PUBLISHED AITO PT8TKIBUTJTO UNDER PERMIT (Ho. 504) AUTHORIZED BT TEM ACT OF POTOMK i. 1»1T, OH WUI AT THE PO»T OfflCl OF HEW TOM, H. T. By Prte bf ffiePres^ ML B. BnriesStt, F. M. Cka, ,
HajTeiJi slovenski dnevnik	^">1 A HT A ■ ^ ^^ V ^ A	The largest Slovenian Dailj
Velja drfaVah- W00	I ' I /% W /% lil J%	In the United State*
Za pol leta............... $3.00	\J| ■ J 1 % ^J) 1 j[ m " M W I %	lamed every day except Sunday*
Za New York celo leto____ $7.00	and legal Holidays.
za inozemstvo celo leto... $7.00 _Ust slovenskih delaVCCY V Ameriki.	—» 75,000 Headers. -»1
TELEFON: 2876 GORTLANDT.	Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., trader the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 152. — fiTEV. 152.	NEW YORK, THURSDAY, JUNE 30, 1921. — ČETRTEK, 30. JUNIJA, 1921.	VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX.
POSPEŠEN SPREJEM MIROVNE RESOLUCIJE
• POSLANSKA ZBORNICA BO POSFEŠILA AKCIJO GLEDE KOMPROMISNE MIROVNE RESOLUCIJE. — POSKUS. DA SE SPRAVI SKOZI CELO ZADEVO DO 4. JULIJA.
Wazhington, I). ('.. 29. juniju. — V poslanski zbornici bo danes vprizorjen poskus, da so spravi skozi kompromisno mirovno resolucijo. glede katere sta >e dogovorila senat in poslanska zbornica in tla sf jo pošlje senatu pravočasno za akcijo o.l strani predsednika iiardinga, pred 4. julijem.
Kompromis predstavlja enostavno spojitev Knoxove in Porter-j- ve revolucije. Izjava, da obstaja stanje miru. je ohranjena i/. Por-lerjevejf* načrta, dočim ce je iz Knoxove resolucije vzelo sekcije, ki leservirajo v*o sovražno lastnino, nahajajoča se sedaj v rokah va-niiia imetja inozemcev. dokler hi se vseh ameriških zahtev do Nemčije in Avstrije ne uravnalo. Cilj Knoxove resolucije je, da Nei .čija in A\strija potrdita vse kazni, ^rlobe in zaplenjtnja od strani Združenih držav.
Na kratkem sestanku konferenčnega komiteja nista hotela senatorja Hitchcock in Flood, demokrata, podpisati republikanskega dopovora, čeprav nist« ponudila nikakega nadomestila.
Senator Hitchcock je enostavne ugotovil, da ne veruje, da bi resolucija uravnala mednarodni položaj.
Konferenčni komite j je koncem seje objavil ugotovilo, v kate-lem obrazložuje storjeni korak ter nagibe, ki s> dovedli do tega.
PROHIBICIJSKI KOMISAR HOČE BITI PAMETEN.
Washington, D. C., 28. junija. ' Vlada razuma in pameti" je bila uvedena pri iyvedenju zveizne pro-hibicije, je izjavil prohibicijski komisar Hay nos tekom preteklega' večera v nekem ugotovilu, ki je' vsebovalo odgovor na prošnje Ameriškega homeopatienega zavoda za gotove izpremembe v tehničnih regulacijah na temelju Vol-' steadove postave.
Komisar je dostavil, da hoče so-•	•	I
delovati z zdravniki-na vsak mogoči postavno dovoljeni način.
— Želja komisarja je, — se glasi v ugotovilu, — pokazati vsak' mogoči obzir do zdravniškega sta-1 i»u. —
Komisar je tudi objvil, da je bi-' 1 i polovica prokibi^ijskih sgentov in inšpektorjev, ki so bili odpušče-' ni vsled pomanjkanja denarja, zo-I pet sprejeti n-./aj v službo.
MINISTRSKI PREDSEDNIK O ZVEZI Z JAPONSKO.
London, Anglija, li9. junija. — Debata glede obnovljenja angleško japonske zveze, v kateri se bo na natančen in podrobeai način obrazložilo stališče različnih pre-krmorskih domouijev Anglije, se je pričela, ko je cesarska konferenca danes zjutraj nadaljevala s svojimi razpravljanji. Arthur Meighen, canadski ministr-j ski predsednik, je otvortl debato ter obrazložil konferenci nazore; gledet te zveze.
Lord Curzon, državni tajnik za zunanje zadeve, je včeraj obraz-, I. žil konfefrenei posameznostič predlaganega obnovljenja zveze, obenem s političnim položajem, hi je v stiku s tem predmetom. |
A. J. Balfour, lor predsednik sveta, je trdil, da je treba pogodbo, til a joče se te zveze, spra-! viti *- soglasje z zahtevami Lige narodov ter izjavil, da ne sme! priti nri tem vpoštev nikak po-: fcebni angleški interes,
DVA NEM&KA ČASTNIKA PRED SODIŠČEM.
Lipsko, Nemčija, 29. junija. —f General Karl Stenger in major; OuiiiiiH, kojih prvi je bil poveljnik 53. nemške brigade leta 1914. sta bila stavljena tukaj pred nemško višje sodišče in sicer na temelju obtožnici, katero je predložila francoska vlada. Več kot petdeset prič je bilo pozvanih.
Generala Stengerja se dolži, da je dal svojim vojakom naročilo, i da ne smejo jemati nikakih jet-' itikov, temveč vse pomoriti in j majorja Crusiusa tega, da je to! povelje sporočil vojakom nemške j 53. infanterijske brigade. Franco- j ska vlada je zastopana po posebni komisiji.
To je prvikrat, da se je stavilo! Nemce pred to sodišče na teme- j lju francoskih obtožb, kajti do. | sedaj so bili vsi sojeni na temelja' angleških in belgijskih obtožnic.
S KONVENCIJE SOCIJALI- 1 STIČNE STHANKE.
Detroit, Mieh., 29. junija. — Konservativni voditelji, ki kontrolirajo socijalistično narodno |konvencijo, so nadaljevali včeraj s sestavljanjem svoje platforme iili svojega programa s tem, da so prerešetavali resolucije, ki se tičejo politične pkcije, akcije mase, direktne akcije, neposrednih zahtev in sabotaže.
Zavrnili so katerokoli akcijo, odobravaJno ali obsojevalno glede sovjetske oblike vlad ter porazili resolucijo, ki bi prepovedovala socialističnim i astopuikom v kongresu glasovati za mornariške ali j armadne dovolitve.
— Resolucija, ki se j*- zavzema-1 inala za neomejenno pravico de- j lavcev vseh d<žel, da pridejo pro-] sto v Združene države, razven ka-; dar bi se priseljevanje umetno pO-J S>eiilo v namenu, du se preplavi delavski trg i \\ zlomi stavke", je !«ila preložena na jutranji dan na zahtevo Cam^rona Kinga iz Cali-foruije, da hj dodal amendment glede izključenja Azijatov.
Predlog trinajstega lokalnega okraja iz Chicaga, naj se avtori- , žira eksekutivni komitej, naj iz-kl j uči vse soeijaliste, ki se zavzemajo za Tretjo, komunisti<\no in-ternacijonalo, je bil poražen. Konvencija je sprejela predlog, ki posivi je delavske organizacije, naj T.e lotijo proučevanja tehnike administracije industrij, v pripra- , vi za predlaffc.no prevzet je vseh* produkcijskih sredstev.
Občinski svetovalec Coleman ■ iz Milwaukee ja je vprizoril ne- : uspešen poskus, da se prepove socialističnim poslancem glasovanje za vojaške izdatke, razven v slučaju, da bi bila ta dežela dejanski napf.dena od kake zunanje sile.
V program je bila nadalje sprejeta resolucija, ki prepoveduje socijalistom Članstvo v trgovskih ! j zbornicah, potem ko je stavil Viktor Berger k predlog, naj se vključi American Legion, Ku in Civic Liberties League j
VLADA SEDAJ LASTNICA PI-VO VAREN V NEW ORLEANSU
New Orleans, La., 29. junija._
/Svežin prohibicijski agenti so zaplenili šest pivovaren, na katere so navalili v soboto ter izjavili na formalen način, da so prešle jvse n. p rave v vladno lastninstvo. | Zaplenit ve se tičejo več milijonov dolarjev vrednosti ter so baje naj-; večje, kar se jih je kedaj vprizo-I rilo na fr-melju Volsteadeve po-j vtave.
Pivovarne, ki pridejo pri tet*j | vpoštev, so Dixie, Standar, Ame- | ! rican, Columbia, National in Uni- ' I on. Družbe se je dolžilo, da so iz-idelovale in prodajale pivo, ki je« imelo več alkoholične vsebine kot ^ dovoljeno po postavi
Pred kratkim ro zlili v New Yorku za petdeset tisoč dolarjev zaplenjenega žganja v kanal. "Proces" ______se je vršil pod nadzorstvom policije.
SANTO DOMINGO !
IN ZDRUŽENE DRŽAVE
-
Prebivalcem Sxnto Domingo se je zagotovilo, da lahko verujejo v dobro vero Združenih držav, j ____	I
Washington D. C., 29. junija.' Zagotovila o namenu Združenih : držav, da bod > slednje pošteno postopale z narr dom dominikanske republike, so L»:ia vsebovana v ofi-cijeliu-m ugolovilu, katero je iz-j dalo ameriško poslaništvo v Santo IDomingo in katero je objavil tukaj državni department, i Poslaništvo je dobilo naročilo, naj izda ^ radevno ugotovilo i*\spričo očivi.ifiega nesporazuma* j v republiki glede določb predlaga-J nega dogovora, tikajočega se iz-, praznenja. ko« so bile obrazložene! v* proklamaciji vojaškega gover-j nerja z dne 14. junija.	j
1'gotovilo izjavlja, da bodo imeli Dominikanei svoj delež pri pogajanjih in da bodo njih zastopniki imenovani od dominikanskega kongresa, kakorhitro bo izvoljen.
FRANCE JE ODPOTOVAL V RUSIJO.
Berlin, Nemčija, 28. junija. — Senator Združenih držav Joseph i. France, je spremstvu svojega tajnika odpotoval v Higo, potem ko je dobil dovoljenje priti v Rusijo, kjer hoče študirati splošne razmere. Pričakuje, da bo dospel v Moskvo še pred koncem tega tedna.
f s
I
POLJSKA SPREJELA REŠITEV VPRAŠANJA VILNE.
Ženeva, kviea, 29. junija. — Svet Lige narodov je posvetil svojo zadnjo seja sporu glede Vijne. Polj<ska je spreela rešitev, katero je ponudil Paul Hvman, iz Belgije z malenkostna reservacijo, a litvinski zastopnik je izjavil, da bo predložil zadevo svoji vladi.
Načrt Lge narodov, da pomaga Avstriji, bo pripravljen, da se ga spravi v akcijo, kakorhitro bodo sile prenehale z uveljavljanjem svojihh zahtev napram Avstriji. Pogajanja v tem smislu napredujejo na zadovoljiv *način, kot je izjavil Gabriel Hanotaux iz Francije.
Kuga na vzhodu.
Ruski listi poročajo, da se je v vzhodnih ruskih gubernijah razširila kuga s strahovito naglico. Sovjetska vlada je dala 50 milijonov rabljev, da se epidemija za-tre. Središče bolezni je gubernija jJjfa, -v kateri sami umrje dnevno več tisoč ljudi. ^SBajgsKjl
KEMAL IMA ODPRTO
POT V CARIGRAD
i „ x ---
Grške čete so izpraznilo Ismid. —
Turško-boljševiška zarota v Carigradu. — Voditelji prijeti.
_
I Carigrad, Turčija, 29. junija?— JGrške čete ^o izpraznile Ismid v Mali Aziji. Vs'cd tega ima vodja! turških nacijonalistov, Kemal pa-' ša. odprto pot v Carigrad. | Zavezniška komisija je sicer na-' pravila nevtralno cono, toda naci-! jjonalisti je na.ibrže ne bodo re-! špektirali.
Carigrad, Turčiia, 29. junija. —' Zavezniške obiasti >o prišle danrs na sled obširni turško-boljše viški •zaroti. Veliko ljudi m> aretirali,! .med njimi tudi nekaj voditeljev, j London, Anglija. 29. junija. —1 j'Y poslanski zbornici je rekel da-j ^nes Cecil B. Ilarmworth, zbornic-i ni tajnik za zunanje zadeve, da je položaj na polotoku Ismid v Mali Aziji, kjer si stoje nasproti grške in nacionalistične čete, zavit v neprodirno temo. Le toliko se je posrečil o izvedeti, da vlada v onem delu strašna panika.
Atene, Grško, 29. junija. — Grška kraljica Sofija bo odšla še ta teden v Smirno, kjer si bo ogledala tamošnje vojaške lazarete.
ŠPANSKE ČETE V MAROKU.
/
Madrid, Španska. 29. junija.. — .Španske čete, katerim poveljuje j general Sanjurio, nadaljujejo s svojimi napredovanjem proti maroškim plemenom, — se glasi v neki brzoavki visokega komisarja, ki je sporočil, da so za.sedle te jčete nadaljne pozicije pri Bakar-saff in Kudiaradi.
Dočim so infanterijske čete napredovale, so artilerija. aeropla-ni in strojne puške zadale domačinom velike i?;gube.
Potni lisii.
Po najnovejši odredbi belgraj-ske vlade dobe Jugoslovani j>otne liste samo tedaj, ako prinesejo s seboj kako listino iz starega kraja, da je razvidno, od kod je doma. Take listine so: Stari potni list, delavska ali vojaška knjižica, krstni list in domovnica.
Navadno pismo ne zadostuje več.
Kdor tedaj nima nohene take listine, pa želi potovati v stari kraj, naj više županstvu one ob čine, v kateio je pristojen, po do-movnico, potem, bo šele mogel dobiti jugoslovanski potni list.
Nikdo naj tedaj ne pride v New York v namenu, da bi potoval v stari kraj, ako nima kake gori omenjene listine.
FraUtk Sakser State Bank, •82 Certlandt St., New York, N. Y
PONESREČEN ATENTAT NA PRINCA ALEKSANDRA
I Napaden je bil v bližini poslopja, kjer zboruje narodna skupščina. Ustava Jugoslavije.
Belgrad, Srbija, 29. junija. — Ko je zborovala danes tukaj na-| rodna skupščina glede neke točke j\ ustavi, je bil vprizorjen atentat I ni« prestolonaslednika Aleksandra. regenta Jugoslavije.
V bližini poslopja, v katerem zboruje narjdna skupščina, je ;atentator parkrat ustrelil proti njemu, pa jra ni zadel. Mrtev je l»il pa eden nj-govili spremljeval-jcev in tri j-- ranjeni.
Atentatorja -o prijeli.
Narodna skupščina je sprejela ustavo z 2:i:i glasovi. Proti je bilo i oddanih. 35 glasov. ' Takoj zatem, ko je bilo razglašeno glasovanje, so začeli pokati topovi, in mesto se je ovilo v slavnostno obleko.
Jut ri bo Aleksantier prisegel na ustavo.
' I
SPOMENIK IZ LAVE.
Čeprav je ncteklo skoro sto let izza časa, ko se je postavilo prvi priprosti spomenik, ki znači mesto nf. Havajskem otočju, kjer je bil kapitan Cook, veliki raziskovalec, ubit, je ta spomenik še vedno dobro ohranjen. Napis, katerega nosi ta spomenik iz lave, se glasi: V spomin kapitana James Cooka, ki je razkril to otočje leta 1778, so ta spomenik postavili njegovi rojaki v letu našega Gospoda 1825.
Nadaljni spomenik je obstajal iz krclja neke kokosove palme, ki j- rasla na mestu, kjer je padel pogumni raziskovalec.
VAŽNO ZA ONE, KI IMAJO AVSTRIJSKE BANKOVCE!
Dunaj, Avstrija, 29. junija. — Vse avstro-ogrske bankovce, ki se nahajajo v inozemstvu (to je av-slro-ogrske bankovce, ki so bili žigosani od vlade avstrijske republike ali sploh niso bili žigosani), je treba poslati do 15. septembra , na Dunaj, kot se glasi v neki tozadevni odredbi, katero je izdala , avstrijska vlada. Po vpošiljatvi bankovcev se bo določilo njih vrednost. (Nam se zdi, da ima precej naših rojakov avstro-ogr-ske bankovce še iz časa pred zadnjo vojno, to je avstroo-grske bankovce, ki so ostali preko cele vojne tukaj ter niso bili koncem 1 vojne žigosani niti od ene ali druge izmed novih držav, ki so nastale iz razvalin Avstro-Ogrske. 10dredba se tiče takih bankovcev.)
; TROCKI JE ŽE ZOPET ZMAGAL
TROCKI JE DOŽIVEL V MOSKVI NOVO ZMAGO. — SESTAVIL BO MANIFEST NA SVETOVNI PROLETARIAT. — NEMŠKI DELEGATI SO NASPROTOVALI NJEGOVIM IZVAJANJEM.
Liga, Litvija, 29. junija. — Tretja internacljonala, ki je v zasedanju v Moskvi, je kljub opoziciji številnih švicarskih in nemških delegatov dala Leonu Trockiju, boljševiškemu vojnemu ministru, pol-nomoč, da sestavi manifest Internacijouale na svetovni proletariat. Tako se glasi v nekem poročilu, ki je dospelo iz Moskve.
Opozicija se je pojavila vsled obvestila Tro« kija, da je pričakovati konflikta med Zd-uženimi državami in evropskimi silami, ker so Združene države in Anglija ter Anglija in Fiancija v velikem nesoglasju. dočim večajo Združene države svojo mornarico v namenu, ua zavladajo svetu.
Na vprašanje sprejema Trockijtve teze so nemški delegati nasprotovali njegovim izvajanjem ter rekli, da niso oduošaji med Združeninii-državami napeti in da Tro« ki preveč povdarja bodoče perspektive, dočim ignorira neposredne možnosti. Nemški in švicarski delegati so predlagali, naj sestavi manifest komitej, a predioga Karola Radeka, naj se to nalogo poveri Trockiju, je bil sprejet pri drugem glasovanju.
G. Zinovjev, boljševiški governer Petrograda. je v nekem govoru izjavil, da so ameriške in angleške delavske mase zadosti revolucionarne, da pa so komunistične stranke preslabe. Dostavil je, da v Združenih državah komunistično gibanje narašča, da pa mora v bodočnosti zavzeti bolj in bolj značaj mase in postati bolj legalizirano. Govornik je obdolžil Signor Serrati-ja, socialističnega ita-Ijanskega poslanca ter urednika Avanti-ja, da je on kriv izjalovlje-Ijenja komunizma v Italiji. Izjavil je, da so koncesije za narod upra-vičljive v Rusiji, ker se nahaja dežela v rokah proletarijata.
Zinovjev je objavil, da je sklenil izvrsevalni svet pripustiti Angleško delavsko stranko ter tudi francosko socijalistično Stranko v Internaeijonalo. Oz sklepu govora je rekel, da je komaj najti deželo, v kateri bi ne bilo razkola med komunisti na eni strani ter nove amalgamaeije na drugi ter priporočil železno disciplino za oprijem z "buržuazijo.
JEREBICE V ALBERTI.
Calgary, Alberta, 29. junija. — ,V Alberti ne bo tako hitro zmanjkalo divjači.i'-. kajti centralno-[ evropske jerebice štejejo danes na stotine tisoč glav, ki predstavljajo potomstvo pol ducata parov, katera se je izpustilo na prosto pred par leti. Jerebiee predstavljajo izvrstei. plen za lovce, kajti .težko jih je streljati Vr so izvan-; redno okusne. Svoje domove so razširile proti severu, jugu in iztoku, na razdaljo 125 milj v vsako smer in prav do času, bodo kmalu predstavljale veliko škodo farinerje.
TRGOVINSKA POGODBA MED PERZUO IN RUSIJO.
Riga, Letskc, 29 junija, — Danes je odpotoval od tukaj perzijski poslanik y Carigradu, Enver Lanali.
BOMBAŽNA TVORNICA ZOPET OTVORJENA. t
Goodyear, Conn., 29. junija. — Naprava Goodyer Cotton Mills Inc. bo naslednji torek zopet otvo-'rila svoja vraia s približno 150 i uslužbenci ter delom po štirideset ;ur na teden. Naprav^, je zaprla [svoja vrata pred nekako desetimi meseci in v onem času je bilo za-iposlenih od šest do sedem sto
| ljudi, j
UMOR ODLIČNEGA INDUSTRIJALCA.
Madrid, Španska, 29. junija. — ■ Senjor Maudirell. eden največjih industrijalcev in delodajalcev na Španskem, je bil ustreljen do smrti od dveh neznanih možkih, ko jr ravno zapuščal svoj dom v sredini mesta. Zavratna morilca sta ušla in policija ni našla dosedaj I še nobenega sledu.	(
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
se potom nsie banke izvršujejo po nizki ceni, tanealjivo in hitro. iVčeraj so bile naše cene aledečt:
JUGOSLAVIJA:
Razpošilja n« zadnje pošte In izplačuje l,Kr. poštni čekov*! urad" in "Jadranska banka" ▼ Ljubljani.
300 kron ---- $2.35	1,000 k-on ____ $ 7.40
400 kron ---- $3.10	5,000 kron ____ $37.00
500 kron ---- $3.85	10,000 kron ____ $73.00
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
Razpošilja na iadnje pošte	in izplačuje "Jadranska banka" f Trsta.
50 lir .... $ 3.00	500 lir .... $26.50
100 lir .... $ 5.50	1000 lir .... $52.00
300 Ur ____ $15.90	~
NEMŠKA AVSTRIJA:
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje	"Adriatischs Bank" •a Dunaju.
1,000 nemško-avstrijskih kron	$ 2.75
5,000 nemško-avstri j skih kron	$ 12.00
10,000 nemško-avstri j skih kron	$ 24.00
50,000 nemško-avstrijskih kron	$117.50
Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja Se večkrat nepričakovano ;_iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne ko nam poslani denar dospe v roke.
Kot generalni zastopniki "Jadranske Banke" in njenih podružnic imamo zajamčene irvanredno ugodne pogoje, ki bodo velike ko nsti za one, ki se že ali se bodo posluževali naše banke.
Denar nam je poslati najbolj po Domestio Money Order, ali pl po Hew Tork Bank Draft.
Frank Sitar Still Buk	dmsim Iiv York
GLAS NARODA, 30. JT'N. 1921
"GLAS NARODA"
n .	UVKM1AW MfLVl	— -	""
' Kofmo PUBiSmroTocnoAn	1
■TTIrula^' »Ji!*."* alrali^^^af^ttaa.**™!^ ^ortf°Ctty?fNll'rYl
--1 r*	***** —* ******—-—ft^tmm. _ t
mm hm ftato MUa	M am AmmM Za nm Vark aa mIo tata	tfjl
In Canada	HJo aa tat tata	MJK>
Ca aoi leta	MJ> Za !■ ■—■!■»< n aa eata tata	«TjH
Za hi< tata	IWM_ aa a« tata _W.W
• LAS N A ■ • ■ A
IV*taa m* Um Nwto)	r<
MM jWrntei^ axcagt »»niiyi^ »ni IflMtfi
»molet Im ti ii^m ta aactmoetl mm mm mrtliiitla Denar naj m blagovoli IK>-■UaO po Money Ordar. Pri^aoiuaM jqmla^ ^ wo&nlko^ ^^^^^^ amm
• kASNARODA _____ _ w
a mmmmm BM Borough o« Msnhattait. Now Yarfc N* V.
________________Twmmwi Cftlaadt WTI
OGLAS.
Eden poglavitnih delov vsakega časopisa je oglasni
del.
(''asopis ni samo temu namenjen, da bi se kdo edi-nole Z gaga m smejal ali eez Zgage zabavljal, če je bil morda za ušesa potegnjen ali zastran krivice po pravici
otštet.
S ] »ogla vi ti lini delom je pa tudi poglaviten križ. Časopis mora biti pošten, ker mu to velevata vest in postava.
Vsakemu pa ni mogoče videti v srce ter pregledati njegovih tajnih namenov.
Statistika pravi, da je v Združenih državah štiri-htotiso«** Jugoslovanov.
Izvoljeni narod bi bili in tudi najuglednejši narod, <V bi bilo v Združenih državah tudi štiristotisoe jugoslovanskih poštenjakov.
Pa jih ni in ne more biti, ker je naturna postava,
da je človek boli k slabemu kot pa k dobremu nagnjen.
* * *
Fantje se ženijo in dekleta se rada omože. list dobi v objavo ženitno ponudbo morda iz Alaska. Objavi jo v veri, da je Slovenec, ki jo pošlje, poštenjak. Oe bi jo poslal Jud ali Italjan, bi se nekoliko po-mišljal.
Žena, na ta način dobljena in omožena, pa mogoče ni z možem zadovoljna. In tedaj se vi i je na ubogi list
ploha najsurovejših psovk.
* * *
In list je nadalje kriv, če so kupljene akcije vodene, ne pa zlate, in list je kriv, če kupljena farma ne
nese obetanih tisočakov na leto.
♦ ♦ #
Naš narod je v nekaterih ozirih silno nezaupljiv,
v drugih pa silno lahkoveren.
# #!
Nekateri nekoč niso verjeli, ko smo iz jasnih virov poročali, da je Avstrija propadla.
Nekateri ne verjamejo danes jasnim dokazom, da so čikaški voditelji filoksera na trti našega življenja.
Verjamejo pa s polnim zaupanjem, če jim kdo nTi-klati, da je cesar Franc Jožef še vedno živ v kakem start-m nemškem gradu, in radevolje kupujejo s suhim zlatom zlato pene, ker jo besede za zlato oglašajo. List zavarača sleparske oglase.
Kdor s pomočjo težko prisluženega denarja kupuje potom oglasov, ima vedno dovolj prilike prepričati se dodobra, kaj bo kupil.
Kdo je zmagal v vojni?
Vedno bolj se množe znamenja,, da se obnovilo staro in mučno ■\prafianje in sicer v še bolj onepavni obliki kot prej. Kaj pa, če ni koncem kon<*a vendarle zmajrala Nemčija v zadnji vojni? Celo na mi-bovni konferenci, kot je zabeležil Mr. Baru eh v svoji knjigi, se je videlo vnaprej, da bo izšla Nemčija iz tega boja kot treniran trgovski atlet, če se ji bo posrečilo izogniti se svojim obveznostim ter —-plač an j u primerne odškodnine. V teku par let bo bolj kot kdaj prej \ stanu doseči trgovinsko nadkriljevanje, katero so njeni arogantni voditelji vrgli na stran leta 1914.
To naziranje ima za predpogoj, da se bodo zavezniške sile po-greznile v globoko spanje. Ali se ni to v večji ali manjši meri zgodilo in se vrši še sedaj t Soglasno z najboljšimi informacijami, ki so na razpolago, je bila stavka angleških premogarjev z vsemi neprijet-n ost mi za angleško trgovino odmev dobavljanja nemškega premoga z<; Francijo, katero bi se moglo videti vnaprej. Dobava tega nemškega premoga je prišla v času pojemajočega industrijalnega delovanja. Francoske industrije ga niso potrebovale, in vsled tega se je ta premog vrglo na svetovni trg. Posledica tega je biia izpodrinjenje angleškega premoga, vsled česar niso angleški premogovniki še nadalje clobičkanosni. Prekanjena vlada je vrnila rove lastnikom in slednji i iso mogli pokriti stroškov brez izdatnega skrčenja plač. To je bil eden izmed številnih odmevov, katerih se ni videlo vnaprej, katere pa bi se mog'o videti vnaprej.
V neki brzojavki iz Curiha pa je naslikana tudi druga stran tega ščita. V Nemčiji se je tekom preteklega letu oživotvorilo 450 no-%ih trgovskih družb s skupnim delniškim kapitalom v znesku skoro en tisoč in pefcao milijonov mark in stare družbe so zvišale svoj akcijski kapital za skoro deset tisoč milijonov mark. Pri tekmovanju ya neki italijanski kontrakt je neka nmška tvrdka prekosila najnižjo švicarsko ponudbo za polovico in ta razlika, kot je izjavila eka švicarska komisija, je značilna za nemško produkcijo v splošnem, tudi kadar ustanavlja Nemčija tvorniee v ftviei. Komisija napoveduje že vnaprej, da se bo nemška trgovina z Evropo in Ameriko kmalu približala temu, kar je bila pred vojno.
Vtip to soglaša s tem, kar je rekef general Srnuts pred kratkim v Londonu. — Največje militaristično cesarstvo, kar jih je kdaj ob-, stojalo v zgodovini, je skrčeno na mirovno ailo 100.000 mož, d očim b rop« njegovi rivali ie vedno pod bremenom oboroževanja, čeprav
je njega potreba že davno izginila. Če bo šlo to tako naprej, bomo zelo ovirani in koncem konca bomo izgubili sadove zmage vsled svoje po-vojne politike.
Kdo je torej v resnici triumfiral nad kajzerjem. — oni, ki so si obljubljali, da ga bodo obesili, ali Nemčija, ki mogoče pretaka sentimentalne solze, ki p<» je že vstala kot republika, "trdna s svojem — sklepu, trezna, inteligentna, neumorno delavna in na poti k prospe-l riteti potom miru?	!
________I
Iz Slovenije.
Pomanjkanje mesa v Mariboru.
Zadnji čas s^e opaža vedno bolj splošno pomanjkanje mesa na mariborskih stojnicah. Slika ljudi, ki čakajo na košček mesa, spominja na bridke vojne čase. Vzroki so razumljivi. Avstrija je zadnji čas pokupila za vsako ceno nenavadno velike množine naše živine. Tudi naši mesarji so se začeli ravnati po verižniškem zgledu ter prodajajo meso raje na debelo v Avstrijo, kakor pa da bi ga sekali doma na stojnicah. Samo pri enem volu, če ga pobije v mealni klavnici, zasluži mesar 3000 K.
Spori med mariborskimi zdravniki.
V<led tažbe mestnega zdravnika dr. Leor.harda proti primariju dr. Cei-nieu pridejo zopet pred sodišče dogodki, ki so se vršili v Mariboru krvavega 27. januarja 1919, ko so Neinei naskcčaLi magistrat. Dr. Cemič je očital dr. Leonhar-du, da je pri onih dogodkih tudi on vdekžen. Iz drugih razlogov je vložil proti dr. Čeniicu tožbo tudi dr. Ma<tko. privatni doc-ent v Pragi na Češkem.
Bela krajina.
"Kmetijski list*' piše:
Gospodarski položaj liele krajine je danes tak. da ga je treba bistveno Lzpreiiieniti, ker ji preti sicer katastrofa.
Kakšna je danes Bela krajina? Z malimi izjemami takšna, kakršna je bila pred 200 leti, ne oziraje se na metliške kraje, ki so se začeli od otvoritve belokranjske žele žilice razveseljivo razvijati.
O cestah ni govora. Četrte so v tako slabem stanju, da jasno pričajo o prejšnjem deželnem in, ^r-žavnem zanimanju, to se praAne-zanimanju za te kraje. Edina cesta, ki ie še kaj vredna, je ona iz Črnomlja na Vinieo; ki pa bi dobila svoj pravi pomen šele tedaj, če bi .se vstanovil avtomobilni promet. Če pomislimo namreč, da dobiva Vinica samo trikrat na teden pošto, je dosti malo. Za vso Belo krajino imamo požte samo na Suhorju, v Metliki, Semiču. Gradaeu, Črnomlju, na Viniei in v Starem trgu. Vsi ostali kraji pa so izročeni na milost in nemilost raznih potnih slov, ki prrhajajo v posamtazne vasi, kadar se jim zljubi. Zakaj bi ne dobili Adleišiči svojega poštnega urada, kakor so ga imeli že pred 35 leti? Zakaj se ne bi vrt a nov i lo več poštnih na-' hiralnic ?
Bela krajina se ponaša z ogromnimi zakladi lesa, ki pa so postali žrtev raznih špekulantov na veliko narodovo škodo.
Tako so se na primer na Kruipi vgnezdili Francozi, ki ipodirajo s svojo dobro valuto za smešno niz-1 ke eene velikanske množine lira-' sto v, iz katerih delajo doge.
Veliko Bukovje je last neke hrvatske delniške družbe, ki dela na škodo naroda mil jonske dobič-ke.
Vojni erar avstrijske države je zgradil od Črnomlja v šurno poljsko železnico pod pogojem, da bo dobival iz šume kurivo tpo 6 kron kuoični meter. Ob prevratu je blo posekanega lesa okoli 40,000 kubičnih metrov in ta les je 'prodala' naša "narodna" vlada židovski' družbi nazaj z železnico A-red. Danes pa sklepa skoro ista vlada' kupčijo z omenjeno družbo'in pla-i euje za 1 kubični meter lesa 185! kron, (Lasi ga je imela veliko mno-J žino po 6 kron na razpolago. Ali I je to gospodarstvo?
Danes poje sekira neusmiljeno smrtno pesem stoletnim bukvam in kmalu bo ležalo vse na tleh. Nikdo pa ne skrbi -za to, da bi se svet, na katerem se je <lrevje posekalo, očistil in pogozdil. Poleg tega pa se skrivajo med delavstvom različni temni prevratni elementi, ki hujskajo že tako dovolj zbegani belokranjski svet, Nikdo ne vodi evidence nad temi ljudmi, zlasti, ker je orožuiška postaja v Draga tušu pred asi eč. Pojavljajo se pa v okolici Bukovja velike in številne tatvine, katerih prej ni bilo. Zahtevamo, da se vstanovi na Bojaneih orožndška postaja m da se namestijo tam ljudje, ki niso »bili K&nigovi hlapci in ki niso menjali ob pre vratu*
>'amo svoje uniforme!
V kmetijskem oziru je še vinogradništvo na najboljši stopnji Za to se imo.mo zahvaliti v (prvi vrsti Boguslavu Skalickemu, ki ga lahko imenujemo očeta modernega vinogradarstva.
Travniki in pašniki so skrajno zanemarjeni. Ne vemo, čemu smo imeli na Kranjskem travniške! mojstref Nemara za to. da so re-j kvirirali med vojno našo refvno živino in bogateli na račun kme-tiških žuljev! Danes ipač lahko zahtevamo od poverjeništva za kmetijstvo, da posveča malo skrbi na-i šim travnikom ter da skrbi tudi' za ovčjerejo. Obenem prosimo tu-' i di našega rojaka, gospoda ministra Puelja, <ia pošlje vse kinetij-[ske veščake v Belo krajino, kjer t naj si na licu mesta ogledajo vso j imizerijo in gospodarsko zaosta-| j lost, kajti le potem bo mogoče res. kaj ukreniti in pomagati ljudstvu.
čiinati je tudi z dejstvom, da' brani ravno Bela krajina pot prevratnemu Radičeveimi ro varjen ju , v notranjost Slovenije. AJi ni čudno. da je dobila komunistična j stranka v Beli krajini skoraj 500. socijalni demo krat je pa 1025 gla-'sov? Torej kmetje so glasovali sebi v škodo edino zato. da dokumentirajo svojo nezadovoljstvo napram novi državi, ki jim naj bo prava, dobra mati? j Dalje moramo računati tudi z j dejstvom, da so tlačile belokranj-! ske kmete razne graščine z nemškimi baroni in pa nemški viteški red.
ki ima še danes obširna posestva. Kmetom iztrgana zemlja naj se vrne kmetom! Zemljo naj uživa tisti, ki jo obdeluje, ne pa tisti, ki si jo je pridobil na podlagi starih krivičnih podedovanih — '' pravic'
Predvsem pa je gledati na to, da se vpelje domača obrt. Tkal-j stvo je v jugovzhodnem delu še ohranjeno in treba ga je le poži-f viti. Drugod pa naj se uvede kaka! lesna obrt ali kaj »ličnega. Avstrija je dajala Koč ev arj eni vse predpraviee in jih postavila ravno z domačo obrtjo na dobre noge. Zato je tem večja dolžnost Jugoslavije. da podpira osirotele Be-lokranjee, ker sicer nam bo ostala tudi v naprej naša obljubljena' dežela — Amerika.
Za pravičen sistem obdačevanja.
i
Na shodu hmeljarjev in drugih davkoplačevalcev Savinjske doli-'ne, ki je bil v Žalcu in katerega •se je vdeleždo nad 400 ljudi, so bile sklenjene nastopne resolucije, ki naj jih uvažujejo merodajni činitelji, ker drugače postanejo grobokopi države. Resolucije se glase: Zbrani hmeljarji in drugi davkoplačevalci ugotavljajo, da sta sedanji sistem in sedanja mera obdačevanja osebnih dohodkov in j vojnih dobičkov nevzdržljiva, nje-(na izvršitev kruta, v brezštevilnih primerih pa kar naravnost krivična; kouštatirajo, da postopajo v tem oziru davčna oblastva samolastno. ne da l>i vpoštevala dejanske razmere; kouštatirajo, ila ta sistem ne zadeva v enakem razmerju novopridobljena »premoženja, ampak obremenjuje in uni-tčuje predvojno posest; zahtevajo odpravo sistema, po katerem rešujejo prizive ista obla<-itva, katera so izdala krivične predpise; za-jhtevajo znižanje davčnih obvez-jiiosti na ono mero, ki je v drugih • delih Jugoslavije veljavna, in od-j račun j en je osebne dohodnine pri odmeri vojnega davka; zahtevajo jamsfcvo piroti zlorabi zakona s strani davčnih oblast ev, zlasti takojšnjo vpostavitev davčnih komisij I. in II. instance, katere naj bodo sestavljene tako, da bo nad-polovica članov voljenih iz srede davčnih obvezan cev; zahtevajo, da se - odpravijo opominjevalni stroski, ki so nara^»^st kurio-zum; da se dajo vsi prizivi, ki so bili rešeni po ukinjen ju komisij, zopet v pretres in rešitev novo-vpostavijenim komisijam, da se vsi dokazi, priloženi pri šivom, v pošte vajo. če so bili predlagani v T. ali II. instanci; da se kontu-mačne določbe zakonov kar naj-milejše interpretirajo ter da se, dokler ne bodo odmerjale davka Izapet cenilne komisije same, na
Peter Zgaga
t •
Zgodovinski dogodek. |
Zgodovinski dogodek. Bliža se: s hitrimi koraki. Oči vsega sveta so obrnjene na zapadno hemisfe-rc, kajti tukaj se bo namreč odlo-, čilo. če je bodočnost v starem ali;
v novem svetu.
* * *
Kaj ne, dragi rojak, ti misliš,
da
gre za sprejem mirovne resolucije? Kaj še! No, sieer bi tudi to pomenilo svetovni dogodljaj, toda gre za nekaj večjega.
* * *
Naj se zgodi konegm tega tedna to ali ono, vse bo ostalo v ozadju. Vse bo zasenčil dogodek: I borba za svetovno prvenstvo v pretepu.
* * *
Vi mogoče mislite, da pretep med irsko-inaijanskim Amerikan-jcem Dempseyem in Francozom j Carpentierjem ni svetovni dogo-, dek? Napačno stališče zavzemate.
i To je svetovni dogodek.
• •
Stoteri in tisočeri potujejo pre-;ko morja, da bodo pri tem prete-' jpu navzoči., Na tisoče dolarjev bo-1 do zastavili ijudje, in marsikdo bo dal svoj zadnji dolar, da bo videl
ta svet pretresu joči dogodek.
* •
*
Stotisočeri oodo v soboto pozdravljali zmag al ca, ko bodo por-
terji vlekli premaganca v ozadje.
* * ~
Neprestano se pojavlja v človeku žival, in te živali ni mogoče zatreti.
' * •
Ta žival hoče videti kri, kot da bi že ne bilo dovolj prelite te dra-Igocene tekočine tekom zadnjih let.
* * *
V soboto bo šlo na miljone zastavljenih dolarjev iz roke v roko, — miljoiu, ki bi se jih dalo uporabiti za kak boljši eilj in namen.
* * * *
Nekateri človekoljubni ljudje ,so hoteli ta pretep preprečiti. | Toda glavm kolovodja, Tex [Richard, ki je pretep aranžiral,j i ima dobrega partnerja; davčnr. urad Združenih držav.	I
Ta urad bo namreč dobil miljon' dolarjev.
*
Newyorcani se ponašajo s svojimi nebotičniki, Egipčani s svo-' jimi piramidami, Brie s svojo re-. j bulo, Bovčan s kozjim sirom, Gorenjec s Triglavom in Bleškim je-! jzerom, Strie Sam z dolarji, Vitto-' rio Emanuele s svojo mizerijo, župljani v Forest City, Pa., s cerkvenimi vratmi, katere je napravil cerkveni odbornik za $600. • •
w
Nekateri odborniki katoliške Jednote kažejo v Forest City svo-i je versko prepričanje z dolarji.
Skaza v Čik&gi tega ne kaže, dasiravno mu nese versko prepričanje denar.
- * » »
V California so aretirali moža, ki je bil štiriindvajsetkrat ože-| njen. Zaprli so ga iti v ječi se bo revež oprostil
l — Pet let ječe, — je rekel sod-;
nik. — Obtožeree, ali imate še kaj L pristaviti?
— Ne, hvabt lepa, — je rekel obtoženec — pet let mi popolnoma' i zadostuje.	j
vsako pritožijo uvedejo nove po-' izvedbe; krivične obdačitve naj se kljub kontumaeu popravijo; da-' vek se mora pravično odmeriti I tudi takrat, kadar je bil davko-' i plače valeč kont.umac.iran; ceaiilnei komisije naj po svoji vpostavitvii i prirede tudi dohodnino za l. 1920, i ker vsled počasnosti davčne aid-i ministracrje še vedno ne vemo.' koliko davka bomo morali plačati j za leto 3919: davek naj nalagaj komisija in ne ena sama oseba; nadalje protestirajo proti nameravani odredbi finančnega ministra, da se odpišejo do leta 1920 zaostali davki: ker stoji Slovenija' pod najstrožjim davčnim izterje-' vanjem m davčnim vijakom, zato' bi bila v najmanjši meri deležna navedenih olajšav, katerih skoro1 vse bi prišle v prid le gospodar-j sko mnogo močnejšim pokrajinam, kakor Bački, Banatu, Ba.no-, vini; popust upravičenih zapad- J lih davkov bi pomenil premijo zanikrnim . davkoplačevalcem in iz-
gubo osem miljard kron, ki bi jih morala utrpeti državna blagajna: končno zahtevajo, naj se pri za-imudnih davčnih plačilih odpravijo Oderuške pristojbine, ker pod-j kopava jo ugled države.
j Žile na obeh rokah si je prerezsda
'.dne 4. maja v vlaku med Rake-;~kom in Lcgateem 531 etna Ana Gratis, ki se je vračala iz Amerike. Zdravi se v bolnišnici.
Zvišanje cen mesu v Celju.
Od 31. maja naprej prodajajo I meso v Celju po sledečih cenah: Goveje slabše vrste 36 do 38 K. telečje 28 do 40 K in svinjsko 40 kron 1 kilogram.
Prodaja z vodo pomešanega mleka.
Ljubljanski nadstražnik Ladič J je aretiral Marijo Seliškar. ker je [prodajala mleko, v katerem je bilo dve t ret i in i vode.
I
[ Pohod ogrskih ciganov.
j V nedeljo f>. marca letos je prišla tolpa ciganov v Ljubljano in se nastanila v Orehkovi gostilni v Kolodvorski ulici. Zatrjevali so. da so prišli vsi iz Peru h a v Ljub-jljano z namenom, da si nabavijo .pomeramče in limone, ki ]>i jih i prodajali v Peč u lir in da so prinesli v ta namen skupaj 2000 K. Toda obiskali so Ljubljano popolnoma 7. drugim namenom. Drugo jutro so zaklenili .najeto sobo. vzeli ključ s seboj in hodili p i me-s"tu iz trgovine v trgovino. Pov-Isod. kjer so bili, dali so si veliko
i'.»1 a »a razložiti, barantali so in se prav vsiljivo cigansko obnašali, toda kupili niso nikjer ničesar. J Tako so se obnašali v trgovinah Ane Janežič. Jc 'pa Strpa rja in Josipa Medveda. V trgovinah so jsieer na cigane zelo pazili, toda I pri tatvinah jih iilso zasačili. Ko-nečno je policija sumljive cigane aretirala in preiskala njihovo sobo. V postelji pod žinuiico so na-(šli blaga v vrednosti ">47."» kron 75 |vin.,.katero so cigani ukradli Josipu Stoparju in Josipu Medvedu. Pred poroto so se morali za to zagovarjati: Marija Petrovič iz Bosta pri Peeuhu, Julka Petrovič iz Egersega pri Peeuhu. Jul;" i Ko-loiopai- iz Očarja pri Peeuhu in Jurij Kolo m par iz Očarja p«-i Pe-ičuhu. Ciganu Francu Kolomparju 'se je posrečilo pobegniti. Porot-jiiikcm so bila stavljena 4 vprašaju ja glede krivde obtožencev, ki i so j ill soglasno potrdili s prosta v-kom, da vrednost ukradenih j)rt.Hl-metov ne presega 4000 kron. Na ,podlagi tega izreka so bili Marija [Petrovič. ' Julka Petrovič. Julči Kolompar in Jurij Kolompar ob-jsojeni vsak na 10 mesecev težke •ječe, v katero se jim vračuna preiskovalni zapor f k! 7. marca.
Tatvina v Škof ji Loki.
France Št i ul ic je ukradel v novembru 1420 Maksu Deisingerju ožigalic v vrednosti 4800 K. Antonu Komatarju pa 4 vreče pše-jniee v vrednosti 26<K) K. Obsojen je bil na 1 leto težke ječe.
Nepoštena šivilja.
Ljubljanska policija je izročila s-odišeu šiviljo Štefanijo Settntikar. ker je več strankam {xmeverila jobleke, ki ao ji jo dale pepraviti.(
ADVERTISEMENTS.
VABILO NA PICNIC,
jkaterega priredi Slovensko Samo-i stojno Bolniško Podporno Dru-jštvo za Greater New York in oko-flieo, ink. v proslavo svoje desetletnice
t v nedeljo, dne 21. avgusta 1921.
Iv rojakom dobro znanem Henrv [Walter's Emerald Parku na Myrtle Ave... vogal Martin Ave.. ■ v Glendale, L. I. j Veselični odbor bo skrbel, da jbodo cenjeni gostje imeli dovolj j vsakovrstne domače zabave, na j razpolago jim bo plesna dvorana, ■kjer bo igrala naša "Slovanska 'godba" poskočniee, ki bodo oživele ne samo živce mladih, ampak J tudi starejših, ki so te vrste zabavo že odstopili svojim naslednikom. Na kegljišču bodo štirje dobitki v gotovini $10,00, $5.00, $3.00 (in $2.00. Izžrebalo se bo zlato uro, posamezen tiket stane le deset j centov. Odbor tudi ne bo pozabil .preskrbeti dobra okrepčila za gr-|lo in želodec. Zato rojaki in roja-i kin je ne pozabite se udeležiti te Iprilike in se z nami vred pozabavati.
J Na vesele svidenje dne 21. avgusta v Emerald Parku.
Veselični odbor.
ADVERTISEMENTS.
— - - L . »-t —sj^i-.J—|
Išče se operatorje
na Tom-0 '-Shanter in Polla Boys
klobukih. A. D. KATCHEK, 1115 Broadway j cor. 25tli Street	New York
| NAZNANILO in PRIPOROČILO
j Naš stalni zastopnik Mr. JAN-KO PLESKO pobira naročnino za Glas Naroda na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, in daje vsa druga pojasnila glede potovanja v stari kraj ali dobiti svojce od tam, glede denarnih pošiljatev in sploh v vseh drugih zadevah. Ima v zalogi tudi knjigo Peter Zgaga. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glasa Naroda.
VABILO
na veliko plesno in zabavno veselico, katero priredi društvo sv. Alojzija štev. :]6 .JSK.J. v Cone-maugh. Pa., na dan devetnajste obletnice, to jc 4. julija 1921. Ker je to prvo društvo v tej okolici in je v času svojega 1 kletnega,ob-'stanka veliko pripomoglo do našega napredka v tej okolici, upamo, da nas blagovolijo poseliti na omenjeni veselici vsi rojaki in rojakinje iz te okolice. Za izvrstno postrežbo v vseli ozirih bo jako dobro preskrbljeno. Začetek vese-liiee (»b '2. uri popoldne. Vstopnina j za moške 50^, dame proste. K o-jljiliti vdeležbi vabi odbor.
P. S — Člani društva so pro-jšeni. da se vdeleže te veselice vsi ! brez izjeme. Kdor se ne v deleži, |bo plačal svoto $1.00 v društveno j blagajno, najsibo bližnji ali pa od-j dal jeni. Tako ie bilo sklenjeno na (zadnji seji dne 1J). junija 1921.
John Brezovee, tajnik.
OSEBE,
katerim je znano, kje se nahaja ANTON SELIŠKAR. *o napro.š-e-ue, da javijo njegov naslov na: Poznanec, <• o (ilas Naroda, 82 ("ortlandt St.. New York, N. Y.
(M0-f>—1-7 i
NAZNANILO IN VABILO.
Thomas, W. Va.
Cenjenim rojakom v Thomasu. W. Va., in okolici s<* naznanja in vabi na dan 4. julija na zabavo in ples društva Narodni Dom v Thomasu v lastni dvorani (prej Mik»- Buliči. Začetek ob !>. uri zjutraj. Ples ob 1. uri popoldne. Za obilno vdeb-žbo se priporoča
Odbor.
r-^
IZNAJDiTELJI.
Pišite iii knjižico glede iznujdb in patentov. Foslali jo bomo ra»tonj. Za točno, ^trokovnjauko in i.ne-ncsljivo uravnavo vašega patentu pišite na nas patentna ndvokat« ki imajo velike let izkušenj. Nobe ilen vam ne more boljše urediti. V vašem lastnem interesu je. da ntn pišite za patentno knjižico.
A. M. WILSON, Inc.
Registered Patent Attorney* 320 Victor Bldg, Washington, D. C
L_
' ZAČIMBE, ŽELIŠČA iN NAJ-l	RAZNO VRSTNEJŠ A
; domaČa zdravila
k
»katera priporoma msgr. Kneipp, 1 Imam vedno v zalogi.
►	Pišite po brezplačni cenik.
: MATH. PEZDIR
J P. O. Box 772, City Hail Station
►	New York City
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Peas Ave.	Pittsburgh, Pa.
i __
\ ^ttft	Dr. Kolmr 3» mmi-
: JHHy	staxaJBl alovenakl
/jL	idrtvnlk lpec)t-
'."-v	Us*, t Pltt»bur*hu.
* rr	U lm* M-totno
^■<0 1	vraluo ▼ Mdml]*-
nJu TMk Miiiill
\ boUsnL ^ttfr Eutmpijanj« lav •'CTBBTi i	t! sdrurt a cU.-
<OTlt«m «0«. kl gm. f tsumal dr. proC. Bk^uclt. Cm imata mjioij« au makor-Otcj® taten. * Krtu. Upatfaaj« laa. »oto«na v koat-h, p rid It® la Uc«lctU «ac bora krt Na čakaj ta. kar ta bo-'aaea nalese.
v* Tfi.ntkm bolezni adraviia ro o-toajiaa. mrnUM. Kakor h:tro cjMatta m. vam pran^kaja airavja, aa oakai-te, tamW rrtdlta Vn Jas Tam aa bora •opat povrsiL
Hjroaolo ali vodno kilo oadravtra r S«, urah tn atc*r Urm operacija. , Bciemil mahnrla. kt povzročajo fco-Mtoa t krila In hrbtu in t6u& ta« iri pdfianjn voda, omtnvim s mo-natjo.
Rarraat^am. traanjs, boMMna o-.tokllaa «7t>aeUa, ttrfik |q drnca ko-taa buesnl, k: n^atatajo Taled Md|. ■ta krvi. oadravlra v kratkem Caau ta ni potrebno lelau J Nekateri drogi mdt»miki rabijo tot-raa^a. Aa tm razumejo, j a« anara i* «taraca kraja, aato vaa kila Mr^rlm, ker ru raavnen alovenaku Uradna ura: oh dalavafidh od • sZsi Pb nadaUah od » do fc,
>•!* •-- rT •-
UlxAS NARODA, 30. TON. 1921
VSTANOVXJENA LETA 1898.
GLAVNI URAD ELY MINN.
INKORPORIRANA LETA 1900.
Iz urada glavnega tajnika J. S. K. J.
II. izk&s darov v pomoč vsled povodnji ponesrečenih v Pueblo, Colo.
Prenos I. izkaza	$102.00
Društvo Sv. Jožefa, št. 12 JSKJ. ..	10.00
Nabrano na «eji društva št. 13, JSKJ.	6.15
Društvo sv. Alojzija, št. 18, JSKJ.	10.00 Nabrano na banketu društva sv. Alojzija, št. 19, JSKJ.,
ob priliki 20-1 etnice	31.00
Društvo sv. Alojzija, št. 31, JSKJ.	15.00
Društvo Sv. Petra in Pavla, št. 35, JSKJ.	5.00
Društvo sv. Alojzija, št. 36, JSKJ.	25.00
Društvo »v. Janeza Krstnika št. 37, JSKJ.	10.00
Društvo sv. Jožefa, št. 41, JSKJ.	5.00
Društvo sv. Alojzija, šl. 43, JSKJ. ,	10.00
Društvo Vitezi Sv. Jurija, št. 49, JSKJ.	25.000
Društvo Sv. Petra in Pavla, št. 50, JSKJ.	10.00
Man i stepa društva, Jos. Skrabee, daroval	50 Nabrano na seji društva sv. Jožefa, št. 53 JSKJ ' 11.10
Društvo sv. Štefana, št. 58 JSKJ.	15.00
Društvo sv. Reš. Telesa, št. 77, JSKJ.	10.00
Društvo sv. Jernej, št. 81, JSKJ.	35.00
t lan istega društva, Anton Kolenc, daroval	1.00
Nabrano na seji društva sv. Jožefa, št. 89, JSKJ.	G.18
Društvo Marije Vnebovzete, št. 103, JSKJ.	20.00
Nabrano na seji društva Sv. Pavla, št. 11G, JSKJ	3.03
lian istega društva, Alex Skerlj, daroval	1.00
54.	Joseph Smolz. 114 West Sellers St. Hibbing, Minn.
55.	Martin Prah, Bo* 87, Lemont Furnace, Pa. 57. Joe Martinsek, Box 125, Export, Pa. f»8. Ludvig Champa, Washoe, Mont.
60.	Martin Govednik, Box 307, Chisholm, Minn.
61.	John Pezdirc, 343 N. River St. Reading, Pa. 64. Peter Klobochur, Box 32, Baltic, Mich. 66. John Kren, 605 Chicago St. Joliet. 111.
68.	Andrew Matko, Box 1203, Mone^an, Pa.
69.	Frank Erpič, Box 301, Thomas, W. Va.
70.	John Zvezich, 1951 W. 22nd Piace, Chicago, 111.
71.	Frank Rupert, 690 E. 159th St. Collinwood, O.
72.	John Eržen, Taylor, Wash.
75.	John Koprivshek. Box 214, Meadow Lands, Pa.
76.	John Koblar, Box 225, Oregon City, Ore.
77.	Louis Fink, 5L F. D. 7, Box 41, Greensburg, Pa.
78.	Jacob Evans, 611 W. 2nd St. Salida, Colo. 81. Martin Jurkas, 545 Aurora Ave., Aurora, Til.
84.	Matt Karcich, 1011 Lincoln Ave., Trinidad, Colo.
85.	John Petrich, Box 238, Aurora, Minn.
86.	Dominik Sadar, Box 252, Midvale, Utah.
87.	Michael Graborjan, 2834 Lyon St. St. Louis, Mo.
88.	George Zobec, Box 14, Klein, Mont.
89.	Karl Strnisha, 114 Miller St. Gowanda, N. Y.
90.	Valentine Orehek. 283 Mc.ujer St., Brooklyn, N. Y. 92. John Shetina, 800 Moen Ave., Rockdale, 111. 94. Anton Kobal, 1022 Jackson St. North Chicago, Bl 99. Frank Podmilšak, Box 222, Moon Run, Pa.
100.	John Kalcieh, Box 61, Lowsville, W. Va.
101.	Frank Wodenik, Box 45, Strong, Colo.
103.	Anna Pierce, 6SC E. 157th St. Cleveland, O.
104.	Joseph Blish, 1944 W. 22nd Place, Chicago, 111.
105.	John Malarich, 1600 E. 2nd St. Butte, Mont. 306. Leopol Jeran, Box 487, Davis, W. Va.
107.	Frank Lovshin, 310y2 W. 4th St. Duluth, Minn.
108.	Anton Nagode, Box 2y2 Avon Park. Girat-d, O.
109.	Anton Lunder, Box 151, Keewatin, Minn.
110.	Frank Bojtz. Box 112, McKinley, Minn. | 111. Math Jamnik, 525 W. 2nd St. Leadville- Colo. 1112. Anton Kochevar, Box 423, Hibbing, Minn. 114. John Grahek, Box 609, Ely, Minn. 116. Alexander Skerlj, Box 256, Export, Pa. 1117. John Shank, Box 14, Sartell, Minn.
118.	Stefan Jengieh, Box 238, Cokedale, Colo.
119.	Gertrude Mlakar 140 Bural St. Aurora, Til.
120.	Mary Koschak, Box 307, Ely, Minn.
121.	Jernej Intihar, Pox 12, Dodson, Md.
122.	Frank Farenchak, Box 122, Homer City, Pa.
1123.	John Merhar, Box 294, Ironton,, Minn.
1124.	Pauline Ermenc, 539 — 3rd St. La Salle, 111.
125.	John Telban, Box 174, Iselin, Pa.
126.	Joseph Glass, Box 48, New Dcrry, Pa.
127.	Frank S. Germ, 82 N. 11th St. Kenmore, O.
128.	Anton Chernich, 9721 McCuen St^ New Duluth, Minn.
129.	Frances Koschak, Box 920, Ely, Minnesota.
130.	Ignac Benkše, Box 412, DePue, 111.
131.	John Ponikvar, 3309 — 4th Ave., N. Great Falls, Mont. 1132. Leo Karnicnik, Box 175, Euclid, Ohio.
133. Frances Luzar, General Delivery, Gilbert, Minn.
Jugoslovansko dobrovoljstvo.
Nevarnost solnčne luči.
Vitomir F. Jelene.
Skupno dosedaj poslano na glavni urad JSKJ.....$366.96
Joseph P i shier, gl. tajnik.
Imena in naslovi krajevnih organizatorjev J. S. K. J,
i
Prva številka znači številko društva, potem je ime in naslov.
1.	Joseph A. Mertel, Box 278, Ely, Minn.
2.	Frank Ercbull, Jr., Box 271, Ely, Minn.
3.	John Pelko, 1216 — 7th St., La Salle, 111.	""
4.	John Demshar, Box 237, Burdine, Pa.
5.	John Dragovan, Box 663, Soudan, Minn.
6.	Matt Ostanek, 1637 E. 29th St. Lorain, O.
9. John D. Zunich, 4098 E. Cone St, Calumet, Mich.
11.	Michael Mravenec, 1454 So. 17th St. Omaha, Neb.
12.	Vincenc Arh, 1 Riekenbach St. N. S. Pittsburgh, Pa.
13.	Frank Zabkar, Box 104, Hostettar, Pa.
14.	Michael Nemanich, Box 157, Crockett, Cal.
15.	Philip Sterle, 738 Moffat Ave., Pueblo, Colo Louis Taucher, Box 835, Rock Springs, Wyo.
19.	John Kumse, 1735 E. 33rd St. Lorain, O.
20.	Louis Vesel, Box 592, Gilbert, Minn.
21.	Joseph Shraj, 4732 Sherman St. Denver, Colo.
22.	Anthony Motz, 9641 Ave. M. So. Chizago, 111. Louis Govže, 613 Adams Ave. Eveleth, Minn.m
26.	Joseph Pogačar, 5307 Berlin Alley, Pittsburgh, Pa.
27.	Z. A. Arko, Box 172, Diamondville, Wyo.
28.	John Jamšek, Box 126, Sublet, Wyo.
29.	Louis Tolar, Box 242, Imperial, Pa.
30.	Frank Pucelj, 223 W. Poplar St. Chisholm, Minn.
31.	Martin Hudale, 1.615 Ridge Ave.,N., Braddoek, Pa.
32.	G. J. Porenta, Box 176, Black Hiamond, Wash. -
33.	Frank Schifrar, Box 122, Unity, Pa.
35. Andrew Malovrh, Box 151, Lloydell, Pa. 35. John Brezovec, Box 126, Conemaugh, Pa.
37.	Frank Zorich, 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O.
38.	Ivan Culig, 1217 Abriendo Ave , Pueblo, Colo.
39.	Anton. Cop, Box 440, Roslyn, Wash.
40.	Anton Koscglav, Box 144, Claridge, Pa.
41.	Anton Brelich, 477 E. Martin St East Palestine, O.
42.	Pribož Knafelc, 1102 Bohmen Ave., Pueblo, Colo.
43.	Frank Pereich, Box 327, East Helena, Mont
44.	Anton OkoJish, 218 Liberty Ave., Barberton, O.
45.	Louis K ami an c, 732 N. Varman Ave., Indianapolis, Ind. 47. Frank Lovshin, Box 379, Aspen, Colo.
49.	Frank Kovicb, 214 North 5th St Kansas City, Kans.
50.	Jakob Slabieh, 242 Hopkins St., Brooklyn, N. Y.
51.	Joseph Kastelic, R. F. D. 7, Box 2G, Murray, Utah. 62. Louis Kozle vchar, Box 969, West Mineral, Kans. 53. Prwk Dobmk, 29 Danube St. Little Falls, N. T.
Naznanila.
Little Falls, N. Y.
Članstvo društva sv. Jožefa št. 53 JSKJ. v Little Falls je na polletni seji dne 12. junija razmotri-valo o inicijativnem predlogu društva sv. Roka št. 94 JSKJ. ter sklenilo soglasno, da ga podpira.
Joseph Hornovec, predsednik.
Ivan Purnat, tajnik.
Louis Marosek, blagajnik.
Chisholm^ Minn.
Opozorim vse člane društva sv. Jožefa š-1. 30 JSKJ. v Chisliolimu, da se polno&tevilno vdeležč pri-lunin je seje dne 17. julija, ker na tej seji se bo prebral šesrtmesečni račun, da ne bo potem kdo oporekal, kje, imamo denar in koliko ga imamo. Vsak naj pride na sejo, pa bo vse natanko izvedel o
dohodkih in stroških.
Na tej seji se bo tudi pobiralo za prizadete v Pueblo, Colo. Ker na zadnji seji ni bilo zadostno število članov, nismo mogli nič napraviti. Zatorej ste vaibljeni vsi, da ukrenemo, kako bi bilo boljše, ali bi dali iz društvene blagajne, ali pa pobirali od posameznih članov.
Pri tem tudi opozorim naše člane. da se malo bolj vdeležujejo društvenih sej kakor so se do sedaj. ker mi bi raidi poslali ases-ment Ob pravem času, tako moramo pa prav do zadnjega dneva čakati. Vsak član naj si zapomni, da asesment mora biti plačan do 25. v mesecu.
Frank Pucelj, tajnik. _(2x 30-6 & 7-7)_
Razne vesti.

GLASILO 10SMKE® KATOLIŠKE JEDHOTE
FMdmafk: lUDOLf PKKDAN, »38 K. 185U» 8t, COavelaa", O. PodprsdaBdalk: LOCI 8 BAL&MT, Bok 106, Pearl ArenM, Lands, O. Tajnik: JOSEPH PISHLBsfc, Mj. MIhjl Blajajalk: O BO. L. BRGfclCH, Ely, Mina.
Blacajnlk aeUpiafcrnili gmrtala: JOHN MOYBBN. «34 H. 2nd Are* W. Dni nt h, Mirna.
fiM rfmrti
Dr. JO«. ?, 6BAHBE, 841 B Ofclo »C, H. B, Ftttst»arsft, Pa.
Nainm edbsr:
MAX USŽlfiNR, Raz 873. Back Sprtim Wvo. BOHOM MLADIČ, 2808 Bo. UwBdals Are. Cbkajo, DL PBANK fiBBABBO, 4822 Waafalagtoo Bt, Dttiv, CM*.
r-»BJ SOti
LSONASD RLABODNIX, Bos 480. By. Mian. GBBGOB J. PORENTA. Box 176. Black Diamond, Walk. FRANK ZORiCET. 0217 St Clair A re., Cleveland, O.
VALENTIN PI BO, 610 Moadow Are., Bocadale, Joliet. IlL PAULINE ERMENC, M» — 3rtl Street, La Salle. IlL JOH IP STEELE. 404 B Meaa Avenue. Pueblo, Cola. ANTON CEiARC, 706 Market Street, Wenkegan, IlL •-* J«dnotlne o redno HacHo: /GLAS NARODA", mm mm m ■
▼aa stvari, tlkajofle mm nradnih a*le? kakor tadl denarne potUJa-t»e naj se puMljajo aa gUvota tajnika. Vse prttoAoe naj sa poillja aa pradaartalka porotnega odbora. Prolnje aa sprejem noruuOaiutv ta koliiffca sprite vala naj sa poSUja na vrfaovne*a sdravalka.'
Jn|o6o*uaki Katoliška Jednota aa priporom vsem Jugoslovane« aa etoilan pristop. Kdor Seli poeta ti	ta o.retiiwicMe, naj se aglaal
tajnika hijllaega draft va J S. K. J. Za ostaafvltev novi* društev as pa obrnite na *L tajUka. Novo drottvo sa lanka v stanovi a B Bani sil OanlcamL
Radičevi mandati.
Zagrebška ''Narodna Politika" poroča iz Belgrada: Pred kratkim je imel imunitetni odsek sejo pod predsedstvom Oede Kostiča. Na njej se je razpravljalo o izročitvi nekaterih poslancev sodišču. Razpravljalo se je nadalje tudi o Ra-dičevih mandatih, a so radikalci odklonil razpravo o tem vprašanju, ker sodišče ni zahtevalo izročitve niti enega teh poslancev.
Minister Pribičevič in radikalci.
Belgrajska "Epoha" poroča, da so vesti, po katerih bi bili radikalci nasprotni kandidaturi Svetoza-ra Pribičeviča v toliko resnične, da so- se proti Pribičeviču izjavili radikalni poslanci iz Vojvodine kot stari politični nasprotniki nek danje srbske sam ost al ne stranke. Za Pribičeviča pa so bili srbijan-ski radikalci, katerim je oseba — Pribičeviča porok, da bo upravljal za današnje razmere naj vaz-
]nejši portf<jlj tako, kot zahtevajo državni interesi. Za Pribičeviča se 'je zavzel odložno tudi Pašič sam, ki je konstatiral, da je opozicija I jrcdikalcev zagrešena, ker temelji! nu nasprotstvih, ki so bila pred vojno, a so se razmere sedaj toli-j ko izpremenile, da radikalna stran ^ ,ka ne more in ne sme imeti prav 'nobenih pomislekov proti Pribičeviču.
Beneš o položaju v Srednji Evropi.	*
Čehoslova&ki zunanji minister dr. Beneš, ki potuje v London, je, izjavil sotrudniku "Petit Pari-| sicna" o splošnem položaju v Osrednji EvrDpi: Neobhoden pogoj je francosko-angleški spora-j ziim, ko tvori podlago za politi- j ko, ki se ima voditi z ozirom na' položaj nastal "v Osrednji Evropi vsled sklenitve mirovnih pogodb. Ta sporazum bi se,Opiral na obe. demokraciji in bi pomagal pri.
Prišel je velik praznik dobrovoljske misli.	i
Romunija je stopila v akcijo in odprla jugoslovanskim dobro-voljcem pot do zmagre.
Dne 20. avgusta 1916 se je vkrcala prva dobrevoljska divizija ; na transportne ladje na Donavi in odplula za Če:no Vodo.	-
8. september 1916»
S krvavimi in obenem zlatimi črkami je zapisan ta dan v zgodovini jugoslovanskega dobrovoljstva, ta dan je praznik dobrovoljstvn praznik našega osvobojenja in ujedinjenja.
Na belih poljanah Dobmdže, blizu motne Donave okoli mesta Dobriča, spopadla se 5e jugoslovanska dobrovoljska vojska z združenimi Nemci in Bolgari. Krvava je bila borba, ki se je razvila na poljanah Dobrudže, a udar jugoslovanske vojske je bil močan in silen, da ga sovražniki niso mogli vzdržati, umaknili so se nazaj in prekinili svoje prodiranje. Kakor klini so se zagozdili dobrovoljci v sov-lažno vojsko, tako da so krila — 9 rumunska in (»1 ruska divizija —' ostala precej zadaj. Napad Bolgarov-Nemcev na romunsko krilo je bil usoden. Romuni so pobegnili in se umaknili celih šestdeset kilometrov nazaj, tako da so pustili odprt levi bok jugoslovanske vojske.
Obkoljena od vs^h strani si je morala jugoslovanska divizija korak za korakom priboriti pot nazaj. Bitke pri Kokardži in Teke-deTesi so slavni dnevi dobrovoljske misli. Do skrajnih meja svoje I moči in svoje odpornosti se je borila jugoslovaska vojska, brez zveze z rusko in romunsko vojsko si je morala ščititi boke. varovati oil-| stopanje in si priboriti pot nazaj. Zmanjkalo municijči- topništvo} ni moglo radi bližine dejstvovati, s hladnim orožjem , bajonetskimi napadi in v borbi mož proti možu se je borila dobrovoljska vojska. Sama je bila na bojnem polju, obkoljena ml vseh strani, štirikratna premoč jo je vedno bolj oklepala. . . toda z besnim udarcem si je pri-! borila prehod. . . šele Mackensenova ofenziva je primorala nazadnje riivizijo na odstop do rusko-ronninske meje.	—
O bojih jugoslovanskega dobrovoljstva v Dobrudži najjasnejše j govori žalostna statistika. Ko je šla prva divizija na bojno polje, je štela 20.000 mož, ko se ie povrnila v Odeso, bilo je le še 2400 borcev.
Po bojnih poljiii so ostali borci za svobodo zasužnjene domovine, _j
cela južna Rusija je bila polna ranjencev.
Ostanki divizije so odšli v Odeso, kjer se je divizija nekoliko do-i polnila, a tam sr je že poprej formirala II. divizija, ki je potem tvorila skupaj s prvo dobrovoljski korpus Srbov, Hrvatov in Slovencev | v Rusiji pod poveljstvom generala Živkoviča.
Že za časa bojev v Dobrudži se je pojavila ona nesrečna misel o prisilni mobilizaciji jugoslovanskih vojnih ujetnikov po ruskih ujet-1 niških taboriščih, ki je dala povod in bila neposreden vzrok takozva-nega sidentskega pokreta. To vprašanje, ki je oslabilo dobrovoljske' vrste se je pojavil ov onem trenotku, ko se je zanesla v vojsko politika. Krivde je bilo na eni in drugi strani; da niso dogodki na bojnem polju sledili s tako naglico, moglo bi se mojreče tudi to vpraša-! nje rešiti povoljno. a tako ni bilo časa, četudi je bilo dosti resne vo-i lje. Posledica tega pokreta je bil odhod velikega kontigenta dobro-! voljcev iz korpusa. Dcsidenti so večinoma stopali potem v redno ru sko vojsko, ali so pa tvorili samostojne jugoslovanske odrede. Iz teh: vrst so se potem formirali oni jugoslovanski bataljoni in polki *ii j* pozneje srečujemo na MurmpnskI obali in v raznih krajih Sibirija v borbi z boljševiki.
Desitentski pokret pa ima kljub svojim škodljivim posledicam veliko zaslugo v dejstvu, da se je ideja jugoslovnnstva popolnoma izkristalizirala. Izjriniii so vsi oni plemenski šovinistični predsodki, ki so se pojavljali v tej ali oni obliki. Zmagala je misel čistega jugo-slovanstva, kot si jo je zamišljalo v svojem prvem začetku dobrovoljstvo, ki je dobilo svojo prvo državno obliko v Kifski deklarac-jr.
Tekom desidetskega pokreta in njega posledic se je tudi pokaza-i to, da je bila skrajno ponesrečena misel, zadrževati dobrovoljski korpus za boje v Rusiji, ua ga niso odpremili takoj na balkansko boji-; šče. Zato se je začelo zdaj takoj misliti na transporte za solunsko fronto in že januarja 1917 je odšel preko Arhangelsk. Severnega morja, Anglije in Francije v Solun en bataljon prve divizije. Bolj-j ževiška revolucija je sprečila nadaljne transporte dobrovoljskili edi-! me. šele po dolgih posredovanjih se je posrečilo v zadnjem momentu j izdejstvovati odhod v Solun drugi diviziji in prvi brigadi prve divi-zije. Te edinice so potovale preko Severnega morja, Anglije in Fran-1 eije v Solun. Ko je pa hotela druga brigada na pot, so boljševiki pre- j kinili promet, in brigad je morala nastopiti dolge pot preko Sibirije' na Vladivostok, čez Japonsko, Veliki ocean, Indijo, Rdeče morje na Suez in odtod dalje v Soluu.
Iz ostankov dobrovoljskega korpusa se je formirala na solunski fionti jugoslovanska divizija, ki^je zasedla važne; položaje na Dobrem polju, Vetreniku in Kozjaku. V veliki ofenzivi in y robo ju septembra 1918 je jugoslovanska divizija zopet dekazala, da je 'vredna . svojega imena in slave, ki je bila ovenčana ž njo ves čas svojega dela.
To bi bil le v glavnih potezah obris zgodovine dobrovoljstva, ker skupno zgodovino izdelujejo posamezne pokrajinske dobrovoljske organizacije, ki so organizirane v Savezu jugoslovanskih dobro-vpljeev, ki šteje okoli 100.000 članov.
Savez vodi sedaj ves dobrovoljski pokret, izvršil je najprej notranjo organizacijo pokrajinskih zvez, uredil glasna stanovska vprašanja in pripravlja sedaj zunanji organizacijski statut, ki bo vseboval vse delo dobrovoljstva v sedanjosti in bodočnosti.
njeni konsolidaciji. Pri krizi v |(Jorji Šleziji - e je pokazalo, kako |neobhodno potreben je skupen nastop Anglije in Francije. Glede i izvedbe mirovne pogodbe morajo nasledstvene države rešiti še mnogo vprašanj: Procvit Osrednje Evrope in mate entente je odvisen od tega prijateljstva in od njegove učvrstitve.
i t
Izumiteljeva usoda.
Te Ani je v Londonu umrl sko-,ro pozabljen in v gmotnih stiskah j William Greene, mož, ki si je za človeštvo priboril vendar eno največjih zaslug s tem, da mu je dal nekaj, kar danes skoro neobhodno potrebuje v svojem vsakdan-jjem življenju. Geena moramo nam reč smatrati kot pravega izumitelja modernega kinematografa. — jieve da danes to malokdo ve, ce-jlo znanstveni krogi mu indirekt--no odrekajo pravico do tega pr-i
venstva s tem, da imenujejo druge može na njegovem mestu, tako n. p:, francoska akademija znanosti, ki je Lumierea imenovala za svojega člana za iste zasluge, ki gredo po vsej pravici Greeneu. — Greene je bil po poklicu prvotno fotograf in je prišel pri svojih fotografskih poizkusih na idejo, ki je pozneje osvojila svet.	!
Sodba moškega o ženah.
Hans Thomas piše neki gospej, v St. Louisu; — Vse svoje upanje aa se izboljša svetovno razmerje, stavim sedaj bolj kot kdaj poprej na — žene, ker so le-te bližje naravnemu pojmovanju za vse tisto, kar je za človečanstvo tako nujno in potrebno, kakor pa mnogokrat ošabni moški, ki nočejo popustiti' oq §vojih teorij in principov in j mislijo, da je verolomno popuš-j čati od svojih principov. Mislim,! da bi se brutalnost med narodi o-milila, če bi modre žene, ki jih I
j Neka ženska, ki je tekoin preteklega tedna dva dni se neprestano izpostavljala vročim solnčnim žarkom, oblečena le v kopalno obleko. v kopališču v Atlantic City, se nahaja sedaj v bolnici, kjer jo zdravi j d zdravniki na bolezni, — katero imenujejo "Dermatitis", k. pa ,je v jeziku navadnega naroda znana pod imenom "solnčne opekline".
Ta s'ucaj je eden onih. kt bi morali predstavljati svarilo za različne ljudi, ki imajo, če ne pretirano, u gotovo nevarno nenatančno idejo o solnčni luči in dobroto It. katere baje proizvaja. ' Da je solnčna luč dobra stvar,
0	tem ne ni'tre biti najmanjšega dvoma, vendar pa ni v nobeni več-;-i meri "božja'' kot je solnca ali celo tema in kot številne druge dobre stvari je tudi solnčna luč
j pogost o zelo slaba, usodepolna — j stvar.
Solnčna In"- je seveda najbolj mojročni uničevalec bakterij in mikroorganizmov, kar jih poznamo. Navzočnost solnčne luči je vsled tega skrajno zaželjiva v na-jših hišah in o«av dobro storimo mi sami. če porabimo neka j svojega časa z gibanjem v solnčni luči. Solnčna luč pa je uničevalec bakterij le radit"^a, ker izvaja svoj
1	uničevalni učinek na vse žive ce-jlice, ki so predolgo časa izpostavljene direktni akciji solnčnih žr-Ikov. Solnčna iuč ni tudi prav nič natančna glede narave živih celic na kat»*re deluje in upllva. To je ono. na kar je pozabila ženska v 'Atlantic City iti na kar pozablja-jjo tudi drugi kopab'i in izletniki ali. ki tejra ne vedo ter so vsled tega pogosto «ii do in včasih celo u-jsodepolno li('bzjrani". ko mislijo, da s tem koristijo svojemu zdrav-! ju.
Ljudje, ki se dolgo časa izpostavljajo solnčnim žarkom, po&ta-,. . i :ne.jo ojroreli. kar ne pomenja nic
j drugega kot sivorjenje varstvenega pigment.i ali naravnega barvila v vrhnjih celicah njih kože in j v takem sluč tju so precej varni, ■ kot je naprimrr varen črnec in sicer iz istejra vzroka.
Zelo parne: f n naravni instinkt pa je, ki drži večino nas na senčnati strani ceste ali pa v bolj — mračnih soban tekom svetlejših :ur poletnih dni. Oniv ki nočejo ali r.f morejo tega storiti, morajo plačati kazni, ki obstojajo iz majhnih bolečin ali celo iz takozvanih pojavov solnčariee, ki se pogosto »končajo s smrtjo dotičnega.
Previdnost in zmernost sta za-jradi tega ved nona mestu v tem (ozira.
vodi njih naravni dojeni, imele vpliva na vcKlstvo državnih pos-' lov. Žena je s svojo družbo bolj j vezana na narod, kakor pa moški. V ženi živi in deluje veliko soču-stvo za vse, ki žive, sočustvo, katerega bi se moški tako rad rešil. Ženski element je po svoji naravi glavni pozvani nosilec ljubezni, ki bi morala spajati vse ljudi — Iker ta ljubezen izvira iz prirojene : materinske ljubezni. Žena je pozvana, da po svojem sočutju zdravi rane. In gotovo je, da bi žena, če bi se ji le dala prilika, da čuje-mo tudi njeno besedo na prvem mestu, storila vse, kar bi bilo v njeni moči, da bi pomagala ozdraviti tudi tiste rane, katere je človečanstvu zarezala svetovna vojna.
\
Kako se v Avstriji brigajo za šolstvo.
Lanski bid.tet je nakazal pa šolstvo lfi.r» milijonov kron, a le-jtos so dali prosvetnemu ministr-jstvu za isto svrho 403 milijone. — |To navzlic obupnemu stanju, v katerem se nahajajo avstrijske finance. Zanimivo bi bilo napraviti statistiko tudi v Jugoslaviji,
\ i
Proti fašistovskemu terorju na Reki.
Podpredsednik -Tug. kluba na Reki, dr. Barie, je stavil na min. predsednika interpelacijo, v kaleči zahteva, da stori jug. vlada po-jtrebne korake, da obvaruje jugo-~ slovanski živel j pred fašistovskim I terorjem.
GLAS NARODA., 30. JITN.. 1921
Imenik uradnikov krajevnih društev X S. K. J. v Združenih državah ameriških
f	1	ft r . ?	■■ z	t >	i -r	'i v.	I t - _	.	s
Mttro «r. CIrito ta Mstsda, fttor. 1,
t Dr, f i—i.
tfredsednlk: Joseph Sprajcer; tajnik: posepb A. Mertel. Box £75; blagajnik: Wencel Kukec. Društveni zdravnik: t>weo W. Parker. — Seja vsako drugo nedeljo popoldne ob dveh v Jos. Stkalo vi dvorani, Elv. Mina. ,
UrnUra «*. Srea Jtfoaa iter. S, r
Ely, Mian.
Predsednik: Louis Champa. Box 901;
tajuik: Joseph Kiileuo, Box 7!J7: blagajnik : Frank Merbar, Bol 171.
Društveni zdravnik: H. . Sutherland.
■ Heja v an ko drugo nedeljo v Jugo-»lov. Narodnem domu. Jlru4iva 97. Barbar«., štev. 3, La Saile, UL
Predsednik: Joseph Brega eb. 437 — 4ih Croaet St.; tajnik: Joseph Spelich, K. F. D. 1; blagajnik: Mutt Konj p, K. F. 1». 1. Društveni sd ravnik: F. J.
Madejevski. Vsi v La Salle. 1IL — Seja vsitko tretjo ned»'l}o ob en! uri 1*>-imldne v cerkveni uvoraui Sv. lto»a v La Saile, lil.
llnUv« Sr. Barbar« šler. r Federal, Pw
Predsednik: I^ovrence Klemeneicb. — Box 1*4; tajnik: John iJemshar, Box 237; blagajnik: Valentine More. Box 61. Val v BuriKne, Pa. Društveni tdravuk H. H. RittcnhuusH. — Seja v-hko drugo nedeljo po*p. ob 2. v dvorani Sv. Barbare v Burdine, lJa.
Društvo Sv. Barbare file v. S, r Soudan, Mao.
Predsednik: John Oblak. Bor 1192, Soudan, Mlnn.; tajnik: Jobn Drago-*«n, Box 663, Soudan. Minn.; Llagaj-btk : Anton Gornik. Box 1565, Tower Minn. Društveni zdravniki: Burns & Hyues. Seja vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni kai>eli v Tower, Miuu.
Draitff Marij« Pomagaj štev. S, r Lorain. Oblo.
Predsednik: Frank Ivancicb. 172» E. 2Mb Mt; tajnik: Matt Ostanek, 1637 L. 'JU t h St.: blagajnik: Jobn Sustar-Bb-b. 1677 K 34th St. Vsi v I^orain. obio. Društveni m! revni k: W. C, Hay-en. - Sej4 vsako tretjo nedeljo v rne-mvu v Alojz V i raj s tov i dvorani.
Društvo Sr. Cirila In Mtteda fttor. r aiimiet Micb.
Predsednik: Mike Majerle, 5 — 3rd Street, Ta m rack Doc.; tajnik: John D. Zunicb. 4<«W E. Cone St.; blagaj. lilk: Josopb S. Stokel, 205 — 8th St. \'*i \ Calumet. Mlch. Društveni zdravnik: A. C. Borbe. -— Seja vruiko tretjo ne d»4jo v uie*e«-u v eerkveui dvorani Sv. Jožera. ,
Društvo Sr. Štefana štev. 11, r Omaha, Nebr.
Predsednik: Jobn (JerseUr, 1212 Mar-tU« St.; tajnik: Michael Mra venec, 1454 So, 17tb St.; blagajnik: Joseph Cepurar, 1423 So. 12th St. Vs! v Omaha, Neb. DruStveui zdravnik; Chas. J. Nerue«\ — Seja vsako tretjo nedeljo oh eul url iMipo.duc v soli, 14 Pine St.
Drufetr« Sr. Joiefa štor. 12, r Pitta, burgho. Pa.
Preilsednlk: Frank Straus, 1012 High St.; tajulk: Vincent Arb, 1 Rieken-bacb St ; blagajnik: Jobn Borstnar, ltd — 4.1% Bultler St. Vsi v N. S. Pittsburgh, Pa. Društvena zdravnika: O. i\ Berg in Joseph Donaldson. — Seja vsako tlrugo nedeljo v j »r ms tori h Kraitjsko-Sloveusk<*gu l>oma, soba 11 Lta 57 But tier St. Pittsburgh, Pa.
Društv« Sr. Alojzija iter. IS, r Bag-gale j, Pa.
Predaednik: Frank CrtekU, Box 65, Baggaley, Ph.; tajnik: Frank Žabkar. Box KM. H os tat tar, l»a ; blagajnik: Mike Tratar, Box 127, llostettar Pa., Društveni zdravnik: F. C. Katherwau. —r Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob dveh i m »t* >1 due v Slov. Narodnem Domu v IliMteftar. Pa. Drufetr« Sr. Metu Mor. H v Crockett, CaL Predsednik: Frank Velikonja, Box tajnik: Michael Nemanieb, Box 157: blagajnik : Mihael PeSel, Box 115. Vsi v Crockett, Cat. DruStveni >dravnik: J. H. .idams, — Seja vsako tretjo uetleljo v mesecu v stanovanju tajnika.
DraMro Sr. Petra ta Pavla ftAer. tf, r PuaMs. Coto.
Protlsednik: Ant«m Kollteaen. 12U So. Santa kV Ave. l'ttehlo. Culo.; tajnik: Philip Sterle, 73« Moffat Ave.; blagajnik: Philip Sterle. 738 Moffat Ave. Društvesl travnik: E. W. Wooth. — Reja vsakega 13. v mesecu ob 7.url i»nVr v John Uoj^evl dvorani na lat Norden Avenue.
r Johnstown, Pa.
Predsednik: Frank Slabe. '287 Cooper Ave.; tajnik: Joseph Intlhar. 409 — 6th Ave.: blagajnik ; :Uregor Hreechak, 407 — 8th Ave. Vsi v Johnstown. Pa. JJruitvenl adravnlk: J. M. Heading. — Seja vsako tretjo nedeUo r mesec« r društveni dvorani na Bradley Alley, Johnstovrn. Pa.
Drafttro Sr. Alojtija Iter. 18 r Bock
Springs, Wyo,
Predsednik : Max Kertitoik, Box 872: tajedk: I^ouls Taucber. Box BBS; blagajnik: Frank Fortuia, Box 736. Vsl ■v Bock Springs. Wyo. Društveni salrav nik: E. H. Lauzer. — Seja vaako tret-Jo nedeljo v mesecu ob 10. urt dopoldne r Slovenskem domu. H irfliu Sv. AMjaUa Mor. 19 r Urala,
Predsednik: Fratik Janfar, 1686 East S^ted St.; tajnik: Jobn Kum«e, 1735 E.
1718 E. 2ttth St. Val r Loraln. Oblo! lirufitr«nl xd ravnik: W. C. Hayes. —-
4 j. iiujs Vlnuaiovt dvorani.
Društvo Sr. Joiefa fete?. t$, w GObert.
I	Minn.
Predsednik: Frank Zgonc, Box 537; tajnik: JLouis Vesel, Box 502; blagaj-idk : Math. Majerle. Box 52. Vsi v Gilbert, M in n Društveni zdravnik: Frederick Beretts. — Seja vsako tretjo ne
del jo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Anton Indiharjevi dvorani.
Društvo Sr. Jožefa iter, n, v Dam, Colo.
Predsednik: Jobn Kučer, 653 Elgin Pi.; tajnik: Jos. Shraj, Box 75 Stock Y ds Sta.; blagajnik: Frank Srabec, 47b4 Washington St. Vsi v Denver, Colo. DruStveni zdravnik: Robt. S. Bur-ket. — Seja vsaki drugi pondeljek v mesecu ob 7. uri zvečer v S. D. Društvo Sr. Jurija štev. 22 r South
Chicago, 11L Predsednik: Lovrence Samotačan, IKJ15 Avenue "M".; tajnik: Anthony Mot z, «641 Avenue "M",; blagajnik Anthony Motz, JHH1 Avenue "M". — Vsi v South Chicago, 111. Društven zdravnik: F. T. Barett. — Seja vsake tretjo soboto v mesecu ob 8. url zveOer v Schlitjc dvorani, 9510 Ewvng Ave.
Društvo Sr. Ime Jezus iter. 28, Ere-ieth. Minn.
Predse<lnik: Ceo Kotze, 115 Grant Ave. Tei. 554; tajnik; Douia Govze. 013 Adams Ave. 1^1. 217; blagajnik: Louia Kotnik, 301 "li" Ave. Vsi v Eve-leth, Minn. Društveni zdravnik: A. J. Oh'ury:. — Seja vsako četrto nedeljo j v mesecu ob 1:30 popoldne v Max Stipelich dvorani. 504Vj Grant Ave.
Društvo Sv. Štefana, stev. 26, Pitts-burjbJPa.
Pre<lsednlk: Anton Zba.šnik, 208 — 57. tb it Buttler St.; tajnik: Joseph Po-gačar, 5307 Berlin Alley; blagajnik: John Balkovec, 5400 Butler St., Vsi v Pittsburgh, Pa. Društveni zdravnik: Martin Barr. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Soba St. 5. v K. Slov. Domu na 57th m Butler St.
Društvo Sv. Mihaele Ar h. Angela štev. 27, Diamondville, Wyo. Predsednik: John Brovich, Box 117; tajnik: Z. A. Arko. Box 172; blagajnik : John Kochevar, Box 158. Vsi v Diamond vile, Wyo. Društveni zdravnik : J. R. Marpuis. — Seja vsako tretjo ned« ,Jo v mese«-u ob 2. uri poi>oldiie v društveni dvoran.". Diamondville, Wyo.
Društv« Marija Daniea štev. 28, Sublet. Wyo.
Pred«iednik : Joe Felician, Box 01; tajnik :: Jobn Tostoversnik, Box 184 ; blagajnik : John Krzesnik, Box 197. Vsi v Sublet, Wyo. 'Društveni zdravnik: J. It. Nuvman. — Seja vsako tretjo ne-deljo v mesecu v Frank Cliadeje* i dvorani.
Društr« (sv. Jodefa štev. 29, Imparlal, PtOft.
Predsednik: Valentin Peternel. Box 17J; tajnik : I,oqis Tolar, Box 242: blagajnik: Frank Bogataj, Box 325. Vsi v Imperial. Pa. Društveni zdravnik: Dr. S prow ls. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Narodnem Slovenskem Donin.
Društvo Sr. Jožefa iter. M. Ctfahola,
Mino.
I redoednik: Juhn Hočevar, 428 W. 1'oidar St.; tajnik: Frank Pucelj, 223 W. Poplar St.; blagajnik:. John La-fmith. 218 W. Walnut St. Vsi v Chls-boliu. Ninn. Društveni zdravnik: Dr. W. t;. Kisenmau. — Seja vsako tretjo nedeljo v meseca oh dveh popoldne v Joseph Kareinovi dvorani. Društvo Sr. Alojzija štor. SI Brad-doek, Pa.
Predsednik : John Anžlovar, 1126 Maple Wy.; tajnik: Martin Hudale, 1G1S Itidge Avenue N.; blagajnik: Anton Nemanich.1556 Oak Ave. N. Vsi v Praddock, Pa. J>ruštveni zdravnik: A. T. Korhnak. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v L.it-vuiski dvorani.
Društvo Marija Zrezda štev. 32, Black Diamond. Wash.
Predsednik: Joe Plaveč, Box 225; tajnik: G. J. Porenta, Box 176; blagajnik: Joe Schaller. Box 373. Vsi v Black Diamond, Wash. Društveni zdravnik: S. H. Smith. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob devetih dopoldne v prostorih sobrata G. J. Po-renta.
Društvo Sr. Barbare fiter. S3, Trestle,
Predsednik: George Oblak. R. F. D. 1. Box 82. Turtle Creek. Pa.; tajnik: Frank Sehifrar, Box 122, Unity. Pa. blagajnik: John Sehifrar, Box 122, Unity, Pa. Društveni zdravnik: Lawrence Creigbton. — Seja vsako tretjo nedeljo ob eni uri popoldne v Slovenski dvorani v Trestle, Pa. Društr« Sr. Petra In Pavla fetor. SS r
UoydeU. Pa. Predsednik: Math Hribar. Box 3; tajnik: Andrew Malovrh, Box 151; blagajnik; John Ilesich, Box 21. Vsi v Lloydell, Pa. Drufltveni zdravnik; H. (}. Deffenderfer — Seja vsako tretjo nedeljo v lastni dvorani r Lloydell, Pa.
Društr« Sr. Alojzija iter. SS, r Com-maogh, Pa.
l*redsednlk: John RovanSek, Box 135; tajnik: John Brezovee, Box 126: blagajnik: Joseph Turk, Box 164. Vsi r Conemaugb. Pa. Društveni zdravnik: A. E. Tichtner. — Seja vsako tretjo 1st Alley.
nedeljo v mesecu r lastni dvorani na Društr« Sr. Irana Krstnlka fetor. ti
r Oevelandu, ^ ; Predsednik: Frank	tITS East
48 St; tajnik: Frank Zorlch, «2PT
®t. Clair Ave.; jilip^nt: Anton Botak
. K
Društvo Marija Pomagaj fetor. 42, r 1 Pueblo, Cola.
Predsednik: Frank Rupar. 1102 Santa ] Fe Ave.; tajnik: PrimoZ Knafelc, * 1102 Bohmen Ave.; blagajnik: John ' Erjavec, 1102 Santa Fe Ave. Vsi v Pu- : eblo, Colo. Društven! zdravnik: Dr. ' Argyr. Seja vsako tretjo nedeljo ob S :30 dopoldne v svoji dvorani.	1
Društvo Sr. Alojzija fetor. SS, r East ' Helena, Moot.	.
Predsednik.: Lawrence Jeraj, "Box 92; tajnik: Frank Percich, Box 327; bla-gajnk: Frank Preb*2, Box 63. Vsi v ! East Helena, Mont. Društveni zdravnik: J. H. Dent. — Seja vsakega 17. ! v mesecu ob sedmih zvečer v Fr. Balkovec dvorani.
Društvo Sr. Martin* fetor. 44, r Bar* \ borton, Ohio.
Predsednik: John Balanr. 436 1st St; tajnik: Anton Okolish, 218 Liberty Ave.; blagajnik: Frank Merkun, 131 ' Brady Ave. Vsi v Barberton, Ohio. — 1
Društveni zdravnik: F. Lahmus. _ 1
Seje vsako drugo nedeljo v mesecu r 1 Mrs. Donnish dvorani 436 Bolivar 1 Rd.	i
Društvo Sv. Jožefa, štor. 45, Indian- ' apolis, In d.	1
Predsednik: Frank Deželan, 762 N. Holmes Ave.; tajnik: Louis Kamlanc, J 7M2 N. Warman Ave., blagajnik: John ' Skoda, 713 N. Hough St. Vsi v India- 1 napol is. Indiana. Društveni zdravnik: 1 D. E. MacGregor. — Seja vsako drugo 1 nedeljo v mesecu ob enih popoldne v 4 dvorani Joseph Gacnika, 903 N. 1 Ketchem Sc.	1
Društvo Sr. Barbare fetor. 47, r Aspen, Colo.	1
Predsednik: Joseph Borstnar, Box ' 419; tajnik: Frank Lovshin, Box 1 379; blagajnik: Anton Vidic. Box 54. ■ Vsi v Aspen, Colo. Društven zdravnik: ; A. J. McDcneL — Seja vsak tretji ( I»ondeljek v Narodnem prostoru.	1
Društvo Vitezi Sr. Jurija fetor. S0 v 1
Kan was City, Bana. Predsednik: Math Peteck, 422 N. 4th 1 •St.; tajnik: Frank Kovicb, 214 N. Bth j St.; blagajnik: Joseph Cvitkovieh, 518 5 Dugaro Ave. Vsi v .Kansas City, Kans. ( Društveni zdravnik: F. Grosshauser. '
—	Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu 1 na 515 Ohio Ave, Kansas City, Kans. 1 Društr« Sr. Petra fetor. 60, r Br«1r|y- 1
no, n««r York. Predse^Jnik; Geo Novosel. 210 Teneyck 1 St.; tajnik: Jacob Slabloh, 242 Hop- ! kins St.; blagajnik: Sandor Stimac, ' 585 Quincy St. Vsi v Brooklyn, N. Y. ] Društveni zdmvnik: Andrew H. Han- ' garter. — Seja vsako tretjo soboto v 1 tnesecu na 92 Morgan Ave. Brooklyn 1 N. Y.	'
Društvo Sr. Petra In Paru fetor. SI r i
Murray. Utah. Predsednik: Lawrence Založnik, Box H3; tajnik: Joseph Kaatelic, R. F. D. 7, Box 2 G; blagajnik: Marko Petricb. 4B78 S. State St. Val v Murray, Utah. ! Društveni zdravnik: Dr. Rothwell. — 1 Seja vsak drugi torek v mesecu ▼ dvorani Math Sbobarja r Murray, U- I tab.	j
Društr« Sr. Mcb Stor. S2, Mineral.
Predsednik: Martin Oberzan. Box 1 1376; tajnik: Louis Koalevchar, Bok 1 969; blagajnik: Martin Bambich, Box 1405. Vsi v West Mineral,	— ;
Društveni zdravnik: H. B. Hawthorne.
—	Seja vsako 3. tretjo nedeljo r mesecu ob dveh popoldne pri tajniku r West Mineral, Kans.
Dndtv* Sr. Jeiete iter. SS, v Utttt
Pa««, Jf, W.
Predsednik: Josip Homovc. 563V^ E. Jefferson «St.; tajnik Ivan Purnat 2G Douglas St.; blaga j.: Louis Marošek, 23 Sherman St. Vsi v Little Falls, H. T. Društveni zdravnik: H. V. Vickera. Seja vaako prvo nedeljo r lastni dvorani na 36 Danube St. Little Fall«, New York.
Predsednik: PetCT Sterk, 404% B. R. St; tajnik: Joseph Smola, tU Wen Sellers St: blagajnik: John PorMie, Bos 796. Vai r Hlbbinc. Mam. SnK-vani adcamik; fl, (knba. ^ M
Društveni adravnlk: J. F. Kern. Seja vsako tretjo nedeljo v -Slovenskem Narodnem Domu.
Društvo Sokol fetor. 38 r Pueblo, Cola.
Predsednik: Marko Radkovich, 1805 Routt; tajnik: Ivan Cuiig, 1217 E. Abriendo Ave.; blagajnik: Martin Gersicb, 1229 Taylor Ave. Vsi v Pueblo, Colo. Društveni zdravnik: Dr. Argyr. — Seja vsako drugo nedeljo v! mesecu v dvorani Sv. Jožefa. Drnitr« Sv. Barbare fetor. SS r Boelyn,; Wash.
Predsednik: Valentin Bruketa. Box I 43; tajnik: Anton Cop, Box 440; blagajnik : John Segata, Box 49. Vsi v j Koslyn, Wash. Društveni zdravnik: J. B. Mooney. — Seja vsako tretjo ne. I deljo v mesecu v dvorani v Drug Store.
Društvo Sr. Mihaela fttor. 49f r O*
ridge, Pa.
Predsednik: Anton Semrov. Box 284; tajnk: Auton Kosoglav, Box 144; blagajnik: Valentin R *lnak, Box 402. A'si v Claridge, Pa. Društveni zdravnik : S. S. Silvia. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu v Slovenskem Narodnem Dcau.
Društvo Sv. Jožefa fetor. 41, r East Palestine, C.
Predsednik: Jakob Oblak, Box 326; tajnik: Anton Brelih, 477 East Martin St.; blagajnik: Valentin Dogarin, 674 East Main St. Vsi v East Palestine, O. Društveni zdravnik: John S. Atchison. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne pri bratu Fr. Jurjavcichu.
( vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. juri dopoldne v Workers HalL	j
[PruMio Sr. Boka fcer. M r Cnfan-1 town. Pa.
Predsednik: Urban Rupar, Box 128, Lemout Furnace; tajnik: Lou. Grams, Box 78, Republic; blagajnik: Joseph Skufca, Box 76, Šdenborn. Društveni zdravnik: Dr. Jefli, Uniontown, Pa. !— Društvo zboruje vsako 5etrto nedeljo v mesecu v slov. dvorani v i t;niontown.
{Drnitr« Sr. Alojzija iter. S3 r Espnt, Penna.
Pioesednik: Louis Supancich, Box 136; .tajnik: Joe Martinsek, Box 125; bla-'gajnlk: Fr. Xagode, Box 192. Vsi v IExport, Pa. Društ. zdravnik: M. H. Smitghall. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popold. v Working-mans Hall.
Društr« Sr. Štefana fetor. 68 r Bear Creek. Mont
Predsednik: Ignac Marincich, Box •-'42, Bear Creek. Mu/it,; tajnik: L. Champa, Washoe. Mont.; blagajnik: Anton Putcelj, Box ^29. Bear Creek, Montana. Društveni zdravnik: I. C. F. Liegfriedt.
Društr« Sr. Barbare Stor. SS r CUa-bohn, Minn.
Predsednik: Anton Panjan, Box 627; tajnik: Martin Govednik. Box 307; blagajnik: Joseph Bavetz, 219 W. Hemlock St. Vsi v Chisholm, Minn. Društveni zdravnik: ?. — Seja vsako četrto nedeljo ob 10. uri dopoldne ▼ John Grahek-ovl dvorani. Chisholm, Minnesota.
Društvo Sr. Jurija štor. SI r Beading, Penna.
Predsednik: John Šimec, 131 Little Gordon Alley; tajnik: John Pezdirc, 343 N. River St.; blagajnik: Anton Jaklich, 324 W. Buttouwood St. Vsi v Reading, Pa. Društveni zdravnik; Wm. C. Werts. — Seja vsako drugo soboto v mesecu ob 7. url zvečer v Clinton dvorani na vogalu Front In Washington St.
Društvo Sr. Florijana iter. 64, r So. Ban-e, Mieh.
Predsednik: Joseph Mukavec. Box 86; tajnik: Peter Klobochar, Box 32; Blagajnik: Nikolaj Kralj, Box 10. Vsi v Baltic. Mich. Društveni zdravnik: Dr. R. F. Hodges. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v N. Kraljevih prostorih. Društv« Sr. Petra ln Pavla fetor. 66,
r Joliet UL Predsednik: Joeeph Jurjevich, 1201 N. Broadway St.; tajnik: John Kren, 005 Chicago St; blagajnik: John Pa-pich, 1607 N. Broadway St. Vsi v Joliet, 111. Društveni zdravnik: W. M. Struzynski. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v stari Sv. Jožefa Društro Isus Prijatelj	M*?.
«8 r Monesoen, Pa. Predsednik: Karlo Mahoviich, Box 768; tajnik: Matt Zoretich. Box 411; blagajnik: Andrew Matko, Box 1203. Vsi v Monessen, Pa. Društveni zdravnik: F. C. Duvall. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldJ ne v Hrvatski dvorani. Društvo Sr. Petra štor. 69 r Thomas, W. Ta
Predsednik: John Lahajner. Box 215; tajnik: Frank Erpie, Box 301; blaga j-: nik: Marko Bluich. Box 366. Vsi v j Thomas, West Virginia. Društveni zdravnik: J. Miller. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Mike Buličevih prostorih. DrnMr« Zvon fetor. 70 r Chieagu, UL Predsednik: John Vidmar, 2346 Bine island Ave.; tajnik : William Laurich, 1900 W. 22nd Place; blagajnik: John Zvezich, 1951 W. 22nd Place. Vsi v Chicago, 111. Društveni zdravnik: Fr. M. Roth. —■ Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkven dvorani, 22nd PL and Lincoln St Chicago, ILL Drnfetro Br. Janeza BntnUm fetor. 71,
r Coilimrood. O. Predsednik: Chas K rail, 385 E. 165. St.; tajnik: John Pecnik, 853 E. 137 Street: blagajnik: Frank Mivšek, 16017 Holmes Ave. Vsi v Collinwood, Ohio. Društveni zdravnik: M. C. Davis. — Seja vsako drugo nedeljo r mesecu ob 2. url popoldne v Slovenskem domu. Holmes Ave.
Drnitr« Sr. Barbare Stor. 72, Taylor,
Predsednik: Ciril Ermenc, Taylor, Wash, tajnik: Andy Gorjup, Taylor, Wash.; blagajnik: Andy Gorjup, Taylor Wash. Društveni zdravnik: Dr. Corson. — Seja vsako tretjo nedeljo r mseecu ob deseti uri dopoldne pri bratu A. Gorjup.
Predsednik: John Saniida, Box 525; tajnik: John Koprivsbek , Box 214; blagajnik: Andrew Milavec, Box 31. Vsi r Meadow Lands, Pa. Društveni zdravnik: S. N. Dague. — Seja vsako tretjo nedeljo r mesecu ob 0. url dopoldne r Bear HalL Meadow Lands, Penna.
Drnfetro Sr. Mate iter. 76, r One«
Otr, Ore. Predsednik: Joseph Mrak, 16th & Taylor St; tajnik: John Koblar, Bor
225; blagajnik: Bartol LuC&r. Vai v > Oregon City, Ore. Društveni zdravnik: Dr. Meissner. — Sejo vsako tretjo nedeljo r mesecu Ob 2. url popoldne r Mclaughlin HalL
JMtoo Br^ BiisJi I«feo fetor. TJ, w GrecuMrf, Pa.
Predsednik: John Krofina, R. F. D. 7 Bok 21a; tajnik: Louis link, B. F. D. 7, Box 61; blagajnik: Louis Brefar, . R. F. D. 7 Box 85a. Val r Greensburg, . Pa. Društveni zdravnik: M. J. Potts. . Seja r salto tretjo nedeljo r mesecu r • prostorih -go. iMary MIhere, BaydenvU-
. Drnfetro Sr. Alojzija Stor. % r SnUda, t	Cola.
Predsednik: Anton Milavec, R. F. £>. 106 A; tajnik: Jakob Evans, 611 W. 2nd St; blagajnik: Math Mautz, R. F. D. 79. Vsi v Salida, Colo.. Društveni zdravnik: C. Rex Fuller. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani Sv. Alojzija pri rudotopllnici. Društvo Sr. Barbare iter. 7S r HeB-wood. Pa.
Predsednik: Frank Lo2ar, Box 133; tajnik. Anton Šmon, Box 144; blagajnik : Nikolaj Karlovich, Box 68. Vsi v Heilwood, Pa. Društveni zdravnik: H. W. Lloyd. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne pri so-bratu Anton Šmonu. Društvo Sr. Jvneja Stor. 81, r Aurora. Dlinola. Predsednik: Joseph Verblč, 696 Grank Boulevard; tajnik: Martin Jurkas, 545 Aurora Ave.; blagajnik: Frank Lakar 615 Aurora Ave. Vsi v Aurora, Hi. — Društveni zdravnik: John WItf. Seja vaako tretjo nedeljo v mesecu v svoji lastni dvoranL
Drnfetro Sr. Janeza Vrstnika fetor. 82, r Sheboygan, Wis.
Preilsednik: Matt UrbanCiC,1129 S. 10 St.; tajnik: John Mrvar, 514 N. 9 St.; blagajnik: Joseph PovSek, 518 North Water St. Vsi v Sheboygan, Wis. Društveni zdravnik: A. J. Gutsch. — Seja vsaki drugi četrtek v mesecu v cerkveni dvorani.
Drnfetro Sr. Martina fetor. 83 r Superior, Wyo.
Predsednik: Anton Petrove, Box 19, Superior, Wyo.; tajnik: Frank Kra-showitz, Box 552, So. Superior, Wyo.; blagajnik: Anton Krashowitz, Box 556 So. Superior, Wyo. Društveni zdravnik Chas. F. Moon. — Seja vsaki prvi pondeljek ob 6. uri popoldne v dvorani F. in A. Krashowitz. Drnfetro Sr. Andreja fetor. 84, r Trfnl-
Predsednlk: John Krnc, 225 W. Main St.; tajnik: Math Karcich, 1011 Lincoln Ave.; blagajnik: Math Karcich, 1011 Lincoln Ave. Vsi v Trinidad. Colo. Društveni zdravnik: Alfred Freudentbal. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu na 328 W. Main St. Drnfetro Sr. Joiefa fetor. 8S r Aurora,
Minn
Predsednik: John RoSan. Box 148; tajnik :John Petrich, Box 238; blagajnik: John Petrich, Box 238. Vsi v Aurora, Minn. Društveni zdravnik: E. M. Barnes. — Seja vsako četrto nedeljo ob 9. uri dopoldne v Slovenski druStve-
Društv« Sr. Joiefa fetor. 86 r Midvale, Utah.
Predsednik: John Vidic, Box 312; tajnik: Peter Blatnik, Box 286; bLigaj-nik: Joe Percich, Box 288. Vsi v Midvale, Ulah. Društveni zdravnik: J. A. Hasmer. — Seja vsakega 11. v isese-cu v Radovičevi dvorani.
Društro Sr. Alojzija fetor. 89, r St Louisu, Mo.
Predsednik: Louis Praprotnik, 2946 Gravois Ave.; tajnik: Mihael Grabor-jan, 2834 Lyon St.; blagajnik: John Zgur, 4S44 Austria Ave. Vsi v St. Louis, Mo. Društveni zdravnik: F. C. Febar. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu na 2200 S. 7th St.
Drnfetro sr. Mihaela fetor. 88 r Roundup, Mont
Predsednik: Louis Mrhar, Box 1004, Roundup, Mont.; tajnik: George Zobec Box 14, Klein, Mont.; blagajnik: John Petek, Box 77, Klein, Montana. Društveni zdravniki: J. N. Alexander 'In A. T. Stevenson. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne t Tnlon Hall v Glbbtown, Mont.
Drnfetro Sr. Joiefa iter. 89, r Goran-
da, N. T.
Predsednik: Jožef Pečnik, 339 Palmer St.; tajnik: Karl Strniša, 114 Miller St; blagajnik: Joseph Vldgaj, 31 Palmer St Vsi v Gowanda, N. Y. Društveni zdravnik: H. C. Allen. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v prostorih sobrata Alojzij Korbar, 339 Palmer Street
Dnafetro "Orel" fiter. 86 r New T«rln,
N. ¥.
Predsednik: Joseph Rems, 2327 Put-man Ave., Jftidgewood, Long Is.; tajnik: Valentin Orehek, 183 Maujer St. Brooklyn, N. T.; blagajnik: Ivan La-cijan, 339 E. 5th St, New York, N. Y. Društveni zdravnik: — Percy Houghton, 195 Leonard St., Brooklyn, N. Y. — Seja vsako tretjo soboto v mesecu ob 8. url zvečer pri g. George Koenlg, 167 E. 4th St., New York, N. L
Drnfetro Vitezi Sr. MihaHa fetor. M r F«dlrdale, ML
Predsednik: Anton Oberstar, 126 Central Are.; tajnik: John .Shetlna, 800 Moen Ave.; blagajnik: John Brozman, 201 Moen Ave. Vsi r Rockdale, IU. — Društveni zdravnik: E. C. Ogden. — Seja vsako tretjo nedeljo r mesecu ob 1. uri popoldne na 833 Atis Are.
Bknfetm Sr. Boka Stav. H v Wnahs gan. DL
Predsednik: John Battel, 260 — 10th St, Waukegan, 111.; tajnik: Anton Kobili, 1022 Jackson St North Chicago, ill.; blagajnik: Frank Mesec, 1031 Mc All I s ter Are. North Ccicago, UL Društveni zdravnik: Chas. H. Dickinson. Seja vsako tretjo nedeljo r mesecu r Slovenskem Narodnem Domu.
imiiis "2S2J--M wXmm
Predsednik: Frank Maček, Box 123; tajnik: Frank Podmllšak, Box 222; blagajnik: Frank Podmlifiak, Bok 222. Val r Moon Ran, Pa. DruStreai zdravnik: John Burkett — Seja raako dra. Lgo nedeljo r mesecu ob 1. ud popold-'ne w Koon Ban dvoranL
Drnfetro Matere Bofeje K*—*™*- iter. 108, r Monsngah. W. Va.
Fzedaednlk: Anton Bervattn, Box 61,
Louisville, W. Va.; tajnik: John Kai-cich, Box 61, Louisville, W. Va.; blagajnik : Math Turkovicb,. Monongah, W. Va., No. 65 Alley St Društveni zdravnik: Dr. Smlt. — Seja vsako tret
jo nedeljo v mesecu pri Math Turko-vich, Monongah, W. Va. No. 65 Alley St
Drnfetro Sr. Feliksa fetor. 101 r Wal-■enbnrg, Colo.
Predsednik: Frank Fink, Box 83, Tioga, Colo.; tajnik: Frank Wodenlk,
Box 45, Strong, Colo.; blagajnik: Andy Spendov, Box 87, Tioga, Colorado. Društveni zdravnik: Dr. Trant. — Seja vsako tretjo nedeljo ob eni uri popoldne pri Lawrence Kapišinu, na 7th St
Društvo Sr. Marije Vnebonejte fetor.
103 r Collinwood, O.
Predsednica: Johana Pust, 15703 School Ave.; tajnica: Anna Pierce, Oi>U E. 157th St.; blagajuica: Mary Mevšek, 16017 Holmes Ave. Vse v Cleveland, Ohio. Društveni zdravnik: Dr. | Davis. — Seja vsako tretjo nedeljo v 'mesecu ob 2. uri popoldne v Slovenskem domu, 15810 Holmes Ave. Društv« Jugoslovan fetor. 184 r Chicago, I1L
Predsednik: John Kosicek, 1805 So. Kacine Ave.; tajnik: Joseph Blish, 1944 W. 22nd Place; blagajnik: Joseph Blish. li>44 W. 22nd Place. Vsi v Chicago, 111. Društveni zdravnik: r. Seja vsako prvo soboto ob 8. uri zvečer pri sobratu John Kosiček. 1S05 So. Racine Ave.
Drnfetro Sr. Martina fetor. 1SS r Bntto Mont
Predsednik: George Snelar, 67 Plum St.; tajnik: John Malaricb, 1600 E. 2nd St.; blagajnik: John Ferlic, 461 Cheery St. Vsi r Butte. Mont. Društveni zdravnik: F. J. Lhotka. — Seja Vsako prvo nedeljo v mesecu ob 7:30 zvečer, 436 Kampper Ave., Hall. Društro Sr. Janeza Krstnika fetor. 1SS
r Davis, W. Va. Predsednik: Jernej Kocjan, Box 236; tajnik: Joseph Jeran, Box 487; blagajnik: Leopold Stavanja. Box 236. Vsi v Davis, W. Va. Društveni zdravnik: W. A. Campbell. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Engel Hali.
Društva Dulnthski 'Slovani' fetor. 117 r Duluth, Minn.
Predsednik: John Movern, 024 — 2nd Ave, West Duluth, Minn.; tajnik: Fr. liovshin, 31014 W. 4. St Duluth, Minn, blagajnik: Fr. Lovshin, 310W. 4. St., Duluth, Mirni. Društveni zdravnik: F. J. Lepak. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu na domu tajnika. Drnfetro Sr. Antona štor. 1SS r Youngstown, Ohio. Predsednik: Joe Piškur, 19 Gordon St; tajnik: Ant. Nagode, Box 2% Avon Park: blagajnik: Joe Cekuta, 36 Smithonior St. Vsi v Girard, Oblo. Društveni zdravnik: Dr. Williams. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v Slovenskem domu v Girard, O.
Društvo Marija Trsat štev. Iff r Keewatin, Minn.
Predsednik: John Hren, Box 332; tajnik: Anton Lunder, Box 151; blagajnik: Michael Medved. Box 345. Vsi v Keewatin, Minn. Društveni zdravnik: E. M. Loopborow. — Seja vsako tretjo nedeljo r mesecu ob 10 uri dopoldne v Mestki dvorani.
Drnfetro Sr. Frančiška fiter. 11S r MeKlnley, Minn. Predsednik: Tomaš Anzelc, Box 2; tajnik: Frank Bajtz, L. Box 112; bla-njnik: Hen. Markovld, Box 114. Društveni zdravnik: J. C. Farmer. Vs! v McKinley, Minn. Seja vsako tretjo ned. v mesecu r City Hal! ob 2. pop. Drnfetro Sr. Jurija fetor- 111 r Lead
vlile, Colo. Predsednik: Frank Rems, 513 W. Elm St; tajnik: Math Jamnlk. 525 W. 2nd St.; blagajnik: Steve Oberstar. 701 W. 2nd St. Vsi v Leadville, Colo. Društveni zdravnik: J. A. Jeamot-te. Seja vsakega 15. dne v mesecu, 210 West Chestnut dvorana.	j
Društro Sr. Janeza Krataika fetor. 11S
r Kltsrille, Minn.
Predsednik: Joseph Tičar, Box 142; tajnik: Anton Kochevar, Box 423; blagajnik: Louis Marolt, Box 623. — Vsi v Hibblng. Minn. DruStvenl zdravnik: Dr. Matill. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v Peter Muslch dvorani.
Društro "Slovene«" Stor. 114 r Bly,
Predsednik: Frank Vefant, Box 154; tajnik: John Grahek, Box 609; blagajnik: Leonard Slabodnlk, Box 480. Vsi v Ely, Minn. DruStvenl zdravnik: Owen W. Parker. — Seja vsako četrto nedeljo v mesecu v Jugoslov. Narodnem Damn.
Drnfetro Sr. Pavla fetor, ill r N-noot, Pa.
Predsednik: John Remlz, Box 421; Delmont, Pa.: tajnik: Aleksander Škerll, Box 256. Export, Pa., blagajnik: Fr. Kern, P. O. Box 547, Export, Pa. Društveni zdravnik: S. E. Earnest Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slovenski dvorani. White Walley, Pa. Drnfetro Sr. Stofana fetor. 119 r Sar-
UM. Mina. Predsednik: Ales Bern i k, Box 96; tajnik: Anton Rotar, Box 33; blagajnik : Peter Zupan, Box 23. Vsi v Sar-tel. Mlnn. DruStvenl zdravnik: W. M. Frfsleben. — Seja vsako tretjo nedeljo r mesecu pri sobratu Antonu Ro-tarju.
Predsednik: Nick Jengich, Box 1, Bon
Carbo, Colo.; tajnik: Štefan Jengich, Box 238, Cokedale, Colo.; blagajnik: Joseph Frlan. Box 287, Cokedale, Golo. Dru.štveni zdravnik: R. C. Dunkel,
'Sejfl vsako tretjo nedeljo v Club Hou-|se, ob 10. uri dopoldne. Društvo Sr. Ana Mer. 119 r Aurora, Illinois.
Predsednica. Marie Seewarkar, Box '--'u. Aurora Ave.; tajnica: Antouia Aister, 027 Aurora Ave.; blagajnica: Josephine Vesel. Box 220 Aurora Ave. Vse V Aurora, 111. Društveni zdravnik: Dr. Pulffer. — Seja svako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v dvorani društva Sv. Jerneja.
Društvo Marija Čistega Spočetja štev. 120 r Ely, Minn.
Predsednica: .Mary Jerieh, Box 884; tajnica: Katheriue Peshel, Box 165; blagajuica: Marija Sii>elj, Box 40. Vse v Ely, Minu. Društveni zdravnik: Dr. G. T. Ayres. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh v Joseph Skakovi dvorani.
Drnfetro Sr. Treh Kraljev fetor. 1*1
r Dodson, M d.
Predsednik: John Milavec, Box 55; tajnik: Jernej Intihar, Box 11; blagajnik: Louis Intihar, Box 11. Vsi v Dodson. Md. Društveni zdravnik: Dr. Thos. P. Crittenden. 5 Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v Dodsou Hali.
Društvo Sr. Frančiška fetor. 12* r Homer City, Pa.
Predsednik: Anton Kovach. Box 324; tajnik: Fr. Farnechak. Box 122; hln-gaj.: F. Corichan. RFD Boz. 93. Vsi v Homer City, Pa. Društveni zdravnik ?. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu pr sobratu Fratik Farenebak.
Društvo Sr. Alojzija štor. 12S r Iron-ton, Minn.
Predsednik: Peter Popovlcb, Box 741, Crosby, Minn.; tajnik: John Mer ha r. Box 204. 1 ronton, Minn.; blagajnik: Frank Vukovieh, Box 47!, Ironton, Minn. Društveni zdravnik: Dr. Pengel-j ly — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v Hrvatski j dvorani.
Društvo "Danica" štev. 124 r Ln Salto Illinois.
Predsednik: Joseph Madic, 800 Jaek-son St.. Ottawa, 111.: tajnik: Fr. Llvek. RFD 22. La Saile. III.: blagajnik: John Rezen. 120 La HarjK' St., La Salle. Illinois. — Društveni zdr. vni^: F. J. Mucicjevski. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. uri dojmldne v Slovenskem Narodnem Domu.
Društvo 'iSoča" štev. 125 r Iselin, Pa.
Predsednik: Frank Merse, Box 75; tajnik: John Telban, Box 174; blagajnik: John Telban. Box 174. Vri v I sel in. Pa. Društveni zdravnik: Grifitli. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri sobratu Jos. Pelanu ob 10. uri dopoldne
Društro sr. Joiefa štor. 1£S r New Derry, Pa.
Predsednik: Joseph Penlč, Box 22; tajnik* Joseph Glass, Box 48; blagajnik: John Prah. Box 41. — Vsi v New Derry, Pa. Društveni zdravnik: B. Al. Wat kin s. — Seia vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne pri Joseph Penlč.
Društvo Sv. Alojzija štor. 127 r Ktm-more, Ohio.
Predsednik : George Z. Shaltz. 415 Euclid Ave. Akron, O.; tajnik: Frank S. Germ, 82 N. lllh St. Kenmore, O.; blagajnik: Joseph Valent, 332 New Jersey Ave. Kenmore, Ohio. Društveni zdravnik: Dr. Carr. — Seja vsako tret jo soboto v meaeca ob 7. uri zvečer pri Math Korošec. 233 Maryland Ave. Venmore, Obia.
Društro Sr. Srca Jezusa fetor. 128 r
New Duluth, Minn.
Predsednik: Thomas Mraieb, 1123 -99 Ave. W. New Duluth, Minn.; ta j nik: Matt Gasperich, 231 — 101 Ave W. New Duluth, Minn.; blagajnik: Joseph Udovieb, 39A 3rd St. Morgai Park, Minn. Društveni zdravnik: J. W. Johnston. Seja vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. url zvečer v prostorih Math Gaspericha.
Društvo Severna Zvezda, Stor. 118, . Ely, fi&inn.
Predsednica: Frances Koschak, Box 920; tajnica : Angela Pishler, Box AU; blagajnica: Ana Zaich, Box 058. VS« v Ely, Mlnn. Društveni zdravnik: Dr-Owen W. Parker. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v J. N. Domu.
>ruštvo Slovenski Bratje, iter. 130, DePue, I1L
Predsednik: Ignacij Jane, Box 246; tajnik: Ignac Benkše, Box 412; blagajnik: Ignac Benkfie, Box 412. Vai r ,De Pue, 111. Društveni zdravnik: Wm. Scanlon. — Seja vsako prvo nedeljo r mesecu pri sobratu Matevž Zoran ob f>. uri popoldne.
Društvo sv. Antona, štev. 131, Great Falls, Mont.
Predsednik: Anton Slembergar, 3705-4ih Ave.; t&jnik: John Ponlkvar, 3309 — 4tb Ave. N.; blagajnik: Frank Hochevar, 3625 E. 3rd Ave. N. Vsi v Great Falls. Mont. DruStvenl rxlravnik : Clark E. Smith. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu na 3409 — 5th Ave.. North.
Društvo Napredek, št 132, Euclid, O.
Predsednik: Frank Bajt, Box 227; taj-r!k: Leo Karnlčnik, P. O.; blagajnik: Vincent Peskar, 20664 E. Miller Are. Vsi v Euclid, O. Društveni zdravnik: A. D. Bolton, E. 156 St. Waterloo. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu r prostorih g. Franka Bajha.
Nadaljevanje na 5. strani.)
OfcAS NABOPA. 30-JUN. 1921
PODOBE IZ SANJ
Spisat Ivan Cankar
Šestindvajset in ena.
» . ■ _	Maksim Gor ki j. — Miroslav O. -
Poema.
j	(Nadaljevanje).
| Razen pekarije za preste in ko-| lačke je imel nas gospodar tudi I peka ri jo za boljše peeivo; bila jej ravno v isti hišiT ločena od našega brloga le po steni. Onih pekov — četvero jih jo bilo — ni bilo k nam na spregled, ker so smatrali svoje delo za bolj snažno od našega in o se ogibali naše delavnice in so se samo zametu joče posmeh^vali nad nami, kadar smo se zunaj sr-čali.	i
Tudi mi nismo hodili k njim; to nam je prepovedal mojster iz bojazni, da ne bi začeli krasti — maslenih strne. Nismo ljubili teh pekov, ker smo jim zavidali: njihovo delo je bilo lažje od našega, dobivali so boljšo plačo, boljšo, hrano; njihova delavnica je bila prostornejša, in vsi so bili tako. čisti, zdravi, — čisto nasprotni od' nas.	j
Mi vsi pa smo nekam porumene-j li, osiveli; od onih sta dva imela harmoniko in vsi so se hodili iz-prehajat v mestni pirrk, — mi pa smo nosili umazane cunje in nai nogah opanke, spletene iz ličja,! nas ni pustila policija v mestni park, — ali >mo to-rej mogli lju-j biti te peke? T-i gosposke peke? J
Pa srno enkrat izvedeli, da se je! eden od njih napil. Gospodar ga ■ odslovil in najel drugega. Iz-j vedeli smo tudi, da je ta drugi —! bivši vojak — da hodi v atlasnem,' telovniku, z zlato uro in verižico.! Radi bi si ogledali tega gizdalina,! ii v nadi, da ga zagledamo, je zdaj pa zdaj kdo od nas stekel i vcnkaj.
A on se je sam poka'zal v naši delavnici. S koncem škornja je tr-j čil ob vrata in jih odprl ter jih j pustil odprta. Obstal je na pragu I in nam zaklical smehljaje:
—	Dobro .<rečo, pozdravljeni L fantje! —
B Hladni zrak, ki se je valil v go-[ stem, dimastem oblaku pri vratih je objemal njegove noge. On pa je stal na pragu, gledal od zgoraj do-' II in izpod njegovih svetlih, lepo' m.sukanih brk so blesteli veliki i porumeneli zobje. Njegov telovnik bil zares neka posebnost —i moder, z všitimi rožicami se je ves nekako svetil.
Lep je bil In vojak, postaven d f č k o, zdrav, 7 rdečimi lici, in njegove velike, svetle oči, so gle-i dale naravnost — laskavo in jas-i no. Na glavi jc imel belo. močno i naškrobano čepico, a izpod čiste-^ jra predpasnika brez najmanjšega madeža so kukali ostri konci mod-1 nib, svetlo čiščenih škornjev.
Naš pek ga je vljudno poprosil, da naj zapre vrata; storil je to,* ne posebno najrlo in nas je začel i spraševati o mojstru. Povedali i smo mn vse in segali pri tem drug drugemu v besedo, tla je naš mojster slepar, goljuf, zlodej in 11111-1 čitelj, — vse, kar se je moglo in kar je bilo treba povedati o mojstru, kar se pj- ne more zapisat! tu. Vojak je poslušal, migal z brki I in nas motril z mehkim, svetlim pogledom.
-—Pa deklet, imate tu dosti. . .; je rekel nenadoma.
Nekateri Izmed nas so se vljud-| 1:0 zasmejali, drugi so vrezali čud-, ne obraze, eden pa je pojasnil vo-| jaku, da je tu devet deklet.
—	Kako, ko i ? Ali kaj pridete blizu* Ali »e kaj dobro rtLZumete . i njimi? — je vprašal vojak in je pomežiknil z očesom.
Marsikdo izmed nas se je imel za pogumnofra mladeniča, a nihče ni zmogel tega kakor on. Nekdo je ^ to priznal in lekel tiho:
—	Kaj bomo mi. . . —
—	Seveda, to je vam težko, —' je prepričano reke! vojak iu nas j pozorno motril. — Da, nekaj ma-| rjka v vas. . . Nimate pravega na-| stopa. ... se pravi. . . vaši obrazi odbijajo! A ženska — ona ima ra-; da slasitega človeka. Ona hoče, 1 da bi bilo na človeku vse zdravo. I čvrsto. . . . dj bi bilo vse čisto in v redu. In vsipd tega spoštuje —| mor. , . X)a roka kaj zaleže, to jej tisto. —
Vojak je potegnil Le žepa desno, roko t. zavihanim rokavom, golo roko do komo.ca in nam jo je po-1 kazal. Rok« je bila bela, krevk«, porasla a svetlimi, zlatikastimi kocinami.
—	Noga, prsi, — povsod je potrebna jeklena moč. . .. Potem pa •e zahteva, da je človek vedno, snažno obtežen. Mene, na primer,
k babe zelo ljubijo. Ne kličem, ne i vabim jih k sebi, — pa mi same Mečejo na vrat, kar po pet hkrati. Prisedel je na vrečo z moko in1
'nam na dolgo in široko razkladal, i Tako priprofit, imeniten človek je prišel, posedel in pokrmljal. Nihče ni hodil k n?m in nihče se ni pogovarjal tako prijateljsko z nami. In še vedno smo govorili o njem in o njegovih bodočih uspehih, ko je on že davno odšel. Kadar smo se mi srečali z našimi dekleti na dvorišču, so ali žaljivo skrivile ustne in se m*s ognile v velikem ovinku, ali pa fo šle naravnost do nas, kakor da bi jim ne bili v napet je. Mi pa smo jih vselej občudovali zunaj, kadar so šle mimo naših oken — pozimi v nekih posebnih kožuščkih in kapicah, poleti pa v klobučkih z oržami in z raznobarvnimi solnčniki v rokah. Zato smo med seboj o teh deklinah govorili tako, da bi vzkipele od jeze in sramote, če bi nas slišale.
— Kaj pa, če nam spridi Tanju-^ko! ... — jo rekel nenadoma pe-|kar ves v skrbeh. I Vsi smo umolknili, poraženi od teh bes«d.
Pozbili smo nekako na Tanjo, kakor da bi jo bil vojak pregradil jod nas s svojo močno, lepo postave. Nato pa se je vnel glasen prepir: eni so pravili, da Tanja ne dovoli nikdar kaj takega, drugi |sc trdili, da se vojaku ne bo mogla zoperstaviti. tretji pa so naposled predlagali za vsak slučaj, če j bo začel vojak siliti v Tanjo, polomiti niu vsa :ebra. In končno smo j vsi sklenili paziti na vojaka in pa I Tanjo in opozoriti deklico na ne-Ivarnost, da bi se ga čuvala. . . Pa [je bilo konec prepira.
Mesec dni je prešlo od tega; vojak je pekel Štruce, se zabaval z d< kleti v hiši. pogosto hodil k nam v delavnico; o svojih zmagah i ad devicami pa ni pravil, ampak vedno le vihal brke in se slastno oblizoval.
Tanja je prišla vsako jutro k nam po preste in je bil vedno vesela in prijazn 7. nami, kakor vselej. Skušali smo vpričo nje napeljati govor na vojaka, — ona ga je imenovala trapastega telička in mu dajala, druge smešne priimke, ii. to nas je pomirilo Ponosni smo bili na svoje* dekle, ko smo videli, kako dekleta v hiši lezejo k vojaku. Obnašanje Tanje do vojaka j< dvigalo nas vse poslužili smo se njenega, obnašanja in smo se sani; začeli brezbrižno vesti do vojaka. I11 še bolj smo jo vzljubili, — bolj radostno in dobrodušno smo 'jc sprejemali zjutraj.
Nekoč pa je prišel vojak k nam malo vinjen, se vsedel in začel, smejati, a ko smo ga vprašali, če-, mu se smeje, nam je pojasnil:
—	Dve sta se steple radi mene i . . . Lidka in Gruška. Kakšne obraze imajo sedaj ! Za lase sta vlekli ena drugo, valjali sta se po tleh
veži in teptali ena drugo. . • .| ha — ha — ha! Zakaj se vendar j ne morejo babe častno biti? Čemu as* praskajo? A?
Sedel je na klopi tako vesel,.-—; čist, čeden, zdrav — sedel in se smejal venomer. Molčali smo. To; pot nam ni bil nekam prijeten. J
—	Ne, kaj takega pa še ne! —( Kakšno srečo imam pri ženskah! Namigneš — gotova je! Vrag!
Njegove bele roke, pokrite s j svetlimi kocinami so se dvignile | ir zopet padle na kolena in pri, tem glasno plosknile po njih. In on nas je gledal s tako prijetno1 začudenimi očmi, kakor da tudi njemu samemu ne bi šlo v glavo, zakaj ima tako srečo pri ženskah. Njegov okrogel, rdeč obraz se je srečno in samozadovoljno lesketal in cm si je venomer slastno oblizoval ustnice.
Naš pek pa je silno in srdito po-škrabal z loparjem po peči in rekel z zasmehom:
—	Ni treba velike sile, da podere š na tla jelko, a poskusi podreti bor. . . —
—	To se pravi — to meni govoriš? — je vprašal vojak.
; — Tebi, seveda. — I — Kaj takega?
—	Nič posebnega. Sem £e pozabil.
I — Ne, ne, počakaj, počakaj, .— ze kaj gre? Kakšen bor?
Nai pek mn ni dal odgovora in| je urno švigal 7. lorparjem po peči:! meče vanjo .skuhane kolačke, pobira pečene in jih s sumom stresa pred dečke, ki jih naniz&vajo. — Delal se je, kot bi pozabil na voja-i ka in na njegov pogovor. Toda vojak je postal nemiren. Dvignil se je in šel k peči ter se s tem izpo-| stavil nevarnosti, da ga oplazi loparjev ročaj, ki je bliskovito ivi-
Te "Podobe Is naj" a* bile naptnane ▼ letih strahote 1914—J»1T. Zato J« r&sumlilvo. da marsikatera b«aeda nI tako postavljena, kakor bi po vsej pravici morala biti. in da Je marsikatera sastrta in sa-b risa na. Vendarle pa naj ostsns vsa. kakor Js bOo; sa ogledalo tak teZkib dal in sa spomin.
IVAN CANKAB.
_ Jeseni 1»1T.	-4 .
VELIKA MAŠA.	- —-
Željan tolažbe in iposvečenja, sem stopil v farno cerkev svetega Pavla, ki je pred zdavnim, zdav-nini časom videla in bla>goalovila mojo mladost. Po mračnih, vijugastih stopnicah sem -se na»potil na kor, da bi slišal od blizu pevce in orgije in da bi blagod&seči oblaki iapred oltarja, prepojeni z molitvami, segli naravnost do mojega srca. Cerkev je bila temna, hladna in prazma; v tej tišini in samoti se mi je izdela silno večja in višja nego poprej; in tesnobno 111 i je bilo, mraz mi je z vlažnimi rokami tipal po licu, dihal mi v dušo plahost in strah. Svetniki so stali na oltarjih kakor sence v senci, nepremični, mrtvi; ipodobe na stenah so bile široke črne itee brez obličij in ibrez življenja; večna luč ,pred velikim oltarjem je tiho trepetajoča svetila sama sebi.
4'Saj ni več zgodaj!'' sem 'pomislil. "Saj ni megle in oblakov ne! Kako, da so zaspali verniki in kako, da je zaspalo to nebeško sobice ter se nikakor noče vzdigniti iznad noči?*'
Pred oltar je prišapal cerkovnik s kajfežem v roki. Ta cerkovnik je vlačil eno nogo tako čudmo zdaleč za seboj, kakor da bi ne bila njegova; ldjub temu se je sukal spretno in se ni »podtaknil, kajti 'bil je pošla vajen. Prižigal je svečo za svečo, meni pa se je zdelo, kakor da bi ne gorela nobena; plameni so bili mirni in mrzli, mrtvaško beli in brez luči. Cerkovnik je upihnil svečko 11a kajfežu ter je dolg in sključen od-šepal v zakristijo.
Tiho so se odprla srtranska cerkvena vrata, kakor da je bila pritisnila na kljuko trepetajoča roka plahega in zbeganega človeka, ki si še k Bogu samemu ne upa drugače kot z upognjeno glavo. Prikazala se je drobna, zgrbljena 1 ženska, v dolgo črno ruto zavita.'
gal po zraku.	>
—	Ne, ti mi povej, katera je to?j Ti me žališ. — Jaz? Meni se^ie iz-; muzne nobena, to pa že ne! Ti pa mi govoriš tako žaljive besede. . „
Delal se je res strašno užaljenega. Morda se ni mogel spoštovati za ničesar drugega kakor za svojo sposobnost v zapeljevanju žen-| skega spola. Morda ni bilo v njem razen te zmožnosti ničesar živega |in mu je samo ta dovoljevala čuti-( iti sebe kot živega človeka.	1
So na svetu ljudje, ki smatrajo zo najdražje in najboljše v življenju kako bolezen, duševno ali te-j jlesno. Prenašajo jo vse življenje, j živijo le Ob njej, trpijo radi nje, j se hranijo ž njo in se pritožujejo ;čez njo drugim in s tem obračajo^ nase pozornost svojih bližnjih. —; Za to snemljejo z ljudi sočutje za-j se, in razen te bolezni nimajo ni-Jčesar drugega. Odvzemite jim to jbolezen, ozdravite jih, pa bodo ne-isrečni, ker so oropani edinega živ-Jljenskega sredstva — takrat oto-|pe. Včasih je življenje človeško |tako bedno, da jo nehote prisiljen ,ceniti svojo lr.bo in živeti ob njej. Naravnost se lahko reče. da so lju-1 'dje ptolni napak iz dolgega časa. j
Vojak je bil užaljen, silil v na-j šega peka in Čvekal:	j
—	Ne slišiš, povej katera?
—	Al naj povem! — se je obrnil k njemu pek.
—	No?
—	Ali poznaš Tanjo?
—	No, in?
—	Torej po&kusi pri njej.
—	Jaz?
—	Ti!
—	E, to mi je igrača!
—	Bomo videli!
—	No, bomo videli! Ha— ha!
—	Ona te. ... .
—	Mesec dni, in. . .
—	Eh, kako si bahaški!
—	Dva tedna! Pokažem vam,I kdo je Tanja!
—	No. pojdi proč, v napotje si trni! j
—	Dva tedna — in gotovo bo! i Ah, ti. . . .
1 *
' — Pojdi, pravim!
Nas pek je nenadoma zdivjal in zamahnil z loparjem. Vojak se
I mu je umaknii začuden, nas pogledal, pomolčal in rekel tiho, — škodoželjno:
I — Pa dobre! — in odšel je od nas.
1 Ta čas, ko sta s prepisala, tmo
Njen obraz je bil tako bel, da se je svetil v mraikn. kakor od čudežne notranje luči obžarjen. Res ,ie bil nož gorja in bolečine zarezal pod očmi in po Lieih globoke struge solzam, ali spoznal sem ta-k«j in strahoma, da ženska ni be-težna starka, temveč da ji je komaj- dvajset let. Za njo so prihajale druge, s počasnim, neokretnim, plazečim se koraikom, sključenim životom, otrplimi, rak jede-; 11 i mi, splahnelimi lioi, udrtimi. usehlimi očrni, opaljenami ustnicami ; vse kakor da nosijo silna bremena 11a šibkih, izmučenih plečih. In ni se dalo razločiti sedemdesetletne starke od nedoraslega dekletca.
V cerkev so prihajali otroci, s prav tiistiim plazečim se, utrujer nim, omahu.TOČim korakom, kakor so prihajale ženske, njih matere, ^tarikava je bila hoja, obrazi so bili starikavi in starikavo je bilo tudi vedenje teh prezrelih. izkušenih, od zgodnjega spoznanja bolnih otrok. Njih lica so bila nabrekla, sivkaste polti, kakor da sej je bila nabrala umazana voda pod napeto kožo; strahota in žalost J pa so bile te oči: ne v enem očesu ni bilo mladositi, ne v enem ni bilo veselja. Kakor da bi se zgru-| dili pod bremenom, vsak ipod svojim. so pokleknili otroci za ka.me-nito, stebričasrto pregrajo pred velikim oltarjem ter nagnili glave prav do sklenjenih rok.
Začudil sem se. da liioškeea ni bilo v cerkev. Ko sem se začudil, se je prizrbal skozi vrata posta-, ren človek; to se pravi, imel je lase osivele in lica razorana. obrvi1 in brke pa čisto črne, tako da bij lahko mu bilo šestdeset in čezj lahko pa tudi šele dvajset let. Bil j je kakor prelomljen v pasu; ob pnem koraku je zagnal život vznak, da se je videlo belo v oče-
vsi molčali, sila radovedni, kako se bo sešlo. Ko pa je odšel vojak, , je vstalo glasno in hrupno govorjenje.
Nekdo je zalučal peku:
—	Neumnost si naredil, Pavel! ,
—	Delaj, delaj! — je besno od- ' govoril pek.
Čutili smo, da smo prišli vojaku! do živega in da grozi Tanji opas-nost. Čutili smo to in nas vse hkrati je Objela pekoča, prijetna radovednost : kaj bo? Ali mu bo kos Tanja? In skoro vsi so prepričano upili:
—Tanjka' Ona zmaga! Ne prideš do nje z golnni rokami!
Strašno se nam je hotelo preskusiti trdnjavo naega božka. — Napeto smo dokazovali eden drugemu, da je naš božek močan in da pojde kot zmagovalec iz tega spopada.
(Koj.ec prihodnjič.)
Anglija in razorožitev Bavarske.
Da se raznrše pomisleki, ki so se pojavili glede Bavarske, je angleška vlada svojega zastopnika v Monakovem pooblastila, naj bavarski vladi kategorično izjavi, da Bavarski glede razorožitve ne bo dovoljenih nobenih drugih u-godnosti, kakoi ostali Nemčiji. — Popolna izvedba pogojev entent-r.ega ultimata je edina pot. s katero se Bavarska in vsa Nemčija izogne neprijetnostim.
Imenik uradnikov krajevnih društev JSKJ.
(Nadaljevanje s 4. strani.)
Društvo St. Anna čiev. 133, V Gilbert, Mirni.
Predsednica: Angela Verbid, Box IS; tajnica: Frances Luzar, Gen. Del.; b.agajnlca: Frances Fran eel. Box 386. .Vsi t Gilbert, Minn. Društveni zdravnik: Dr. Barrett. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. pri popoldne v John Fran cel prostorih.
DruMre "Bratje v slogi", iter. 135, Rke landing. Pa.
Predsednik: Frank Angel, Box 43: tajnik: Frank Novosel. Box 43: blagajnik: Ivan LjuMC, Box 215. Vsi t Rice Landing. Pa. Društveni sdravnik: Dr. Carl U Latah — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu v biSi Mrs. Anna MikfamW ob 2. ari popoldne.
su. ob dragem pa ga je sunil daleč naprej: tako se je poganjal do najbližje klopi.
I Kaj za njim je prišel visok, slok, golobrad faait; še mahu ni ^mel na lepo vzbočeni zgornji ustnici, in če bi ne bilo gub pod očmi. (in na čelu, bi mislil, da je že napol otrok. Stopal je z drobnimi, previdnimi, plahimi koraki, kakor po ozki, spoteki brvi čez naraslo I vedo. Tresel se je po vsem telesu, j potresa val in, pocincaval je tudi z glavo, pociežikaval neprestano s temnimi očmi, tipal krog seibe z obema trepetajočima rokama; tako se je pritipal do klopi 4er se tam globoko cddalinil, kakor odrešen pogube in smrti.
Še so -prihajali. Prišel je oče, ki (je klonil glavo globoko in gledal temno in mrko v tla; levi rokav mu je pomahoval prazen ob životu, z desnico pa je vodil oslepelega sina, lepega mladeniča, ki je s praznimi očmi strmel kvišku. ,Ob dveh. bergljah je pritekel in ^pridrsal čokat, plečat mož; nika-tmor se ni ozrl i »pod košatiih obrvi, (njegov zagoreli, bradati obrasz je ,bil priča otrplega trpljenja, oka-nienelega srda.
In še mnogo jih je .prihajalo, I brez števila, kajkor da so vstajali iz grObov.
Na vseh obrazih pa, tako mnogoštevilnih in različnih, je bilo s trdim jeklom zapisano nekaj skupnega, čisto enakega: neugasljiv, ne izbrisljiv spomin na neizmerno srčno bolest, na trpljenje ;in bolečino brez primere, na grozoto, ki ji ni imena, na krivico, ki vpije proti nebu in kliče -po sodbi.
Zvonček ob zakristiji je tenko zapel in prikazal se je stari žup-|nik v ornatu. Globoko sklonjen je počasi in trudno stopal proti oltarju ; venec belih las -se mu je vil ob seneih, tudi obraz je bil čisto bel in je razodeval globoko žalost.
Ko je stopil župnik pred oltar, so se oglasile orgije, njih glas pa je bil hripav in neubran, zvoki so se lovili in prevračali brez cilja. Ozrl sem se osupel; na visokem stolu pred orgijami je sedel mladoleten učenec; rasušena, jetična lica je imel in udnte o»či, iz katerih je gledal -bledi glad. Na nizkem stoleu globoko zadaj je sedel v dve gube sključen mojster or-gljar; obraz, ob dlan naslonjen, mu je bil ves razdejan od velike bridkosti; pogledal sem bolj natanko tja in sem videl, da ima namesto nog dvoje štorov in da iz teh štorov mntvo in trdo štrli dvoje lesenih kolcev.
S tresočim, bolnim glasom je molil Župainik pred oltarjem, bučno in hripavo, brez radosti, brez vere so mu odgovarjale orgije na koru; njih molitev je bila zgolj beseda. Verniki so klečali globoko doli v hladnem somraku; in njih molitev se je trudna m težka vila od črnih tal proti stropu. Ta molitev je bila -prošnja lačnih, ponižanih, v trpljenju umirajočih, bila je očitanje, hromeča vzidih bolnika, ibila je zadnji, obupni klic.
"Kaj ni dovolj, kaj m že cas, o Bog?"
Bog je slišal in tedaj je videl I da je čas. Vsemogočna roka nje- i gova je odprla vsa okna nastežaj. V vriskaj oči h, šumečih, vročih valovih je planilo solnce v mraz in noč, izlilo se je v potrta srca in jih napolnilo do roba z veliikonoč-. 110 radostjo, seglo je v grobove in jim je dalo življenje, obžarilo je bleda lica, ozdravilo jih je in pomladilo.
Z zvon k i m glasom je zapel Župnik pred oltarjem:
"Te Deum lauriamus!"
Pred orgijami je sedel sam or-gljar mojster in orgije so za vriskale proti nebu:
"Tedeum!"
Tn iz tisoč prepolnih src, iz tisoč veseložareeih oči je zadonelo po vsej svetli cerkvi:
"Tedeum!"
Minila je na vekomaj črna masa trpljenja, sramote in groze, zazvonilo je k večni veliki m&ki radosti ki ljubezni.
Tedeum!---
Sanje ve moje, kam ste se zagledale ? —
-_ADVERTISEMENTS._'
POZOR, ROJAKI!
SLOVENSKO STAVBXNSKO & POSOJILNO DRUŠTVO V
CLEVELANDU je na seji direktorija dne 20. junija t. 1. sklenilo iedati za
- 50,000.00 dolarjev novih delnic _
nudi zidave svojega lastnega poslopja na vogalu St. Clair Avenue in 63. ulice ter radi splošno naraslega in povečanega prometa.
Delnice za sto dolarjev nominalne vrednosti veljajo vsaka $103.00, kar ja izredno ugodna prilika za vse nove delničarje, kajti delnice so vredne danes najmanj po $125.00 vsaka. Kakor od dneva organizacije, tako je plačalo Slovensko Stavbinsko & Posojilno Društvo tudi za leto 1923 na vsako delnico dividende po —7%	—
a poleg tega se je ohranil 8% kot nerazdeljen dobiček in rezer-ni sklad, tako, da je bilo povprečno obrestovan je po 15%. s Tudi za letošnjo polovico je sklenil odbor izplačati na vss plačane, delnice po
^ <	7%	—:—
drugo pa se ohrani in naloži v zavodu za rezervo, da postane
zavod še trdnejši.
Pravico do nakupa delnic ima vsak Slovenec in Jugoslovan, vendar si pa odbor pridrži pravico, da odkloni posameznikom nakup delnic za delno ali za vso svoto, ako bi bilo preveč naročil.
Delnice se podpisujejo vsak dan osebno v uradu samem, rojaki pa, ki žive po drugih krajih, naj se obrnejo pismeno na zavod in sporoče, za koliko delnic bi radi kupili. Čas za podpisovanje je samo do všteteg*
i 20. julija t. 1. I
Odbor je sklenil razpisati dalnice radi tega, da se da tudi zunanjim rojakom prilika, da investajo svoj denar v popolnoma varno slovensko denarno podjetje, katerega premoženje, ki znaša sedaj čez pol milj ona dolarjev, je vloženo samo na prve vknjižbe ali intabulacije zemljiških posestev v Clevelandu in okolici.
Vsaka delnice za sto dolarjev velja torej $103.00 in zamore vzeti vsak toliko delnic, kolikor hoče, odbor pa po svoji previdnosti lahko odkloni delno ali celo svoto.
S prijavo vsake delnice mora biti polno vplačana svota in sicer v Money Order, Bančni Draft, ali pa "Certified Check", nakar se pošlje z obratno pošto delnica ali delnice.
Naš zavod je pod direktnim nadzorstvom država, ki se vrši kadarkoli, ne da bi bil urad o tam obveščen. Zadnje pregledovanje od državnih uradnikov se je vršilo dne 22. in 23. junija 1921, pri čemur so se izrazili državni uradniki pri nalašč v ta namen sklicani seji nad vse priznalno tako glede poslovanja, reda, kakor tudi glede varnosti vsega posojenega denarja. Da so pa Posojilnice v Ohio varne dokazuje tudi dejstvo, da v zadnjih 25 letih niti en delničar ali vložnik ni izgubil enega centa pri Posojilnicah.
Direktorij Slovenskega Stavbinskega & Posojilnega Društva daje torej s tem priliko vsem rojakom širne Amerike, da postanejo člani in delničarji izvrstnega, varnega in zanesljivega zavoda v največji slovenski naselbini, kjer je vsaka izguba naravnost izključena in kjer bodo delnice rastle od leta do leta v svoji vrednosti. Želimo, da se iz vsake naselbine oglasi po par rojakov, ker je naša želja, da dobimo povsod dobre predstavnike našega denarnega zavoda, ki se je razvil v treh letih svojega obstanka do pol miljonske organizacije.
Kdor želi kakih pojasnil ali vprašanj, se lahko obrne pismeno ali nstmeno na urad, pa tudi posamezni direktorji so pripravljeni dati vsa potrebna pojanila.
Rojaki, to je edina in ugodna prilika, da investate svoj denar v popolnoma varne delnice, ki vam bodo nosile stalen dohodek.
SLOVENSKO STAVBINSKO & POSOJILNO
DRUŠTVO
6313 ST. CLAIR AVENUE__CLEVELAND, OHIO
Uradne ure: Vsak dan od 9 do 3 in zvečer od 6 do 8, razven nedelj in praznikov in ob sredah popoldne.
Direktorij: Frank Cerne predsednik; Paul Schneller, tajnik; Thomas Fuduric, blagajnik.
Joseph Demshar, Frank Ivančič, Anton Grdina, Anton Kausek, George Kavran, John Možina, Frank Mrvar, Frank Kerže, Joseph Plevnik, Joseph Smrekar. Frank Wirant, A. J. Žužek.
j	ORISRČEN smeh je naj-
•	boljše zdravilo sveta.
Če
ste otožni, zamišljeni —
j	se prav na široko zasmejte
i	— pa boste takoj ozdravlje-
|	ni.
j	Knjiga Peter Zgaga vam
j	povzroči smeh, kadarkoli
j	pogledate vanjo.
j	Ena knjižica za 50 centov
I	vam bo trajala za vedno.
■	Izrežite ta kupon pridenite petdeset centov v S	znamkah ter £a pošljite:
š	v
■	Slovenic Publishing Co.,
R 82 Cortlandt St., New York.
*	Cenjeni: Za priloženih petdeset centov v znamkah mi pošljite knjigo 1 'Peter Zgaga."
jj Ime ....................................
#	Nsslov
g Država ................................
«	„- s,
9 i
GLAS >?AROT>A, 30. JTTN. 1921
SKRIVNOST ORCIVALA.
DETEKTIVSKI ROMAN.
v
Francoski spisal Emile Oaborian. — Za O. N. priredb G. P.
25	(Nadaljevanje.)	<
—	Potem. — je rekel Lekok. — je drama zaključena. Ko sem dospel v Valfeji, ini „'e kot vam samim padel v oči strašili nered v sobah. Kot vi, nem irprva mislil, da je bil ta nered posledica zasnova-l.etra načrta. Niscui imel prav in bolj skrbna preiskava me je pre-} ričala o tem. h«s j«-, da je morilec vse spravil - nered, da je polomil pohištvo in da je razsekal stok v nameni;, da nas dovede do it iienja, da so bili divji razbojniki na delu. Siv.li teh dejanj name-iavanepa nasilja pu sem sledil neprostovoljnim sledovom natančnega, skrbnega in lahko rečem potrpežljivega iskanja. Vse je bilo vi-t'eii postavljeno na jrlavo. Preda'e se je odpiralo s sekiro, ko bi jih lilo mogoče odpreti s prsti. Ali je bilo to bedaste? Ne. V resnici se ni zanemarilo nobenega kotička ali razpoke, v kateri bi bilo lahko skrito kako pismo. Mize in predala se je metalo sem in tja, a ozke pro--l«>i»' med predali se je preiskalo, kajti našel sem sledove prstov na j.ralitt, ki je ležal na dotičnih mestih, Knjige se je razmetalo po tleh, a vsako posamezno s«' je prelistalo in nekatere m^d njimi s tako silo, da je bil odtrpsm omot. Stolov se ni razsekalo s sabljo v enostavnem namenu, da se raztrga blago, temveč da se jih preišče na ta način. Moje prepričanje, da se je vršilo tam najbolj obupno iskanje, je iz-prva vzbudilo moje sume. Rekel sem si:
Lopovi so iskali denar, ki je bil skrit, Vsled tega niso spadali k hiši.
—	Mogoče pa so vendar spadali k hiši, — je pripomnil doktor, — vendar niso vedeli da je bil denar skrit. Ge-,pin....
—	Dovolite mi, — ga je prekinil Lekok. — da se izrazim. Na <!ru«ri strani sem našel znake, da je moral biti morilec tesno v stiku z madamo Tremorel, njen ljubimec ali pa njen mož. To so bile ideje, na katere sem prišel pozneje.
—	In sedaj
—	Sedaj, — je odvrnil detektiv, — z gotovostjo, da je "bilo še i ekaj drugega raz ven plena cilj iskanja, nisem daleč od mnenja, da je krivi mož oni, kojega truplo se je iskalo, — grof Hektor de Tre-n-orel.
Gospod Planta in dr. Gendroni sta uganila ime. Noben teh dveh pa si ni tipal dati izraza svojim sumnjani. Caka:a sta na to ime Tre-l.iorela. Ko jm se ga je izgovorilo sredi noči, v tej temni veliki sobi in oil strani te tuje osebe, sta se stresla, kot prevzeta od nepopisnega strahu.
—	Imejte v mislih. — je nadaljeval gospod Lekok, — kar pra-a im. .Jaz mislim, da je stvar taka. V mojih očeh je krivda grofa za-
<	nkrat skrajno vrjetna. Poskusimo, če moremo mi trije priti do gotovosti ^rb*tie tega. Vi vidite, gospodje, da ni zasledovanje zločina i:ič ve«' ali manj kot rešitev problema. Vzemimo zločin, ki je dokazan In jasen. Vi pričnite iskati vse okoliščine, resne ali površne. Poleni ko se je vse to skrbno nabralo, okoliščine in podrobnosti, jih porazdelite ter spravite v red. Na ta način poznate žrtev, zločin in oko-bščine. Treba je najti še tretji del problema, to je X, nepoznano količino, — krivca. Nalogn je težka, a ne tako kol se splošno misli.
<	ilj je najti moža. ko joga krivda pojasnjuje vse te okoliščin^ in \ se podrobnosti, katere se je našlo. Najdite tak'ga moža in vrjetno ie v deveiih izmed desetih slučajev, da držite izvršitelja zločina.
Tako jasna so bila izvajanja gospoda Lekoka, tako logični njegovi argument, da nista mogla poslušalca zadržati vzklika;
—	Zelo dobro! Zelo dobro!
—	Sedaj pa preiščimo skupaj, če pojasnjuje domnevana krivda grofa vse okoliščine zločina v Valfeji.
Hotel je nadaljevati, ko se je dr. Gendron, ki je sedel v bližini okna, naenkrat dvignil.
—	Nekdo je na vrtu, — je rekel.
Vsi so se približali oknu. Vreme je Lilo krasno in noč čista. Velik odprt prostor je ležal pred oknom knjižnice. Pogledali so ven, a niso videli nikogar.
—	Vi se motite, doktor, — je rekel Planta ter zopet sedel na svoj stol.
Gospod Lekok pa je nadaljeval:
—	Vzemimo torej, du je pod uplivom gotovih dogodkov, katere bomo takoj preiskali, grof de Tremorel sklenil iznebiti se svoje žene. Kakorhitro je bil zločin sklenjen, je bilo jasno, da je moral grof razmišljati ter i->kati sredstva, kako bi izvršil tu zločin, ne da bi prišel pravici v pest. Moral je pretehtati okoliščine ter oceniti nevarnosti svojega dejanja. Priznajmo tudi, d so bili dogodki, ki so privedli do te skrajnosti taki. da se je bal biti moten in da se je tudi bal, da se bo iskalo gotove stvari tudi v slučaju, da bi njegova žena umrla naravne sinrti.
—	To je res, — je rekel Planta ter prikimal z glavo.
—	Gospod de Tremorel je nato sklenil umoriti svojo ženo brutalno, z nožem in v namenu, tla uredi vse tako, da bo izgledalo kot tla je bila zavratno umorjena. Sklenil je tndi obrniti sum na neko i edolžno osebo ali vsaj sokrivca, neizmerno manj krivega kot je bil on sam.
—	Ko je sklenil vse to, je sklenil tudi vnaprej, da bo izginil, zbežal, se skril ter izpremenil svojo sebnost. Z.ilreti je hotel z eno besedo grofa Ilektorja Tremorela ter napraviti iz njega drugega člo-\eka. Te hipoteze zadostujejo v pojasnitev cele serije drugače nedoslednih okoliščin. Pojasnjujejo na prvem mestu, kako je prišlo do tega, da je bila v noči umora v gradu tako velika svota denarja. To se zdi meri povsem prepričevalno. Če dobi Človek tako veliko svoto denarja, katereg;: namerava ohraniti zase, prikrije to dejstvo tako skrbno kol te mogoče Gospod de Tremorel pa ni pokazal te splošne previdnosti. Razkazoval je svežnje bankovcev ter se postavljal žnji-mi. Služabniki so videli denar ter ga držali skoro v rokah. Hotel je, da vsakdo ve in ponovi, da se nahaja visoka svota denarja v hiši, katero je lahko vzeti, odnesti in skriti. In kateri čas iz vsega časa si jc izbral za to razkazovanje? Natančno trenutek, ko je vedel in ko j< vsakdo v okortci vedel, da bo preživel noč v gradu, sam z madamo de Tremorel.
—	Veded je, da so vsi njegovi uslužbenci povabljeni na večer dne 8. julija ua poroko prejšnje kuharice. Tako dobro se je zavedal te»fa, da je sam nosil stroške ženit o van j a in da je sam imenoval datum poroke Vi boste mogoče rekli, da je bil slučajno ta denar poslan n a grad Valfeji na večer zločina. V najhujšem slučaju bi se lahko to
^priznalo. Vrjemite mi, da ni bilo v tem nobenege slučaja in to vam Jočem ookazati. Jutri poj dem o k bankirju grofa in vprašali ga bomo', če ga ni grof prosil, pismeno ali ustn:o^o,-naj pošlje ta denar natanč-i no dne 8. julija. Če bo rekel da, če bo pokazal tako pismo ali izja-' I vil, da je prišel prof osebno po denar, boste morali brez dvoma pri-1 ZJttAti, da imam j^^oč kot vrjetnost za svojo teorijo,.	A
Oba poslušalca st-j. se priklenila v znamenje potrdila.
—	V toliko ui torej nobenega ugovora"?
—	Niti najmanjšega. — je rekel Planta.
—	Moja ugibanja imajo tudi prednost, da mečejo luč na stališče Gespina. Pošteno rečene so zunanje okoliščine proti njemu ter so cpravičile njegovo aretacijo. Ali je bil sokrivec ali pa popolnoma nedolžen ? Tega za enkrat še ne moremo določiti. iVjstvo pa je, da je piidel v občudovanja vredno nastavljeno p?st. Grof, ki si je izbral r.jega za žrtev, je skrbel z to. da je padel ves mogoči sum nanj. Stavim kaj. da je grof Tremorel, ki je poznal zgodovino tega človeka, mislil, da bo njegova preteklost ojačila sum ter obtežila njegovo stvar na tehtnici pravice. Mogoče si je grof tudi rekel, da bo koneč-no Gespin vendarle dokazal svojo nedolžnost ter je liotel le pridobiti dosti časa. da se izogne prvi preiskavi. Nemogoče je, da bi se mi motili. Mi vemo, da je grofica umrla od prvega sunka, kot zadeta od strele. Ona se ni prav nič borila, vsled tega tudi ni mogla iztrgati kosa obleke iz jopiča morilca. Če priznate Gespinovo krivdo, morate tudi priznati, da je bil tak tepec, da je položil kos svojega jopiča v toke svoje žrtve. S tem tudi priznate, da je bil tak bedak, da je šel ter vrgel svoj raztrgani in krvavi jopič v Seino z mosta, kjer je moral vedeti, da se bo uvedlo preiskavo in vse to brez enostavne \arnostne odredbe, da bi ootežil jopič s kamt-nom. Kaj takega bi bile absurdno.
—	Za mene je ta kos sukna. ta krvavi jopič takoj značil nedolžnost Gespina ter krivdo grofa.
—	Ce je Gespin nedolžen, — je ugovarjal zdravnik, — zakaj pa ne govori? Zakaj ne dokaže svojega alibija? Kako je prišlo, da je imel denarnici) polno denarja?
—	Zapomniti si morate, — je nadaljeval detektiv, — da nisem rekel, da je nedolžen. Mi se še vedno nahajamo sredi raznih možnosti. Ali si ne moerte misliti, da je grof, ki je bil dosti perfiden, da je nastavil svojemu služabniku past. tudi dosti pren.eten, da ga je oropal vsakega sredstva, da dokaže svoj alibi ?
—	Vi sami ste zanikali premetenost grofa.
—	Prosim za oproščenje. Poslušajte me. Načrt grofa je bil izvrsten ter je kazal visoko mero perverznosti. To je bilo raditega, ker je bil načrt započet in izpolnjen v varnosti. Ko pa je bil zločin izvršen, je morilec, ves preplašen vspričo nevarnosti, ki ga je obdajala, izgubil svojo hladnokrvnost ter le na polovico izvršil svoj načrt. Najti pa je še druga domnevanja. Lahko se bi vprašalo, če ni med časom, ko je bila umorjena grofica de Tremorel, Gespin izvršil kak drugi zločin.
(Dalje prihodnjič.) ADVERTISEMENTS.
COLUMBIA — VELIKA ZALOGA —
____ PLCftČ V VSEH JEZI-
GRAMOFONE K/SKttST-
VICTOR NAVINSEK, 331 Greeve St., C0HEMAU6H, PA.
DOCTOR LORENZč
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK	\ J
ŠP ECIJ AL 1ST MOŠKIH BOLEZNI.	\
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.^
Moja stroka je zdravljenje akntnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh hoieznlh in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti In spoznati vafio bolezen, da vas ozdravim in vrnem mo£ in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb rs je, da vas popol-. noma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimpreje.
Jaz ozdravim zastrupljene kri, masulje In lis« po telesu, bolezni v grlu. Izpadanje las. bolečine v kosteh, stare rane, živčne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledteah, Jetrah In želodcu, rmenlco. revmatlzem, katar, zlate žile. naduha Itd.
Uradne ure so: V pondeljek. sredah In petkih od 9. zjutraj do B. popoldne. V torkih, četrtkih In sobotah od 9. ure zjutraj do 8. ure zveCer. Ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. PO POŠTI NE ZDRAVIM. PRIDITE OSEBNO. NE POZABITE IME IN
NASLOV.
Dr. LORENZ w pcm^a™ Pittsburgh, pa.
Nekateri .Jruo> zdravniki rabijo tolmače, da vas razumelo. Jaz »nam hrvatsko &e Iz stareoa kraja, zato vca lažje zdravim, ker vas razumem.
CENIK KNJIG
katere se dobi pri
Slovenic] Publishing Co. 82 Cortland t St.	New York
PoafiM knjig«.
Hitri računa r	,65
Nemški abcednik	-85
Nemško-angleški tolmaA .60 Pravilo dostojnosti	99Q
Blovenako-angleški slovar, trdo t platno Tetin	1.50 Slovennko-nemfki slorar
(Janežič Bartol) 4.00 6 Invent ko-nemiki slovarček	140
Zabavne iz rant drug«
knji«®.
Amerika in Amerikan-
ei	5.00
Knjiga ca lahkomiselne
ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Pet tednov v zrakoplovu 2.00 Doli z orožjem	.80 .
Zbrani spisi Jakob	J
Aleiovee Kako sem se jas likal. Prvi del	1.19
Drugi del	1J23
Tretji del	1.00
Ljubljanske slike.
Četrti in peti del	LN
Ne f Ameriko, 3
Šesti del	1.1»
Gledatiike lgr% Revček Andrejfek	.SO
Xantyevltift.
Združenih držav	.15
Kranjske .dežele	.10
Zemljevid Evrope	.80
Velika stenska mapa
-Evrope	2.50
Zemljevidi: New York« 111-, Kans., Colo., Mont. \ Pa-, ICinn., Wis., Wyo., > W. Va., Alaska
*mki H i H
MoUtvsnlkl.
Bajski Glasovi,
v platn o vezan o	.90
▼	usnje vecano	1.80
▼	kost vezano	1.70 Sveta Ura,
▼	platno Tesano 1.00 t usnje Tesano 2.00 t kost Tesano	1.00
Opomba: Naročilom priloiiti denarno vrednost, bodU t gotovini, poitnl mlnuirici aH poitnfh mft
[NOVO! NOVO!
ZNIŽANJE CENE
veljavne od 15. marca naprej.
Cene x» pristne glasne Colombia gramofone m padle od 15 do 40 odstotkov. Sedaj imate priliko kopiti pri aao gramofon sa nizko cena.
Pičite nam takoj pe novi ceaik * no vini eensml ter si prihranite precej dolarjev.
Ivan Pajk
24 Main St, Conemaugh, Pa.
\
Pozor!
Slovenci, Hrvati in Srbi
ki potujete skozi New York.
Ne pozabite na moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postre-ženi. Ciste sobe z eno ali dvema poste-Ijima. Prostor za 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene.
August Bach UJE\?
I IGRALCI HARMONIK!
Dobil večjo množino blaga iz starega kraja kakor glasov (stilne) in kovanja. Kdor Uoce dobro harmoniko, solidnega dela, naj piše ali pa pride osebno k svojemu rojaku.
ANTON MERVAR 15218 Holmes Ave., Cleveland, O.
importirane
BRINJEVE JAGODE
Vreča 132 funtov $10.60. ČRNICE ali BOROVNICE
20 funtov $9.—.
K naroČilu priložite Money Ord>T
math. pezdir Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y.
ADVERTISEMENTS. --^■
-■ - ■ -	v
All je veš jezik | pobeljen?
Ako je, vzemite to naznanje kot za svarilo. Jezik, ki je pokrit z belo ali rjavo plastjo navadno pomeni, da so v neredu jetra in prebavni aparat.
Severa's
Balzol
(preje Severov Življenski b-lzam] in balzams t? Med, kakor tudi te-i-)Čina in tablet skupaj, popravi 1 tako pokvarjenost. Popravi jetra, jI povzroča tek in uredi prebavo. S Pravo zdravilo za ponavljajoča ve i zaprtja. Cena 85c. Pri lekarjin.
BOLGARSKI KRVNI ČAJ. j
da moč in zdravje bolnemu. Pomaga" zaprtju, slabemu želodcu, ledicam ter [i pomaga izeistitl kri. Vprašajte Se da-ues svojega lekarnarja ali i»o pofiti zavarovano, en velik družinski zavoj £1.25 ali 3 zavoji za $3.15 ali G zavojev za $n.25. Naslov H. H. von Sehlick, Marvel Products Company, 5) Marvel Building, Pittsburgh, Pa.
(Advertisement)
OGLASITA NAJ SE
Z-li.l.i.i podpisana opozarjam NEŽO in ANTONA LAH v Milwaukee. Wis., da se v kratkem javita na moj naslov: Margareta Česeni, 1021 E. 62. St., Cleveland, Ohio.__(30-6—1-7)
VABILO
na proslavo desetletnice društve-j nega Doma, kaiero priredi Izobraževalno društvo v Presto, Pa., i dne 4. julija. Vabljena so vsa dru ištva in ostalo občinstvo iz bližnjih in dalnjih slovenskih naselbin. Na programu so izbrani go-jvorniki, godba na pihala in pro-Jsta zabava. Priče*ek veselice ob 2. uri popoldne. Z a. dobro postrežbo bo skrbel	Odbor. (29-30—6)
Kje je moj brat JAJvOB TOR-NIC? Pre*l več leti j;1 bil nekje v državi Montana v Severni A-nieriki in zdaj seui#pa cul, da je leta l!)14. umrl v San Pedro v Oaliforniji. Prosim cenjene rojake, <"•«' kdo kaj ve o njem, da mi blagovoli sporočiti; v slučaju pa. da je še med živimi, naj st' mi oglasi. Naslov: Titika Tor-nie, RLbwirao Preto, Sao Paulo, Brazil, South America. (29-30—6)
American Line
Direktna služba
NEW YORK v HAMBURG
. Veliki ln icodernl parnikl na dva vijaka. MJNNEKAHDA 30. junija samo tretji razred MANCHURIA .. ..14. julija MONGOLIA ........ julija '
Red Star Line
NEW YORK - HAMBURG GDANSK- LIBAVA
SAMLAND ........ A6. julija
GOTHLAND ........ 30. julija
(Ramo 3. razrtnl.) Vprašajte pri pisarni koupaalje 9 BROADWAY NEW YORK ali pri loVtiuem agentu.
■	.i »...i	,.	.n
French Line
C0MPA6ME GENERALE TRAHSATUKTIQUE
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVREj
LAPAVETTE .................. 2.	jullpfl
LORRAINE .................. e.	jutljafl
FRANCE ...................... 7.	julij.|
SAVOIE ...................... 14.	Jullla '
S C PAPIC	33.TOO to«.
■	45,000 konjiklh sli.
27. julija - 17. avgusta
Olrtktn« Xcl«z*tlika zveza Iz Pariza •
vsa alavns točka JuaoslavlJa
Hitri parnikl a fttlrlml In <vimi vljaka-na. Poseben zaitopnlk JusostovanaKa /lade bo pričakal potr Ika ob prlhMlu na. ilh parnlkov v Hnvru Ur Jih točno «4. jremll kamor ao namanJsnU
Parnikl Francoska črta ao tranaportlrnV takem voln« na tisoča dshoslovaikih ««. ■o« brM t«« Murlllks
Za lir*«rt« In tsana vsrsialH v
1RU28ERI mim, 19 Stati St„ N. T.
ali pa pri lokalulh aaantin.
Gosulich črta!
| Direktno potovanje ▼ Du- j brovnik ([Gravosa) in Trat. f
t PRES. WILSON ____ 9. julija f
\ ARGENTINA ..... 4. avgusta i
| PRES. WILSON .. 27. avgusta \
Cene za Trst iu Iteko so: $100 in $110.
| Potom listkov Izdanih za vse kra- J
le v Juao.lavl |t In Srblll.	^
Razkošne uoodnostl prveaa, druoa- d
aa In tretleaa ra rreda. Potniki tretleaa razreda dobival« f orezplačno vioo.
PHELPS BROTHERSt & CO. \
Pa»*enaer Department
4 West Street New York j
ADVERTISEMENTS.
KRETANJE PARNIKOV
KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJO IZ NEW Y0BXA.
RYNDAM	.2 juH. — Boulogne (
LAFAYETTE	« lull. — Havr«
ZEE LAN D	8 lul. __ Cher^ouro
AQUITANIA	B Jul. — Cherboura
LA LORRAINI	S lull. — Havr«
ADRIATIC	6 lull. — Cherbourg
FRANCE	7 lull. — Havr«
pres. wilson	• Jullla — Trat
FINLAND	9 lull. — Cherboura
CRETIC	12 Jull. — Genoa
MAURETANIA	14 Jul. — Charboure
LA SAVOIE	14 lull. -- Havre
MATOIKA	14 lull. — Genoa
LAPLAND	1« Jull. — Cherbourg
OLYMPIC	16 lull. — Cherbouro
ARGENTINA	21. julija — Trst
SAXON IA	as lull. — Cnarbourg
i AMERICA	C3 lull. — Cherbourg
; • A TC^RAINE	« lull. — Hfcvr*
I ROCHAMBEAU	25 Jull. — Havre
| FINLAND	(t JvM. _ Cherbouro
I FARIS	2' Jull. — Havre
I CALABRIA	27 Jull. — CherLaurg
i AQUITANIA	27 JuH. — Trst
' KROONLAND	30 Jull. — Cherbourc
WASHINGTON	30	Jull. — cherboura
ROUSILLON	2	avg. . — Havre
ADRIATIC	3	avg. — Cherbourg
LAFAYETTE	3	avg. — Havre
FRANCE	4	avg. — Havre
MAURETANIA	11	avg. — Cherbourg ^
LA LORRAINE	6	avg. — Havre ■
CANOPIC	9	avg. — Genoa I
OELV'iOERK	11	aug. — VrH I
I BERENGARIA	li	avq. — Cherbourg ■
BOURDONNAIS	9	avg. — Havre 1
j AQUITANIA	23	avg. — Cherbourg 1
ZFELAND	6	avg. — Cherbourg j
OLYMPIC	13	avg. — Cherbourg |
LA SAVOIE	13	avg. — Havre
LEOPOLDNA	16	avg. — Ha,re I
, PARIS	17	avg. — Havre
LAPLAND	20	avg. — Chr-boura
LA TOURAINE	2C	avg. — Kavre
AQUITANIA	23	avg. — Cherbourg
AMERICA	£4	avg. — Cherbourg
FRANCE	25	avg. — Havre
WASHINGTON	2/ a-g. — Cherbourg
ADRIATIC	31	avg. — Cherbourg
Glede cen za voxne listke In vse dro^e pojasnila, obrnite ce na rvrdko f rRANK SAKSER STATE BANS	82 Cortlacdt St., New York.
NAREDBA GENERAL. ! JUGOSL KONZULATA
, V*ak bo lahko dobil potni list, |kdor ima dokaze, da ja v resnici jugoslovanski podanik.
Soglasno z zadnjim odlokom ministrstva za zunanje zadeve bo konzulat izdajal potne liste vsem Iržavljanom kraljevine Srbov, Slovencev in Hrvatov, ki bodo svojim prošnjam za potni Ust pri i iežili tudi zadostna dokaze o ju ■ goslovanskem državljanstvu. 1 Ko se bo konvu'at prepričal, da 1 so predloženi dok'imenti pristni ' n zadostni, bo dobil prosilec pot-' ni list. V slučaju, da bi pa nastali kaki pomisleki, bo izann pot J ni list bele s dovoljenjem ministrstva.
J Ker je Število prosilcev ogrom j no in t. vsakim dnem narašča, ni jkonznlatu mogoče takoj opraviti ! vsega dela, toda polagoma boflc ipriUi vsi na vrsto. Nihče naj ne ' kupi šifkarte prej, predno se osebno ne zglasi na konztuatn ter do-|bi potni li«t.
j V vsakem crngem slučaju ne bc jkonznlp.t prevzel nobene odgovor Inosti za čakanje v New Yorku če ladja, za katero so vzeli i karto, odpluje brez njih. ,J V dokaz državljansfva je treba v ■ predložiti: stari potni list, domov-.'aico, vojaško knjižico, delavsko a | knjižico, krstni list ali potrdilo i-j okrajnega sodišča v starem kra j ju. Kdor tega nima, bo dobil pot - ni list šele s posebnim dovolj* njem iz ministrstva
PREDNO SE ODLOČITE
za svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da <*e ga potnik sam kupi, pišite naj-pmo za tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvr^ko FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York
t Advertisement)
Ne odlašajte
«
m ko nameravate naroČiti vozni listek iz stare domovine za Vašo ružino, sorodnik* ali prijatelja. ;MŠ:te za cene in druga potrebna navodila na najstarejše in skuie-slovensko bančno podjetj«;
FRANK SAKSK3 STATE BANK (potniški oddelek)
-I Oortlaadt Bi. **w Tork V T
|	(A<1v»rtl«flmenO