GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO m UPRAVA PTUJ. MlA a. NAOSTR. . TELEFON «T. 19« ČEKOVNI RAČUN PRJ NARODNI BANKI PTUJ STKV. 643.90333^) UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK V R A B L JOŽE ROKOPISOV NS VRAČAMO m m TISKA MARIBORSKA TISKARNA Cena din 8-— i^tcv, 34 — Leto V. PTUJ, 22. avgusta 1952 O kič g. ttaSL { Italijanski iredentisti izkoriščajo sle- fierno priložnost za napad na Jugosla- t)ijo, četudi jo v resnici potegnejo za lase na dan. Zadnje Čase so se lotili posebno obrekovanja naše vojske in njene borbene sposobnosti. V ta namen jim je prav prišel obisk ameriškega vojnega ministra Franka Pacea in raz- govori, ki jih je imel z našim general- štabom in maršalom Titom. V svojem poslanstvu je spregovoril sam vojni minister, ko je dejal, da na- merava obiskati vse države, ki spreje- majo ameriško vojaško pomoč, in se z njimi posvetovati o nadaljnjem sode- lovanju. Toda italijanski iredentistični tisk komentira Paceov obisk po svoje. Tako je n. pr. »Messagero Veneto« na- pisal, da »brez Italije ni mogoča bal- kanska obrambna zveza«. S tem je ho- tel »opozoriti« domačo in tujo javnost, da so se na Bledu »dogovarjali o novi vojaški zvezi« brez posvetovanja z Ita- lijo in da so ji na ta način odgrizU njeno »prirodno pravico* do vodilnega položaja v njej. Četudi o tem ni nihče govoril — o tem je spregovoril na po- sebni tiskovni konferenci sam Pace —, pa je značilno uradno italijansko sta- lišče. Po mnenju imperialističnega Rima naj bi ZDA dajale Jugoslaviji vojaško pomoč samo tedaj, če pristopi k Atlantskemu paktu. V tem primeru naj bi imela Italija kot »starejša« čla- nica glavno besedo pri obrambi južne- ga dela pakta. Toda v Rimu so najbrže Se pozabili, da so se Grki in Turki odrekli italijan- skega glavnega poveljnika za južni sek- tor in se raje podredili ameriškemu admiralu Carneyu, tako da je Italija- nom tudi v Atlantskem paktu ostalo poveljstvo nad — lastnimi silami. Grki ih Turki niso pozabili Mussolinijevih imperialističnih apetitov po tujem, za- vedajo pa se tudi, da so ideje pokoj- nega duceja v današnji Italiji izredno žive! Če italijanski iredentisti mislijo, da hodo skušali svetovno javnost presle- piti s takimi komentarji, se se9e mo- tijo. Jugoslovansko vodstvo ne bo pri- stopilo k nikakršnim paktom, najmanj ve. takim, kjer bi imeli vodilno besedo ljudje, ki se še niso odrekli svojih te- ženj po tujem. Zato so tudi ti manevri italijanskega tiska, podprti od sedanje De Gasperijeve vlade, padli v vodo. Njim je jasno odgovoril tudi ameriški vojni minister, ko je na vprašanje do- pisnika italijanske uradne agencije ANSA dejal, da Jugoslavija lahko sklene dogovore ali pakte po lastni uvidevnosti, kakor pač sama želi, ker je to njena pravica. Vsako vsiljevanje ali dirigiranje je potemtakem odveč. V ponedeljek sta se prvič sestali po- sebni delegaciji Avstrije in Jugoslavije v štajerskem mestecu Bad Gleichen- berg, da se domenita o tako imenova- nem malem obmejnem prometu in o dvolastništvu. Načelen sklep je bil sprejet že ob nedavnem obisku avstrij- skega zunanjega ministra dr. Gruberja Jugoslaviji, sedaj gre samo za uresni- čenje tega sporazuma. V poštev za ob- mejni promet pride okrog 130 štajer- skih in koroških obmejnih vasi tostran in onstran meje. Po prvih vesteh sta delegaciji v torek samo izmenjali po- zdrave in določili dnevni red konfe- rence. Resnica je, da se sporazuma močno veselijo posebno avstrijski kmet- je. Resnica pa je tudi, da so nekateri nepoučeni ljudje pri nas raznesli ne- resnične vesti, češ da bodo sedanji av- strijski državljani dobili spet nazaj vsa ona posestva, ki so jim bila zaplenjena v duhu posebnega odloka AVNOJ-a zoper narodne izdajalce in okupator- jeve sodelavce v pretekli vojni. O skle- pih konference bomo poročali prihod- njič, ko bodo razgovori že bliže kraju. Ko že govorimo o Avstriji, naj še omenimo, da je sovjetska vlada pred dnevi odklonila zahodno ponudbo o sklenitvi skrajšane mirovne pogodbe, po kateri bi dobila Avstrija suverenost in se rešila zasedbenih sil. V Washing- tonu, Londonu in Parizu namreč me- nijo, da bi se o podrobnostih širše mi- rovne pogodbe lahko domenili pozneje, posebno o on\h točkah, ki so ostale še do danes nerešene. Moskva je predlog zavrnila brez dvoma z željo, da še na- dalje izkorišča oni del avstrijskega go- spodarstva, ki ga ima pod zasedbeno kontrolo, in da umetno vzdržuje med- narodno napetost na tem delu sveta. Na Madžarskem so »zamenjali« vlad- nega predsednika Dobija z Rakosijem, dosedanjim glavnim tajnikom madžar- ske kominformistične stranke. Slišijo se nadalje glasovi, da sta prišla v ne- rnilost Moskve albanski nasilnik Enver tiodža in njegov kolega Červenkov. Verjetno bomo že v kratkem spet lah- ko slišali o »čistki« v obeh deželah. V New Yorku je pričela z delom komi- sija OZN za razorožitev. Pomenila naj t>i se o najnovejšem ameriško-britan- sko-francoskem razorožitvenem načrtu, ki ga na splošno smatrajo za doslej najbolj sprejemljivega za vse velesile. Sovjetski predstavnik Malik pa- se je namesto odgovora raje lotil starih ob- tožb zoper Američane o ■»bakteriološki ^'ojni«, ki da jo le-ti uganjajo na Ko- reji. Ozrimo se še malce na Egipt! V času, je egiptovska vlada pričela razprav- ljati o izvedbi agrarne reforme, je pri- šlo v predmestju Aleksandrije do stav- ke in nemirov. General Nagib paša je moral poseči po prekem sodišču, pred katerega je postavil kar 400 stavkajo- čih delavcev. Osebno sodi, da so stavko organizirali v sedanjem napetem polo- žaju ljudje, ki se upirajo agrarni re- formi. Po zadnjih vesteh je sodišče obsodilo organizatorja stavke na smrt z obešenjem. Sicer pa je položaj v svetu precej neizpremenjen, v kolikor ga lahko pri- merjamo s prejšnjim tednom. Na Ko- reji divjajo od časa do časa ostrejše bitke na kopnem, vendar brez vsake večje teritorialne izpremembe. Zdru- ženo poveljstvo bombardira zaledje »severnih«, medtem ko pogajanja ni- majo uspeha. V Jordaniji je moral od- stopiti dosedanji kralj Talal, skupščina pa je proglasila za novega kralja nje- govega 17-letnega sina. V svetu oce- njujejo to izpremembo kot zmago Ve- like Britanije, ker je na ta način od- stranjen eden od vodilnih protibritan- sko usmerjenih arabskih voditeljev. Torej vendarle po daljšem času »ugod- na« vest za britansko vlado! Trgovinska zbornica v Ptuju je začela s poslovanjem Ptuj, 18. avgusta (LP). Ustanovljena Trgovinska zbornica v Ptuju je pred kratkim začela z rednim poslovanjem. Prvo redno sejo, ki je bila 14. avgusta t. L, je upravni odbor posvetil svojemu konstituiranju. Funkcije v upravnem odboru so prevzeli naslednji člani: pred- sednik je tov. Ogorelec, podpredsednik tov. Levičnik Hinko, blagajnik pa tov. Urbančič Boris, Na prvi seji so bile ustanovljene sledeče sekcije: sekcija za vodstvo ekonomske politike okrajne trgovske mreže, ki jo sestav- ljata tov. Levičnik Hinko in tov. Dostal Dušan in ki bo imela nalogo skrbeti za krepitev trgo.*poslovne morale, odprav- ljati negativne pojave v trgovinskem prometu, skrbeti za pravilno osmerja- nje cen ter drugo; sekcijo za razvoj zadružne trgovske mreže, ki jo tvorijo tov. Horvat Peter, predsednik KZ Muretinci, tov. Fijavž Vlado, poslovodja KZ Leskovec in tov. Bračič Stanko, poslovodja KZ Cirku- lane; sekcijo državne in zadružne odkupne mreže poljskih pridelkov in živine: tov. Dimnik Rajko, komercialist »Rožnika« v Ptuju in tov. Toplak Janez, predsed- nik KZ Juršinci. Na seji je bilo sklenjeno, da ožji od- bor (predsednik, podpredsednik, tajnik in blagajnik) v izrednih in nujnih zade- vah odloča in rešuje nastale probleme, mora pa o tem poročati celotnemu upravnemu odboru, ki te sklepe po- trjuje. Upravni odbor je ob tej priliki raz- pravljal še o registraciji poslovalnice »Varteksa« v Ptuju, glede česar je skle- nil staviti svoj ugovor, ker za to poslo- valnico v Ptuju ni nobene potrebe. Pomanjkljivosti pri izvaloznali Segulo Jožeta iz Pob rež j a štev. 138 in njegove »coprnije« s pendlanjem, s ka- terim je spravljal v začarani krog naiv- neže s podeželja in tolažil celo patra Simona, Ašiča Jožeta iz Stične. Tokrat bi seznanili bralca še z drugimi Segu- lovimi sposobnostmi, ki presegajo me- je »coprnije« m kažejo na njegovo škodljivo delovanje proti državi. V sredo 30. julija t. 1^ poiK>ldne se je moral Segula Jože na poziv vojaških organov spustiti z visokega drevesa pri vojaškem vežbališču niže železniškega mosta na Spodnjem Bregu pri Ptuju, kamor se je splazil s fotoaparatom in posnel okolico, ki jo je prepovedano slikati civilnim osebam. Ker je bil pre- hitro zasačen, ni porabU celega filma. Z drevesa je prinesel aparat skrit pod suknjičem. Na tako budnost državljanov ni ra- čunal kaplan Vatovec Andrej iz Vidma pri Ptuju, ko sta se s Segulom ustmeno domenila, da mu bo Segula z njegovim aparatom posnel nekaj motivov okrog Ptuja, z izgovorom, da so kaiplanu Va- tovcu potrebni za odpošiljatev njegovim sorodnikom v inozemstvo. Kaplan Vato- vec je Seguli celo napisal na listek, ka- ko naj napravi posnetke. Kaplan Vatovec bi torej moral poslati sorodnikom le motive, ki jih ni na najno- vejših razglednicah, zato je Segulo pod- učil, da je mogoče napraviti take po- snetke le z dreves pri vežbališču in s ptujskega gradu v smeri proti Vidmu in Ptujski gori, vpoštevajoč objekte, ki so vidni na teh črtah. Nikakih zagotovil ni, da se za take najnovejše posnetke ne zanimajo duhovniki-emigranti, Va- tovčevi znanci iz inozemstva, s kateri- mi korespodira. Ce bi hotel kaplan Vatovec razveseliti sorodnike s splošni- mi posnetki Ptuja, bi jim poslal najno- vejše razgledice, prave fotografije, ki se prodajajo v Ptuju in ki stanejo mno- go manj kot film iz amaterske kopije. Te razglednice pošiljajo nešteti držav- ljani svojim sorodnikom. Kaplan Vato- vec je hotel imeti nekaj posebnega, kot da zanj ni važen niti pogled na zgodo- vinsko mesto Ptuj z desne strani Drave, ki ga prikazujejo razglednice, temveč je hotel imeti pogled, ki zajema kaj več kot prikazujejo razglednice. Kot je bilo že zadnjič omenjeno, je Segula rad študiral, saj je ravno s tem prišel na pendlanje kot znanost. Pri preiskavi na njegovem domu je to trdi- tev o študiju potrdila tudi razna belo- gardistična in fašistična literatura in več listov ponarejenega Stepinčevega zagovora na procesu s ponarejeno, ljud- ski oblasti sovražno vseomo. To litera- turo mu je, kot je ugotovljeno, dal ka- plan Vatovec, ki jo je tudi od nekod dobival in razdeljeval svojim sorodni- kom in znancem. Natančno ozadje Segulovega in Va- tovčevega lova za naročenimi in zani- mivimi fotografskimi motivi kakor gle- de spoštljivega čuvanja belogardistične in fašistične literature ter razdeljevanja te sorodnikom in znancem, bo dognala preiskava^ Budnost zavednih državljanov nad početjem današnjemu družbenemu redu nenaklonjenih posameznikov nam je zanesljiv porok, da bo škodljivo početje teh pravočasno preprečeno in da bo naše ljudstvo lahko' nemoteno gradi- lo socializem ter utrjevalo obrambno moč socialistične domovine. K zgodbici o prikazovanju »Matere božje" pod Ptujsko goro Desternik, 20. avgusta (DK). K zgod- bici, ki so jo pred kratkim prinesle semkaj žene s ptujskega trga in razši- rile med tukajšnjim prebivalstvom, je vsekakor potrebna tudi javne diskusije, ki so jo iniciatorji zgodbice verjetno ce- lo želeli. Gre namrei za »čudež« na Ptujski gori, da bi se naj prikazala neki pastirici in njenemu očetu »Mati božja« in da se je oče z njo pogovarjal celo o suši in ptujskogorski cerkvi. V dnevih največje vročine in suše, ki je jrrizadela gospodarstvu v vseh pre- delih okraja in države občutno škodo, so bili na delu za naivneži skriti kleri- kalni sovražniki, hoteč s svojevrstno izmišljeno zgodbo prikazati ljudstvu ce- lo krivdo ljudske oblasti, da je v ptuj- skem olcraju taka suša in da je ljudska oblast kriva, da se »Mati božja« prika- zuje pastirjem in pastlricam pod Ptuj- sko goro radi tega, ker je zaprta ptuj- skogorska cerkev. K nam prinesena zgodbica se je gla- sila: »Neki deklici, ki je pred kratkim pasla ix>d Ptujsko goro govedo, se je nenadoma prikazala belooblečena »Ma- ti božja«. Presenečena in prevzeta de- klica o tem ni upala nikomur govoriti. Zaupala je le očetu. Ta je šel drugo ju- tro na pašo. Tudi njemu se je prikazala "Mati božjacf. Vprašal jo je, kaj dela tam, na kar mu je odgovorila, da se bo tako dolgo prikazovala dokler bodo za- prta vrata cerkve na Ptujski gori. Oče jo je še vprašal, kaj bo nastalg s tako sušo. Odgovorila mu je, da bo tako dolgo suša, dokler se ne odprejo cer- kvena vrata na Ptujski gori.« Tokrat so si torej za verskim čutom ljudstva skriti klerikalni sovražniki iz- brali pastirico, njenega očeta, sušo in »Mater božjo« za prikrito ^.ahtevo, da bi naj cerkev na Ptujski gori prenehala biti kulturni si>omenik in da bi morala zopet postati romarska cerkev, kamor bi se ob suši zatekali verniki in tam prosili Mater božjo za dež, župnišču puščali težke stotisočake, ki bi se zopet dalii skriti in kamor bi se lahko tu in tam zatekli pijani pobalini in oneča- ščali cerkev. Med tem, ko so se lahkovemejše že- nice pri najnovejši zgodbici sprva resno zadrževale in jo ustmeno prenašale da- lje, je druge silila ta zgodbica v smeh, saj so kmalu videli, da je obilni dež namočil vse njive in travnike in tudi pašnik, na katerem sta pasla oče in de- klica in videla čudež. Iniciatorji zgod- bice bodo morali izmisliti nekaj novega, ker jim ljudstvo ne bo verjelo, da ni dežja, če ni romanj na Ptujsko goro, da ga ni zato, ker so zaprta vrata ptujsko- gorske cerkve, še manj pa, da bi se mo- rala Mati božja prikazovati po pašni- kih zato, ker so zaprta vrata ptujsko- gorske cerkve. S takšnimi zgodbicami, pa najsi pri- dejo s Ptujske gore, ptujske tržnice ali od koderkoli, se da danes preslepiti le malo ljudi iz Slovenskih goric, tem manj pa, ko spoznajo namene njihovih iniciatorjev, ki si prizadevajo za hrbtom vernikov dobiti nazaj izgubljeno priliko, da bi še dalje živeli na raom delovne- ga ljudstva. , M i Dopisi uredništvu TOVARIŠ UREDNIK! V petek 15 avgusta t 1, Je pripeljal v Ptuj velik rdeč avstrijski turistični avtobus in se ustavil pri benciniki črpalki na Kvedrovem trgu. Ker je bil ta dan nek verski praznik, se je pri avtobusu zbralo precejšnje število zve- davih ljudi s podeželja in mesta ter tudi otrok, ki so si ogledovali avtobus pa tudi potnike in potnice. V nekaj trenutlcih je po kratkem pomenku z drugo sopotnico ena izstopila in delila otrokom obložene kruhke, kar so otroci tudi brez premišljanja vzeli in se tudi zahvalili. Nikdo od praznično in vsak- danje oblečenih otrok ni pričakoval, da bi ga kdo od potnikov kakorkoli obdaril, za^o so bili sprva osupli. Ker pa jih je bilo več kot je potnica imela darilo, je stopila ie enkrat v avtobus in prinesla še nekaj kruhkov. V tem, ko so otroci segli po ponujenih kruhkih, se je pojavila na oknu avtobusa s foto- aparatom druga mlajša potnica in sli- kala otroke s kruhom. Nato so hitro zaprli avto in se odpeljali v smeri proti Varaždinu. Cim sem zagledal fotoaparat, sem vedel, da gre pri tem za propagandni posnetek. Turisti iz Avstrije so si ver- jetno na svojem potovanju nabrali več takih posnetkov in nI nikakih zagotovil, da jih ne bodo dali na razpolago sovraž- nikom Jugoslavije za propagando, kako v Jugoslaviji otroci stradajo kruha in kako čakajo turiste, da jih ti obdarijo itd. To, kar sem videl, mi je dalo mislit!. Starši vseh obdai'jenih otrok so Icmetje, delavci in nameščenci, ki doslej niso trpeli pomanjkanja kruha, tem manj pa zdaj, ko ga je na razpolago v vseh trgovinah in po znižani ceni. Nepouče- nost teh otrok o možnostih sovražne propagande na različne načine, zlasti pa s parolo lakote v naši socialistični družbeni ureditvi, je bila kriva, da so otroci nasedli videzu dobrosrčnosti tu- ristov, izza katerega se je skrival pre- mišljen lov za propagandnim motivom. Smatram, da je potrebno v družinah spregovoriti z otroci o obnašanju na ulici, predvsem pa o previdnosti napram inozemskim turistom, od katerih niso vsi prijateljsko razpoloženi napram na- šim narodom in naši družbeni ureditvi. Nedvomno ne bi bilo staršem prijetno, če bi se znašli v inozemskem časopisju njihovi otroci kot sredstvo za sramoti- tev in klevetanje naše domovine in staršev, ki dovolijo, da sprejemajo nji- hovi otroci za to podlost celo milodare. Upam, da takega prizora v Ptuju ne bom več videl in moram priznati, da me je tega prizora bilo tudi danes sram, saj sem videl, kako so se turisti posme- hovali, ko je zabmel motor in avto zdrčal dalje po Lackovi ulici. L. J. — Ptuj ,WIR SIN D V ON OBtN . . .« Tov. urednik! Ptuj, 19. avg. Ne dauoJn/em i/vjjj, skem sejmu sem bil priča banalnim jj, bruhom Lah Marije iz Oresja it. 26, J^g le klevetala organe Ljudske milice. Na dostojen in vijuden način jo je ini, ličnik tov. Kranjc Anton iz Ptuja opo. zoril na to, da se iz higienskih, pa fudj zgoij esteiičnih razlogov na živinske^ sejmu ne sme prodajati sadja. Kako /g na ta potiv Lah Marija reagirala, ni /no, goče povedati. Dajala /V ta zgled na, šim miličnikom graško policijo, češ d(j so vljudnejši ter se ponašala s tem. dg je roJL^na v Gradcu itd. Ljudje, kj .so stali okrog, so bili naravnost rankačent. Neki moški iz množice je dal jedko pomho na račun Lah Marije in na svoja graško policijo, čei da mu je dobro znana. Miaiim, da bi tako brezvestno početji te ie precej priletne žene ne snio/o ostati btez kazni. V. P., Ptuj RŽ PO 14, MOKA PO 28? Tovariš urednik! Pred nedavnim sem ae zglasil v pošlo, valnici KZ Bukovci, v katero me je zva. bila reklama: »KUPUJEMO PŠEN!CO kilogram po din 17.50, rž po din 14,-, itd.*. Ker nimam svojega pridelka žita' ric, sem vprašal ushiibenko te KZ, če bi mi mogla prodati 50 kg rii Zg seme, Plačal bi po din 18.— za kilogram. »Ko bi imela ri, Vam je ne bi prodala po din ^8.—. Rajši bi jo daJ^ zmleti in bi prodala moko po din 28.—. Pa tudi bi bil vsak nor, ki bi nam prodal rž tako poceni.* S tem odgovorom nisem bil zadovo. Ijen, saj nisem dobit niti rži, ki je ver. jetno res nimajo, niti poštenega odgo' vora, ki pa bi ga lahko imeli za vsa. kogar. Če je v tej trgovini vsak skromnejši državljan tako nevljudno odpravljen, potem bo v tej trgovini malo kupcev, še manj pa kmetovalcev, ki bi res pro. dali rž. Morda /e ista oseba, ki je mene odpravila, sama napisala na de»ko, da kupuje rž po din 14.—, Intere^^entom pa pravila, da je nor, kdor da tako poceni. Povabil bi to uslužbenko v Cirkulane, naj si pride ogledat našo zadrugo. Videla bo poslovodjo in u.službenca, ki sta na' prani vsakomur prijazna in dostojna, kakor je tudi v trgovini na Borlu. Mislim, da si tudi člani KZ iz Bukove želijo, da bi bili uslužbenci njihove za- druge kot se spodobi, vendar pozabljajo, da ise popustljivost maščuje zlaMi v pri« merih, kjer se posamezniki čutijo po trgovinah prev&e svobodni. ' R.J., Brezovec pri Cirkutanah Z znižanjem cen si ponekod pomagalo do neupravičenih profitov Ptuj, 17. avgusta (LP). Znižanje cen; sladkorju, masti, tobaku, moki in kru-i hu pomeni za ljudstvo v ptujskem olcra- \ ju pridobitev nad 17 milijonov dinar-j jev za nabavo ostalih življenskih po-; trebščin. Okrog 6 milijonov so pridobili i samo kadilci, saj so bili nekateri to-j bačni izdelki znižani za 12 %, potresni-i ki moke pa okrog 5 in pol milijona, z ■ znižanjem cen za sladkor, kruh in mast pa ostalo. i Vse ljudstvo je novi ukrep Sveta za' blagovni promet vlade FLRJ glede zni-; žanja cen pozdravilo z navdušenjem, i .Večina trgovskih in gostinskih podjetij; se je z resnostjo lotila inventurnih po-i pisov materiala z znižanimi cenami v svrho priznanja razlik v ceni regresa. Kot pri vsakem ukrepu ljudske obla-' sti pa je bilo tudi pri tem nekaj posa*! meznikov, ki so ga razumeli po svoje' in sicer v svojo korist in so prikazali vi inventurnem popisu večje količine kot! so dejansko obstajale, da bi jim bil tudi| priznan višji regresni znesek kot jim jej v resnici pripadal. Trgovinska inšpekcija je pri reviziji popisov ugotovila, da je KZ Bukovci, i ki jo vodi poslovodkinja Vukosavič Ru-| ža, prikazala v inventurnem popisu! 12.800 cigaret več kot jih je bilo dejan-: sko na zalogi, kar bi pripomoglo do ne-1 upravičenega regresa 7000 dinarjev.: Predsednik upravnega odbora Kosta-; njevec Janez in zastopnik občinskega odbora Markovci Janžekovič Martin sta spisek potrdila in sta soodgovorna za nepravilnost popisa in prijave zalog. V KZ Stoperce sta poslovodja in knji- govodja kljub znižanim cenam tobač« nih izdelkov te dalje prodajala 6. avgu- sta t. 1. še po starih cenah, ne meneč se za dolžnost popisa zalog in za pravico do regresa. S tem sta pokazala svoj ne* ljudski odnos do skromnega haloškega ljudstva svoje okolice, prikrajšujoč jih za zneske, katere je že z regresom pre. vzelo družbeno gospodar.stvo. Gfornja primera kažeta, da se mora ljudstvo vedno zanimati za svoje pravi* ce in po svojih organih boljše kot v KZ Bukovci kontrolirati uslužbence trgov- ske mreže zlasti na podeželju, kjer po- nekod posamezniki izrabljajo zaupanje ljudstva v njihovo poslovanje. Ta potre- ba se kaže zlasti sedaj, ko se znižujejo cene življenskim potrebščinam v kori.st delovnega ljudstva, ne pa v korist po- sameznih KZ ali uslužbencev. Bračič Mirko je diplomiral Cirkulane, 18. avgusta (T). Pred nc* davnim je diplomiral na prirodoslovno- matematični fakulteti ljubljanske uni- verze iz geografije tov. Mirko Bračič iz Cirkulan. Mlademu profesorju iskre- no čestitajo domači iz Cirkulan in tudi Ptujski tednik kot svojemu sotrudniku. Ob 10'letnici Lackove aretacij mučeni a in smrtil Zelo vroč in soparen dan je bil — 10. avgusta 1942 —, ko so popoldne okrog 16. ure privedli trije gestapovci v ptujske zapore okrvavljenega in v cestnem prahu povaljanega moža, ki je bil bos, brez suknje, s krvavimi madeži po telovniku; kri mu je kar naprej kap- ljala izpod obveze na čelu. Bil je tudi brez pokrivala. Iznad obveze so mu štrleli s krvjo, znojem in cestnim pra- hom v šope zlepljeni lasje. Tako so iz- gledali ljudje le po težkih borbah na frontah in po zverinskih mučenjih, ki so bila mogoča le pri fašističnih gesta- povskih zlikovcih. Ko so privedli ujetega, zbitega in zmučenega moia v sprejemno pisarno zaporov, je dežurni paznik Tement na- hrulil spremstvo: »Vodite ga v bolnico, saj ta ni za zapore. Mi tukaj nismo bol- ničarji, ampak jetniški pazniki. Ta mož spada v bolnico.« Nevoijno je vodja tereoMtvft Oftkaj nemiico zamomljal la mu Izročil zaporno povelje. Ker Inva- lid Tement zaradi steklenega očesa ni mogel citati niti pisati, je dal meni to povelje, da ga vpišem v zaporno knjigo in vnesem v statistiko kot novega za- pornika. Privedenega moža preje nisem osebno poznal, slišal pa sem, da se je o njem med okupatorskimi funkcionarji mnogo govorilo. Močno sem bil izne- naden nad vsebino zapornega povelja, da se stavi v zapor ujeti LACKO J02E. rojen 17. 2. 1894 v Kicarju pri Ptuju zaradi vodstva uporniške skupine. Pod temi podatki je bil uradni žig z napi- som: Geheime Staatspolizei, Dienststelle Pettau in podpis takratnega namestni- ka šefa tajne policije. Medčasno, ko sem v^Jisoval podatke privedenega v knjigo, so dajali gesta- povci Tementu direktive, da mora biti privedeni Lacko zaprt zase in da v za- porih ne sme znati noben zapornik, da je tudi Lacko tukaj. Tudi v pregledni seznam celic, ki je visel na steni v spre- jemni pisarni, je bilo prepovedano vnesti ime Lacko. Celica št. 6, kamor je bil določen Lacko, je ostala na pre- glednem seznamu označena kot prazna. Proti navadi, da bi začeli gestapovci koga takoj zasliševati, čim so ga pri- vedli v zarore, so začeli Lacka takoj zasliševati. Ker je zaradi bolečin in vročine trpel grozno žejo, je najpreje zahteval vodo, ki pa mu je niso hoteli dati, temveč so mu začeli prigovarjati, naj ne bo trmast, naj prizna vse po pravici in naj odgovarja na vprašanja, nakar mu bodo dali vse, kar bo hotel imeti in da se mu tudi ne bo ničesar zgodilo. Lacko je preslišal te Izdajalske snu- bitve. Odvedli so ga iz sprejemne pi- sarne v zadnjo pisarno ter ga prvotno spraševali z navidezno potrpežljivostjo. Lacko je molčal. Trije gestapovci so hitro pobesneli, začeli kričati nad Lac- kom, ga psovati in preklinjati, nakar so se slišali v sprejemno pisarno udarci in sunki po Lackovem že itak razme- sarjenem telesu. Malo je zastokal, nato pa je zopet vse utihnilo. Znova se je zadri nad njim gestapovski vodja in ga zasramujoče spraševal: »No, gospod landrat okraja Ptuj, zakaj se z odprto borbo upirate s temi par ljudmi proti taki sili? Ali ste neumni in kdo Vam je dal za to pobudo?« Lacko je molčal. Gestapovec ga je zopet udaril po licu. Lacko je odločno odvrnil: »To hoče ljudstvo,« ostalih besed pa se ni dalo razumeti. Eden od gestapovcev je sto- pil v sprejemno pisarno, ostala dva pa sta v drugi sobi posadila Lacka na stol. Prej je ves čas stal. Pri pretepanju se je dvakrat zgrudil in so ga vsakikrat gestapovci postavljali na noge. Cim so privedli Lacka, so si gestapovci slekli bluze in jih obesili v sprejemni pisarni. Nato je eden izmed gesta- povcev prišel ven in iz bluze vzel neke svetlikaste kležče, p>odobne kleščam železničarjev za luknjanje vozovnic. Videti so bile popolnoma nove, kromi- rane. ker so se svetlikale. Te klešče si je odnesel v sobo, kjer je bil Lacko in za seboj zaprl preje priprta vrata. Po kratki tišini so se zaslišala po- novna vprašanja in ponovni bes in krič gestapovcev: »Ven z besedo, prokleti pes. bandlt itd.« Po kratkem presledku za tem pa se je slišal močan sunek in hropenje Lacka, ki je dvakrat močno zavpil: »Jao, jao!« Po močnem ropotu je Lacko obležal nezavesten v mlaki krvi. Gestapovci so pustili smrtno izmu- čeno žrtev ležati na tleh. Oblekli so bluze, vzeli brzostrelke ter odšli brez besede. Tement je medčasno po gesta- povskem naročilu izpraznil celico št. 6, ki je služila preje hišnim delavcem ter stavil v njo slamarico brez postelje in zglavnika. Od inventarja je smela ostati v tej sobi le nočna posoda in sla- marica. Cim je hišni delavec po Temen- tovem naročilu prinesel vedro vode in posebej še liter vode, smo začeli vsi trije svežiti Lacka, mu zvečjega spirati z obraza svežo in strnjeno kri. Ko je začutil hladno vodo, se je osvestil. Po- nudili smo mu pitne vode, ki jo je pil z velikimi požirki in nato vstal s tal- Vse to, od privedbe in pretepanja do Lackovega osveščenja je trajalo le pol ure. S Tementom sva hitela, ker sva pri' čakovala, da se bodo gestapovci zopet takoj vrnili. Položila sva ga še na sla- marico. zaprla celico in odšla po oprav- kih. V sobi, kjer so preje zaslišfvaU Ptuj, 22. avgusU 1952 .PTUJSKI TEDNIK. Stran 3 Ribar^ko 2nimqu in neno delo Ribe $o takoj za sesalci najvažnejše jivali za ljudsko prehrano. Lahko re- čemo, da sta lov in ribolov najstarejši človeški opravili. Z razvojem živino- j-eje in smotrnega gospodarjenja s kul- turnimi rastlinami izjfublja lov svoj pomen, med tem ko pomen ribolova še vedno narašča. Najvažnejše je seveda morsko ribar- gtvo, medtem ko ima sladkovodno pod- j-ejeno vlogo. Regulacija rek, izkorišča- jije vode v industriji, jezovi, mlinske zapore in nesnaga iz tovarn močno ovi- rajo ribarjenje v rekah. Z ureditvijo ribjih stez, čistilnih naprav v tovarnah in z načrtnim vzgajanjem ribjega na- raščaja v ribogojnicah lahko dvignemo naše ribarstvo in mu zopet damo važno mesto v splošni ljudski prehrani. Kako gospodari Ribarska zadruga v Ptuju od svoje ustanovitve do dane«, bomo videli v naslednjem. Ribarska za- druga v Ptuju je bila ustanovljena SO. maja 1946. leta. 2e takoj v začetku je pristopilo 91 članov. To število je od takrat do danes močno naraslo. Sedaj šteje zadruga že več kakor 700 članov in utiravlja z vsemi odprtimi vodami v ptujskem okraju in daje pravico ri- bariti vsem članom zadruge proti go- tovi odškodnini. Pogosto se izvršijo zadružni ribolovi, posebno ob času drstitve. Takrat ribe prodajajo za ši- roko potrošnjo. Da pa ribji zarod ne izumre, vlagajo ribe iz več ribogojnic predvsem iz Dragomelj, Hrastovca in Ogulina. V ta namen so vložili lansko leto okrog 60.000 kom zaroda. Od tega okoli 10.000 kom. mladic krapa in 30.000 kom. ščuk. To je stalo zadrugo 146.972 din. Da ima zadruga še večje stroške, bodi omenjeno, da znašajo stroški samo za zakupnino okrog 200 tisoč din. Ti izdatki se v glavnem kri* iefo od prispevkov članstva. Preteklo leto ro priredili ilanl za» druge tudi prireditev, ki je prinesla 40.000 din čistega dobička. Za ta denar nabavljajo članom ribarske potrebščine, ki jih v glavnem dobavljajo iz inozem- stva, odtod tudi razmeroma visoke cene najrazličnejšim predmetom. Lansko leto je zadruga razstavljala na ptujski raz- stavi in žela prav lep uspeh. Ribarjenje močno kvari usnjarna pri Lenartu, ki naplavlja v Pesnico ne» snago in s tem uničuje ribji zarod. Tožba nad upravnikom usnjarne je v teku in je upati, da bo škoda kmalu, če že ne preprečena, vsaj omejena. Z ureditvijo čistilnih naprav je namreč možno preprečiti okuženje vode. To sf do sedaj ni dogajalo in zadruga sma- tra to za malomarnost, ki se mora v najkrajšem času odpraviti. Neprecen- ljivo škodo dela ribarjenju v Dravi ve- liko nihanje vode zaradi električnih central. Seveda so tu višji cilji in in- teresi, zato se še tako hitro temu ne bo dalo pomagati. Kljub temu je izkori- ščanje ribolova še dovolj veliko. Lan- sko leto so dvignili ribiči okrog 11.650 kilogramov rib. Glavni delež tvorijo kajpak bele ribe. Teh je bilo nalovlje- nih 10.162 kg, črnih rib pa 1496 kg. Od tega so nalovili 103 kg samo sulcev in 1135 kg ščuk. Vsak ribič je dolžan štu- dirati literaturo, da se priuči in posto- poma spoznava življenje v vodi. Največ ribičev lovi z mrežo. Preteklo leto Jo dvignilo 516 članov dovoljenja za ribo- lov, od tega je 892 prijavljenih samo za mrežo, ostali pa za lov s trnkom. Poleg tega je bilo še prijavljenih 140 meseč- nih narot-nikov za odrasle in 122 na- ročnlkov-mladlncev. Veliko težav Ima zadruga « »črnimi« ribiči in s tistimi, ki brezvestno z eks- plozivi uničujejo ribji zarod. Zadruga ima dva plačana paznika, ki skrbita za to, da se s tem preneha. Pri veliki nabiralni akciji za gradnjo kulturnega doma »J. Lacka« v Ptuju je zadruga prispevala 20.000 din. F. V, Skrbinšek Franc iz Pobrežiaie prikri- val okužbo s koloradskim hroščem Ptuj, 20 avgusta (KV). Na področju mesta Ptu,ja je bilo več nedelj pregle- dovanje krompirišč zaradi koloradske- sa hroSča. Večina kmetovalcev in tudi delavcev se je resno zavzemala ta to, da bi tesa škodljivca odkrili In uni- čili, vendar na srečo ni bilo okuženih njiv. Le nekaj posameznikov je gle- dalo v tej akciji redno nedeljsko nad- lego. Drugače «o gledali na to resno ne- varnost posamezni kmetovalci iz Po- brežja pri Vidmu, kjer se pregledi niso tako redno opravljali, zato so bila nji- hova krompirlšča prepuščena na milost in nemilost okužbe s koloradskim hro- ščem. Najzgovornejo to potrjuje primer SkrbinSek Franca iz Pobrežja 8tev. 25, čigar krompirišče je bilo okuženo. Ko je bila okužba slučajno ugotovljena, odkril jo je 11-letni šolarček, je gospo- j dar zabičal domačim in sosedom, naj { o tem molčijo, ker da sicer ne bodo mogli prodajati krompirja. Okužba njegovega krompirišča je bila odkrita j 12. avgusta t. 1. Tekom tedna so za pri- | mer zvedeli pristojni organi oblasti iz i Ptuja in je bila 18. avgusta t. 1. kon- j trola okužene njive, kjer je bilo naj- ] deno večje število ličink. Med poizve- i dovanjem organa iz Ptuja med vaščanl v Pobrežju, kje da je ta njiva, je bil SkrbinSek o tem obveščen, nakar se je takoj odpravil v Ptuj, da bi slučaj teden dni pozneje prijavil. Takoj je podvzeto vse, da se njiva razkuži in da se z vsakodnevnimi pregledi ugotovi morebitna okužba okoliških njiv, Skr- binšek Franc pa je zaradi prikrivanja okužbe po koloradskem hrošču prijav- ljen sodniku za prekrške. Glede na razširjenost okužbe s ko- loradskim hroščem v ptujskem okraju in na škodo, ki jo povzroča ta škodlji- vec, je treba ocenjevati škodljivost ta- kih posameznikov, ki so doslej z opu- ščanjem pregledov in z neupošteva- njem navodil in ukrepov ljudske obla- sti za obvarovanje naše prehrane in gospodarstva pred posledicami tega škodljivca, povzročili razširjeno okuž- bo krompirišč. Vsakomur so znane po- sledice, ki jih trpi naše sadjarstvo za- radi kaparja, zato se je treba toliko bolj boriti, da ne bodo opustošena še naša krompirišča, ki predstavljajo velik del bogastva prebivalstva ptujskega okraja. , Kaj je novega na knjižni polici pri podr. Drž. založbe Slovenije v Ptuju? Steinbeck: Biser. Matavulj: Bakonja — Fra Brne. K. Jerome: Trije možje v čolnu... I. Silone: Fontamara. Tolstoj: Cemu. i W. Faulkner: Svetloba v avgustu. F. Lissagray: Zgodovina pariške komune 1871. leta. F. Bevk: Izbrana dela II. knjiga. Dickens: Povest o dveh mestih. J. Kozak: Lesena žlica II. del. J. Jurčič: Zbrano delo V. knjiga. Shranjevanje živil in gospodinjskih pripomočkov. Mati In otrok. Predpisi o gozdovih z razlago. V. Leonhard: Sovjetski savez — le- genda i stvarnost. Na zalogi imamo vse šolske knjige kakor tudi ostale šolske potrebščine. Preskrbite že sedaj svoje šoloobvezne otroke z vsem potrebnim za šolo. VZREJA MLADIH ŽIVALI Znani živinozdravnik — Ftujčan dr. Marjan Pavšič je napisal knjigo pod gornjim naslovom, ki bo izredno razve- selila naše kmetovalce in živinorejce. V njej nam pisec na poljuden in lanko razumljiv način popisuje, kako naj rav- namo z mladimi domačimi živalmi kot teleti, žrebički, prašički, kozami, piščan- ci in drugimi, da jih obvarujemo v nežni mladosti raznih bolezni ter jih s pravilno nego, prahrano in čistočo ter gibanjem čim hitreje razvijamo. Knjiga je vsakemu rejcu domačih živalj nujen in koristen svetovalec. Opremljena je s slikami ter raznimi tabelami. Izdala jo je založba »Kmečka knjiga«. »Smilila se mu je živina, človek pa ne« Glede na članek pod gornjim naslo- vom v predhodni številki Ptujskega tednika smo prejeli pismo sledeče vse- bine: s v zvezi s člankom, ki Je bil objav- ljen v Ptujskem tedniku št. 33, prote- stiram Toplak Jakob iz Most j a žt. 3 proti neresničnim trditvam in lažem, s katerim me je obložil neki dopisnik. Odločno izjavljam, da sta hčerki po- nesrečenega Vršiča, Kata in Marija, brez moje vedno:*! odšle v Juršince in poklicale rezilni avto iz Ptuja. Nihče ni slišal od mene, da nimam ozlr. da ne dam vprege za prevoz v bolnišnico. Javnost pa naj še izve, da se je Vrbič zdravil v bolnišnici 14 dni. Na povratku domov pa ga je prevrnila vinjena Ma- horlč Polona iz Mostja št. 6 ter mu znova nalomila že ozdravelo roko in zraven Se nogo. To naj velja kot opo- zorilo vinjenim voznikom in dopisni- kom za točno poročanje. Toplak Jakob, Mostje št. 3.« fz kronike NOV 18. AVGUSTA 1942 Poškodbam zaradi zverinskega muče- nja v ptujskih gestapovskih zaporih podlegel heroj Jože Lacko Ob 10-letnici aretacije, mučenja in smrti narodnega heroja Jožeta Lacka. V spomin na zadnje dneve in ure Lackovega življenja in v opozorilo mlajšim pokolenjem na početja fa- šističnih sovražnikov našega ljudstva, ki se je uprlo okupaciji, nasilju in uničevanju narodnega gospodarstva pod vodstvom KPJ in tudi zmagalo, priob- čujemo ob 10-letnici Lackove smrti spomine na njegovo junaško zadržanje. Obnovljen Titov dom v Ptuju Ptuj, 19. avgusta (CV). Mnogo pri- vlačnejša kot prej je sedaj okusno pre« pleskana fasada Titovega doma v Ptu- ju, za kar je izrabila uprava kina naj- bolj vroča meseca, ko Ptvgčani najlažje pogrešajo kino. Urejena notranjost kina izpolnjuje sedaj splošne pogoje za kino, zraven tega pa se bo morala uprava ki- na pozanimati za boljše filme za novo kino sezono. V lanski sezoni je bUo mo- goče med obiskovalci kina slišati upra» vičeno kritiko glede predvajanja starih in nekvalitetnih filmov. V kolikor upra- vi to ne bo uspelo pri dosedanjih doba- viteljih filmov, si bo moralo pomagati z dmgimi, katerim bo leihko postavilo pogoje glede kvalitete, ne pa da bi se morala zadovoljiti z vsem, kar bi ji bilo dodeljeno. Čebelarska razstava v Središču Središče, 18. avg. (LP). Čebelar- sko društvo v Središču je priredilo v dneh 15. in 17. t. m. v Prosvetnem domu v Središču čebelarsko razstavo. Pod ge- slom »Čebelica nam bodi vzor« je dru- štvo razstavilo čebelarsko orodje, pri- prave, pa tudi pridelek In razne iz- delke iz medu. Istočasno je bilo gostom postreženo z medom, medico ter slašči- čarskimi medenimi izdelki. Razstava je bila združena s tečajem ki ga je vodil član republiške čebelar- ske organizacije in na katerem so ob- ravnavali predvsem kužne bolezni če- bel. Tečaja se je udeležilo okrog 40 če- belarjev iz središke občine. Številnim obiskovalcem čebelarske razstave v Središču je ugajalo razen cen medu in medici vse, kar je bilo vi- deti in okusiti na razstavi. LJUDSKA TEHNIKA Okrog nedeljskih moto-dirk Ptuj, 17. avgusta (KN). Danes Je pri- redilo Avto-moto društvo Ptuj hitrost- ne motorne dirke v kolodvorskem dre- voredu v Ptuju, to je druge dirke v času obstoja društva. Dirka ni bila organizirana v namenu, postaviti kakšen rekord v hitrosti vožnje, temveč le popularizirati to pa- nogo ljudske tehnike, prikazati dejav- nost avto-moto društva v Ptuju in za- interesirati javnost za. njegovo delo- vanje. Leta 1949 ustanovljeno društvo je izvedlo več patrolnih voženj, dvoje hi-' trostnih dirk, sodelovalo pri mnogih sličnih prireditvah, ki so jih priredila druga društva v okraju, pa tudi izven okraja, organiziralo je več skupinskih izletov svojega članstva, sodelovalo pri raznih akcijah v okviru vsakoletnega »Tedna tehnike«, izvežbalo večje število tečajnikov in jih usposobilo za vozače motornih vozil, sodelovalo pri prire- ditvah drugih množičnih organizacij in jim pomagalo predvsem s svojim voz- nim parkom, ustanovilo sedem avto- moto krožkov po vaseh In jim pomagalo pri organizaciji raznih šoferskih teča- jev, ter z vztrajnim delom uredilo vozni park, da ima danes en tovorni avtomo- bil, tri osebne, dvoje motornih koles in delavnico. Problemi, M se z njimi mora boriti društvena uprava, niso majhni, vendar bi na tem mestu omenil samo enega^ ki dela odbornikom največ preglavic In je predmet razpravljanja vsake dru- štvene seje. Ta problem je primeren prostor za društveno delavnico in gara- žo. 2e zgoraj smo omenili, da društvo poseduje precej voznega parka, ki ga, razumljivo, mora nekje garažiratl. Na drugI strani se sedanji društveni pro- stori nahajajo v centru mesta, kjer vo- zila ovirajo promet ter povzročajo ne- izbežen hrup. Vsega tega se društvo zaveda, vendar samo tega problemia ne more rešiti. Smatramo, da bi z malo volje in iz- najdljivosti bilo možno društvu nuditi primerno garažo ter s tega m^ta ape- liramo na merodajne, da ta problem, če ga že rešujejo (mnogo verjetnosti si- cer ne obstoji) enkrat tudi rešijo. Motornih dirk. ki so bile v Kolodvor- skem drevoredu v Ptuju, so se udele- žili vozači Avto-moto djnaštev iz Mari- bora, Konjic, Loč pri Poljčanah, Va- raždlna, Ludbrega (LR Hrvatska), Le- narta v Slov. gor. in Ptuja, ^upno 21 vozačev. Proga v dolžini 927 m je radd ostrih ovinkov bila težka, posebno ker se je pred pričetkom dirke vlila plolia in ce- stišče razmočila. Organizacija tekmovanja je bila do- bra. Razen manjšega padca enega tek- movalca ni bilo zabeležiti kake nesreče. Tehnični rezultati dirk so sledeči: V kategoriji 98 do 125 ccm je bil prvi mladinec Corič Mladen, Konjice, na Puchu 125 ccm s povprečno hitrost- jo 45 km na uro, drugi Cep Mirko, Ptuj na Sachsu 98 ccm, tretji Kumrič Albin, Ptuj, Sachs 98 ccnx Kategorija 250 ccm. Prvi Vesenjak Stanko, Ptuj, Puch 250 ccm, s povpreč- no hitrostjo 45 km na uro, drugi Tlakar Albin, Maribor, Ardie 200 cm, tretji Stiglic Franc, Maribor, DKW 250 ccm. Kategorija 350 ccm. Prvi Toplak Franc, Lenart v Slov. gor., DKW 350 ccm, s povprečno hitrostjo 49 km. To je bil tudi najboljši čas dneva. DrugI Vesenjak Stanko, Ptuj, Puch 250 ccm, tretji Vizjaik Savo, Maribor, Norton 350 ccm. Kategorija 500 ccm. Prvi LavatiC Marjan, Varaždin, BMW 500 ccm, s pov- prečno hitrostjo 49 km na uro, drugI Baje Drago, Ludbreg, GAMA 500 ccm, tretji Medved Valentin, Varaždin, DKW 350 ccm. Kategorija nad 500 ccm. Prvi Tašler Jaro, Loče, AJS 500 ccm, s ix>vprečno hitrostjo 48 km na uro, drugI Levatič Marjan, Varaždin, BMW 500 ccm, tretji Smodič Mirko, TAM Tezno, Nor- ton 350 ccm. Kategorija prikolice. Prvi Mažera Ludvik, Maribor, s sovozačem Zuncem Konradom, TAM Maribor, s povprečno hitrostjo 44 km na uro. Izven kor^urence je nastopil z dir- kalnim avtomobilom tov. Cucek iz Ma- ribora, ki je 3 kroge prevozil v času 3.36 minut, s povprečno hitrostjo 46 km na uro. Pomen prehrane za zdravje človeka Sanit. teh. Kostanjšek Ivo (Nadaljevanje In konec) Na zdravje ljudstva vplivajo v znatni meri razni činitelji, ki za visi j o od pra- vilne aH nepravilne prehrane, od kate- rih bi bilo omeniti le poglavitne: 1. Pravilna sestava jedilnikov v dru- žini, pred vsem pa v obratih družbene prehrane, zlasti v mladinskih ustano- vah. Za graditev organizma odnosno njegovo vzdrževanje, kritje energet- skih potreb in tvorbo toplote (posebno pozimi), mora hrana vsebovati v pra- vem razmerju vse potrebne sestavine in sicer: a) beljakovine kot gradivo za celice in nadomeščanje odmrlega tkiva. Dnev- na potreba odraslega človeka znaša nekako 90 do 100 gramov. Vsaj ena tre- tjina teh naj bi bila živalskega izvota (meso, jajca, mleko itd.). Beljakovine živalskega izvora telo bolje in lažje raz- gradi in uporabi. b) maščobo, kot vir energije in toplo- te, bodisi živalskega ali rastlinskega iz- vora (svinjska mast, maslo, olje, loj itd.) PreobiUca maščob je organizmu zdrav- stveno škodljiva, ker slabi delovanje nekaterih notranjih organov. Vendar pa so zmerne maščobe rezerve, ki se zbirajo na račun odvisnih zalog pod ko- žo in na notranjih organih, nujno po- trebne. Dnevna potreba odraslega člo- veka znaša nekako 50 gramov. c) sladkorji (ogljikovi hidrati) kot vir energije za opravljanje fizičnega dela. Cim težje fizično delo človek opravlja, tem večja je potreba po dovajanju sladkorja. Dnevna potreba odraslega človeka je 450 do 500 gramov. To koli- čino dobiva človek v obliki tovarniških sladkorjev, ali pa v krompirju in vseh vrstah žitaric (v obliki kruha in dru- gih močnatih jedil), ki se pri prebavi pretvarjajo v sladkor. Delo mišic je v glavnem odvisno od zgorevanja slad- korja v mišičnih celicah. Rezerve sladkorja v človeškem orga- nizmu so nakopičene v jetrih. Izrabo teh rezerv regulira hormor (izloček) trebušne slinavke, takozvani insulin. Ce oboli trebušna slinavka, preneha ta funkcija In človek oboli za sladkorno boleznijo, to je zaradi zvišanja količine sladkorja v krvi. 2. Način pripravljanja hrane odlo- čilno vpliva na njeno hranilno vrednost in na zdravstveno stanje človeka. Za- radi tega postavljamo posebne zahteve na osebje, ki je zaposleno s priprav- ljanjem hrane, zlasti v obratih družbene prehrane. Poleg potrebne izdatnosti mora naša hrana vsebovati tudi gotove zaščitne snovi, takozvane vitamine, ki so nujno potrebni, če tudi v najmanj- ših količinah, za delovanje organizma. Pri nepravilnem pripravljanju hrane — predolgo kuhanje — se te dragocene zaščitne snovi uničijo. Zaradi pomanj- kanja vitaminov se pojavijo obolenja — avitaminoze — pri otrocih zsiradi nedostatka D-vitamina angleška bole- zen ali rahitis. — Vitaminov je odkri- tih do sedaj cela vrsta. Za nas so naj- važnejši A-, B-, C- in D-vItamIn. Pri težjih avitaminozah (pomanjkanju vita- minov) ene ali druge zvrsti uporablja- mo že sintetične (umetne) vitamine. — Zaradi preprečenja težjih avitaminoz naj vsebujejo jedilniki v dovolj ni ko- ličini ona živila, ki so bogata na vita- minih, to je zelenjavo vseh vrst, pred- vsem dovolj paradižnikov, rumenega korenja itd. 3. iPrav posebno vlogo igrajo v pre- hrani In zdravju človeka razne konser- ve, bodisi mesne ali pa rastlinske. Pri nehigienskem ravnanju kaj lahko pride do onesnaženja in okužbe za konservi- ranje pripravljene mase z raznimi kli- cami, ki povzročajo razkroj in tvorbo plinov. Zato moramo biti oprezni na takozvane »bombirane« (vzbočeno na- pihnjene) konservne doze. Uživanje ta- kih konserv lahko dovede do težkih zdravstvenih okvar, v mnogih primerih do zastrupljeni a s hrano. Nezaščitena živila so neredko oku- žena z raznimi bolezenskimi klicami, zlasti črevesnih nalezljivih bolezni (ti- fus, paratifus in druge), ki postanejo tako posrednik za razširjanje takih bo- lezni. Pri tem igrajo zelo važno vlogo muhe, ki jih po pravici imenujemo zdravstvene škodljivce prve vrste. Za- radi tega velja boj proti muham kot važen činitelj v zdravstveni zaščiti /judske prehrane. Mnogo je nevarnosti, ki pretijo člo- veku zaradi neprimerne prehrane (ne- snaga, nepravilna priprava in ravnanje s hrano) in ogrožajo njegovo zdravje. S postopnim dviganjem življenjskega standarda bo morala naša skrb veljati tudi temu vprašanju. Vzgojiti bomo morali vrsto živilskih strokovnjakov, ki bodo zavestno pomagali v borbi proti temu pojavu, proti škodljivim vplivom hrane na zdravje človeka. S sistematič- nim zdravstveno-prosvetnim delom med osebjem živilske stroke bi mogli že se- daj doseči v tem pogledu mnoga izbolj- šanja. Apelirati moramo na to, da se bo osebje v živilski stroki do neke mere tudi samo izobraževalo, saj bo strokovno popolnejši uslužbenec po- sredno tudi močan propagator za naš kulturni nivo. Lacka, bi moral hišni delavec očistiti krvave madeže. Preden se je lotil tega dela, me je poklical ter mi pokazal krvave nohte s palcev na nogah. To mi je dalo misliti, če niso to Lackovi nohti in da so mu jih mogoče takrat trgali z nog, ko je dvakrat močno za- vpil. Ko sva stopala s Tementom ob Lacku proti celici, sva opazila, da je stopal bolj po petah In puščal za sabo krvave stopinje. Nisva se spomnila, da bi ga natančneje pogledala po nogah. Isti dan je bilo namreč v Isti sobi mu- čenih in zaslišanih več oseb, vendar preje nismo opazili na tleh strganih nohtov. ZmrcvarjenI in zmučeni Lacko je Imel se toliko moči in prisebnosti, da naju je vprašal za svojo ženo in otroke, če so tukaj v zaporu. Povedal nama je tudi, da so ga pred prigonom v zapore naučili, pretepali in gonili po mestu. Vprašal je še za paznika Pihlarja, ki tisti dan ni bil v službi. To vprašanje yes večer ni moglo Tementu v glavo, češ kako le more bandit spraševati za Paznikom. Naslednji dan sem bil službe prost. Zjutraj pred 7. uro je bil Lacko v ce- lici, kamor sva ga položila, nezavesten) ter v obraz popolnoma spremenjen: zabuhel in ves plav kot sliva. Iz ust so mu silile bele pene, pomešane s krvjo. S Tementom sva ugotovila, da je imel polomljena rebra, strto čelno kost nad očmi ter vdolben prsni koš in trebuh kot bi kdo po njem teptal. Po vsem telesu je imel močne podplutbe in tudi odprte nme. Tudi nad senci je bila glava prebita in iz rane je curjala kri. Pred predajo službe naslednjemu pazniku po 24 urah pazniške službe sva predlagala v raportu nujno zdravniško pomoč, česar pa Jerman niti gestapovci niso upoštevali, saj ni bilo navada, da bi političnim zapomikora nudili zdrav- niško pomoč. Ko sva tretji dan po Lackovi areta- ciji prišla s Tementom v službo, Lacka nisva našla več v celici št. 6, kjer sva ga pustila, ker ga je Jerman premestil medčasno v celico št. 9, kjer se je na- hajal že dalje časa zaprt železniški de- lavec Plohi Konrad iz Nove vasi pri Ptuju. Ko je Jerman potisnil Lacka v celico 5t. 9. je še pristavil: »Evo ti. še en ban- dit kot si ti!.'? zaprl celico In odšeL Pozneje sem z\'edel, da Jermanu ni bilo j prav, da je Tement spraznil celico št. 6, ker so gestapovci Lacka naslednji dan po privedbi zasliševali in mučili kar v celici, da so bile stene in tla krvave. Po Plohlovih pripovedovanjih vem, da sta se z Lackom pogovarjala in da je hranil Lacka, ker zaradi pi-evelikih bo- lečin v zbitih rokah ni mogel držati niti žlice. Tako je bilo le prve dni, po- zneje pa je Lacko ležal na slamarici večinoma nezavesten. Dne 14. avgusta je bila v zgodnjih jutranjih urah po Ptuju velika hajka. Aretacije so se vrstile celo noč. Ob 7. uri zjutraj se je znašlo v ptujskih zap>orih 42 oseb, večinoma delavci in nameščenci iz železniške delavnice v Ptuju ter nekaj ostalih meščanov. Bili so razporejeni po celicah. Brez pri- stanka gestapa ni bilo dovoljeno pre- stavljati političnih zapornikov po celi- cah. Glede Lacka upravnik zaporov ni vprašal gestapovcev, enako pa tudi ne glede trgovca Vrabla, ki ga je presta- vil iz druge celice k Plohlu in Lacku. Skupno s temi tremi pa je bil v celici št. 9 še Grabar, ki je bil pozneje v Ma- riboru ustreljen. Pri stanju 115 oseb je bila v zaporih stiska glede prostora, pa tudi glede hrane. V mali celici so bili zraven razpadajočega nezavestnega Lacka v poletni vročini, žeji, gladu in smradu še 3 zaporniki. To celico smo mimo lahko imenovali »mrtvašnica«, saj je Lackovo izmučeno in živo raz- krajajoče se telo širilo mrliški duh po hodniku In sosednjih cehcah. Pomagati se nI dalo več kot je bilo mogoče, saj so gestapovci na to ceUco In na naše delo v zvezi s to celico posebej paziU. Zvečer 18. avgusta 1952 je celica št. 9 za Lacka Jožeta res postala mrtvašnica. Ob 21. uri je prenehalo biti Lackovo srce. 2e popoldne tega dne sta Plohi In Vrabl opozorila paznika na Lackovo stanje, da je tako slab, da bo preživel kvečjemu ee par ur. Kmalu potem, ko je izdihnil, sta pozvonila, ker je imela vsaka celica zvonec. Z Janžekovlčem, nekdanjim komandirjem žandarmerij- ske Staniče v Juršincih, ki je bil to noč dodeljen zaporom kot dodatna straža kot žandar v nemški uniformi, sva zvlekla slamarico z Lackovim truplom vred na levo dvorišče pod kuhinjsko okno, od koder pa smo ga morali pre- mestiti na desno dvorišče, kjer so se redno sprehajah pod stražo vsaki dan jetniki Ge?lapcvci so se bali da ne bi prišlo Lackovo truplo v neprave roke. Sledečega jutra so bili zaporniški sprehodi po dvorišču. Težko je bilo opaziti, da se sprehajajo okoli Lacko- vega trupla, saj je bilo zabarikadirano z zaboji, bukovimi poleni, na vrhu pa prekrito s plato-vozičkom Mrliški duh iz barikade pa je vendar opozarjal za- pornike, da je sredi med njimi mrlič. Tov. Šentjurc mi je šepnil: »Tukaj imate Lacka? Kam pa ga boste sedaj spravili?« Šele proti poldnevu je prišla gesta- povska komisija z olcrajnlm uradnim zdravnikom dr. Fellbaumom pregledat mrliča. Po ogledu je moral dati zdrav- nik uradno izjavo, da je Lacko samo- morilec, ker da se je v celici obesil. Zdravnik je ob pogledu na razmrcvar- jeno truplo prebledel, se zgrozil, obrnil in odšel v pisarno ter napisal uradno laž, da je Lacko samomorilec . Po- kojnika smo morali dvigniti pokonci, podpreti In podložiti, da je stal, kar je bilo gestapovcem potrebno za slikanje. Pozneje je ležalo truplo na dvorišču še do noči. Po sončnem zahodu so prišli občinski delavci z vozom, nani naložili Lackovo truplo, ga pokrili z zeleniem in ga odpeljali na mesto, kjer lefi še danes.., -Kč- Stran 4 -PTUJSKI TEDNIK. Ptuj, 22. avgusta 1952 i rcizpored k ^.^.^grafskih pregledov Za več kakor mesec dni je prekinila ektpa rent- ; genske preglede ljudi na levem bregu Drave vsled • okvaie aparature. Rentgenski aparat je popravljen \ ter se fluorografski pregledi ie visijo v občini j Markovci, pozneje v Rogoznici, kolikor je datucn j pregledom; dosežen še po starem razporedu. Za j tiste občine, ki so bile izpuščene in ljudje niso ; bili pregledani, pa je datum potekel po starem ; razporedu, dajemo nov časovni razpored rentgen- i skih pregledov. V novem razporedu je spremenjen | samo datum, dočim čas in kraj pregleda ostane j nespremenjen na pozivih. 1 Za državljane, ki so rentgenski pregled opustili , v domači občini iz kateregakoli vzroka, so vab-1 Ijeni na rentgenski pregled v Ptuj na dan 14. in ^ 15. septembra od 8. do 12. ure. Pregled bo na j trgu pred gostilno „Beli križ" za ostankarje vseh j občin okraja Ptuj. j Tokrat objavljamo razpored pregledov, k| se bo* do vršili do vključno 5. septembra 19S2. Nadaljnji' razpored bomo objavili prihodnjič. ] OBČINA DESTERNIK \ 31. 8. 1952 ob 8. url za Vintarovci,] mlin, Lovrec; 31. 8. 1952 ob 12. uri za Sejmišče De- sternik; j 1. 9. 1952 ob 8. uri za Janeževski vrh' pri Pergu; 1. 9. 1952 ob 11. uri za Gomilce, Zlahtič; 1. 9. 1952 ob 13. uri za Svetinci, First; ^ 4. 9. 1952 ob 10. uri za Bišečki vrhj Požegar; 4. 9. 1952 ob 14. uri za Desenci pri i J, Benku; 5. 9. 1952 ob 8. uri za Levajnci 1 pri Pihlerju. OBČINA TRNOVSKA VAS 1. 9. 1952 ob 14.30 za Trnovsko vas,: Lx)čič pri Vaso; j 3, 9. 1952 ob 8. uri pri kapeli; j 3. 9. 19.52 ob 9. uri pri Zorčič št. 1;| 3. 9. 1952 ob 9.30 v šoli; j 3. 9. 1952 ob 10.30, gasilski dom; \ 3. 9. 1952 ob 11. uri za Biš, Muršec; Jože; i 3. 9. 1952 ob 12. uri za Biš, pri Sala-i mun Francu; j 3. 9. 1952 ob 13. uri za Crmlja, Svarcj Jože; i 4. 9. 1952 ob 8. uri za Bišečki vrh, Požegar Franc. OBČINA ROGOZNICA 5. 9. 1952 ob 11. uri za Kicar pri Krajnčič. OBČINA JURSINCI 29. 8. 1952 ob 8. uri za Senčak pri Ferenčič Francu; 29. 8. 1952 ob 10. uri za Kokolajnščak pri Bec Alojzu; 30. 8. 1952 ob 8, uri za Hlaponci, ekonomija; 30. 8. 1952 ob 9. uri za Hlaponci pri Kokolu. OBČINA POLENSAK 30. 8. 1952 ob 11. uri za Hlaponci pri kapeli; 30. 8. 1952 ob 13. uri za Hlaponci pri Sori Francu; 30. 8. 1952 ob 15. uri za Hlaponci pri gostilni Lah; 31. 8. 1952 ob 8. uri za Bertislavci pri mostu; 31. 8. 1952 ob 12. uri za Lasigovci na križišču; 31. 8. 1952 ob 15. uri za Prerod na križišču; 1. 9. 1952 ob 8. uri za Brezovci pri Petek J.; 1. 9. 1952 ob 10. uri za Streand pri križišču. OBČINA GORISNICA 1. 9. 1952 ob 13. uri za Mezgovci, gasilski dom; 3. 9. 1952 ob 8. uri za Moškajncl, strojna lopa; 3. 9. 1952 ob 12. uri za Gorišnico v prosvetni dvorani; 4. 9. 1952 ob 8. uri za Zamušani pri Tomažič Geri; 4. 9. 1952 ob 13. uri za Tibolci pri Donaj Elizabeti. OBČINA PODGORCI 5. 9. 1952 ob 8. uri za Podgorci pri gostilni Bombek; 5. 9. 1952 ob 14. uri za Bresnico pri Kavčič Rudolfu. Našli so utopljenca Vid, 17. avg. (LP). Drava je v bli- žini Vida naplavila neznanega utopljen- ca v kopalkah, ki je po vsej verjetnosti utonil pri kopanju pri Mariboru. Prevroča kri Trni če, 16. avg. (LP). Radolič Ivan iz Prepolj, bivši zadružnik, je v pisarni vinjen napadel knjigovodjo in mu gro- zil, pretil pa je tudi predsedniku in za- družnikom, napit in nahujskan s strani posameznikov, ki jim je zadružništvo trn v peti. Sčasoma se mu bo že kri ohladila. Sin edinec utonil Bori, 15. avg. (LP). Pri kopanju je tukaj utonil edini sin Kelc Franc iz Slatine. Njegovo truplo so še isti dan potegnili iz Drave. Prekopal je zid Rogoznica, 15. avg. (LP). V noči 14./15. avgusta t. 1. je vlomilec preko- pal zid tukajšnje kovačije, se zvlekel skozi odprtino in pokradel orodje in druge predmete. Osumljenec je prijet. Preiskava je še v teku. Predragi saharin Ptuj, 17. avg. (LP). Kmetovalci s podeželja še vedno ne verjamejo, da prodajajo poslovalnice Preskrbe Ptuj saharin po 26 din v škatljicah, zato pa nasedajo raznim prekupčevalcem s sa- harinom, ki ga zaračunavajo v istih količinah po 70 do 80 din. Zadnje dni je nekaterim prekupčevalcem zaplenje- na večja količina predrago zaračunava- nega saharina. 3 NAJVEČJA ŽELEZNIŠKA POSTAJA NA BALKANU V Sarajevu so dogradili veliko želez- niško postajo ozkotirne in normalno* tirne železnice. To je največja in naj- modernejša železniška postaja na Bal- kanu. Potrebna je bila zaradi močno naraslega prometa preko Sarajeva, zla- sti po dograditvi madinske proge Sa- mac-Sarajevo. PUTNIK DOBI NOVE AVTOBUSE Beograd, 20. avg. Putnik je naba. vil pri italijanski tovarni avtomobilov »CM« 30 luksuznih avtobusov, ki bodo razdeljeni podružnicam Putnika v vsej državi. V tej seriji je več avtobusov po 15 do 30 sedežev, primernih za krajše izlete. VLADA ZDA BO PREVZELA JAMSTVO ZA IZVOZ f V JUGOSLAVIJO Vlada ZDA bo dala jamstvo ameri- škim tvrdkam za Izvoz investicijskega blaga v Jugoslavijo. Kakor poroča mi- nistrstvo za zunanje zadeve, je bil v Washingtonu sklenjen sporazum med vlado ZDA in vlado FLRJ o jamstvih ameriškim tvrdkam za izvoz investicij- skega blaga v Jugoslavijo. Sporazum določa, da daje vlada ZDA po organih svoje uprave za vzajemno varnost (M S A) jamstvo ameriškim tvrdkam, ki izvažajo investicijsko blago v Jugosla- vijo, da jim bo to blago plačano v do- larjih. Za primer, da bi se z Jugoslovan* ske strani poslužili tega jamstva, se bo- do vršila plačila za protivrednost teh dolarskih dobav v dinarjih v korist vla- de ZDA za njene upravne izdatke v Ju- goslaviji. V poučenih krogih sodijo, da bo ta sporazum olajšal nabavo raznega blaga pri posameznih ameriških tvrd- kah. V KOPRU SO SE ZAGOVARJALI TIHOTAPCI Koper, 20. avg. (Tanjug). — Pred okrožnim sodiščem v Kopru se je danes zagovarjala skupina 14 tihotapcev za- radi protizakonitega prenašanja blaga in hrane iz jugoslovanske cone STO v angloameriško cono. Od začetka 1949 do maja letos so obtoženi iz špekulant- skih nagibov menjali in prinesli iz ene v drugo cono večje vsote dinarjev in lir ter so samo s tihotapstvom blaga zaslužili okrog 1 milijon 300.000 din. KRATKE VESTI 17.000 MRTVIH so doslej našteli med ameri- škimi četami, ki se bore na Koreji. Skupne izgube znašajo 113.668 mož, od teh je 17.915 ujetih, 83.177 ranjenih, 12.557 pa jih pogrešajo. 63 PRIPADNIKOV zloglasne rasistične organiza- cije južnih držav ZDA Ku-Klux-Klan je pred ne- davnim sodišče obsodilo na zaporne kazni do Šti- rih let. S to obsodbo nameravajo izkoreniniti de- lovanje organizacije v obeh južnih državah Sever* ne in Južne Karoline. ,,Velikega čarovnika" so ob- sodili na štiri leta zapora, ker Je bičal neko črnko. NENAVADEN KONEC SV03E VOIAŠKE SLAVE je doživel bivbi vrhovni poveljnik sil ZN v Koreji general MacArthur, ki je sedaj postal direktor velikega podjetja pisalnih strojev ,,Rem:ngton", ki ima 22 tovarn v ZDA in 23 tovarn v drugih kra- jih sveta s skupno 36.000 delavci Mesto direk- torja mu bo letno vrglo 100.000 dolarjev, kot bivši general pa poleg tega prejema letno 19.548 dolarjev. OB lU&OZAPADNI OBALI PELOPONEZA je ameri- žki arheolo? odkril ruševine dvorca kralja Ne- storja, osvajalca prastare Troje. V ruševinah so prišli na sled slonovini, nakitu in plošča,m z napisi. KINO Ameriški barvni film NEPTUNOVA HCI Vsako minuto smeh, vsako drugo pe- sem, vmes romantična ljubezen in re- vijske točke, to so glavne značilnosti barvnega revijskega filma »Neptunova hči«. Esther "VVilUams, v oblekah, ki so ji prinesle slavo (za navadne ljudi so to zgolj kopalne obleke) in Red Skelton kot lažni južnoameriški polo prvak, da- jeta potrebno razgibanost bučni kome- diji zmešnjav, ki jo slikovito podčrta- vajo kopajoče se lepotice, glasbeni vlož- ki in živahne polo tekme. Za smeh skrbi Betty Garrett, za ljubezen romantični Ricardo Montalban, ritem pa prinaša Xavier Cugat s svojim orkestrom, Williamsovo in Skeltona dobro pozna- mo že iz »Plesa na vodi«, zdaj se nam predstavljajo še Betty Garrett, kot Estherina na »moživnici« hudo boleha- joča sestra, Montalbanu pristoja vloga latinskega ljubimca kot po meri nareje- nega, Keenan Wynn (kmalu bomo uži- vali ob njegovem Planchetu v »Treh mušketirjih«) pa je bojeviti, a ne zma- goviti poslovni družabnik. Franku Loeserju, ki je napisal za film glasbo, se je posrečilo nekaj pesmi, ki jih bomo najbrž kmalu požvižgavali: »Srce mi hitro bije« (My Heart beats faster). »Punčka, zunaj je mraz« (Baby, it's cold outside) in »Taki so mi všeč« (I love those men). Režiser Edward Buzzel je pognal de- janje v divjem teku. Jack Donohue pa je pripravil revij ske točke Ni dvoma, da bo v filmu za vsakega nekaj. Velik obisk letovišča Bori Bori, 18 avgusta (Rv). V letošnji se- zoni je poieg velikega števila prehodnih gostov, obiskalo letovišče Bori niže Ptuja nad 250 stalnih gostov, ki so na- šli svoj zasluženi mir in počitek ob do- pustu med lepimi haloškimi griči in v osvežujoči Dravi ter v lepo urejenem letovišču BorL S tem letoviščem je pri- dobil ptujski okraj zanimivo privlačno izletniško točko, ki privablja nedeljo za nedeljo zraven večjega števila gostov iz raznih predelov Slovenije tudi goste iz sosednje Hrvatske. V tem času je v letovišču nad 25 družin. Po izjavah le- tošnjih gostov sodeč bo letovišče drugo leto še boljše obiskano. Malo jih bo šlo na obiranje hmelja Cirkulane, 10. avgusta (RJ). Iz težav, kakor so bile glede haloškega prebival- stva opisane v zadnjih številkah Ptuj- skega tednika, si poskuša pomagati zla- sti mladina na ta način, da se je pripra- vila na akcijo za obiranje hmelja v Sa- vinjsko dolino, vendar bo tudi na to akcijo odšlo samo nekaj skupin po 3 do 4 dekleta, ker je letos tudi pridelek hmelja slabši kot je bil sicer. Na to ak- cijo je odhajalo iz Haloz vedno več sku- pin po 20 mladih ljudi. Po zgledu KZ VeHka Nedelja, Doma- va, Rogoznica, Markovci in Gorišnica, ki jim je odobren večmilijonski kredit, bi tudi v Cirkulanah nadaljevali z gra- ditvijo Kulturnega (zadružnega) doma, pri čemer bi našlo zaposlitev vsaj ne- kaj najpotrebnejših delovnih moči, le žal, da ni tu nikogar, ki bi se resno lo- til nadaljevanja graditve tega doma. Pri Varaždinu naplavljeni Uršič Središče, 12. avg. (LP). Pred dnevi utopljenega 26-letnega Uršiča Franca je Drava naplavila pri Varaždinu. Od kod ima toliko denarja? Ptuj, 18. avg. (LP). Pred par dnevi je kupil komaj 14-letni deček v komi- sijski trgovini v Ptuju razne predmete za vrednost nad 20.000 din (2 ročni url, daljnogled in drugo). Ker je bil to re- dek kupec take starosti, so se zanj po- zanimali organi oblasti, ki svetujejo prodajalcem komisijskih trgovin, naj jim ne gre toliko za prodajo predmetov kot za vprašanje, od kod lahko dobijo otroci tako visoke zneske denarja. Zopet je kradel kolesa Apače, 18. avg. (LP). Vidovič Franc, ki gradi tukaj stanovanjsko hišo, je znan javnosti ptujskega okraja -13 od lani, ko je bil obsojen na 6 mesecev zapora, katera kazen pa vzgojno ni za- legla, ker se je ponovno lotil nepošte- nega posla na škodo lastnikov koles. Iz hodnika sodišča v Ptuju je zmanjkalo 2. 6. t 1. Mercu Francu iz Ljubstave do- bro ohranjeno kolo. Vidovič ga ni dolgo imel. Da mu ne bi prišli na sled, ga je prodal v Celju, za kar se bo zopet za- govarjal. I i Rojstvai poroke in smrti v Julija Središče Rojstva: 1 deček in 1 deklica. Poroke: Trstenjak Jurij iz Maribora In Polak Terezija iz Ormoža, Otoperec Stanislav iz Frankovec in Cimeraaan Ljudmila iz Grab. Smrti: Vehiar Marija, roj. Potočnik, Obrez 57, stara 86 let, Lah Franc, Gra- be 41 ,star 94 let, Kolarič Kari iz Sre- dišča 220, star 49 let. Umrli med okupa- cijo: Pevec Vin cene iz Salovec 6, star 22 let, Rodiga Stanko iz Godeninec 19, star 19 let. Proglašeni za mrtve: Plepe- lec Miroslav, star 36 let, Filipič Franc iz Grab 42, star 36 let, FiUpič Jožef iz Grab 42, star 28 let, Filipič Anton iz Grab 42, star 27 let. Cene na ptujskem trgu za kilogram, liter aU komad dne 20. avgusta 1952. Privatniki: grah v stročju 40, peter- šilj 40, solata (glavnata) 50, korenje za juho 20, pesa (rdeča) 20, krompir 20, čebula 30—40, česen 50, fižol 40—50, solata (endivija) 40—50, buče (jedilne) 20, paprika 40—50, kumare (za vlaga- nje) 40—50, paradižniki 30—40, koruza 25—30, maslo (surovo) 300—350, hruške 20, jabolka 15—20, slive 30, grozdje 50 do 60, breskve 40—50, purani 250, kure 250—350, piščanci 150—350, mleko 20, smetana 110—120, sir 50—70. Trg. podjetje Rožnik: krompir 16, ku- mare 15, fižol (v stročju) 28, paradiž- niki 18, paprika 25, grozdje 35, jabolka 10, hruške 14, čebula 18, česen 35, pše- nica 25. Mestna ekonomLJa: kaša (ječmena) 40, med 190, mleko 18, kis 20, jajca 7, pa- prika 20, paradižnik 20, zelje 30, ku-. mare 20, buče 15, čebula 20, korenje 20, peteršilj 20, malancani 40, dinje 40, ohrovt 40, pesa 20, česen 50. Ekonomija »Gradiš« Stmišče: solata 30, paradižniki 20, paprika 25, zelje 20. Kmet. gospodarstvo Domava: mleko 18, jabolka 12, rdeča pesa 20, zelje 25, paradižnik 20, paprika 20, česen 50, ko- renje 20, peteršilj 20, pšenica 30, ku- mare 20. V sredo 20. avg. 1952 je bil v Ptuju veliki živinski sejem. Zaradi suše, ki je napravila ogromno škode po pašni- kih, so cene živini znatno padle. Na sejem je prišlo največ takšnih kmetov, ki jih je suša najbolj prizadela, vendar so prišli tudi od drugod. Največ je bilo domačinov iz ptujske opolice. Cene so bile naslednje: Krave 23—35 din, voli 40—65. biki 50—65, konji 15—20. telice 50—65 din za kilogram žive teže. GRADSRO UZARSKO PODUZECE RIJEKA, Potok št 5, telefon 20-18 izdeluje vse vrste vrvi iz konoplje, manile, si- sala in kokosa v dimenzijah od 1—190 mm za mornarske in suhozemne svrhe kakor tudi katraniranje. Vrši vse usluge predelave vrvi. S?ORT Drava : Železničar (Maribor) 1:0 Maribor, 16. avgusta (ik). Prvi dan Izločilnih tekem je prinesel že v prvi tekmi presenečenje. Ptujska Drava je s koristno in lepšo igro premagala člana prve slovenske nogometne lige, mari- borskega Železničarja z rezultatom 1:0. Tekmo je precej dobro vodil sodnik Frangež iz Maribora. Ze sam začetek tekme je pripadal Dravi, tako, da smo res pričakovali uspeh ptujskih nogometašev. Prvi pol- čas žoga niti z ene kot druge strani ni hotela v mrežo. Prve minute drugega polčasa je Drava prešla v napad in Si- rec III. je povedel Ptujčane v vodstvo. Ta uspeh je vzpodbudil Dravo, da je še bolj pritisnila, vendar so se njihovi na- padi razbijali ob odlični obrambi Ze- lezničarja. Tudi Mariborčani so večkrat napadu, toda Giljanovič, Karaman in Srdinšek v polju ter Gor j up v golu ni- so pustili, da bi izenačili. S to zmago se je Drava plasirala v polfinale pokal- nega tekmovanja. Ostali rezultati izločilnega tekmo- vanja: Jedinstvo—TekstUec 4:1 (1:1) Branik—Aluminij 7:0 (3:0) Mura—Kovinar 4:0 (2:0) Maribor, 17. avgusta, (ik). Drugi dan pokalnega tekmovanja je ponovno pri- nesel presenečenje. Drava je odpravila drugega predstavnika prve slovenske nogometne lige. Tekmo je vodil neko- liko slabše sodnik Svajger, vendar so bile njegove odločitve objektivne. Da- nes se je zaradi dežja zbralo na sta- dionu precej manj gledalcev kot včeraj, vendar so ti močno vzpodbujali Dravi, no enajstorico. Tudi danes, prav tako kot včeraj, je Drava prevzela iniciativo na igrišču, stalno napadala Murina vrata^ vendar prvi polčas žoga ni prešla golove črte. Moštvi sta se trudili, da že v prvem polčaisu dosežeta gol, toda odlični obrambi tega nista dopustili. V drugem polčasu je Drava prav tako kot včeraj prešla v vodstvo po lepem predložku Sireca II., ki ga je realiziral z lepim strelom Ledinek. Drava vodi 1:0. Gle- dalci so presenečeni, vsi navijajo za Dravo. Toda veselje je bilo kratkotraj- no, Mura je povezala svoje vrste, in po nekoliko prodorih izenačila. Do kon- ca igre je manjkalo le še nekaj minut, moštvi pa sta bili izčrpani od preveli- kega napora. Tekma se je končala neodločeno. Po pravilu so se tedaj morale streljati enajstmetrovke. Drava je streljala pr/a. Tri so šle v out. Ena je bila plen odlič- nega vratarja, ena pa je šla v mrežo. Gledalci in igralci so bili obupani. Tedaj je streljala Mura, ki je zastrelja- la vseh pet. Ker je Drava dosegla edini gol med desetimi enajsterci, je premagala M\iro z rezultatom 2:1. Po tej zmagi je Drava prvi finalist pokalnega tekmovanja Ostali rezultati tega tel^ovanja: Jedinstvo—Branik 2:0 (0:0) Mura—Branik 3:0 (v/, o.) Jedinstvo—Drava 3:0 (2:0) Maribor, 17. avgusta, (ik). Finalna tekma med Jedinstvom in Dravo se je končala z zmago Cakovčanov z rezulta, tom 3:0. Tekmo je sodil slabo sodnik Muravs iz Maribora Drava je napadla prva, vendar je bila obramba Jedinstva na mestu. Nato je napravilo prodor Jedinstvo in poško- dovalo vratarja Gorjupa, tako, da je ta le še statiral v golu. Kmalu na fo je poslalo žogo Jedinstvo mimo nemočne- ga vratarja v mrežo. Se dve minuti, ko zopet ni mogel intervenirati zaradi po- škodbe. 2:0. Med tem je bil i>oškodovan tudi Sirec II. in kmalu nato je sodnik neumestno izključil igralca Drave Ča- ra. S tem je bila igra za Dravo izgub- Ijena. V drugem polčasu so dali še en gol, ker je igrala Drava le s sedmimi igralci. ŠAH v torek, 26. avgusta 1952, bo v sindi- kalnem domu železničarjev v Ptuju redni mesečni hitropotezni turnir. Pri- četek ob 20. url. i ProL Piccardov pomočnik pripravlja doslej največjo podzemeljsko ekspedicijo Največjo ekspedicijo za raziskovanje notranjosti zemlje v zgodovini začno te dni z delom v francoskih Pirenejih. V bližini kraja Pierre Saint Martin bo prodrl belgijski fizik Max Cousyn skup- no 6 francoskimi raziskovalci notranjo- sti zemlje do 1000 metrov globoko. Ta belgijski fizik je sodeloval s prof. Pic- cardom pri stratosferskih poletih (pri- stala sta v Prekmurju). kakor tudi pri raziskovanju morskih globin. Ekspedicija je prevzela nalogo pre- iskati radioaktivnost kamenitih mas notranjosti zemlje, najti znake organ- skega življenja in določiti potek pod- zemnih vod. Lansko leto so raziskovalci prodrli na tem mestu 500 m globoko, letos pa bodo prodrli z odprtino nadaljnjih 505 metrov v notranjost zemlje. Najdeno vodo bodo pobarvali, da bi lahko ugo- tovili, kje prodre na površino. SHECKE državne loterije FLRJ, ki so bile iz- žrebane, se izplačujejo že od 24. da- lje v trafiki CUS v Ptuju (nasproti veleblagovnice) brez vsakega odbit- ka in takoj. S 24. avgustom so v pro- daji tudi že nove srečke za žrebanje, ki bo zopet la in 22. se^pt^mbra, v vseh ptujskih trafikah v veliki iz- biri. PREKLIC Članek »O svinjakih pred muzejem« v 32. številki »Ptujskega tednika« pre- klicujem in izjavljam, da ga ni pisala podpisana Potrč Jožica, ampak jaz in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Potočnik Slavko. KOMBINAT BOROVO, prodajalna Ptuj obvešča odjemalce o znižanju cen letne obutve (za 100 do 400 din ^j,., pri paru). Pohitite z nakupom, dokler traja zaloga! Kombinat Borovo, prodajalna Ptuj, Slomškova 1. MALI OGLASI PRODAM STROJ za čiščenje zrnja, vinske sode in 2 voza z gumijevimi kolesi. Naslov v upravi lista. AVTO v brezhibnem stanju, s štirimi kolesi, ugodno naprodaj. Muršičeva štev. 24, Ptuj. PROD.\M DOBRO OHRANJEN PI- SALNI STROJ znamke »Undervvood«. Gorišnica 93. PRODAM HISO Z VRTOM v bližini Ptuja. Naslov v upravi lista. MODERNI MASIVEN ŠPORTNI VO- ZIČEK prodam. Dostal, Na tratah štev. 8, Ptuj. PRODAM KRASNO IIROMATICNO HARMONIKO >.Hohner« s 96 basi in dvema registroma. Naslov v upravi lista ISCEM SAMOSTOJNO GOSPODINJO k majhni družini. Predpogoj dobra gospodinja. Naslov v upravi lista. RAZVELJAVLJAM osebno izkaznico štev. reg. 7385 na ime Strelec Tere- zija, Markovci 47 pri Ptuju. Prosim najditelja da mi jo vrne. KRAVO (povrže koncem septembra) in telico dam v rejo po dogovoru. Na- slov v upravi POSESTVO z vinogradom ugodno pro- dam. Trnovski vrh 50 pri Ptuju. PREKLICUJEM izgubljeno delavsko knjižico na ime Cafuta Ivan, Sedla- šek 82, pošta Podlehnik. PRODAM »Sax-diamant« 98 ccm. Mar, mehanična delavnica, Ptuj. PRODAM os za mizarski poravnalni stroj z glavo za cirkularko. Dolžina nožev 60 cm. Cena po dogovoru. Per- ko Jože, Lovrenc na Dravskem polju.