spaiaiuči grad i selo, klasu i klasu, jer ie nužna sloga u narodu isto kao i jedinstvo naroda. Našu organizaciju u svoie vreme pretekli su loši glasovi. On sada baš konstatuje. da ti glasovi nisu drugo no glasine, ier vidi rad naše organizacije. Govoreči o nacionalizmu, sa toplim i živim rečima is-tiče, da je nacionalizam nuždan, ier brani ono što je krvliu i patniama stečeno. On treba da ulazi u sela: i Orjuna mora da to vrši- Želi, da naša organizacija naročitu požnju što više posveti radnom narodu. Ne-| ka mu pomaže, neka se zauzme za proletarijat i neka radi za prosperitet naše nacijonalne ekonomije. Zatim uzima reč g. T r e p o v , koji realno govori o radničkom pitanju i potrebama radnika. Ističe, da radnici imaiu garancija za poboljšanje svoga bed-noga stania iedino u nacionalizmu, jer mi moramo tražiti leka u nama samima, u našem zajedničkom nacionalnem životu, a ne ti raznim internacijonala-ma, koie su neostvarive, negativne i jalove. On po-i življa prisutne da iskažu svoje želje i svoje potrebe kako bi im se moglo pomoči. (Prisutni izjavljuju, da su oni Jugoslaveni i da pristupaju u Orjunu. jer nalaze da ie Oriuna ledina u kojoj če nači iskrene zaštite-) Jošte ie govorio g. Petar Šegota. koji raz-laže prisutnima, kako naš pokret, u kojemu su veči-noim proleteri, uzima u zaštitu socijalne bednike i odlučno' ustaje protiv nesavesne kapitalis-tičke eksploatacije radenika. Mi se borimo u prvom redu za iedinstvo i veličinu ove naše Države, a zatim za : obezbedenie i razvitak svake pojedine klase i sva-kog poiedinog čoveka. Nacijonalizam uključuie sve pravedne soci.ialne reforme. Mi volimo ovai naš na-; rod, pak čemo raditi i' boriti se da ovai. bude naci-| ionalno i ekonomski jak. Govornici su bili pažljivo | zaslušani i na koncu živo aplaudirani. Svi prisutni radnici oduševlieno stupiše u naše redove, a oristu-! uiče i ostali koji nijesu mogli dOči na tai zbor. Nacijo-;■ naiistička ideja prodere u radničke redove, koji su j odbacili od sebe demagoške lažne i bezuspešne »Internacionale«. Radnici, jedino nacijonalizam če da reši socialni problem i da vaše gladne žene i bosu decu soasi od očite propasti. Naored u Orjunu!
D’z gornju vest »Pobeda« donaša sledeče: Ovili ie dana naš Centralni Odbor pretresao o zaštiti na-cionainog radništva. a soecijalno o zaštiti koiu je dužna Družiti naša organizacija članovima radnici-ma, te ie upravi tvornice »Dalmatia« uputio pismo u kom iavlia upravi, da organizacija pretrzima zaštitu svojih članova i prema tomu, neče ni pod koju cenu dozvoliti samovoljne eventualne postupke prema radnicima nacionalistima. Ovili če dana jedan delegat Centralnog Odbora posetiti upravu u svrhu da s njome pretrese stvar i da se meritorno sporazume.
Radnici organizujte ise u Or.ju.na-!
Somišljeniki; berite in širite »ORJUNO*, ko jo prečitate, jo dajte naprej!
TRŽAČANKA:
Mojemu mučeniškemu narodu.
Ponosna sem, da pripadam Tebi, narod moj mučeniški. Z lovorjevim vencem bi Ti ovila glavo narod moj. S svojim mučeništvom si ga zaslužil.
Ti ne kaziš svojega junaštva z morilnim orožjem v eni roki in gorečo bakljo v drugi. Ne iščeš si pravice z bombo v žepu.
Ali IT, narod moj, imaš nekaj drugega, kar te dviga iu povišuje! Junaško moč prenašati krivice. Dostojanstveno zreš svojemu zatiralcu v oči. In te oči povedo več, nego bodalo in bomba-
Povedo mu, da bo njegove strahovlade tudi konec. Povedo mu, da pravica ni še nikoli podlegla krivici! Drži kvišku svoje dostojanstvo! Ne kloni nikdar svojega tilnika! Z morilnim orožjem si ne priboriš kulture in napredka. To je le zastrupljevanju človeštva, ki se tako pogreza za stoletja nazaj v surovo prvotnost.
Božja pravičnost Ti je odločila to zemljo. Obdarila fe_ je z vztrajnostjo in z mirno razsodnostjo. Dala Ti je v last plemenito dušo, ter Ti naročila da s temi božjimi darovi delaš za kulturo.
Tak ostani, mučeniški narod moj! To naj Ti bo orožje proti nasilju.
To pa ti ne sme braniti, da vršiš svoje narodne dolžnosti. Vedi, da kdor si sam pomaga, temu tudi Bog pomaga. Vršiti moraš svojo dolžnost vselej in povsod, ker kot človek ne zanemarjaj svojih narodnih dolžnosti.
(»EDINOST«.)
Nai tisk
Pozdrav »Orjuni«. »Pobeda« o našem 1. broju piše: Primili smo prvi broj prvog našeg zvaničnog organa, pisanog slovenački. Kao dragog i najmlad-jeg druga, u koga polažemo najlepše nade i koji ima jedan veliki zadatak u borbi protiv strahovitog črnog i crvenog partizanstva, koje je po našim se-lima i industrijskim varoškim kvartovima zatrova-lo naš svet ne samo defetizmom i klasnom strasti nego i separatizmom, mi kaio najstariji nacionali-stički drug, dajemo mu dobrodošlici! i želimo mu što veči uspeli. Naročito pak u borbi protiv švap-skog elementa, koje je jak baš na samoj granici i koji je pod svoju vlast upregao čak čoveka koji upravlja Sl venijom. Izvan i iznad stranaka vodi naš put ravno, i »Orjuna« oko sebe neka okupi mladu nacionailisučku jugoslovensku Sloveniju, neka je povede n borbu. Slovenci su izdržljivi i u tomu je njihova snaga, a jugoslovenstvo je misao koja pre-poradja i osvežuje snagu i donosi veličinu; zato če ovaj naš organ, vodjen od mladih slovenačkih Ju-goslovena, zabeležiti — sigurni smo — jedan svetli period u i.štoriji našeg pokreta i u razvitku Slovenije.
»Preporod« (Beograd) pozdravio je naš list vrlo srdačno; piše: »Prvi njegov bnoj je odlično ureden. »Orjuna« obečava da če postati jedan va-žan i dobar organ naših nacionalista. U prvome broju, pored ostaloga, naročito padaju u oči članci .Jurja Biankinija i Lj. Jurkoviča. Pojava ovakovog lista u glavnom gradu Slovenačke zaslužuje paž-nju i naše tople želje za konačni uspeh u lepoj misiji koju je na sebe primio.
Politični pregled.
Notranji.
Naš mednarodni položaj ie postal v zadnjem času prav resen, ker se v naši soseščini pripravljajo dogodki, ki nas prav lahko potegneio v vrtlog- tir-' či.ia se pripravlja mrzlično na novo vojno s 1 určijo in ta vojna ne bo ostala lokalizirana na 1 raci;o in Dardanele. Tega se vsi zavedaio, tudi naša vlada ie prepričana o resnosti položaja in pričakovati je, da bo resnosti noložaia tudi — kos. Od pametne, trezne in nrevdarne zunanie politike ie vse odvisno. Težko ie pa voditi v kritičnih časih trezno in pre-vdarno zunanio politiko, ako io vodi samo ena politična skupina in tudi ta brez sodelovanja narodnega zastopstva, tako. dn ie narod popolnoma des-orientiran in preživlja v popolni temi čase, polne težav in negotovosti. Nuino potreben bi bil za uspešno zunanio politiko države poseben parlamentarni odbor za zunanie zadeve.
Volilna borba se razvija z vso živahnostjo, ali jasnosti še vedno ni nobene, tudi v tem oziru smo še vedno v temi. Nobena politična stranka ne nastopa sama. vsaka išče kooperacije s sorodnimi strankami, pa menda brez posebnih uspehov, ker koooerirati noče nihče, nasprotno, že obstoječe stranke se cepaio na struie in polje kandidatnih list bo prav pisano. Ideie ne igraio vloge ori večini strank in skupin, programi se delajo ad hoc in pri mnogih strankah ie hud boi za vprašanje: kdo bo kandidiral, ker ljudi, ki bi hoteli biti poslanci ie toliko. da so posebno manjše stranke v pravi zadregi, ker izvolienih more biti samo ^15-poslancev! In tar ko je vtis, ki ga napravlja volilna borba na objektivnega motrilca, zelo slab; ker iz nje se vidi naša politična nedozorelost.
Zunanji.
Sološni noložai v Evropi ie tak. da vodi lahko v novo 'svetovno voiio. Radi nemških reparacij je
i nastal nesporazum med dvema glavnima silama an-| fante, med Anglijo in Francijo, in prišlo je tako da-I leč, da Francija nastopa proti Nemčiji brez sodelo-| vania Anglije, pač pa ii sto vi zvesto na strani Bel-! giia. medtem ko vodi Italija svojo staro politiko j »svetega egoizma« in se ie formalno postavila na j stran Francije, ne sode!u e na pri nadaljnjem zasedanju nemškega ozemlja. Naša država in tudi ostali dve državi male antante stojijo na strani Francije, ker ie v njih interesu, da se Nemčija ne osi ob odi vojnoodškodninskih obvezenosti.
Narodno gospodarstvo.
Gospodarska svoboda.
Ko je zmagala naša jugoslavenska ideja, tedaj smo mislili, da smo v svoji radosti, da bomo še dolgo vrsto let odvisni in izkoriščani od tujega kapitala. Velikansko nacijonalno premoženje, ki leži v naših rudnikih in v naši porajajoči se industriji, se nahaja še vedno v rokah raznih inozemskih akcijskih družb, ki favorizirajo pri nastavljenem osobju z znano predvojno taktiko, temne, naši državi sovražne elemente. Naše nacionalno premoženje se, torej, izrablja v nereelne špekulacije, naša valutla se devalvira v škodo države same-
Naša država je bogata velikanskih naravnih zakladov, treba jih je le znati pravilno izkoriščati, investirati svoie -moči v moderne produk. naprave.
Slovenski premogokopi so v švabskih rokah; Bosna počiva ker država ne more dati dovolj investicijskega kredita, koliko izsledenih skladov je še tam nedotaknjenih? V Srbiji se zadovoljuje država z delnim participiranjem pri tujem kapitalu. Bogati produkti se izvažajo in dinar pada.	D.	F.
Kulturni pregled.
Naconalci! VeKki narodni almanah »Jugoslavija« snojen s kalendaroin izdanje Saveza Dobrovo-ljaca u Zagrebu ie narodna knjiga koja uvijek ;ma svoju veliku vrijednost i treba svaka nacionalna kuča da ie ima. Almanah »Jugoslavija« velik ;e 320 strana sa najznačajn jim slikama iz naših borbi za oslobodjenje i sa umetničkim crtežirna- Kod nas danas i Pi'e više se proda tudi e i nepotrebne literature. zato je naša dužnost da pomognemo svoje narodne i dobre knjige. Cena po komadu ovoj najboljoj narodno! knjiži ie 20 d'nara. a kn;ižari imadu popust. Narudžbe prima Savez Jugoslovenskih Dobro vol j a ca u Zagrebu.
Semena
na debelo in drobno '' za polje in vrt priporoča
Sever & Komp.
Ljubljana, i—9
Pišite po cenovaik!
»Na Golgoti« od Vase Bjegoviča. To je kraisna zbirka rodoljubnih nesama našeg druga i narodno? mučenika, koji u toi knjiži piše »krvavu i živu stra-nicu svoje lične, ali u isto vreme nacionalne istorije oslobodilačkog stradanja«. Sve pesme odišu nacio-nalističkim duhom, koii nais čeliči i hrabri, te pesme našemu duhu daju vere u pobedu, a našim mišicama snage za borbu. Knjiga ie posvečena našem Vite-škotn Kralju, te je vrlo ukusno opremljena. Knjiga ie štampana cirilicam. a zapada 10 Din. od koie svo-te 20% ide u korist Or. ju. na.: naručuje kod »Islamske Štampariie« u Sarajevu. Ovu lepu knjigu najto-plije preporučamo svim nacionalistima.
ZRNA.
ESELESTRANKA je dobila strogi ukor iz Rima. Vzrok namreč leži v adresi volilnega prof glasa.
Eseles je svoj proglas adresirala vsem Hrvat tom in Slovencem.
To seveda na noben način ne ugaj^ Rimu.
Po želji Rima bi moral biti volilni proglas’ eseles adresiran — vsem katoličanom!
Pravijo, da se je dr. Korošec opravičil Rimit z izjavo, da se je to — pomotoma zgodilo.
—oJ— 'J
Liublianska kronika.
Izključen iz Or. ju. na. Gosp. Ferdo Švelc je £ odlokom zadnje seje Obl. Odb. Or. ju- na. izključen iz Organizacije.
Napadi na Or. ju. na. Od vseh strani posebno po časopisju se množijo napadi na Orjuno. Nas to ve** seli, ker ie znak, da se nas ie pričelo upoštevati-Drugo pa ie dejstvo, da se nam očita, da naši člani bodisi v pijanem bodisi v treznem staniu izzivajo kravale so!oh, da se ne obnašajo tako kakor to pri-stoji organizaciji kot ;e naša. Mi smo stvar raziskovali in prišli do zaključka, da ie prišlo v zadnjem času večkrat med našimi člani in pa različnimi in-dividui do spopada. Ustanovili pa smo tudi, da šobili naši člani izivani in zasramovani nakar so tudi reagirali. Ustanovili smo dalje, da različni indi-vidui, kateri niso člani organizacije, izzivajo kravale in se izdaieio za člane Oriune. Dalje smo ustanovili, da se to vrši sistematično, da bi se tako ubilo ugled Orjune. Mi smo dali našim članom stroga navodila, obenem oa smo tudi naprosili policijo, da brez par-dona Dostooa. in upamo, da bodemo različnim izzi vačem ukinili poslovanje. — Oblastni odbor Or. jU. na._______________________________________
Razne vesti.
Smrt čestitog nacionaliste. Pišu nam iz Splita: U badnjoj noči poginuo je u Splitu od razboj-ničke ruke mladi zadarski nacionalista Mate Gji-dera. Zločinci, koje je naš neprežaljeni Gjidera po-zvao na poštivanje narodnih svetinja, danas su u rukama policije Zakon če im najpre suditi; a onda ih čeka kazna Orjune. — Sprovod je bio veličan-stven izraz saučešča nacionalnog Splita. Cela naša organizacija. Sokol, činovništvo i ostalo gradan-stvo, sa dubokom tugom, izraženom u nepregled-noj povorci ispratilo ga je na večni počinak. — Pokojniku laka bila ova rodena gruda jugosloven--ske zemlje, koju je žarko ljubio za čiju je ljubav pao u jednom zanosu velikih osječaja. Slava mu i večna mu pamjat!
smo
Iz zdravja se rodi zdravje; mi nacionalisti zdravi in naša država mora postati zdrava!
Manufahtnra - Ha - Konfekcija
DRAGO SCHWAB
UlllM. Umi ID IM. 1
v zalogi specijelno angleško i češko sukno, vseh vrst obleke, usnjeni suknjiči, dežni plaSči, pelerine, zimniki, raglani etc.
■ Izdelava oblek v last- |
■ nem modernem salonu. ■
3E
3E
Ako kašljate je edino sredstvo proti prehlajenju
PEKTO
kateri sigurno pomaga
„ADRBJA“
drogerija in foto-manufaktura
B. Čvančara, Ljubljana.
3E
Zobna pasta
„Aikadont“
Ustna voda
izdeluje kosmetični laboratorij
drogerije
A. KANC
Ljubljana, Židovska ul. 1.
5	TISKARNA	MERKUR	S
M	TRG.-IND.	D. D.
LJUBLJANA, Simon	Gregorčičeva ulica	■
(nasproti palače pokrajinske vlade).
Tiskarna se nahaja v novo zgrajeni lastni hiši. Je najraoder-	g|
™	neje urejena Ur opremljena s popolnoma novimi stroji.	m
■	Tiska in izdaja »Trgovski list“. Priporoča se za tisk vsako-
vrstnih tiskovin : Časopisov, knjig, tirosur, trgovskih in uradnih tiskovin, cenikov, lepakov, posetnic, kuvert itd.	g
Vsa dela se izvršujejo kar najhitreje in po naj-	£
nižji ceni. Postrežba	točna in solidna!	|
■	®
S 641 m|S9H
VNvnann
3IA01VN938 'O
eujAOBii
8J|srpH0*uo)|
Odgovorni urednik: Inž. F. KRANJEC.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.