mtm finiR TOTnn omi nntm ta u wjw Irf^f <7\terr«1 rordeljck. vsak dan iju' g^T rednlitvo: aH« «v. Fran««*« A rile?« it 20. L nadstropje Dooisl nrcdiiJtrtL Ncfr»-*irti« pfcp-« M ne trrejeir.JOL roKopi^- vTSČ»fx — Odjov J^* Proi. F. Peric. — Leslnik tiskaj* / r z* irese L 7.—, S m 2* iooiesstvo mesečno j lir -ls'< tisktrae S let« L 32.— I: nredniitra ia 3LJ'0' 1-T-2 - T - - — J i). — 11-57- v rrsfiit ¥ cetrf K 22, Januarja 1925, OINOST Posamezna številka 20 cent. Letnik L Posamezne ttevilke v Trsta la okolld po 30 cent. — Ogtssi te rsćunsj© * ttrokmti ene kolose (72 — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mm po 40 ca* (mmet tih vale, poslanic« ta vabila po L L—, ogla«! denarnih savodo« ■ur po L 2 — Mali oglasi po 20 cest beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, aaročnin* in reklamacije se pctfiljajo Ukljućno upcav Edinosti, v Trsta, alica sv, Frančiška Asiikega ttev- 90, L aitaTropla — TeleJa« aredoiMva ta aacav« UA Sanje in resnica «Ce bi hoteli dan za dnem govoriti o tem kar pišejo slovarski listi, bi neogibno zapadli v veliko enoličnost. Pritožbe so vedno iste: sodniki in sodni uradniki ne razumejo jezika ljudstva; učenci v pode-žebicih občmah se vpisujejo v otroška zavetišča «T,ege Nazionale«; kakor dež se vlivajo pritožbe in ovadbe te vrste. Življenje slovanskega prebivalstva v naših pokrajinah H se meralo — po pisale slovarskih Hstov -- uveljavljati izključno le v smeri stroge ločitve med tem kar je slovansko, in meU tem, kar na sploh pripada italijanskemu življenju*. # «Vemo tudi mi. da ^bi bilo želeti, da b« v nekaterih pasih. k«r živijo Slovani, funkcijonarji poznali nekoliko slovanski tcz'k (che i funzionari abbiano un intan-nalura di lirgua slava). Toda ti po-sern slovanski pasi se ne .smejo zamenjavati z vsem ozemljem, kjer prebivajo Slovani. ki je v resnici po največjem delu dvojezična ozemlje. Slovani razumejo italijanščino^ Posebno pa razume kmet — v razliko od vsake druge socijalne kaiegorije — nr s trpravni in sodni irzik T toliki meriV bl CDC^el uajati Akcijo nam samim! To pa Di prednost kakega ljudstva, ampak soci- Jalnega s>>;a. In kaj naj storimo mi, če to nekoliko spren-Lnja profil slovanskega kn.eta, ki naj bi bil nedostopen za vse, kar je italijanskega. Treba res nekobko fanta zje za misel, da bi se isti kmetje -adi teća. ker se kaka njihova stvar razpravi a na%odn*ji v ilaliianskem jeziku, naha a i v nepoznanem jim svetu, da ne razumejo nič več in da ne vedo. kam bi se dejali.* Tiko čitamo v torka.-em opoldanskem «Piccutu» ood naslovom: cL uh e e il dolr*> (Kontno in -sladko). Ne »mo ravnik, razumnik solo1", ampak vsakio. ; rrv-re pametno in logično misliti. se mora prreti za glavo v začudenju, kako more Kst, ki Hoče biti resen, predlagat: syrp javnosti toliko kričeče neresnosti, gorostasnll. neskladnosti in ne.Jancsl.i?! ^ Tržaški list se roga slovanskim g asi-lom. kt»- da prihajajo vedno z istimi pritožbami. Mi pa menimo, da je to preresna in preziiostna stvar, da se morajo na i li^ti vedno, in vedno oglašali z istimi pritožbami. Za oraivilno presojanje kake pritožb^ ni ^lerodajno dejsivo, da se vedno ponavlja, marveč vprašanje, ali je ta pritožbi opravičena?! Tudi zdra-n:k zdravi bolnika 'ako dolge, dokler ne ozdravi bo- v slovanskih krajih m za slovanske otroke k^alno naviti ,vsebino škofove iz^ve. slovanske vrtce in zavetišča. bi jo mi Skof dr. Jeghč poudari da ^ ^jegva dratfe volje podpirali. In to bi morala, če palača m spremenila v volilno ta-bomce 2 nje nLSvTs le vzgojni in doveko- SLS m da on ne vodi klenkalne ag.Uc^ ljub J. Laž, zavestno napisana U ž je, da Jud. odklanja obce razsrr>enoausl,en}e^ smo mi nasprotni učenju italijanskega je- je SLS njegova stranka m odločno rilTa Nikdo in nikoli se ni med nami ogla-1 da bi ^a dolžnost duhovn&ov da gredo ------* *■- v cerkvi m izven nje t boj za oi-o. Odsooor Sv. st lice JugosL Blatil bEOGRAD, 21. (Izv) Vlada je prejela poročilo od jugosk>venskega zastopnika pri Vatikanu cirja. Smodlaka, da je Sveta stolica oficijelno odgovorila na predstavko jug:siovenske vlade radi zlorabe vere m v »i fl___ - i** * * ^ ^.ir^i a «sanje» nasa kakor sil proti temu. Vsi želimo, da se ta jezik poučuje, kdikor zahteva praktična potreba življenja. Z zobmi m nohti se pa upiramo preti temu, da bi bilo učenje italijanščine sredstvo raznarodovanja. Očita nam, da hočemo vse, kar je akr vanskega, strogo leoevati od vsega, kar je italijanskega, da hočemo biti povsem cd-deljen .slovanski otokTudi ta trditev je atentat na resnico z namenerm. da nase ljudstvo, pred vsem pa njega vodite1 je ® razumništvo splrh, predstavlja pred italijansko javnostjo kot sovražnike države in italijanskega naroda. Mi izjavljamo vedno, da želimo ne le mimo sožitje, ampak tudi vsestransko plodcncsno sodelovanje z italijanskimi sodržavljani za pespeševamje skupnih koristi. Čemur se neodjenljivo u-piramo, je, da bi se dovajala v pogubo naša narodnost in naša kultura! Tako zahteva naša realna kerist in niso n:kake uv —\----' „ui: tako Vr^^Ki .Piccolo». Mi se | dvojice pri predsedniku francoske repubii- ta-^o je vzbudila tudi po časopbju nove razprave o tem vprašanju. Iz današnjega pisanja pariških dnevnikov je razvidno, da so «Journal*, «L'Avenir», «Echo de Paris», «Figaro» in «Victoire» proti odora vi poslaništva; med tem ko se «L Oevr«» in «Ere Nouvelle* j>ostavIjata na stališče vlade. *Ere Nmrvele. še posebno napada katc^h *»Io^nskih pesnikov. Prevedene so papeža radi njegovega vmešavanja v fran- pesmi Vodnika, Jenka in Gregorčiča. List jar- obema državama, kar bo pomenilo za Herriotovo vlado velik uspeh. Jugodorenaka kultura na Poljskem VARŠAVA, 21. Najstarejši polski list «Ga-zeta Warszawska» posveča že več časa veliko pizornost jugoslovenskim kulturnim \-pra5a-T« dni je prinesel poljske prevode ne- coske šolske zadeve in vprašanje- organizacij. _ Ostre prlp3mba leolčnrjao proti vladni izjavi kancelarja Lutherja BERLIN. 21. Osu^njenje, ki je včeraj Ija, da bo prinašal prevode tudi srbskih, hrvatskih, čeških, ruskih m bolgarskih pesmi. Sovietski predlogi Romuniji za razdelitev Besarahije PARIZ, 21. Iz Bukarešta se javlja, da »-o-----;---- . . c ta ui-ivi.nl, v^su^njenje, Ki je » »j | 1 i. X. t)UAai CsUE, se )a > I(a, ua cerkvenii opravil v pouUcne svrhe• med republikairskimi strankini je sov ,-tska vlada z željo po končni ure- stolica oficijelno izjaivi)a, da obsoja zioraoo radj ^^^ nQve vlade v državnem blitvi vprašanja Besarabije, ki jo zahteva vere v Polltlčnerf^rh^n nC ^^^ zberu, je dobilo danes svoj odmev še v j za ukrajinsko sovjetsko republiko, storila -vmesevanje , , . . glasilih teh strank. Še danes se ponavlja.; nov korak pri romunski vladi ter ji pred- strankarske politične berbe. Končno izjav- da ukQ iz-avo s katero je na5t0pi a j lagala, da bi se pokrajini Besarabije Ismail Ija Sv. strica, da je^-Ja svojemu nunciju v!ada dcsnice podala ]ahko tudi vsaka in Ka^ul dodelili Romuniji, medtem ko bi neočradu nalog, da sporoča vsem cer-jv,a^ ]evice Kcr . ravno desničarska ostale pokrajine določile s plebiscitom kvenim oblasfcvom njene želje. 1 vlada Usta ^ je s to i2)avo pr€ ie objavila iz Pariza poročilo, da se | nje Ti listi so izračunali, da je v I poset jugoslovenske kraljevske v.adi pri predsedniku francoske repubii-ne v pt vi polovici maja. Oficijelni obisk bo vecic . . stvari, to so pa n* sanje! Snoj. trajali_dL Kralj Aleksander Posebno! Haselievauje specllcllstov v Rasill ao'vl| Poboji za nastanitev - Višina plač - Sovjet- ka» ie objavila iz rama poru<-iiu. ua ^: ; v ---- , --------. • ■ . * ^k^)« - »auui - bo vršil ooset ju^oslovenske kraljevske vladi sest na desno usmer.enih ministrov, j ski teimiki vrSli prakso v inozemstm w slepomiši .nccoic. ,u -.dvojice pri predsedniku francoske repubii- j tako da^imajo desničarii v vladi — ^ ....... — - | " opiramo na resnico. Kakor ta list pređo a ke v prvi polovici maja. Oficijelni obi,k MOSKVA, 21. Agencija Rosta poroča, vedoma in zavestno, da bi s svojimi sanjami zatemnjeval resnico! 9 jugoslovenskl vladi ni Krize Minister Š ur min odstopil? - Dr. Žerjav pri kralja EEOGRAD, 21. (Izv.) Za danes ob 18. ' je ministrski predsednik Pa^ič sklical! da imajo desničarji v vladi močno bol večino. Vlada je tedaj izrazHo^desnLai-, ^ je komisi^ ki ^ ^ vlada ločila za 0 i proučavanje naseljevanja specijalistom v K arija obiščeta nato po vojni opustošene j ^aa ne upa reci tega. Kar nece. Posebno R skieniia ^klicati v Rusijo več ino-kraje se levičar^ bav^o z novimfmancnim mi- zamskih tehaik^v ^ inienijerjev, kakor -- Imstrom, dosedanjim mmisteri^alnim rav- zahtevala industrija. Povablje- Odnolall medCatlkanoni In Francijo t Razprava v francoski zbornici o akinjeniu e]anov sedanje vlade — ___ poslaništva pri Vatikanu - Talijani v Tunisu publikansko ustavo, zato je pa vitez mal-PARIZ. 21. Na »nočnji seji je poslan- teškega reda sv. Janeza in je kot tak po-ska zbornica razpravljala o zunanji p dal prisego večne zvest>cbe kralju Prusije. — - - .. . 1 i tiki sedanje vlade ob priliki predložitve Schlieben je bil vedno izrazit ne?nsk; na-sejo min istrskega svetil, da se razčistii po-. ^^^ za zunanje zadeve. I cijc^iaJec m nasprotnik republike. V položaj trgovinskega mm:stra Surmma, ki je. 2^ctTsxat se je zacpkrsi dc-tć-krila treh cijalnodemokratskih Listih se poroča, da se prišeJ v spor s prosvetnim min rs trem rn zlinan;ie:>0Htićnih vprašanj: # odnosaji z ^ v. Schiieben po revoluciji* jeseni 1913. " ° XT _ - • • ______!__tr Tlimeil ITI . _ T| P Qd to baivio un J ' 13Ti.CS. --------------4 , .. lezni! To je njeg^a naloga in izneveril bi se veliki dolžnosti svojega pok'ica. če ne bi zdrar.il bolezni do ozdravljenja. Tako je tudi naloga in dolžnost naVih listov, da neprestano govorijo o tem, kar teži naše ljudstvo, o krivicah, ki se mu gcJfjo. Ker se krilce nadaljujejo in se še p^ostruiejo dan za d icm morajo naši listi tudi nada'je govoriti o i)jih! <-Piccolo\a- dolžnost bi bila^ torej, da veljavna dokaže, da so naše pritožbe neopravičene. da n- pr. v^a sedanja praksa na sodnrah cdjavarja koristi ljudstva ter da pravna varnost nič ne trpi ob —dan i uredbi, ko sodijo o njegovih stvareh sodniki. ki s stranko ne morejo občevati, ker ne ooznaio njenega jezika. Uredn'ki «Pic-cola» n-j ki prečkajo naš nedeljski uvod tisk levičarjev, da ministri, ki so spre- --e - ■ ■ _ a j • HietmdlUUUi Lnaviv« ua >v.mj k. ■ ■ — ---- jtti tu iiouiiu u. v, Z-S. tajili vse, kar je vsaki minister, ki pride y spor z vlado, tz- ^^ p0m;rjena. dosedaj postavila nemškonacijonalna vajati pcisledice. O kaki knzi v vladi ni Q razjncrah v Tunisu sta govorila po- stranka kot svoj program. Ta stranka je mogoče govorih. Kaj namerava storit: ^anca Morinaud in komunist Berthon, ki bila še včeraj monarhi stična. Danes pa dr. Šurmtn. ni še znaao. . p^^jaj da jc delavstvo v Tunisu | proglašajo nemškonacijonalni ministri re- BEOGRAD. 21. (Izv.) Danes dopoldne 1® i' Berthomi je cdgovori1 Her-1 publikansko ustavo kot pravno podlago kralj sprejel v avdijenci ministra drja. Zer-1 £ k; je silno napadel francoske komu- ^ delovanje državne vlade. Včeraj so java. ki je dospel v Beograd. Dr. Žerjav je ^ v - - ■ - -t predložil kralju več ukazov v prdpis. med ukaz o odlikovanju v Sic^veniji. mnogih drugimi tudi ognjegauscev Dr. MaCet ln tovariši izpuščeni Iti zopet aretirani Sklep banskega stola ZAGREB, 21. (Izv.) Danes dopoldne ob 10. uri je bila proglašena razsodba ban niste, češ da se spravljajo v zvezo s tujkn: j nemški nacijonalci zahtevali temeljito ob-nacionalisti, samo da bi izzvali_kako vstap računanje s sccijalno politiko. na škrdo Francije. Poslanec Marinaud je poudarjal da so zahteve Itaiiianov v Tunisu pretirane V Tuni: - živi 88.000 lta!::a-noVr in ne 130 000 kakor trdijo v Italiji; skega stola o pritožbi državnega pravdni-1 med Francijo in ItaMjo. Nikdo bi ne sme: ka glede sklepa sudbenega stoia radi k:-1 p-^-zabiti na italijanske žrtve v svetovni; danets pa izjavljajo njihovi* ministri v fvladsii izjavi, da je nadaljnje izoblikovanje socijalnega zavarovanja socijalna dolžnost. Včerai so se nemški nacijonalci zakleli proti Dawe-Francozov je 55.000 in drugih^ tujcev 16.000. s^emu načrtu in londonskemu dogovoru. Ne razume 3 kakšna pra%"ico zahtevajo danea zahtevajo isti nemški nacijonalci Italijani večje ugodnosti kakor na pr. An-i lojalno iz\TŠitev teh pctfodb. In vse te gleži? Ministrski predsednik HerriX je spremembe kar čez no^ za nekoliko mini-opozocil zbornico na prisrčne odnošaje ^trških stolcev. r:tve Zadoščenje desničarjev. kazenskega postopanja proti drju.ivr>jnk Omenil je posebno dejstvo, da ima. Na dr^gi strani izražajo foti Mačeku m njegovim tovarišem. Senat ban-! ItaJija toliko prebivalstva, da mu ne more | naci^alce^v m nemške Irudske stranke skega stc-Ia je v glavnem uvazeval pritož- dati vsakdanjega kruha; radi tega se mo-|svoje dopadenje nad vladno izjavo. Ti listi 1 državnega pravdnika in razveljaril!rajo Italijani seliti v druge države. V osta-j«; aiorejo razumeti kake " - " ' ' i orioravlia reforma vsaga, t=;I Jco časa nasprotovali bo drža\*nega pravdmka m sklep sudbenega stola; v smislu razsodbe ; lem pa se sedaj pripravlja banskega stola se mora nadaljevati pre- < režima v Tunisu, j iskava in kazensko postopanje preti voai-: teljem HRSS. Vendar pa se obtoženci nemških kako da so levičarji sestavitvi take vlade. ni!:, ki naravnost drastično osvetljuje vse strašne posledice tega nedostatka. Saj je menda ravno ta članek zbodel «Piccola», da se je šel s svojimi gorostasnimi nazi-ranji tako nesmrtno blamiral pred vsakim rar^dnim človekom. Žalostna slika je to in. žal. le preresnična. ker dokazuje, kolika škode trpijo stranke, pa tudi potovanje sodrij samo radi dejstva, ker sodniki ne poznajo jezika ljudstva. Jezikovna usposobljenost sodnega osebja je neogiben predpogoj, ako naj pravosodstvo vrši svojo veliko in izključno nalogo, ki je: pravna zaščita interesov javnosti. Seveda ne zadošča tista msra usposobljenosti, ki bi ja hotel odmeriti «Piccolo», ki se mu zdi dovolj. če se sodniki nekoliko »potrosijo z moko slovanskega jezika«! Italijanski razprar»ni jezik tudi s slovanskim ljudstvom bi hotel tržaški list opravičevati z velikim darom slovanskega kmeta za priučenje italijanskega jezika, da more sodni jezik razumeti celo bolje, nego italijanski pravniki. V prvo je napisal *Piccoio» tu trditev, ki se ji mora le smejati vsakdo, v druga pa se je prav nerodno zaletel. Iz te hvale inteligenci našega kmeta bi mogli mi z vso pravico izvesti zaključek, da bi na naših ljudskih šolah popolnoma zadoščal pouk italijanščine kot predmeta ki da ni bilo prav nobene potrebe, da se je ta jezik uvedel kot učni jezik. Bil je pač merodajen za to — drug namen, ki ga je naučni minister Casati odkrito priznal. Namen je: asimilacija, to 'e. raznarodovanje drugorodcev. Naglasoma to. ker bi hotel «Piccolo» trditi, da mkdo ne misli na to, da bi slovanski otroci za- pa izpustijo, ker so med preiskavo lahko na svobodi. Obtoženci so bili na podlagi te razsodbe takoj izpuščeni iz preiskovalnega zapora. Ker ima državno oblastvo mnogo neve-ga obtežilnega materijala proti Radičevim tovarišem na razpolago, je policija obtožence takoj zopet aretirala pred palačo sudbenega stola. Aretaciji je prisostvovala ogroenna množica meščanstva; vendar ni prišlo do nikakih incidenta. Obtoženci so bili odpeljani na policijsko ravnateljstvo in obdržani v zaporu. Na podlagi novih dokumentov bodo obtoženci zepet izročeni sodišču v nadaljnje postopale. Položaj je torej v bistvu isti kakor pred sklepom sudbenega stola. Proti .večeru so skušali komunisti in ra-dićevci organizirati demonstracije po mestu radi zopetne aretacije Radičevih tovarišev. Policija je takoj razpršila maJe gruče, ki so jih tvorili po večini obrtniški vajenci. Takoj po aretaciji se je podal dr. Trum-bić na policijsko ravnateljstvo, da se informira o namerah policije. Pa tudi nekateri teh Hstov u£co*i ye govoril predvsem o odnošajih med Francijo in Rusijo. Napadel je propagando IH^ter-naci^onale in vmešavanje »ovjetov v -ran-coske notranje zadeve. Danes ne smemo več razlikovati sovjetsko vlado od IIL^in-ternacijonale. Herriot je prekinil govornika. češ da je treba biti zelo previden pri razpravljanju o tako delikatnih problemih kakor je ravno problem odnošajev z Rusijo, da se ne otežkoči delo francoskega poslanika v Moskvi. Rusija se mora pod- tung.: »Na sp osne ^ vreči mednarodnim pravilom dobre vere. i oobro premišljena izjava, velikopotezen Vsa zbornica je pritrjevala tem izjavam, le ^vir za delovanje nove vlade Iz nemške- Zioroba vere o politične svrhe Izjave ljubljanskega škofa Jećliča LJUBLJANA, 21. Današnje «Jutro* poroča: Pred nekaj dnevi smo poročali o intervenciji jug os lo venske vlade pri Sveti i stolici proti zlorabi vere in cerkve v poli-i tične j .rhe s strani velikega dela katoliške duhovščine. Jugoslovenska vlada je sterila svoj korak ne le v interesu države, temveč tudi v interesu Cerkve. To jefsebno na deanici Zgodovinar Madelin je papeška Stolica tudi hvaležno -»riznala ter ^ je papežev zunanji minister kardinal Ga- kom unist i ne. Nato je presVa zbornica k razpravi o poslaništvu pri Vatikanu. Poročevalec Simon meni, da je vprašanj« ukinjenja poslaništva pri Vatikanu eno izmed najvažnejših splošne polit. Statistika izkaju>e. da je 25 držav zastopanih pri Vatikanu 30 držav pa nima nikakega zastopstva. Z odpravo poslaništva ne bi Francija pran ničesar izgubila; posamezne misije se v informacijski službi boljše obnesejo. Poslaništvo ori Vatikanu je bilo zopet uvedeno iz razlogov notranje in ne zunanje politike. Ako zahtevajo ohranitev papeževega poslaništva v Parizu zgolj venski interesi, ni še s tem rečeno, da nsora imeti tudi Francija poslaništvo pri Vatikanu. Tu poseže vmes Priand, ki prani, da so papeža spoštovali ali | Berlin, ne da bi nesel s seboj listino, ki bo; aičevaii svoj jezik. Tržaški list piiz irzaski list priznava, da so ne!:ateri kraji Ju ijske Krajine res slovanski, toda vse drugo ozemlje, kjer prebivajo Slovani, da je dvojezično. «PiccoloT» se je tu vjel v pa^st, ki si jo je nastavil — sam. če je temu tako, kakor trdi, potem mera priznati, da je trz&dko me«to dvojezično!! Pa saj je on sam že pretočil potoke črnila proti »Narodnemu domu. in raznim siorvanskim napravam v m e • t u! tPicco!u» se zdi prav in v redu, da se v vrtce =Lege Nazionale* goni — ali zlepa •li zgrda — tudi slovanska de ca. Naj čuj«: če bi «Lega Nazkmale* ustanavljala I sparri izjavil, da papež kot vrhovni poglavar katoliške cerkre nikakor ne odobrava, da spravlja politikujoča duhovščina katoliško cerkev in njene vernike v kon-i flikte z narodno in državno tdek>. Izgleda, da so medtem iz Vatikana do- - . . f _ i šH že gotovo migljaji jugoslovenskemu preprečila vmeievanje m kompromitiranje episkopatu. Danes smo prejeli od ljubljan- Vatikana potosn diplomatskih spletk. Te- ki ju čil ma naukoma: Francija vojak Boga Francija vojak prava in človečanstva. j odvrnila vsaj za nekoliko časa nevarnost carinske vojne, ki si je menda Nemčija ne želi, ako se izvzame malo število težkih industrij. Točasno se glarvni spor suče okoli klavzule države z največjimi prednostmi. Za- Tedaj je nastal v zbornici velik hrup, posebno na deanici Zgodovinar Madelin je izrazil prepričanje, da bo Francija ohranila dosedanje tradicije in obdržala poslaništvo. Herrist je zavrnil predgovomika, češ da _ a _ stopnik Nemčije zahteva vključitev te so danes^čj^to drugačni časi kakor nekdaj.1 klavzule v pogodbo, čemur se pa brani Papež nana danes več države, papež je (francoski delegat, ki «e sklicuje pri tem sedaj te duhovni oče. Vlada ne bo prav nič t na neki (kžavni zakon iz leta 1919, po ka-zmanjšak spoštovanja do papeža, ako bo terem se more dovoliti državam, ki — " daj se Herriot obrnil proti opoziciji ter Vaš je dedščina minulosti, moj pa je orijentiran naproti bodočnosti. jr ske^a gosp. škofa depis, ki skuša odklonit: odgo-ornost gosp. Jegliča za politiko -\ elikega dela slovenske duhovščine. Škofov dopis je v obliki popravka, ki ga sicer ne moremo v originalni obliki priobčiti, ker poelamitva pel Vatikan* zastopnik gosp. škofa dr. Slaaovnšk po- PARIZ, 21. Sinoćnja razprava pravka ni pravilno sestavil, vendar hočemo niči o odaotajfli mij F: T zbor- na finančnem mmistrstivu von . .... . , , .. . c il- i_ -r i • j • . •___j • ni specijalisti se bodo morah najprej se- Scmiebenom. Ta-?e je sicer — edmi izmed K,. ' .. , . . . . , • __ ' . j na znantti s socijalmmi in tehničnimi razme- ^ 4 rasni v ZSSR in šele potem bodo nastav- ljeni na podlagi individualnih pogodb, ki bodo določile posameznikom višino plač. Komisija se je tudi izrazila, da je neobhodno potrebno, da vršijo sovjetski tehniki in inženjirji prakso pri inozemskih podjetjih. Ti pogoji bodo priključeni pogodbam, ki jih je ZSSR sklenila z inozemskimi tvrdkami, katere dobivajo naročila iz sovjetske Rusije. Odnosa]! msflZSSJh Zedlajenln!državami Važnost Hughesove ostavke MOSKVA, 21. Zastopniki tiska so imeli pogovor s Čičerinom o dalekesežnosti Hughesove ostavke in o odnošajih med Ze-dinjenimi državami in ZSSR. Cičerin jim je med drugim izjavil sledeče: Naši sodrugi, ki jim leži na srcu razvoj odnošajev z Ameriko, bodo ohranili Hughesa v neprijetnem spominu. Tekom štirih let je ameriška vlada dvakrat odklonila pogajanja z ZSSR v sv-rho vzpostavitve norma'nih odnošajev. Vse to je bilo osebno delo Hughesa, ki je bil prožet z največjim sovraštvom napram ZSSR ter se posluževal vseh sredstev, da onemogoči ureditev odnošajev s sovjetskimi republikami. Uveljavila se je prisla.-ica, da je nemogoče misliti na zboljšanje odnošajev z Zedinjenimi državami tako dolgo, dokler vtš: posle državnega tajnika Hughes. Trgovski odnosaji. ki so se sedaj razvili med Ameriko in ZSSR, so popolnoma ovrgli Hughesove očitke, češ da predstavlja sovjetska Rusija v gospodarskem oziru veliko ničlo. V svojem diplomatskem boju proti sovjetski Rusiji se je Hughes vedno posluževal argumenta, da širijo sovjeti potom svojih zaupnikov v Ameriki boljše vi ko propagando, Za vsako akcijo revolucionarnega značaja, ki se je odigrala izven Rusije, je Hughes delal odgovorne sovjete. Glede vesti nekaterih časopisov, glasem katerih namerava predsednik Zedinjenih drža'v Coolidge sklicati razorožitveno konferenco, je pripomnil Čičerin, da taka konferenca ne more obroditi zaželjenih uspehov, če se je ne udeleži država, kakor je Rusija, ki predstavlja šesti del zemeljske oble. Seveda je razumljivo, da ni mogoče povabiti na to konferenco sovjetsko Rusijo, ker še ne obste^ajo med njo in Zedinjenimi državami diplomatski odnosaji. Cičerin je dodal, da je nemogoče, da bi se nadaljevala ta izolacija med dvema največjima državama na svetu. Kajti z demisijo državnega tajnika Hughesa je odpravljena velika ovira za zbližanje med Rusijo in Ameriko. _ Britanska državna konferenca Domtnijoni in Indija ne morejo od poslati tvojih zastopnikov . Dnevni red konference LONDON, 21. Poročilo ministra kcLcnij pravi, da docninijoni in Indije ne morejo zaenkrat odposlati svojih zastopnikov v London, da se udeležijo državne konference, ker so zaposleni s prarfamentarnim delom doma. Na navedeni konferenci se bo- porodil mednarodnih sjdotov, ki ga je ofcjavil svet DbruMva na svojem poslednjem zborovanju. Poročilo pripominja, da je ta vprašanja mogoče rešiti potom korespondence z dominijoni. Radi tega je angleška vlada odposlala vladam dominijonov in Indije spomenico v tem smislu, da se čimprej prične z delom. Rabindranath Tagore v Italiji GENOVA, 21. Včeraj je prispel semkaj s parnikom «GiuLio Cesare» iz Buenosa Ayresa indijski pesnik Tagore. Slavni pesnik si je včeraj ogledal mesto ter obiskal rektorja tukajšnje univerze prof. Ra^ nelKja. Sledeč povabilu posebnega odbora milanskega fiioioškega krožka je Tagore danes odpotoval v Milan, kjer mu bo prirejen svečan sprejem. V petek bo govoril v gledališču del Popolo ter se podal nato v T urin, Firenze in v vsa večja mesta Italije, n- zadosti jasno izrekla o svoji zunanji politiki. Radi dejstva: da se vlade priznava za republiko, se nemški nacijonalci toilažifo s tem, da označa izjava na drugi strani krščansko svetovno naziranje kot podlago nemške kulture in da se pričakane reforma republikanske weimarske ustave. Kot primer za sodbo o Lutherjevi vladi rv g'asilih desničarjev naj služi sledeča pripomba lista * Deutsche Allgemeine Zei-<*Na splošno na znotraj in na zunaj ga uradn;štva izhaja^či novi kancler kna dobro podlago in more dati nemškemu narodu vodstvo mo*ne države, katero narod zahteva. Upamo, da je dober začetek že at^rjen.* Socijalisti za nezaupnico vladi BERLIN, 21. Socijaiistični poslanci so predložili v državnem zboru spomenico za nezaupnico novi vladi, medtem ko so nemški nacijonalci, centrum in bavarski ljudrvci ter pristaši gospodarske zveze odobrili vladne izjave kanclerje ve. Tezcvno frtne sko-nemiko pogajanja zrn trgovinsko pogodbo PARIZ, 21. Vprašanje trgovinske pogodbe med Francijo in Nemčijo visi še so v trgovskih odnošajih s Francijo, klavzula z največjimi prednostmi le za izdelke, za kad ere ne obstoja potreba posebne zaščite za produkcijo v državi. Razne spomenice, ki sta si jih izmenjali francoska ia nemška delegacija, pa puščajo upanje, da se bo našla pot do poravnanja teh naoprotstev m da ni daleč čas, ko •e bo podpisal* trgovinska pogodba med Tatvina i&Jnifi doHun2ot3V Mm:U mornaric! Aretacija irskih reTclnclionarjer LONDON, 21. Policija ie aretirala ▼ Pekingu ter ruskim poslanikom Karaka- no«m s podpisom rusko-japonske zveze. Tako se bodo takoj vzpostavili diplomatski odnošaji med obema državama. V novi v pogodbi se priznava veljavnost potsmctith- Porthmcuthu in Gravesendu šest oseb. "ske pogodbe, s katere se je Aretirana so obtoženi, da so si prilastili rusko-japonska vojna; ostale pogoJoe, jvažne tajne dokumente, ki so last britan- sklenjene med Japonsko m.vladami carske ske mornarice. Dvoje aretirancev pripada Rusije, se bodo pa revidirale. la nova vojni n>omaxici. Porcija pravi, da so are-,pogodba pnznava Japonski P^avKO riba-tiranci pristaši irskega ekstremističnega renja na sibirskih obalah ter zagotavlja - - C)^emBl strankama enake pravice ▼ trgo- vini in v plovbi. Druge prednosti bodo republikanskega gibanja, ki širi od usta-ivcvitve irske svobodne države sem srdito antibritaasko agitacijo. Operacije o Maroka španski letalec bombardiral internacionalno cono MADRID, 21. Uradno poročilo poveljni-štva. španskih čet v Maroku pravi: General Varela je napadel večji oddelek upornikov. Ti so imeli v boju 23 mrtvih in 8 ranjenih. Španci so izgubili le tri može. PARIZ, 21. Listi dobivajo iz Tangerja: Španska letalo je vrglo danes predpoldna več bomb na internacijonalno cono v bližini letališča Latecoere. Ker se je letalo kmalu nato radi defektov motorja spustijo na zemljo, se domneva, da je bil avijatičar prisiljen metati bombe, da ne bi eksplodirale v trenutku, ko bi letalo pristalo. Krajevne oblasti so opozorile Španskega letalca, da se ne ponovi sličen slučaj. smeli uživati v Sibiriji japonski državijanL Neznana je še vsebina plena pogotdbe, kateri govori d propagandi. Pogodbi je priložena listina, % katero se pridržuje bodočnosti vsak sklep z ozi-rom na državne in osebne obveze in t smislu katere bodo morale japonske čete izprazniti severni del otoka Sahalin. Druga priloga urejuje poeebne pogoje za koncesije za petrolej premog in \em ▼ severnem delu otoka Sahalin japonskim državljanom. Japonska se je tudi obvezala, da ne bo odobrila konvencije za Besarabijo (ki prepušča to deželo Romuniji), dokler je ne bodo ratificirale vse druge držaje. Belgijsko vojno sodišče obsodilo na smrt mrtvega nemškega majorja BERLIN, 21. Listi objavljajo, da fe belgijski vojni svet v Namuru dne 16. t. m. obsodil na smrt in contumaciam nemškega Bus&^.iaaonska Doaodba konjeniškega majorja Heynea. Istočasno >,uswuua prinašajo listi pismo, katero jim je poslal sklenjena v Pekingu j majorjev ski, ki izjavlja, da je njegov o_e PEKING, 21. Pozno sinoči so se zaklju- padel na bojišču pri Ypre» dne 2. novem-čila pogajanja med japonskim poslanikom bra 1914. DNEVNE VEST! Iz žMenjj nsiesa llađstva aiera se je razblinila neznano kam v* oblake. Človek res ne ve, ali naj bi v. a kad fer. druitvo «Baflran». Danes ob 8.15 sestanek v navada Ji prostorih (srednja soba). — Veliki prtdpnftai zabaval večer priredi druitvo «Zora» 7. februarja 1925. v veliki dvorani «Modugno». Za ta družabni večer vlada že sedaj velike a&imanje. Vstop bo strogo proti osebnim vabilom, katera se razpošiljajo ž« sedaj. Prosifo se vsa bratska društva, naj ne priredi,o ta večer sličnih prireditev. — Odbor. — «Zora». Radi razprave so vsi nogometaši obvezani, da se snidejo jutri točno ob 20 pod rojanskimi oboki. — P. K. — Športno udružene ima danes ob &• url zvečer sejo v navadnih prostorih. Dolžnost odbornikov ie, da pridejo vsi in točno. — Šolsko društvo podružnica pri Sv. Jakobu ima danes zvečer sejo- — Vsi odborniki so vabljeni, da se je gotovo udeleže. — M. D. P. — Trst. Danes ob 20.30 izredm sestanek celokupnega članstva v navadnih prostorih.— Predsednk. — VHI. redni občni zbor M- D. P., Trst se bo vržil v nedeljo ob 10. uri pred^oldne v dvo-rani D. K. D. pri Sv. Jakobu. Dnevni red :e litični okraj. ¥®sft3 e CSerSškega Zveza prosvetnih društev — Dramatično društvo v Gorici pripravlja kot prihodn o novost duhovito in veiezabavno F. X. Svobodovo veselo.gro v treh dejanjih, « Poslednji mož*. Ta veseloigra je dosegla v Pragi preko sto uprizoritev. naslovni vlogi nastopi to pot naš velenadarjeni in marljivi član dramatičnega društva g- Ž.vic. Predpriprave so v poinem teku. Režija je v rokah g. Cirila Bratuža. Podrobnejša poročila priobčimo v prihodn ih Številkah. — Iz Srpenice. V nedeljo, 18. t. m., je v našem bralnem in pevskem društvu «Stol» pre ni cementa-Salona d'Isonzo so darovaK za Goriški zeleni križ, pedružni-a Deskle, v hotelu g. Zimica Rafaela, svoi.o 20.50 L. -Blcgo* onemu, ki daja svoje moči za ^ove^ke muke.* Tinta Andrej, tajnik sekcije. — PoziJive. Čitalnica priredi dne 25. t. m. ob 15. uri veselico z petjem, dekiamacijami is igrama. K obilni udeležbi v~bi Odbor. Zdravstvena Jtflujr v tolminskem ekraln Odprava prejšnje okrajn* zdravniške službe in uvedba nove, po posameznih občinskih sku-konsorcijalno pinah konsorcijalno vzdrževane službe, bi sem orainem in utegnila pri nepoznavalcu razmer vzbuditi davatelj .Zveze prosv. društev, predaval o domncvo * „g^ prcgkrbl prcbivaUtTa «Prosveti». — Is Ozeljaaa. V nedeljo, 18. t m., j« v našem bralnem in pevsk. društvu predaval dr. Sardoč o jetiki. izkušenimi zdravniškimi močmi. Imamo tako n. pr. v tolminskem okraju namesto prejšnjega enega, kar p«t konsorcijainih zdravnikov in sicer v Bovcu, Kobaridu, Tolminu, Sv. Luciji in Cerknem. V resnici pa so naše razmere, kar se tiče preskrbe strokovno izvežbanih — Goriško razsodišče r zasebno-stuž-benih sporih. Z uvedbo italijanskega ^vnlkov,^ kV IT^^m^^p^znalTnaŠ zasebno-službenega zakona v novih po-' |czik< skrajno žalostne. Sedanji občinski krajinah so biLa uvedena tudi mirovna zdravniki služijo po večini le za priproste ne-razsodlšča v zasebno-službenih sporih. kompLcirane slučaj bolezni, za uradne for« Tudi Gorica fe postala sedež takega razsodišča, toda prvotno le za goriški politični okraj, medtem ko je idrijski okraj pripadel pod prifStGijncet videmskega razsodišča. Gorrčani so videli texn novo kričečo krivico, ki je bila prizadjana Gorici ;n so docela opravičeno protestirali prvoti taki čudni razdelitvi. Na pritožbe Goričanov so malnosti, mrtvaške ogled« in podobno. Glede točnosti statističnega b.aga nabranega aa podlagi teh mrtvaških ogledov pa imamo svoje upravičene dvome, ker nam je znano, da se izjave o vzrokih smrti največkrat, posebno v vaseh visoko v gorah, poberč le v glavnem kraju županstva, ne da bi se izvršil tozadevni izvid na licu mesta. («£dinost» ,e v nckein dopisu iz Volč pri Tolminu že ožigosala take uvideli to krivico tudi v Rimu, vsled česar t početje, nakar je prizadeti g. zdravn;k iro- je bila z odlokom ministrstva za narodno j nično omenil, da si bo stavil dotični dopi« v gospodarstvo krajevna pristojnost ger^ke- i okvir). Kam da dovede nerazumevanje jezika ga razsodišča razširjena tudi na idrijski j ljudstva od strani zdravnikov, do takih za- pečitični okraj. Toda s tem odlokom je i P«lwev in zameniav smešnih * drugih stro- krivica le deloma popravljena, kajti Ko-j^ah^ottn- % v političnih uradih m resnih, , . . . T-, X J. J J.' . 1 • dost.krat usodepolmh, pri »HravniSfc*!« barad m Bovec kakor tudi gradišćanski kl5cU( ki uko p^oUleto mal, okraj, ki so tvorili del nekdanje gorske dežele, spadajo pod krajevno* pristojnost videmskega razsodišča. Goričanoni se je potemtakem poarečilo rešiti le idrijski po- sle'lcči: 1. Na^>vor predsednika. 2. Poročilo odbora: a) tajnika, b) blagajn ka, c) odsekov, d> revizorjev. 3) Volitev novega odbora. 4) S^uč£ jnosti. To obvestilo velja kot uradno vabilo napram bratskim društvom. — Javna knjižnica -Šentjakobske CiTaTni-ce» poslire redno vsako nedeljo od 10.-11. ure v ooslopiu stare policie pri Sv. Jakobu. Kni:žnica je pieskrbljena z bogato zbirko vsakovrstnih knjig, zabavnih in poučnih, bazi,a označeno najprej ime gostilne (gospodarja, s i dati, zaka, si fe skušal vzeti favl,en,e. Njegovo hišno številko m ulico. Vsak računski Ustek j »tanje ie precej resno.^ mora imeti nadal e zaporedno številko, pe- — ZKkovska podjetja. Predpreteklo noč so - ' neznani zl.kovci vlomili v sklad šče starm ▼ ulici Volto št. 6, katerega je lastnica Ana C run. Prebrskali so vse kote in predala ter pobrali za 40 lir drobiža. Tatvina je b:la prijavljena kvesturi. _ Istotako neznani zlikovci so pred včeraj šn;im obiskali stanovanje zasebnice Marije Ciak v ulici Moisfe Luzzatto Št. 4, kjer so se in iz otroškega igrališča. Park bo oti*orjen dne 24. maja t. 1., na dan cnletnice italijanske vojne napovedi Avstriji — Pozabljeni-...I Čeravno so posebni vojaški nddeik takoj po končani vo,ni zbirali po goriških bojnih poljanah in gorovjih raztre-_ Posknšen samomor na favni Pred- j šena trupla v voni padlih vo,akov, vendar Iz ?krb;ne na Krasu nam poročajo: , • tn . V- nedelo 18. t. m. ie bil tu pri nas nekak fat, navedbo, za koliko oseb (Coperti) m • alarmVsi smo morali «alza Ie mani!» Pre- končno da.um. Opozarjamo dalje, da se go- iskovan^ s- bili vsi, ki so se naha:ali v gostilni stilne m kreme za računske listke lahko pogo- Cotar. Med mimi tudi neki uradnik komenske d jo (abonement). Za pojasnila na, se prK^det- sodnife in politični tainik faš-a. Tudi niemti OD-ne;o na (Ccnsorzio ^bergaton TraHor, ni bdo pardon rano. Sicer ni bilo nič hudega, «d Osh^ Corso Vittono Emanuele Ul. st 41. toda tudi dobro se nam n« obeta. " i ~ « brzojavnem drogu. Včerai z utraj 'e plapolala na nekem brzotav- -------------.--------, .. , , , , , . nem drogu v Kolonji rdeča zastava. Ljudje so preskrbeli z raznim perilom. ▼ vrednosti oKoli Dne 20. t. m. se je vršilo slovesno blagoslov- rarrnt univerze ▼ govor g. župana, pozdrav predstojnikov m Xur.nu ,mc! v avli principc Umberto iuka;«-* iivio* ired katerimi je bilo tudi par prihaji jo tu pa tam še vedno na sled ostankom vojaških trupel, ki leže še vedno na onem mesu. na katerem so se zgrudila pod smrtno-nosno svinčenko. Pred d-nevi je naše! brigadir finančne straže Rafael Jerveše o priliki svojega službenega pohoda na Rou:bonu ostanke dveh padi.h vojakov. Zraven enega iz n'ih je ležala še dobro ohranena vojaška legitimacija glaseča st na Crocifisso Castelletto, vo aka letnika 189^, avno te dni je izjemoma eden izmed teh slučajev priplul na površje širše Javnosti knt je tolminska. Orožniki namreč povpra^u efo o slučaju neke porodnice iz 2abč pri Tolminu, ki je bila pripeljana od Zel. križa v boln co usmiljenih bratov v Gorico, k cr je drugi dan vs'ed težkih notranjih poškodb umrla. Kot je razvidno iz poizvedovanja orožn;kov, ie najbrže boln ca vsled zakonskih prepirov bila prisil:ena dvigniti rbto^ibo proti zdravniku, ki je pri porodu interveniral Mi ne obtožujemo, prav gotovo ne. dotičnega zdravnika, ki je imel gotovo najbol;ši narren p->msgati porodnici, dvigamo pa silen protest, in ga bomo še tu in drugod, če treba, ponovili proti vsem onim, ki so nam narinili n ki ram bodo v prihodnje hoteli vsiliti za naše gorske kraje neprikladne zdravnike, ker nevešče v porod- ident tete njegovega tovariša v boju in smrti n štvu. pa seVeda ni mogoče ugotoviti. Zemeljski ostanki obeh junakov so bili prenešeni v Bovec, k;er so bili v nedeljo pokopani na enem S?mo na Kobarškem in v o?ji tolminski okolici smo imeli zadnja tri leta kakih 6 slu-čarev srrrti na porodu vs'ed o*' t dne^a po- razni « o predmete: ---- ■ . nje univerze j^vno predavanje vzklikov od strani g podprefekta po aloven- lGiovanni pnsc(.|i 0 banteju in njegovi o^t-sko «2ivio KomenU Nato se je razvrsti spre- vod do cerkve in krenil iz cerkve s tukajšniim _ .M>rod||| ^o^»odar», pHToga .Marske dekanom in kaplanom do šolskega poslopia. Ri,c6il> K v ^^ stevilkJ. in sicer ki ie bilo potem slovesno blagoslovl.cno. ro končanem obredu so vsi šolski otroci bili obdarovani s po par biškoti, nakar »o se vsi razšli. — Očividec. •Nebesa na zeml'i* na Opčinah. To veiezabavno komedijo ▼ treh dejanjih je ^^elji'o^ta^jo^eAo^rpilAm^p^ščem uprizorilo preteklo nedeljo M. D. P. Opčine K v -»ovečancin obsegu (na 16 straneh). Vsebina je izbtana in izvrstno urejena. Priporočajo ponovno tc koristno m lepo prilogo gHsila na^ed?' l a'i^a v Istri. «... * ««. a — NalezT#ve bolezni ▼ nalem »eate. V ča-u FPtnln Cflilll - neresni I 17- t m. so KM v našem mestu »le- ICMIlll iUAHI U"Mm doCi ,IučaH nalezmvih bolezni: Pav« tO, Od nekje z dežele nam poročajo da so ikrlalica 28, trebušni le*ar 4, krvava gr:ia 1. se začeli tam naši ljudje — smejati, čeprav jjmrle ^ tri osebe na Ikrlatici in dve na da-so dogodki prezalostnL Temu se ni čuditi, ko vidijo, iz kako« malenkostnih in brezpomembnih stvari se dandanes napravljajo velike rveleizdajniške afere, katerih upri- tto s polnim periščem ,- . muh. Te dni se je pripeta tak slučaj, d™enim, da j. M. D. P. napravilo ki je kaj značilen za manijo .kovanja vele- kar £ se QC upal zVpa vsak dramatični od»-k. izdajniskih afer. V bv. Martinu pn Buzetu Na*tud rali in podali so to komedijo v enem ie neki naš zdravnik priredil predavanje. tednu. Zraven tega zahteva ta komedija velik Hitro se je oglasil neki trža'ki list s stra- ter dobro opremljen oder, kar pa ne morem ino norico o — veleizdajoUkem govoru, j reW ravno o openskem odru. ki mu mora biti posledica ta, da se ra>zpu-1 Na boljše so podali svoje vloge: Komercff-stijo vsa slovanska društva, da se poženejo eki svetnik Balon, kateri jm U pri »mejn pr»-preko meje vai u^Wnejši tmdje, hodu na oder izzval cele »alve smeha. K^nlu V ■ . JLu v; i-m^n kateri nam »e podal res klas čen tip nemškega da se zapre^v n):h hiše vsi tati,, fc.imaio Ietn en!taS&^ noretUt nadvae koVetna va- vpliv na liudsrtvo, da se preiščejo m ore- ri;„te.na ,ubreta. Dobra Pavel in Atflra, man} vržejo vsa naša ognjišča itd. Uoticni dobri osfa?L p^dvsem se je igralcem p-znalo, zdravnik je namreč predaval o — jetiki ga ne poznajo vlog ter da §» preveč zanaSeio in se nr ntti z beseido dotekal vsakdani na $eoet»iko, katera pa je topot č**tn<+ veiOa političnih dogodkov. Tudi ta velelzdajniška svoio nalogo. Iz trZaSke pokrajin« _ BorŠt. Vzajemno dmštvo za zavarovanje goveje živine v Borštu naznanja, da bo imelo svoj redni občni zbor v nedelio dne 25. januarja 1925. , , Po občnem zboru predavanje odposlanca društva «Prosvete» o »Pomenu živinore.e za gospodarstvo našega ljudstva*. _ Štori*. Tukajšnje kmetsko-izobraževalno društvo «Storje» uprizori v nedelio 25. januara Fnžgarjevo ludsko dramo v treh dejanjih •Razvalina £v!jenja». Sodelovalo bo tambura ško društvo «Zarja* iz Bazovice, ki bo sviralo med odmori in pri prosti zabavi. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor. — Iz Studesefa pri Postojni (Zdravstveno stanje). Pred par leti «®o imeli v naši vasi žalosten »lučaj, ki je ie vsem v dobrem spominu iz tukajšnjih vojašk h pokopališč. Po pribHž- I wf ntkan a spretne zdravn-ške pom^i Znto nI no osmih letih sta se tedaj mrtva junaka pre- n:kak^ čudo, da «e polašča strah vsakega selila iz trdega naroča Rombona v mehko na- družinskega očeta tekom nose^ost nieffov« ročje bovške zemlje, kjer bodeta počivala , "te kako da bc-potekel por-d^ ravnotakioi skupne z ostalimi tovariši. j strahom v lastnih družinah poplacujeto neka- Ogromna množica bovškega ljudstva je na- teri naši župani :n občinski svetovalci v.c domešča.a pozabljenima sta riše, sorodn ke in 1 ono neumestno b^zen brezbrižnost za pri. in znance na nieni poslednji poti. I bndn-ost _ ter svo,e malenkostno po^rn - Pas?a steklina. Ker je bil dne 10. L m. interesov svoj h občanov, ker so se uklonil m neki peT-potepuh rumene d ake in z dolgo pristal, na politično zvezdo na čelu izol ran radi stekline, opo-, ter v porodm^k^ / devah ncs.rrU zar a goriški župan, da naj se vsi oni. ki so | nih zdravnikov po nas>h ob^»^Jj^ bili ugrizeni od tega psa ali pa vedo, da je , poizkusna doba se tako neugodno za- novoizvoljen h občinskih svetov našega dotični pes ugrizel kako drugo ž vinče, zg'a- , ključne. sijo aa higijeničnem uradu v Via Mazzini 7, I.' Dolžnost „atPCJa Razen tega odreja goriški župan, da morajo bo. da odpravt.o to ne"f^f r^i tega potepuha hoditi šest tednov vsi d-u- porodništva; na te, točkujrie boj smeh po-gl psi ne samo z nagobčnikom, ampak tudi pustd nrot. «; lake-^raT^^o^Ka"! na vrvici po mestu, ker drugače bodo kazno- j da b do na*£ mater, vam s smrtjo. ■ k H^entno blago ne«;pretn:h, od nas pla- . Z^ tozadev^ paPc pre" tekom te enoletne preizkus«, dobe or; Seda-ŽSSSfi''SS^J^TSS^ ^n lastn ki njih iezikovno ne^oosobn h obtinskib edr.;- lokalov, ki h|iio pasje «o»te. P .lednii boHo, nik.h. V pre,sn,:h č»5.h - « , • _____a;_____-a_____ __ nnv^i dirračih in ki je takrat razburil celo va^ J^ K d b veđ^č da ^ čak Telika ^^ v tem umrla mlada žen* na porođu vsiea_orrz^«r hriđkcm ^vl enju. V nedeljo 18. t. m., ne da bi kdo prej vedel ali slutil, je uprizorila več malih iger in k up te- lokSoVki'^io pasiVžoate.' P,«!ednii boHo , nikih V preišnj h Saših se ;e kaznovani z zapretjem prostorov na nedoločen ^"vn^OT^na zd a^%no v^ojo n,Sega "Lkor fe razvidno iz Sorniih odredb ,e i« Rudstva. s katerim ,„ b!i zdravn ki vedno v pritel uveljavljati reiim .trde roke. ne samo tesnem st.hu «d .n-rhS.T proti jodem-državlanom- ampak tud, prot, pn da^ '« Uzu-no Mvljen e. ki psom, ki so v opoziciji proti vladajočim odred- "vede-r. v bam. Pravcata paisja usoda! — Komen. Ponos tega kraškega Pariza nam ie naša vrla mladina, oziroma naša nadebudna deca od 12—13 let stara, katera se pripravlja, n^sti in nezmožnosti zdravnika, ki jo je operiral s kuhinjskim nožem in nekrm čevljarskim orod em. Vse to ye dognala in dokazala uradna komisija. — Pred par tedni smo imeli zopet en podoben slučaj v na« vasi: I* morala umreti pri poroda, rn to »Jrav- niiki pomoči ki »o je imela. ^^Ž*™ , ie vse pnsoine Sam, a» ...........t ~ vpnianie m h moida ioj>«t 1 aikake kcf ■ bila prireditev namenjena zmožnost kr*v«, daf umrl-otrok pr, poodum ^ ^^^ Prisotni so po svoji moči daro-nekaj dni za a»im še uboga »atu ki le že prej pro.tovoljne prispevke. povila par otrok brez udravmlke pomoči. Tal1 Proll° ° * Zahtevamo, da kompetentni faktorji stvar matančno preiiče'o In dožeaejo. kaj je v resnici zakrivilo smrt mlade žene. Lko- uvede'o v jmotreno mu poda zadostne odporne se vrstnim bole/nim P-roč'o ^dr2 vstvrn >-vzgoj-vzgojnih vplivih konsorcija n h zdravnikov na naj5e ljudstvo pa raje opuščam-, ker bi. dasi resnično, močno d Salo po onravljar.ni V nečem smo sicer na bolnem v zdravstvenih razmerah tu na ToHins' em, ;n sicer prav gotovo ne radi poveč?n:a števila ^d-av-nikov, in ne radi 'a^tne uv'devnostt. pač oa, tov in «ccr i«ro Arcizi in pošasti, tfj'™^ keT 50 okolis{ nc tako nrtneje v,rh n-ih ^r^muknd^ePrnf;'4°d-obSe.|PorUienib Irgih in v.seh so se stanova,, V. nem programu )e s.eoi.o ~ -- raImcre izbo'j'alc Obn~va poslooii ie I>-ne £ ^TSo^P^do"^°V.topnrrnde ni sla s seboj iM, okna. vi.j« in ^.e^b«. kiln Mtlf at/o L or bila orireditev namenjena ter podrla od starosti nrepere e n ^ - Naročajte In Sirite „EDINOST4 repere napojene zidove. Opu*č**rno n*> vsa^o iad k-v?n;e o zatrurl?*vi izn«»1:ave nr ih regulacijskih načrtov v na'ih vesrh. o rr-der-re Si in zdravstvenejši n^rdilvi fremie a po- «• • • _ 1 • . 1. . Ia r r iS Zakonska intriga v družini B- je povzročila _ _ --------------■ . • arefa^o hi^glrVapodaria Janeza, ker }e dobno, ker bomo ^ veseli ako to .re^no ^ ^sk^l svojid ružici glavo ali ima trd, .li nejemo nez^d ^Iženi in reobre-en en n ch-mehko .tem je žena ladobila veliko bunko letovanja rohlepne armade nod^'n V ov d vena čelu. Janez se bode moral zagovarjati pred Ijivlh zadrug, za čudo zad-vol n h oooblasfen-tukajSnfim sodiščem. cev. mazačev in pomazan^ :r ao-— Dedde. Skupina nradnikov in delavcev v-Vatov, raznih vojno-odSkodn:nskih uradov s glavaia delovodjem Moretti-jem v tovar- In bank. Ako bi sledili vladi prijazni pisavi raznega ! franka v začetku lanskega leta, ki je bilo po- časopisja, bi seveda intonirali hvalnice vsled (sledica špekulacij angleških in nemških bank. ukinjeni a žganjekuhe, ćeš, evo smrtnega udar- . Ravnotako se krivijo sedaj v Jugoslaviji ame-ca pogubonosnemu žganjepitju posebno po riški l.nančniki. da so oni povzročili prenag i cerkljanskem okraiu. Toda mi vidimo v tem porast dinarja s tem, da so nalašč nakup.li le, da se jc skusaio ubiti Luciferja, pa vstaja namesto njega Belcebub v obliki tovarniškega geruša in raznobarvnih likerjev. Za toliko tisoč manj dohodkov ter vsled tega večja revščina, nezadostna prehrana in večja potreba izseljevanja v tujino. — Tonaj. (Javna knjižnica pevsko-bralnega drustva«Tomaj» v Tomaju*.) Toma sko društvo priporoča občinstvu iz domače občine in okolice svojo knjižnico, ki razpolaga s precejšnjo zbirko raznovrstnih knjig. V dolgih zimskih večerih potrati marsikdo mnogo prostega časa, ki bi ga mogel s čitanjem dobre knjige brezdvomno koristno izrabiti ter se pri tem ie razvedriti in zabavati. Posebno mladina, ogromne svote dinarjev, da bi jugoslovenska valuta poskočila, tako da bi postala jugoslo-venska kuruza dražja in bi ne mogla delati na evropskem trgu nevarne konkurence ameriški koruzi. Slit ne obtožbe na naslov ameriških bankirskih velikaše v se aliiijo tudi v Ita-liji. Gospodarstveni strokovnjaki pa so mnenja, da tičijo pravi vzroki v sodobnem gospodar-stvenem položaiu in si razlagajo sedan e padanje lire na podlagi gospodarstvenih zakonov. Znani strokovnjak na polju narodnega gospodarstva sen. Luigi Einaudi je objavil v milanskem listu »Corriere deli* Sera* od 20. t. ml. o tem predmetu zanimiv članek. Njegova raz- __a. •____" ___1 11 VBfll. Iz Znhalhalske sovjetske republike račev in pijancev ste videli. Naše mesto ni majhno, šteje 21.000 prebivalcev.* In v resnici sem videl le malo beračev, etare moške z dolgimi sivimi bradami in majhno staro žensko, ki so pa imeli vsi svoja določena mesta na uličnih oglih. L Verhnje Udinsk. Kakor je znano, je bila po kratki neod- Kar se tiče pijanosti, pa moram reči, da visnoati tudi vzhodna Sibirija priključena v lusetn videl niti enega pijanega človeka Zvezo sovjetskih republik. Ker pa je Si- na vsem dolgem potovanju od Kjahte btrija velikanska dežela, je jasno, da so (metsto na meji med Mongolijo m Sibirijo) nastale v začetku mnoge republike na pa do Krasnega Ostrova na finskr meji. tem razsežnem delu zemlje. Te republike Pač pa je tudi zelo revmh ljudi. Ko pa imajo svojo avtonomijo, vendar pa je v jem tri dni škornja m gazil po Verhnjem Moskvi vrhovno državno oblaMvo nad Udinsku, nisem dobil vtisa revščine, povsem* neštevilnims republikami i manjkanja in gladu. Vsi so priprosto, Znameniti šrvedski raziskovalec in poto-' skromno oblečeni. Nosijo debele kožuhe, pisec Sven Hedin, znan Se pred vojno po't**}? ti so raztrgani in obnošeni. VtdiS pn ,m-------------_------------. - _ . svojih potovanjih ▼ Tibetu, je napravil tudi posestnike v dragocenih kožuhih, ki motrivanja o položaju Ure bodo gotovo zani- „edlarhsko zimo potovanje skozi Sibirijo Ruse m Burjate. Nihče vas ne nadleguje U J mala tudi našo javnost, Rusijo. Izdal je o teh potovanjih knji-|s psevko -buržuj*. kakor v prvem letu i-------v ffiavniVi Ahn«in Kaknr nme- L^teri oofeuie svoje vtise. Naslov revolucije. Kdor ima sredstva in komur ^^^ a * ™ -- _ I t* I • _ ____ , m . .»»ili I ■ ml li 11 — Je v sedanjih razmerah zelo izpostavi ena vpli- i------, . . ,, , . ,, v-^t,- v« tujega jezika m slabih tovariši j, naj z do- 1 ®o v našle dmemv glavnih obrisih. K*korome i»rim varuje naj knjižnici ikom izposodi knjigo, ki mu je po volji. nobene važnosti. Zanimivo pa je — nag aja [ 0r«M«»La Bila ie to visckorastla. Semena: Zajamčeno seme karfi.ola snežna f . vzrnkov, na katere ne more imeti Italija i J™® T^il' « Lklliko mS na kepa, špinača po L 6.50 kg, zgedni nizka grah, nobenej?a vpliva. Tudi če bi ostal d 'ar Postna Rusaija,, X nekoliko i na zemlji. Rad je tč asih odpotoval v Ur-go, toda potem je kmalu zahrepenel domov. «Ali ne pogrešate gledališča in glasbe ?» sem ga vprašal. «Niti najmanje. Imamo prvovrsten kinematograf in če vas veseli, boste jutri poslušali, kako« se naša mladina z balalajko zabava. Sicer pa ko narašča spo-mladno vodovje, čujemo tiho pljuskanje Selenge. Tedaj se s konji peljemo skozi krasne gozdne peti k prijateljem na vajs, ali pa se peljemo po reki navzgor do Ustj-Kjahte ali pa navzdol do Eajka!skega jezera. Ne morete si predstavljati, kako Jepa je ta dežela, ko požene »pomladno zelenje in kako krasno je crv&tje v poletju. Tedaj uživam življenje pc>1nih prsi. kepa, spmača po L b.50 kg. zgcdn i mzKj oran, nobenega vpliva. Tudi če bi ostal d 'ar T^ . ' • X * "" seme saiat ne, solate, radiča čebulček, solatno :,tJ ^ hi lira n;k?kor n«> pa^a'a, stopom, kateo se fe pač ,Vflde4o, da ener- peso, redkvico rdečo okroglo in rdečo podol- b; bilo nc?7otfibno, da bi šterling v prmeru z £*čno vihti vladarsko zezlo v hisi, toda gasio; .■ .11-»..»__-___________i__>: mteJa tn (rhr» vftlift. Detelje: inkarnatno, domačo in lucerno Trave: laško ljulko, francosko pahovko ^UmeuL ^^^Tomi&vo žlindro .Colu- razirerah nikake^a vpliva Nai bi b lo pozni uri vstopiti tri moške v kuhinjo, p^^de jese^reka upada^ lSje oru- Umetna gnojna. lomazevo zimdro «^oiu p]ede tc^a ^^^ oni proces bi se T^^ral , Vendar pa je takoj uvidela, da nismo - flj.: ' dežela odene v dru- «neta», rudninski superiosfat, kalcijev cijanamid n- ^ taVnr»lfnr avtoTnat?*m no^avi'L « , . . . J i * ■mem- Aeaa) *e nasa aezeia ooene v aru ali apoeni dušik n kalijevo soL ■ Kar dajT m4lih ie LkorTe rečeno^^^ ^^ fces m T"* ^^ J?! *ačno cfcleko, toda vedno ostane lepa. Kmetijsko orod e: plu^e, šao«, štrpače. že- primer i dol^m lri ^^a od dalpuh krajev. Ko sem n pa pokazal od- Takrat merimo stanje vode zaradi čol- lezne grablje, srpe, kortelače, gnojne vile, dre- • n»a 192 4 do d?nes 5_f>%. To fe edino po- prto pismo njenega sfvaka v Urgl, me le | nar jenja in ribjega lciva. Nikdar se ne na- vesne škarje, cepine nože ^Kunde« in vrtne g]abšanie 1 re. ki i"-a svoj pomen, ker po^ni prisrčno isprejela in me prosila, naj se veljćam opazovati življenjsko utripanje žagice, krivce odprte, za radič in zaprte. Amerikansko lepivo za sadno drevje: «Tree Stichy». Krma za živino: koruzno moko, klajno apno itd. Žveplene trakce za žveplanje sodov. Med v vrčkih od pol kg po L 6. pnslabšsme PaM'anske valute napram one—u ( zadovoljim s tem, kar hiia premore, m naj Seicngc> Končno odpade listje, tempera- ostanem pri njih kolikor možno dalje tura pa£ja ^ ^^ ^^ sneg 2e sedaj časa. Gostoljubnost je v Rusiji od pamti- |e precej mrzl0. Danes ob sedmih smo veka tako pristna kakor malokje m takoj 27V2 C* pod ničlo. Toda proti trdnemu merilu vrednosti, ki ie zlato. Ab^o lufno popolno seveda ni niti to merilo, vendar pa jc nesorazmerno popolnejše, nego so papirnate valute. «e tiče vrroknv padca li^e napr?m Volanu- j h je treba iskati no mnen'u proL Ei- Bisulm, zdravilo za na spolovilih obolelo go- naujj_ja v zakonu o ponudbi in povpra^evanfu. vejo živino. y Zed'nenih državah so poskočile cene b'a- Zamaske za steklenice m vehe za sode vsak« k- ;e treba pIaeali v ziatu. Podražitev velikosti, tud na debelo. }'e povzročilo dejstvo, da je v italijanskih go- Cepliene trte in sadna drevesca za večje sp^aj-si^j, krogih zelo narastlo povpraševanje ,1Z po dolaru, in to zato, ker potrebujejo itaMan- -^11 kane ,- I-Utn na'iitn ^a nla/»a'A t »fin Kladn število sprejema naročila. Kmetovalci tržaške okolice, ki si želijo naročiti kake trgovci zlato va'uto. da "plača;o z nio blago, vrste trt aH sadnih drevesc, naj prijavijo prib?'a ATrerike v Ttalijo. Povpraševanje število jn vrsto pri l rža^ki kmet. družbi v ■ narasllo v OCnavadni in nepričakovani Trstu, ul. Raiiineria št. 7. Z Vročitvijo pn nas ^eri kcr je po8talo potrebno, da se Ita^i-a P'cckrbi z večrimi zalogan-i ž't? in se predvi- občutiš, da si v resnici dobrodošel. Naslednjega jutra je prišel sam gospodar m me zbucHL koncu januarja bo še hujše. Ali si morete mi Ji ti kaj lepšega kakor nase gričke v bele plašče zavile in naše jelke s snegom Afanazij Sergejevič Kotov je btl moz, obl0žene? Sicer pa se morate vi tu poču petdesetih let, prikupne zunanjosti z ze, titi kakor doma, ker kolikor jaz -vem, je nekoliko sivkastkni lasmi in brki, a na gve^^a zelo podobna temu delu Si-birije. nepopisnem nosu mu je tičal ščipalnik. Bil je izredno dobre volje in tako zgovo- AJanazij Sergejevič je bil zelo lirično navdahnjen in je premnogokrat citiral Pu ' y 1 - J V 1 UdVUcUUl CII iLl IC Uituiu^vimmi >-uuai * u renrA iT-i?* ^^ /Ll Kako Gcgolja in druge pesnike. Bral mi .Dobrodošli, gospodin ^ktor! Kako ^ krasno *doneče ^^ Bil je ste «pali? Hitro vstanste. da bova pila ca, ^ pesnik ' fi]ozoft inienir, stavbni moj- sku^j.» . . .__* «ter, umetnik, vse v eni osebi. Napravil e znan'a- devaio po!eg ?e vcč> nakupi. K temu naj sel Ubogal serm ga Po zajtrlai mi je peka- ^ ^^ ^ veK]f. ^^ ki ^ ga dospela. doda še destvo, da je vsled oirefitve iz^Teva-1 zal svojo hiso. Čedna spa mca je ezaJa kratkim postaviIi na mestnem trgu na *z Italije v Zedimene države ucahnsl vir, poleg kuhmje » prejemala gprkoto od £ na ^voluci^. poš ljatev s strćm izseljencev. V Italijo je pri- j ognjišča. Gospodarjeva soba je bila o- r r i v zadniih mesecih le malo denarja iz ino- i oremliena s knjižnimi predali, ki so bUi odpadejo prevozni in d**u^i stroški Naročnikom trt rn sadnih drevesc neznankino, da so naročene trte in drevesca ter jih vabimo, da jih dvignejo- * o • Stclt^iCi I irC šlo v zadnjih mesecih le malo denarja iz ino-i premi jena s ^'p^rtimi predali, ki so bili H. Republika. v ^ i, u ■ u An a ■ zemsSva- a i*1?**™*™ nepo voTno vplivala preskrbljeni. Dalje je bila tu pi- Moi tfostiteli se ni hotel spuščati v oo~ V zadnjih par mesecih j* vzbudilo padan;e vajuto Ualiie Odrski. PoUki, Ne^l , oaniria in še risalna ^ 1 g°4StlteH.4?f n°t€1 ? ^ i • \P lire v razmerju z drugimi valucam;, posebno £iji n istotako tudi založbe italijanskega za- 6a.lna rm2f KP5^ J® ° temelptih tzpremembah ki Jih je z angleškim šterlingom, prece šnje vznemirje- sebne^a kapitala v druga inozemska poso- ^za« P° KaIcri w oue_ razprt^-irie risi c sovjetski režim potvzročil v življenju Hudi nje v vseh gospr-darskih krogih. Pa tudi vladi jiia fn. pr. francoska.) načrh za nove hise. V isb vrsti z dru- ^ v živ^enjskih razmerah. Toda slepo« je sami dela to vprašan e precej skrbi in prav v Ako se vzamejo v noštev vse okoliš^ne. iz- žins&o in jedrlao sobo je ležala steklena vcrjej v Sjajno bodočnost vzhodne Sibi- zadnjem času so listi p novno poročali, da g]etja _ Dravi- prof Enaudi — da padec lire veranda. Njene stopnice so peljale k dve*- ^ §anja] je Q jrj^auju novih železn:c ki se pripravljajo odločni ukrepi za pobijanja n?praTr d-'arju za 5—6% n tako izredno ne- riščnim vratom v lesenem plotu, ki je b; poVZ bi se ne mogel popraviti naravn m obdajal zemljišče. Tu je bil torej glavni * ilt: ie -Otetfoval za že- lire Glavni vzrok padanja hre vidi o mnogo potira. Cene v notranjosti rnaraščaio in i'a!i- vhod' ki ie pa porimi aprt Poleti se iz- ^ Tj^K^^ i^tL^ pZ ravno v taki sovražni špekulaci in zahtevajo an~k; izvorn-V^ ^dustrii^kih izdelkov dobiva- ' • 5 P pozmui zapn ru k i c leznt.ko zjvezo med Kjahto m UrgO. Po- od vlade stroge od.edbc proti špekulantom z io za svXbbgopoWjne^ cene v ziati va- Prem™. dvorana v praveći ga,, ko se kazal mi jc svoj načrt. Nič ni motilo, valuto, uvede nai se nadzorovanje kupovanja luti< kar pomeni, da bo Italija v položaju po- »zrastejo kfasne ttstnate rastMM m cvei- ^ je vsa ^^^ za/sta!a in da ni nič de- in prodaje valut. Ravno tako naj se stavijo stavila na trg večie trnožme inozemskih va'ut hce v X mrazu Di pqg«iue, zaio narja Xo je bilo začasno zlo, popolnoma pod strogo nadzorstvo vsi telefonski pogovori in s tetr d-segla nj h padanje. AV0 s^ bo r« spravijo pozma v ^OiJnico, kj je «ve- razumljivo po tako strašni operaciji, ki je bank in borz in, če bi to ne zaleglo, naj se eno- g.evilo inozemcev, ki posetio Itali'o povodom lika in podc^gasta in katere polovica je kjja boljševiška revolucija, stavm uvede državni monopol za vso trgovino svetega leta, veliko, bo s tem ponudba in- izpremenjeiia v cvetličnjak. Solnce je si- j ^GoAovo ima sedanji sist i inn7»mclfn va iitn I 1 . . .1 t » ____- . 1 . .. _______1__1* ^ ........... . z inozemsko valuto. Taka sredstva svetujeo tisti, ki so prepričani, da tiči največja in odločilna krivda v zlobni špekulaciji. Ko bi bilo to umevanje ute ireljcn->, potem bi bilo valutno vprašanje v Ita- kie bi bili resni vzroki za nevarno pos'ab*an: liji (in sploh po vseh državah) zelo enostavna lire. Ako se hoče na tem kočlUvem pol u kaj — , , . , , stvar: boljše ali slabše stani« valute bi bilo prerokovati, potem se mora s čisto od-r- Toda letni davek znaša stopetdeset rub- odvisno le od volie v'ade. Tnda v re«mri ;e rtvere^a stališča nredvidevati. da bo rl^ti do- ljev.» . » • t stvar irn^go bolj zapletena, ker odločujejo o lar p^ej zopet padel nego dali« naraščal. I «Ali težko izhaiater* stanju valute vzroki, nad katerimi nimajo po- G'ede ukrepov, ki naj bi jih vlada storila' sistem mnogo po- daj, da nekaj velja in njegovo znanje se upošteva. Ko se povrnejo mirne in normalne razmere in pride življenje v tek, . . tedaj ne boste našli nikogar, ki bi >si želel •O ne, moja plača zadostuje zame m prejšnji režim nazaj.» ne preostane nič Časi " Morda je bilo Afanaziju Sergejevič povsod malo. Pa bo že laže gledati optimistično v svet kakor • , u -i- • 1 ^ * .. . . . t bosje kakor pred letom, ostalim smrtnikom, zakaj o® je bil v shižbi v,,ni od političnih režimov m od posameznih ^^^.L ^L^J^Z Morat€ * ogledaU mesto m tukajšnje živ-1 mestnega oblastvi in je prejemal svojo Vendar pa more nepovoljno vplivati na sta- riHk kunievaW^ki pa si tfa ti posl^dnM v dokler ** T t? T* gotovo plačo, četudi ni bila obilna. Za nje valute tudi umetno prire'ena špekulacija svm-h kupč'iah sar^čuna^o. kar nov^ča novo ne morem r^icazau vernnjega druge pa je življenje težje. V vlaku mi je močnih f nančnih skupin. To se je videlo n. podražitev inre^skih valut in dosledno temo Udinska, ker nunam časa. spremljal vas nekdo pripovedoval, da tistemu, ki ne pr. povodom naglega' padanja francoskega tudi novo padanje lire- bo Kostja. Potem mi poveste, koliko be-!more plačati davkov, prodajo na dražbi va© premičnino, ali pa mora sam prodati svojo h ovino na javni draibi. V spremstvu Kostje sem se podal najprej do vladne hiše. Pc< naju je peljala po podeželskih ulicah in črez velik cifr* trg, na katerem je stal spomen k rervola-ciji posvečen, m končno sva prišla v ulice, ki so peljale v sredino mesta. V malih sibirskih mestih ne tlakujejo ulic in se to tudi ne pogreša. Toda živina, ki mora 'Pačiti težke vozove v meslo po globokem pesku, te smili človeku. Verhnje Udinsk je namreč sezidan na lahko položnem peščenem rebru ki mehka tla se udirajo^ Mimogrede sem pogledal v brzojavna postajo. Hotel sem naznaniti avojcem, da sem srečno končal svojo avtomobilsko vožnjo. To omenjam zato, da povem, da je stala beseda 24 zlatih kopejk (pribL 2 liri) in da sem črez dva dni prejel odr govor iz Stockhokna. Brzojav torej izvrstno posluje. V banki sem menjal 300 zlatih rubljev v 30 červoncev in sem prejel še 15 rubljev in 60 kopejk v srebrnem drobižu. Prebitek sem bržkctie prejel, ker je valuta nekoliko padla, dasi je sicer čenvooec precej stalen. Za en Červonec (bankovec) sem prejel 14300 papirnatih rubljev •Sovjetski, znaka 1923 goda», kar se pravi po vrednosti L 1923. L. 1921. so plačevali isti znesek s 14.300 000.000 rubljev. Dva dni pozneje sem prejel za en červonec 15.070 rubljev v sovjetski b^n-kavcih. Kurs je padel torej pri 10 zlatih rubljih za 1000 papirnatih rubljev. Srebrni drobiž, ki kroži v tem delu vzhodna Sibirije, je ^e carskega kova, dasi se zdi, da so novci novo kovani, tako so evetli in novi videti. Kdor prihaja iz Amerike, Kitajskega m iz Mongolije, kjer ima denar stalno vrednost, tega popade čut negotovosti, ko prekorači sibirsko mejo. Zakaj tu kroei n;*io£o vrst denarja: zlatniki, srebnrki červonci, »ovjetski rublji, ki menjajo svoje vredifccrst po času in kraju. Kdor se n« spozna v tej valutni zmešnjavi, ta poštam žrtev izkoriščevalcev. Za zabavo sem pogledal v neko biljard-no dvorano. Vsi štirje biljardi so« bili v dehi, a igralci sami mladeniči v Ooljse-viških oblekah, t. j. brez ovratnika z običajno rusko bluzo do vratu zapeto. Drugi 5io gledali in se pomenkovali. Vprašal scn» Kostjo, kč-ko da imajo1 sredi dneva čas za igro. Odgcvoril je, da so to vsi državoi uslužbenci in vsak dan po kosilu se zabavajo pri biljardu kako uro, ne da bi igrali za denar. Prepričan sem, da nima nobeden mojih čitateljev niti pojma o državi, v kateri iiem se takrat nahajal, pa priznati moram, da nisem niti jaz cul o njej, dokler nisem prišel v Peking. In vendar je ta država tako velika, kakor Italija. Prebi valrev šteje 465 tisoč. Sicer pa ni nič čudnega, če ne vemo o njej nič, kot pa obstoja šele od 1. avgusta 1923. in je torej najmlajša med novimi državami naše dobe. Uova republika, ki leži med Eajkal&kkn jeze-(rom in Daljnim vzhodom, se tako-h? nazivlje: «Eurjat - mongoljskaja Sctvjetskaja Socialističeskaja Avtonomnaja Respub-lika». V naivadnem življenju pa se rab? skrajšan:o «fcurjat-mongoljskaja respub-lika». Glavno mesto države je Verhnje Udinsk in srce vse državne uprave je vladno poslopje. Tja sva šla in se pedala v prvo nadstropje, da poiščeva prvega komisarja Burjatov, Jerbanova ki j« predsednik «Burjatskega re»vulucijcnarne-ga komitenta*. To je bil izvrsten motž, ki se je jasno in točno izražal. Najprej mi je izrekel dobrodošlico v mladi državi kot njen najvišji uradnik. Če bi bil vedel dan in uro, ko pridem v njih mesto, bi mi bil poslal naproti delegacijo*. Upa, da bom imel vsaj eno predavanje in da ostanem tu vsaj do 3. decembra, ko bo nova republika v navzočnosti zastopnikov rvseh «selskih so-vjeiov» slovesno proglašena. Rekel je, da »se ne bom kesal, če bom prirostvova) zgodovinskim svečanostim. Kongres je imel trajati dva tedna, a število prigla šenih udeležencev je bilo 150. Ozem1}« republike je razdeljeno v 9 ajmakotv (p:> krajin) in 61 hošunov (okrajev). Vsak hošun pošlje na zborovanje po cfcva ali tri zastopnike. Prebivalstvo je tako-le razdeljeno: 60 Sg Burjatov in 40% Rusov, poleg tega je tudi neknj Ukrajincev, Judov in drugih. Na velikem, dobro/izdelanem zemj^e-vidu mi je Jerbanov pokazal, kako gredo meje. Republika meji na zapadu na Eaj-kalsko jezero, na jugu na Mongolsko, na podlistek W. Collins: 0RE2 IMENA Roman. Nj'egovo pripovedovanje o okolnostih, po katerih je prišel do spoznanja Magdaleninega položaja, je b la recimo približna resnica. Ker ai poroka Noela Vanstoneja ne n egova smrt ■vzbudila nikakega javnega škandala, si je kapitan na svojem potovanju pred štirinajstimi dnevi Upal v okolico Aldborougha, kjer jc Mislil ustanoviti podružnico. Nihče drugi ga ni prepoznal razen gostilničarke, ki ga je povabila v sobo in mu pokazala pismo, ki ga ie Kirke pisal njenemu možu. Še tisto noč se je kapiian Wragg« znašel v drugem nadstropju hiše v Aaroes Buildings, kjer sta se zapria skupaj z mornarjem v sobo. Kesni položaj vse zadeve in nemožnost zaslediti Magdafenine sorodnike je prisililo kapitana, da je povedal resnico. Nj se spuščal v podrobnosti «iz druž nskih obzirov*, kak^r C' i rekel, te naj mu pozneje Magdalena odrine, če bo hotela, pač pa je presenetil Kirkeja, ko mu je povedaL da je Magdalena, znana mu do sedaj samo pod imenom Gospice Bygrave, mlajša hčerka Andreja Vanstoneja. Kirke pa je povedal kapitanu o odnošaiih svojega očeta do mladega oficirja v Kanadi. Kapitan je izrazil svoje začudenje, sicer pa ni nič pripomnil. Ko pa je štirinajst dn. pozne e zdravnik pričakoval, da ga bo okrevajoča bolnica izpraieva a o vsem, je dal kapitan Wragge vsa pojasnila. «Ne morete ji povedati resnice,» je bilo njegovo mnenje, «ne da bi omenjali n eno bivanj v Aldboroughu. To bi pa vzbudilo v njej bolestne opom ne. Zato ji ne smete rtči, da jo je gospod Kirke poznal samo kot gospico Bygrave iz North-Stingles, ko jo je tu našel. Recite ji, da on ve, kdo je ona, in kot sin svojega očeta ima neko pravico, da jo sme ščititi in zanjo skrbeti. Kot rečeno, sem a* le oddaljen sorodnik družine iz Coir.be-Raven, in če ni nobenega drugega pri roki, sem pripravljen reiiti vas iz zadrege, in sem vam na razpolago.« Nikogar drugega ni bilo. Kakšni tuji ljudje bi jo bili nehote razburjali z nevarnimi odgovori, a bi ?n;i sorodniki bi jo s svojo navzoč-nost o preveč pretresli. Ni preostalo drugega kakor zaupati se kapitanu Wraggefu — to ie bila najtranjša nevarnost po zdravnikovem irneniu. Tn tako fe sedel kapitan Wragge zraven Magdalcnine postelje. Njegov> govorjenie je doseglo namen. Kakor hitro :e obmolknil, ga jc vprašala, kdo je ajea prijatelj v hiši? •Pravzaprav bi ga morali poznati ravno tako dobro kakor jaz,» je odgovoril. «Je to sin nekdanjega tovariša vašega očeta, ko je bil pri svojem polku v Kanadi. Ne smete za-rudevati, sicer grem.* Bila je presenečena, nikakor pa ne razburjena. Kapitan Wragge je previdno obrnil njeno pozornost na preteklost, ki jo j« poznala le po pripovedovanju, predno je prišel na kočljivo dobo njenih lastnih izkustev. Crez nekaj trenotkov je sledilo vprašanje: Kako se imenuje tisti gospod? «Kirke. Ali niste nikoli čuli o njegovem očetu, majorju Kirke'u, ki je poveljeval nekemu polku v Kanadi? Ali niste nikoli čuli, da je bil major najboljši tovariš in na;zvestejši prijatelj vašemu očetu in da mu je pomagal iz vel ke stiske?* Da, spomnila se je nejasno, da je nekaj ču'a. Ali je bil gospod Kirke ubog? Na to vprašanje ni bil niti kaiptsn pripravljen. Kar na slepo srečo je rekel resnico, ko je odgovoril: «Ne, ni ubog.» Naslednje vprašanje je dokazovalo, kam je merila. Ce ni gosopd Kirke nbog. kako je to, da biva v tej hiši? •Sedaj me je nlovda! Sedaj mi ne preostane drugega, kakor da ji povem ia košček resničen pomislil kapitan in nadaljeval: •Gospod Kirke vas je slučajno tu našel in ne v baš najboljiih razmerah. Nekdo jc moral za vas skrbeti« kc sami niste mogli, — čemu ne 1 bi bil tisti gospod Kirke? On je sin starega priajtelja vašega očeta in je takorekoč vaš prijateli. Kdo je imel večjo prav co poskrbeti vam dobrega zdravnika in dobro strežnico, dokler nisem prišel jaz s svojimi čudežnimi kroglicami? » Toda na ta način se ni dala od križati. Odkod jo je poznal gospod Kirke? Ona ga ni nikoli videla, nikoli ni o njem Čula. «To je že mogoče,* je odgovoril gospod Wragge. «Toda če ga vi niste videli, ni s tem še rečeno, da vas ni on videl.® . «Kdaj me je videl?» •Pred časom. Kdaj. ne vem natančno.* • Samo enkrat.* I Tu je kapitan spoznal priliko za nadaljni košček resnice. •Da.* je rekel, «samo enkrat.* Pomislila je nekol ko, nato je vprašala dalje i ne brez težave: «Videl me je samo enkrat in to pred časom. Kako je to, da se me je spom-nil, ko me je tu našel * «Aha!» je rekel kapitan, «zdaj ste končno zadeli v tarčo. Jaz se ravno tako čudim njegovemu dobremu spominu kakor vi. Dam vam dober svet, otrok moj. Ko boste toliko ozdraveli. da boste mogli vstati in sprejeti gospoda Kirkeja, tedaj poskusite, kako bo to vprašanje odmevalo v njegovih ušesih, ian zahteva te od niega odgovor. Na tako spretea« zanj značilni način, se j$| kapitan izmuzal iz zagate, skočil na noge in prijel klobuk. • Počakajte šef* je prosila Magdalena. • Rada bi vas še vpraiala...» • Niti besede več!» je odgovoril gospod Wragge; «dal sem vam dovolj grćdiva za enodnevno premišljevanje, čas mi je potekal in gig me čaka. Moram proč, po deže! , k \or navadno, moram obdelovati po!;e človeške neprebavnosti s tro.nim plugom aloje, skamo-nija in kamboje.» Pri durih je še obstal. • Mimogrede: naročilo moje naesrečne žene. Če ji dovolite, da vas še obišče, tedaj cbljub-Ija gospa Wragge svečanostno. da ne bo več izgubila črevlja. Jaz ji ne verjamem. Kaj" pravite vi k temu? Ali sme priti?* • Kadarkoli hoče,* je rekla Magdalena. «In če bom še kdaj zdrava, ali bo smela gospa Wragge priti k meni in pri meni ostati?* • Gotovo, č enimate nič proti temu, ji bom dal nekaj tisoč odtiskov njenega portreta v rdeči, plavi in rumeni barvi, — saj veste: »Če bi bili videli to bolnico, predno je začela jemati kroglice, tedaj bi jo bili odpihnili kot peresce.* Gotovo bo izgubljala te sličice in to mora imeti dobre posledice. Ne smMrajte me za kramarsko dušo, toda jaz se ravnam po času.* ftrzhodu na Daljni Vzhod, a na severu na ogromno Sibirijo. T«s meje so bile pred kratkim določene na zborovanju v Čiti v Navzočnosti « Centralnega Ispolitelnega Komiteta Sojuza, Sovjetskih Socialisti-ieskih Respublik* (osrednj. izvrš. odbor zveze sovj. social. republik). Vlada republike sestoji iz Burjatov in Rusov, bržkone lun, član ralurQ' pa dobimo črni fosfor. Izprenaenjcnje 1 L 4, Treven M. 3; Ukmar Fr.f Tre- nam ga pošljete, sicer ne bomo znali kdo so Strajn in 2erjal naši dobrotniki. Vsem znanim in neznanim da- vzame iz stiskalnice (to je iz cilindra), ostane črn in se ne spremeni zooet v belega. Specifična teža črnega fosforja je 2.691, belega pa 1.83. Beli- fosfor se zeTo rad vnamet ČT-n: pa ne, nasprotno, prav težko ga je už£ati. Fdeči fosfor in beli fosror ne preva ata elektrike, črni ie oa ka: dober prevodn k le =i'e. Egipčani, Rimljani in drugi narodi so preji Električni odpor kov n je po pritisku zman -r uporabljali (poleg voščenih tablic in parga-menta seveda) namesto papirja liste dreves, drevesni lubad in ličje, toda vse v takem stanju kot so našli v naravi, ne eno ne drugo ni bilo papir. Ts'aj-lun je pač tudi uporabil tnurvov lubad, toda samo kot surovino. Potom svojega procesa je naredil iz nje polo povsem debrega papirja in postal tako največji dobrotnik človeštva. Ozkorrjna Kitajska se ie z izumom okoristila, ni pa dopustila, da bi skrivnost prestopila njene meje in postala znana tu'im narodom. Skozi celih osem stole šan. izjemo delata le kovini antimon in Ms~ut. F. M. DAHOVI — Na mesto cvetja na grob pok. Antonije Klun Ludvik po 1 L nko Schmidt je daroval 25 kg jabolk. Skupno L 194.15. Na polo g.čne Grgič in Vodopivec so darovali v isti namen: Martelanc Avg., Gasperčič Ana in Malka Trobec po L 5, Gasperčič Justa L 3 in Urdih Albert L 1; skupno L 19. G.čna Cok trma je darovala dobljenega purana. Hvala lepal Posebno zahvalo izreka naša podružnica g. Mirku Subanu z Višave za umetno izdelani in darovani stolpu Vsa čast njemu in njegovi uzorni vztrajnosti! 2ivel naš Marko! Pri Silvestrovemu večeru svetoiVanske podružnice so darovali: Modic Minka in Ludvik L 5, g.a Marc-Ramič in Ant. Germek po 2.50 in naš Kante L 2; skupno L 12. Hvala! Vršeč poslednjo volja svojega pok. soproga Fran-celna daru'e g a Amalija Cernigoj mesto cvetja na njegovo grob L 20 sv.-ivanski podrul. ŠoL društva. Srčna hvala! Za svetoivansko podružnico Sol. društva so darovali: Babič Fran v počeščenje spomma pok. Francelna Čemigoj - Kapetana L 10; Bezeg Fran, ker ni zadel «lot» L 10 in F. K., češ, nai ne ve levica kar da desnica L 2; g a Lasič Zof ja L 10 in Vidrih Maks L 1 — oba iz Goč mesto živil — Vedno darežljiva Dvojica Gradišar L 50. svetoivanski pevski zbor na dan »Naše dece» L 25; Grgičeva in Brana Josip, ker se nista udelež:la Silv. večera, L 20; Majcen Josip, mizar. L 25. Škof in Trobec v Štap elu L 6, g. Stare, istotam, dodal L 6, Darko Dekleva ob obletnici sv. treh kraljev rovalcem naše Braniče prisrčna hvala I Spominjajte se ob vsaki priiiki »Dijaške Matice' Mali oglasi HIŠNA, ki govori tudi italijansko, pridna in čedna, s spričevali, dobi službo pri družini treh oseb. Dr. Bischoff, Trst, Via Besenghi 25._\_114 SLUŽBO vratarja oddam proti stanovanju. Viale R. Elena 13-V, 111 Kupujem KOŽE domačih In divjih živali (lisic« kun. vider, divjih mačk, dihurjev, jazbecev, divjih koz, zajcev Ltd. Lovci in nabiralci kož splača se vam vprašati predno prodate vaše blagoj Franc Stres, Kobarid (Caporetto) Zaloga usnja in vseli čevljarskih potrebščin. Zaloga raznovrstnega obuvala, ročnega in tovarniškega izdelka. - Cene, da se ni bati kon« kurence. - V zalogi imam vedno strojene jančkove in druge kože za kožuhe. Vpraiajte povsod • v L 5 ra i, Rupena Fr. mesto krofov L 5, Cufar Iv. krof L 2. Godina St. za osminko vina L 1, KRČMAKJA, ako mogoče z družino z doraslimi otroci, sprejme Obrtno in konsumno društvo pri Sv. Ivanu št. 910 pri cerkvi. Prošnje do 1. februarja na Ivana Godnik, Trst, Piazza G lan B. Vico 2-JV 112 BABICA sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Sprejema dnevno. Madonnina 10-11. 113 3AB1CA avtori7irana. »rejema noseče. •pi _ Zdravnik ca razpplago. Dobra postrežba. Govo'i slovensko, 'lainost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 64 R. Crismancich um in Min® Sb.w Najvišje cene plačujem za V Martelanc da. ujejo oarkovi,ans«.i krčmarji L , Baretto št. 2 — L 1. za Šolsko aruštvo in sicer: Joško Stare j f . mj^; ^ gtejemo v prijetno dolrnost L 50, Ludovik Pertot L 20. Hinko oimončič i zailvajjjj se g Francetu Štrancerju za brez- Sj^^p ^-f I ^ Matici poslano od podružnice J. jo.Ambci zasledili skr vnost in sami *ačel. Mankoč iz St. Petja na Krasu za plačane f^^hje brezplačno vsadil v našem vrtcu, irrlplnvatt oamr. katerega so oa zbriilali s ^^ ^ ^ Ccliar 2 JelkoJ?§ Zornian 2, No- | Bog plati vsem stotero! — Izkaz daril zavednih prebivalcev iz Lož pri V pavi svetoivanskeinu vrtcu: Mayer Ev izdelovati psnir, katerega so pa zbiljšali t ZilI tem, da so zapustili murvo in začeli rabiti v , ^^ 1% voznik 20< Sluga 5, Menoč 3, U namen platno m oombaž. U lesa so pa za- Kontclj 3 yrbančič 2. Mankoč 2, Kc.nUlj 2, čc'i izdelovati ljudje papir šele v develnajs- , bmer<1^ 2f da bo 0kr0Žl0 6. Skupno 70 L. — tem stolet u NaileDŠa hvala Vs* t;a do leta 1860. so bile cunje edini ali Mesto cveta na grob pok. Ivkota Kocjan vsaj glavn; materi,a! za izdelovanj pap na. družina Turk iz Šepulj L 50 za D. M. Večina kn ig, ki razpravljalo o tem vpra-aniu. " zakasne a trdi, da so začeli delati papir iz lesa v letu ^ oožičn co otr. vrtca na Vrdelci so da- 1840.. toda leta 1F00. ,e bila tiskana v Lon- primc Franc lCQ L. 20 L: gg.: Josip Kernič L 9 Štok Marža in Pahor dom, rra'a kn i!»a. k, ,e bila posvečena kraj u ^ J Vouk< Rebek< Juriju ITT. N;en p;sec je b i ne«, M^tva Vatovec Ana. koops Papir te me je .z slame razen ne- . Višn cv^c Josipina; g. ' koliko hstov na koncu, ki so n n ">go d'i gacm. gU(j n ^ 6- po 5 L- f^ • rfa prvem teh listov p še Koops: «Nas'ednje | ' ; Sto koviči Višnjcvec Bruno, vrstice so tiskane na papirju, ki je nare en '.z čukPMirko Ksiez Luči, 2erial Milko. N. N., N. N., Urd^h And., dr. J. Wilfan. Ruskarski, N N., Ferluga; po 4 L: Skerlovaj; po 2 L: gg.: Strnič And., Loze , Čebron in g.a Earetlo Aat n ja. Vsega skupaj 312 lir. — G. Križman-čič je daroval 6 obleke, g. Bud n 2 kg moke in N. N. sadje. — Marlj.vi nabira.ki in blagim darovalcem Bog plati! Ob raznih veselih in žalostnih prilikah so gen 48 kg krompirja; Jamšek Fran št. 21 in Fa diga Damijan št. 59 — po 20 kg krompirja; Nabergoj Jože št. 4, Jež Anton št. 39 in Mo-horčič Ivan št. 42 — po 15 kg krompirja; kej-h^r št. 6 — 10 kg krompirja in 2 kg fižola, Nabergoj št. 37. Fabčič Jože št. 35. Maj-en Ivan št. 30, V drih Andrej št 47 in Kodelia Rener GLASOVIRJE v vsakem stanju popravlja, uglašuie, kupuje in ceni. Pečar, Trst, Via Mol.no a vapore 3-II. 44 F. FILIPČIC, Dutolje 67, z zlato kola no in zaslužnim križcem odlikovana delavnica šte-diln kov. Razpolaga tudi s kamijonom za prevažanje tovorov. 69 PRTZMATIČNE daljnogled« kupuje Giusto Hirsch, optik, via Mazzin» Trst 87 kun, zlatic, lisic, cSihurJatr, vider, iazbecev«nia£x wa-verlc, krtov, dlvjii in domačin zajca /. DEKLE, ki je dovršilo štiri razrede ljudske g M E3 ft ^ in tri razrede meščanske šole. želi vstopiti Esfm «W U BXi fc^dP r ^ WU kot učenka v večjo manufakturno trgov no v mestu ali na deželi. Naslov pri upravništvu. 96 TESAR zmožen v sestavi švicarske strehe in ki se razume na risbe se sprejme v Trstu. Zahteva se prvovrstna moč. Nalov pri upravništvu. 101 Gcdina Stanko; po Franc $t 27 __ po 10 kg krompirja; Lojzka in INada m Jo_e{ 66 _ 1Q kg krompirja jn 5 kg fižola; ; PRODAJALNA sadja in zelenjave, z mal 'j §5ck 14 _9 kg kiompiria in 3 kg iečrrena; stanovanjem se proda po nizki ceni. \ ia S. ialim papirju sa^et^a lesa, brez ^unj, starega papir:a, s!a~e, lubada ali katerekoli ^ru^e rastlin^^e snov'. To ie nov pr-dukt n"še d"'ele.» Kak les ali kak proces je Koops uporabil, ni znano. F. M. o višjem pritisku Kadar človek gleda delo navadne stiskal- ________ _______ niče za grozdje, vidi dokaj močan pritisk; če dar0vali potom gosp. Zvonimira Koci.ančič iz Trebižan Avg. ŠL 37 — 8 kg krompirja in 3 kg fižalo; 2gur št. 8. Benčina Jože št. 13 in Ger-7cj št. 24 — po 7 kg krompirja; Janez č št. 15 5 kg krompirja in 3 kg fižola; Kobal Ivana, Jamšek šL 26 in Sva?el' Franc št. 49 — po 5 kg krompirja; Nabergoj Kristjan št. 33 — 5 kg krompirja, Kod-> H. 19 — 3 kg krompina in 4 kg fižola; Kodel;a 5t. 22, ^vagelj št. 18. Jež Pavlina št. 40 in Benč na Peter št % — co 4 kg fižola; Fur!an št. 51 tudi 4 kg fižola; Michele 16 102 KLEPARSKO orodje s stroii in obrtno dovoljenje te stroke proda Jožefa Stibil, Ajdovščina 132 1°6 POSESTVO v Ljubljani, obstoječe iz 4 hiš, velikega dvorišča in vrta. pripravna za trgovino, skladišča ali tovarno se proda. Cena in naslov se izveta pri upravništvu. 108 Mal'k št. 16. Rener Janez št. 34, Jamšek Milan ; KRATEK KXAVIR v dobrem stanu na prodaj. 5t. 32 in Jež ^nten št 28 — po 2 kg fižola, Pener št. 10 tudi 2 kg fižola, Jamšek št. 7 in Vidrih št. 17 — po 1 kg f'*ola. — V denar u no darovali: Kodelja št. 55 — L 5. Kodre št 11, Jamšek Jože št. 12 in Gu'j — po L I; Jamšek šl. 26 poleg krompir a še 0.80 in Do- pa ima prll ko gledali delovan e silovitih hi- Antona pri Kopru njegovi sovaščam m dravličnih aii vocn.h stiskalnic, se bo čudil , prijatelji naše dece L 75.20, in sicer: Josid orjaški moči. Siloviti pritisk pare v lokomo- pena Savia 20, K. Kavrečič 10; po L 5: Turko tivi vrši delo, ki bi ga ne zmogla združena inoč t 2 K., Emil Dellasavia; po L 4.60: Olga tisočerih konj. Tcda še hujši prit.sk more iz- , pci|a Savia in Karmela Jakomin; po 3 50: ^^^^ m ^ ________________ vršiti človek z močjo svo.ih lastnih rok. Ako Andrej Gregorič, Ida Jakomin, Josip Jakormn; j j ^ ^ g _ ^ ^ grčna hvala vsem daro- položimo ostrini dveh brivnih britev pravo- | po L 2: Z. Kavalič, A. K in Al. i'urko; po } J-; ■ ebno ' pa potrtvovalnim SSO; •iinnrji od do 4".2 >; dolarji od 1* 3f»; do 24 4S; ovci j»o 2»> fra r: kov od d*» fuut Jter- ling <»d I16>» do tlo.9»). lieae^.ij^Ue obveanlca 79 70. Ctne na trgu Cavour dna 21. t. m. (Oddaja na dakal«) Vrsta sočlvja ozir. sadja *» i e»» »>-l;0; koraoj« BO ; kislo zelje 3 loS; karfiiM (po komadov) i O—2»«s Zobozdravnik Dr. B. Schaffer sEtiiaiiii a m'ne Mi n iitoi Corso Carlbaldi 4/1 lie od 9 do 3 In od ie do 19 poizkusov po 10 L: g. N. N., g.a N. N. g a Vera Kralj, g. tli bil razvlečene ali trganje cilindrov. Zani-i A. S., g.a Malka Pertot; po 5 L: g. I. b. gč. A nivo je to, kako so se nekatere tvarine spre- M.; po 4 L: N. N. — G. N. N. ^frova! več menile potem, ko so bile podvržene pritisku metrov suknenega blaga, g.a N. JN 1 oOielco, 20.000 atmosfer. j trgovec N. N. nekaj pomarančen čokolade. — Naprimer parafin. Vsakdo pozna to vosku V ta namen se je tudi oporabilo volilo pok. podobno tvarino, ki služi tudi za napravo sveč. , g.e Marice Svagelj v znesku L 200, Udruženje V navadnem stanu je parafin snov. ki j je pa dalo več ročnih del. se da rezati tudi z lesenim pipcem, teda po — Izkaz daril in darovalcev rodoljubnih pritisku je postal bolj trd nego železo, tako i Manč pri Vipavi za svetoivznski vrtec: fur-trd kakor mehkejše vrste j kla. I lan St. «. 30 — 80 kg krompina, Ferancič Mekhi ki elastični gumi je po pritisku i 5t. 20 — 40 kg krompina. Sorta Franc št. 4— 20.000 atmosfer postal tako trd kot jeklo. Na 10 kg krompirja m 4 kg fižola. Natlačen §t. 22 malem kosu jekla, ki ^ bilo z n im skupaj ; 15 kg krompir a N?bergo- št. 25 — 12 kg izpostavljeno prit sku, je pustil svoj odtis! Ob- krompir a :n 2 kg fižola. Pantere hr. 1», enem je gumi tekom pritiska docela izgubil Škerj-nec št. 17, Stokelj št. 15, Furlan fran-svojo elastičnost {prožnost) in posUl krhek ! čiška št. 13, Fabčič Jos št. 8 m Jo-ef bemenič kakor steklo. ! št. 12 — po 10 kg krompir a; Furbn Franč ska Voda je telo, ki se ne da skoro nič stisniti, št. 14, Žvokelj Ant. št. 28 in Pangerc Jožef Poslano*) M. Steiner D. a o. z* tovostjo oovidati, kaj ae dogaja v malem ci- Sorta Jožef št. 24 pa 8 kg krompira in 2 ki? lindru tekom pritiska, a po gotovih znamen:ih fižola. — Srčna hvala :n *ivele vrle Manjel so dr. Bridgman in njegovi pomagači prisil Ho — Za božićnico sv.-ivanakega vrtca so da-zaključka. da se voda med pritiskom izmenie- rovali na polo g. Trobca: Jaklič Ant. L 15; ....... * ' ----A Čergoli Marica, Jožica Dou zmrzne, Ruoena Ma da, Bak Ant., J^cer Loire, P"d- re rarširi. Pod visokim pritiskom je pa ravno b-^ek A., Trobec Vinko, Zgur Iv.. Klun Iv^ nasprotno. Ko se strdi v led se skr-*i in ta led U-d'h A*b.. Strajn Antonija. Njnka Modic, \m io-cK in ne mrrel Pet različnih ledov iz Udovič Fr. mUjšu GtvA'TI Mirko, Gomizelj V#de e o ikri tih. V.tv.ndni led, ki ga irde^uje Ro?a, Pahor Zora in Ant nai n«r. Ria'i ni-a v a /. mrsrom. je ena vrsta. Niegova ogliar ▼ ul. Cunicoli oo L 5; Gor.da Dan. 5.10, zajamčene kakovosti po najbolj ugodnih cenah, POSEBNOST: popolne opreme za pisarne. Velike zaloge v prosti lukL Skladišče 2 A in skladišče M. Steiner Via Geppa itev. 15-17 1 Za flank« atttv* U ALOJZIJ POVH urar In ilalar Piazza Garibcldl 2.vJ. a. Tel. 3-29 Lastna tovarna tn delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne pred-met«. — Korist vsakega je, da se prepriča o cen a rt. 62 PODPLATI St-2 >f Iz pristnega kaučuka. PALMA" Trst, Ula Coroneo 9. Predno kaj nakupit©, oblščlt© Veliko skladišče pohištva tvrdk< ALESSANDRO LEVI MINZI Vi« Rottorl it. 1 — Via MaKantoa SI- 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki Izberi. r § i i ms L. GIUSEPPE SPECHAR-TRST j Via S. Caterlna 7, vogal Via Mazzinl i naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel jj oeliko izbero tu- in inozemsKesa Mi | za molke In ženske obleke po konkurenčnih cenah, | Specialiteta: ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO. * 5 llVBcS