Izhaja v LJnbljanl vsak torek, četrtek ln soboto. Naročnina za avstro-ogrske krp.je za celo leto 14 K, za pol leta 7 K za četrt leta 3'50 K, metefno 1’20 K; za Nemčijo za pol leta 7-90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol Uta 9-50 K za četrt leta 4'80 K. Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Nunina fttevllka li t. Reklamacije so poitaia« pre*U. Mefvankivana plima n a« «p»»-lanaj«. Rakavi«! *• a« |KMC»IL Ba.iUpat ptUt-mtiiu (liri« 81 mm) m takrat 10 »i*., vaiknl pa ii|«nn. 74. štev. V Ljubljani, v četrtek, dne 22. julija 1909. Leto XII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Bdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošdjatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnlstvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/II. Goriške volitve. V uradnem listu so razpisane nove volitve za goriški deželni zbor. Voliti bi se imelo: V splošni kuriji dne 26. septembra; T kmetskih občinah dne 10. oktobra; v trgovinski zbornici dne 20. oktobra; v mestih in trgih dne 22. oktobra; v veleposestvu dne 30. oktobra. Dva momenta učinkujeta nad vse čudno v razpisu. Za tako majhen parlamentek, kakršen je goriški deželni zbor, se razvlaCijo volitve tako, da trajajo nad mesec dni (od 26. septembra do 30. oktobra). In volitve v splošni kuriji bi imele biti v dobi, ki je za to najmanj primerna, ko je BamveS največ kmetskega dela in ko je največ delavcev, zlasti zidarjev in sploh stavbinskih delavcev po svetu. Zaradi tega je sklenil politični odbor socialno-demokratične stranke, vložiti proti temu razpisu pri ces. kr. namestništvu v Trstu odločen ugovor s neovržnimi dokazi, da je čas za volitev popolnoma neprimeren. Ne oziraje se na to delo, pa pozivamo vse zaupnike in organizacije po deželi, naj se brez zamude pripravijo na volilni boj. Utrditi se morajo vae obstoječe organizacije in ustanoviti nove, da se ■Iranka lahko z vso močjo udeleži volilnega boja. Posebno priporočamo zaupnikom že danes, naj dobro pazijo na volilne imenike, Zaupniki se morajo vestno brigati za to, kdaj se volilni imeniki razpolože. Marsikatera občina ne skrbi nie, da bi volilci izvedeli, kdaj so imeniki razgrnjen. Ce je razglas pribit na občinski deski mikUjo, da so storile dovolj in včasi jim je še ljubo, če volilci ne vedo, kaj se godi. Zaupniki se torej ne smeje zanašati na nič druzega, nego na svojo paznost. PODLISTEK. Novo leto. Škandal je bil, Škandal! Po vsem mestu se je razneslo. — Aha, zato. Ako ne bi bil izvedel nihče — — Eh, že vem, kaj misliš. Vzvišen si nad menoj kakor balon med gorami. Starokopitnež sem, filister, tesnoprsen. Toda govori, kar hočeš. Človek ni žival. Marsičesa, kar ona javno stori, brez stramu, ne opravlja človek pred drugimi. To zahteva človeška narava. In s tem je že dokazano, da ima družba pravico, zahtevati neki rešpekt. — — Hinavščino. — Seveda imaš pripravljeno besedo za vse. Ali tako je in tako ostane. Da žena greši — no, pretiran nisem in če prav je razlika med možem in med ženo — je razlika, je, veš — čeprav je torej razlika, vendar odpuščam. Toda ako pridejo grehi v javnost, jih družba lahko sodi in jaz sem vendar tudi član družbe. Kdor se pa s svojim grehom še takorekoč baha, zasluži, da ga pre-zirajo. Cinizem je vedno surov. In kdor ga zagovarja — je lump. — Seveda. Pa vendar mi velja Minka več, kakor vsa v solncu se bliščeča, a iz slabosti po* rojena nedolžnost. Ljubim tako nemoralnost, pa *“• zdrav mi bodi. Potem pa je treba skrbno pregledati imenike, če so v pisani vsi naši volilci in če niso vpisani taki, ki nimajo volilne pravice. Skrbeti je treba, da vsak volilec, ki ne bi bil vpisan, pravočasno reklamira. Vsa potrebna pojasnila se dobe pri deželnem tajništvu jugoslovanske socialno - demokratične stranke, Gorica, Via Teatro 20. Obenem opozarjamo že danes, da se mora volilni boj združiti z bojem za splošno in enako v olilno pravico. Delavstvo ne more mirno gledati, da se radi predpotopnih volilnih privilegij, v deželi nič ne dela in da ostane delavno ljudstvo, ki nosi največja bremena, brez pravice v deželi. Treba bo mnogo boja, zatorej: Na delo! * Opozarjamo še enkrat na resolucije, ki jih je goriška deželna konferenca sprejela o taktiki. Te resolucije se glase: I. Deželna konferenca stisne, da socialao-demo-kratična stranka lamOBtojno nastopi pri bodočih deželnozborskih volitvah. II. Konferenca vidi načelnega nasprotnika v klerikalizmu, ki je vzrok duševne zanemarjenosti našega ljudstva, ter se poslužuje demokracije le v svrho, da zavlada kmečke in fabrične delavske mase in ž njimi ohrani duhovstvu neomejeno oblast. Konferenca vidi druzega načelnega nasprotnika v liberalizmu, ki je vzrok gospodarske bede delavstva in politične odvisnosti, s tem pa posredno pospešuje razvoj klerikalizma, ki je znal spretno izkoriščati demokratične in proletarske instinkte ljudstva. Konferenca vidi v narodno-napredni stranki na Goriškem le laži-liberalno stranko, ki izkorišče-vaje gospodarske zavode po mali brezobzirni kliki, Silvestrov večer. Gorjačevi so šli v restavracijo pri .Božji kapljici", kjer je pelo pevsko društvo »Harmonija* letos kakor vsako leto. O polnoči je bila tombola — vsako leto — in potem v dvorani ples, v postranskih prostorih pa popivanje, smeh, igre, burke. Bilo je veselo in Gorjančevi so bili vsako leto tam, kajti »Harmonija* se je še vedno najbolj distingirano društvo in »Božji kapljici* so ostali zvesti najodličnejši krogi, čeprav se je bila družba razcepila tekom let in se je v mestu osnovalo še drugo pevsko društvo, ki prireja svoje veselice pri »Medvedu* ali pa pri »Travnarju*. Da gredo Gorjačevi k »Božji kapljici", je bilo kakor v koledarju. Za to ni bilo treba posvetovanja; saj je bilo že najmanj petnajst let tako. Mamica se je torej čudila, ko Minka ob sedmih še ni bila napravljena. — Kaj pa je? je vprašala in oči so se ji nenaravno povečale. Kaj ne misliš nič? Kdaj pa pridemo na soarejo? Ni ji šlo v glavo, da more mlado dekle pozabiti kaj takega. Pa Minka ni pozabila. — Mama, pojdite nacoj brez mene, je prosila. Vsa razbita sem. Nič me ne veseli, pa ne bodete imeli zabave z menoj. Mati se je razsrdila. Imela je že plesno obleko na sebi, tako tesno, da jo je morala tiščati in tudi frizirana je bila že. Prišla je jako dobre volje, misleča da se bo Minka kar topila od veselja, ko jo vidi že pripravljeno, Lice se ji je kar sama brez načel, zanaša pod pretvezo napredka in narodnosti razdvojenost med delavstvo in je v to svrho ustanovila proti socialno-demokratičn stranki N. D. O. Konferenca vidi v združenem delu in skupni organizaciji kmečkega in fabriškega delavstva edino rešitev goriškega ljudstva iz gospodarske odvisnosti, političnega tlačanstva in duševne zanemarjenosti. III. Konferenca vidi, da je sedanji sestav deželnega zbora vzdrževalelj klerikalizma in liberalizma in po-speševatelj narodnostnega boja v deželi, da ta sestav ne odgovarja ne splošnemu napredku, ne interesom goriškega prebivalstva, ki je 90% kmečki in delavski proletariat, pa zahteva odpravo zastarelih privilegij veleposestva, trgovstva in obrtništva ter splošno, enako volilno pravico. * Vse sodruge in zlasti zaupnike prosimo, naj dobro prečitajo resolucije zadnje deželne konference in jih pojasnijo pristašem ter ljudstvu sploh, ne bodo lahko zavrnili nesramne laži, ki jih trosijo nasprotniki, češ da smo sklenili kompromis s klerikalci ali pa z liberalci. Konferenca je sklenila, da, nastopi stranka s a-mostojno in ta sklep je za nas merodajen. V boj gremo sami in proti vsem. To je odgovor vsem obrekovalcem. Politični odsevi. * 0 zaiedanja delegacij se bosta avstrijska in ogrska vlada posvetovali meseca septembra, ko bosta imeli pogajanje o skupnem proračunu. Takrat se tudi določi, kdaj >e skličeta delegaciji. * Za feleikl deželni zbor bodo nove volitve meseca septembra in sicer v kmetskih občinah dne 20., v mestih in v trgovski zbornici 22., v veleposestvu 24. septembra. Karikaturna volilna reforma, ki jo je bil sklenil zadnji deželni zbor, ni sankcionirana. svetilo; dejal bi, namazala ga je z mastjo. In v njenih malih rjavih očeh se je celo nekaj bliščalo. A takoj je izpuhtela vsa njena dobra volja, kajti bila je užaljena. Namenila se je bila, razveseliti hčer z zabavo; in Minki to ni veselje ? Kako da ne? . . . Po obrazu se ji je razlila rdečica in v očeh ji je odsevala jeza. — Kakšna neumnost ti je šinila v glavo, to je vse! je skoraj kričeče zagodrnjala. Dobro ti je znano, da je to takorekoč moja edina zabava ... Hotela je reči to bolj žalostno, pa se ji ni obneslo. Minka je molčala, kajti nasprotovati ni hotela, pritrditi pa ni mogla. Saj je zahajala mama na vsak venček, ples, koncert, jour fixe . . . Gospa Gorjačeva je vložila v svoj glas pol eneržije in pol sentimentalnosti, pa je nadaljevala: — Da gremo na veselico, si tudi vedela. Morala si vedeti. Saj gremo vsako leto. In največ radi tebe. Kaj misliš morda, da radi mene? Zakaj si torej nacoj taka? Kadar mami ni bilo kaj všeč, je izlila skoraj vso jezo v vprašanja, ki nanja navadno nihče ni odgovarjal. Minka pa je vendar rekla: — Vedeti ne pomaga nič. Saj nisem kriva, da se prav nocoj ne počutim dobro. — To je tudi taka beseda. Ne počutim dobro, ne počutim dobro. To si je izmislila da* našnja mladina. Človek je zdrav ali pa bolan. Bolna nisi. Kaj hočeš torej? Nagajala bi rada, najbrže. In prav danesI Prav danes! .. Dalje sledi, Domače vesti. — Veliko parado so uprizorili T nedeljo kranjski klerikalci s svojim shodom v »Unionu*, kjer so prali obstrukcijo, tolažili sami sebe in metali ljudstvu pesek v oči. Naš strah za bodočnost slovenskega gledališča se je nekoliko zmanjšal izza te vprizoritve, zakaj pokazalo se je, da se dobe vsaj dobri režiserji pri klerikalcih in treba bo le skrbeti, da jih ne ugrabi kak Gabor Steiner za svoje »Be netke na Dunaju*. Zares, aranžirali so komedijo imenitno. Ampak aražma je tudi očividno pokazal, da — je bila komedija. Pevsko društvo »Ljubljana*, ki je popolnoma splavalo po klerikalnih vodah, je zapelo »Lepa naša domovina ...» In čudno je bilo, da se niso ljudje prijeli za trebuhe, zakaj če ta himna povsod lahko navdušuje, mora na klerikalnem shodu učinkovati kakor smešnost prvega reda. Cisto lepo je, če se na shodu kaj zapoje; ampak razumeli bi, če bi klerikalci zažin-gali »Pred tabo na kolenih* in če bi res popadali na kolena pred — Šušteršičem, toda »Lepa naša* pri klerikalcih je kakor sedlo za svinjo. In potem so obsuli Šušteršiča s cvetjem. Morali so imeti dosti dela, da so svoje ljudi tako dobro naučili, kdaj da naj začno metati cvetlice; bogve če je bii Šušteršič sam pri »probah*, ali če so njegov pro' stor le markirali s stolom P Včasi so bili klerikalci veliki sovražniki takih parad in če se zdaj zatekajo k takim sredstvom, jim že močno prede za dru gačne argumente. — Udeležba na nedeljakem klerikalnem shoda je bila, če bi se smelo verjeti klerikalcem, ogromna. Ce se pa vprašajo ljudje, ki so bolj objektivni od »Slovenčevega* poročevalca, skopni precej tista ogromna množica in mesto 3000 udeležencev jih ostane komaj približno 800. Seveda so pa prireditelji tudi strogo nadzorovali pristop. Po jezuitovski metodi sicer zdaj delajo, kakor da so imeli javen shod; v resnici je bil pristop, kakor smo povedali že v soboto, dovoljen le pristašem S. L. S. Popolnoma se jim kontrola ni posrečila; opazili smo na shodu dosti svojih pristašev, pa tudi liberalcev. A kdor jim je bil »temeljito sum-ljiv», se je moral vrniti brez pardona. Tako so zabranili vhod celo časnikarju, ki je imel poročati za klerikalizmu is obstrukciji prijazen list, namreč za praško »Union*, dasi se mu je menda dva ali tri dni prej zagotovilo, da bo časniškim poročevalcem sploh dovoljen vstop. Klerikalci se torej boje javnosti. Kje so časi, ko so se rogali liberalcem, če so hoteli zborovati brez nasprotnikov? Zdaj se sami ne upajo pred ljudstvo. Bahati so se hoteli s svojo obstrukcijo, a ljudstvu, kateremu bi radi imponirali, zapirajo vrata. To je klaverna baharija. — Sukljetov itolček v deželnem dvoren se maje. Tako trdijo ljudje, ki vedo, kar se godi za kulisami. Sliši se že tudi, da mu bo Pogačnik naslednik. Ze davno je javna tajnost, da je Suklje le provizoričen deželni glavar, a sedaj baje ni več le kandidat za penzijo, temveč za nekaj višjega. Odkar jo je Šušteršič tako zavozil, da se mu je njegov zaželjeni cilj odmaknil za nekoliko dolgih kilometrov, potrebuje klerikalna stranka ministrskega kandidata, ki ni »kompromitiran*. Tak bi bil Šukije, ki je nedolžen, kar se tiče obstrukcije; zanj bi torej tudi cesarjeva beseda o »škandalu* ne veljala. Ce bo iz te moke kaj pogače, se bo že videlo; precej gotovo pa je, da bi bilo tudi Šukljetovo ministrstvo le provizorično, za toliko časa, da se pozabi Šušteršičeva obstrukcijska nerodnost Kakor da bi bil Šukljetu povsod usojen provizorij I — Klerikalno dennneianitro gre v klasje na Goriškem. Ondotnim klerikalcem sicer ne bi bilo treba, pripravljati se še bolj ob ljudske simpatije, ki so že precej splavale po vodi; toda prav vsled tega so menda že tako zaslepljeni, da ne znajo več presoditi skrajne umazanosti in hudobnosti, ki tiči v denunciranju. V zadnjem »Primorskem Listu*, ki je »katoliško* glasilo, čitamo sledeča liguorijan-ska vprašanja: «S hribov. Vprašanje ce«. kr. šolskemu svetu. 1. Sme li kak učitelj pred učenci govoriti v šoli a) proti cesarju, b) proti papežu, c) proti cerkvi, č) hvaliti anarhizem, d) ščuvati proti drugim narodnostim, e) hvaliti socialno-demokratična načela? — 2. More li kak učitelj vzgajati versko -nravno, ki sam nima vere, ki je moralno umazan, ki ne gre nikdar k sv. maši, k spovedi, ki prepoveduje v šoli krščanski pozdrav ter pred šolo in po šoli ne moli P — 3. Sme li kak učitelj med procesijo sv. Rešnjega Telesa iolske otroke javno zmerjati, prepovedati jim peti nabožne pesmi ter priporočati jim narodne, ime li učitelj odpirati odraslim mladeničem med popoldansko službo božjo šolske prostore, da ne gredo v cerkev P 4. Morejo li krščanski starši z mirno vestjo izročati svoje otroke na vzgojo takim učiteljem? — Blagohotnega odgovora pro* sijo krščanski starši.* Najbrže se ne bo motil, kdor bo iskal te »krščanske starše* v kakšnem farovžu, ali pa je vsaj inicijativa za to čedno denuncijacijo prišla iz take hiše. »KriCanskim staršem* navadno ne prihajajo take špicelske misli kar same v glavo. Pa če bi jse tudi res kakšni »hribovci* tako spozabili, da bi nastopili s tako umazanimi sredstvi, bi morali naj v uredništvu imeti telilo razuma in Čuta » dostoj- nost, da bi vrgli nesramno pisarijo v peč ali v koš. Toda »Primorski List* je »katoliško* glasilo, to se ne sme pozabiti. In dopis denuncira učitelja. Primazati učitelju krepko zaušnico je pa pravemu klerikalcu vedno slast, in če je vmes denuncijacija, ob kateri se obrne drugemu človeku želodec, se tolaži klerikalna duša, da denuncira za »večjo slavo božjo*. Kaj bi šele počeli, če bi res dobi i šolo popolnoma v svoje kremplje, kakor bi radi? — Viem organizacijam se naznanja, da se priredi v nedeljo, dne 25. t. m. dopoldne skupen obisk razstave umetniških slik. Zbirališče v društvenih prostorih, Šelenburgova ul. 6, II. nadstr. in sicer ob 9. dopoldne. Vstopnice se dobe isto-tam po znižani ceni. — V Ameriko petnjoCim naj služi v vednost, da je izdal naselniški komisar jako stroge naredbe. Pred vsem mora imeti vsak potnik, predno izstopi na suho, najmanj 125 kron denarja v gotovini, če tega zneska nima ter tudi nima nikakega sorodnika ali znanca, kateri bi založil zanj to svoto, ga komisija enostavno vrne v domovino. Celo poto-valci U. razreda morajo deloma pred izselniškega komisarja, koder morejo pokazati omenjeno svoto denarja. Kako stroge se sedaj v New-Yorku postopa s potniki, naj še razvidi iz slučaja, da je samo na parobrodu »Hamburške družbe Prasident Lincoln* bilo vrnjenih 220 potnikov. Samo en dan je bilo vrnjenih 700 potnikov, kateri so skoro vprizorili revolto. Kdor nima dosti denarja, naj torej rajši ostane doma. — Proti plesa. Občinski zastop v Preddvorju pri Kranju je sklenil, da več ne bo dajal krčmarjem licenc za ples. — Podpore obrtnim stanovskim zadrugam. Kranjski deželni odbor je sprejel glede podpor obrt. stanovskim zadrugam sledeča »načela*: 1. Zadruga mora biti zasnovana na podlagi obrtnega reda (ae društvenega zakona), kar pa velja samo za nove zadruge: 2. mora izkazati že dovr šeno stvarno delo (?), ne samo politično-agitato rično delovanje; 3. mora izkazati urejeno poslovanje, čigar troške morajo pokrivati doneski čla nov; 4. uporabo subvencije za določene svrhe, zlasti dogovorno z deželnim obrtno-pospešsvalnim zavodom; 5. prošnje morajo biti opremljene z računskim zaključkom za preteklo in eventualno s proračunom za bodoče leto; 6. predložiti je s potrdili opremljen izkaz, kako se je uporabila podpora. — Deželni odbor bo v vsakem slučaju rekviriral izjavo zadružnega inštruktorja, ako ne bo že priložena prošnji. Posamezne zadruge redno ne dobivajo podpor, temveč samo izredne prispevke ustanovnim troškom, za posamezne prireditve i. t. d. Dopisi, Trst. (Fantazij e in realnost.) Brez strahu lahko stavimo, da je »Slovenski Narod* zopet enkrat sedel tržaškim narodnjakarjem na limanice. Včeraj modruje liberalno glasilo v neki notici, da je »Delavski List* prenehal radi — Tumovih člankov. S tako vsegavednostjo bi tudi lahko povedal, da smo ga ustavili radi revolucije v Perziji ali pa radi meteorjev, ki so napovedani za december. Narodnjakariji sploh ne da miru, da imamo nekoliko akademikov v stranki in to je čudno, ker jih sami gotovo ae marajo, sicer ne bi toliko zabavljali. Ampak naš namen ni, prepirati se z nasprotniki, ki imajo toliko skrbi za našo blaginjo, temveč povedati moramo nekoliko besed svojim tukajšnjim sodrugom. »Delavski List* je prenehal po sklepu tržaškega političnega odbora in zaupnikov in sicer sporazumno z izvrševalnim odborom stranke, oziraje se zlasti na to, da se je »Rdeči Prapor* zadnja leta razvil do trikrat na teden izhajajočega lista in da je čas, resno misliti na to, kako pride jugoslovanska socialno-demokratična stranka do dnevnika. Če hočemo doseči ta cilj, je potrebna čim tesnejša koncentracija našega časopisja, zakaj med potrebami tednika in dnevnika, posebno dnevnika, ki mora živeti z lastno močjo, je ogromna razlika. Žrtve naših tržaških sodru-gov za lastni list So najboljši dokaz, da jim je časopisje stranke pri-srcu in zato bodo tudi »n^li ceniti stremljenje po dnevniku. Prvi pogoj, da se nam uresniči ta srčna želja vseh sodrugov, je utrditev »Rdečega Prapora* v sedanji obliki. Ni dvoma, da bodo vsi sodrugi, ki so doslej jemali »Delavski List*, zanaprej jemali »Rdeči Prapor*; toda treba je, da jemljejo vse tri številke na teden, kajti le tako jim bo list mogel dajati dovolj potrebnega berila in le tako se ustvari podlaga, da se razvije list še dalje. »Rdeči Prapo r* izhaja v torek, četrtek in soboto. Urejeno je tako, da ga sodrngi v Trstu dobe v tobakarnah in pri filialni ekspediciji v Trstu v Delavskem domu (prostor upravniitva D. L.) ž e zvečer tistega dne, ko izide. »Rdeči Prapor* se razprodaja v vseh tobakarnah, kjer se je prej prodajal »Delavski List*, in gfcer vse tri številke. Na delo tedaj, sodrugi! In ako bodete vsi izvršili svojo dolžnost napram »Rdečemu Prapor ju*, bodete lahko rekli, da ste napravili delo, za katero vam bo stranka in vam bodo drugi slovenski sodrugi vedno hvaležni. Nasprotniki naj fantazirajo, kakor hočejo, nas pa ae bodo motile njihove čenčarije, temveč daljo pojdemo svojo pot do zadnjih ciljev. Kaj je bila jugoslovanska socialna demokracija pred 10, 15 leti in kaj je zdaj! Kako je bilo takrat z našim časopisjem in kako je danes I Kar imamo, smo dosegli s svojim delom in to nas bo vodilo tudi dalje, od boja do boja, od zmage do zmage 1 Gorica. Z ozirom na članek »Pomote in po-tvare za razne potrebe*, spisan v slogu in tonu žurnalista »Soče*, podpisan pa od predsednika go-riške Ho O, konštatiramo, da je podpisatelj tega članka ob času ustanovljenja goriške H2 O zatrjeval, da hoče s to organizacijo reorganizirati takozvano napredno stranko in jo demokratizirati. Seveda tekrat še ni vedel, ali bo H2 O politična ali strokovna organizacija. Sedaj, ko se bližajo volitve, je vendar tudi on zaslutil namen in pomen svoje organizacije: loviti delavske glasove za propali liberalizem »Soče*. In če bi tega namena ne bilo, bi gotovo »Soči* ne dajala na razpolago toliko prostora konfuzijam predsednika goriške H« O, ki je tako ubog na duha, da si mora cele naslove svojih člankov izposojati - od socialistov ... Gorfca. (Goriški Bernstein.) V Gorici imamo mladega junaka, ki si pridobiva velikanske zasluge za — humor. Ime mu je Vladimir Knafl ič, vodja goriških zizibambul in strahovit uničevalec socialne demokracije. V prah je poteptal že vse slovenske socialistične voditelje, odgnal vse goriško delavstvo od »puhlo frazastih revolucionarjev* in kmalu bo nadkrilil Herkula. No, brez šale: Človek nam je na Goriškem potreben, zlasti zdaj v vroči dobi, ko nam pripravi vsak čas zabavo s tem ali onim »pomenbnim* člankom v veleučeni »Soči*. Tak kos modrosti je dal zopet v soboto od sebe. V zadnjem članku se jezi nad resolucijami, ki so bile sprejete na naši deželni koferenci. Tudi mi bi se jezili nad njegovimi neumnostmi, če ne bi bile — neumnosti. Pa ši torej oglejmo njegovo jezo. Najprej noče ali pa ne more razumeti, da je N. D. O. hči liberalne stranke in da je njen namen, slepiti delavstvo. Drugič mu ne gre v glavo naša resolucija o liberalizmu. Človeku, ki tako težko razume, je sploh težko pomagati; pa tudi ni naša naloga, da bi poučevali mladeniče, ki še nič ne znajo, pa bi že radi prodajali vsakovrstno modrost Kakor se vidi, ostane mlademu srboritežu socialno vprašanje sploh zapečatena knjiga. On pa si domišlja, da opravi vse, če udari po — dr. Tumi in dr. Dermoti. Ta dva sta — po njegovem evangeliju — vsa nesreča socialno-demokratične stranke na Goriškem. Dokler ni bila »v njunih rokah*, je bila »vsem simpatična stranka*, ker je »stremila po resnobi in pozitivnem delu*. Ko so jo pa začeli zla* rahljati literarni hujskači in malkontenti*, je postala N. D. O. »potrebna*. — Ce bi mlada glavica vsaj nekoliko premislila, predno kaj zapiše, se ne bi tako blamirala. Modrijanček iz Jutrove dežele je vendar takorekoč vodja N. D. O. Pa ne ve, da je bila ta karikatura v Trstu že porojena, ko je dr. Tuma vstopil v socialno-demokratično stranko in da je imela v programu že takrat namen, razširiti se po Goriškem, čeprav je bila socialna demokracija »vsem simpatična P* Politiko hoče delati, pa nič ne ve, kako je »Soča* napadala socialno-demokratično organizacijo v času stavke strojaijev v Mirnu in klesarjev v Nabrežini, pa v začetku delavskega gibanja v Ajdovščini, kjer ne bi bilo treba danes težke štavke, če bi se bili delavci takrat organizirali P Pa kaj 1 Narodnjakarskemu Bernsteinu ni treba vedeti reci, o katerih bi moral razmišljati* In ne pojmi zveze med N. D, O. in liberalno stranko ; pa glejl — za glasilo si je izbral — liboralno »Sočo*. N. D. O. berači podpore pri liberalnih trgovcih in kapitalistih, Knaflič sam roti liberalne gospodarje v Solkanu, naj mu pomagajo, ustanoviti tam N. D. O. Pa bo še marsikaj, česar mlada prevzetnost ne razume. A če so mu take navadne reči pretežke, kako bi zahtevali, da naj razume, da je socialno vprašanje našega časa rezultat nujnih razrednih nasprotij 1 Predrzno je le, da hoče taka V nebo vpijoča ignoranca, ki bi morala šele vzeti abecednik v roke, poučevati delavce. Le to je treba povedati. Veselica v Primorskem Tržiču. V nedeljo, 25. t. m. se priredi v Tržiču (Mon-falcone) velika delavska slavnost j prid ustanovitve delavskega doma. Radi tega prirede goriški sodrugi izlet v Tržič. Odpeljejo se iz Gorice s vlakom ob 21/* popoldne. Vse slovenske sodruge vabimo, da se udeleže te slavnosti. Zabtovajte po meh gostilnah, kavarnah In v brivnicah MT* JJJ 8M8M8BagB88Ha8Ba8HaSŠaSg Shodi. Solkan pri Gorici. V soboto, dne 24. t n»< 8. zvečer priredi organizacija lesnih delavcev v društvenih prostorih shod. Dnevni red se fla*: Potreba in pomen strokovne organizacije. Vsi so»' kanski sodrugi so vabljeni, naj se zanesljivo ud** leže shoda. Zadnje vešti. Proti draginji. Praga, 20. julija. Veliki nedeljski shod, na katerem je bilo tudi po priznanju nasprotnikov ve C kakor 30.000 cseb, je sprejel resolucijo, ki 1. protestira proti večnemu podraževanju živil; 2. protestira proti vladi barona Bienertba; 3. protestira proti agrarni politiki izstrada-vanja; 4. zahteva, da se čim prej skliče državni zbor za rešitev nujnih gospodarskih vprašanj; 5. zahteva, da se takoj skliče češki deželni zbor in da se mu predloži volilna r< farma na podlagi splošne in enake volilne pravice; 6. zahteva splošno in enako volilno pravico za mesta in občine; 7. izreka, da bo delavstvo solidarno in z vso odločnostjo nadaljevalo boj proti vsem sovražnikom in izsesovalcem ljudstva v interesu proletariata, vsega siromašnega, izstradanega ljudstva, v interesu občm, v interesu industrialnega in poljedelskega dela ter v interesu naroda, njegovega zdravja, njegove bodočnosti in njegove kulture. Končan mizarski boj. Dunaj, 21. julija. Isprtje dunajskih mizarjev je končano s pogodbo, ki je sklenjena med centralnim odborom organizacij industrialcev in avstrijsko strokovno komisijo. Velikanski shod mizarskih pomočnikov, ki je bil sinoči v »Zveznem Domu», je sprejel pogodbo na j znanje in jo odobril Velikanski boj je trajal 24 tednov, za podporo stavkojočih, oziroma izprtih mizarjev je bilo treba nad mili on kron. Mizarji ao dosegli ureditev plače, ureditev nadurnega in prazniškega dela, završenje akordnih tarifov, ob sobotah konec dela ob 4. popoldne, ureditev odmorov i. t. d. Pogodba velja do konca marca 1913 in se mora tri mesece prej odpovedati, sicer velja tudi za naprej. Protimilitaristični proces. Praga, 22.; julija. Proces proti obtoženim narodnim radikalcem radi protivojaške propagande se je včeraj zaključil. Sodba se razglasi 31. t. m. Veleizdajni&ki proces. Budimpešta, 22. julija. Ministrski predsednik Wekerle je imel včeraj konferenco z Rauchom in s podbanom Čuvajem radi zadnjih dogodkov v zagrebškem veleizdajniškem procesu. Zakljnčenje nemškega državnega zbora. Berlin, 22. julija. Vsled zaključenja zbornice je padlo deset zakonskih načrtov in parlamentarnih predlog ter več kakor 130 iniciativnih predlogov pod mizo. Med njimi je tudi zakon o pomožnih blagajnah ter novi kazenski red. Clemenceau demisioniral. Pariz, 21. julija. Pri razpravi o gospodarstvu v vojni mornarici, o katerem pravi poročilo zborničnega odseka, da se je cela miliarda izdala za nabave, ki so brez vsake vrednosti, je Clemenceau zahteval, da se v prvi vrsti glasuje o predlogu, ki izreka vladi zaupanje. Zbornica je to odklonila z 212 glasovi proti 176. Na to je Clemenceau vstal ter z v3emi ministri zapustil zbornico. Kmalu na to je predsedniku republike Falličresu naznanil demisijo vlade, ki je bila sprejeta. Pariz, 21. julija. V poučenih krogih se go-gori, da se značaj vlade ne izpremeni. Tudi novi kabinet bo radikalen. Pariz, 21. julija. «Humanit£» piše: Včerajšnja seja pomeni, da hoče zbornica v mednarodnem pogledu pametno in miroljubno politiko. Ce hoče nova vlada odgovarjati željam dežele, mora biti taka, da pomeni na zunaj pošteno, modro in ponosno mirovno politiko. Krečansko vpraianje. Atene, 21. julija. , Nova vlada pod Hallisevim predsedstvom želi ohraniti odkritosrčne dobre zveze s Turčijo in hoče storiti vse, da se odpravi vsak nesporazum ter da dokaže sosedni deželi, da hoče živeti v najboljših razmerah 2 njo. Turčija. C ar igr a d, 21. julija. Zbornica je po živahni razpravi sprejela zakon, da se takoj rekrutira šest razredov nemohamedancev in takih mohamedancev, ki so bili doslej izvzeti iz vojaške službe. Število teh rekrutov bo okrog 150.000 mož. Vojne priprave na Grikem. Bero H n, 21. julija »Tfigliche Rundschau* javlja, da je grška vlada pozvala razne nemške, francoske, angleške, belgijske in avstrijske tvornice orožja, naj nemudoma predlože svoje ponudbe glede dobave orožja. Penija. Teheran, 21. julija. Nova vlada je sestavljena. Ministrstvo za zunanje zadeve prevzame Nazr el Milk. Regent Azad Milk, ministrski predsednik Sardar Asad in vojni minister Si-pahdar so evropsko izobraženi; živeli so v Parizu, Londonu in na Dunaju. ■arokko. Madrid, 21. julija. Vlada je pre» povedala razglašanje vesti o vojaškem gibanju in o dogodkih v Marokku. Socialistično in republikansko časopisje protestira proti vojni pustolovščini. Grika kriza. Atene, 21. julija. Rallis je sprejel kraljev nalog, da sestavi novo ministrstvo. Tturike reči. Carigrad, 21. julija. Včeraj je bila v zbornici burna seja. Razpravljalo se je o 4. članku društvenega zakona, ki prepoveduje Uacionaino-politična društva. V debati •J® se ostro pograbila mohamedanski poslanec Mehemed Ali ter Grk Kosmidi. Ta je dejal, da je spravila vlada le zato krečansko vprašanje na dnevni red, da bi zasejala razdor. Članek, ki je bil na razpravi, se je sprejel z 90 glasovi proti 69. Carigrad, 21. julija Šejh ul Islam je izdal vsemu duhovstvu okrožnico, kjer dokazuje s stavki iz korana, da različnost vere ne ovira enakopravnosti, ter poziva duhovstve, naj uči prebivalstvo sloge z drugoverci. Solun, 21. julija. Mladotu rš ki glavni odbor je poslal angleški, francoski, italijanski in ruski vladi pismo s zahtevo, da hre.no priznajo turško suverenost nad Kreto. Rnsija. Peterburg, 21. julija. Izjemno stanje v Peterburgu se je podaljšalo do 20. januarja 1910. (Ruskim mogotcem se menda še premalo obeša.) Nesreča V jami. Langendreer, 21. julija. Včeraj ob 8. zjutraj se je pri streljanju v rovu «Urbanbank» primerila eksplozija. Tri rudarje je ubilo, pet jih je ranilo težko, dva pa lahko. V jami je bilo 400 rudarjev. Mrliče in ranjence so spravili na dan. Svoje naročnike prosimo, da odpošljejo takoj naročnino za ,,Rdeči Prapor". Umetnost in književnost. «Naši zapiski* (dvojna štovilka) za julij in avgust izidejo še ta teden. Vsebino priobčimo prihodnjič. Raznoterosti. t Borba med delavci. Pettisoč stavkujočih delavcev je v bližini Pittsburga napadlo stavkokaze. Prišlo je do krvavega boja, v katerem je bilo ranjenih več sto delavcev. Policija je bila brez moči. Med težko ranjenimi se nahaja tudi načelnik policije. t Napai na raškega generala. Ruski general Sitin se je vračal s svojo rodbino na dveh vozovih z Buška v Kiece. Na potu sta jjib napadla dva neznana dečka s samokresi. Izstrelila sta več strelov. 161etna hčerka Lydia je bila na mestu mrtva, general je dobil težko rano v ramo, ostali pa so bili le lahko poškodovani. Nato sta napadalca zbežala. Ko so jih hoteli v bližini Kielce prijet', sta ustrelila dva orožnika in pobegnila. Sumijo, da sta bila najeta. t V blaznosti je hotel na grozen način umoriti 441etni ključavničar v Atenah svojo ženo in otroke. Sel je ponoči v ženino spalnico, polil opravo s petrolejem in jo zažgal. Nato je pozval ženo, naj umrje ž njim v ognju. Ker se je branila, jo je začel daviti in jo privezal k postelji. Odtrgala pa je v obupu vrv in poklicala sosede. Z njih pomočjo je rešila na to otroke, moža pa so dobili v njegovi sobi med silnimi plameni pod stropom obešenega. t Beg is ječe. Iz moskovske ječe je pobegnilo 12 političnih kaznjenk in ena nadzornica. t Nesreča na morja Trčila sta radi goste megle iz Amerike prihajajoči avstrijski parnik «Fe-derico» in španski parnik pa je dobil težje poškodbe. f Vlomilec — preoblečen v nuno. K bogati vdovi Damek v Kromef ižu na Moravskem je prišla v četrtek zvečer neka nuna in poprosila za prenočišče. Pobožna gospa jo je spoštljivo sprejela, pogostila in ji odkazala spalnico. Mimogrede pa je zapazila hišna v zavoju, katerega je nosila nuna s seboj staro moško obleko. Naznanila je to policiji. Obiskali so dozdevno nuno in razkrinkali v njej nevarnega vlomilca Smuteka, katerega zasledujejo oblasti že delj čaša radi raznih vlomov in tatvin. Iz stranke. o Gorlika deželna konferenca je sprejela sledeči opravilnik. A, Za deželno organizacijo: 1. Deželno organizacijo jugoslovanske socialno-demokratične stranke na Goriškem tvorijo vse krajne in okrajne organizacije v deželi. 2. Na čelu deželne organizacije stoji deželni odbor, sestoje č iz peterih članov in dveh nadzornikov. 3. Deželna organizacija ima sedež v Gorici. Člani odbora morajo stanovati v Gorici ali v bližnji okolici, nadzornika se labko volita iz oddaljenejših krajev. 4. Deželna konferenca mora biti redno vsako leto. Izredna se skliče, ako jo zahteva tretjina krajnih organizacij, deželni odbor ali pa iz-vrSevalni odbor stranke. 5. Na deželno konferenco imajo pravico poslati : a) krajevne organizacije, ako niso zaostale z odračunanjem strankinega davka nad tri mesece, do 50 članov po dva, za vsakih nadaljnih 20 članov po enega zastopnika; b) vsaka delavska stroka v deželi po dva zastopnika ; c) v izobraževalne Hamene organizirani sodrugi dva zastopnika. 6. Deželna konferenca se mora v strankinem glasilu naznaniti vsaj 4 tedne, preden se vrši. 7. V področje deželne konference sodi: a) Poročila deželnega političnega odbora in krajevnih, oziroma okrajnih organizacij; b) organizacijska, taktična in politična vprašanja goriške dežele; c) zvišanje ali znižanje strankinih prispevkov; d) predlaganje, oziroma imenovanje kandidatov za državni in deželni zbor; e) volitev deželnega političnega odbora in kontrole za eno leto. 8. V področje deželnega političnega odbora sodi: a) Izvrševanje sklepev in odredeb strankinega zbora in izvrševalnega odbora ter deželne konference ; b) ustanavljanje političnih organizacij v deželi in nadzorstvo nad njimi; neposredno pobiranje strankinega davka od njih in odračunavanje deleža (5 vin. za vsakega člana) izvrševalnemu odboru; naročanje legitimacij, znamk itd. pri izvrševalncm odboru ■, c) imenovanje zastopnikov za strankin zbor; d) imenovanje nadomestnikov za člane, izsto-pivše iz odbora, o čemur je poročati deželni konferenci ; e) imenovanje uslužbencev pri deželnem tajništvu in pri drugih strankinih inštitucijah v deželi. B. Za krajevne organizacije. 1. Krajevna organizacija se sestavlja iz vseh sodrugov kraja (mesta, občine), ki plačujejo strankin davek (najmanje 20 vin. na mesec). 2. Obsežne krajevne organizacije se lahko raz-dele v odseke (mestne oddelke), za katere imenujejo svoje zaupnike. 3. Ako zahtevajo razmere, se lahko združijo člani iz dveh ali več občin v eno krajevno organizacijo. 4. Ustanovi se krajevna organizacija lahko povsod, kjer je najmanj 10 članov. 5. Na čelu krajevni organizaciji stoji krajni odbor, ki šteje 5 članov, med njimi predsednika, tajnika in blagajnika. Krajni odbor lahko imenuje zaupnike po potrebi. 6. Krajni odbor ima: a) I j vrže vati sklepe in odredbe deželnega in izvrševalnega odbora; b) organizirati sodruge, pobirati strankin davek in druge prispevke, voditi agitacije ter redno poročati o položaju, o boju in o važnih dogodkih deželnemu, na zahtevo tudi izvrševalnemu odboru; c) sprejemati nove člane in voditi natančen seznam sodrugov v svojem kraju; d) organizirati in izvrševati kolportažo strankinega tiska, naročati potrebne legitimacije, znamke itd. pri deželnem odboru. 7. Blagajnik krajnega odbora mora zaključiti mesečni račun vsak mesec prvo nedeljo ter odra-čunati prejete prispevke najkasneje do 15. vsakega meseca deželnemu blagajniku v Gorico po odbitku opravičenih troškov, ki so morajo izkazati s potrdilom. Vsakemu članu mc>ra izdati legitimacijo ter potrditi vsak mesečni prispevek z znamko. 8. Clan, ki zaostane po lastni krivdi s tremi mesečnimi prispevki, izgubi vsako pravico, ki mu gre po strankinem štatutu. 9. Krajevni odbor mora imeti sejo vsaj enkrat na mesec. 10. Krajna konferenca se vrši po potrebi, vsekakor pa po deželni konferenci, nadalje če zahteva tretjina članov ali pa deželni odbor. 11. Vsaka krajna konferenca se mora naznaniti v strankinem glasilu vsaj 7 dni prej. 12. V področje krajne konference sodi: a) Poročila krajevnega odbora; b) organizacijska in taktična vprašanja kraja; c) imenovanje kandidatov v občinski zastop in v mestne delavske institucije; d) zvišanje strankinih prispevkov za lokalne potrebe; e) volitev zastopnikov na strankin zbor in deželno konferenco; f) volitev krajnega odbora za eno leto. o Zbor avstrijsko nemike socialne demokracije. Letošnji redni zbor nemške socialno-de-mokratične stranke v Avstriji je sklican v Liberce na češkem; snide se dne 19. aeptembra in bo trajal najbrže do vštetega 24, septembra. Predlagan je sledeči dnevni red: 1. Ustanovitev zbora: a) Volitev predsedništva; b) Določitev dnevnega reda in opravilnika; c) Volitev komisije za pregledovanja mandatov. 2. Poročila: a) strankinega vodstva; poročevalca F. S karet in dr. Ellen-bogen; b) kontrole; c) parlamentarnega kluba, poročevalec K. Seitz; d) socialnih demokratov v deželnih zborih, poročevalec H. Resel; e) socialnih demokratov v občinskih zastopib, poroča- valeč L. Winarsky. 3. Organizacija; poročevalec F. Skaret, koreferent J. Seliger. 4. Tisk; poročevalca F. Austerlitz in 6. Emmerling. 5. Volitev strankinega zastopa. 6. Zunanja politika in oboroževanje; poročevalec dr. V. Adler. 7. Indirektni davki in draginja; poročevalec dr. K. Ren-ner. 8. Socialno zavarovanje; poročata M. El-dersch in A. Poppova. 9. Slučajnosti. o Konferenca zoelalno-demokratičnih občinskih zastopnikov. Socialno-demokratični občinski svetovalci na Dunaju sklicujejo prvo konferenco avstrijskih socialno-demokratičnih zastopnikov v Liberce. Konferenca se začne, ko konča zbor nemške socialne demokracije svoje delovanje. Strokovni pregled. Občni zbor zveze prometnih delavcev na Dunaju. Vodstvo te zveze vabi vse skupine na redni občni zbor, ki bo dne 5., 6. in 7. (eventualno tudi 8.) septembra t. 1. na Dunaju. Dnevni red: 1. Pozdrav delegatom in gostom; volitev predsedništva; izvolitev komisije za pregledovanje mandatov; izvolitev volilnega odbora; sprejem dnevnega reda; sklep o zborovalnem poslovniku. 2. Poročilo o zveznem delovanju v dobi od 1. januarja 1908 do 30. junija 1909. a) Poročilo osrednjega vodstva; b) poročilo blagajnika; c) poročilo nadzorovalcev. 3. Uravnava društvenih prispevkov. 4. Volitev novega vodstva, nadzorovalnega odseka in razsodišča. 5. Delegacije. 6. Slučajnosti. Po § 15. zveznih pravil, imajo pravico na občni zbor: Delegatje krajnih skupin; člani osrednjega vodstva; člani nadzorovalnega odseka in razsodišča; deželni tajniki in honorirani zaupniki. Krajevne skupine, ki štejejo od 100 do 300 članov, imajo pravico, poslati po enega delegata, za vsakih nadaljnih 300 članov pa še po enega. V krajih, kjer je več skupin, ki še niso dosegle vsaka 100 članov, pošljejo tri skupine — četudi skupaj ne dosežejo 100 članov po — enega zastopnika. Tržaške skupine, glavna skladišča, pomorski kurjači in pomorščaki, pomorski natakarji in huharji, pristaniščni delavci, težaki in mašinisti pošljejo po enega delegata. Skupina tržaških ognjegascev ter skupine prometnih delavcev v Splitu, Gružio in Tržiču pošljejo skupaj enega delegata. Osrednjemu odboru je treba naznaniti ime in natančen naslov delegatov najkasneje do 28 avgusta t. 1. Mandati morajo biti podpisani od predsednika in zapisnikarja, zborovanja, na katerem so bili izvoljeni. Delegatje z nepravilno sestavljenimi ali z nepodpisanimi mandati ne bodo priznani na občnem zboru. Tisti delegatje, ki žele, da bi se jim na Dunaju poskrbelo prenočišče, naj naznanijo do 28. avgusta t. 1. tajništvu zveze (Dunaj 6/2, Webergasse 25/1). Naznanila, ki bodo dospela kasneje, se ne bo vzelo na znanje. Poročilo in predlogi vodstva zveze dobe skupine pravočasno na vpogled. Predlogi krajnih skupin morajo biti vloženi vodstvu zveze najkasneje do 22. avgusta. Predlogi, ki bode došli pozneje, se ne bodo razpravljali na občnem zboru. 10-9 Jriifoic« \r> c«5*lr>ic« $r>tor> $oel*aj bjtibljaofl; l$olodi>or5kc til. 24 5« rjajtoplej« priporoča. golido« p©5tr«3baf---------------- Pozor! Pozori Toplo se priporoča kavarna „1LIRIJA“ Ljubljana si-» Kolodvorske ulice (3 minute od Južnega kolodvora) m Odprta vsak dan celo noč. f 9 V Posebna soba na razpolago. * * * I! ); li ) I; ); ): T 1; K I;T )i li I: J! )i ). IH .T Kavarna ,Uniona1 v Trstu ulica Caserma in Torre Blanca se priporoča. iitli :t n ';{,•( :i umi.»:r:H< :c h ;ih diccd Za veselice in druge prireditve korfjandoli, Šaljivo predmete na bazar, lampione, za šaljivo pošto izredno cene in lepe razglednice, serpentine i. t. d. priporoča Ivan Vrečko 52—16 Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. Trgovina s papirjem. •f i Uosipina Herrisch $ ©Ljubljana, Židovske ulice 7@ @ priporoča svojo bogato zalogo moških, © J§ ženskih in otročjih čevljev, gamaše itd. najnovejše oblike, zelo trpežne g II in elegantne fazone. Zunanja naročila točno. 14-9 Di oi o: o: oio: o Katinka Widmayer trgovina pri ,Solncu( za vodo Pogačarjev trg priporoča svojo veliko zalogo 45—25 perila za dame, gospode in otroke. Rokavice, nogavice, kravate, bluze, oblekce, predpasnike, čepice, i. t. d. Vezenje umetnih cvetlic. Nagrobne vence s trakovi. Vsa oprava za novorojenčke. Damski slamniki najnovejše mode. Krasne ,peče‘ vedno v zalogi. Specialiteta za delavce: GelolloM-ovratniki, prsa in manšete. Nizke cene RK'“NA &cxinitci Tfateri Jt*iyo dvbraL mmealiuMrpctovam ' nSimonŽ Našim čitatoljem priporočamo, da si ozirajo na take tvrdke, ki inseriraje v našem listu. £4 iC :: Našim rodbinam priporočamo :: Kolinsko cikorijo Klobuke, cilindre ta^AltlAA T najnovejših fagonah in v Vv|HutJ velikih izberah priporoča lin Soklič, Cjobljasi Pod Trančo štev. 2. 52-37 Milko Krapež urar In trgovec z zlatnino, zapriseženi sodnijskl cenilec, Ljubljana, Jurčičev trg 3 priporoča svojo bogato zalogo različnih stenskih in žepnih ur, kakor tudi zlatih in srebrnih verižic, uhanov in prstanov. V zalogi imam tudi gramofone in plošče s slovenskimi napevi in godbo. Z ozirom na bližajoče se velikonočne in binkoštne praznike, naj nihče ne zamudi te prilike, ker bodem prodajal po znatno nizkih cenah. Malo dobička, veliko prometa 1 Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto! 52—35 jj S —in=zlr=zi, li 2E H 5 u letni velik nspehl 52-33 Močan želodec, pravilno prebavo ter odprtje telesa se doseže, ako se uporablja mno-—:—■ gokrat odlikovano — ■ želodčno tinkturo lekarna PioooltJa Ljubljana, Dunajska cesta. Steklenica 20 v. Naročila po povzetju. Telefon *«. 177 L Toi II zaloga piva Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam zagrebško In : deško pivo : Tolofon fttov. 108 Telefon itevr, 108. družba združenih plvovaren v Cjubljani priporoča tvoja izborno pivo v sodcih In steklenicah. ■, , ZALOGA V SPODNJI SlšKI. »-«• IMdcidj la fUffmd «wd*» fm laflb Tlita Iv« Pij Lampiet s IimI*