Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki 1 Din. TRGOVSKI t’ T Časopis za trgovino, industrijo Uredništvo in upravnišivo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Naročnina za or' — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. 45 D, mesečno L y\C sp* pol leta 90 D, za četrt leta <.i0 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VI. Ivan Mohorič: LJUBLJANA, dne 28. junija 1923. ŠTEV. 74. Telefonska mizeriia v Ljubljani. 1. AUTOMATIČNA CENTRALA. Znatna ovira hitrega posredovanja telefonskih stikov je v Ljubljani zastarela telefonska centrala in skrajni čas je, da se to za moderni promet neuporabno starino nadomesti z moderno automatično telefonsko centralo, ki bi omogočevala v urah najintenzivnejšega prometa p< sredovanje stikov v večjem obsegu. Boj za novo telefonsko centralo se vrši že dolgo časa in ako ne nastane v vprašanju reparacijskih dobav nikak preokret, je upanje, da dobimo iz Nemčije automatsko centralo. Trgovska zbornica si je mno-90 prizadevala, da spravi to pereče vprašanje do konečne rešitve. Namestitev centrale bo pa zahtevala znatnih adaptacij in pojačenj v sedanjem poštnem poslopju, katerih stroški so proračunjeni na okroglih Pol milijona dinarjev, za katere bi bilo treba bodisi zasigurati kredit v proračunu odnosno ga vsaj deloma kliti na drug način s prispevki interesentov ali potom posojila. Auto-maiična centrala bo stala ca 440.000 zlatih mark. Z namestitvijo automa-lične centrale pa telefonska mizerija v Ljubljani še davno ne bo odpravljena. Zato je treba izvesti še drugo važno delo, ki je zvezano sicer z velikimi stroški, to je rekonstrukcija celega krajevnega omrežja. 2. PORABLJANJE KRAJEVNE MREŽE V LJUBL JANI. Odveč bi bilo izgubljati besede nad nevzdržnostjo telefonskih razmer na krajevnem omrežju v Ljubljani. — Zadostuje, ako povem, da °krog 200 refletkantov, med njimi j zelo važna industrijska in trgovska Podjetja, ki brez telefona obratovati r»e morejo, sedaj pod nobenim pobojem ne morejo dobiti telefonskih naročniških postaj. Poštno in brzo-lavno ravnateljstvo v Ljubljani, ki samo najbolj občuti neznosnost sedanjih telefonskih razmer, si je že leta 1919 prizadevalo in izdelalo načrte, da si zasigura potrebna sredstva za izvedbo pokabljanja vodov, ker sedanji strešni vodi, ki povzročajo pri vsaki nevihti, vetru, poseb-j?° Pa pozimi v snegu nebrojne defekte, ne odgovarajo zahtevam in Potrebam prometa. Njih vzdrževanje je zvezano z ogromnimi stroški. Poleg tega pa so strešni vodi sedaj tako preobremenjeni, da je v večini smeri nemogoče priključiti nove naročnike. Nekaterim reflektantom bi se dalo zgraditi telefonske postaje kot postranske postaje h kaki že obstoječi telefonski postaji, ki se nahaja v bližini odnosno v isti zgradbi. Toda to bi bilo na eni strani v največjih slučajih proti predpisom telefonskega pravilnika in tudi iz poslovnih ozirov ni izvedljivo, ker so naročniki v svojih pogovorih radi nemoteni, medtem ko bi tu lahko glavna postaja vsak moment poslušala. Med vojno in po vojni so se v £brtnem in industrijskem razmerju ■iubljanska predmestja Glince, Vič, ^bodnja in Zgornja šiška, Vodmat-^•oste in Rudnik zelo razvila in tudi v hgovsko - prometnem oziru zelo nfJPredovala. Zato je nujno potreb-n°, da se izpelje od centrale do teh Predmestij telefonske kable, s čimur “c notranje mestno telef. omrežje razbremenjeno, da se bo lahko da-telefonske spoje novim naročnikom tudi v sredini mesta in ob kon- cih kablov pa bodo nastala nova izhodišča za razširjenje omrežja z napeljavami preko streh. Stroški za izvedbo pokabljanja omrežja v Ljubljani so proračunani na 5 milijonov dinarjev, od česar odpadejo 4 mili-jcni dinarjev na nabavo kabla, 700 tisoč dinarjev na polaganje in montažo kablov in ca 300.000 dinarjev za nabavo ostalega materijala, ki bo za izvršitev rekonstrukcije potreben. Kredit za kable je bil leta 1920 v proračunu črtan, tako da se projekt ni dal izvesti. Kakor izvemo, je v načriu za proračun za leto 1923/24 predvidenih samo poldrugi milijon dinarjev za izvedbo pokabljanja telefonskega omrežja v Ljubljani. Ta znesek (e, kakor vidimo, popolnima nezadosten, ker dosedanje flikarije ne moremo in ne smemo nadaljevati. Zato je treba, da se votira cel znesek. Nobenega smisla nima, da bi se eno leto izpeljal kabel proti šiški, medtem ko bi morala ostala predmestja trpeti in čakati dve do tri leta preden bi eventuelno prišla tudi ona na vrsto. Mimogrede omenjam, da bi bili kable lahko dobili na račun reparacij in da je bilo naročilo že dano in so bili stroški za Ljubljano preračunani za kabljenje na 154.037 zlatih mark, pa so prišle vmes politične intrige, proti katerim ministrstvo pošt ni imelo dovolj moči in je vsled tega naročilo propadlo. Po novi konvenciji glede stvarnih dobav na račun reparacij iz Nemčije pa bo morala naša država plačati 90 % v gotovini in bo samo 10 % šlo na račun reparacij. Trgovska zbornica v Ljubljani je že pred dvemi leti predložila poštnemu ministrstvu spomenico glede pokabljanja telefonskih vodov v Ljubljani in je letošnjo spomlad ponovno v zadevi intervenirala na vseh merodajnih mestih. Pri tej priliki moram povdariti še drugo važno dejstvo namreč, da poštna direkcija že tri leta nima ni-kakega kredita za zgradbo telefonskih naročniških postaj v Ljubljani. Kdor je hotel imeti telefonsko postajo, moral je plačati poleg instalacijske pristojbine še vse druge efektivne stroške, ki bi jih normalno morala nositi poštna uprava sama. Posledica vseh teh momentov je, da je Ljubljana v krajevnem omrežju popolnoma zaostala in da jo bo vsak moment Maribor, ki ima skoro polovico manj prebivalstva prehitel. Telefonsko vprašanje je za gospodarsko usodo Ljubljane direktna katastrofa. Zagreb, ki ima še enkrat toliko prebivalstva, ima 4krat toliko telefonskih naročnikov, Beograd pa nad šestkrat. Sicer pa Ljubljana do zadnjega momenta ni sama temu vprašanju posvečala nikake pažnje, šele sedaj so se gospodarski krogi nekoliko ganili in začeli razmišljati o zaigranih pozicijah v gospodarskem razvoju Ljubljane. 3. TELEFONSKA CENTRALA V MARIBORU. Maribor je glede telefonskega prometa v mnogo ugodnejšem položaju, ker je bilo njegovo omrežje tekom svetovne vojne v letih 1917 do 1919 rekonstruirano in je sedaj mariborsko omrežje v naši državi najmoderneje izpeljano. Maribor ima kakih 450 telefonskih naročnikov, a na obstoječih vodih krajevnega omrežja bi bilo prostora za kakih 700 do 800 naročnikov. Zato se Ma ribor z ozirom na svoj gospodarski napredek po prevratu, ki mu garantira vsled ugodne prometne lege in vsled napeljave električnih daljnovodov iz Fale najboljše i/glede za nudaljni razvoj, poteguje za avtomatično telefonsko centralo in ravno pretekli teden se je vršil v tem oziru sestanek interesiranih krogov, na katerem se je razpravljalo poleg vprašanja o telefonski centrali v Mariboru tudi o zgradbi novih central v mariborski okolici, ter zboljšanju medkrajevnega telefonskega prometa med Mariborom, Ljubljano in Zagrebom. Špecerijski trgovci v Mariboru pred sodiščem. Mariborski špecerijski trgovci so se prilično jednako, kakor špecerij-sti v Ljubljani, Celju in drugod ob prilikah, ko se je špecerijsko blago podražilo v kupčiji na debelo in dosedanje cene v prodaji na drobno radi zvišanja nakupovalnih cen niso bile vzdržljive, že mnogo let sestajali k pomenkom radi skupne kalkulacije prodajnih cen na podlagi novih nakupovalnih cen. O tem so se izdajala tudi poročila na vse tovariše špecerijste. Ko so se letos koncem februarja zopet dvignile cene, predvsem masti, olju, milu, sladkorju itd., se je vršil' zopet sestanek, pri katerem so izrazili razni trgovci bojazen, da bodo zopet začeli hoditi detektivi po trgovinah in brskati po vseh fakturah, na kar je eden navzočih predlagal, da bi se stopilo s policijo v dogovor glede cen m bi se te cene določile sporazumno ž njo. Policijskemu komisarju so se te cene pokazale in je le-ta izjavil, ko je cene pregledal, da se mu zde sicer cene primerne razven one za domačo mast, ki bi se naj znižala, na kar je odposlanec špecerijstov pristal, sicer pa je rekel, da trgovci lahko sami določijo cene, le da ne zahtevajo prekomernega dobička. Vsled tega je načelstvo odseka špecerijstov razposlalo okrožnico z novimi cenami, kojo je vzel tudi predsednik trgovskega gremija na znanje in so to okrožnico podpisali skoraj brez izjeme vsi mariborski špecerijski, nič hudega sluteč in prepričani, da se gre za čisto navadna sporočila o kalkulaciji detajlistov. Podpisala sta to okrožnico celo dva engrosista, za katere te cene sploh niso prišle nikdar v poštev. Na predlog policije je pa državno pravdništvo stavilo vse te trgovce pod obtožbo, — okroglo 70 — češ, da se gre za prepovedan dogovor za zvišanje cen, ki se imajo zvišati ne oziraje se na nakupovalne cene in zaloge, nakupljen še po nižjih cenah. O tem se je vršila dne 23. t. m. razprava pri okrajnem sodišču, pri kateri je zagovarjal trgovce odvetnik g. dr. Sernec. Trgovci so se sklicevali na zve-dence engrosiste, da so bile te rav-nalne cene, na koje nihče ni bil vezan in kojih se tudi večina trgovcev sploh ni držala, v skladu z nakupovalnimi cenami in da pri teh cenah ni bilo prekomernega dobička, nadalje na policijskega komisarja Gu-lina, da so se mu cene predložile v odobrenje. Razprava se je preložila. O izidu bomo svojčas poročali. Vsekakor se nam dozdeva, da policija v Mariboru z veliko vnemo zasleduje trgovce, kajti od nikoder ni toliko pritožb od pripadnikov našega stanu, kakor iz Maribora. — Vsega tega pred vojno ni bilo in bi bilo priporočljivo, da se zakon o pobijanju draginje, ki je v marsičem prav nesrečno stiliziran, podvrže koreniti reviziji, da večna zasledovanja trgovcev kar en gros ponehajo. Oblasti očividno prezro, da nosi ta stan skoro vse breme ogromnih davkov naše države in da ni srečna državna politika izigravati en stan proti drugemu. Hilarij Vodopivec, načelnik finačnega ministrstva : Banke in davki. Din Panka A in banka B imata enak čisti dobiček...................... 1,000.000 dočim izkaže banka A čisto irno- vino od..................................3,000.000 in banka B čisto imovino od . 18,000.000 V gornjih primerih ima banka A 33 in banka B 5*5 odstotno rentabilnost in bi se torej odmeril banki A davek na dobiček s 25% od 1,000.000 Din........................ davek na imovino s 1-2% od 3,000.000 Din........................... Din 250.000 36.000 banpa B pa od čistega dobička 1,000.000 Din 10%..................... od čiste imovine 17,000.000 Din 0-5%..................................... (Konec.) Din 100.000 85.000 vkupno . . . 286.000 banki B davek na dobiček z 10% od 1,000.000 Din........................... 100.000 davek na imovino z 0’5% od 18,000.000 Din............................... 00.000 vkupno . . . 190.000 Vzemimo še bolj kričeč primer, t. j. da ima banka A manjši čisti dobiček in manjšo čisto imovino negoli banka B, toda banka A bo plačala večji davek negoli banka B, n. pr. Din banka A ima čisti dobiček od . 930.000 in čisto imovino od................... 3,000.000 banka B ima čisti dobiček od . 1,000.000 in čisto imovino od.................. 17,000.000 Banka A ima torej 31 in banka B 5-8odstotno rentabilnost; Din banka A bi plačala od čistega dobička 930.000 Din 25% . ■ • od čiste imovine 3,000.000 Din 1-2% ............................... 232.500 36.000 vkupno . 268.000 vkupno . . . 185.000 To je pač anomalija, ki ne potrebuje nikakega komentarja; obdavčuje se spretnost bančnega direk-torja, mesto kapitalistične moči banke. Kako bode pri takih zakonskih predpisih spreten bančni ravnatelj sestavljal letne bilance, ni potrebno, da bi na tem mestu dalje razmotri-val. Preidemo k ustanovljenju čiste imovine. Člen 113 zakonskega predloga pravi, da se smatrajo kot čista imovina vse aktive po odbitku faktičnih dolgov, a po stanju, katerega izkaže bilanca koncem davčnega leta (sicl bi moralo pač glasiti koncem poslovnega leta) in da bo pravilnik v pogledu postopanja, kako sc ima čista imovina izračunih, izdal finančni minister. Na tem mestu bi po našem mnenju moral zakonoda-vec začrtati vsaj glavne smernice, kako noj se izračuna čista imovina in to tem bolj, ker gre za vprašanje kardinalnega značaja in igra čista imovina pri ustanovljenju rentabilnosti in davčnega odstotka tako važno vlogo, da se ne more prepuščati rešitev tega vprašanja pravilniku. Ker že govorimo o imovini, pripominjam, da ni posebno srečna misel, da se ravno v sedanuh časih, ko vsled nestalnosti valute vrednost imovine neprestano skače in se menja, uvaža nov davek na imovino. — Ta moja opazka — bodi le mimo-gicde rečeno — se nanaša toliko na obdavčenje društvene imovine, kolikor na obdavčenje fizičnih oseb, kakor je predvideva zakonski predlog. Dozdeva se mi, da so se pri se-siavi predloga vse premalo imele v vidu sedanje izredne ekonomske in komercijalne prilike; kar je bilo morda dobro še leta 1911S, se danes ne more osvojiti. Preidemo k ustanovljenju temelja za davek od čistega dobička. Po členu 114 zakonskega predloga se smatra kot temelj čisti dobiček po računu izgube in dobička, kateremu se imajo prišteti pozicije po odredbah člena 116 in od katerega se imajo odšteti pozicije, navedene v členu 117. Takoj pri členu 116, pod točko 2, nahajamo določbe, da se neposredni davki z dokladami, katere je podjetje po zakonu ali po pogodbi obvezano plačati od plač svojih nameščencev, morajo prišteti bilančnemu čistemu dobičku. To določbo moramo z vso odločnostjo odklanjati, ker jr ne samo antisocialna, temveč tudi knvična, ker vsebuje dvojno obdavčuje in ker ta postavka ni nič drugega kot režijski trosek. K členu 166, točki 7, naj pripomnimo; da avstrijski zakon o osebnih davkih v besedilu novele z dne 23. januarja 1914, d. z. št. 13 (ki je danes še v moči v Sloveniji in Dalmaciji), v § 94, lit. e, dovoljuje odbitek darov, ako so isti potrebni ža vzdrževanje obratovanja; dalje samtra citirani paragraf nagrade uslužbencem in prinose za primer bolezni, ki se dado uslužbencem ali njihovim obiteljem, kot obratne stroške. Zakonski predlog se v pogledu teh odbitkov izraža jako lakonično in netočno, ko pravi, da se morajo prišteti bilančnemu čistemu dobičku »darovi in nedogovorjene nagrade bilo nameščencem ali drugim osebam in vsakovrstni drugi slični izdatki, razen ako so v neposredni zvezi s poslom in se kretajo v običajnih mejah«. V tem pogledu bi bilo želeli nekoliko več svetlobe in jasnosti, da se izogne različnemu tolmačenju; prožljivost ni v zakonu na mestu. Členu 117 bi se morala dodati še ena odbitna postavka, t. j. da se obrestni davek (rentnina) in invalidski davek, ki ju plačuje denarni zavod mesto vlagačev, izločita iz davčnega temelja, ker je to pravzaprav re-' žijski trosek. To vprašanje je važno tudi iz narodno-gospodarskega vidika. Država mora pospeševati var-čenje; vloge bi se znatno skrčile, ako bi denarni zavodi prevalivali te davke na vlagače, kar gotovo ni v občno korist. Z vlaganjem prihrankov v denarne zavode dosežeta se dva namena, prvo, da narod hrani in varči, in drugo, da pride ta denar po denarnih zavodih v produktivno cirkulacijo. Pritegniti te davke v čisti dobiček bi značilo udariti davek na davek. V členih 116 in 117 bi se moralo še marsikaj izmenjati in spopolniti, vendar se za danes omejujem samo na gornje opazke, ker se mi ta retu-širanja vidijo najpotrebnejša. Interpelacija glede telefonskih razmer v Sloveniji. Na vprašanje poslanca Gosiinčarja glede telefonskih razmer v Sloveniji je minister pošte in telegrafa odgovoril sVdeče: Gospod poslanec! Na Vaše pismeno vprašanje od 30. maja t. 1. o predmetu meditve telefonskih razmer v Sloveniji m v zvezi z mojim odgovorom od 2. junija, štev. 34.503, mi je čast odgovori sledeče: Za izmeno železne žice vseh teiefon-sKih linij, naštetih v predlogu trgovske ir; obrtniške zbornice v Ljubljani od 19. aprila t. 1. štev. 3758, potrebno bi bilo na osnovi aproksimativnega proračuna po- l>'g ostalega materijala 98.600 kg bronaste žice od 4 mm in 124.600 kg od 3 mm. Skupni stroški za izmeno te žice znašali bi okoli 13 milijonov dinarjev, od katerih odpade samo na materijal 12,300.000 dinarjev, ostanek pa na delavno moč. Ker meni podrejeno ministrstvo ne razpolaga s temi količinami bronaste žice in ker iz Nemčije na račun reparacij ni dobilo niti najmanje količine le žice, temveč samo železno, količina bronaste žice, katero je ministrstvo to leto nabavilo za gotove novce, bo pa komaj dovoljna za zgradbe najpotrebnejših direktnih telefonskih črt v naši kialjevini, med katerimi se nahaja v prvem mestu tudi zgradba telefonske linije Beograd-Ljubljana in izmena železne žice na telefonski liniji Ljubljana-IMed, katere bodo izgotovljene še to leto — to mi je časi Vas obvestiti, da s<:d«j vsled pomanjkanja kredita za nabavo bronaste žice nikakor nisem v možnosti, da ugodim prošnji omenjene zbornice. Zavedajoč se, kako je dobro uit jen telefonski promet koristen za našo industrijo in trgovino, je podrejeno mi ministrstvo obračalo največjo pažnjo na telefone v Sloveniji, kjer je tudi industrija najbolj razvita. Zadnja leta je bilo zgrajenih na teritoriju ljublj. poštne direkcije 752 km 695 m telefonskih prog za 3597 km 32 m telefonskih vodov in to izključno iz bakrene'žice, otvorjenih je bilo 74 novih telefonskih postaj za celokupni javni promet. Da podpira industrijo in trgovino, je ministrstvo v Sloveniji zgradilo od uje-dinjenja do danes toliko telefonskih linij in to po večini iz bakrene žice, ko-hkor jih je bilo zgrajenih nekoliko desetletij pred ujedinjenjem. Zagotavljajoč Vas, da bomo tudi v bodoče za telefon v Sloveniji imeli dosti pažnje, prosim Vas g. poslanec, da sprejmete zagotovilo mojega odličnega spoštovanja minister pošte in telegrafa V. Vukičevič 1. r. Povišanje davkov. Čim pogostejše nam dohajajo vesti, da vstraja finančna uprava kljub vsem opozorilom, ki so ji došla iz Slovenije, na linearnem povišanju davkov. Vladajoča stranka odklanja po časopisnih vesteh vse predloge, mereče na ublažitev posledic, ki jih utegne povzročiti enakomerno zvišanje davkov, dasi je davčna obremenitev po pozameznih pokrajinah jako razuena. Razlike v obremenitvi ne ustvarjajo le različni zakoni, ampak tudi različno izvajanje zakonov. V tem oziru nam nudi razprava vseučiliškega profesorja g. dr. Ellerja, ki jo je o načrtu zakona o neposrednih davkih pred kratkim priobčil v »Narodno gospodarskem vestniku«, zanimive podatke. V tej razpravi opozarja g. profesor, naj nas visoki davčni postavki srbskega zakona ne motijo, kajti ti še niso dokaz efektivne obremenitve, ker ostajajo na — papirju. Na drugem mestu nam nadalje pojasnuje, da se kršitev davčnih predpisov trpi in vedoma dopušča eelo po davčnih oblastvih samih, ker bi točna izvedba zakona ustvarjala nevzdržne položaje. Enake so razmere tudi na Hrvat-skem. To priznava g. Samuel Kozi-an, ki v razpravi »Reforma neposrednih poreza« (Jug. Lloyd) navaja glede tecivarine, da se sedaj obdavčuje le približno % dejanskih dohodkov in da se pri dohodnini izkuša doseči dejanski dohodek. In pri nas v Sloveniji? Brali smo zadnjo okrožnico, v kateri gosp. fin. delegat ponovno opozarja odmer-ne organe, naj pripomorejo zakonu v polnem obsegu do veljave. Vedeli smo in občutimo na lastnih žepih, da se pri nas izvaja zakon z matematično eksaknostjo. Pri obdačevanju se seže rajše nad mero nego pod mero. Naši odmerni organi ne upoštevajo nevzdržnih razmer, ki jih vstvarja višina davčne obremenitve, ampak mehanično brez ozira na desno in levo ugotavljajo vedno le dejanske dohodke in odmerjajo od njih davke po lestvici, ki je bila upravičena za predvojne razmere, za povojne razmere je pa ob sedanji devalvaciji valute odločno preostra. Glede službenih prejemkov je finančna uprava sama uvidela nevz-držnost iz predvojne dobe prevzetega obdačenja in zakonskim potom ustvarila izdatne olajšave. Popolnoma je pa pri tem prevzela nevzdržno obdačevanje drugih kategorij davkoplačevalcev, dasi si je v sve-sti, da spravi tudi pri drugih kategorijah zadnjo plačilno enoto, pogosto pa še več, pod pritisk davčnega vijaka. Ne zavidamo nameščencem njihovih davčnih ugodnosti, upravičeni smo pa zahtevati, da se nas pri enakih dohodkih ne obda-čuje višje. Ako se hoče zakon tako striktno izvajati, kakor se to vrši in kakor se bo naravno tudi v bodoče vršilo, je najmanj kar smemo pričakovati od vodilnih organov finančne uprave, da nam izposlujejo enake davčne ugodnosti, kakor so * jih izposlovali za nameščence. Dokler se ne bo vpoštevalo nevzdržnega položaja, katerega vstvarja dosledno in brezčutno izvajanje davčnih zakonov ali s tem, da se izrecno zakonskim potom dopusti obdačevanje le enega dela dejanskih dohodkov ali vstvari via fakti prakso, ki se izvaja pri obdačenju v drugih pokrajinah, moramo linearno povišanje odločno odklanjati. Povišanje bi najobčutnejše zadelo hišne posestnike, javni računodaji zavezana podjetja in dohodninske zavezance. Ako se pri povišanju ne bo upoštevalo, da specijalno davki, ki jih plačujejo naznačene kategorije, ne preneso nobenega poviška, potem se bližamo z naglimi koraki stanju, v katerem bo tudi najženijalnejši vrtilec davčnega vijaka iztiskaval iz nas le kapljice, ne pa — milijone. Kreditni denar. (Poštni ček.) (Koncc.) Naročila na čekovne knjižice mora podpisati lastnik računa sam ali pa pooblaščene osebe. Čeki se morajo skrbno hraniti in se mora vsaka izguba čekov naznaniti takoj čekovnemu uradu. Ček se more izdati le za znesek, ki ne preseza razpoložne imovine. Največji znesek, za katerega se še lahko izda ček v gotovini, je 20.000 dinarjev, medtem, ko je v klirinškem prometu vsota neomejena. Rabiti se morajo čeki po vrstnem redu številk; znesek se napiše v številkah in besedah in podpis mora biti sličen onemu, ki se je položil pri čekovnem uradu. Izpolnijo se lahko čeki s črnilom, tiskom ali pisalnim strojem. Nepopisan prostor za denarno vsoto je prevleči z debelo, vodoravno črto. Dalje mora izraziti izdajatelj čeka nakazano dinarsko vsoto z uporabo kontrolnih številk na čeku s tem, da odstriže primerno toliko številk, katere presegajo nakazani znesek. Pokvarjeni čeki se ne izplačujejo. Tudi je potreba pokvarjene čekovne obrazce prekrižati in vrniti čekovnemu uradu. Ček se mora izročiti čekovnemu uradu najkasneje 14. dan, ko je bil izdan. Če se predloži po preteku tega roka, se sme plačilo čeka odkloniti. Čeki se izplačajo takoj, ko se predložijo. Ček je možno izdati v obliki blagajniškega ali pa imenskega čeka. blagajniški ček je oni, v katerem ni naveden prejemnik plačila. Prazni prostor, ki nastane med nakazanim zneskom in podpisom, se. izpolni z debelo črto. Vsak lastnik si da lahko pri blagajni čekovnega urada izplačati tak ček, če zadostuje razpo-ložna imovina dotičnega računa; sme pa tudi zahtevati, da se mu čekovni znesek pošlje in napravi v ta namen na zadnji strani pripombo: »za izplačilo v gotovini A. B. v L« Ako ima lastnik blagajniškega čeka sam svoj čekovni račun, more dati pripisati čekovni znesek tudi svojemu računu z opazko na zadnji strani: »za pripis na ček. rač. št..... A. B. v I.« Poštni čekovni urad pa odklanja Dlagajniške čeke, ki so žirirani na korist določene osebe. Imenski ček je oni, na katerem je izdajatelj imenoval določeno osebo, ki naj prejme plačilo; lahko pa navede tudi samega sebe za prejemnika plačila. Imenske čeke poravnava poštni čekovni urad ali s pripisom na drug čekovni račun, tzv. klirinški promet, ali pa s plačilom v denarju. Pri klirinškem prometu se odpiše čekov znesek na računu izdajatelja in pripiše na račun prejemnika, ako ni na čeku označeno, da se mora »plačati v gotovini.« Kadar prejemnik plačila nima čekovnega računa ali kadar se je izrecno zahtevalo izplačilo v gotovini, izda čekovni urad čekovno nakaznico v višini nakazanega zneska. Čekovne nakaznice se izročajo prejemniku prav tako, kakor poštne nakaznice proti dosfavnini oziroma obvestnini. Ako se pa hoče, da se izvrši plačilo z vrednostnim (denarnim) pismom, se pristavi na čeku opomba: »za odpravo vrednostnega pisma.« Druge vrste imenskih čekov so še: skupni ček in trajni ček. Lastnikom računa, ki imajo obširen promet, se dovoli, da smejo vsa istočasna plačila enake vrste (n. pr. vsa s čekovno nakaznico aii pa vsa s pripisom) opraviti z enim samim čekom. V ta namen služijo seznami, ki jih izdaje čekovni urad. Na takem seznamu se natančno navede naslove prejemnikov in zneske plačil ter se ga mora podpisati kakor ček. Na ček pa se dostavi opazka: »za opravo nakazil po priloženem seznamu.« .Trajni čeki se uporabljajo v slučaju, ako se mora izplačevati istemu prejemniku v enakih rednih obrokih (mesečno, četrtletno itd.) isti znesek, lak ček dobi pripombo n. pr. »Dne 15. vsakega meseca naj se do preklica nakaže v gotovini: A. B. v L« Trajni čeki se izplačujejo toliko časa, dokler niso preklicani in je opomba »do preklica« obvezna, ker trajnih čekov brez te pripombe čekovni urad ne sprejme. Preklic takega čeka se mora izvršiti pismeno in potrdi čekovni urad tudi pismeno, da )e prejel preklic. P( sebna uporaba čekov je tudi plačevanje na položnice. Ako se želi plačati s čekom tujo položnico, naj se izda ček za znesek, ki je naveden na položnici s pripombo: »za plačilo (pripis) zneska na priloženo položnico.« Čekovni urad odpiše čekov znesek od imovine lastnika ter pripiše zneske na računih, na katere se glase položnice. Potrjene prejemnice se vrnejo izdajatelju čeka. Pripravno je tako postopanje posebno za vplačila davkov in pristojbin različnim uradnim blagajnam. Za pošiljanje čekov se rabijo nalašč za to napravljeni zavitki. Če se rabijo drugi zavoji, naj se na naslovni strani pristavi pripomba »Čekovni promet.« Dopisovanje lastnikov računov s čekovnim uradom in poštami je poštnine prosto. Obrestovanje imovine (sedaj 1.8%) se počne s prihodnjim 1. oziroma 16. tekočega meseca, ko je bila vloga vpisana. Pristojbine v čekovnem prometu se pobirajo razen kolkovine za vsak ček 5 par še manipulacijska pristojbina za vsakih 5.000 Din 10 par in pa provizija od vsake manipulacije V2°/oo. Oproščene pa so provizije obremenitve v klirinškem prometu in vsi odpisi na korist čekovnemu uradu. Izpremembe v pravnih razmerah lastnika, ki so važne za račun, se morajo naznaniti čekovn. uradu ; to so n. pr. pooblastila za tretjo osebo, spremenitev naslova (tvrdke), in sicer jih je dokazati z javnimi listinami. Izstop iz čekovnega prometa je možen ob vsakem času. Mora pa se naznaniti pismeno in se imovina s temeljno vlogo izplača tekom 15 dni, ko je prišla odpoved. V tem slučaju mora lastnik računa vrniti čekovnemu uradu tudi položnice in čekovne formularje, kolikor jih ima še v rokah. Določbe in pristojbine za odpravo poslovnih papirjev po .* pošti. Po čl. 21 postnega pravilnika se 'smatrajo za poslovne papirje vsi spisi in vse listine, ki so deloma ah v celoti z roko pisane ali risane, in ki nimajo značaja osebnega in stvar« neQa dopisovanja. V to vrsto pošiljk spadajo: pisma in dopisnice starejšega daiuma, ki so svoj prvotni namen že izpolnile, pravdni spisi, vsakovrstne listine, ki so jih izdali javni uradniki, tovorni listi, nakladni listi, računi, poslovne listine zavarovalnic, nesiužbeni prepisi in izpiski iz spisov, rokopisi za muzikalije in partiture, rokopisi za knjige in časopise, popravljene in nepopravljene in še neocenjene naloge učencev in pa poselske in delavske knjižice Clistine). Glede teže, izmer, zavijanja, prilaganja pisem, pismenih sporočil in izprememb besedila veljajo za poslovne papirje tista določila kakor za tiskovine. Pristojbine za poslovne papirje v tuzemskem prometu do največ 2.000 gramov so sledeče: navadni, do 250 ■gramov 1 Din, za vsakih nadaljnih 50 gramov 20 p; priporočeni do največ 250 gramov 3 Din, za vsakih nadaljnih 50 gramov 20 p; ekspresno -Priporočeni, do 250 gramov 5 Din, *a vsakih nadaljnih 50 gramov 20 p več. V inozemskem prometu pa so pristojbine za odpremo poslovnih pa-Puiev do največ 100 gramov sledeče: navadni, do 250 gramov 2 Din, vsakih nadaljnih 50 gramov 40 p več; priporočeni, do 250 gramov 4 Oin, za vsakih nadaljnih 50 gramov 40 p več; ekspresno-priporočeni, do 250 gramov 8 Din, za vsakih nada-3jnih 50 gramov 40 p več. lužna železnica in njena ureditev. • (Konec.) PRAVICE AKCIJONARJEV. Upravni svet lahko sklene, da se privatna posest družbe spremeni v eno ali več akcijskih družb. Doba sporazuma traja od 1. januarja 1923 do 31. decembra 1968. Istočasno z dogovorom o administrativni in tehnični preureditvi ter finančni ureditvi južne železnice so sklenili drugi dogovor, tičoč se ureditve tranzitnega prometa med udeleženimi državami. Ožji protokol vsebuje določbe, da se ima izvršiti ratifikacija sporazuma pred 1. sept. 1923 in po ratifikaciji tranzitnega sporazuma. Istočasno s podpisom sporazuma se podpiše tudi drug protokol, tičoč se Reke. SPLOŠNA SODBA UPRAVE JUŽNE ŽELEZNICE. 'Sporazum nalaga družbi in obli-gacijonarjem občutne žrive. Vendar pa razbremeni družbo njenih dolgov, ji pusti zasebno last in ji nudi upanje na gotovo udeležbo iz dohodkov obligacijskega fonda. Obli-gacijonarji dobijo nadomestilo za žrtve v tem, da se glasijo obligacije sedaj na zlate franke in da sta obre-stovanje in povračilo popolnoma zavarovani. Družba sama je veliko dosegla; kajti opisani sporazum jo je oprostil bremena obligacijskih in obratnih dolgov. Vsaj privatno lastnino družbe so rešili. Ta uspeh se pa ne sme niti preceniti, niti podceniti. Zasebna lastnina predstavlja sicer prav veliko notranjo vrednost, a ne dgnaša sedaj skoraj nobenega dohodka - to so: delavnice, hotelske naprave na Semmeringu, valiarna v Gradcu itd. Upajo na bodočnost. Silno težko je ceniti izglede na delež družbe pri dohodkih obligacijskega fonda. Omenili smo, da dobi družba tretjino onih zneskov, ki so v prvih 25 letih sporazuma večji kakor 24.6 milijonov zlatih frankov kot dohodki obligacijskega fonda, v zadnjih 21 letih koncesijske dobe pa večji kot 20.6. Izgledi za prekoračenje teh 24.6 milijonov v prihodnjih 25 letih niso veliki. Drugače pa je z naslednjimi 21 leti; takrat bodo dohodki obligacijskega fonda bistveno večji kakor 20 milijonov 600.000 zlatih frankov. Kar nudi sporazum družbinim akcijonar-jem, je pa seveda precej skromno. Se enkrat povdarjamo, da ima favno ta železnica za naše kraje največji pomen in je zato neobhodno potrebno, da se seznanimo z njenim novim ustrojem. OBČNI ZBOR; SPREJETJE SPORAZUMA. V »industrijski hiši« se je pod predsedstvom predsednika dr. Wee-berja vršil 17. maja letos 73. redni občni zbor lužne železnice, katerega glavna programna točka je bila odobritev narn že znanega sporazuma. Ob začetku zborovanja je bilo navzočih 96 akcijonarjev z več kot 400.000 akcijami in 9897 glasovi. Predsednik dr. Weeber je imel najprvo običajni nagovor, se je spominjal umrlih, zlasti znanega dr. Ro-senberga, in je nadaljeval takole: Današnji občni zbor je pomemben dogodek v zgodovini naše družbe. Sprememba političnih in gospodarskih razmer potom vojske in njenih posledic je, kakor vam je vsem znano, odločilno vplivala na usodo naše družbe v zadnjih letih. Zavest, da tak organizem, kakor je naše železniško omrežje, ne more biti raztrgan brez ogrožanja gospodarskega življenja v dotičnih pokrajinah, se je izrazila že ob sklepu mirovnih pogodb in sicer v določbah člena 320 državne pogodbe v St. Germain in člena 304. mirovne pogodbe v Iria-nonu. Že v naprej je bilo jasno, da bo preteklo nekaj časa, preden se bo sklenil v določbah mirovnih pogodb predvideni sporazum. Da je mogla družba v tem času svojo nalogo vršiti, so teritorijalno udeležene države dale družbi potrebna sredstva potom predujma na razpolago. Tekom iega provizoričnega režima smo delali z vso vnemo na pripravah dogovorov, omenjenih v mirovnih pogodbah in smo slednjič 29. marca letos podpisali na konferenci v Rimu »akord« — sporazum, dogovor —, ki vam ga danes predložimo, da sklepate o njem. Neštevilne težave in trud na dosedanjem dolgem potu v dosego tega cilja vam natančno opiše predloženo poročilo upravnega sveta. Ravnolako so v poročilu podrobno razložene tudi določbe dogovora. Zato o tem ne bom govoril. Ugotovil bi pa rad to, da se je upravni svet rned vsem potekom pogajanj zavedal svoje odgovornosti in da zato v polni zavesti te odgovornosti lahko izreče svoje prepričanje, da je bil ta »akord« še najboljša v se-dajnih razmerah možna rešitev. Morebiti se vam bo zdelo, da so izgledi akcijonarjev prav slabi; pomisliti pa morate, da smo morali upoštevati v akordu ne samo zahteve štirih pogodbo sklepajočih držav, temveč tudi upravičene zahteve naših upnikov. Po odobritvi sporazuma ocl občnega zbora akord še ne zadobi takoj veljave; potrebne so še ratifikacije pogodbo sklepajočih držav. Pa že samo vaše sklepanje o sporazumu, po katerem naj se vse razmere družbe za vso ostalo koncesijsko dobo končnoveljav-no na novo uredijo, bo za naše podjetje važen mejnik. Nato je prešel občni zbor k dnevnemu redu, opustili so prečitanje opravilnega poročila, potrdili soglasno poročilo in 29. marca v Rimu sklenjeni dogovor z vsemi spremembami ter kvotirali pet novih upravnih svetnikov, med njimi Slovenca dr. Bončino. Akcijonar, komercijalni svetnik Beri se je zahvalil predsedniku Weebru, nato predsedniku generalne direkcije dr. Fallu in vsem drugim članom upravnega sveta ter uradništvu za veliki trud v najtežjih razmerah, spominjal se je velikanskih težkoč pri ureditvi financijelnih vprašanj ter neutrudljive delavnosti upraviteljev Južne železnice. Govoril je tudi še o premogovnem vpraša- , 28. junija 1923. wmmammBasmmaamumm htmii n r^smaamamammmaammmmmmmmm nju, nakar se mu je predsednik \Vee-ber zahvalil za besede priznanja in se je občni zbor zaključil. Tako se je za enkrat uredilo eno naših najvažnejših gospodarskih vprašanj. Treba še pritrditve štirih pogodbo sklepajočih držav: Jugoslavije, Ogrske, Avstrije in Italije. Da bomo rejeni in zdravi, sezimo po hrani pravi. Kupujte zato »PEKATETE«. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. Izvoz in uvoz. Uvoz Jugoslavije iz čehoslovaške je znašal v maju 1923. leta 35 'A milijona če hoslovaških kron t. j. okrog 96 milijonov dinarjev. V teku celega prošlega leta se je uvozilo k nam iz čehoslova-ške za 782 milijonov čehoslov. kron, dočim smo mi izvozili tja le za 267 milijonov čehosiovaških kron. Naš trgovski promet preko Soluna. V teku preteklega tedna se je izvozilo iz naše države v Solun: 2 vagona koruze, 15 vagonov desk, 8 vagonov slrešne opeke, 4 vagone kož, 1 vagon sode, 32 vagonov konj, 4 vagone volov, 5 vagonov ovac, 2 vagona sira, 1 vagon graha in 49 vreč opijuma. Narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Gibanje cen v čehoslovaški. Pri stalnem naraščanju cen v Jugoslaviji nas bo vsekakor zanimala objava statističnega urada čehoslovaške republike o premaknitvi cen v veliki trgovini od 1. maja 1922 do 1. junija 1923. S tem v zvezi naj pripomnimo, da je notirala začetkom maja lanskega leta češka krona v Curihu okrog 10 saniimov, začetkom junija 1923 pa okrog 16 sant. in je tedaj porastla v tej dobi za 60%. Cene so glasom gori omenjene objave padle povprečno za 2.8%, pri uvoženem blagu za 4.4%, pri domačem blagu za 2.6%. Živila so se pocenila za 3.5%, industrijski izdelki pa za 2.4%. Vendar pa so tekstilne surovine in polfabrikati porasli povprečno za 1.3%. Najmanj se je pocenilo kovinsko blago in premog, slednji le za 0.8%. Premaknitev cen pri posameznih živilih je poleg padca ponekod šla tudi navzgor, n. pr. se je podražil sladkor (surovi) za 7.1%, čaj za 6.9%, hmelj za 4%. Pocenilo se je vino za 13.3%, pivo za 1.3%, kava za 2%, seno za 13.8%. Slanina in šunka je ostala neizpremenjena, goveje meso sc je podražilo za 4.5%, svinjina pa pocenila za 3.1%, teletina za 4.5%, surovo maslo za 10.6%, jajca za 5.6%. Cerealije (žita) so padle povprečno za 5.2%, krompir za 5.5%. Od drugega blaga se je podražila soda za 0.4% trdi les za 7.7%, pocenil pa se je trdi hlodovni les za 18.2% in mehki les za 13%, celuloza za 7.3%, cement za 5.8%, lilo steklo za 9.1%, votlo steklo za 2.7%, rotacijski papir za 2.2%, surove kože za 2.3%, strojene kože za 1.3 %. Denarstvo. Uradni tečaji pri plačevanju taks v ir.esecu juliju: 1 napoleondor 310, 1 zlata turška lira 350, 1 angleški tuni šterling 395, 1 dolar 85, 100 francoskih frankov 530, 100 švicarskih frankov 1530, 100 drahem 240, 100 italijanskih lir 390, 100 nemških mark 0.07, 100 čehoslova-šUih kron 260, 100 madžarskih kron 1, 100 lejev 42, 100 levov 100, 100 peset 1^60, 100 holandskih goldinarjev '3400, 100 danskih kron 1535, 100 avstrijskih kion 0.12, 100 poljskih mark 0.07. Ti tečaji veljajo za celi mesec julij. Čehoslovaške banke znižujejo obrestno mero za debetne obresti za %%, t j. od 7.5% na 714 % - Vloge se bodo obrestovale pri dvomesečni odpovedi s 3.5%, pri štirimesečni s 3%% in pri šestmesečni odpovedi depoja s 4 %. To velja le za večje banke. Pa pri nas? Carina. Carinske poddirekcije. Finančni minister je izdal odlok, po kalerem se imenujejo kot poddirekcije prvorazredne carinarnice v Beogradu, Zagrebu, Osijeku, Splitu, Dubrovniku, Sarajevu in Velikem Bečkereku. S tem bodo te ca- rinarnice vršile tudi administrativne posle in lajšale delo generalni direkciji carin. Ta naredba stopi v veljavo dne 1. julija. Za odpravo izvozne carine na siari krompir. Slovenija pridela letno nad 2000 vagonov krompirja, tako da je vsled svoje nadprodukcije absolutno navezana na izvoz: Ker se vsled pozne sezone pojavlja že nov krompir v zadostnih množinah na trgu, medtem ko nahajamo po zalogah še velike množine lanskega krompirja, ki se dosedaj ni mogel izvoziti, ker znaša izvozna carina 2 Din na kg, kar je povprečno 100% od tuzemske tržne vrednosti krompirja, je poslala trgovska in obrtniška zbornica nadležnim centralnim oblastvom nujni predlog, da se izvozna carina na slnri krompir odpravi, da bo mogoče ianski krompir vnovčiti predno se skvari. Računanje tare pri carinjenju jajc. Trgovska in obrtniška zbornica je naslovila na ministrstvo trgovine in industrije ter na generalno direkcijo carin vlogo, v kateri opozarja, da je naredba finančnega ministrstva o računanju tare pri izvozni carini za trgovino z jajci zelo kvarna, ker se po tej naredbi vračuna odnosno odbije pri zabojih jajc za nad 50% nižja tara, kakor pa je v resnici. Na podlagi izčrpne utemeljitve predlaga zbornica, da se naj blagovoli dejstvovati na to, da se razpis generalne direkcije carine br. 107, ki je bil objavljen v »Službenih Novinah« z dne 1. junija t. I. št. 121, glede določevanja tare pri izvoznem blagu izpremeni tako, da se pri pošiljatvah jajc, ki se pakuje-jo vedno v normalne zaboje, upošteva izkustvena faktična tara in ne 15% tara, kakor je sedaj določeno. Predlaga se, da sc odstotek za taro pri jajcih poviša od 15% na 25%. Nadalje prosi zbornica, da se izda vsem carinarnicam pojasnilo, da je embalažo jajc smatrati, kljub zračnega prostora med posameznimi deskami za zaboje (sanduke) in ne za drvene lamove. Promet. Promeine omejitve. Ravnateljstvo južne železnice razglaša: Prometno omejitev za Landek tranzit, razglašeno v objavi št. 5 pod točko 23, razveljavimo. Obenem opozarjamo, da morajo bili pošiljke za Arlbergsko železnico in v tranzitu preko nje natovorjene \ vozove z dobrimi zavorami. Zvišanje nekaterih telefonskih pristojbin. Vsled odredbe ministrstva pošte in telegrafa se je z dne 11. junija t. 1. pri nekaterih skupinah telefonskih naročnikov zvišala pristojbina za inštalacijo glavnih in zunanjih stranskih postaj od U.00 dinarjev na 2000 Din. Hkrati se je zvišala pristojbina za inštalacijo pomožne centrale, ki ima 1 do 3 sporedne zveze, od 250 Din na 500 Din, če ima pomožna centrala 4 do 10 zvez, od 360 Din na 750 Din in če ima več ko 10 številk od 500 na 1000 dinarjev. Poleg tega zneska je Ireba plačati tudi inštalacijsko pristojbino v zvišanem znesku 2000 dinarjev. Za vsak telefonski vod, ki veže pomožno centralo s telefonsko centi alo. Pristojbina za instalacijo spored-nih aparalov signalskih zvoncev in za aparate za ojačevanje toka se je zvišala od 200 dinarjev na 300 dinarjev. S 1. julijem t. 1. se zvišajo tudi govorilne pristojbine v medkrajevnem prometu in sicer v I. pasu od 10 Din na 15 Din, v II. pasu od 15 Din na 20 Din, v 111. pasu od 20 Din na 25 Din in v IV. pasu od 25 dinarjev na 30 dinarjev za pogovor od 3 minut. Nova poštna zveza Ljubljana - Tržič. Po ministrski naredbi se uvede s prvim dnem julija na progi Ljubljana - Kranj -Tržič potujoča pošta Ljubljana - Tržič 7;l. Odhajala bo iz Ljubljane ob 6.47, iz Kranja 8.5 in bo prihajala v Tržič ob 9. uri. Ambulanca Tržič-Ljubljana 70 bo odhajala iz Tržiča ob 19.17, iz Kranja 20.48 in bo prihajala v Ljubljano ob 2 ,'.45 minut. Dobava, prodaja. Dobava navtičnih instrumentov. Hidrografski urad vojne in mornarice v Boki Kotorski si namerava nabaviti razne navtične instrumente za potrebe vojne mornarice ter želi tozadevnih ofert. Predmetni oglas je v pisarni tugovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava mesa. Dne 11. julija t. I. ob 11. uri dopoludne se bo vršila pri in~ ter.daniuri Dravske divizijske oblasti v Ljubljani oferlalna liciiacija glede do-buve mesa za garnizijo Ljubljana za čas od 1. avg. do 30. septembra 1923, dne 9. julija t. I. pa pri komandi vojnega okruga v Celju glede dobave mesa za garnizijo Celje. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava mesa. Pri intendanturi Sav-s!