Poitnina plačana v gotovim Leto LVIII. v Ljubljani, v četrtek, dne 26. Junija 1930 Št. 144 2. izdaja st. 2 om
Naročnina
Dnevna Izdajo
M kraljMlno Jagoiltiljo mesečno 23 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din
za inozemsivo
meieCno 40 Din nedellaka Izdala celoletno vJugo-UltoDln, za -mStvo 140 D

slavi
lnoze
S tedensko prilogo »Iluslrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, peill-vrata mali oglasi po l'SO ln2D, večji oglasi nad 45 mm vlSIne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po lO Din D Pri večjem o
Izide ob 4 zlulraj
razen pondeljka ln dneva po prazniku
VreOnlilvo /e v Kopit ari c vi ulici JU. Olltl Mokoplml ae ne vračalo, ncfraniti ran a pisma se ne spre/ema/o - Uredništva telefon »t. 20S0. upravnlštva St. 2992

Informativen list za slovenski narod
>Čekovni ln 10.349
»a Iiueraie, aara;evou.730J, Zagreb š1. 39.OH, Praga ln Duna/ št. 24.797
Ameriške carine
Vsa evropska javnost se še nadalje obširno peča z uveljavljenjem novih ameriških uvoznih carin. Časopisje komentira nove carine posebno z ozirom na izvoz posameznih evropskih držav. Nove uvozne carine zadevajo predvsem evropske industrijske države, katerih izvoz v Ameriko je prav znaten. Nikakor ni misliti, da bodo mogli Amerikanci one izdelke, ki jih evropska industrija proizvaja v nenadomestljivi kakovosti, nadomestiti z lastno produkcijo. Ze med vojuo je bilo mnogo poskusov, ustvariti lastno ameriško luksuzno in kvalitetno visoko stoječo industrijo, toda zdravi ameriški okus se je ubranil onih predmetov, ki so jih naredili v Ameriki, posnemajoč evropske zglede večinoma z malim uspehom. Po vojni seveda, ko je bila trgovina odprta preko Oceana, so evropski kvalitetni izdelki spodrinili ameriške domače proizvode. Izkazalo se je, da je ameriška industrija velika le v produkciji masnih izdelkov, nikakor pa ne v kvalitativni, a dražji proizvodnji.
Kakor omenjeno, zadevajo ameriške uvozne carine predvsem Francijo in Italijo. Francija se že pripravlja na pogajanja z Unijo, toda upanja Francozi preveč ne izražajo, kajti pooblastilo, ki ga ima Hoover za znižanje carin, je jako elastično in bolj teoretičnega pomena, kakor pa praktičnega. Lahko se reče, da do znižanja carin faktično ne bo prišlo tako kmalu. Veliko večje pa je razburjenje v Italiji. Italijanski listi navajajo številke o ogromnem uvozu Amerike v Italijo, nasprotno pa je izvoz Italije v Ameriko znatno manjši in sedaj preti nevarnost, da bo ta izvoz postal še ne-znatnejši. Zato je razumljiva zahteva Italije po represijah, Italija ve, da ima velike dolgove v Ameriki, nadalje, da more te dolgove oziroma njih amortizacijo in obresti plačevati le z izvozom blaga, ki je pa sedaj v nevarnosti. Čudno je vsekakor, da je najbolj občutljiva pri teh povišanjih Italija ko vendar trgovina drugih evropskih držav zavzema večje dimenzije in bo boli prizadeta, kakor pa Italija. Toda dejstvo velike zadolžitve Italije v Ameriki nam v zvezi z omenjenimi stvarmi kaže na vzrok, zakaj se Italija tako ostro obrača proti Ameriki.
Nove ameriške carine so jasen opomin evropskim državam, da je treba vendarle prestati s sovražno meddržavno gospodarsko politiko. Američani so pokazali Evropi, da mora najti tudi ona za važna gospodarska vprašanja svoj skupni forum, kajti le tako se bo posrečilo Evropi izvojevati na svetovnem trgu ono mesto, ki ji je pripadalo svoječasno. Le tako bo Evropa preprečila svoje popolno zasužnjenje. Danes smatrajo Amerikanci Evropo za svojo kolonijo, kajti ni je evropske države, ki ne bi bila za milijone in milijone dolarjev zadolžena v Ameriki. Posledice te gospodarske odvisnosti se bodo prej ali slej morale pojaviti tudi na političnem polju, kar se je doslej že mestoma dogajalo. Danes predstavlja severnoameriška Unija odločilnejši faktor v evropski politiki zaradi gospodarske odvisnosti Evrope, kakor to smatra javno mnenje v Evropi. Ne motimo se, če trdimo, da imajo nove ameriške carine tudi velik politični pomen, kajti prihajajo ravno v momentu, ko se politične razmere v Evropi vedno bolj poostrujejo. Amerika je storila z novimi carinami Evropi to uslugo, da jo je opozorila, kako potrebna je gospodarska skupnost in iz nje izvirajoča politična skupnost. Zato pa se proti novemu kurzu ameriške zunanje trgovine najbolj upira Italija, ki je, kakor znano, velika nasprotnica Panevrope.
Uveljavljenje novih zvišanih ameriških uvoznih carin je prišlo ravno v času, ko se kažejo v Ameriki znaki občutnega poslabšanja konjunkture. Ravno sedaj je ameriška industrija navezana na čim večji izvoz, katerega bo pa težko doseči, ker bodo po ameriškem zgledu tudi druge države zaprle svoje meje. Ameriška industrija si hoče ohraniti svoj velik notranji trg v času, ko se nahaja ta trg v depresiji in zato ovira uvoz tujih industrijskih in drugih izdelkov. Vprašanje pa je, če bodo ta sredstva mogla ustaviti mizadujočo konjunkturo, katere najbolj viden izraz je naraščanje števila brezposelnih, ki je doseglo 5 milijonov oseb.
Sploh se vidi, da je zadnje čase vsa ameriška politika usmerjena na vzdrževanje dobre konjunkture. Oficielna poročila o gospodarskem stanju so le preveč optimistična in borza nanje ni reagirala z dvigom tečajev, ampak s polomom. Hoover, sedanji ameriški predsednik, je sicer mož velikih gospodarskih izkušenj, vendar mu bo le nemogoče ustaviti normalni tok gospodarstva in ga usmeriti zopet navzgor._____
Legitimisti v Bruslju
Bruxolles, 25. jun. d. Semkaj je pred par dnevi prispela skupina ogrskih legitimistov, ki so se podali k bivši cesarici Žiti in Otonu, katera bivata na uradu Steenockerzeel pri Bruxellesu, ter imeli tam daljši razgovor. Sami pravijo, da so se prišli ekscesarici in kraljeviču« le poklonit.
Bruselj 25. jun. p. Iz okolice Otona Habsburškega se Čuje, da bo ob priliki polnoletnosti obiskal vse dvore v Evropi
Problemi Male antante
Priznanje Sovjetov — Stališče do Panevrope ~ Zgraditev gospodarske
Mate antante
izjava dr. Beneša
štrske Plešo, 25. jun. m. O programu politične konference Male antante, ki se jc pričela danes, se čuje, da bodo najprej zavzeli skupno stališče napram Briandovim predlogom, nato pa bodo razpravljali o načrtu gospodarske Male anlante. Češkoslovaška bo nadalje spravila v razgovor vprašanje priznanja Sovjetske Rusije, vendar pa pri tem ne bo zahtevala privoljenja niti Romunije niti Jugoslavije.
Jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič bo najbrž opozoril konferenco na zunanjepolitično akcijo Italije, posebno pa na bolgarsko komitaško gibanje. O habsburškem vprašanju bodo najbrž zavzele vse tri države skupno stališče.
V razgovoru s časnikarji je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš izjavil, da se mora delovanje Male antante na gospodarskem polju sedaj razširiti na splošnejše polje gospodarstva. Vedno bolj razširjajoča se splošna gospodarska kriza lo nujno zahteva Dr. Beneš jc govoril izrazito spravljivo o razmerju do Madjarske, ki je po podpisu pariškega dogovora stopilo v novo fazo. >Jaz osebno nimam nobenih predsodkov napram Madjarski,« je dejal dr. Beneš, »in gradiui svojo politiko izključno na dejstva. Mi gledamo na to, da Madjarske niti ne izzivamo niti kakorkoli ne dražimo. Mala antanta ni proti nikomur naperjena. Vrata za sodelovanje s Malo antanto bodo za Madjarsko vedno na stežaj odprta. Razmerje napetosti med državami more biti le likvidirano ali pa mora imeti pogubne posledice.
0 odnošajih do Avstrije je dr. Beneš de-
jal: »Razmerje odkritosrčnega prijateljstva med Avstrijo in Češkoslovaško je končnoveljavno in trajno. Je kakor na trdni podlagi sklenjen praktičen zakon. Med nami ne obstojajo nobena nespo-razumljenja, nobeni nasprotujoči si interesi, nobeno sovraštvo. Avstrija in Češkoslovaška sta v srečnem položaju, da moreta skupno delovali, ne da bi pri lem kršili lastne interese. Kar tiče sodelovanja Avstrije z Malo antanto, mislim, da se to čimprej doseže. Naravnemu razvoju tega razmerja moramo pustiti prosto pot. Nam je mnogo na tem, da se Avstrija razvija in obenem ščiti svoje lastne interese.
izjava Mironescua
Pariz, 25. jun. ii. Romunski zunanji minister Mironcscu je izjavil v intervjuju poročevalcu »Pe-til Journala«, da bi mogel ostati pakt o evropski uniji le zelo rahla zveza, nasprotno pa bi se morala Evropa združiti najprej v več čvrsto upravljanih gospodarskih »provincah«. Najprej bi bilo treba ustvariti regionalne skupine po dvo ali tri države kot politične ali gospodarske, glavno pa gospodarske enote. Sele potem bi sc lahko poskušalo ustvariti med takimi skupinami panevrop-sko sodelovanje. Mala antanta bo v fštrbskem Plesu po teh vidikih poskušala ustanoviti malo gospodarsko antanto, kateri bi se lahko pridružile tudi nekatere sosedne države. Cilj take gospodarske grupacije jc, da se združijo one srednjeevropske države, katerih industrija in poljedelstvo imajo približno paralelne interese. S tem bi bila potem ustvarjena prva provinca novo Evrope.
Začetek posvetovanj
Strbske Plešo, 25. jun. ni. Konferenca ministrov Male antante se je pričela danes ob tO v veliki dvorani državnega hotelu sHvijezdosIavc Kakor se je izvedelo, so se na tej konferenci izmenjali pogledi na mednarodni položaj. Mironescu je poročal o prihodu kralja Karla in izjavil, da Romunija čvrsto stoji v Mali antanti. Ministri so ugotovili popolno soglasje pogledov na obči politični položaj. Ob raznih vesteh o reviziji mednarodnih pogodb in o vrnitvi llabsburžanov jo Mala antanta ugotovila, da se to vprašanje tiče vseh zaveznikov, s katerimi Mala antanta sodeluje in spremlja vso akcije. Ministri Male antante so ob vesteh v nekaterih listih, da se bo politika Romunije po Karlovem prihodu spremenila, odločno de-niantirali vse le verzije na podlagi Mironescovih Izjav.
Zaključna seja tiskovne Male antante
Sirske 1'leso, 25. jun. AA. Konferenca Male antante tiska je zaključila svoje delo na svečani seji, kateri so prisostvovali vsi trije zunanji ministri držav Male antanle. Predsednik Svihovski jo izrazil svojo hvaležnost za zanimanje, ki ga ministri posvečajo delu Male antante tiska, švihovski je na-glasil potrebo osnovanja centralnega lajnišlva tiska Male anlante, ki bo imelo nalogo izvrševati sklepe Male antante tiska. Nalo je govoril češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Radi konference Male anlante je prišlo v štrbske Plešo okoli 80 novinarjev iz držav Male antante, mnogo novinarjev iz Avstrije, Nemčije, Madjarske, Francije, Italije, Rusije in Zedinjenih držav Severne Amerike.
Smernice nemške politike
Ehspoze zun. ministra dr. Curtiusa — V ospredju so gospodarska vprašanja in trgovinske pogodbe
Berlin, 25. jun. x. V svojem proračunskem govoru v državnem zboru je naglašal zunanji minister dr. Curtius, da jo v ospredju nemškega interesa sedaj izpraznitev Porenja. Cilj nemške politike bo moral biti v bodoče to, da bo stremela in dosegla pojKilno politično svobodo in enakopravnost Nemčije. Nemčija bo z vsemi svojimi močmi »pospeševala evolucijo, s katero bo skušala zadovoljiti naravne nemške življenjske interese. Pri tem pa se bo Nemčija vedno zavedala, da ima največji interes na zavarovanju miru. Nemški kabinet se bo z odgovorom na Briandov memorandum bavii prihodnje dni. V odnošajih Nemčije s sovjetsko Rusijo jc bilo v zadnjem času zabeležiti precejšnje spremembe v razpoloženju. Pričakovati je, da se bodo v sedanjih pogajanjih liem-ško-ruske poravnalne komisije v Moskvi lahko odstranili spori, ki so se pojavili med obema državama. Odnošaji s sovjetsko Rusijo so tudi največjega pomena v interesu splošnega miru na svetu.
Nato je govoril o nemško-poljskih obmejnih dogodkih in z vso odločnostjo zavrnil inozemske vesti, ki so trdile, da so bili ti dogodki izzvani na nemški strani. Nato je govoril o trgovinski politiki. Nemška trgovinska politika
je bila v splošnem uspešna, dasi jc obžalovati, da so posebno pogajanja z jugovzhodnimi evropskimi državami ostala brez rezultata radi posebnega gospodarskega položaja. Samo z Jugoslavijo in Grčijo obstojajo trgovinske pogodbe že par let. S Češkoslovaško in Madžarsko je sicer tudi že prej prišlo do krutkili splošnih ureditev, vendar intenzivnejše ureditve gospodarskega prometa s temi državami do sedaj še ni bilo mogoče doseči. Z Romunijo jc Nemčija do sedaj še v brezpogodbenem stanju, s Poljsko ]>u je šc vedno v gospodarski vojni. Končno je dr. Curtius naglašal, da hočejo navedene države svoje poljedelske proizvode oddajati v Nemčijo, dočim v Nemčiji sami izkoriščanje lastnih poljcdelskili proizvodov zadeva vsako leto na večje težkoče k čemur je sedaj prišla še sedanja težka poljedelska kriza. Nemška vlada bi morala torej pri pogajanjih z vzhodnimi državami prav posebno varovati nemško poljedelstvo. Minister je z zadovoljstvom ugotovil, da jc pred par dnevi prišlo z Romunijo do začasne pogodbene ureditve gospodarskih odnošajev. Začasno trgovinsko |K>godbo z Romunijo bo sprejel nemški državni zbor še na sedanjem zasedanju.
Grozeča kriza v Nemčiji
Dieiriclt — novi nemški finančni minister
Berlin, 25. jun. x. Jutri bo demokrat Dietrich formalno imenovan za finančnega ministra. Po njegovem finančnem programu se bo zasilna žrtev omejila samo na uradnike ter bo znašala namesto 4% samo 3% brutto dohodkov. Uradniške plače do 2000 mark ostanejo proste. Izvzeti so stalni nameščenci v privatnih podjetjih, zato pa se bo naložila 5% doklada na vse dohodke nad 8100 mark. Tudi po novem finančnem načrtu bodo neporočeni plačevali, moški in ženske, posebno 10% doklado na dohodnino. Celotni državni proračun se bo zmanjšal za 100 milijonov mark.
Herman Robert Dietrirh pripada politično k demokratom. Rojen 1879 na Radenskem je dovršil pravne študije in je bil več let državni pravnik v Karlsruhe. Kmalu po se je posvetil politiki. Ob revoluciji je bil badenski zunanji minister. V drugem Mllllerjevem kabinetu (od 28. junija 1928 dalje) je bil državni prehranjevalni minister, kjer se je zelo izkazal. V sedanjem Brtinningovem kabinetu je bil podkancler in minister za državno gospodarstvo.
Berlin, 25. jun. x. Nemški državni kabinet se je do poznega večera posvetoval o predlodu dr. Briininga glede nameravane prisilne žrlve in o predlogu novega finančnega ministra Dietricha za uravnoteženje državnega proračuna. De sedaj ni znano, ali bodo ti predlogi sprejeti. Danes zvečer so imele sejo parlamentarne frakcije nemške ljudske stranke, demokratov in gospodarske stranke, ki so pokazale, da je Briiningova vlada že precej izolirana. Nemška
ljudska stranka vztraja na leni, da mora prisilna žrtev, ki jo je predlagal odstopivši finančni minister Moldenhauer, popolnoma odpasti, ter hoče tudi svojega člana, zunanjega ministra dr. Curtiusa odpo-klicati iz vlade. Stališče obeh drugih vladnih strank sicer ni lako ostro, vendar je dejstvo, da se more Brtlningov kabinet do sedaj opirati popolnoma samo ua svojo lastno stranko, to je centrum. Zato je dvomljivo, ali more Britning jutri zahtevati od Hinden-burga pooblastilo za uporabo diktaturnega paragrafa, da se reši finančna kriza. Državni kancler seveda inisli še vedno, da se mu bo z grožnjo razpusta posrečilo, pokoriti parlament.
Cerkev sv. Pavla popravljena
London, 25. jun. AA. Danes je bila ponovno otvorjena katedrala sv. Pavla. Otvoritve so se udeležili kraljeva dvojica iu drugi člani kraljeve obi-telji. Božjo službo je imel londonski škof ob velikanski udeležbi vernikov.
Meščanski blok na Saškem
Drosden, 25. junija, p. Na poziv nemških nacionalistov in kniotskili strank Saksonske so zdi, da bo prišlo do bloka meščanskih strank. Tako bi se na Saksonskem sestavila kol posledica- zadnjih volitev izrazito protimarksislična vlada.
Bethlen je bil v Rimu
Budimpešta. 25. jun. x. S tržaškim brzovta-kom se je danes dopoldne, ministrski predsednik, grof Bethlen vrnil v Budimpešto. Na kolodvoru so ga pričakovali mnogi časnikarji, katerim pa ni dal nobenih izjav. Njegov povratek s tržaškim vlakom se smatra za dokaz, da jc IJelhlen lo bival v Italiji.
Zborovanje pravoslavnih Cerkva
Atene, 25. jun. AA. Odbor delegatov vzhodne pravoslavne cerkve, sklican s strani cari-grajske vasiljcnske patrijaršije v samostan Vn-toped na Sveti Gori, je končal svoje delo. ki se je začelo 9. junija in je trajalo 16 dni. Zastopani so bili predstavniki carigrajske. alek-sandrijske, antijohijske, jeruzalemske, srbske in romunske patrijaršije. Razen teh so bili tudi zastopniki Kipra in poljske pravoslavne cerkve, ni |xi bila zastopana ruska cerkev. Delegati so sestavili spisek vprašanj, ki se bo o njih razpravljalo na prihodnjem preliminarnem zboru pravoslavne cerkve. Ta spisek bo dostavila vsem uvtokefalnim pravoslavnim cerkvam vasiljenska pntrijaršija v Carigradu, ki bo objavila svojčas tudi program dela bodočega zborovauja. Pri delu za preliminarno zborovanje vlada polna soglasnost.
Poljski finančnik v Belgradu
Belgrad, 25. junija, u. Zastopnik zunanjega ministra dr. Kosta Kumanudi je priredil v Jockey-klubu svečan obed v čast Charlesa Dovvesa, finančnega svetovalca poljske vlade. Devves je znani finančni strokovnjak. Preden je prišel na sedanje inesto kot finančni svetovalec poljske vlade, je bil pomočnik finančnega ministra v Ameriki. Poleg ministra dr. Kumanudija so bili navzoči ministri Švrljuga, Šibenik, Preka, Frangeš, Srskič in drugi.
Madjarsko posojilo
Budimpešta, 25. jun. p. V gospodarskih krogih se z vso resnostjo širijo vesti, da se vlada bavi z vprašanjem najetja inozemskega posojila, ki bi ga mogla dati Kampf-Mayerjeva skupina. Eden izmed glavnih pogojev za posojilo je la, da se tej skupini zagotovi monopol zn izvoz kmetijskih pridelkov. Listi prinašajo to vest z rezervo in pristavljajo, da je vlada dobila več ponudb iz Amerike, Anglije, Nemčije in Francije.
Romunsko posojilo
Bukarešta, 25. jun. p. V zvezi z vestmi o najetju posojila se je izvedelo, kakor piše »Lupta«, da bo Romunija najela posojilo na angleškem denarnem trgu v višini 50 milijonov dolarjev. Pogajanja so se pričela z iniciativo kralja Karla S lem posojilom bo Romunija zgradila celotno bazo in brodovje na Črnem morju.
Duiiajskn vremenska napoved: Kmalu bo v-o-pet jasno in soparno, precejšnja možnost neviht.

panija dobi jeseni
parlamentarno vlado?
Spretna poteza kralja Alfonza
Pari/,. jun. <1. Zopet sc jc izkazalo, tln
\ Španiji. kjer so \ sa politika vodi po osob-■ili vidikih, najlvoljši politik kralj Alfonz. Po-oii! ko je spoznal, dn se v postavitev parla-neiitti rnegn režima ne da več odlašati, ker pati iiijo valute noti prevratne namene republi-čunov. se skuša dogovoriti z voditeljem levi-; irskih liberalcev Santiagoin Albo, da prevzame j< -eni parlamentarno vlado.
AI Ivi. največji vele|H)f>estiiik .Španije, orl prvih dni režima Primo de Rivere, ki gu je obtožil korupcije, biva v eksilu v Parizu in je bil namenjen za onega moža. ki bo strmoglavil diktaturo, z njo vred pa dinastijo samo. /bral je ogromen obtožilni materijal. Kralju Ufonzu pa je letos uspelo, da Albo loči od ostalih nasprotnikov monarhije iu ga pridobi zase za ceno gotovih obljub glede bodoče ustave. A liha pa, ki jo najbol jši taktični- i/, stare politične šole ter je zvit in energičen obenem, prevzame bržčas botločo parlamentarno vlado.
Na sestanku, ki se je vršil preteklo nedeljo nvxl kraljem in Santiagoui AH>o v Parizu, se je sklenil, kakor trdijo nekateri listu, sledeči aranžma: Že |x»leti se izvrše svobodne volitve, ki jih bo vodil še kabinet generala Berenguera,
Katoličani v Albaniji
O Albaniji malo zvemo. Do zadnjega je veljalH bi dežela kot pozontica raznih političnih pustolovcev in srečolovcev. V poslednjem času pa so se razmere v mnogočem zelo spremenile in so prav zanimivi podatki, ki jih je napisal dr. Friedrich W a 1 i s c h v »Kolnische Volkszeitungv o sedanjem stanju dežele. \Valisch se je dalje časa mudil v Albaniji in imel več razgovorov z merodajnimi dinitelji.
Po njegovem mnenju je podvig inlade alban-«ke driave, ki je očiten, pripisovati v veliki meri katoliškemu elementu. Dežela šteje sicer komaj Šestino katoliškega prebivalstva. Vendar mu pripada vodilna vloga, ki je ludi zgodovinsko utemeljena. Albanski katoličani so bili prvoboritelji narodnostne ideje. Oni so bili nositelj! albanstva tudi v najhujših časih turškega gospodstva in so skozi ves zgodovinski kaos. ki jo šel preko dežele, ohranili jezik in narodni karakter albanskega naroda. Preko teh zgodovinskih dejstev tudi ni mogel mladi albanski kralj Ahmed Zogu. ki goji polno razumevanje za katoličanstvo in mu je z vsetni simpatijami naklonjen.
V Albaniji je sedež dveh nadškofij, in sicer v Skadru in Draču, ter treh škofij: v Lešu. Kal-meli in Pulti. Trenutno »o v teku pogajanja za konkordat s sv. stolico. Vodilno vlogo v kulturnem življenju albanskega naroda igrajo skadrski frančiškani in jezuiti. Iz njihovih šol izhaja vsa sodobna albanska inteligenca. Pomenljivo je, da imajo edino oni največjo založništvo knjig v kraljestvu in da so iz njihovih knjigarn izšle domala vse albanske znanstvene in šolske knjige.
Kralj Ahmed Zogu je v veliki nteri pritegnil katoličane k vodstvu države. V ministrstvu, ki stojo sodom članov, sta dva odlična katoličana, in sicer prosvetni minister H i l M os i, ki je obenem eden najboljših albanskih pesnikov in je tudi navadni zastopnik Albanije pri Društvu narodov, in Kol Taci, finančni minister. Izmed desetih pre-fektur, v katere je razdeljena država, stojita dve-„nia prefekturama na čelu katoličana. Tudi oba ' kraljeva adjutanta sta katolika. Vlada se mnogo prizadeva, da na vodilna mesta v šolstvu nastavi katoLike, ker ceni njihovo višjo kulturno stopnjo.
Posebno pomembna je podpora, ki jo država nudi katoliškim redovom, da vzdržavajo in ustanavljajo privatne šole. Kljub težkemu gospodarskemu stanju. Id ga preboleva mlada država, se vendar ne štedi, kadar gre za podporo privatnih šol. ki jih večina vodijo redovniki in redovnice. Med drugim podpira država frančiškansko zasebno gimnazijo v Skadru, dalje ljudske šole, ki jih vodijo Elizabetinke, frančiškanke in domini-kanke po raznih krajih države. Vlada je povabila redovnice, da tudi v glavnem mestu Tirani osnujejo podobne šole. Prav tako se snuje novo učiteljišče, ki ga bodo vodili katoliški redovniki.
Velikega pomena je notranje in zunanje ministrstvo v rokah R a u f F i c a , jako izobraženega in docela evropskega moža, ki sicer ni katoličan, toda ve ceniti pomen katoličanstva za podvig države in je katoličanom vseskozi naklonjen.
Katoliški element, ki je v glavnem naseljen v severnih pokrajinah države, se torej pod uvidevnim in tolerantnim režimom prav ugodno razvija v največjo korist mlade albanske države.
Tako se potuje!
Zagreb, 25. jun. p. Za jutri je naročal John de Kov od drža v n h železnic posebni brzovlak od Jesenic do Splita. Brzovlak bo vozil preko Ljubljane in Karlovca in bo sestavljen iz dveh vagonov prvega in drugega razreda in vagona za avtomobile Potoval bo sam s svojim spremstvom. Z Jesenic odide vlak zjutraj ob 9 in pride v Knrio-voc ob 1(5 popoldne. Ob 16.25 odide in pride v Split v pelok ob 5 ajutraj. John de Kov ostane kratko v Splitu in namerava prepotovati vso dalmatinsko obal. John do Koy jo bogat Američan, o katerem so že listi pisali, kako radodaren je.
ker Albn noče svoje bodoče vlade obremeniti z odgovornostjo za eventualno vplivanje na volivce. ki je v Španiji neizogibno. Albn prevzame nato predsedstvo vlade. Ali bo Alba sestavil koalicijsko vlado iz liberalcev, repiibličnuov in socialistov ali pa samo i/, liberalcev, to bo seveda odvisno od izida volitev, ki naj pokažejo dejansko razmerje med monarhisti in republi-čani. V vlado vstopi nujbržc tudi konservativni vodja katalonskega avtonomizma Ca m bo, ki se je po desetletnem sporu z Albo spravil.
Alba pa je kralju kot neobhoden pogoj prevzema vlade postavil zahtevo, da se imajo kortesi takoj po izvolitvi lotiti i/.prcmeiube ustave in jo v svojem razgovoru s kraljem bil jako energičen in neizprosen. Izjavil jo. da se krona ne bo mogla držati, ako se ne uvede popolnoma demokratična ustava po angleškem vzorcu, tako da bi vsako osebno vmešavanje krone v politični režim bilo popolnoma izključeno in bi kralj imel zgolj vlogo .občespoštova-nega reprezentativnega simbola'. Kralj Alfonz sii je pri tem po opazki nekega dobrega pariškega žurnalista pač mislil, da se nobena juha ne poje tako vroča, kakor se skuha...
Santiago Alba že napoveduje velikopote-
zen program notranjih reform, kar pa se v Španiji no sme jemati preveč resno. Njegova |x»ghiv itmi naloga bo pno okrepitev špansko valute.
Za utis je važno predvsem to. dn je Santiago Alba velik prijatelj Francije iu da se pod njegovo vlado ui buli nobenih zunanjepolitičnih
avantur, česar so se v Parizu za časa diktature Primo de Rivere, ki jo nekoliko ljubimkal z g. Mussotinijem. nekoliko bali. Tudi jo pripomniti, da je vest o že sklon jenem dogovoru uied kraljem in \lbom preuranjenn in da kralj Al h i ni dal še obveznih izjav, temveč ga le poslušal. Nekateri pariški levičarski listi |wi sploh dvomijo, da kralj Alfonz misli resno in so mnenja, dn jo njegov razgovor / \lbo bil le taktična poteza.
Maneliestor Guardian« ne odobrava, da se je kralj podal v inozemstvo in meni, tla jo položaj v Španiji tako resen, tla bi mogel kralj Alfonz doživeti kakšno presenečenje.
London, 25. jun. AA. Kraljeva dvojica se je snoči udeležila večerje pri španskem poslaniku inar-kiju de Merrvju del Valu, ki je bila prirejena na čast španski kraljevski dvojici. Med drugimi gosti jc bil tudi ministrski predsednik.
Malta v angleškem parlamentu
London, 25. jun. AA Na današnji seji spodnje zbornice je lord Cushendun vprašal vlado, če bo obnovila pogajan ja za sklenitev konkordata med cerkvenimi in civilnimi oblastvi na Malti in če je dala nalog, da se obnovi v tej koloniji svobodna volilna pravica iu kako dolgo bodo volitvo odgodene.
Viscomt Fitzalen je pozval maltskega ministrskega predsednika lorda Stricklanda, naj s kako gesto olajša položaj na Malti. Govornik je naglasil, da bi tak čin gotovo veliko pripomogel k miru in duhovnemu napredku lega otoka. Strickland se je zahvalil vladi za njeno odločitev in dejal, da vladna izjava ne pomenja ukinitve ustave, s tem so bile odgodene edino le volitve. Ker pa je položaj lak.
| da so potrebne nadaljnje odredbo, sprejema Strick-1 >nd lojalno vsako navidezno ali pa resnično zmanj-e njegove prejšnje avtoritete. Ko je branil svojo ■i i I i ko na Malti, je Strickland dejal, du ni izključeno, da je bil kdaj netakten.
Kolonijalni tajnik lord Passlield je dejal, da se vlada nikoli ni mešala v to zadevo. Vlada je le z največjim obžalovanjem storila zadnje korake in ukinila ustavo, z namenom, da jo reši. Ustava ne more ostali v veljavi, če ni volilne svobode. Kakor hitro bo volilna svoboda obnovljena, bo M alti vrnjena ustava. V leni času bo vodil vladne posle guverner s pomočjo sveta. Vlada ne bo ugodila zahtevi Vatikana, da se Strickland in tovariši odstavijo.
Arnaldo Mussolini opravičuje
bojevite govore svojega brata
Rim. 25. jun. d. V svo ji današnji Številki prinuš« »Popolo dltaliac članek Mussolinijeve-ga brata Arnaldo, ki z vso ž.urnalistično spretnostjo skuša zvaliti krivdo za poostritev spora med Francijo in Italijo na Francijo, trdeč, du se ta spor ni poostril zaradi znanih Mussolini-jevili govorov, ampak da so ti govori bili ]k>-slediea — vojnih priprav Francije proti Italiji. V resnici pa je ta članek, ki jo naravnost diktiran od šefa italijanske vlade samega, svoje vrste opravičilo in sicer prvo. odkar so bili Mus-olinijevii govori držuni. ^ dobro poučenih krogih se Arnaldov članek smatra kot znak. da Italija želi popustiti in se od politike brezuspešnih groženj vrniti k realni politiki sporazumeva nja.
.Ulice' — tako piše Ar na Ulo Mussolini — svojih govorov v Ljvornu, Fircnct dn Milanu ni izustil v nepremišljenosti temperamenta, ampak |k>polnoma premišljeno: tla, bolj pre-
mišljeno nego katerikoli drugi svoj govor. .Duce' je izjavil, du smo dobro poučeni, kaj naši sosedi proti nam zamišljajo in kaj nuni pripravljajoč. Danes vidimo — nadaljuje član-kar — da so ogromne oborožitve Francije bile pripravljene ili finansiranc že spomladi 1029. ko Mussolini še ni bil izustil svojih govorov.
Italija se ni hotela dati iznenaditi po tragičnih slučajih zgodovine. Italija v svoji vlogi velesile so ne more in ne stne dati prehiteti od dogodkov in postati prostovoljna žrtev abstraktnih ideologij.«
Tudi ostali listi pišejo v tem zinislu. Ni treba posebič poudarjati, da so na roti noobra mlini ukrepi francoske vlade v rcsnici le posledica izzivujočegn držanja fašistične zunanjo politike, ki ji je Mussolini s svojimi govori dal le naj k rep k e j šega i/raza. V*ostalem je članek
Popoln dTtalia«, kakor rečeno, smatrati kol rahel znak neke preorientacijc rimske politike.
Atlantik znova zavojjevan
Kapitanu Smithu je uspelo s 3 tovariši preleteti Atlantik — Prvič z letaiom okrog sveta
Belgrad. 25. junija, z. Novi nemški poslanik p|. Ilassell jc danes obiskal belgrajskega nadškofa dr. Rodiča.
London. 25- junija. AA. Danes so kapetan Kingstord Smilit iu njegovi tovariši preleteli Atlantski ocean od Irsko do Nove Fuudlandske. Tako je hil Atlantski ocean ponovno zavojevan. Zmagovito letalo je monoplan Southern Cross«, s katerim je napravil Kingsford več znamenitih poletov. Kingsforda so spremljali pilot nizozemske vzhodno-indijske letalske družbe Van Dyk, kapetan Snul iz Dublina in radiolelegrafist Stannage.
Letalo »Southern Cross« je zapustilo Port Marnock v bližini Dublina včeraj zjutraj ob 4.30. Razen dveh ur so bili letalci ves čas poleta v stalni zvezi z vsemi brezžičnimi postajami na obeh straneh Atlantskega oceana. Tukaj so pričakovali vesti o poletu z veliko napetostjo in v času, ko se letalo ni javljalo, so bili v skrbeh za njegovo usodo, ker se je že toliko poletov preko Atlantskega oceana z vzhodne strani ponesrečilo. Končno je prispela dopoldne vest. da se je veliki polel |iopol-noma posrečil.
Imenovanje okrajnih načelnikov
Belgrad. 25. jun. AA. 7, ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev z dne 23. I. m. so bili premeščeni:
Malej M. Kaki. sreski načelnik. Novo mesto I-4a. za brniškega svetnika uprave dravske banovine, v isli kategoriji in skupini.
Rihard I. Goropec, sreski načelnik sreza prevaljskega 1-4. za sekretarja dravske banovino v isti kategoriji in skupini.
Friderik Logar, sreski načelnik v Kočevju Ma, za sreskega načelnika sroza Novo mesto v isli kategoriji in skupini.
Albert J. Tlačer, sreski načelnik sroza novljanskega v 1-6, za sreskega načelnika sroza kočevskega v isli kategoriji in skupini.
Ciril M. Pokiukar. načelnik sreza logi-škega v 1-4. za sreskega načelnika sroza novljanskega v isli kategoriji iu skupini.
Dr. Karol K. P e I e r i č . sreski pod načel-nik sreza Radovljica 1-1, zn sreskega načelnika sreza logaškega v isti kategoriji in skupini.
Dr. Ivaii .Vidmar, sreski podnačelnik sreza
Davi ob 10.13 angleškega poletnega časa je letel »Southern Cross; nizko nad Novo Fundland-sko in iskal Harbour Grace. Bilo je zelo megleno in letalci so le s težavo našli pristajal išče. S tem poletom preko Atlantskega oceana je Kingsford Smilb dodal svojim odličnim letalskim uspehom nove lavorike. On je prvič obkrožil t letalom svet. Leta 1928. je v družbi treh tovarišev prvi preletel Pacifik iz San Francisca v Sydney. Minulo leto je preletel zračno črto Avstralija- London v rekordnem času 12 dni 14 ur in 10 minut. Oba poleta je dovršil v letalu »Southern Cross«.
London. 25. junija. x. Letalo Južni križ je ob 10.30 angleškega časa pristalo v llnrbour Gra-ceju no Novi Fundlandiji, da spopolni zalogo bencina. Polet iz Anglije je trajal natančno 30 ur. — Exhange Telegraph poroča, da bo letalo šele jutri zjutraj nadaljevalo pol v Nevvyork.
brežiškega 1-6, za sreskega načelnika sreza radovljiškega v isli kategoriji in skupini.
Franjo S. Marešič, sekretar sreskega načelstva sreza logaškega v 1-6, za sreskega podna-čelnika sreza brežiškega v isli kategoriji in skupini.
Dr. Dionizij M a raz. sekrelar sreske izpostave v Škofji Loki 1-4, za sreskega načelnika prevaljskega sreza v isti kategoriji in skupini.
Franjo A. L e v i č n i k , sekretar načelstva sroza Maribor lovi breg l-li, za sekretarja izpostave v Škofji Loki. v isti kategoriji in skupini.
Franjo B. Vovšek, sekretar dravske banovine 1-6, za sekretarja sreskega načelstva Maribor lovi breg v isli kategoriji in skupini.
Dr. Ivan S ene kovic, sreski načelnik v Liliji 1-4, za sreskega načelnika sreza samoborskega v isti kategoriji in skupini.
Dr. Anton I. Pa j nič, sreski načelnik novo-niarovskl v 1-6. zn načelnika sreza dolnjelognškega > isli kale-iori.lt in skupini.
Zvonimir Z. Kovačevi č , nadzornik redar-si;o straže uprave policije v Zagrebu 11-2, za nad z. riiega uradnika polic isko stražo uprave policije v Celin ju v isli kni> at riji iu skupini.
Vsi po potrebi službe.
Soholshi zlet v Belgradu
Belgrad, 25. jun. m. Davi so prispeli sem člani stikolske delegacije iz Amerike. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki belgrajske občine in sokola ter občinstvo. Pozdravil jili je župan Nikol« Krstit', pod sin rosla sokola L. C angl in šef celilraInegu presbiroja v predsedstvu vlade Marjanov ič. Na pozdrav je odgovoril voditelj ameriških sokolov Ivan Mladinuc. Ameriški sokoli so v sprevodi) skupaj s tukajšnjimi sokoli koraku H skozi mesto in se ustavili pred ameriškim poslaništvom, kjeli jih jo namesto odsotnega poslanika pozdravil opruvuik poslov George. Njemu so jo v angleščini! zahvalil Mladince. .Nalo su poslali brzojavni pozdrav ameriškemu poslaniku Priučen, ki se nahaja nn Bledu, in predsedniku Združenih držav I looverjti.
Belgrad, 25. jun. u. Jutri dopoldne prispe v Belgrad delegacija lužiško-srbsk.ih sokolov iu sokolie. "Vt po številu. Votli jili Jakob Selieitle.
Prihod romunske vojske
Belgrad, 25. jun. AA. Dne 26. t. ni. ob 13.15
prispejo v Belgrad oddelki romunske vojske, ki bodo kol goslje sodelovali pri vajah na vsesokol-skom zlelu. Romunsko vojsko bodo sprejeli službeni predstavniki, vojska, sokolstvo in meščanstvu.
Prihod češkoslovaške vojske
Belgrad. 25. jun AA. Dne 26. 1. m. ob 8 zvečer prispejo v Belgrad oddelki češkoslovaške vojske na čelu z ministrom narodno obrambe češkoslovaške republike Viškovskim. Pri sprejemu bodo sodelo-vali službeni predstavniki, vojska, sokolstvo in meščanstvo.
Rezultati tekem
Belgrad. 25. jun. AA. Rezultati tekem članov in članic na prvem vsesokolskem zlelu Sokolu kraljevine Jugoslavije
A. člani: Tekma na 100 m. 1. Kazimir Novosad (Poljska), 11-/5 sek., 2. Peter Pavšič (Ljubljana, malica) 11* , sek., 3. liude Mažurovič. (Zagreb 11). Vlado Petkov ic (Belgrad l). Ferdinand Novakovič (Belgrad 1). Vlado Šik (Sombor), 12 sekund.
Tekme nn 400 m: Nastopilo .ie 10 članov: 1. Rude Mažarovič 54 sok.. 2. Fran Ttičen (Zagreb II) 54V.1 sek., 3. Vlado Šik in Boriščak (Panfevo) 54'k sek., L Boris Praunsberger (Zugreb II) 54*/i sek., 5. Štefan Kruscona (Poljska) 56 sekund.
Tekme na 800 tn. Nastopila dva: l. Fran Tučen (Zagreb II) 2 minuti 9' , sek., 2. Netnanja Adamov ič 2 minuti 22-'/» sek.
Metanje krogle. Nastopilo 34. 1. Jilgner Zbi-gnijev (Poljska) 12.04 111, 2. Pero Pavšič (Ljubljana, matica) 11.75 ni. 3. Ferdinand Novakovič (Belgrad I) 11.42 111. 4. Furalo (Poljska) 10.55 111, 5. Dobra Olčan (Veliki Bečkerek) 10.45, 6. Zoržo Derventa 10.43 111.
Skok v daljavo. Nastopilo 32 članov. 1. Ferdinand Novakovič 612 cm, 2. Slepišnik St. (Ljubljana matica) in Novosad (Poljska) 609 cm, 3. Peler Pavšič 608 cm.
Skok v daljavo brez zaleta. Nastopilo 17. 1. Pet-kovič (Belgrad) 289 cm. 2. Buratovič in Pavšič 283 cm, 3. Ferdinand Novakovič (Belgrad I), Markovič (Belgrad I) in Tučič (Karlovae) 268 cm.
Skok v višino z zaletom. Nastopilo 42. t. Stanko Tomšič (Zagreb II) 167 cm, 2. Novosad (Poljska) 165 cm. 3. VareščaU 160 cin.
Skok v višino brez zaleta. Nastopilo 6. 1. Ivan Buratovič (Zagreb I) 145 cm (s tem jo potolčen jugoslovanski rekord). 2. Stanko Benčič (Zagreb II) in Jilgner Zbignijev (Poljska) 135 cm, 3. Sticijanik (Karlovae) iu Peter Pavšič 130 cm.
»Visok odposlanec g. ministra prosvete" na Jesenicah
Sijajna kepenikijada
Jesenice, 25. junija
Ravno štiriindvajset lel poteče letos, ko jo brezposelni čevljar Viljem Voigt zaslovel po vsem svetu po svoji avanturi kot Hauptinan von KOpe-nick. Takrat Jesenice niso vedele, dn bodo po četrtstoletju tudi imele svojo kepenikijntlo. pa seveda, k nam pride vsaka stvar bolj pozno. Stvar pa je bila tale:
Pretekli teden jo na županstvo odnekod prišlo uradno obvestilo, da pride v kratkem visok odposlanec ministrstva prosvete na Jesenice. In res. v ponedeljek se je pripeljal »naznanjeni* gospod v naravnost luksuznem avtomobilu prve vrste, katerega jo vodil I i vri ran šofer! > Visokega gospoda odposlanca je spremljal tudi njegov osebni tajnik. Ko so je predstavil gospodu županu, je v visokodonočih besedah obrazložil vzrok svojega milostnega prihoda nn Jesenice. Dejal je, tla se sedaj, ob priliki vsesokolskega izleta v Belgradu, izda so-kolski almanah s fotografijami, reklamo ild. Vsaka stran almanaha pa stane malenkost 6000 Din. Od gospod župana je zahelval, da mora kot patriot in nacionalist vzeti tri strani 111 v roko gospoda ministrskega odposlanca lakoj izplačati osemnajst tisoč dinarjev. Zttpan pa je bil toliko previden, tla z raznimi izgovori vodposlančevit želji ni ustregel, nakar jt> mogočni gospod nastopil strožje. Zahteval je personalije gospoda župana ler si vse zabeležil, pri odhodu pa zugrozil 7, represalijami proti takemu »slabemu patriotu«. Nastopal je silno samozavestno ler niti z denarjem ni maral imeli posla. Malinovec. katerega je spil v županovi gostilni, je dal plačati po tajniku. Ros nobel gospod! Kazal |>a je ludi priporočilo banske uprave s podpisom gosp. bana, ki je kajpada bil falzificiran.
Ker gospotl »odposlanec-: pri županu ni imel uspeha, se je napotil v župnjšče. Gospoda svetnika pa ni bilo doma. nakar je mogočni gospotl naznanil, da se vrne popoldne. Vprašal je, kako daleč je do Kranjske goro. in se odpeljal proti zahodu. Kako je opravil pri gospodu Lavtižarju, županu v Kranjski gori, bo že la sam sporočil. — Vrnil se je na Je-senice in zopet ustavil pred župniščem. Silno se je razkačll. ko gospoda župnika zopet ni dobil domu. Ko je v tretjič poskusil svojo srečo v župnišču in zopet brez uspeha, so je odpeljal pred hišo lesnega industrijalca gospoda dr. E. Rekarja. Tudi Iu je nastopil kol povsod, mogočno in zgovorno, •lajnik pa mu je asistiral. Toda Iu jc pa slabo naletel, kajti gospod doktor je slučajno bral v Industrijskem Vestniku , dn so po deželi klali!« dva goljufa, ki na gori omenjeni način goljufata urade in bolje sltuirane osebe. Dr. Rekar ju ie energično napodil 7, goljufoma, nakar stu jo oba hitro ndkurila. Name. ravaln sla poselili ludi tovarno Kil) in druge osebnosti. Vso zadevo ima sedaj v rokah orožništvo.
Kakor izvemo, jo gospod odposlanec« nekatera županstva v Sloveniji obernnžil za zelo velike vsote.
Ifal. hrah" pride v Bukarešto
Rim. 25. jun. x. Kakor poroča neki rimski lisi. je italijanski kralj prejel vabilo romunskega kralja Karla, da se udeleži siov osnega kronanja. Italijanski kralj 110 bo potoval po suhem, leniveč , ua svoji jahti jSavoiat.