IZHAJA ZA GORIMKO O BENEČIJO Let°Vin. - Stev. 294 (2290) PRIMORSKI DNEVNIK QL, AS ;LO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Dr. Jože Dekleva: MISLIM, DA SMO BILI MI IZVOLJENI, ZATO DA BRANIMO KONKRETNE INTERESE PREBIVALSTVA IN NE ZARADI TEGA, DA OD CASA DO CASA ORGANIZIRAMO NEUTEMELJENE GONJE, KI NE SLUZIJO NIČEMUR IN K! IMAJO IZKLJUČNO NEGATIVNE REZULTATE. Poštnina plačana v gotovini Snediziorif in abbori. oost. 1. gr TRST, sobota 6. decembra 1952 Cena 20 lir PROTI PONOVNEMU POSKUSU FAŠISTIČNE STAVKE Poziv R(izre(hiih sindikatov slavci vseh sindikalnih struj in političnih prepričanj! - Bodite °prezni in odklonite že sam poskus, da bi vas prikazali kot manevrsko Množico za špekulacijo v korist tistih, ki vas dejansko izkoriščajo! j strah pred socializmom «le' neveT^etno mobilizacijo te h razP°}°žlj’vih sredstev je sp# priila do vtika gonja, litu« ^orma^n° sklicuje na vo-*»io V- CCni *n me(l katero ti ..VCeraj v občinskem sve-So n!fU ^.anes verjetno ponov-ifuoori»ftik°-Vni konferenci in ob;?Z doživeli nov ginljiv ir B in kominfor- ■“a solidarnost se je, kot r«*D-”^ca v prid fašističnih t n. JaceV< manifestirala tudi ja L.„?vedi »protestne« stavke, hrmn,fTi°- so’ kot fcaže’ komin-trehifof. voditelji celo hoteli kvsbo \ sv°ie kolege iz De-q e zbornice. tubljotia^,Ci>> -n' Potrebno iz- | V tem okviru je akcija kom-informovskih voditeljev, fct po-J magajo zavajati delavski raz-red od njegovih življenjskih | vprašanj in od konkretnih i vprašanj socializma, naravnost | zločinska. Je pa logična, kajti kominfcrmovska vodstva, zvesti agenti Moskve, niso nič manjši nasprotniki socializma od buržoazne reakcije. Kominfortnovski voditelji vedo. da jih bodo delavske množice zapustile — kot so jih v mnogih deželah že zapustile če bodo spoznale, da jih varajo s socialističnimi frazami, dejansko pa so zavezniki bur-žoazije v borbi proti družbenemu napredku. Toda to objektivno — in v mnogih primerih, kot te dni v Trstu — tudi dejansko zavezništvo z izkoriščevalskim razredom snema z lic kominfor-movskih voditeljev vsak dan bolj lažno socialistično masko in jih vse bolj kaže v njihovi pravi podobi. Tržaški delavci imajo prav zdaj priložnost, da se o tem prepričajo * * * Izvršilni odbor Rs zredil ih -“»o kot prvi se 3e teju .“deležih delodajalci in s l’enrJ:Sno Pokazali, da gre za h orm zaP°ro, kot smo jo %£u-0V?li med marčnimi 'Z kl' Vendar je v današ-kjpi tarVriJneru delodajalski, * ^ndikalnJaZrtdni -ZnlČV sindikatov STO, ki selTs^noči ^ -st,i, je po Plitvi in ka- rir°ti socialističnim hi J ant v coni B- Si JeTn bi bUo napačno mi-iik. gre tu samo za zem-di, Veleposestnike, ki bi ra-«d'm a bi jim istrski kmetje hiMi kot koloni, ali za 'ai; J^jske delničarje, ki bi Sedli na hrbet de-Xi*io danes sami uprav- Pferf iQvarne in po svojih kipnikih v svetih proiz-kje-v tudi neposredno sode-lih V vseh upravnih, orga■ GOVOR TOV. PR. j. DEKLEVE MA SI\OCX.II SEJI OBČINSKEGA SVETA 0 resolucijah proti fašističnim zakonom 8n proti brezposelnosti na| se razpravlja namesto da se razpihuje rasno sovraštvo in obrekuje ljudska oblast v eont B, ki sloni na delavskem razredu in ki pomeni najboljše jamstvo za nadaljnji razvoj resnične demokracije iVa včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta, o kateri poročamo na drugi strani, je imel tov. dr Jože Dekleva sledeči govor: Resolucija, o kateri naj bi ni B, s katerimi tamkajšnji množico za manevriranje in delavci dosežejo samoupravo, špekulacije v korist tistih, ki upravljsjo lastne tovarne, u- ves dejansko izkoriščajo, lzkc- stanavljajo svete proizvajal- riščnjo vaša čustva in vašo se- cev. i danjo pasivnost. Delavci Enotnih sindikatov .. . in Delavske zbornice! Današ- . nia i^vka« ni nir rtrnpppa agitacijo dOSCČl . . k« nadaMni ražvo konserva- ,Udi drug cilJ' hočeJo O*«*111'1 razpravljali, se dozdevno po- ^vne reakcionarne ta vašo P«*«™«** cd vaših pro-jvezuje na volitve, ki bodo 7. šist čne akciie od 20 in 21 frlertl°v in potreb, od vaših go- : t. m. v coni B. Pravim dozdev- msrra v Trst,? fpodbrških in socialnih zahtev, no ker pravi vzrok te resolu- ' . To povejte vodstvoma Delav-' cije je treba iskati drugje. Vo- „„ i0_ Pf«1'. lnt€reT ske zbornice in Enotnih sindi-jlitve so samo pretveza. kaitov ter zahtevajte od njih, j Sodim, da je jasno, ali da bi da se res ustvari enotna ak- vsaj moglo biti jasno, da ima-cijska frcala, toda za reševa- J° volitve v coni B izključno nje vprašsnj brezposelnosti, j upravni značaj in da so posle-prometa in trgovske mnrna- ■ dioe reorganizacije upravnih rice, dela v ladjedelnicah, v! organov ljudske oblasti, ker obrtništvu, v mali in srednji j šli v občinske odbore, t je v industriji ter vprašanja grad- večje upravne enote. Zaradi sem delavcev, njihove stvari in njihove borbe. Interesi in ljudje, ki so poskušali in delno tudi uspeli | uresničiti te interese z icizprt-jem» 20 marca, se ne tičejo delavcev marveč buržoazije i in kapitalizma. * j Delavci vseh sindikalnih struj in političnih prepričanj! J Bodite oprezni pred takimi pobudami: odklonite tudi sami poskus, da bi \ as prikazali kot I nje hiš in stanovanj za vsakega delavca. IZVRŠILNI ODBOR tega volitve ne morejo imeti nobenega političnega pomena niti političnih posledic razen tistih, ki izhajajo iz zakona in RAZREDNIH SINDIKATOV | iz upravnih potreb. Kljub te- mu se pojavljajo protesti, pojavljajo se celo pozivi velesilam in celo OZN. Vse to spremlja sistematična in besna kampanja v tisku. Kot krona vse te akcije bi morala slediti tiskovna konferenca in splošna stavka tržaškega delavskega razreda združena z delodajalsko zaporo, stavka, ki naj bi bila še popolnejša od one od letošnjega 22. marca. Vprašujem se, zakaj vsa ta inscenacija? Zakaj vse to napihovanje? Kot že tolikokrat, se izkorišča tudi ta priložnost za politične špekulacije, katerih namen je diskreditirati, klevetati ljudsko oblast v coni B, se pravi oblast, ki temelji na delavskem razredu, na delavcih in kmetih in ki pomeni najboljše jamstvo za razvoj resnične demokracije v korist delovnih množic, obenem pa predstavlja napreniagljivo oviro za povratek starih izkoriščevalskih klik. Kot v drugih primerih se tudi to pot vprašujem, čemu služi ca hrup? Gotovo ne prebivalstvu, ki živi na tem ozemlju, prav tako tudi ne interesom sosednih ljudstev. To se ne dogaja zato, da bi se končala vsa nasprotja, ki jih je povzročil fašizem skupno s krvavo vojno, ki je zadela v.se :n ni prizanesla nikomur in ničemur; prav tako to ni v interesu miru sploh, to ni v interesu delavskega razreda, ki je po tei-kih borbah, ki jih je izoojeval, tuj narodnostnemu in rasnemu sovraštvu in ki ga žulijo vse drugačni problemi, ki so zanj življenjskega pomena. To, kar se tukaj ponovno počenja, je samo v interesu ozkih nacionalističnih krogov, ki nočejo sodelovanja, ki nočejo bratstva med narodnostnimi Peresi ki naj jih reakcio-'nl .Pozornost od lastnih /«tvaj* ,\rhov •■ni poveljnik l»'Clark « N'- general Mark da je novo končy e - - na'\,dl sv°j zgodovinski bojišču. C Potov™-“rveni trWnev' li] °ijv0l,,' J 1 1)0 hojišču je J ,'0 obiskov, mod ka. i tucii obiski ame-ih^areii alskumu oporišču • st»i prvi divlzlii morna-'e*»u a cev. prvemu umeri* thviJ;^!Tla'*n(,mu zboru, pr-C°n\v~ .3i britanskeca C.om. ^senhower je bi! na Koreji !Me že na povratku v ZDA k N p ■ Ha fW Yor^a ie odpotoval preteklo soboto in si je na Koreji ogledal fronto tls*ovni konferenci je general izjavil, da je prišel, da prouči položaj LSJUL 5 " D 5CUia v turek. 2. decembra, ob 9. uri popoldne (po korejskem času), Z generalom Eisenho-wtrjem ao bili: bodoči obramb, ni minister, Charles E. Wilson, bodoči pravosodni minister, Herbert Brovvnell jr„ predsednik odbora načelnikov glavnih stanov ameriikih oboroženih sil, general Omar Bradley, po. veljnik ameriškega brodovja na Tihem morju, admiral Arthur W Radford, generalni major ameriškega letastva, Roger Rainey, posebni pomočnik novoizvoljenega predsednika. VVilton B. Persons, tiskovni tajnik James C. Ha-gertv, pribočnik, polkovnik polkovnik Paul Caroll. in o-•sebni tajnik, poročnik John Davis« Eisenhower se je danes po tridnevnem inšpekcijskem obisku na Koreji in po razgovorili s častniki in vojaki poveljstva ZN ob 11, uri dopoldne vkrcal na letalo in odpotoval proti Ameriki. Pred svojim odhodom je Ei-scnhower imel tiskovno konferenco, na kateri je časnikarjem med drugim izjavil; «Prišli smo semkaj, da proučimo položaj Nimamo nobenih čudodelnih zdravil in tudi ne zvijač za reševanje korei-skega problema. Vojna kot je vojna na Koreji, je združena z določenimi težavami in težko je izdelati načrt, ki bi prinesel pozitivno in končno zmago brez nevarnosti razširjenja vojne. Vendar se lahko marsikaj napravi za izboljšanje našega položaja in vse, kar je mogoče, bo tudi napravljeno« Eisenhower je nato izjavil časnikarjem, da bo njegov štab proučil «vse, kar smo videli na Koreji, tako da bo naša vlada lahko bolje vodila svojo politiko podpiranja svobode na svetu«. Eisenhovver je odpotoval na Korejo iz New Yorka preteklo remicm ar- Si pr °Wp 'VSmci' Prvi diviziji južnokorejski Na sporedu k.mi 0“i'ska pa so bile ^ itho'rena' s predsedni* ‘^iki ‘,ži)0 P^eljniki enot ZN, jflo, z Vil ameriško ar- po ■ Koreji so vrhovn"erala Eisenh0- ^V.,?enern,vrl' Poveljnik čet Vroči l Mark W clark. !*l >rmadeenCra.i VIH- ame' » na Koreji gene. ‘BrVm A. Van Fleet ter , t^^dnika. n0volzvoljenc- ^^ieva^ in njeRovi S ■ 'etalf prišli na Ko-n 1,1 ot-niki, ki so danes prišli na Dunaj, trdijo, da se je včeraj razširila govorica o aretaciji bivšega zunanjega ministra Ane Pau-ker. Te govorice je danes oddajal tudi ankarski radio. Beograjska «Politika» o De Gasperijevem potovanju v Grčijo l/se kaže, da ne ItaUia boji krepitve balkanskih naroduv - Beograjsko mnenje o komisin Socialistične internacionale za proučevanje tržaškega vprašanja - Pred novim zasedanjem podonavske komisi]e (Od našega dopisnika) , da se seznani z jugoslovanskim | pravnika poslov v Bukarešta □ c n _ - , : stališčem in da pride do ob- BEOCRAD, 5 - Beograjski Jektlvnih skiepo/ politični krogi komentirajo da- - nes vest da je izvršni biro so- da bi ga sprejeli v ministrstvo, kjer bi vložil protest zaradi slabega ravnanja z jugoslovanskimi diplomatskimi predstavniki v Romuniji. V Beogradu sodijo, da je romunsko zuna- ni Pod naslovom «De Gasperi cialUtične internacionale ime-1 ^t^bCem”« noval skupino predstavnikov | De Gasperija v GrJčiji po pisa. _ raznih političnih strank, ki naj nju italijanskega tiska, ki go-i nje ministrstvo s tem, da P” dnje leto. na Prvem Von o simpatijah Italije do ; odgovorilo na zahtevo jugoslo- sestanku razpravljali o trzaš- j Grčije in o skupnih interesih. | vanskega odpravnika poslov, kem vprašanju na osnovi skle- «Politika» opozarja na italijan- j dokazalo, da je sodelovalo pri pov socialistične internaciona- sko-grške odnose v preteklosti, izzivanjih proti jugoslovan- le v Milanu. j ko je Italija ugrabila Dodeka- skim diplomatom v Romuniji. Beograjski politični krogi po- nez, in na pustolovščine v dru- Varnostni svet in razpravljal j udarjajo, da se lahko to vora- Si svetovni vojni ter poudarja, o Kašmirju. Ameriški delegat šanje reši samo sporazumno j da je popolnoma naravno, da je predložil angleško-ameriško > me(j jugoslovansko in italijan- ^lm' ki je bil poražen, poka- resolucijo za demilitarizacijo ; sko viado, vendar sodijo, da 1 ze dobro voli° ln da z novo ippa nzpmlia tpr nn7wal InHi. : J .3 „ tega ozemlja ter pozval Indi-;, * i_i* _ | politiko do Grčije poveča svoj jo in Pakistan, naj se spora- J)» : mednarodni ugled. zumeta. ski zastopniki pripravljeni ude- j Čeprav je znano, da Rim z prizadetim vladam resolucijo,' jih socialistična internacionala ki jo je skupščina sprejela j povabila. Na ta način bi nam-glede Koreje, skupno s pi-1 reč komisija imela možnost, Nocoj so brzojavno sporočil j ležiti se razpravljanja, če bi ; velikim nezadovoljstvom gleda ri7Q/lOr 1 m trlonom I Tiri CrtOlollCTIA«^ i ♦n nnmn n I O . . na razvoj dobrih odnosov med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo, je vendar malo čudno, da italijanski tisk piše o nekih skupnih interesih Italije in Grčije, pri tem pa ne skriva, da je eden De Gasperijevih ciljev ta, da se Grčija pridobi za protijugoslovansko stališče glede Trsta in za borbo proti daja-nju gospodarske pomoči Jugoslaviji. Vse to se pripravlja v trenutku, ko se grški ministri Splošna stavka v Tuniziji zaradi umora sindikalnega voditelja Včeraj so našli ubitega tajnika Splošne zveze tunizijskih delavcev F. Hacheda. Predstavniki stranke ! Neodestur trdijo, da je za umor odgovoren generalni rezident. Protest drugih sindikalnih organizacij PARIZ. 5. — Iz uradnih virov javljajo, da je bil danes ponoči ubit v Tuniziji voditelj Splošne zveze tunizijskih delavcev Fehrat Hached, glavni tajnik te zveze. Javljajo tudi, da se je francoski generalni rezident v Tuniziji De Haute-clocque, ki je danes zjutraj prišel v Pariz in se sestal s člani francoske vlade, takoj vrnil v Tunis, kamor je prišel nocoj. Po nadaljnjih vesteh so truplo ubitega voditelja našli na poti med Tunisom in Za-ghouanom, približno 50 km južno od prestolnice. Njegov avtomobil, ki je bil na več krajih prestreljen, pa so našli približno 10 km proč od trupla. V Tunisu in na ostalem področju so proglasili policijsko uro od 20. do 6. ure zjutraj Hkrati so francoske oblasti prepovedale razširjanje vesti in telefonske zveze med Tunizijo in Parizom. Pred povratkom v Tunizijo je generalni rezident De Hauteclocque izjavil, da se je v Parizu dogovoril s francosko vlado o u-krenih za javno varnost. Takoi ko se je >v Tunisu razširila vest o umoru, so Tuni- zijci zaprli vse trgovine in vse trge v arabskih delih mesta. Splošna zveza tunizijskih de skupine francoskih teroristov. Predstavnik stranke Neodestur Mohamed Masmoudi pa lavcev pa je razglasila splošno j je v Parizu zvalil odgovornost stavko do nedelje. za umor na francoskega rezi- Umorjeni Hached je bil med denta v Tuniziji. «Ta je dovo- najbolj znanimi osebnostmi tunizijskega političnega življenja. Francoski krogi v Tuniziji pa trdijo, da spada to gibanje v okvir delovanja stranke Neode-Mur. 1’rdijc tudi, da je Hached naslednik Burguibe, odkar je bil ta interniran. Pred dnevi je Hached zaprosil za vizum za potovanje v ZDA na vabilo ameriških sindikatov, toda vizum mu je bil odklonjen. V Tunisu so funkcionarji re-gentstva izjavili samo, da bodo tisti, ki so odgovorni za zločin, kaznovani po zakonu. V teh krogih tudi zanikujejo govorce, da je bilo preteklo noč med neredi ubitih več Francozov. V Parizu pa je glasnik tuni-ške regence izjavil, da bi zločin lahko tolmačili na tri načine: kot zločin, ki naj bi ga izvršili pristaši skrajne levice stranke Neodestur, ki so nasprotniki u-bitega sindikalnega voditelja; kot zločin kominformistov, ki bi hoteli poostriti francoskotn-nišk: spor, ali pa kol zločin lil francoskim teroristom «Rde če roke«, da nekaznovani izvršijo številna nasilja, vštevši umor Pehrata Hascheda. Sedaj ni mogoče več govoriti o spravi med Francijo in Tunizijo. Po tem zločinu ni mogoč noben sporazum. Vsi Tunizijci se morajo pripraviti, da se bodo zoperstavili zati-ralnim kolonialnim silam.« Mednarodna zveza svobodnih sindikatov, v katero je včlanjena Splošna zveza tunizijskih delavcev, je danes ob-javila izjavo, v kateri z zgražanjem obsoja umor Hascheda in dodaja, da bo Splošna zveza 'tunizijskih delavcev nadaljevala svojo borbo, pri kateri bo imela še dalje podporo Mednarodne zveze svobodnih sindikatov. Tudi francoski sin. dikalni organizaciji CGT in Force Ovriere sta objavili izjavo. s katero obsojata umor in pozivata francosko vlado, naj »odločno krene na pot reform v Tuniziji«. danju atlantskega pakta v Parizu opozorili na nevarnost sovjetskih satelitov in zahtevali večjo pomoč za Balkan. Vse kaže, da se Italija boji krepitve balkanskih narodov. Jugoslovanska vlada je zaprosila za privolitev britanske vlade za imenovanje dr. Vla-dimira Velebita, sedanjega jugoslovanskega veleposlanika v Rimu, za veleposlanika v Lc^i-donu. Kot smo že poročali, se bo jugoslovanski veleposlanik v Londonu dr. Jože Brilej do konca tega meseca vrnil v Beograd, kjer. bo prevzel novo službeno mesto v zunanjeni ministrstvu. Pod naslovom «Resnica o jugoslovanskih sindikatih« je Osrednji svet jugoslovanskih sindikatov poslal Mednarodni zvezi svobodnih sindikatov in njenemu glavnemu tajniku Ol-denbroeku obširen odgovor na poročilo, ki ga je Oldenbroek podal na zadnjem zasedanju izvršilnega odbora Mednarodne zveze svobodnih sindikatov, ki je bilo letos junija v Berlinu. Odgovor, ki obsega 40 strani, so poslali številnim narodnim sindikalnim organizacijam in uglednim sindikalnim funkcionarjem v svetu. Romunsko ministrstvo za zunanje zadeve ni odgovorilo na zahtevo jugoslovanskega od- Po sporočilu jugoslovanskega zunanjega ministrstva so neznane osebe, po nalogu romunske policije zadnje čase po telefonu ponujale jugoslovanskim predstavnikom tajne podatke, napovedovale zaupne sestanke in podobno. 3. decembra je prišel v jugoslovansko veleposlaništvo v Bukarešti neki romunski uradnik in pokazal jugoslovanskim predstavnikom mapo karikatur, ki žalijo Jugoslovane in jugoslovanske državne voditelje. 47-letni romunski uradnik Vianu Horia je dejal jugoslovanskim predstavnikom, da so ga poslali organizatorji razstave «Borba in mir«, ki bo v kratkem odprta v Bukarešti in ki bo imela izraait protijugoslovanski značaj. Jugoslovanski veleposlanik v Indiji dr. Jože Vilfan je danes odpotoval iz Novega Delhija v Rangun na prijateljski obisk burmanski vladi. Znapo je, da je bil za novega diplomatskega predstavnika v Burmi imenovan Dobrivoje Vidič. Po vesteh iz Ranguna so burmanske oblasti pozdravile ta sklep jugoslovanske vlade. Uradni zastopnik je v Ranugunu izjavilt da predstavlja to imenovanje nov prispevek k nadaljnjemu razvoju prijateljstva med obe-ma državama. Nocoj je odpotovala iz Beograda v Galac šestčlanka delegacija, ki bo zastopala Jugoslavijo na zasedanju podonavske komisije. Delegacijo vodi Dragoje D.turič, odpravnik poslov v Moskvi. Na tem zaseda-nju bo jugoslovanska delegacija zahtevala, naj podonavska komisija prouči in sprejme pravilnik o poslovanju, izvolitvi in organizaciji tajništva in druga organizacijska vprašanja, ki jih je jugoslovanska delegacija predložila na zadnjem zasedanju komisije. Razen tega se je zvedelo, da bo Jugoslavija zahtevala, naj se vpiše na dnevni red vprašanje oviranja normalne plovbe po Donavi s strani komiformov-skih obalnih držav. B. B. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 •= Dan«, sobota 6. decembra Miklavž. Vladovita • Sonce vzide ob 7.31 in »toae Ob 16.21. Dolžina dneva 8.50 Luna vzide ob 21.05 in zatone ob U13. Jutri, nedelja 7. decembra Ambrož. Veselin Svetovalci Demokratične fronte Slovencev se bodo tudi v bodočem občinskem svetu borili za popolno enakopravnost Slovencev GORICA, 5. — Po občinskih oglasnih deskah se je pojavil poziv Demokratične fronte Slovencev v Italiji slovenskem goriikim volivcem in volivcem jkolišjiih vasi za občinske volitve 14. decembra. Volilni program DFS je veren izraz teženj celotnega slovenskega zamejstva. V njem so zapopadene vse njegove zahteve in želje, vsi pogoji, ki so potrebni za pravilno narodno, kulturno in gospodarsko rast slovenskega delovnega človeka. Besede volilnega poziva, da TEDENSKI BELEZNl KOLEDAH bo izšel tudi v stenski izdaji. Naj si ga nabavi vsaka gospodinja ! «se bodo tudi v bodočem občinskem svetu naši zastopniki borili za popolno enakopravnost Slovencev na jezikovnem, kulturnem, socialnem in gospodarskem področju proti zapostavljanju naših predmestnih predelov, Standreža, Podgore. Oslavja. Pevme, St. Mavra Gradišča itd.» ne zvenijo prazno. 2e štiriletna delavnost občinskih svetovalcev DFS nedvomno postavlja njene svetovalce v prvo vrsto borcev za pravice Slovencev. Redko kdaj je slovenskega človeka zaneslo na občinski svet, ki je zasedal na mestnem gradu, ker je šovinistična drhal na njegovi prvi seji leta 1948. pokazala, da ni varno Slovencu, te se hoče prepričati o delovanju občinskega sve ta. Toda časnikarji, ki smo morali po svoji uradni dolžnosti na te seje, in ki smo slovensko javnost sproti obveščali o vsem. kar se ie na gradu dogajalo in govorilo, smo od blizu lahko zasledovali veliko delo. ki ga je opravil naš svetovalec tov. Pavlin in ostali svetovalci DFS. Od blizu smo lahko zasledovali vse njegove poti. ki jih je kot svetovalec napravil za svoje volivce in Z4i vsfe goriške in okoliške Slovence. Danes je bil na Oslavju, jutri v Pevmi, naslednji dan zopet na Oslavju skupaj z gori-štkim županom. Tudi v Stand-rež je prišel, se zanimat za tamkajšnja vprašanja Bil je na vseh sejah občinskega sveta Njegovi beseda je bila ved- no na mestu. Nihče ne more oporekati njegovi vestnosti in sposobnosti. Na občinskih sejah je posegel v vsako razpravljanje. Dokazal je, da je povsod doma. Poznal je vse kraje in ljudi- Kadar se ie razprava prenesla na slovenska vprašanja, je bil vedno prvi, ki je zaprosil za besedo in osvetlil sleherno nejasnost. Postal je tako rekoč izvedenec za slovenska vprašanja, ali z drugimi besedami pravi in resnični zastopnik slovenskih interesov v občini. Zato ne more biti med slovenskimi ljudmi druge želje, kot da bi predstavniki Demokratične fronte Slovencev v Italiji kot doslej tudi v bodoče z enako vnemo zastopali slovenske narodne, gospodarske in socialne koristi. Zato si sleherni Slovenčev in poštenjak lahko želi. da bi bil tudi v novi občinski svet izvoljen preizkušeni 'borec za naše pravice tov. Pavlin Bogomil. 14 milijonov lir za zimsku pomot brezposelnim GORICA, 5. Sestal se je pokrajinski odbor za zbiranje zimske pomoči brezposelnim Sestanek so imeli v vladni pa-la'-i pod predsedstvom prefekta Giammicheleja. poleg njega je bil prisoten goriški župan, nadškof, predstavniki sindikalnih organizacij, delodajalci. ,'olsko skrbništvo, predstavniki občinskega podpornega urada itd.. Prefekt je v svojem pojasnjevalnem govoru prikazal prave cilje te plemenite akcije in dejal, da se bo razdeljevanje letošnje zimske pomoči brezposelnim pričelo časovno prej kot prejšnja leta. Kot se čita-telji verjetno spominjajo, so namreč nekatera povojna leta razdeljevali zimsko pomoč takrat. ko je bila zima že mimo, namreč meseca januarja. Država je pokrajinskemu odboru dala 14 milijonov lir. ki jih bodo sorazmerno razdelili med ostale občine. Z naše strani pozdravljamo podporo, ki jo bo država (fala brezposelnim v obliki zimske morejo z nobenim zaslužkom preskrbeti materialnih sredstev za življenje. Prepričam pa smo, da bi bili tisti brezposelni delavci, ki bodo prejeli zimsko podporo, veliko bolj zadovoljni, če bi jim namesto miloščine dali podporo v obliki dela, ki bi jim dalo pošten zaslužek. Tako bi si nikoli ne mogli očitati, da so prejeli denar brez dela. Poleg tega bi na tak način dobili zaposlitev, ki bi ne bila samo priložnostna. Za izvedbo ta&in zamisli je treba resno pristopiti k delu in zdraviti vse gospo- darske rane, ki razjedajo družine delavcev, malih kmetov, obrtnikov, uradnikov. Treba je poživiti industrijo in pristriči peruti kapitalističnim indu-strijcem. da ne bodo po svoji volji pajevali v tovarnah. Izvesti je treba načrte o namakanju krminsiko gradiščanskega polja. V Gorici bi moral najti mesto tudi državni kapital. Gradnja tovarne za izdelovanje zabojev monopolnega blaga in oblek državnih uslužbencev je vse premalo, kajti število brezposelnih se s tem občutno ne zmanjša. POGLED NA CI2ERJE V OBČINI TARCENT sela mmm upravnega odbora 3 milijone lir za voliti/« - Stavba za agrarni liuu/.urt:ij - Razprava o štanrireškein vodovodu GORICA, 5. — Na četrtkovi seji je Občinski upravni odbor pod predsedstvom župana dr. Bernardisa razpravljal o raznih vprašanjih navadnega u-pravnega značaja. Med drugim je odbor odobril potrošnjo 3 milijonov lir v zvezi z upravnimi volitvami in izdatek 6 milijonov lir za vzdrževanje bolnikov, ki so v breme občini, v mestni bolnici za julij, avgust in prejšnje mesece. Obstaja možnost, da bo občani povrnjen denar, ki ga je potrošila v tej zvezi. Občinski odbor je nato pregledal še 32 prošenj občinskih uslužbencev, ki so zaprosili za stanovanja v novih občinskih poslopjih. Določili bodo posebno komisijo, ki bo preiskovala stanovanjske razmere občinskih uslužbencev. -Pred časom je Pokrajinski agrarni konzorcij naprosi) občino za odstop zemljišča v Ul. Oberdan, za pokritim trgom, kjer naj bi zgradili stavbo, v kateri bi se osredotočilo vse delovanje konzorcija. Občinski odbor je pripomnil, da spada to vprašanje v področje občinskega sveta, vendar naj konzorcij obširneje obrazloži za-deV#/''1’1' '' Na sejT so odborniki razprav- občinska podjetja. Proračun za vodovod znaša približno 12 milijonov lir. Občina bo v pričakovanju odobritve načrta poskrbela za potrebna posojila in istočasno za razne državne olajšave, ki so predvidene za gradnjo kmečkega vodovoda. Končno se je odbor pomudil še pri vprašanju sirotišča v Ul. Baiamonti. pomoči, .ker je taka podpira j.lja^ tudi o vodovodu v Stand-nujno potrebna zaradi velikega j režu Po natačnerp poročilu so števila brezposelnih, ki si ne odobrili načrt, ki so ga izdelala DAN PRIZIV O V N A GORIŠKEM SODISČU Hotela je dobiti zadoščenje GORICA, 5. — Ker pac m bila zadovoljna z razsodbo, ki jo je izrekla sodnija v Gorici lansko leto, je Melita Besednjak, stanujoča v Ulici Giusti-niani 55, vložila priziv na sodišče. Hotela je namreč dobiti zadoščenje za klevete, katerih sta se po njeni izjavi proti njej poslužila njena soseda Gabrovec, por. Sacchi Karla in njen prejela blago, v vrednosti 250 tisoč lir z obljubo, da prodasta blago v treh dneji in se nato vrneta v Gorico. Seveda o njiju ni bilo ne duha' ne sluha. Kasneje je prišla brzojavka, v kateri naprošata trgovca, naj jima pošlje 5.000 lir za bencin, toda o blagu niti besedice. Ker se je cela stvar zdela trgovcu sumljiva,' je «tieka» naznanil j in policija je ugotovila ter sin Virgilij Sacchi. Matei in , sotjn i j a stvar potrdila, da sta sina je namreč pred letom to- ((jUnaka» blago prisvojila in žila Gabrovčeva. ki je v ob- ga pr0ciala za svoj račun. Po-tožnici navedla, da sta jo lovjco blaga sta prepustila go-zmerjala z grdimi izrazi tei j stilničarjii Ivanu Gallinu iz Vida ji je Virgilij Sacchi celo j cenze. pri katerem sta se na-pretil s smrtjo Priče, ki so bi- stanila. Gostilničarja je gori- le takrat klicane pred sodnika, da pomagajo razčistiti zamotani primer, so povedale še marsikaj drugega, kar gotovo ni bilo v korist tožiteljici. Izjavile so. da je stanovalcem, v Ulici Giustiniani 55 znano, da se Besednjakova in Gabrovčeva prepirata že dolgo časa in da je 19. in 20. septembra 1951 prišlo do dejanj, ki so povzročila proces. Ta dan ie namreč perilo, ki se je sušilo na dvorišču, in ki je bilo last Gabrov-čevo, nenadoma postalo rdeče. Prepleskala ga je namreč Besednjakova. toda Gabrovčeva ji tega ni odpustila, temveč je sosedi v stanovanje nametala ška sodnija v procesu, ki ga j? spražil Rosembaum, obsodila na globo 30.000 lir, ker si je prilastil blago, čeprav je bil njegov lastnik sumljiv. Danes pa so se vsi trije obtoženci priglasili okrožnemu sodišču, ki naj bi pregledalo lansko obsodbo. Po daljšem pretresanju je sodišče zmanjšalo Tosorelliju m Nogari kazen na 7 mesecev zapora in 2.000 lir globe ter plačanje stroškov Rosembaumu. Gostil- ničarja Gallina kazen pa je ostala ista. Obsojen ker oi imel v redu knjigovodstva GORICA. 5. — Na priziv, Katerega je vložil mizar Franc Blažič iz Krmina na okrožno sodišče mu je kazen z zaporom 6 mesecev zmanjšalo na 4 mesece in plačilo sodnijskih stroškov. Navedeni krminski obrtnik ni namreč v času svojega delovanja vodil knjigovodstva kot ga zakon predpisuje, čeprav je bil pošten obrtnik, ki je prav zaradi tega, ker ni posvečal dovolj pažnje finančni strani svojega delovanja, prišel na boben. To naj bi bil eden izmed najvažnejših vzrokov, ki jih navaja njegov branilec, in ki so privedli Blažiča do tega. Ugotovljeno pa je bilo tudi protizakonito stanje njegovega knjigovodstva, zaradi katerega bi bil moral mož presedeti fi mesecev. Končno pa mu je danes sodišče na vloženi priziv zmanjšalo kazen na 4 mesece zapora in plačilo stroškov. Vsi na mladinsko miklovževanje Nocoj bo organizirala slo- kup zemlje in peska. Takoj za 1 tem je seveda začel prepir. Be- i venska mladina miklavževanje sede, ki so jih sosedje poslu- J skupaj s plesom. Kakor poro-šali, so imele različen pomen. j čarno na drugem kraju, spie-V bistvu so bile žaljive in vsi j jemajo v prosvetni dvorani da-pcskust pomiritve razdraženih sj bili zaman. Prišlo je do tožbe. katero je vložila, kot smo i: zgoraj navedli. Besednjakova, vendar je sodnik oprostil Karlo Gabrovec in Virgilija .Sacchi j a zaradi pomanjkanja dokazov in ker dejanje po zakonu ni kaznivo. Toda tožitelj-ka se s tem ni pomirila ter vložila priziv na okrožno sodišče, ki je danes znova potrdilo razsodbo goriške sodnije. Prodajala sta tuje blago GORICA, 5. — Sodnija v Gorici je obsodila 11. aprila 1951 na 15 mesecev zapora in plačilo globe 40.000 lir Umberta Tcsorellija iz Murana pri Benetkah, ter njegovega tovariša Vaška Nogaro iz občine Vicen-za. Oba sta si izposodila avtomobil pri trgovcu Rosembaumu od katerega sta tudi POSEBNA ŠTEVILKA „S0SE“ Danes izide ttSoca« na šestih straneh in bo posvečena predvsem Slovenskemu dijaškemu domu v Gorici % članki in številnimi lepimi slikami n življenja naših (lijakov. Poleg tega bo v tej številki Se vrsta drugih člankov, ki so važni za slovenske volivce v goriški občini. Goriški Slovenci in o-holičani. čitajte in širite uSočoh, ki je glasilo naše narodne manjšine v Italiji. rila v dopoldanskih in popoldanskih urah. Prireditev se bo pričela ob 20. uri. Ker pričakujejo Miklavžev prihod za 20. uro, priporočamo vsem tistim, ki pričakujejo od Miklavža tudi darila, da so točni. Kajti čimprej bo Miklavž svoje delo opravil, toliko prej bodo prišli na svoj račun tudi ljubitelji plesa. Mladina je za ples povabila enega najboljših goriških orkestrov, kar obeta veliko veselja. Vstop samo z vabilom. Dobite jih pri Zvezi slovenskih prosvetnih društev v Ul. Ascoli in v kavarni Bratuž. Pozor Prodajajo murgariao za maslo GORICA, 5. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino je dobila obvestilo, da razprodajajo te dni razni potujoči trgovci v vedikih količinah margarinrt za maslo, kar so po analizi ugotovili. Zato opozarjamo toliko trgovce kakor pVsainezne odjemalce. Blago ponujajo v zavojih, ne da bi bila na njih navedena vrsta blaga ali pa celo stopljeno v posebnih vazah po 700 do 800 lir kg„ KRATKE TESTI iz beneških vasi Gl dališče ..Verdi" „ CftMzi “ V četrtek 3. nov. zvečer je gostovala benečanska dramska družina »Cesco Buseg-gion v goriškem gledališču ttVerdi« s komedijo v štirih dejanjih «Carlo Gožih, ki jo je napisal pred nedavnim umrli komediograf Renato Simoni, katerega spominu je bila tudi posvečena ta predata va. Komedija prikazuje življenje propadajoče benečanske plemiške družine, v kateri so vodile gospodarstvo ženske. Sin Carlo je bil med moškimi člani družine edini, ki se je skušal upreti takemu načinu življenja, ki je tiralo dolgove vit propadanje. Pozneje se dejanje, ir celoti p/elipse v življenjski krog tega čltnia dHižine, Prvo dejanje se razvija na podeželju, ostala pa na Carlo-vem domu v Benetkah in je njihovo odigravanje razdeljeno na tri dobe človeškega življenja, ta katere je merilo prav Carlo in njegovo okolje. Renato Simoni je napisal to komedijo že pred leti in se ji to tudi pozna. Spadati bi morala v vrsto klasičnih beneških komedij Goldonijevega tipa vendar pa jih ne do-seza. V njej je premalo prikazano tipično življenje tiste dobe, ki se očituje v glavnem le v oblekah nastopajočih igralcev. Po drugi strani pa v njej, morda prav zato, ker hoče prikazati preteklost, ni sodobnega gledanja na življenje iti njegovih problemov. Zato nas ifira vsebinsko ne more prepričati in ogreti O igralcih pa inorumo reči, da so dobro podali svoje vloge. Zlasti Cesco Buseggio, ki je v vlogi Carla prikazal tri različne dobe človeškega življenja: mladeniško, zrelo moško dobo in stara leta, je res mojstrsko podal vse tri ter s tem potrdil svoj sloves dobrega igralca. Tudi drugi igralci so se potrudili, da bi se mu približali in so dobro podali svoje vloge od avtoritativne matere, pa do premetenega komediografa. Obisk je bil razmeroma majhen in je bilo gledališče nad polovico prazno, kar pa jr v Gorici skoraj običaju o, ker se goriška italijanska publika bolj zanima za varietejske programe. Vendar pa so gledalci večkrat tudi prt odprti sceni nagradili igralce s ploskanjem, kar pomeni, da jim je njihovo podajanje ugajalo. Včeraj je imela ista dramska družina še drugo in zadnjo gledališko predstavo v Gorici z Lodovicijevo komedijo «Ljudje pri oknu». Želimo in upamu, da bi kaj kmalu prišlo do večjega kulturnega sodelovanja med našo pokrajino in Slovenijo, da bi tudi kulturne skupine iz Slovenije lahko gostovale v goriškem gledališču in bi tako tudi goriški Slovenci prišli na svoj račun, saj bi gotovo v večjem številu napolnili dvorano, kot so jo napolnili obiskovalci te predstave. I. M. KINO VF.RDI. 17: «Posiednja osvojitev«. J. Wayne. VITTORIA. 17: «V*i smo zlo-frinci#, A. Nazzari in Y. Šanson. CENTRALE. 17: «Veliko nebo«. K. Douglas. MODERNO. 17: «Orli v napadu«. Brdo V Podbrdu je umrl kmet Peter Sgarban, star 67 let. Bi! je že dolgo bolan. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudi. Čedad Končno so prišli do tega. da v dolinah Nadiže rii potrebne sindikalne organizacije, ki bi ščitila interese delavcev. V nedeljo 7. decembra bo v Čedadu konferenca, ki ji bodo prisostvovali razni predstavniki sindikatov vsega čedadskega okrožja in iz St. Petra Slove-nov. Mogoče bo sedaj prišlo do izboljšanja organizacijskih oblik posebno za delavce v Beneški Sloveniji. Toda, žal, to zborovanje so sklicali kora-informisti in kot samo imeli že priliko opaziti, pade krivda za dosedanje neuspešno sindikalno delo prav na kominfor-miste. In to predvsem zato, ker so ti ljudje postali s svojim šovinizmom nasprotniki delavcev v Beneški Sloveniji. Grmek Pred dnevi smo objavili seznam večjih javnih del v Benečiji. za katere bo vlada prispevala precejšnje milijone. Precej časa po tem. ko so bile i že vse podrobnosti objavljene l v vseh časopisih, se italijanski listi zopet vračajo na to | in seveda skušajo te dajatve GORIŠKA SLOVENSKA MLADINA priredi DANES 6. DECEMBRA OB 20. URI v dvorani nZliti psjeku MlKUVŽEVftNJE S PLESOM Deloval bo dobro oskrbljen buffet. Vabila se dobijo na sedežu ZSPD. Ul. Ascoli 1 in v kavami Bratuž. ...i-J_________ j . Darila lahko, otidaste' da&cs od 9-12 in oo** T4-I8 v dvorani «Ztfiti - paj(*k». Corso Verdi 1. VSTOP Z VABILOM. izkoristiti v propagandne namene. Vest je bila ponovno objavljena, češ da je zaradi posebnega zanimanja parlamentarca Schirattija in podtajnika Tessitorija bilo odobrenih 40 milijonov za gradnjo ceste Klodič - Selca - Topolovo. Toda to ni nič drugega kot «potrditev» že pred časom omenjenega dela. Isti italijanski tisk tudi poudarja, da so prebivalstvo in krajevne oblasti hotele izraziti tem dvem poslancem svojo zahvalo. Prebivalstvo bi želelo vedeti samo eno stvar: Kolikokrat bo še objavljena vest, preden bodo pomoč dodelili? Neme Za mrtvega je bil proglašen Peter Gervasi, pokojnega Ba-zilija, rojen v Nemah 31. marca 1904, ki so ga Nemci 29. aprila 1944 aretirali in ga nato 3. oktobra istega leta internirale v Dachauu. Od tega dne dalje ga je sodišče v Vidmu proglasilo za mrtvega. Tarčen! V vasi Kuja, ki so jo pred leti vsi imenovali *, ki bi lahko postal «Videm». Cesto je ta list potrošil več besed za Furlanijo in Beneško Slovenijo. Značilno pa je, da prav vedno, tudi ko govori o Trstu, o Istri in «italijanski Dalmaciji», mora v svoje pisanje vtakniti Udine in Videm. Star pregovor pravi, da se vsak vedno vrača tja, kjer ga čevelj žuli. Sicer vMessaggero Venetov ni niti toliko pomemben, da bi mu na karkoli odgovarjali. Vendar mu povemo, da bi se glavno mesto Furlanije lahko čisto pravilno imenovalo Videm in ne Udine. Naslanjamo se na prave prebivalce te pokrajine, ki so Furlani. Okrog I milijon jih je. Nato imamo slovensko manjšino in manjšt evilne Nemce. Toda Italijani niso Furlaniji niti kot večina niti kot manjšina. Italijani so karabinjerji, policisti in drugi funkcionarji, ki so prišli iz civiliziranega italijanskega mesta Napoli ali Calabrije in Sicilije. Torej imamo v Furlaniji Furlane in zanje je njihovo mesto U din in ne Udine. Ko že «Mes-saggero Veneto» povzdiguje Francoze, ki so pustili v Posarju Slovenski obrtniki >n trgovci si bodo nabavili TEDENSKI BELEZNl KOLEDAR velikega formata. nedotaknjena nemška krajevna imena, bi nam lahko razložil, zakaj, je Rim hotef, da bi Udin postal Udine. Odgovori naj, zakaj hvali Francijo za njeno lojalnost in zakaj bi morali hvaliti Italijo, ki ravna med drugim tudi v Furlaniji čisto drugače. Mi nočemo trditi, da bi se Udine moral imenovati Videm. Toda če ga 60.000 prebivalcev tako imenuje, in sicer takih prebivalcev, ki so tod- doma, ga tudi ima jo pravico. tako imenovali. Nihče, ki je v Furlaniji rojen ») ,Joo4/ar predniki so Uidi v tej pokrajini živeli, ne .intquui&.čuaijqgn glavnega mesta Videm temveč Udin. A. J. Fronta nd fašistov proti socialističnim do knminforiiiistor pridobitt/nin v coni B (Nadaljevanje S i strani) Narodnostni sestavek je sorazmeren s številom posameznih narodnosti. Tako n. pr. so kandidati za občinske ljudske odbore v Piranu, Izoli in Kopru od dveh tretjin do štirih petin italijanske narodnosti. Na področju ljudskega od- bora občine Koper-okolica tvorijo italijanski kandidati petino. na področju občine Sečjole pa dve petini vseh kandidatov. Celo v ljudski odbor občine Marezige, ki je izključno slovenska, je bil predlagan en kandidat italijanske narodnosti. S stališča njihovih narodnih NEDOVOLJENA TRGATEV MLADIH IZLETNIKOV Toda tožite l ji niso mogli dokazati njihove krivde in sodišče jih je oprostilo 5. septembra ni bilo ravno lepo vreme, vendar se je šest prijateljev, med njimi Um-berto Nibbio, star 22 let in stanujoč v Ul. Guardiella 1385, Francesco V.ianello, stanujoč v Ul. Petronio 7, 22-letni Umberto Rigo. stanujoč na Šalita Promontorio 17 in Vincenzo Pepe. stanujoč v Ul. Crosada 14 odločilo za kratek izlet proti Sv. Barbari nad Miljami, kjer so vedeli, da bo zabava. Vzeli so dve vespi in lambreto ter se odpeljali najprej v Milje, nato pa po glavni cesti v Sv. Barbaro. Na poti se jim je eno vozilo pokvarilo tako. da so se morali dalj časa ustaviti. Ko so bili ustavljeni na cesti, jih je pre. hitela druga vespa, na kateri sta bila dva moška Omenjenima. Francu Ciacchiju in Giu-seppu Segu. stanujočima pri Sv, Barbari, se je zdelo obnašanje fantov sumljivo, še posebno zato, ker so v preteklih nočeh neznani tatovi okradli ve£ bližnjih vinogradov. Tako sta se odločila in svoje vozilo obrnila zopet proti Miljam. Na povratku sta zopet naletela na skupino mladeničev, od katerih je eden hotel nekaj pobrati, ko pa ju je zagledal (tako izjavljata vsaj priči) se je zopet obrnil proti skupini, še vsedel na lambreto ter se z ostalimi odpeljal. Ciacchi in Sega sta jih na križišču proti Miljam ustavita ter jih obdolžila, da so se vtihotapili v dva bližnja vinograda ter odnesli vefi kg grozdja. Fantje so to odločno zanikali ter celo dovolili. da sta jih Ciacchi in Sega pregledala. Našla sta sicer polno torbo grozdja, toda ne pri mladeničih, temveč v bližnji travi Končno so tudi izjavili da so pripravljeni oditi z njima na bližnjo policijsko postajo, kar pa omenjena nista sprejela; vzela sta samo evidenčno številko vespe ter se odpeljala obvestiti lastnike vinogradov, Antonia Canziani-ja in Giordana Canzjanija o dogodku. Ta sta se drugi dan obrnila na policijo ter prijavila škodo, ki je znašala pri prvem 9 tisoč lir, pri drugem pa okrog 5 tisoč lir. Na podlagi evidenčne številke je policija zasledila Umberta Riga. ki je povedal imena še ostalih prijateljev. Ze na prvem zaslišanju so mladeniči odločno zanikali vsako krivdo ter izjavili, da niso kradli ter da tudi torba, ki sta jo Ciacchi in Sega našla ni bila njihova last. Vsa zadeva je bila nato predana kazenskemu sodišču, ki je včeraj mladeniče sodilo. Vsi obtoženci (razen šestega, proti kateremu je bila obtožba razveljavljena. ter Giovanniniju, ki ga ni in Rigu, ki je v bolnišnici) so na razpravi zanikali svojo krivdo ter izjavili, da nista Ciacchi in Sega našla pri njih nobenega sledu o grozdju. Kot obtežilne priče sta nastopila Ciacchi in Sega. ki sta ponovila to, kar sta že v začetku preiskave izjavila. Na kratko sta pričala tudi lastnika vinograda, Giordano Can-ziani m Antonio Canziani, ki pa vesta o dogodku le to, kar sta jima Ciacchi in Sega povedala Po govoru advokatov Won-dricha in Borgna je sodišče izreklo obsodbo, ki predvideva .oprostitev vseh obtožencev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodnik Fabrio. tožilec Pa-scoli, zapisnikar Pivk pravic niso bili Italijani cone B na noben način oškodovani. Navedel bom ob tej priložnosti člen 3 ukaza št. 29, ki ga je letos izdala Vojna uprava JLA in ki dobesedno pravi: «Vsi organi ljudske oblasti in uprave morajo spoštovati načelo narodnostne enakopravnosti vseh prebivalcev okraja Koper in njihovo pravico, da se v javnem in zasebnem življenju poslužujejo svojega materinega jezika. Vi, ki protestirate proti tem oblastem — zakaj se vam ne zdi potrebno protestirati na primer proti ultimatu predsedstva cone, naj se odstranijo dvojezični napisi s slovenskimi krajevnimi imeni, ki jih prebivalstvo uporablja že stoletja, in ki jih je iz javnega življenja izbrisala fašistična peta. Zakaj se nihče med vami ne zgane in ne zahteva-, da bi bile enkrat za vselej izbrisane te fašistične sramote, da bi bili odpravljeni fašistični zakoni, po katerih se morajo Slovenci posluževati italijanskega jezika, če nočejo biti kaznovani? Zakaj ne zahtevate, naj se uzakoni enakopravnost tukaj živečih narodnosti in se konča preganjanje partizanov, ki so se borili proti nacifašizmu? (Italijanski svetovalci in komiformisti so prekinjali Deklevo ter kričali, da govori laži, nakar ji je on odgovoril: ((Kričanje in grožnje še ne zadostujejo. Navedite konkretne primere terorja v coni B«. Povedali seveda niso ničesar). (Bernetičevi, ki je kričala, češ da nima pravice govoriti v imenu slovenskega prebivalstva, je* tov. Dekleva dejal: «Jaz lahko govorim v imenu slovenskega prebivalstva, ker ga nisem izdal in ker nisem zatajil narodnoosvobodilne borbe«). Ilotel bi še pripomniti, da se pojavljajo pri volitvah* ki bodo to nedeljo, nekateri novi elementi, ki so bistveno pomembni za delavce-proizvajal-ce, zahteve, za katere se bori delavski razred v številnih zahodnih državah. Prvikrat se bo v koprskem okraju izvolil svet proizvajalcev, ki bo predstavljal poedine panoge gospodarstva v smislu načela, ki določa predstavništvo poedinih kategorij proizvajalcev sorazmerno z njihovim prispevkom skupnosti. Proti volitvam v coni B protestirajo prav predstavniki tistih strank, ki so s svoje strani zahtevali in na žalost do- Vesti za trgovce GORICA, 5, — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim tvrdkah da si na njenem sedežu na Kor zu Italia št 5 iahko ogledi sledeče okrožnice: pravila izvajanje začasnega plačil«^ sporazuma med Italijo _ tom z dne 8. novembra podaljšanje razprave mesase komisije med Italijo in z dne 10. januarja m2j*T goveda, mesa in . medministrskega odbora za ^ voze v prid italijanskim vodom; potrdilo o izvoru izd*« v Zahodni Nemčiji; kontmge riža za izvoz; tkanin* za i ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V ponedeljek * 1952 ob***____________________ gostovanje * K s Kreftovo dramo CELJSKI GROFJE V torek 9. t*e<*n*bra **** PONOVITEV. i segli raztegnitev na to ozem j volilnega zakona, ki je pi demokratičen in ki naravno tepta temeljno demokratično načelo proporcionalnega predstavništva. Zdi se mi, da ni treba zgubljati mnogo besed, da se to dokaže. Prav krščans’ka demokracija in druge stranke, ki sestavljajo večino v našem svetu, so ti. sle, ki hrupno protestirajo proti zatrjevani nedemokratičnosti volitev v coni B in k' bi z druge strani hotele vsiliti za prihodnje politične volitve v Italiji tak zakon, ki naj bi zajamčil nadoblast vladnih strank in s tem kršijo načelo proporcionalnega predstavništva. Ne morem si ka3. da ne bi š€ omenil, da je še živ spomin na strahoten proces v pragi, na katerem so brutalno likvidirali glavne predstavnike češkoslovaške Kp in druge državne funkcionarje. Kako je mog^oče govoriti o obrambi narodnih pravic Italijanov v coni B, ko je proces v Pragi odkril nevarno tendenco po rasni diskriminaciji, tendenco, ki se je prelevila’ v pravi antisemti-zem. Pred zaključkom bi hotel po. novno pripomniti, da bi bilo po mojem mnenju bolj koristno in bolj konstruktivno razpravljati o resolucijah, ki so bile že pred meseci predložene in ki so v tesni zvezi z interesi prebivalstva našega mesta. Mislim namreč resolucijo o brezposelnosti, ki vse bolj zanima delavce, katerim je dobro znan položaj v coni B, ker je na tisoče teh ie tam bilo. Cemu se ne razpravlja o resoluciji o pomoči, ki je vprašanje, ki bi ga morali vendarle proučiti, prerešetati in rešiti na najbolj primeren način za precejšnji del prebivalstva, ki črpa prav tu pičla sredstva za svoj obstanek. Med resolucijami, k‘i bi morale po mojem mnenju imeti prednost, je tudi tista, ki se tiče družbe «So-cieta Immobiliare Lornbardo-Veneta«, ki je z izkoriščanjem stanovanjske ijrize organizirala pravcato velikopotezno goljufijo v šikodo tržaških malih varčevalcev. Mislim da smo bili mi izvoljeni, zato da branimo konkretne interese prebivalstva in ne zaradi tega, da bi od časa do časa organizirali neutemeljene gonje, ki ne služijo ničemur in ki imajo izključno negativne rezultate. Iz teh vzrokov bom glasoval proti resoluciji, o kateri se razpravlja. sssr?jsg vljudno vabi na * ^ kulturno prireditev, - v nedeljo 7. t. ^ uri v dvorani na velu. Dramska družiM režiji tov. Anice K vg. uprizorila Ogrincevo seloigro: „V >n Vabimo Prosečanc^^ Kontovelce, da žijo zabavne Pr Izšel je JADKA^fi vsen *** Dotoite ju> ' na TO*- skih knjrg*nah -c*. škem in. v nRUSTV0 PROSVETNO Dli . .IVAN C A N K * SV. JAKOB p r i r * 6 ' 10. decembra 1952 o® 2 CANKARJEV v, Gregorčičevi dvoraS'> Ulica Roma 15. VABLJEN* VSTOP PROS1' KONCERT KOMORNEGA V DOLINI . T^13 Komorni zbor 'l, t. f’ priredi v nedeljo ’c0}oV' ob 17. uri ” dvorani Dol',u konce r ^rfl001' s popularnim pr°® Vabljeni člani P „ društev iz Breg ■tn'11 ADEX \V^ DVODNEVNI gBA V 20. IN 21. 1,„n NOVO G0RlC KAHA1, M0slsfu”i«> V 20. IN 2' MCEMBB* STAMJH- ■ffSSSff? TOMAJ rf Vpisovanje ^ {(Adria-Bxpress &&• Severo ZlMOVANJEPOrV KBANJSKI G ^ petek od »y|. M»c" j* snsv* PRIMORCI, V VSEH SLOVENSKIH KNJIGARNAH V GORICI IN NA TRŽAŠKEM LAHKO DOBITE KAZE V SLIKI IN BESEDI ŽIVLJENJE, DELO, SKRBI IN VESELJE NAŠEGA ČLOVEKA. ((JADRANSKI KOLEDAR« v vsako slovensko družino! Hazhtam blmmhke knjige Ljubezen do slovenske knjige mor* postati tržaškim Slovencem ne-le zunanji znak njihovega narodnega ponosa, ampak znova orožje v njihovi upravičeni borbi za narodnostno in socialno enakopravnost. MIKLAVŽ ne prihaja v bajte Svet niški Miklavž nima navade stopiti v vsako hišo. Bržkone zato, ker stoje veka-tere vse preveč od rok, stran °d glavnih ulic in ker nimajo Primerne razsvetljave. Na svojem, nočnem obhodu se to-rfj suetnik ne utegne muditi Po temnih, blatnih poteh in strmcih; sicer pa čepijo po klancih le skromnejše hišice in bajte, z majhnimi okni in nizkimi vratnimi podboji, ka-™or bi Miklavž z obilnim kosem in visokim škofovskim tokrivalom sploh ne mogel ®*topiti. Nemara se jih prav “to izogiblje. ■ Takšna je bila bajta brezposelnega Jernejca. Ziuet je v "lej z ženo in dvema paglav-&nia na način, kakor žive siromaki: jedel je malo, tem ®eč pa je razmišljal in gledal * skrbjo, kako silijo starejšemu Filipu prsti stopal iz prekratkih, natrganih čevljev in kako se mlajšemu Danetu daljšajo roke iz pretesne, sce-Uane suknjiče. Materi pa, ki 3e spravljala ob večerih pa-Blavca spat, je povzročalo naj-:>,e.cyc preglavice neprimerno eiišče, se pravi, za nemirna klapoušca nekam premajhna broška postelja, nad čemer se j* zlasti pritoževal Filip. Le m naj stegne predolge no-»e> je tarnal materi, in potem pora trpeti poleg sebe še to-c revše, ki se vso noč vrti Kakor pes y listju in suva o-r°g sebe. Mati je ob takih ^Hikah s -prijazno besedo mi-"a Filipa, sklicujoč se na n)fgovo starost in možatost, Medtem ko se je Dane izgubil ® sn<*. še preden je odšla iz •obe ^ Sploh se Dane zaradi takih n Podobnih neprilik ni preklal ponoči. Spal je kot čok. e v nočeh hudih, mučnih in "“Petih sanj je nekajkrat čeh-1 Filipa po čeljusti ali ga e*Hilo sunil s kolenom v tre-*•>. Filip pa nj bil bratska uta. v sveti jezi je v temi retipal brata s pestjo in sto-Palom se je prebujalo sredi ne da bi se zavedlo, za-vj se bratska milost repen- teh** 7ne^’e *2 sna *n mu k r°• Do solz mu je seglo nWlcn° ravnanje, zato si je ek°i naložil blazino, se ihta-0 Poslovil in se v temi od-ravil v vznožje. Hudo mu je 'lo, kakor bi se s culo odjavljal po svetu No, tam se revšetu ni bolje J°diIo. Oblastnik nasprotnega 071c« mu je tiščal noge pod nos, na ’ glavo mu jih je poki adal in so bile vse te nadlo-Se ljubeznivosti spričo brc, ki ' nh je delila bratska ljubezen, bane je dokazoval, da mu je Filip dvakrat v eni noči izdahnil podbradek. Vendar se k zatajeval in se zjutraj celo Pohvalil materi: blaženo bi frko smrčal v vznožju, ko bi °rat starejši ne bil dvakrat ,Urovina... in brat mlajši dvakrat ^ila Jera, je prezirljivo do-0Jj'! starina. Mati se je brez odlašanja j^otJilo nad Filipa. Z besedo 0 P°lico mu je hotela dopo-^ ™«ti krivično ravnanje z "'»m mlajšim in nebogljc- ^olc ^C9a pa s' F‘l'P n‘ dal zdel se je sam sebi ki trpi zase in se po-j e t.,udi za brata. Prenašal Joi ^ce molče, s stisnjenimi i/i^ ’ je poslušal modro pn->e je'n n‘ krknil. Zanj in zala ^ Dane, vlekel mater r°Clolec in jo oviral pri ne-eni opravilu ki nerodnosti se je vvie-,n Ood svetega flJi-do,tla- Cnil< ”edel o *- a- Dane do tega leta ni aračai"~". njem- Ni •’* Hc nanj ne s prošnjami ">*tnTteVami- &am Pa dobri ^ne h *Ud* ni hotel uvideti terju( r‘oe obeh bratov, ki jc H°°* Daneta žrtev pono n«3?- Pa *e m°ral Filip do- 2 'atl zjutraj, ^)u'n hS' Dane tega leta l>i!0 /j edo nt konj. Ni mu "•drvei }°raie in sladkarije, ,c«n0 ° 'e sklenil poprositi heilli ,n moško otroškega ^obri ° Z<1 P°*leljo, pa je v ^Pit J zaupal sklep še Fi-prizadet je bil tu-uat*. Toda je bil Fi-*0|clQ?Ucen' kako se svetnik *** /lo,1. 2 darovi, nič dobrega »etu sedeti o njem in Da- 1 • —” w • 'l' ISU- nje 1 skopnelo zadnje upa PrVm , se n‘ starina na lepei *aiet }• Se prigovarjati je , Miki na lii naJ se obrne nal; llcI“wia _n pri sebi rrču-žaS*We^n, oče te » tej stva-*e *el svoje stalisce: ko bi hh,e rat stopila predenj z j0U°>. nai kupi še eno po-*no Ci*1 ,alllco ‘zkupita še po to ; "/uto. Kajpada. Lahko 4(1 sj ofe celo pri taki volji, 0<1Paše jermen in jima ln, '-ad»Jin. *'l, f)llr,c‘ F»ip se. je raivese■ sc ?e objokant Dane ?*8# *”krat nekaj pamet 1 0 oe.m'*,il- p,sanje Miklavžu 8o,o»)„ Prebral, pri tem si bo nelcoi :n morda tudi irePrii Ukrenil- Sai Dane je Mo. /~n v P°slanstvo svetni-^«nu jt,°?neta P° se tpko jer-, In r> ^lo/utain. , °ne Je potožil Mikiau- k^torn^,e Pr‘!riljen sj»ati ? j, eni postelji. Ta brat 9a 'e P'sol Dane, 'Oti ^rctepa in mu ne da r* «eri * do,>r' svetnik tepa ?re«pi arnp. naj samo eno noč ® »iov\ F^ipom in priznati Vo,?0' Danetu, da pile res-llc Dni* * se *,° brQdati sret-woto«o * budil rjutraj s polomljenim rebrom ali izpahnjeno čeljustjo. Na kolenih ga zato prosi, naj jima prinese še eno posteljo, da bo, kakor reče mati, manj prepira in greha pri hiši. lu je pisanje pustil na oknu šele zjutraj, ker je tako ukazal Filip. Varnejše je bilo to in zanesljivejše. a * * Prikolovratil je na miklav-ževo Filip domov pred mlajšim. Majavo je hodil kakor kow-boy in trobil z našoblje-no spodnjo ustnico basovske tone, kar je bila grda razvada in mu jo je oče zameril. Prazno se je zdelo v kuhinji in tihotno tudi pri ognjišču, kjer bi morala biti mati, brž pri-pravljena, da uteši lakoto njemu in Danetu. Filip je spustil knjige ob sebi in pridržal konec jermena, s katerim so bile prepasane. Danes je mati sedela na nizkem lesenem stolčku, sključena je bila nad koleni in se jih je z glavo skoraj dotikala. Na obrazu je držala povaljano križasto krpo za brisanje posode in si z njo nekajkrat otrla oči. Ni se ozrla po njem, kot da ga ni, marveč je sedela tam, obuta v uelike opanke, vse prevelike v razmerju z njeno drobno sključeno postavo. In ko je Filip zagledal te opanke, mu je postalo strašno pri duši. Raztrgal bi si bil srajco od hudega. Objel bi bil mater, jo božal ali miloval, samo tam ne bi smela sedeti, tako skrušena in potrta. Zato je spustil konec jermena iz roke. se naglo odkril in pokleknil tik nje. Ni spravil besede iz sebe, nakremžil se je, jo trepljal po hrbtu, po licih, po rokah in jecljal. Materi pa je postalo nerodno, rekla, je, da ni nič in se hotela dvigniti. Toda Filip je ni pustil od sebe, ampak se je obesil nanjo in vprašal: «Ali te spet boli glava?n *Ne' ne.v še je poskušala nasmehniti. »Ne. Ampak naš Dane je še tako otročji». pri tem je odprla pest in mu pokazala lepo zganjeno Daneto-vo pismo. Ustrašil se je Dane, ko je pridrsal iz šole, da se je materi kaj pripetilo, ko je zagledal klečečega brata. Da bi surovina filipska izkazoval komurkoli take nežnosti, je bilo izključeno. Natnah je tudi on klečal pri materi, jo božal po 'gladkih laseh in Hlipal: «Uboga, ubogav, čeprav ma-tt'M 'vel! ‘jbkiila. in bi bil Dane skoraj zahlipal tudi zvečer, ko se je odpravljal z blazino k vznožju, da ni brezasti Filip nenavadno nežno dejal: «Ostani Dane, ti bom povedal ono pravljico od uši in smrklja». Obstal je tam, kleče na postelji in gledal'nejeverno Filipa, dokler ga ta ni ponovno povabil, naj ostane in povedal: uMati je danes jokala, ker se midva prepirava zvečer in zaradi pisma, ki si ga napisal Miklavž u». Dane se je začudil: #Se ne sme pisati Miklavžu?» »Pisati, pisati, saj si mu pisal, ne? Pa kaj briga Miklavža. On je v nebesih«, se je u-jezil Filip nad nevedneiem, ki se je že dvignil, in si hotel pomagati na oni konec postelje. Pa mu je starejši strgal blazino in ga povlekel k sebi. kPočakaj prismoda to je tako Miklavža sploh ni*. «Da ga ni?» «Ne!» Mali je ostal brez sape. Z obrazom je bil še vedno obrnjen proti bratu. Oči pa so mu zašle po steni do vrat in se tja zagledale, da so mu punčice obtičale prav v kotičkih. Filipu se je nebogljenec zasmilil, na široko ga je hotel poučiti vo tem, kdo bere Miklavževa pisma in prinaša darove in zaključil: «Ce pa oče nima denarja, potem kupi samo šibo.» In Danetu se je zjasnilo: «Seveda, naš oče nima denarja.» Tako možatega pogovora se Filip še ni lotil z njim in da bi ga ne spravil s te poti, se je Dane hotel pokazati njemu enakega, zato je posnel govorico odraslih: «Saj me poznaš. Jaz pravzaprav niti ne bi maral še ene postelje.« Ker pa Filip na to ni odgovoril, se je mlajši zbal, da ni nekaj narobe povedal, zato je pohlevno dodal: «Ampak materi bi moral reči...« Kakor je kazalo, je Filipa mučila ravno misel na mater. «Saj sem ji rekel, da sploh ne marava postelje, ne česa drugega in tudi o Miklavžu, da nočeva nič ueč slišati.» #Pa je bila potem zadovoljna?» se je zavzel Dane. «0, še nasmejala se je», je zatrdil Filip, Da ga je mati pri tem pobožala po laseh in mu naročila, naj z bratom lepše ravna in z njim potrpi, ker še nima pameti, tega Danetu ni povedal, marveč je načel pravljico. In naj jo je Dane slišal stokrat, nocoj je Filip pripovedoval tako, da se je krčil od smeha on in se je smejal tudi Filip. Da se laradi, njunega divjanja nocoj nista oglasila s trdo besedo oče ne mati, o tem paglavca nista razmišljajo. OP1M LANILCEV ZAOSTRUJE SE KRIZA V PETROLEJSKI INDUSTRIJI Podobno kot je bila „Anglo-Iranian Oil Company” v Perziji, tako je tudi „I.P.C.” v Iraku država v državi - K boleči točki „Abadan” se utegneta pridružiti še „Mossul” in „Basra” Skoraj da lahko zatrjujemo, da brez naklonjenosti Velike Britanije Iračani verjetno se danes ne bi imeli svoje neodvisnosti. To seveda ne pomeni, da so ravnali Angleži iz golega velikodušja in da pri tem niso iskali lastnih koristi. Kako je prišlo do ustanovitve Iraka, hočemo povedati v naslednjih stavkih. Dobro vemo, da se je v prvi svetovni vojni borila Turčija na strani Nemčije, Avstrije in Bolgarije. Nemci so ji obljubili zlasti kavkaško o-zemlie in vse zaledje Kaspi-škega morja, kjer prebivajo Tatari in njim sorodni narodi. Turki, ki so komaj dve leti cem Bližnjega Vzhoda. Iraška narodna prizadevanja so prišla tako v tesno povezavo s koristmi angleškega imperija, če pomislimo, da je dobila Velika Britanija petrolejska bogastva v pokrajini Mossul v svoje roke. Vsekakor je napravila angleška zunanja politika mojstrsko šahovsko potezo in Irak je postal vogelni kamen britanskega imperija na Bližnjem vzhodu. Tu nastanjeni angleški polki so naenkrat nadzirali nekak most, ki je vezal Sredozemsko morje s Perzijskim zalivom, začeli so celo ogražati južna vpadna vrata Sovjetske zveze, poleg prej izgubili skoro ves Bal- I tega da je Irak začel pred- kan, so se hoteli okrepiti na račun tedanje Rusije in dobiti zemljo, iz katere so pred stoletji prišli. Antanta (Rusija, Anglija in Francija) ji ni mogla mnogo nuditi, čeprav ji je bilo na tem. da pridobi Turčijo zase ter omogoči skozi Dardanele in Bospor materialno pomoč ruski vojski, ki jo teda.i še ni mogla zalagati domača vojna industrija. Vmes je bilo še nekaj: Antanto je vezal dogovor, po katerem je imel Rusiji po končani vojni in zmagi pripasti Carigrad z Dardanelami. Turčija je verjetno za ta načrt zvedela in se je odločila za Nemčijo, ne glede na to, da je bil pred prvo vojno nemški vpliv med Turki velik in so imeli Nemci načrt priti do Bagdada in v Perzijo. Gotovo pa bi Antanta pomagala Turčiji vsaj toliko, da bi ji začasno ohranila ves njen maloazijski imperij, ki je po njenem porazu razpadel. Tako sega še v leto 1917 tudi tajni dogovor, po katerem sta si Anglija in Francija po padcu carizma v Rusiji razdelili turške pokrajine v Mali Aziji, od katerih je padla Mezopotamija, to je ozemlje med rekama Evfrat in Tigris, v angleško interesno področje. Vel. Britanija je imela prvotno načrt priključiti Mezopotamijo ali Irak k indijskemu kraljestvu, dasi se je tej zasnovi odločno uprl znameniti polkovnik Lavvrence, ki je (v imenu angleške vlade) vso prvo vojno deloval z Arabci ter jim — obljubil politično samostojnost, če se bodo uprli Turkom V razvoj dogodkov je morala poseči druga «osebnost» in sicer tajinstvena Miss Ger-trud Bell: ta je kot voditelji ca angleške tajne informativne službe takoj po prvi vojni prepotovala ves Bližnji Vzhod Ko je slišala o namenih Anglije glede bodoče pripadnosti Iraka, se je odpravila domov in naravnost k tedanjemu ministru za kolonije — Winstonu Churchillu, da bi ga pridobila za to, da je v interesu angleške politike, da postane navedena dežela avtonomna monarhija. Na Dow< ning Streetu so v resnici sklenili da bodo nagradili Angle ženi naklonjenega poglavarja hašemidov Feisala s tem, da mu poklonijo prestol Iraka. Tako so z ustanovitvijo no-ve dinastije ustvarili protiutež ali vsaj učinkovito oviro proti morebitni prevladi tega ali drugega arabskega ali ce lo egiptovskega kralja, ki hi se utegnil ukvarjati z mislijo, da bo zavladul vsem Arab- stavljati nov zaščitni pas pri obrambi Sueškega kanala. V glavnem pa je pomenil Irak petrolejsko vprašanje, kajti v 90 od 100 primerov, misli vsakdo, ki govori o tej državi, na iraški petrolej. Moč, pa tudi tragika te dežele, ki je drugače od narave malo obdarovana, leži pod zemljo v obliki tekočega zlata. Kljub temu rečejo pravoverni muslimani, da so bleščeče kupole mošej v Kerbeli in Samari vseeno bolj veličastne, kakor pa stolpi z vrtalnimi napravami v Kirkuku, medtem ko se angleški vojak, ki nadzoruje petrolejske vode v puščavskem pesku zaveda, da prispeva k moči angleškega imperija prav toliko kot rudar Walesu ali še tako važen politik v domovini, V Iraku vladajo tri magične črke: I.P.C.., ki so kratice za označbo podjetja «Iraq Petroleum Company»; ta družba je edina lastnica vseh petrolejskih koncesij severno od Tigrisa in s svojimi političnimi zvezami, vrtalnimi pravicami, finančnimi skupinami in vso organizacijo za izkoriščanje petrolejskih vrelcev tvori pravo državo v državi. Označbo IPC beremo na tele- fonskih in brzojavnih drogovih, ki spremljajo dragocene petrolejske vode do sredozemske obale, njene črpalne postaje so prava vojaška oporišča, saj so obdana z žičnimi ovirami in številno posadko, po cestah, ki so zasebna last IPC, pa je mogoče voziti samo s posebnim privoljenjem družbe. In njeno delovanje se še vedno bolj širi. Ze dve leti tega deluje na jugu države še ena družba, ki pa je samo nekaka tiha podružnica IPC, imenuje se «Basra Oil Comp?ny» ki je nedavno odkrila bogata petrolejska polja v Zubairu in dosegla že naravnost čudovito visoko količino proizvodnje. Saj se je izkazalo, da pridobiva z eno samo vrtalno napravo tolikšne količine petroleja, ki jih na primer v Ameriki privleče na dan komaj 20, 30, 50 ali celo še več vrtalnih stolpov. Zato nas ne sme čuditi, da se Angleži od preprostega človeka pa gori do vrhov na vladi zavedajo pomena najnovejših izgredov v Bagdadu, ki jih preveva sovraštvo proti tujcem in pri katerih imajo demonstranti pred očmi velike demonstracije v Teheranu, Abadanu, Kairu. Aleksandriji in drugih velikih krajih Bližnjega vzhoda. Posebno neprijetno morajo učinkovati na predstavnike angleške vlade, ki so še pred kratkim zasmehovali prejšnjega vladnega predsednika elementa Attlee-ja kot ((likvidatorja Abadana«. Lahko bi govorili o ironiji zgodovinskega dogajanja, če bi se pripetilo vprav Churchillu kot enemu od ustanoviteljev Iraka, da bi ga sedanja laburistična opozicija morala v enem prihodnjih zasedanj angleškega parlamenta imenovati ((likvidatorja Mossula in Basre«. Toda tako daleč verjetno še nismo. Anglija se sicer boji za svoje zadnje, vendar zanesljivo oporišče na Bližnjem vzhodu, toda začasno ljudske množice iraške opozicije Angliji naklonjenega režima še niso vrgle. Med vodilnimi o-sebnostm, Iraka ima London dva gotova in vplivna prijatelja: dolgoletnega ministr- skega predsednika Nuri Said Pašo, enega od zadnjih še živečih vojnih tovarišev polkovnika Lawrenca iz prve svetovne vojne in zlasti strica sedanjega mladoletnega kralja Feisala II, regenta Abdula Illaha. Ta je bil tisti, ki je skoro čez noč pomiril nad 20.000 demonstrantov in vzpostavil red s tem, da je poklical na pomoč vojsko in imenoval za vladnega predsednika popularnega šefa generalnega štaba Nu-redina Mahmuda, ki je postal hkrati tudi notranji in o-brambni minister. Nuredina Mahmuda imenujejo »palestinskega junaka«, ker je poveljeval iraški vojski v bojih proti Izraelu; star je komaj 53 let in v njem vi- ________ _____ dijo domačini moža krepke I lahko predstavlja tisoče litrov. roke. Opozicija se je pomirila, ker vidi v njem nekak zgled egiptovskega gen. Neguiba in od njega pričakuje, da bo izvedel prihodnje volitve po načelih splošne, tajne in direktne volilne pravice, da bo konec volilnih goljufij ter da bo nehala korupcija v visokih vladnih krogih. Ljudstvo upa, da bodo izginile globoke socialne razlike, zaradi katerih vladajo samo šejki in veleposestniki, ki državo le izkoriščajo. Opozicija, ki jo tvorijo delavci, kmetje, izobraženci in malomeščanski obrtniki, rokodelci in podobno zahteva sodelovanje pri javni upravi prav sedaj, ko so se dohodki iraške države zavoljo petrolejske konjunkture, ki jo pospešuje angleško perzijski spor, zelo povečali. V zvezi s tem je vzbudila tudi gospodarska politika Vel. Britanije veliko nezadovoljstvo: do včeraj je namreč v korist perzijskih čistilnic v Abadanu zanemarjala iraške vrelce v Basri in še danes izvažala iz Iraka surov petrolej, namesto da bi ga predelala doma in domačinom omogočila, da bi več zaslužili, iraška država pa imela več dohodkov pri davkih. Poglavitno pa je to, da množice, ki predstavljajo opozicijo in pretežno večino ljudstva, stremijo za tem, da bi šli ogromni dohodki iz petrolejske industrije zlasti v korist skupnosti ter zahtevajo nadalje, naj država petrolejsko proizvodnjo nacionalizira. Z nestrpnostjo pričakuje ves svet, kako bodo v Iraku rešili predvsem notranje politično vprašanje, kakor tudi to, kako se bo rešila Anglija iz najnovejše zagate. iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiriiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiH PRED ODKRITJEM TAJNOSTI FOTOSINTEZE Profesorju kalifornijske univerze, dr. Molvinu Calvinu in (njegovim sodelavcem je uspele, da so s pomočjo radioaktiv' nega ogljika zasledovali kemične izpremembe, fci se vršijo v rastlinah. Ta raziskavanja vzbujajo upanje, da bodo odkrili tajnost fotosinteze, to je procesa, po katerem zelene rastline izpreminjajo sončno svetlobo in zrak v sladkor, pro-teino. maščobo m ogljikove hidrate. Tako se bo morda posrečilo najti metodo za umetno produkcijo živil. NOV INSTRUMENT ZA MERJENJE MORSKE VIŠINE Med raznimi instrumenti, ki so jih razstavili v Clevelandu na redni sedmi razstavi instrumentov, je naprava, ki v višini 1500 m tako natančno meri morsko višino, da znaša dejanska razlika manj kot eno tretjino metra. Nova naprava bo omogočila, da bodo letala, ki jih vodijo z daljave letela stalno v isti višini, Z njo bodo lahko tudi natančno merili gladino bencina v ogromnih tankih, kjer najmanjša napaka Kajne, kako čudno vprašanje? Kot bi dejali, od kdaj jemo ali od kdaj spimo. In vendar je to vprašanje t-jko u-pravičeno, da ne moremo mimo njega. Dandanes, ko sta kopalna kad in prha kulturna potreba vsakega človeka, si je pač težko predstavljati, da je bilo včasih drugače in da je preteklo celo več sto let, ko se je človeštvo balo vode kot največjega zla. In ko gledamo male umivalnike pretekle dobe, si pač težko predstavljamo, kako skromne so bile potrebe naših dedov glede snage in čudimo se, kako so kljub bojazni pred vodo mogli biti tako snažni. Mojstri telesne kulture so bili stari Grki in Rimljani. V odkritih starih rimskih naselbinah naletimo zdaj na vodovodne in kopalne naprave, ki pa so propadle skoraj istočasno z rimskim imperijem. Nekateri narodi so te naprave nekaj časa še vzdrževali in gojili telesno nego, po velikih mestih so celo gradili javna kopališča. Zaradi nalezljivih bolezni, ki so se širile iz Orienta in iz Amerike, pa so sredi 18. stoletja pričeli opuščati javna kopališča. Mesta so postajala vedno bolj zanemarjena in potreba po negi telesa in po umivanju je padla na ničlo. Nekako sredi 17. stoletja je izšla v Parizu knjiga o ((galanteriji«, kar je ponienilo odličen način življenja. In v knjigi je stalo, da tako nadležno umivanje že nekaj časa grozi, da bo prišlo spet v modo. «So ljudje«, pravi knjiga dalje, «ki si umivajo obraz, večkrat čez dan roke in včasih celo noge.« Temu napadu na ukoreninjeni odpor proti vodi so se takoj uprli znani zdravniki in s tiskano besedo resno svarili pred «zdravju nadvse škodljivo razvado vsakodnevnega umivanja«. Živela pa je tedaj znana francoska lepotica Ni-non de Lenclos, ki je ostala mladostna, sveža in lepa tja do visoke starosti. Po tem vprašana je izdala svojo skrivnost in povedala, da se mora za to zahvaliti le vsakodnevnemu umivanju obraza in telesa. To pa drugih kljub temu ni sprijaznilo z vodo. Ze davno je postala navada, da so se namesto umivanja lepotičili in pudrali. To pa ne le ženske, temveč tudi moški. Seveda, če premislimo, da je v tistih časih četrt evropskih prebivalcev nosilo kozavo kožo, ki jo je hotelo pokriti, razumemo, da so morali porabiti neverjetne množine lepotil in pudra. Gibanje na svežem zraku ali celo sprehodi niso bili v navadi. Kvečjemu nekaj korakov po vrtu in še pri tem so si natikali iz Italije uvožene pajčolane in maske, da bi se ne dotaknila obraza nobena sapica, še manj pa sončni žarek. Francoski cesar Ludvik XIV. si je vsako jutro zdrgnil obraz in roke z vlažnim prtičem. V njegovi oblačilnici ni bilo nobene priprave za umivanje razen skodelic za prste. Tudi prostori njegovih moških in ženskih sodobnikov so bili prav taki. Gosposki svet tja do najvišjih krogov je tedaj pač imel zelo dosti oblek, srajco pa eno samo. Več srajc je pomenilo nepojmljivo razkošje. Pred dve sto leti so smatrali čiščenje zob za prav posebno prismodijo, ki si je le polagoma utirala pot. Proti koncu 18. stoletja so odlične rodbine vpeljale snaženje zob na ta način, da je prihajal v hišo vsake štjri tedne mazač, včasih so rekli padar, ki je potem porabil cel dan da je s svojo poslovno zobno krtačo odrgnil zobe zaporedoma vsem rodbinskem članom. Menda je pri vsakem obhodu po mestu porabil eno krtačko. Tja do francoske revolucije konec 18 stoletja so si ljudje pudrali lase, olepotičeni obraz in roke ter so otrdelo skorjo ostrgali šele, ko jim je postala nadležna. Ruska carica Ana se je «umivala» tako, da si je otrla obraz s surovim maslom ali s svinjsko mastjo, preden se je na novo nale-potičila. Nevede si je izbrala boljše čistilno sredstvo kot so bile vse mogoče odišavljene tekočine, ki so jih tedaj priporočali. Napoleon, ki se je tu pa tam posluževal vročih kopeli, je porabil nešteto litrov kolonj-1 se je brigala za raziskovanje ske vode. Pesnik Goethe, ki ' je bil v mladih letih strasten kopalec na prostem, je na stare dni izjavil, da je bila to norost. Kdor se je v tistih časih pogosto kopal, si je nakopal grajo cerkvenih krogov. Po mnogih večjih mestih je bila v tistih časih navada, da so imeli kopalne kadi le hoteli, ki so jih proti odškodnini izposojali strankam, ki so se želele kopati doma. Tako na pr. si je prvi nemški cesar Wilhelm I. v drugi polovici preteklega stoletja vsak teden v nekem berlinskem hotelu izposojal kopalno kad, da se je okopal. Tja do sredine 19. stoletja je o'stalo z nego telesa v splošnem pri starem. Lepotičenje, pudranje, dišavljenje, čepenje med štirimi stenami in praznoverje o škodljivosti vode in svežega zraka so ljudem popolnoma otopili vonj in mu ubili smisel za telesno snago. Umivanje ni moglo priti na površje. Sele napredek zdravniške vednosti, moderna higiena, ki in izboljševanje vodnih razmer kot tudi za splošno zdravstveno nego in končno zboljšanje mila so odstranili strah pred vodo in predsodke ter vzbudili veselje do umivanja in kopanja. Odkar so po mestih napeljani vodovodi, se ljudje umivajo. To pa je v našem stoletju postalo potreba tudi podeželskemu ljudstvu. Ne pozabimo, da se kultura naroda meri tudi po porabi vode in mila! — nm — iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimimmiKiiniiiiiiiiN DVA TISOČ LET STAR MOZAIK S PRIZOROM IZ ILIADE Ekspediciji pennsylvanske u-niverze, ki je že dalj časa na delu v Grčiji, se je pred kratkim posrečilo odkriti star tlak v mozaiku, ki kaže prizor iz Homerjeve Iliade. Kot cenijo je mozaik star 2.000 let. Znanstveniki pravijo, da je grškega izvora. Posebno vrednost daje mozaiku to, da je bil ohranjen brez najmanjše poškodbe. v Citatelji in naročniki! Uprava »PRIMORSKEGA DNEVNIKA44 je sklenila darovali tistemu, ki postane nov naročnik pred 1. januarjem 53, ali kdor poravna celoletno naročnino za 1. 1953, v znesku L 3200.- vnaprej pred 31. januarjem 53, eno naslednjih knjig: 1. SLOVENSKE l\ARODI\E PRAVLJICE 2. France Bevk: IZBRAM SPISI, I. del 3. Jože Pahor: HODIL PO ZEMLJI SEM I\A3l 4. Fran Šijanec: ALBER1 SIRK 5. Feigel-Nanut: BEISEŠKA SLOV EM J A.' Gornji pogoji veljajo samo za naročnike na STO in v Italiji. Uprava .PRIMORSKEGA DNEVNIKA" 'faladmttka. iittupa - na^iefiie dobilo. Zopet se bližajo razni dnevi, ko boš mislil, kaj bi komu daroval ali pa, kaj bi hotel dobiti v dar. V obeh primerih — te boš daroval ali pa prejel dar — bo najbolje, da si izbereš lepo mladinsko knjigo. {e dob (ta OhiMa^ia • Lir Defor: ROBINSON, broš............; , : 250,— Valjavec: ŽIVALSKE PRIPOVEDKE, broš. . . . 200 — Bevk F.: PESTERNA, polplatno............ . 220 — Bevk F.: GRIVARJEVI OTROCI, polplatno . . 280.— Vandot I.: KEKEC, broš................... , 250.— TRI HČERE, pravljice, broš. . , 230.— GLEJTE JIH, MATEJE, polplatno 250 — SLIKANICA, broš. ... 170 — DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU, GORICI IN V SESLJANU. ^lllllinHmilllllllimiiHllllilllllilllMIIIIIIIMUiUllllllilltimilllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllltlllll IIIIIIIIIIIIIIIiMMIIIIiIIIIIIIIIIIIIHIIIIII^ I NOVOST! NOVOST! | I j J-unatelt | Vida DRAGO PFTKOTSeK _ 1 RADIJSKE PRAVLJICE I Ilustracije: prot. UKOM | 1 J^ica \jk 'ThUdavi na fouliu | NA.JMCPSF niKLIT/RTO »ARIT.O VRMKIH IM »ALIJI! | | DOBITE JIH V SLOVEIVSK1H Ki\Ji(,AKMAH V TRSTU, GORICI JA' V SESLJANU f = s TimiiiiimiiiimiiiiiimiiHiiiiiiiimiimiHiiiiHiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiK VREME ratura v stopinje. Trstu Vremenska napoved za danes: Fostopma razjasnitev. — Temperatura bo še nekoliko padla. — Včerajšnja naj višja tempe-je dosegla 4.9; najnižja 2.9 STRAN 4 ZADNJA POROČILA 6. DECEMBRA 1952 MM. ilji; i liiiiiili fSSjjjnnJfnStP* “l-iit fe. p J - — ir -- *... 5»XgagaiRg!SiaSBaii!iSgiW RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. ccm« Trsta: 17.30: Daniel Auber: Uvertura k operi «Fra D -ivdIob. 18.45: Chopi-nove potonem. - Trst II.: 18.15: Beethoven: Koncert št. 4. 22.00: Paganini: Koncert st. 1. lrs‘ » 22.00: «%h - mat avtorju«, rad iska iya G-na W sani a. - Slovenija: 15.10: Slavni solisti v operan Verdija in Puccinija. OMAJAN TAFTOV POLOŽAJ V AMERIŠKIM SENATU Trenja v republikanski stranki Harriman se zai/zcma /a ekspanzija sveloi/nega gospodarstva Truman noče komentirali Eisenkou/erjei/e izbire bodočih članov vlade NEW YORK. 5. — Med najbolj vnetimi pristaši Eisenho-werja je nastala nekakšna zaskrbljenost zaradi bodočnih odnosov s Taftom, čigar položaj v senatu bi lahko postal dokaj bolj negotov kakor se dozdeva. Iz Washingtona prihajajo namreč vesti, da mnogi republikanci iz Taftovega kroga nimaio namena zavzemati s? za imenovanje Tafta na čelo večine v senatu. Senatorji menijo, da bi imenovanje Tafta na tako važno mesto povečalo napetost med Eisenhower-jem in Taftom, ker bi slednji izrabil svoj vpliv voditelja večine in se postavil po robu imenovanju Martina Durkina zi ministra dela. Averell Harriman, ravnatelj ameriške agencije za medsebojno varnost, je včeraj govoril na zborovanju kongresa industrijskih organizacij in poudaril v svojem govoru, da je dolžnost Združenih držav, ki imajo največje rezerve kapitala na svetu, da pospešujejo produkcijo v drugih deželah. Harriman je izjavil, da je treba podpirati delo Mednarodna banke za obnovo in razvoj in pospeševati zasebne investicije v tujini in dostavil: «Se nadalje moramo podpirati produkcijo in izvoz surovin v manj razvitih deželah in tem deželam pomagati k večji gospodarski blaginji. Imeti moramo zdravo carinsko politiko in izboljšati ter razširiti trgovinske pogodbe. Se nadalje moramo seznanjati druge z našim tehničnim znanjem in spretnostjo® Harriman je nadaljeval, da so ameriški delavci vedno podpirali ameriško zunanjo politiko in da je ta podpora bistveno potrebna za uspeh te politike. pozval je zastopnike CIO, «Janes» da podprejo vojaški program Amerike in njenih zaveznikov, pri tem pa poudaril; «Ce hočemo ohraniti mir. mora tudi moralen cilj spremljati vojaško in gospodarsko silo. Pomanjkanje morale je usodna slabost sovjetske diktature, ki temelji na nasilju in terorju. Pomanjkanje morale je tudi dovedlo na Češkoslovaškem do antisemitizma, s katerim hočejo prikriti svoje gospodarske neuspehe.« Na včerajšnji tiskovni konferenci je izjavil predsednik Truman, da se bo izročitev upravnih poslov novi vladi izvršila v takem redu, kot verjetno še nikdar. Na razna vprašanja o sodelovanju s funkcionarji, ki jih je imenoval bodoči predsednik Eisenhower je Truman izjavil, da dolJivajo ti bodoči funkcionarji vse informacije, ki zadevajo njihove dolžnosti. Truman je odklonil vsako izjavo glede Eisenhowerjeve izbire bodočih članov vlade. Poudaril je, da je treba nuditi vsem najprej priložnost za delo in bo šele potem dopustna kritika, če bodo napravili napake. Ako pa bo vse v redu, bo on prav tako srečen kot vsi drugi. Truman je nadalje izjavil, da se zaradi preobilne druge zaposlitve ne bo mogel udeležiti junijskega kronanja angleške kraljice, kakor bi to tudi rad storil. Na nadaljnja vprašanja je predsednik označil predsedniško tiskovno konferenco kot edinstveno ustanovo sveta, na kateri lahko predsednik seznani prebivalstvo s svojim nazi-ranjem tako, da ga vsak razume. Na vprašanje, če bo tudi Eisenhower imel tiskovne konference, je Truman odgovoril, da so predsedniške tiskovne konference zelo dobra stvar. med poletom. Vestnik dodaja, da izdelujejo sedaj v Sovjetski zvezi po 450 letal «Mig 15» mesečno. Dozdeva pa se, da razpolagajo še z drugim lovskim letalom, ki lahko strelja rakete. Nadalje pojasnjuje vestnik, da je Sovjetska zveza s pomočjo nemških tehnikov pričela graditi velikanski bombnik s trio-gelnimi krili, ki bo opremljen s 6 reakcijskimi motorji in bo lahko brez postankov preletel progo Sovjetska zveza - ZDA in nazaj. Letalo bo imelo 22 mož posadke, 11 mož bo predstavljalo rezervo v primeru daljših poletov. Iz podatkov te angleške revije je razvidno, da izdela Sovjetska zveza letno 11.000 vojnih letal,. meeuMK sveta za narodno zdravje dr. Pavle Gregorič je 29. novembra odlikoval direktor: a instituta za rehabilitacijo v Vzhodnem Oranu (ZDA) dr. Henryja Kesslerja z redom zaslug za narod I. stopnje, ker je KessJer organiziral prvi rehabilitacijski center za invalide v Jugoslaviji. y Egiptu so izpustili nadaljnjih 35 internirancev Vlada je likvidirala stavko radioteiefonskih uslužbencev in jih prisilila k delu pod nadzorstvom policije KAIRO, 5. Uradno poročajo, da je vojska izpustila nadaljnjih 35 političnih internirancev. V tej skupini so tudi Farukov bratranec princ Abas Halim, bivši saadistični voditelj Ibrahim Abdel Hadiim in bivši vafdistični glavni tajnik Fuad Sirag El Din. Domnevajo, da z izpustitvijo interniranci še niso rešeni vseh obtožib in da se bodo nekateri verjetno še znašli pred glavnim tožilcem. Izpustitev tolmačijo s tem, češ da je Nagibov režim že tako ustaljen, da mu niso več potrebni Varnostni ukrepi, kakor n. pr. pridržanje političnih ne-prijateljev. Danes ob 9 dopoldne so se pod predsedstvom podtajnika v zunanjem ministrstvu sestale številne vladne osebnosti, da bi razpravljale o tem, kakšno sta- | preiskavo. lišče naj zavzame Egipt na trgovskem in gospodarskem področju, ako bi Zapadna Nemčija ratificiraJa reparacijski sporazum z Izraelom. Razgovorov so se udeležili tudi predstavniki visokega poveljstva in podtajniki finančnega in trgovskega ministrstva. Vlada je z naglim ukrepom likvidirala stavko uslužbencev Marconi je ve družbe, ki so vnesli dezorganizacijo v radiotele-fonsko in radiotelegrafsko službo med Egiptom in ostalim svetom. Po 5 urah se je zopet pričela normalna služba. Policija je vdrla'v stanovanja"stavkajočih in jih odvedla v urade, kjer so se morali ponovno lotiti dela pod nadzorstvom policijskih agentov. V zvezi s stavko je javni tožilec uvedel !::l : :: iKiljiljli nsiiiiffi -- =- I : ::PPIir' n ' •; •: -- : ' ’ • Robinson izgubil naslin/ prt/aka zaradi nesporazuma »/ dalumu Tako mi mislimo: Proizvodnja sovjetskega letalstva LONDON, 5. — Sodeč po angleškem letalskem vestniku preizkuša Sovjetska zveza «zračno letalonosilko«, ki lahko nosi lovska letala in jih v primernem trenutku spušča ; no proučili problem in potem proti sovražnemu letalstvu. Po 1 izdali sv oj sklep. NEW YORK, 5. -- Atletska komisija države Neva York je v petek, nekaj minut po polnoči naznanila, da naslov svetovnega boksarskega prvaka srednje kategorije čaka novega lastnika. Robinson je namreč prekoračil 6-mesečni rok, ki je dovoljen za počitek. Sklep komisiie je objavil njen predsednik Robert Christen-berry. Ta odlok velja samo v državi Nevo York, ki ni včlanjena v National Boxing Association. Sekretar zveze je kljub temu danes izjavil, da bodo natanc- zaslugi posebnih priprav je baje mogoče pripeti po 1 lovec vrste «Mig 15» pod vsako krilo zračne letalonosilke tudi fiuslralske čete za Iti Mino? Zadnje vojaške vaje v Avstraliji so bile izvedene v podobnih okoliščinah kakor lndokitajske gverilske borbe SYDNEY, 5. — Iz neuradnih krogov se je zvedelo, da pripravlja Avstralija načrt za pošiljanje čet v Indokino. Vendar vlada zanika, da so predvideni skorajšnji vojaški spo-rrizumi. Lomneve v tej zvezi so se pojavile v sredo, ko so bile v Avstraliji obsežne vojaške vaje. Vaje so bile namreč izvedene docela po zasnovi borbe proti gverilcem in na ozemlju, ki ima podobne značilnosti ka tor indokitajsko. Politični viri zatrjujejo, da se Avstralija ne bo udeležila nobene akcije v Indokim, razen v okviru načrtov Copnmonwealtha. Pripominja se„ da trenutna konferenca ministrskih predsednikov v Londonu nudi Com-monwealthu izredno priliko za proučitev načrta, na podlagi katerega naj bi bile okrepljene francoske čete v Indokini. Vojaškim vajam so prisostvovali angleški, ameriški in novozelandski vojaški opazovalci. Avstralski obrambni minister, kakor tudi zunanji, minister, nista hotela odgovarjati novinarjem na zadevna vprašanja. Kljub uradnim demantijem pa baje obstajajo dokazi da zavzema Indokina v avstralskih strateških načrtih eno prvih mest. Kakor poročajo iz Washing-tona bo francoska vlada bržkone zaprosila ZDA za 125 milijonov dolarjev* ki bi jih uporabila za vojno v Indokini. Uradna vloga francoske vlade s tem v zvezi bi lahko bila predložena Ameriki že prihod, nji mesec. Zadeva je baje tako nujna, da bi po mnenju nekaterih francoskih ministrov ne smela biti odložena niti do ustoličenja generala Eisenho-vverja. Robinson je hotel sporočiti svoj sklep o nadaljnji aktivnosti v pismu, ki bi ga moral objaviti danes opolnoči Cristen-berry in NBA. Trenutno je fia potovanju proti Bostonu. Tudi če bi v tem pismu omenil, da misli nadaljevati z boksanjem, Robinsonu ne bi avtomatično zopet vrnili naslova svetovnega prvaka. V državi New York bi moral sodelovati na turnirju ali boksati proti zmagovalcu izločilnega tekmovanja. Ta turnir bi bil organiziran od štirih komisij, ki nadzorujejo svetovni boks: komisija države Nevo York, NBA, evropska boksarska komisija in angleška nadzorna komisija. Uradno je Robinson izgubil naslov svetovnega prvaka, ker ga ni branil v roku šestih mesecev Zadnjič se je boril zanj 13. maja proti Bobu Olso-nu v San Franciscu. Zopet bi moral stopiti na ring 13. novembra, vendar so mu podalj. šali dovoljenje do 1. decembra. Noto so mu še enkrat podaljšali rok. Robinson je menil, da ima čas za objavo suojifi namenov do petka opolnoči, predsednik državne komisije Christenberry pa do četrtka o-polnoči. Po zmagi nad Olsonom se je Robinson izkazal v drugi smeri, namreč kot plesalec in napovedovalec v nočnih loka- lih in izgubo naslova so mu naznanili ravno med potovanjem v Boston, kjer bi moral nastopiti danes zvečer v naj-večjem mestnem anight clubu». Ko je Sugar izvedel za diskvalifikacijo je dejal: «Niso imeli pravice. Na naslov ima pravico samo človek, ki si ga pribori na ringu» Sugar je dejal, da je govoril v sredo zvečer s Christen-berryiem in da sta bila istega mnenja, da namreč ni koristno, da bi Robinson boksal pred novim letom. Predvsem zaradi taks in pa zaradi zdravnikovega predpisa po porazu proti Joeju Maximu. Na vprašanje, kaj bi naredil, ako imenujejo drugega svetovnega prvaka srednje kategorije, je Robinson dejal, da bi pa povabil na dvoboj. Tudi Gainford, Robinsonov menažer, je rekel, da je govoril v ponedeljek s Christen-berryjem, ki mu je dejal: «Dajte pismo na pošto, da ga bom lahko imel v petek. Brez dvoma je nekje prišlo do nesporazuma, ker sem jaz naredil samo to, kar je hotel Chri-stenberry». Gainford se nadalje sprašuje, zakaj je komisija države Nevo York zasedala v četrtek in ne v petek, kot bi morala. Menažer je v zaključku svoje izjave rekel, da Robinson nima namena zapustiti boksanja. JACK CUDDY Turpin-Robinson že v polnem teku. * * * WASHINGTON, 5. — National Boxing Association je sporočila, da je menažer gugarja Robinsona brzojavno naznanil, da bo njegov gojenec branil naslov svetovnega prvaka prihodnje poletje v Londonu proti Randolphu Turpinu. Kako se bo izvlekla komisija New Yorka iz prenagljenega sklepa? SoSoEna - Napeli 1 X Como - Lazio 1 X Florentlna - Atal&nta 1 ialer - Udinese 1 Juventus - Milan 1 X Novara - Spal 1 Pro Patria - Palermo 1 X Roma - Samipdoria 1 Triestina - Torino l Modena - Caigliari 1 2 Piombino - Caiamia 1 Trcviso - Lucchese X 1 Lecce • Venezia 2 Salem i t sm a-Si rac usa 1 X Reggiana - Livorno 1 Seznam državne ena^storice za tekmo proti Zah. Nemčiji BEOGRAD, 5. — Jugoslovan- ziciji za črnega; Trajkovič - boksar i ev LONDON, 5 — Boksarski organizator Jack Solomons je danes rekel, da bi bil pripravljen organizirati boksarski dvoboj za naslov svetovnega prvaka srednje kategorije med Turpinom in Humezom. Solomons je istočasno priznal, da je položaj po sklepu komisije čuden, saj je bilo znano, da je imel Robinson čas za odločitev do danes opolnoči. Solomons je tudi priznal, da so bile priprave za match Program jug BEOGRAD. 5. Jugoslovcji-ska boksarska zveza je izdelala program meddržavnih dvobojev za leto 1953: 6. januarja v Bologni proti Italiji; v času od 7. do 14. junija v Zahodni Nemčiji; 5. julija v Atenah proti Grčiji; 13. septembra proti Angliji v Beogradu. Zveza je v pogajanjih za match proti Avstriji (5. aprila na Dunaju), medtem ko so Francozi pristali na dvoboj šele v letu 1954. Mladinski turnir v Viareqqiu z osmimi tujimi enaistoricomi VIAREGGIO, 5. — Na letošnjem mednarodnam mladinskem nogometnem turnirju v Viareg-giu bo nastopilo osem italijanskih in osem tujih enajstoric. Organizatorji so že prejeli večje število pokalov in praktičnih nagrad. Tudi košarkarski turnir, ki je vsako leto ob času karnevala, bo letos prirejen v znatno razširjenem obsegu in z večjo mednarodno udeležbo. 2 vseh vetrov O Na podlagi doseženih rezultatov in igre na XV. olimpijskih igrah v Helsinkih, je sestavil bivši madžarski reprezentant Kajman Henszel-man, ki je sedaj trener švedske reprezentance, svetovno vaterpolo reprezentanco. V moštvo najboljših igralcev sveta je uvrstil naslednje igralce: Goljkman (SZ), Gyarmati (Madžarska), Stakula (Jugoslavija), Bjilsma (Nizozemska), Hughes (ZDA), Kurtini (Jugoslavija) in Szivos (Madžarska). To je pomembno priznanje znanega strokovnjaka in trenerja jug. vaterpolistom. ska nogometna zveza, je izdala seznam igralcev, ki bodo nastopili v zadmji mednarodni nogometni tekmi leta proti Zahodni Nemčiji 21. t. m. v Lud-wigsh*fenu. Poklicani so bili naslednji igralci: Stojanovič, Beara, Belin, Crnkovič, Zeko-vič, Stankovič, Čajkovski, Horvat, Boškov, Tasič, Or n ja nov, Jocič, Vukas, Bobek, Zebe c, Li-pušinovič in Rajkov. Mcštvo bo odpotovj-lo v Zahodno Nemčijo 18. decembra. Šah Jugoslovansko prvenstvo BEOGRAD, 5. — Rezultat; prekinjenih partij dasetefca Kala jugoslovanskega šahovskega prvenstva: Nedeljkovuč - Krivec 1:0; Djaja - Matanovič remi; Vukovič - Udovčič 1:0; Andric - Trajkovič remi. Rezultati enajstega ko'a: Ma tanovič - Milič remi; Trifunovič - Nedeljkoviič 1:0; Udovčič -Rabar remi; Djuraševič - Pirc prekinjeno v nejasni poziciji; Gligorič - Vukovič 1:0; Božič -l Fuderer prekinjeno v boljši po- NA DIRK> PO ARGFNIINI" BELGIJSKO MOŠIVO PAOLO NA 4. MESTO lqra*ci Rapida bodo gostovali konec meseca v Skoplju SKOPLJE. 5. — Uprava nogometnega kluba Vardar je povabila na gostovanje nogometno enajstorico dunajskega Rapida. Večkratni avstrijski prvaki bodo nastopili v Skoplju konec meseca. Počilek pred gorsko eiapo Ivkov 1:0; Puc - Andric prekinjeno v nejasni poziciji; Krivec - Djaja remi; Bogdanovič -Kržišnik remi. Stanje: Fuderer 7.5 (1); Trifunovič 7.5; Puc, Pirc 6.5 (1); Matanovič, Milič 6.5 itd. VILLA DOLORES, 5. — Van Steenbergen je sicer zmagal na osmi etapi kolesarske dirke «Po Argentini* in povečal svoj naskok na lestvici, zato pa sta nih gum ne štejejo, druga dva Belgijca odstopila in sicer Close in Van Kerho-ve. Belgijsko moštvo je zato s prvega zlezlo na četrto mesto. Close je padel in si pri tem odrgnil roko in nogo. Izjavil je, da je zelo slaboten po štiridnevnih motnjah v želodcu. Van Kerhove je prišel na cilj po maksimalnem času. Tretji belgijski vozač, ki še vozi skupno z Van Steenbergenom in Ockersom, je Van Ende, ki ima 37 minut zamude Tudi včeraj je cesta bila zelo slaba zaradi hudih neviht ter puščavskega peska, ki je silil vozačem v oči. Preluknja- Preostali vozači bodo jutri vozili edino gorsko etapo iz Ville Dolores v Cordob. V tej etapi bodo dirkači šli preko vrhov, ki presegajo 2000 m nadmorske višine. Priobčujemo popravljeni vrstni red do osmih etapah: 1. Van Steenbergen 42.38,44; 2. Ockers 42.54,33; 3. Varisco 43.10,43; 3. Cavaglato 43.11.50; 5. Sevillano 43.15,28; 6. Val-mitjana 43.16,14; 7. Crispin 43.18,49. Ttur ne rime v Dietnih oDrisin PARIZ, 5. — Organizatorji kolesarske dirke «Tour de France« so izdelali v glavnih obrisih progo za leto 1953. Start bo v Strasbourgu jn dirkači bodo vozili v nasprotni smeri kot. lansko leto. Pred* videvajo izlet v Belgijo in Luksemburg. Po atlantski obali pelje proga proti Pirenejem in od tam obrne proti Sredozemlju. ?o dveh alpskih etapah bo nato karavana prispela v srce Francije in po ravnem do Pariza. Na programu je ena sama etapa na kronometer, odpravljeni so težki vzponi na Ventoux in Puy de Dome. Na tekmovanju bo nastopilo 13 moštev, vsako z desetimi dirkači (Italija, Belgija, Svit. , Holandska, Španija, Francija, Luksemburg, šest regiona ni moštev in eno severno-afrisko Odpravljeni so tudi dodatki na gorskih ciljih. Ker praznu jejo leta 1953. 50-letnico dirke, bo poleg običajnih nagrad na razpolago najboljšemu tekmovalcu (m nujno, da bi bil prvi z lestvice) en milijon frankov. Dinamo v xMontevideu ZAGREB, 5. — zagrebški Dinamo se bo udeležil nogometnega turnirja v Urugvaju za pokal mesta Montevideo. Tekmovanje bo od srede januarja do srede februarja, izmed evropskih enajstoric bo na tem turnirju sodelovala tudi dunajska Vienna. KINO v T It S T I RosseUi. 16.30: «William - K rabinkas, J. Stevvart. Exceisicr. 16.00: «Show » Ava Gardner, K. Gray*>n. Nazionale. 16.00: R. P* tricia VValters. Fenice. 16.00: «Otroci se i>e pro-dajajo»# Lea Padovani. Filodrammatšco, 16.00: «Kei>2uru> M. OHara, P. Lawtord. Arcobaleno. 16.00: gozdu«, R. VVidmark, C. Smith. Astra Rojan. 16.30: «MoJZ**™’ Leig-h in famozni pes Lasiie. Alabarda. 16.00: «Dva krajcarja upanja«, Maria Fi°re- .... Ariston. 14.00: »AJfce v ču>'l6 00: Ferroviario (S. vit0'' jjayt. »Generalni inšpeirt0^,’ ■ ^ Vittorio Veneto. J6^ ^ford! me boš ubil«, J. Cr . Da. Azzurro. 15.00: »Samson ^rc. lila«, H. Lamarr, v. »> , Belvedere. 16.00: «prot' r' tanski obaiLi»,J. Payne-Marconi. 16.00: «Guliver-ievs tovanja«. m. Novo cine. 16.00: »Karavan nakov», E. Flynn. ^ Cdeon 16.00: «Orkan», J- jnotto Radio. 16.00: iGlan«« proti nevidnemu RADIO C O * K T K » 254,6 II. ali 117 i95J SOBOTA, 6. 13.30 Poročila, zvo». pogovori. 14.40 E>° ,Jvertura * 17.30 Daniel Aub^ Pe*"' operi «Fra Diav°J0*- iS.l5.7fT jugoslovanski!: n*^' s*«* kaj samospevov rUS irCna ciljev. 18.30 Moda * neJe. 19 18.45 Chopinove ^^.Vetn! Večerne vesti. 21.°° M jot)016' cer!. 21.30 Od soBo^«: 22.1° 21.45 Spored plesne s " zad Glasba za l»bko not. nja poročila. I' It M T **• 306.1 n. ali. 98u Kt'se 0 06- 11.30 Liihki orkestri. >*• Kega ljube in dejstva. 12.15 Za v jj0-nokaj. 12.45 Poročila. 13-w ,a5-mači motivi. 15.40 Zat,a'r''aP|»5na ba. 14.00 Poročila. 17.30 r glasba 18.15 Beethoven. Kor* št. 4. 19 00 Pogovor z ženo. I* Pestra glasba. 19.45 Poroi“ / 20.00 Stavki iz znanih koncert**--.0.40 Lahke melodije. 21.00 Ma za Salo — malo zares. 22.00 F3?*' nini. Koncert št. j. 22,45 Večen ples. 23.15 Poročila, ' “ N * ,4.25 11.30 S-rnionična glasba. ^ Pesmi. 17.15 Bctti: k« kraj»; trodejanka, 21.30 'rr popevke. 22.00 «Sah - mat * ^ ju», radijske igra Gi»a Ma» 23.30 Plesna glasba. 327,1 m, 202,1 m. [2.30 12.00 Opoldanski kon*e .jgied-Poročila. 13.50 Kulturni 14.00 Hrvatska narodu1*^ V«1' ,5.10 Slavni solisti v dija in Puccinija. l6-40^ie l/i"6 ia in ruiicnnjd. iv.-*- . ui1' i rodne pesmi. 17.40 P°Jl5 & • lasB»-venska lai.ia orkestralna 45 19.40 Operetne melodij6- 6ff veselih minut. 21.15 Kar ^ Jgr> mače... 22.00 Poročila, Plesni orkester Radia “ 22.35 Plesna giasba. ta- ~ (‘kalteh Ulickmb m Prci/cricl prof. dr. Fr. Bradač «Ce stanuje, pejt« precl k nemu s temla listkam In recite, de 'aka gspud Weller; ja, razumete?* je rekel Sam. In po teh bes dah .te stopil m.mo v hišo ter sedel. Lakaj z napudrano glavo je moOno zaloputnil vrata in grdo pogledal, toda oboje, zaloputnienje in grdi pogled, se Sama niti dotaknilo ni, kajti mirno je ogledoval mahagonijevo stojalo za dežnike, z izrazom kritdfne pohvale. Na&in, kako je njegov gospod sprejel omenjeni listek, je očitno vplival na lakaja v korist Sama, zakaj ko se je vrnil, se je zelo prijateljsko smehljal In rekel, da pride odgovor takej. «Sej je dobr,» je rekel Sam. «Le reete sojmu staremu, nej se prevet na poti. NC se ne mdi. Sm že ubedvou.» «Vi obedujete zgodaj, gospod,* je pripomnil lakaj z napudrano glavo. «Spuznou sm, de m putem bi veflerja diM,* je odgovoril Sam. «Ste že dolgo v Bathu. gospod?» je vprašal lakaj. «Se nikoli mi ni bila čast, slišati o vas». sP lerjem. V Cajevni se je gospod Pickwick '^ozl množico Bantam, ki ga je zagledal, se je prepletel - ^ ga prišel navdušeno pozdravit. _ ’ Kakšna raS vani «Dragi gospod, neizmerno sem Voc^nrane. Čestitam Ba-th, Gospa Dowlerjeva, vi ste kras S?v ^ k vašim peresom. I-menltno!» (fladaVevanie MiieseCno 21» Odgovorni urednik STANISLAV KtNKU - UKtL)NIS! VO: ULICA MONTECCHJ St b 111 nad. - Telefon Številka 93-hO« iti 1*4-638. - PoStnl predal 502. - IJFKAVA: IJL1CA SV KKANCISKA 5t. 20. - TeleforsKa številka 73-3H - OGLASI od 8.30 VA m od * IB — Tel 73-38 — Cen* oglasov /,a vsak min viSine v ftirnn l stolpca trgovsk* 60, t nančni^upravni 100, osmrtnice 40 »ir Za P*1.KJ ra vsak inrr. Strine 1 Molpra vse vrstp oglasov o<' 10 dlr» Tiska Tiskarsk* ravnd ^Trt Podruž CVorira HI S PeMIco 1 -fI. Tel 33-82 — Kokoplsl se ne vračalo —---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- , voo lU.inco''-”- tl*^ INAKOC.NINA Cona A: mcacCna 3bO CelUletna UOO polletni :/00 celoletna 4200 Ur. red. ljud repud. JUK0Sl*vlla.'..nega liioz«>",sKe* T„sT PoStnl tekoCl ratun *a STO ZVil Založništvo trtnSKrga tisKa Trst 11.5374. — Jugoslavijo: Agencija demoKra tlska r)ZOZ Ljubljana Trg Revoluclic 19 tel. ?00!) tekoči ratun pri Komunalni nankt v tjubljant s-t-90332-? - Izdala Založništvo ir*8