Štev. 166. !, V Stffloto. 22. lidlla I9U Leto XXXIX. » Velja po pošti: ss Za oelo leto naprej . K 28'—. za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V LJubljani na dom: Za celo leto napre] . K 24'— za pol leta „ . » 12'— za četrt leta „ . ,, 6*— za en meseo „ . „ 2 — V opravi prejemati mesečno K 1-90 Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 v ■a dvakrat . . . . „ 13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popnst. Poslano ln reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. i Izhaja: vsak dan, lzvzemšl nedelje in praznike, ob 5. url popoldne. esr Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/HL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nliol štev. B. teb A v str. poštne bran. račun št 24.797. Ogrske poštne hran. račun št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 16 strani. Možje in oiroci. Novica, ki smo jo na uvodnem mestu objavili v sredo, je vzbudila veliko zanimanja po vsem našem jugu. V naših vrstah jc zavladalo veliko veselje, in to lahko povdarimo takoj, da nikakor ne iz strankarskih ozirov, marveč zato, ker pomen j a ustanovitev Sloven-sko-hrvatskega kluba za našo domovino in za napredek našega naroda velik napredek na vse strani. Ne zdid se nam pa umestno veliko pisati o ti reči, ker zbornične skupine nimajo svoje cene v zunanjem lesku, marveč edinole v svojem delu. Bilo bi pa abotno danes razglabljati, kaj bo vse novi klub naredil. Ko bi to tudi vedeli in ko bi imeli preroškega duha, bi vendar le molčali, ker bi bilo naravnost neodpustno opozarjati nasprotnike, na kaj naj se pripravijo. Naša stranka zaupa svojim poslancem; to je za nas dovolj. Mi vemo, da so si svesti svoje velike odgovornosti; zato se nam pa splošno ne zdi umestno, da bi jim glede na njihovo delo stavili kakršnekoli ovire. To pa pač lahko rečemo, da ko bi bila naša stranka v tem oziru brez discipline, bi •se ravno z našega ožjega strankarskega stališča sempatja kdo utegnil izpod-tikati nad tem, da so v Slovensko-hr-vatskem klubu osebe, ki se nikakor ne morejo šteti k naši stranki. Tako je! Povdarjamo pa, da je izključeno, da bi se kdo upal s kako svojo filozofijo na dan, ker je ravno disciplina in zaupanje do poslancev tako močno, da bi se takemu morebitnemu nezadovoljnežu brž zaprla usta. Pri »Narodu« in »Jutru« seveda tega stališča ne poznajo in ravno to je za njihovo lastno stranko najslabše. Kdo pa more pri njih šc sprejeti kak važen mandat, če ni nobeno trenotje varen, da ne planejo nadenj? Ali res niso v stanu v nobeni javni reči pokazati malo objektivnosti? Vsaj v važnih rečeh naj bi nekoliko skrili svojo otročjo naravo. in naj bi ne posnemali povsod purana, ki se ujezi, ko zagleda rdečo cunjo. Pristop dr. Rybafa in dr. Gregorina k Slovensko-hrvatskemu klubu jih jezi. Na naše izrečno vprašanje smo dobili z Dunaja natančen odgovor, da teh dveh, kakor tudi Istranov ni nihče pregovarjal. Razmere so same dovolj jasno govorile; razvile so se enostavno tako, da bi bila dr. Rybar in dr. Gregorln osamljena, ko bi ne bila zvršila, kar sta moško tudi storila. V Ljubljani je lahko pisariti. »Narodovi« in »Jutrovi« liberalci nimajo nobene odgovornosti, nimajo težkih skrbi, ki tarejo glavo poslancu tako važne postojanke, kakor je Trst. Zato pa lahko brez premisleka udrihajo in zabavljajo. Najlepši dokaz, komu je to zabavljanje všeč, so nem-ško-nacionalni listi, in ko bi imela ta gonja kak uspeh, bi se temu iz srca smejali šovinistični Lahi in Nemci. Mi nismo tako nespametni, da bi iz pristopa dr. Gregorina in dr. Rybafa v Slovensko-hrvatski klub izvajali kake posebne posledice. Ljudje božji pri liberalcih, imejte no pamet! Ali mislite, da sta dva izkušena politika kar Čez noč zatajila vso svojo preteklost? Ali mislite, da je z njunim vstopom v klub prenehala njuna, od vas samih priznana velika razboritost, in trezna previdnost? Z daljave gledamo na Dunaj in ne vemo podrobnosti, ki so se zgodile. To pa vemo vkljub temu, da pri ustanovitvi Slovensko-hrvatskega kluba ni govorilo prav nobeno čuvstvovanje, nobena strast, marveč zgolj trezen, hladen razum pri naših in drugih. S pametjo se krega, kdor ta korak pobija in inteligenco izkušenih mož ubija s slepo, omejeno strastjo. Inteligenca naših liberalcev je vendarle globoko padla, da je to mogoče. Umevamo, da jim gre za ljubljanskega zastopnika, ki je zdaj osamljen. Toda to pač lahko izračuna vsako politično dete, da bo po taki poti njegova osamljenost od dne do dne večja, kar gotovo ne bo v korist ljubljanskim liberalnim volivcem in stranki. Smešno se nam zdi, da moramo svojim nasprotnikom dajati nasvete. A naj bo: Taktika slovenskih liberalcev glede na državni zbor bi morala gledati na to, da olajša, kar se da, presneto težko stališče dr. Ravniharju. Po taki poti, kakor delata »Narod« in »Jutro«, se pa pride v popolnoma nasprotno smer. Dunajska zbornica ni kaka ljubljanska oštarija in dunajska politika ni »Narodovo« ali »Jutrovo« uredništvo. Kar se je zgodilo, jc zahtevala lo- gika vestnega, moškega prepričanja. Kakor vse kaže, je pri nas človeku, ki ne stoji v naši stranki, sploh nemogoče, cla bi tudi na najodgovornejšem mestu mogel kazati svoje trezno, moško prepričanje. Liberalna gonja ubija značaje. Stranka, ki to trpi, si je sama zapisala svojo obsodbo. Žalostna epizoda v našem političnem razvoju, ki v nji ubijata »Narod« in »Jutro« moža, ki sta njim morda bližja nego nam, more lc pospešiti zvršitev te obsodbe. Istra in HrvaSKo-slovenski Klub. Pul j, 20. julija 1911. Vest o ustanovitvi Hrvaško - slovenskega kluba, morda ne bo noben z večjim veseljem pozdravil, kakor istrski Hrvatje in Slovenci. In kako tudi ne! Saj so se ljudski zastopniki Istre zvezali z najmočnejšim jugoslovanskim klubom, v katerem delujejo zastopniki Vseslovenske Ljudske Stranke, združeni z dalmatinskimi pravaši. To jc bila edina prava pot, po kateri bo mogoče uspešno delovanje za blagor hrvaškega in slovenskega naroda v Istri, ki bije na jugu ljut boj proti krutemu laškemu in ne v zadnji vrsti tudi nemškemu narodnemu sovražniku, kateri mu odreka vsako tudi najmanjšo pravo do obstoja. To je bila želja istrskih Slovanov. In če so sc istrski ljudski zastopniki druge ljudske zbornice odločili k temu edino pravemu koraku, so ti ugodili želji svojih volilcev, kateri vidijo v tem, ko se gre istrskim Hrvatom in Slovencem za biti ali nebiti, edino pot v dosego svojih gospodarskih in kulturnih zahtev. Upravičeno je upanje, da bo ta močna Zveza na Dunaju tudi na deželno politiko blagodejno vplivala. Živel Hrvatsko - slovenski klub, ki daje istrskim Slovanom up, da se bo potom njega tudi njim iz-vojevala enakopravnost v gospodarskem in kulturnem oziru! Dr. Morju peša spomin. Dr. Tavčar se hitro stara — tako se vidi iz njegovih govorov in »Narodovih« notic, v katerih rešuje liberalni »protestni shod«, ki je doživel tako strahovito blamažo. V »Narodu« je oče političnega bojkota na Kranjskem dr. Ivan Tavčar spisal članek »Kaka daleč še?« Tisti dr. Tavčar, ki je proglasil načelo: »Klerikalcu knof, liberalcu groš«, sedaj v »Narodu« naivno vprašuje: »Vprašamo pa te klerikalne poštenjake, kdaj je dr. Tavčar, ki ja najstarejši odbornik kranjske dežele, nagnal kakega človeka iz pisarne samo zato, ker je bil klerikalec?!« — Itako hitro se oče političnega bojkota zna skriti za — liberalnega advokata. Gesla »Liberalcu groš« se namreč vsi liberalni advokatje strogo in vljudno drže, kadar je treba sprejemati v liberalnih pisarnah klerikalne stranke in ni bil nc dr. Tavčar in ne kak drug liberalni advokat, ki bi kedaj kakega človeka iz odvetniške svoje pisarne nagnal samo zato, ker jc bil klerikalec. Ali pa ve dr. Tavčar, kako so celo po zadnjih ljubljanskih občinskih volitvah izvestne narodne dame, katere on jako dobro pozna, pridigovale 111 izva^ jale bojkot proti raznim obrtnikom, trgovcem in drugim. Ali ve dr. Tavčar — vpraša naj svojo gospo — kdo je pismeno dal »Domovini« nalog, kako in katere naj se bojkotira. Pa sc zavija dr. Tavčar v bele odeje, ako se končno vendar enkrat na napredne nasilnosti odgovori tudi od naše strani. Vpraša naj dr. Tavčar dr. W i n d i s c h e r j a, kako je no davno ta gospod nekemu trgovcu namigaval z »Narodovim« bojkotom in kako jc nato kmalu priobčil »Narod« napad na dotično tvrd-ko. Ali hočete, da navedemo vse, ki so leta in leta bojkotirali naše ljudi, ali hočete, da vam dokažemo, da jo pri gospod s tvu liberalne klike n a magistratu ravna b o j k o t b i 1 edino njeno sredstvo? In taki ljudje sc sedaj prltoi žujejo, če se s političnim bojkotom ruši njihov terorizem, vpijejo, ker sc liberalni pristaši več ne morejo mastiti s svojim strankarstvom, kakor so to delali na škodo deželi in mestu leta in leta. In ali ve dr. Tavčar, kako je pred leti 011 predlagal v deželnem odboru disciplinarno preiskavo proti dr. V i n-k o Grego r i č u samo zato, ker je bil sotrudnik »Slovenskega Lista«, ali je že pozabil na to, kako je odjedel kruh dr. Ivanu R o bi d i, takoj na to, ko je ta nehal biti njegov politični somišljenik, kako sc je pod njegovo vse-gamogočnostjo in vplivom v deželnem LISTEK. Kritika m mM umetnost. Komentar. Prej, ko se podam v boj z levi, opicami in komarji in tako v nevarnost, da me te zveri raztrgajo ali vsaj prav pošteno opikajo, naj povem tu prav na kratko mično, našim velikim otrokom zelo primemo Andersenovo »pravljico o cesarjevem nevidnem oblačilu.« Evo je! V davnih, davnih dneh je živel cesar, ki se je neizmerno rad lišpal in ves dan menjaval najdragocenejša oblačila. Zaznavši o tej cesarjevi giz-davosti, podala sta se nekoč k njemu dva navilianca ter mu natvezila, da znata tkati nepopisno krasno tkanino za oblačila, a ta tkanina da je bedakom nevidna. Cesar v svoji gizdavosti ves vesel tega poročila, nakazal je navi-hancema takoj bogat predujem, obenem pa jima naročil, da mora biti oblačilo izgotovljeno do tega in tega dne za to in to slavnost, na kateri se hoče v tem čudovitem oblačilu pokazati svojim podanikom. In nestrpen jo tudi bil ta cesar. Že nekaj dni po danem naročilu poslal je k tkalcema svojega prvega ministra, da pogleda in mu poroča kako kaj delo napreduje. Kako pa se je minister prestrašil, ko je prišel k tkalcema, videl ju pri marljivem tkanju ob statvi, a tkanine ni videl nikjer. »Sem li res bedak?« mislil si je na tihem. »Ne, to ne sme biti; ves svet bi me zasmehoval in cesar bi mi celo odvzel dostojanstvo.« In hvaliti je začel na vse pretege krasni izdelek. Novica o bedakovem nevidnem cesarjevem oblačilu raznesla pa se je po vsem cesarstvu in na dan slavnosti privrelo je ljudstvo iz vseh krajev v prestolico. In ko se je cesar, oblečen v prazen nič podal v spremstvu svojih dvornikov med ljudstvo, je ljudstvo vsklikalo in se divilo krasnemu cesarjevemu oblačilu. Lepo vas prosim! Kdo pa naj bi tudi priznal svojo neumnost in se dajal javnosti v zasmeh? Tako je bilo za časa gizdavili cesarjev. Kako pa je danes? Nekoč se je bilo zbralo na povabilo slavnega ocenjevalca umetnin in ljubljenca vseh devetih muz dokaj naše gospode v tukajšnjem umetniškem paviljonu k predavanju o »umetnosti«. Tudi jaz sem se podal tja, ne sicer iz ukaželjnosti — in naša gospoda najbr-že tudi ne — pač pa zato, da bi se mi ne mogla očitati nebrižnost za našo v tujini toli oboževano, a doma do tedaj prezirano in teptano umetnost. Ko smo se nekoliko izprcliodili po razkošno z lavorjem in drugim sočiv-jem okrašenih prostorih umetniškega paviljona ter si ogledali po koruznih vrečah razobešene umotvore in dile-tantske kiče, zbrali smo se v gručo in gospod predavatelj je pričel približno tako-le: Slavna gospoda! Ni še dolgo, kar so se vrnili naši umetniki, širitelji naše kulture, venčani z lavoriko, iz tujine na domačo grudo med svoje rojake v nadi, da jih bo naposled začela upošte-vati tudi njih domovina, katere slavo so širili tako nesebično po vsem svetu; že so nam priredili umetniško razstavo in dali tako priliko, diviti se pravim umotvorom, umotvorom, s katerimi so triumfirali ne samo med našimi slovanskimi brati, temveč tudi med našemu kulturnemu stremljenju sovražnimi narodi. Z razprostrtimi rokami so jih vsprejemali tujci, z razprostrtimi rokami vsprejeti jih jc tembolj tudi naša dolžnost. Slavna gospoda! Lepo število ne-dosežnih umotvorov vidimo zbranih tu v domu lepe umetnosti; toda, kakor med najbujnejšo pšenico, zraste tudi dokaj ljulike, tako se je vrinilo tudi med naše prave umotvore, bisere slikarske umetnosti, dokaj plevela, to je: diletantskih kičev. In ta plevel za vselej zatreti in s tem pomoči pravi umetnosti do tem bujnejše rasti, to jc naša dolžnost, to bodi namen mojega predavanja. Gospoda moja! Kaj pa je pravzaprav kič? Kaj pa jc plevel v slikarski umetnosti; in v čem se razlikuje dile-tantski kič od prave umetnine? Naj se izrazim na kratko: kič nazivljemo sliko, jasno, vseskozi pravilno, na prvi bij} razumljivo in očem prijetno, škrat« ka: sliko, kojo vidimo z odprtimi očmi. Kaj pa je umetnina ali umotvor? Pravi umotvor pa je platno, virtuozno vsei vprek ometano z bujnimi, toplimi toni, brez, risbe, brez one vsiljive dovršenosti in jasnosti. Pravi umotvor mora zlasti na lajika, na nenaobražcnca učinkovati odurno, zmedeno. Pravi umotvor no smemo gledati z očmi; gledati ga moramo s srcem, z dušo. Srca, duše nam jo treba, da pojmujemo pravo umetnino, da pojmujemo nje stvaritelja. Glejte, gospoda moja! Tu pred nami visi veli« ko platno, ki nam predočuje — dovolite, da pogledam katalog —; ki nam predočuje »Jasno poljano«. Ako gledamo to platno, nam je, seveda zaradi navidezno nejasnih, umazanih barvnih plasti, vsakoršen vtis zabrisan. Ako pa zatisnemo oči (vsa gospoda zamiži) tedaj pričara umetnik pred naše duševno oko širno poljano, obsijano z nepopisno mehkimi solčnimi žarki, vse se topi v luči, celo platno začne dihati življenje. ln ako si zamašimo tudi ušesa, za- Pripravljajte agitacijske sestanke za katoliški shod jugoslovanske mladine ! odboru postopalo proti drugim? Ali so soc. dem. že pozabili na g. Sch\veiger-ja? Ali veste, kako so dr. Tavčarjevi somišljeniki ob ogromni udeležbi na občnem zboru »Glasbeno Matice« vrgli, meneč, da so gotovi, da bo vedno pihal v deželnem odboru liberalni veter, gospoda svetnika Venca j za samo zato, ker se je upal kandidirati proti dr. Kušarju. Takrat je bilo na-krat vse pozabljeno, kar je gospod svetnik Vencajz storil za »Glasbeno Matico«, mislili so, da imajo voz že na suhem pod liberalno streho, pa so pokazali strankarske rožičke. Sedaj, ko so zopet v deficitu, pa so ob ogromni abstinenci in ob navzočnosti 20 članov bili za nekaj časa, dokler jim bo to radi deželne podpore kazalo, o predsedstvu zopet drugega mnenja. Ali ne ve dr. Tavčar, kaj so liberalci izvršili celo pri Družbi sv. Cirila in Metoda, ko so čutili, da je družba dovolj denarno močna? Ali ve dr. Tavčar, kako so na magistratu odslavljali naše ljudi, ki so prosili za službe? Zato pa res zelo komično učinkuje, ako se sedaj dr. Tavčar dela tako, kakor bi mu pošel spomin. Vse liberalno vpitje pa ne pomaga nič. Liberalce bije sedaj oni bič, katerega so spleli za nas. Vpitje pa kaže, da bič pada na prava mesta in da svoje delo vrši pošteno po zasluženjn, da je liberalna ošabnost to žs davno zaslužila. Dr. Tavčar, s svojim načelom o političnem bojkotu ste si sami izkopali grob, katerih jc na naši zemlji še dovolj za — politične ošabneže. Slike s sokolske slavnosli. — Iz Kamnika. Kakor je častitim bravcem »Slovenca« znano, so Sokoli za svoj izlet v Kamnik izdali bombastični oklic, v katerem med drugim beremo: »V Kamniku bijejo že nekaj let narodni, pa tudi kulturni boj med načelom svobode in načelom cerkve-noduhovske avtoritete, torej med obema glavnima svetovnima nazoroma. Proti nasilno nastopajočemu sovražniku nastopi Sokolstvo pogumno in nevstrašeno za svobodo misli . . .« Vi-sokoleteče so te misli in visokodoneče te besede. Čakali smo, kaj se ima zgoditi. Ljudje so govorili, da namerava priti v Kamnik 4000 do 5000 Sokolov. Približa se težko pričakovani dan ve-Belja, dne 16. t. m. Bojne čete se bližajo našemu planinskemu mestu, ho-teč ga naskočiti v znamenju kulturnega boja. Pa kakšno razočaranje! Ne 4000, ampak 279 se jih je zbralo s kamniškim Sokolom in naraščajem vred, hoteč osvoboditi Kamnik cerkvenodu-hovske avtoritete. »Narodov« dopisnik je imel Štiri oči, da jih je naštel 500. — Sprejem na kolodvoru je bil nad vse klavern. Odstavljeni župan dr. Kraut jih pozdravi kot starosta kamniškega Sokola. Pritožuje se nad klerikalci, ki so želeli obilico dežja za ta dan, obenem pa veselo pristavi, da solnce prijazno sije in s svojimi žarki obseva došle Sokole. Po teh brezpomembnih besedah se Sokoli pospravijo po pro-gT»mu vsak v svoj kot. Približa se ura pol 12. Obhod po mestu je bil naznanjen! Vkljub prepovedi šolske oblasti so hiteli šolski otroci tukajšnje šole Sokolu nasproti pod vodstvom znanega Bongelca in mu zapeli v pozdrav »Hej Slovani«. Nato je letal čujemo v zračnih višavah žvrgoleti škrjančka, v solncu kopajoči se trati pa ise oglaša čriček. Seveda vidi vse to in čuje samo naobražena. za umetnost dovzetna duša; neomikanec" ne pojmuje in ne more uživati prave umetnine. ---»Aha! Jaz že slišim žvrgoleti škrjančka!« oglasila se je nenadoma dama v črni svili. »Jaz čujem pa črička prepevati!« zavrisnila je druga dama, ki tudi ni hotela veljati za neomikano, za umetnost nedovzetno. »In jaz slišim rcgljati žabe!« zagrmel je naposled z globokim basom rodoljub s panama-slamnikom.---Vidite torej, gospoda moja — nadaljeval je predavatelj in si otiral z robcem potne srage raz prostranega čela — vidite torej: to je pravi umotvor; vse drugo, pa naj si bo še tako lepo in dovršeno, je kič; kajti z lepo. prikupljivo sliko daje slikar občinstvu koncesije, a koncesij dajati občinstvu pravi umetnik ne sme.--- Predavanje jc bilo končano in gospod predavatelj, zadovoljen s svojim uspehom, povabil me je s seboj k »Fi-govcu«. Ivo sva sedela za mi/vo in si je gospod predavatelj izplaknil zasušeno grlo s kozarcem pristnega čvička iz Gadove peči, obrnil se je k meni in me vprašal prav zaupno: »Ali si tudi ti slišal žvrgoleti škrjančka, ko si si zamašil ušesa?« Rudečica jc oblila moje lice na to vprašanje in že sem hotel blekniti: to se razume, da seru ga slišni! kdo pa bi se tudi dajal kot ne-ouiikanoc, bedak v zasmeh? Toda pre- združeni Sokol po kamniških ulicah s prekrasnim svojim repom, ki so ga tvorile ne vemo od kod došle Sokolice v belopikastih oblekah in k;;ikal s svojim liripavim petjem: Na 1 zdar! Na zdar! Sprevod se povrne pred čitalnico. Na balkonu se prikažo'gospa dr. lvrautova. V spremstvu svoje najožje prijateljice gospe dr. Karbatove je pru-ducirala v čitalnici pravi cirkus. Ljudje so opazili skakanje iz balkona v dvorano, ki se jc najmanj štirikrat ponovilo. Nc vemo, ali je bila slavnostnn govornica tako nervozna ali tako kul-turnobojno navdušena, da ji njeni živci niso dali miru. Slednjič jo vendar gospa dr. Ivarbatova potisne na balkon čitalnice in ji zapre povratek v dvorano. Govor se prične. S tresočim glasom, podpirana od suflerke dr. Karbatove, spregovori svoj slavnostni govor, na katerega se je že od novega "te-ta pripravljala. Kakor pripovedujejo pričujoči ljudje, se glasi ta govor takole: »Dragi bratje Sokoli, preljube sestre Sokolice! Dobrodošli v našem na-preclnem mestu Kamnik, ki žaluje nad preganjanim županom, pa se vendar danes veseli došlih gostov. Veste, veste, ljubljeni braljc in drage sestre! Me slovenske matere moramo biti napredne, narodno napredne, sokolslco napredne, farizejsko napredne (menda je mislila si. govrnica reči: ferersko napredne [op. poslušalca]), in ravno taki morajo biti naši otroci, naši sinčki in naše hčerke. Vsi in vse morajo biti napredni in napredne! Pa vsi morajo imeti ravne hrbte, zato jim vi, stariši, ne branite pristopiti k sokolstvu. Veste, moje napredne gospe, ravne hrbte morajo imeti. »Zivio, ravne hrbte! Na zdar!« Zmanjkalo ji je. Priskočili so ji na pomoč Sokoli in Sokolice, in odmevalo je po Kamniku: Zivio ravni hrbti! Na zdar! Slavno občinstvo, ki je bilo pri tem smešnem govoru pričujoče, ni bilo popolnoma nič razočarano. Saj ni moglo kaj boljšega pričakovati od voditeljice inteligentno-na-prednih, kamniško-narodnih dam, ki je s silo dovršila dva razreda ljudske šole in je, kakor se po svetu govori, s prav slabim uspehom študirala celega pol leta v Škofji Loki pri uršulinkah. Velepomenljiv govor je bil končan in zarosila so očesa hrabrih Sokolov ln čudovito ginjenih Sokolic, zarosila so, in padale so veseljapolne solze na tla, kjer so izpuhtele in poslale ob prekli-njevanju Sokolstva o pol štirih blagodejni dež, ki je izpral kamniško rpesto od vseh sledov, ki jih je pustil zbrani in združeni Sokol v naših ulicah In jim preprečil veliko ljudsko veselico na živinskem trgu, kjer so se zbrali. — Pri tej priložnosti pa moramo marsikaj grajati. Občinstvo je silno nejevoljno, da je občinski tajnik J. Stelč teroriziral po hišah ljudi, da so vsled terorizma izobesili zastave. Nad vse škandalozno pa je, da so napredne Kamničanke trgale na pokopališču cvetlice iz grobov mrtvih, jih vezale v šopke ter metale Sokolom v pozdrav. Človek bi mislil, da smo se povrnili v čase divjih Hunov, ki so odpirali grobe in jemali zlatnino iz vratov umrlih. Mi Sokolom ne zamerimo šopkov, ki so jih prejeli, pač pa se zgražamo nad vandalskim postopanjem nekaterih narodno-naprednih Kamničank, ki so s svojim ravnanjem skrunile grobove mislil sem se baš še o pravem času in odgovoril na kratko: »ne«, pa naj se že zgodi kar se hoče; četudi me gospod predavatelj razbobna za tepca, ki gleda z očmi, a posluša z ušesi. Toda prišlo je drugače. Gospod predavatelj, ljubljenec vseh devetih muz, ki zna poslušati koncerte z zamašenimi ušesi in občuduje slikarske umotvore z zaprtimi očmi, nagnil se je zaupno k meni ter mi zašepetal na. uho: »Prijatelj, tudi jaz ga nisem čul, in vsi tisti, ki so trdili,, da slišijo škrjančka žvrgoleti, črička prepevati in žabe reglati, slišijo gotovo temprej »planke žvižgati in travo rasti«. Tako daleč smo jih pripravili s svojimi kritikami in umotvori.« Verilas. Josip Vnndot: Vlironec. Pripovedka iz davnih dni. (Dalje.) »No, no,« je mrmral kmet. Potem pa je pogledai starki v razburjeni obraz in ji je pravil: »Veš, minilo je že nekaj dni od tega. Kaj se šc spominjaš tiste grozne nevihte sredi, noči? No, takrat jc treščila strela v grad. Vrhu-tega pa se je odtrgala na Pečeh velikanska skala. Zavalila so jc na grad, pa je pokopala grajščaka, njegovo hčerko in Matizeljna. A vsi drugi so se rešili na čuden način. Uboga grajšča-kinja pa leži zdaj bolna pri Brezniku. nasili ranjcih. Ogorčenje nad postopanjem je splošno, da se s cvetlicami mrtvih venčajo umirajoči Sokoli. In ti ljudje se drznejo imenovati naše mladeniče najbolj neotesano maso slovenskega nahoda. Da bo v Kamniku ta naobražena družba kmalu izumrla, bo naše občinstvo v kratkem poskrbelo! Splošno veselost pa je obudila prikazen na glavnem trgu, kjer sta metala iz svoje hiše g. Koschier in njegova Marjetica šopke, katere so z radostjo lovili mimoidoči Sokoli. Pa nc da bi šopke poslala mestna hranilnica g. Kaschierju kot svojemu predsedniku pa tudi kot svojemu glavnemu dolžniku? Opomini slavnostnega govornika g. prof. dr. Pippenbaclierja k treznosti so se slabo obnesli, kar so nam jasno pokazali večerni proizvodi bitij, ki so se skrivala v sokolske uniforme. Posebnih nesreč ni bilo, kar se imamo gotovo v prvi vrsti zahvaliti zavednosti pristašev S. L. S., ki so s svojim mirnim vedenjem tudi liberalcem lrn-ponirali in niso odgovarjali s surovostjo na surovosti, ki jih moramo pri vsaki naši prireditvi od nasprotne strani prebiti. Svobodomiselnost naših liberalcev so je takoj pokazala v polnem cvetju, v prvi vrsti od strani dr. Ivrau-ta, ki je nekemu uglednemu trgovcu vpričo občinstva, ki ga je slišalo, vch-grozil, da ne prestopi več praga njegove hiše, če ne izobesi zastave. Vreden drug gospoda advokata glede bojkota je dr. Karba. In ti ljudje se nam drznejo očitati bojkot! Ah, kako lahko bi mi zdaj bojkotirali celo vrsto trgovcev in gostilničarjev, ki so ob tej priliki pokazali svojo pravo barvo. Ne smemo pozabiti, da so gospodje na-preclnjaki že pri sprejemu na kolodvoru prepovedali vhod v naše gostilne in celo v gostilno nekega svojega pristaša, akoravno je hotel z zastavo privabiti Sokole v svojo hišo. Naskok Sokolstva 16. t. mes. na prijazno mesto Kamnik se je popolnoma ponesrečil. Niti od daleč se ne da primerjati s krasno uspelo prireditvijo naših Orlov leta 1908, akoravno so Sokoli v »Slov. Narodu« pisali, da prihajajo očistit kamniški trg, omadeževan od stopinj vrlih Orlov. Klavern je bil sprejem So-, kola, še klavernejši konec slavnosti. Zastave je izobesilo od Rodčta, t. j. prve hiše v Kamniku v ravni črti skozi Šutno, Glavni trg in Graben šestdeset hiš, 72 hiš je bilo brez zastav. V ostalih predmestjih pa smo opazili komaj deset hiš okrašenih z zastavami, vse druge hiše, okoli 110 po številu, so stale prazne kot glasni protest nasproti brezverstvu in svobodomiselstvu. Tujci, zlasti hribolazci, so majali z glavami in čuli so seg lasovi: Liberalizem umira v Kamniku! Da, tisti liberalizem, ki se je sedaj javno proglasil kot protiverska falanga, umira. Upamo, da ga bo zavedni Kamnik pri prihodnjih občinskih volitvah za vedno pokopal. — »Slov. Narod« se veseli nad tem zle-tom ljubljanske župe štev. 1. »Mnogo takih prireditev,« piše »Narod«, in odprle se bodo oči onim, ki so dostopni pametnemu narodnemu delu.« — Nc mnogo, ampak še par takih prireditev in odprle se bodo oči onim, ki še ne vidijo, kako vodijo naprednjaki in Sokoli pod krinko narodnega dola verski boj. Delam, delam tu, pa poslušam, kdaj se oglasi zvonček,, da spremi njeno dušo v nebesa . . . Tako jc, Špela, hej, tako žalostno! Blagor ti, da ne prideš nikoli iz svojega gozda, pa ne vidiš te žalosti.» Starka se ni zganila niti za trenutek, ko je pripovedoval Martin. Toda, ko je končal, se je prijela z obema rokama za glavo. »Tako je, tako je!« jc zastokala. »A jaz, nesrečnica! Oj, kaj sem storila! Oj, kaj sem- storila!« Toda hipoma je umolknila. Urno se jc sklonila in pobrala palico, ki ji je bila padla na tla. 1'oterh pa je hiteia naglo, kakor da bi ne čutila starosti, ob Savi navzgor. Stari Martin je gledal za njo, pa jc zmigaval z glavo. Zdelo se mu je, da v starkini glavi ni vse v redu. Naglo je spela Rušica proti domu, kakor da bi jo preganjale slabe misli. Prišla je do svoje koče in je odprla vrata. Obstala je na pragu in zaklicala: »Elza!« — A nihče ji ni odgovoril. Smrtna tišina je vladala po koči. Začudena je stopila starka v kuhinjo. Kroginkrog se je ozirala in nazadnje je zagledala bruno, ki je ležalo ob steni. Vhod je bil prosi. Takoj jo spoznala Rušica, da ji je Elza ubežala. Še je stopila ven, a nikogar ni videla v ozki soteski. Le koza jo meketala tam v staji. Ubežala ji jc Elza. Toda nekdo jo jo moral osvoboditi, o toni j<> bila Ru-j šic;v Irdno prepričana. Nihče ne ve za njeno bivališče, nihče drugi, nogo Brez- Jeseniške novice. j Počasnost našega okrajnega gta-varstva že kristalizira v najkomplici-ranejših zistemih. imenik za občinske volitve je bil razpoložen žc od 8. do 29. aprila t. 1. Reklamacijska komisija je rešila reklamacije 1. maja. Samo 2o pritožb zoper rešitev je šlo na okrajno glavarstvo. In teh 25 pritožb leži tam ž'e mesece. Oča Humor so blagovolili s sociji napraviti ekspedicijo h glavarstvu, da protestirajo zoper vse, kar se je doslej pripravilo za volitve. Glavarstvo je vztrepetalo; pred kom, ne vemo. Ljudstvo pa je žc do skrajnosti vznevoljeno in protestira, da bi glavarstvo po intrigah Humroviii vleklo vo, litvo — tja v večnost! Torej, gospodje okrog počasnega glavarstva, na noge! j Nad jugoslovanskimi železničarji so se začeli razkoračati v »Slov. Nar.« naši llumrovi liberalci, češ, da so ti Ju-! goslovani postali »rep klerikalne stran-, ke na Jesenicah«. S kom pa hočejo Ju-, goslovani iti? Mar s Humrom in nje-* govo nemško zvezo? Mar z breznarocl-t nimi internacionalnimi ^socialnimi de-, mokrati? Edina stranka, na katero se morejo slovenski železničarji obrniti, je Slovenska Ljudska Stranka! Žuga. nje liberalcev napram slovenskim železničarjem se nam zdi naravnost otročje smešno. Ilumrovci namreč pi-, šejo v »Narodu«: »Prav imajo železni-, carji, nanj le gredo za župnikom, mi pa bomo napram njim zavzeli svoje sta^ lišče.« Stališče liberalcev jc tako niče-, vo, da se niti koklja ne zmeni zanje. Humer pa bo prav pošteno cvirnal, ako jugoslovanski železničarji napram nje-, mu zavzamejo svoje stališče. Saj v Ilumrovo gostilno že sedaj nihče drugi ne zahaja, nego nemški socialni aemO'! krat je in pa — sokoli! j Tudi na g. Višnarja so se spravili »Narodovci«, ker jim je v svoji gostilni odrekel prostor za shod. Prav je imel g. Višnar! On pač dobro pozna liberal-t ce, zato je najbolj pametno naredil, da jih je postavil pod kap. Menimo, ua bo na Jesenicah še marsikak gostilničar sledil temu zgledu. Naši ljudje pa bo, do znali take može ceniti. j G. Bolničarja, restavraterja na jeseniškem kolodvoru že nekaj časa sem napadajo v nemških listih Humi rovi zavezniki, češ, da ni postrežba za nič, hrana za nič, pijača za nič. Ves svet, ki potuje skozi Jesenice, pa ve, da je kolodvorska restavracija gospo-, da DolniČarja naravnost vzorna, iu vsak gost jo odkritosrčno hvali. Naji višji posestniki izražajo svoje prizna-, nje. G. DolniČarja pa napadajo zato, ker je slučajno slov. rojak. Jeseniški liberalci imajo pač lepe zaveznike, in ti gospodje hočejo biti narodni! Hm! j Novo mašo je pel preteklo nede* ljo na Jesenicah č. g. Gregor Žerjav iz Plavškega Rovta. Orkester katoliškega delavskega društva je fino spremljal cerkveno petje. Jesenice so bile vse v zastavah. Gostje so so spomnili tudi »Slovenske Straže«. Nekega sokola je srbel slavolok, da jc naslednjo noč raztrgal na njem napis. Sokolska olika je povsod enaka. Spominjajte se pri vseh prire-ditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže"! Tlikova Jolica. In nihče drugi ni osvobodil grajske hčerke nego Jelica. O tem jc bila Rušica prepričana. Vsedla se je k mizi in si je podprla glavo z roko. Strmela je j)redse na temna tla, in misli so se ji podile po težki glavi. Glej, tako zelo jo je zadelo pripovedovanje starega Korošcevegu Martina. Grad razsut, grajščak mrtev, pokopan pod črnimi razvalinami! Ali je mogoče? In vse to se je zgodilo že pred dnevi, a ona niti slutila ni tega. Kovala je črne naklepe proti grajščaku in je ugibala, kako bi mu prizadejala najhujše bolesti. Zato mu jc ugrabila njegovo hčerko, misleč, da mu gine srce v hrepenenju po zlati hčerki. Oj, s kakim zadovoljstvom si je predstavljala grajščakove muke! Naj trpi tudi on, kar je morala ona pretrpeti vsled njegove zlobe! O, naj le trpi! Tako si je mislila takrat. A grajščak je bil že mrtev, nič več ni čutil njenega maščevanja. Starka v samotni koči je zamižala, kot, bi hotela pregnati neljube podobe, ki so vstajale pred njo. Toda prav natanko je videla pred sabo ubogo grajsko gospo, ki ji nikoli ni storila žalega. Ona pa ji je ugrabila hčerko, in uboga grajščakinja je umirala vsled hrepenenja po zlati hčerki. Na glas se je zjokala Rušica in molila, v srcu pa jo je peklo britko kosanje. ..... Čini bolj jo mQlj|fi starka, tembolj sc je pomirjevala. In ko jc naposled TrZISkc novice. t Ob sklepu šolskega leta. Naše domače šole, razun obrtno - nadaljevalne, so bile zaključene 15. t. ni. Šolsko vodstvo štirirazredne ljudske šole je izdalo tudi letos letno poročilo v slovenskem in nemškem jeziku. Iz istega posnemamo, da je koncem leta obiskovalo šolo 509 učencev in učenk, od katerih je bilo 11 Nemcev, 1 Italijan, vsi ostali Slovenci ter vsi katoliške vere. Obrtno - nadaljevalno šolo, ki se je zaključila 28. maja, jc pohajalo 50 učencev. — Nemška šola je štela koncem leta 44 otrok; od teh je bilo Nemcev 24, Slovenecv 20 in razun enega vsi katoličani. — Vsakdanjo šolo pri Sv. Ani je obiskovalo 68 otrok, ponavljalno 12. t Znamenje na Cegelšah, kamor posebno o postu Tržičani radi zahajajo, je bilo vse prenovljeno in na novo poslikano ter 16. t. m. slovesno blagoslovljeno. t Odlikovanje. 19. t. m. so prevzvi-šeni gospod knezoškof ljubljanski osebno izročili gospodu tovarnarju Andreju Gassnerju križec reda sv. Silvestra ob navzočnosti mil. g. prosta Scb. Elberta, g. c. kr. okr. glavarja Scliitni-ka, g. Jan. Rdgerja iz Ljubljane in drugih prijateljev odlikovanega. t Na napad v »Zarji« št. 34. odgovarjamo cerkveni pevci: 1. med nami ni bilo nobenega pretepa; če so sc drugi tepli, ki ne spadajo med nas, nas to nič ne briga; 2. na vsakega izmed nas je prišlo računa komaj 3 K, ne kakor zadnjič pri mokračili po 9 K; kolikor časa bodo orožniki rdečkarjem s puškinim kopitom rebra šteli, toliko časa naj nikar o drugih ne govore, da so pretepači. — Cerkveni pevci. t V odgovor. V eni zadnjih številk »Zarje« je članek o g. J os. Klofutarju radi državnozborskih volitev, češ, da je imel sejo s svojimi dclavci in jim podpisoval glasovnice. Dopisnik jc seveda slabo podučeni sinček svobodne misli, kateremu je vse eno, piše li resnico ali ne. Kajti o seji, o kateri govori članek, nihče drugi nič ne ve, razun dopisnika. A ker je prav vsled omenjenega članka g. Jos. Klofutar odpovedal nadaljno podporo našemu »Podpornemu društvu izučenih črevljarskih pomočnikov«, svetujemo rdečim bratcem, ki so tudi člani omenjenega društva, naj mirujejo, sicer sc bo začelo drugače ž njimi postopati. Delavci žc sami vemo, kaj nam je treba storiti in ne potrebujemo od »Zarje« nikakega pouka. — Odbor. Vrhniške novice. Tudi sociji v svoji znani predrznosti, si ne smejo vsega dovoliti. O tem fve več povedati Štefan Urh, železniški čuvaj na Raskovcu pri Vrhniki. Mož, ki je na dan znanega shoda v gostilni »Mantua« tako zvesto gledal Kristanu v obraz, kakor da bi bili tam zapisani vsi štije evangeliji, je dne 2. junija na javni cesti žaljivo napadel vrhniška kaplana. V 29. številki »Domoljubovi« ves skesan obžaluje svojo surovost nasproti'kaplanu Vovkotu. G. Turšič mu jc pri sodišču prizanesel pod pogojem, da mednarodni socialist plača 10 K za »Slovensko Stražo« in svoj nastop obžaluje v »Domoljubu« ter vse stroške plača. Zdaj ima mastno plačani Kristan lepo priliko, da priskoči na pomoč svojemu sodrugu. Senena zadruga je 'dobila od dež. odbora podpore 1000 K. Za državno podporo je prošnja vložena. Da lx» državna podpora še obilnejša mimo deželne, ni nobenega dvoma. Zdaj lahko uvidijo, da se naša nova zadruga na najvišjih mestih icsno upošteva, tudi tisi i, ki tako radi verjamejo raznim faibarijam Oblakovim, (j. Oblak pa naj bo uverjen, da bo sad njegove gonje proti Kmetijskemu društvu ta, da lxnio na pristojnem mestu zvedeli,, da je on čisto navadni prekupec s senom, ne pa producent, ki bi na svojih in v najem vzetih zemljiščih pridelal toliko sena, kakor se na zgoraj misli o g. Oblaku. Izobraževalno društvo si jc omislilo za-sc in svoje odseke lepo zastavo. Ena stran na zastavi je posvečena Orlu. V nedeljo popoldne t. j. 23. t. m. priredi šolska mladina v Ligojni veselico, pri kateri sodeluje tamburaški zbor vrhniške »Bogomile«. Isti dan ima vrhniško okrožje Orlov izlet v Ligojno in tamkaj skupno telovadno vajo. Bum, bum, bum! Socialisti sc oglašajo ... 3. septembra imamo občinske volitve in takrat nastopijo — čujte! — tudi sociji. Tako proglašajo zdaj že tudi sociji. Tako proglašajo zdaj sodru-gi sami in žc vabijo volilce na svojo stran. Če sc pomisli, da ima 3. razred nad 1600 volilcev, potem si naj socialisti le nikar preveč ne domišljujejo o 70 glasovih, ki so jih vjeli pri zadnji dr-žavnozborski volitvi. Siavnosi pri Devici Moriji v Polju. Katoliško slovensko izobraževalno društvo pri D. M. v Polju vabi k slav-nosti blagoslovljenja novega »Ljudskega doma« pri D. M. v Polju v nedeljo dne 30. julija 1911. Spored: I. Dopoldne ob 9. uri sprejem slav. društev, »Orlov« in ostalih drugih gostov pred »Ljud. domom«. II. Ob %10. uri dopoldne odkorakajo slav. društva, »Bogomila« in »Orli« z zastavami in vsi zbrani gostje s sl. domačo orlovsko godbo na, čelu v župno cerkev, kjer bo ob 10. uri sveta maša in govori prečast. gosp. državni in deželni poslanec dr. Jan. Ev. Krek. III. Po cerkvenem opravilu obhod sl. društev, »Bogomile«, »Orlov« in drugih z zastavami in godbo na čelu proti Gor. Iiašlju, skozi Vevče in nazaj v »Ljudski dom«, kjer bode: a) govor drž. in dež. poslanca preč. gosp. dr. Jan. Ev. Kreka; b) blagoslovljen jc »Ljudskega doma«; c) godba, petje. IV. Po končani dopoldanski slav-nosti obed v odkazanih gostilnah. Vsa sl. društva in posamezniki, ki se žele udeležiti obeda, naj se zanesljivo prijavijo Katol. slov. izobraževalnemu društvu pri D. M. v Polju do 26. t. m. V. Ob pol 3. uri popoldne v župni cerkvi litanije z blagoslovom. VI. Po litanijah na vrtu »Ljudskega doma«: velika vrtna veselica. Koncert sl. domače orlovske godbe. Petje domačega zbora in drugih pevskih zborov. Na veseličnem prostoru bodo postavljeni razni paviljoni. Srcčolov, šaljiva pošta in enako. Zvečer umctalni ogenj. Vstopnina k veselici za osebo 30 v. Orli v kroju vstopnine prosti. K tej slavnosti vljudno vabi vsa sl. bratska društva z zastavami, vrle »Or- le« in vse prijatelje slov. kršč. socialnd organizacije odbor. (Siavnosi sc vrši ob vsakem vremenu.) jovcnsla Slraža." Slomškov dar po 20 K: Č. g. Simon Žužek, župnik v Vodicah, 20 lv; č. g. J. \Varmuth, Bistrica Žili, 20 K; A. Notar, ekspozit, v pok., škofja Loka, 20 K; Hranilnica in posojilnica v Žužemberku, 20 K. Nadalje se je nabralo kot Slomškov dar: G. Rafael Sestan, Miren pri Gorici, 1 K. Darovalci iz Bistrice na Žili: g. Koren 10 Iv; g. Kolbl 1 K, g. Šimnevc 1 K, g. Koše 1 K, Micika 10 h, g. Krent 2 K, g. Afernik 1 K, g. Galanz 1 K, Terezija Janach 1 K, ga. Bicar 5 Iv, gosp. Vinko Godec ml. 1 K ,g. Čivknjak 1 K. — Dr. Fr. Poček, Ljubljana, od kazenske poravnave Suhadolnik - Kržišnik 10 K. — G. Karol Čik, župnik v Zabnici pri Škof ji Loki, pod geslom: Poljanska stana pri pp. kapucinih v škofji Loki 1 K. - P. Pavel Potočnik, Novo mesto, 4 K 70 h. Alojzij Pcterlin, Ljubljana, Marijanišče, 5 K 26 h. — Odborniki višnjegorske hranilnice 10 K. — J. Za-bukovcc, kn. šk. svetnik, Križe, 1 K. — J. Rozman, župnik, Kovor, 1 K. — J. Zupane, župnik, Goričc, 1 Iv. — Podružnica »Slov. Straže«, Doberlavas, 37 K 30 h. — Mesto kresa so darovali po 1 K sledeči Vrhničani: Leopold Turšič, kaplan, Vinko Premk, c. kr. davkar, Fr. Tršar ml., posestnik, in gospa M. Vcr-bičeva. — Zdravko Milielič, kaplan, Hinje, nabral pri novi maši g. Fr. Vidmarja 32 K. — Adolf Knol, po pisarni dr. Pogana, 5 K. — Podružnica »Slov. Straže«, Žiri, čisti dobiček veselice dno 9. julija, 50 K. — Podružnica »Slovenske Straže« Križe pri Tržiču 58 K. — Marijina družba Križe pri Tržiču članarino 10 K. — Podružnica Sv. Jurij ob južni železnici 45 K 86 h. — Podružnica Dobrova 34 K 50 h. — Podružnica Kamnik 91 K. — Podružnica Polhov Gradec, po J. Bambiču 10 Iv. — Podružnica Bilje 61 K 03 h. — Moška podružnica Trst 79 Iv 27 h. — Podružnica Dol pri Ljubljani 51 K 20 h. — Gospa Jo-sipina Jenko nabrala na novi maši č. g. Fr. Lončar pri sv. Petru v Ljubljani 8 K. — Svatje na. novi maši č. g. Fran Hočevarja v Velikih Laščah 20'K 37 h. — Kat. narodni dijaki v Ljubljani 12 K. — Čebulj z Jesenic, dobljeno stavo 1 K. Iz nabiralnikov: Iz nabiralnika ženske podružnice »Slov. Straže« Sv. Peter na Medvedovem selu 5 K 73 h. — Iz nabiralnika podružnice »Slov. Straže« v Zabnici pri škofji Loki 1 K 42 h. — Iz nabiralnika podružnice »Slov. Straže« v Trnovem G K 54 h. --- Iz nabiralnika »Sl. Straže« v Mejačevi gostilni v Kapljivasi 10 K. — Iz nabiralnika v gostilni Dolžan p. d. Mali, Goričc, 2 K 30 h. Proda se: Lepa vila z velikim sadnim vrtom v zelo lepem in priljubljenem letovišču, železniška postaja, v bližini župne cerkve, zato zelo pripravna za vpoko-jene gospode duhovnike. Pojasnila daje »Slovenska Straža« v Ljubljani. Posestvo na Koroškem, obstoječe iz velike hiše na lepem prostoru, blizu-cerkve, z gostilno, trgovino in nad 10 oralov zemljišča". Gostilftff in trgovina ste na zelo dobrem glasu. V narodnem oziru je nakup velike važnosti in bi bilo škoda, če pride Nemcem v roke. Ceni se posestvo na 48.000 K. Pojasnila daje »Slovenska Straža« v Ljubljani. Pismenim ponudbam naj se priloži znamka za odgovor. Sestanek absolventov kmetijske šole na Grmu. V »Edinosti« z dne 9. t. m. piše tovariš Sancin sledeče: Vodstvo kmetijske šole na Grmu je pred tedni vsem nekdanjim učencem te šole razposlalo vabilo k udeležbi sestanka, ki bo dne 20. avgusta t. 1. na Grmu, v prostorih zavoda. Sestanku ni namen le proslaviti 25 letnico ustanovitve oziroma premestitve šole iz Slapa na Grm, ampak tudi in to pred vsem, obnoviti one vezi, ki naj bi družile nekdanje učence med seboj in šolo, pa ne le to, ampak tudi ustanovitev natančnega programa, kako delovati za povzdigo našega kmet-skega stanu. Z ozirom na to je moje skromno nienje, da bi bilo dobro, da se vsi bivši učenci grmske šole, bivajoči v posameznih krajih, sestanejo na razgovor, kaj bi bilo vse potrebno na sestanku predlagati in sklepati v dosego gori označenega smotra. Tako naj bi se sestali Istrani vzhodne Istre v en kraj, otokov in Liburnije v drug kraj, Vipavci, Krašcvci, Notranjci, Gorenjci, Dolenjci, Goričani, Štajerci itd. vsak kraj zase, da se tako pripravi razsežno in pripravno gradivo. Vsak kraj oziroma skupina zase, naj sestavi odbor oziroma odsek, ki naj izražene misli predmetno razdcle in pripravijo za sestanek na Grmu. Na podlagi takega gradiva bomo zamogli potem na sestanku res kaj dobrega ukreniti in urediti tako, da ne ostane le beseda, ampak sc tudi udejstvi. Tako torej tovariš iz Primorja. K termi moramo pripomniti, da v kolikor je nam znano, nima s tem sestankom vodstvo šole druzega namena, kot, proslavitev 25 letnice ustanovitve šole na Grmu. Toda mi absolventi pa porabimo to ugodno priliko ter združimo prijetno s koristnim. Naloga naša naj bode položiti ta dan temeljni kamen že dolgo za-željeni organizaciji slovenskih ekonomov, ki bi bila velevažna ne samo za nas same, pač pa za ves kmetski stan. Ker nam bo ta dan rešiti še marsikatero drugo važno vprašanje, tičoče se naših interesov, bilo bi res na mestu, da sc vrše pred glavnim sestankom na Grmu gori omenjeni sestanki v posameznih okrajih, ki naj bi bili takorekoč predpriprava glavnemu sestanku. Eden tacih sestankov vršil se bode dne 30. julija v Kamniku ob 9. uri dopoldne v gostilni pri Trpincu. Cenjeni tovariši iz ondotnih krajev, ki se za stvar zanimajo, naprošeni so, da se lega sestanka gotovo udeležijo. Tovariši v ostalih pokrajinah pa naj po mogočnosti tudi sklicujejo take sestanke, lako. da bodo naša prizadevanja v resnici tudi kak uspeh imela. Cenjene liste pa, z ozirom na I o, da bode naše prizadevanje čim uspešneje, prosimo za ponatis teli vrstic. Več bivših »Grmcev«. vstala, se ji je svetil na obrazu mir; mir, ki ga more dobiti človek šele po dolgem in hudem bojevanju. Le postava se ji jc še bolj sključila in noge so ji postale še bolj negotove. Vzela je palico in sc je napotila spet iz koče. Trdno je sklenila, da gre k grajščakinji in jo prosi odpuščanja za vse, kar ji jc storila bridkega. Mirno jc ležala grajščakinja na postelji, ko je Rušica stopila v Brezniko-vo hišo. Smehljaje je gledala na Elzo in Jelico, ki sta sedele nedaleč od nje na klopi, pa sta si pripovedovale, kaj sta doživele v teh dolgih dnevih, odkar se nista videle. Breznikica jc bila v kuhinji, a Breznik je pospravljal nekaj na hlevu. Tiho so se odprla naenkrat vrata in na pragu se je prikazala. Rušica. Za trenutek je obstala tam, kakor bi sc ne upala stopiti v izbo. Takrat jo je zapazila Elza. Skočila je s klopi in bežala k materi. Stisnila se je k postelji in je prijela mamico za roko. »O mati!« jc zaklicala, prestrašeno. »Rušica je prišla pome ... pa me popelje nazaj v temno kočo. Oj, mati, branite me!« Grajščakinja jo je pobožala po mehkih laseh. »Ne boj se, Elza!« jo je tolažila s tihim glasom. »Ničesar se ti ne zgodi. Saj si pri meni — le nikar sc ne boj.« Počasi se je bližala Rušica postelji. Zrla je v bledi, shujšani obraz uboge gospe, pa ni izprcgovorila besede. Sa- mo ustnice so se ji tresle, in parkrat je šinila z roko preko potnega čela. Toda kar naenkrat je zdrknila pred posteljo na kolena. »Odpustite mi, dobra gospa!« jc izpregovorila s tresočim glasom. »Odpustite ubogi, grešni starki!«- Grajščakinja se jc hotela dvignili na postelji. Toda bila je preslaba. Gledala je dobrotijivo na ubogo, velo starko, ki je klečala pred njo. Smilila se ji je v dno duše. »Vstanite, Špela,« je šepetala. »Vstanite — saj veste, da se kleči samo pred Bogom. Kaj naj vam odpustim? O, samo zahvaliti se vam moram.« Začudeno jo je gledala slarka in ic zmajala z glavo, kot da bi Je ne umela. A grajščakinja je nadaljevala: »Da, zahvaliti se vam moram. Glejte, ako bi ne bili vi zaprli uboge moje hčerke, bi ne živela jaz več, niti Elza, niti hlapci, niti lovci. Pod grajskimi razvalinami bi bili pokopani zdaj vsi. Sam Bog vam jc vdihnil misel, da ste obdržali pri sebi Elzo. Medtem ko smo jo iskali okrog, se jc razrušil grad ... Da, Špela, vse življenje, vam bomo hvaležni in vas bomo ljubili.« Rušica je vstala. Obraz se ji jc svetil, ko je prijela bolno grajščakinjo za roko. »Ilvala vam, dobra gospa! Ni .ie na svetu besede, ki bi me bila mogla potolažiti tako, kot, vaša. Hvala vam! Vaše dobre besede so prinesle moji duši mir. In srečna in zadovoljna bom ča- kala še te kratke trenutke, da pride pome Lojze . . . da, moj Lojze . . .« Starka sc je obrnila, kakor da bi hotela skriti svojo ginjenost. Naravnost k vratom je stopila. A tedaj jo je prijela Jelica za roko. »Oj, stara Rušica!« jc zaklicala žalostno. »Ne hodite od nas! Saj ste rekli, da hočete priti k nam. Saj ste obljubili, da ostanete pri nas.« Nasmehnila sc je Rušica. Pobožala je Jelico po laseh, pa ji je odgovorila: »Dobro dete si. Veš, v mojem srcu živiš, kot bi bila resnično moja vnukinja. A jaz ne morem ostali pri vas. Preživela sem leta in leta v samoti. In tudi zadnje trenutke, ki mi jih je šc odločil dobri Bog, hočem preživeti v samoti in v molitvi . . . Ostani vedno tako dobra, Jelica, in sreča in rados-: so ti bo smejala vse življenje. Z Bogom!« Še enkrat jo je pobožala po glavi. Potem pa se jc obrnila k Elzi, ki jc stala kraj postelje. »In ti, Elza?« jc izpregovorila smehljaje. »Ali si šc huda name? Ali mi odpustiš, da sem te imela tako dolgo zaprto v temni koči? Ali mi podaš svojo ročico?« Ni se obotavljala Elza. Videla je, kako lepo se pogovarja Jelica s starko, pa ni se bala več. Segla je starki v roko in jc rekla potihoma: »Nisem liuda, ne.« — Rušica ji je. gledala v nežni obrazek, pa, jo, govorila: »Veš, nisetn ti hotela delati hudega. Smilila si se mi tako, da se mi jc trgalo srce ... Ostani le prijateljica dobri Jelici. Prijateljstvo jc edina vez, ki veže dve srci v sreči in radosti. Oj, dobro ti bo, dobro!« Dve solzi sta kanile starki iz oči. Zato se je hitro obrnila in je odšla skozi vrata. V veži jo še govorila z Brezni-kico. Takrat pa je prifrfotal od nekod ptiček-zlatiček. Sčdel je na starkino ramo in sc jc stisnil k njenemu licu. Od samega veselja jc žvrgolel in se je stiskal vedno tesneje k dragemu licu. Zunaj na dvorišču pa je srečala Rušica Breznika. Stiskala sta si roke in sta govorila o davnih časih. O Lojzetu sta govorila, in starki so se porosile oči. Zaman jo je prosil Breznik, naj ostane v njegovi hiši, kjer ji postrežejo in jo bodo radi imeli. Starka je samo odmi-gala, pa je rekla: »Moram nazaj v svoj gozd . . . Navajena sem samote. Veš, lako dobro mi dene in tako lahko se moli ... Ne morem, Martin. Hvala ti!« Še enkrat jc stisnila Brezniku roko. Potem pa jc odšla preko vrta počasi, sključeno. Za njo pa je frfotal ptiček-zla liček. Lepo pesem jc žvrgolel, kakor tla bi bil slutil, da je našla njegova gospodinja mir — mir, ki ga je iskala zaman žc toliko let. In starka se je smehljala, ko jc slušala to lepo pesem, in od srčne radosti so ji lekle sol-»e po nagubanem licu. Spela je dalje in je kmalu prispela do svoje koče, ki jc samevala sredi tihega gozda . . . (Konec.j Me planine. Kamniško sedlo (1879 m). — Ni je mencla poti v Kamniških planinah (s kranjske strani), ki bi bila od turistov bolj obiskovana kot ravno pot skozi Kamniško Bistrico na Kamniško sedlo. To pa ne daje še povoda, da bi se ne smelo omenjene poti le zopet in še bolj priporočati, da se s to, turistom tako priljubljeno turo, seznanijo tudi drugi prijatelji in prijateljice narave. O strašnih mukah štrapacov ali groznih nevarnostih, ki bi pretile tod potniku, ni govora, kajti pot je popolnoma varna in tako zložna, da se zanjo pač lahko vsaka dama in celo otrok ojunačil (Hoje 3 in pol ure, rudeče markacijo.) Pot jo posebno za onega, ki mu je divota planinskega sveta še manj znana kaj informativna, zanimiva in vsled menja jočih se kontrastov zelo kratkočasila. Nad izvirkom Bistrice zapustiš prijazno dolino ter stopaš sprva polagoma navzgor skozi senčnato bukovo hosto do vznožja velikanske navpične »Rjave peči«. Dalje zavije pot levo na strm a ne opasen rob, vrh katerega preže zi-jalke (luknje) in skaline, kjer so se skrivali nekdaj rokovnjači. Tu poleže klanec in prične lepa promenada pod Braninimi stenami s krasnim pogledom na Dedec in skalnate turniče: Ze-leniške špice. Medtem si vstopil tudi vže na izborno izpeljano jahalno pot kneza Windischgratza (v lovske namene) in ta te povede ob bistrem potočku v Klin pod griček, na katerem stoji mala pastirska bajta z idilično lego. (V tej okolici je opaziti vedno dosti divjih koza.) Od tod le še dobro uro hoda. po zložnih serpentinah mimo nebroj-nih rdečih grmičev gričevnika in vsakovrstnih drugih planinskih cvetk — in že te sprejme prijazni gorski dom, Kamniška koča S. P. D. sredi zelene oaze pod skalnimi gromadami. Krasna postojanka! V srcu Savinjskih alp z veličastnim razgledom! Kroginkrog te obdajajo nebotični vrhovi: Brana, Turška gora. Rinka, Mrzla gora, Planjava, Ojstrica in dr. Pod seboj na severni strani vidiš z vrha krasen slap Rinke (šumenje se čuje prav na sedlo!) in slovito Logarsko dolino, proti jugu pa ti leži razgrnjena cela pisana ravan proti Ljubljani. — Kamniška koča (večja plan. koča) ima prostorno jedilno sobo, moško in damsko spalnico, podstrešje s 30 skupnimi ležišči; je oskrbovana ter kar najbolje založena s krcp-čili. Državni zbor. Dunaj, 21. julija. Volitev predsedstva. Današnja seja se je pričela ob 12. uri. Na dnevnem redu je bila volitev predsednika, podpredsednikov, zapisnikarjev in rediteljev. Pri volitvi predsednika je bilo oddanih 429 glasov. Od teh je dobil dr. S y 1 v e s t e r 387, 39 je bilo praznih, drugi glasovi so bili razcepljeni. Nemški naprednjaki so živahno ploskali, ko je začasni predsednik baron F u c h s naznanil, da je izvoljen dr. Sylvester. Novi zbornični predsednik je bil rojen 30. junija 1851 na Du- naju, od leta 1885 je advokat v Šolno-gradu in od leta 1897 državni poslanec. Po svojem političnem prepričanju , je zmeren nemški liberalec. Ko je prevzel predsedstvo, se je zahvalil za izvolitev, obetal nepristansko vodstvo in izražal upanje, da bode demokraški duh pospeševat uspešno delo zbornice. Nato so bili skoraj soglasno izvoljeni naslednji podpredsedniki: Dr. Conci, dr. German, Jukel, Perner-storfer, Pogačnik, Romanc z uk in Z d a r s k y. Zapisnikarjev je 16, med temi slovenski poslanec Benkovič, izmed Hrvatov dr. Trosi č, Reditelja sta nemški naprednjak Albrecht in član slov.-hrv. kluba dr. S e s a r d i č. S tem je bil konj osetUan in redno parlamentarno delo se je pričelo. Prvo delo je bilo, da so poslanci vložili ne-broj predlogov in interpelacij. Albanija. Jako aktuelno interpelacijo so vložili dr. Krek in tovariši, ki se glasi: S krvjo namočena tla Severne Albanije vzbujajo pozornost vsega omikanega sveta. Hraber in samozavesten narod se bori za svojo v zgodovini utemeljeno in celo od vlade Abclul Hami-da priznano avtonomijo, katero mu je ugrabil mladoturški režim na podlagi umetno ustvarjene in le dozdevne tur-ško-narodne državne ideje. Ravno Turčiji na korist bi bilo, ko bi priznala in varovala avtonomijo Albanije in izpolnila opravičene zahtevo katoliških Albancev, ki so v središču sedanjih nemirov. Tudi ko bi turški vojaki zadušili sedanjo vstajo, albansko vprašanje bi ne bilo rešeno, marveč še bolj zamotano. Ne glede na humanitarno stališče morali bi oni krogi, ki so prijazni mladoturškemu režimu in ocl tega pričakujejo pomlajenje turške države, z vso odločnostjo delati za mirno rešitev albanskega vprašanja. Naša država ima pa še druge, jako važne vzroke, da vso pozornost obrača na dogodke v Albaniji. Na tisoče je Albancev, ki so v Dalmaciji našli drugo svojo domovino. In če Italija iz enakega vzroka izvaja svoje pravice v Albaniji, more to storiti naša država v veliko večji meri. Dejstvo je tudi, da podpisani zastopajo narod, ki je žo stoletja živel v najtesnejši zvezi z Albanci in gojil sočutje z njih usodo. Dva razloga sta, ki se posebno ti-četa naše države: Najprvo je katoliški protektorat v Turčiji, ki so ga turški sultani večkrat potrdili v važnih drža vnili aktih in kateri naši državi nalaga dolžnost, da, pri turški vladi odločno varuje ogrožene pravice katoliških podanikov. Drugi razlog jc, da je naša monarhija Turčiji soseda, kateri mora biti mnogo na tem, da na Balkanu nihče namenoma ne širi vstaje m nemirov, ki morejo postati velika nevarnost posebno za Avstrijo ter zanetili evropsko vojsko z nepreglednimi posledicami. Zato vprašamo: Ali hoče ministrski predsednik v interesu ugleda naše države in trajnega miru v balkanskih deželah z vso odločnostjo uporabiti svoj vpliv, da avstro-ogrska monarhija izpolni svoje 'dolžnosti, katere ji nalagajo sedanji albanski nemiri? Podpora vsled uim. Nujne predloge za državno podporo so danes vložili poslanci: F o n za pogorelce v Sredfftfeni Logu na Goriškem; J a r c za pogorelce v Gaberjih in posestnike v občinah Radovica in Dra-šiči, katerim je toča napravila do 400 tisoč kron škode; P i š e k za pogorelce na Braim-šveigi pri Mariboru; Žitnik za občino Senodole pri Senožečah, koder je toča uničila vse poljske pridelke; R o š k a r za občinca Ščavnica, Iho-na, Oseg, Cagetinci, Sv. Anton, An-drenci, Brengova, Cagona, Zupetinci, Smolinci in še nekatero druge v gor. radgonskem in šontlenarškem okraju, koder so toča in druge vremenske nezgode uničile poljske pridelke; Hlad n i k za vinogradnike v krški občini, katerim je toča z viharjem 18. maja napravila do 500.000 K škode, dalje za vinogradnike v Cirniku pri Št. Rupertu in v Veliki Dolini; dr. Krek za več občin v kamniškem okraju; dr. Benkovič za podporo vsled toče v občini Dobova, v rajhenburški župniji in v okolici Laškega trga; dr. V e r s t o v š e k za posestnike, oškodovane po toči v občinah Remš-nik, Kaplja in Gradišče; dr. J a n k o v i č za posestnike v Kostrivnici in v župniji Sv. Križa pri Slatini vsled toče in za posestnike v občinah Sv. Hema, Nezbrše, Sedlarjevo, Lastnič in Sv. Peter pocl Gorami vsled povodnji od 1. do 15. t. m. Interpelacije. Dr. Benkovič je interpeliral vlado zaradi avtomobilne zveze Celje-Dobrna .regulacije Sotle in sklicanja okr. pomožnih odborov k sejam. Dr. Verstovšek jc interpeliral ministra za javna dela zaradi obrtne šolo v Šoštanju. Interpelacija je jako obširna in šiba nestrpno postopanje graškega namestništva napram slovenskim obrtnonadaljevalnim šolam na Štajerskem. Poslanec P i š e k je interpeliral ministra za notranje posle zaradi novih -volitev v okrajni zastop Slov. Bistrice. Predlogi. R o š k a r, dr. Verstovšek in tovariši so predlagali premenlbo Ijud-skošolskega zakona, primerno težnjam in potrebam kmečkega ljudstva. V zadnjih dveh letih naj bi se v ljudski šoli izvršil obvezen pouk v kmetijstvu. V tem zmislu naj se preosnujejo učiteljišča, da bodo mogli učitelji poučevati v raznih kmetijskih strokah. Isti poslanci predlagajo, naj vlada sprejme v načrt lokalnih Železnic zgradbo železnice Rečica-Gorenji grad. Dr. Benkovič je predlagal, da se odpravijo realni fidejkomisi, zgradi sotelska železnica in da pride Zidan-most v višji plačilni razred državnih uradnikov. R o š k a r, B r e n č i č in dr. B e n -k o v i č so predlagali zgradbo železnice Ljutomer-Ormož. Hišnorazredni davek. Poslanec Žitnik in tovariši so predlagali: Vladi se naroča, naj takoj predloži zbornici načrt zakona, da bodo davka prosta ona stanovanja, ki so potrebna za izključno kmečke družine. — Ta predlog utemeljujejo predlagatelji s tem, da je neopravičen hišno-razredni davek od onih stanovanj, ki jih kmečki posestnik nujno potrebuje za svojo družino, posle in dninarje. Kmet potrebuje to osobje in tudi člane svoje družine, da mu obdelujejo zemljo, od katere mora itak plačevati zemljiški davek. Hišnorazredni davek je tem večje breme, ker lastnik od teh družinskih stanovanj nima nobenega dohodka, pač pa stroške za poprave. Zato je povsem opravičen predlog, da se hišnorazredni davek od takih stanovanj odpravi. Zavarovanje zoper ogenj. Poslanec Žitnik in tovariši so predlagali: Izvoli naj se odsek 26 članov, ki naj v zmislu sklepov poslanske zbornice v XI. zasedanju in raznih vladnih izjav izdela načrt zakona, da bodo smeli deželni zbori urediti zava« rovanje proti ognju po načelih prisil-, nosti, vzajemnosti in monopola. — Po« slanska zbornica se je v letih 1891 do 1897 temeljito bavila s tem vprafia« njem, ki pa je zopet zaspalo vsled ved«* nih parlamentarnih kriz. Zgradbe ljudskih šol. P. o š k a r, P i š e k in tovariš! scS predlagali, da država prispeva k tro« škom ža zgradbe ljudskih šol. Po zako« nu morajo občine same skrbeti zai zgradbe in druge potrebščine ljudskih' šol, kar je posebno za revne občine pre« hudo breme. Država naj bi prispevala! vsaj polovico. Zavarovanje zoper uime. Toča, povodenj in druge vremen« ske nezgode vsako leto uničijo za veJS milijonov poljskih pridelkov. Mnogo posestnikov pride vsled tega na bera« ško palico ali pa v vedno večje dolgo« ve. Vlada sicer deli podpore, toda te so neznatne in tudi nečastne za kme« tovalca. Zato naj bi se vpeljalo obvez« no zavarovanje proti vremenskim ne« zgodam. V pokritje stroškov naj bi pri« spevali država, dežele in pa posestniki z zmernimi premijami, ki naj bi se vplačevale z davki. — Druge predloge objavimo pozneje. Uvoz mesa. Socialni demokratje in razne drtu ge stranke se kar tepejo za prvenstvoj kdo bode prvi zahteval od vlade, dal odpre vse meje uvozu mesa iz inozemstva. Predsednik jc predlagal, naj je prva točka dnevnega reda za bodočo sejo bančna predloga. Socialni demo« krat je pa zahtevajo, naj pridejo preje na vrsto nujni predlogi zaradi dragi« nje mesa. Ves ta boj za. prvenstvo V tem vprašanju pa je smešna komedija« Ako ogrska vlada v zmislu tajne po« godbe z dne 9. novembra 1907, ki jo je sklenil ministrski predsednik barom Beck, ne dovoli dalje uvažati tuje me« so, potem je brezuspešna dirka za lo« vorov venec »ljudskih osrečevalcev«. Oi tej demagogiji prihodnjič več. »No, ta jc pa ta lepa! A sa jh le-tašnp vulitve res že tku dol prnesle, de hodja u strganeb čeulah na ukul pu mest, in prideja za čluvekam tku tih, de se jh more člouk proti res ustrašt?« Gudrnou sm nad gespud dohtar Ivan Taučarjem, ke m je naenkat pu-lužu roka ud uzad na rama, glih kc sm ugledvou tam u Šelenburguveh uleah tiste morsko ribe pred Štakuluva šta-cuna u škaf. »Kua pa misleš, Pope, ud mene? Jest, dohtar Taučar, oberredehter »Slu-venskega Naruda« brez udguvornast, deželn udbornk, praudn zastopnk mastne — čm reči mestne hraniln-co ihlanske, prhodn žepan in tku daljo; jest, pa strgane čeule! A se t meša? Gumice sni s pustu gor na peta pršrau- fat, gumice; za tu t hodm tku tih, ket kašna mačka.« Pubahu sc jc gespud dohtar Taučar in se pustavu pred mene trebuh ven, prsa not. »Kua j m je blu pa spet tega treba; gumice gor na pote šraufat. in se zmrd-vat? A jm čeule na kveder, kokr sa jh tičaseli nusil in podnee pu čitaunc iz nim frderbval; a jm čeule na kveder več na taubaja?« »Na morm, Pope, prou res na morm, pa tud na smem, kot, prhodn ib-lansk žepan, ke um mou za, skrbet za blagor ubčanu, nost, takch čeulu, de b šuncler delu iz nim.« »Kua, a misija iz gumicam na petah skrbet za blagor ubčanu, a misija, de b brez gumic tega, na mogl strit, de b na šlu?« ' »Pope u zdejšneh navarneh časeli, ke uja pudgane začele skakat in letat pu mest naukul prec, kokr uja Bilanca zaprl; u zdejšneh čase h težjcu. Pepe, ros prou tošku.« »Gespud dohtar, jest jh na zasto-pem; prou res, de jh na zastopem.« »Kaj me na uš zastopu! Sej vnder guvarim lepu pu kranjsk, a ne?« »Tist že; ampak, kua pa maja ib-lanske pudgane in gumice na nhneh petah skp za upratft? Tega jest. na za-stopm.« »Aha! No. tu me uš pa že tud zastopu in sprevidu, de sm res unet in skrben za blagur Iblančanu. Le pušlu-ši me!« »Čo m maja velik za puvedat, slop-v.a pa raj kola u kucina italjana na morske rake, dons je glih petek in jest sni dubu taka gusta, naj ne. Tlela vnder na morma stat ldom na zubeh.« »Oh, sej um hitr fertik! Viš, jest se nč rad na, postem. Moj želodec, jc pre-švoli za postne jedi. Kar pučas pejma tlela preke elefont, pa t um pu pot pu-vedu. kar t mam za puvedat.« »Kuku jo tu, de maja še zmeri švoli želodec? A jm ni nč udlogl, ud kar sa jm klerekalce vn iz želodca spumpal?« »Eli, klerekalcu nimam več u želodce; kok s čudn. Udkar sa vulitve kunčane, me znaja klerekalci rad mt. Zdej mam pudgane u želodce.« »Kaj m na puveja?! Tu more bt pa še hujš, a no?« »I, a nis brau u ta »Sluvenskmu »Narude« unkat, kuku sm čez pudgane šimfu?« »Nak, nism brau!« »Eh, ti pa mende tud zmeri sam u tist ga >:Sluvenca« škiloš! Za kua pa »Narud« nokol u roka na uzameš; a t na paše?« »I sej ga tud uzainem, kedr mam glih putreba; nč se jm noj nekar na fržiraga; al za kej pametnega in res-ničnga zvedet, m pa uso glih »Sluvenc« bi prou pride, noj nekar na zamerja.« »No, pa, pošlima tu na stran; če ne in nin pršou du tega. do b t puvedu, kuku jo iz mojem gumicam in iblan-skein pudganam.« »Tu maja pa tud prou, kar začneja noj prpoudvat.« »Viš, Pepe; Iblanca uja u kratkem zaprl in tam, ko teče zdej voda, se u pol cedil — eh, jc bulš, do stri tih. In pudgane, ta strašna nadlega, uja prlez« lo vn iz kanalu in špancerale pu grah« ne in deleč ukul pu mest, kokr naše narudne dame pu Šlelnarjeh, kedr, zibnunevanegari muska špilaja. Tu u pršlu u kratkem nad nas. Pa misleš, da s gespud Lašan iz toga kej stri? A misleš, do je žo mignu iz mazincam, de b pudgane pregnou? Prou nč še ni stu« ru in usa ta skrb uja zvalel na moje rame, kot iblanskega. žepana.« »Za kua pa že preh nisa skrbel za tako kanale, de b pudgane na mogle Idi nadlegVat; soj sa mel dost douh časa cela iblanska uprava u sojeh rti-kah? Lašan tud na more use naenkat strit.« »Ti, Pepe; nekar na začn prec šten-I kat. Ti dobr veš, de srna mel mi druge skrbi. Ti dobr veš, de jo blu treba preh zdelat, plane za špenača. na Grad; de sma mogl pustaut butci »Tibuli«, de sa se me! naš rotušk svetniki pu dneu-norn trude hodet kam hladet. Glih, ke sma tu skunčal, sa nam pa klerekalci štrena zmešal. Zdej pa deli, če mor§! No, pa jest um že še tud za pudgane druge strune napeu, sam de pridem na roluž. Soj me puznaš, de sm louc ud nog du glave. U cel moj fafnili je talent za loti pusehn dobr razvit; sej mende veš. Jest. če žo ni za, ji iz flinta. na jaga, grem pa h Iblonc nad ribe. Tista lou-ska žila, ke ja čutni u sob, m pa na da, de b mrvou. No in zdej, ke uja pršle pudgane na nas; čm pa pudganam pu-. kazat, de sm zmeri na soj ni o mesto in zatu, loj, glih 7.nt.u sm s pustu guniice na pele pršraufat, de um lohka lazu Prvi spopadi v zbornici. Socialnodemokraški posl. Seitz predlaga, da naj sc razpravlja kot prva točka Rcumannov predlog o uvozu mesa in ne bančna predloga, kot je to predlagal predsednik. Predlaga, da naj se glasuje o njegovem predlogu po imenih. Socialni demokratje ploskajo. Nemški nacionalci burno ugovarjajo in kličejo socialnim demokratom: »Goljufija! Vi mečete pesek v oči!« Poslanca Hummer in Teufel zapustita svoje sedeže in hitita proti socialnim demokratom in jim kličeta: »Vi demagogi! Motiti hočete delomožnost zbornice!« Socialni demoKratje psu jejo lluuimcr-ja in Teufelna. Ker poslanec Ilummer še vedno zmerja socialne demokrate, se spusti Resel proti njemu. Zadnji trenutek preprečijo radikalci pretep. Po daljši razpravi se v imenskem glasovanju s 197 proti 188 glasovom odkloni predlog, da se Reumannov predlog natisne. Za Scitzev predlog so glasovali socialni demokrati, krščanski socialci, del Čehov, Italijani, Ruslni in dunajski svobodomiselci. S 19i proti 168 glasovom se odkloni nato Scitzov predlog, vsled česar bo razpravljala zbornica v torek o bančni predlogi. — Seja se zaključi ob četrt na 6. zvečer. Demonstracija na galeriji. Po končani seji so uprizorili obiskovalci galerije demonstracijo. Socialni demokrati so pozdravljali demonstrante. Predsednik je ukazal izprazniti zbornico, dasi je bila seja že zaključena. Demonstrante so morali s silo odstraniti. Tudi pred parlamentom je bila mala demonstracija, a je demonstrante hitro razkropila policija. Nameni novega predsednika. Novi predsednik dr. Sylvester je izjavil, da hoče kolikor bo le mogoče okrajšati poslovanje zbornice in izločiti vse malenkosti, tako da bo poslovanje priprostejše. Poizkušal bo to izvesti po osebnem občevanju s poslanci. Seje naj bi bile vsak teden tri, dva dni naj bi zborovali odseki, dva dni morajo pa imeti poslanci prosto, da so lahko v trajnem stiku s svojimi volilci. Seje želi skrajšati. Trajale naj bi samo Štiri ure, kakor jc to običajno po drugih zbornicah. Govori naj bi bili krajši. Načrti Sylvestrovi so sicer zelo lepi, a v Avstriji v sedanjih razmerah jako itežko izvedljivi, in to tem manj, ker hočejo Nemci še poostriti narodni boj in uvesti nemščino kot poslovni jezik , zbornice, kar dokazuje tozadevni predlog poslanca viteza Miililvverlha, po katerem bi naj bila nemščina poslovni jezik, v svoji materinščini bi pa smeli poslanci zgolj nastopiti z dovoljenjem predsednika. Zveza duhovnikov 'državnih poslancev sc jc tudi konstituirala. Predsednik je Stojan, njegov namestnik Lang, mesto drugega podpredsednika je prihranjeno grško-ka-toliškim poslancem. Zapisnikarja sta poslanca Zahradnik in Prischnig, v parlamentarno komisijo sta bila odposlana poslanca Faidutti in Biankini. čist tih ukul kanalu in ke u pudgana pukukala iz kanala, pa ja um foknu.« »A, zatu sa s pusti gumice na pete pršrauiat?! Zdej še lc zastopm!« ;>Kua s pa mislu? A misleš, de b mačka kašna miška kerkat ujela, če b u škornah na kveder ukul skakala? Prmej ver, dc nc!« »O, tu jm pa rad verjamem!« »In jest b tud u čculeh na kvedr znou zastoju ceu dan ukul kanalu sturklat; pudganc b se m pa iepu u pest smejale. Zdej se bom še piščalko naredu, pa bom, kokr sc prau, »Der Rattenfanger von Laibach«. Viš, Pcpe, člouk more bt praktičen, pol pa žc shaja.« »Ja. tu je pa res! Kamnšk žvinsk dohtar Zadnikar jc tud praktičn člouk, kokr je pukazu u nedela, ke sa bli ib-lansk sukolci u Kamnk.« »Kua pa. jc naredu Zadnkar tacga. de sc ga upaš h men p r mer jat?« »Veja, na kamnškem žvinskem sej-miš sa punavad zmeram table, »Voli« — »Krave« — »Telice« — »Biki« — »Prešiči« — Mrjasci« — »Plcmensk biki,« zatu d ldem ni treba šetederat in ukul sprašvat, kua jc tu in kua un. U nedela, ke sa. bli sukolci zbran u tistmo sejmiš, je pa. žvinsk dohtar Zadnkar tiste table usc preč pubrau, čš: tem sc pa že ud zcleleč puzna, kua jc ta in kua Un, zatu b ble te table čist, udveč.« »Prava reč! Tu ni nč tacga. Iz tem s je naredu sam naputrebn del. Kua pa. al b bla tu kašna škoda, č b blu tud še napisan ustal, kar sa Ide že tku in tku vedi? Viš, sej Tblančani tud veja. de je tula pošta, pa je še usc glih gor zapisan c. kr. pošta.« »Nm člouk tud nekoi na. k one na plide, zatu je pa. bulš, de mouči *Joltatu Pepe iz Kudeluga. Vele vsje avslro-onrsKe volne mornarice. Vzlic najboljšim diplomatičnim odnošajem med našo državo in sosedo-zaveznico Italijo se vendar vrši med obema neprestan tih boj za Adrijo in obmejne kraje. Vojaški upravi obračata vso svojo pozornost na to točko in vojaški strokovnjaki sc intenzivno ba-vijo z njo ter na popirju vodijo in kombinirajo vojne pohode. V tem zadnjem so zlasti glasni Italijani. Italijanska vlada je imenovala posebno komisijo, kateri je poverila nalogo, da preišče in dožene, kje in kaj je potrebno storiti in izpopolnili ob jadranski obali in njenih lukah. Komisija je nedavno dokončala svoje delo in predlagala za dela: v Bariju 7,675.000 lir, Ortoni 9,000.000 lir, Anconi 3,800.000 lir, Ravenni 14,000.000 lir in v Benetkah 14,000.000 lir. Razen tega so predložene melioracije za Con-trone, Taranto, Gallipoli in Brindisi. Za nas jc zlasti zanimivo, da si Italija toliko prizadeva in konsekventno dela na to, da si v Benetkah ustvari opirališče za svojo vojno mornarico, kar meri pač naravnost na Trst. Italijanski vojni pisatelji so pa prišli zadnji čas v svojih razpravah o italijanskih operacijskih črtali po avstrijskem ozemlju do tega-le zaključka: Operacije skozi južno Tirolsko bi naletele na čisto nepremagljive strategične in taktične težkoče; znatno otežkočeno bi bilo z ozirom na oskrbo tudi operira-nje preko Istre ali Gorice proti Ljubljani. Zato pa naj sc vsa pozornost posveti operacijam in izkrcavanju v tej smeri, da bi sc italijanska armada mogla postaviti na ogrske ravnine. Letošnje vojaške vaje v Dalmaciji, katerim bosta prisostvovala prestolonaslednik Fran Ferdinand in šef generalnega štaba Konrad pl. Hotzendorf, imajo pokazati, v koliko so italijanske vojne kombinacije prave in nevarne za nas in kako bi se bilo tem nakanam postaviti v bran. Gre se za napad na vzhodno istrsko obal; v to svrho se pomnožena letna eskadra razdeli na dva dela: sovražnega. in brambnega. Bramba bo sestavljena tako: 5. gorska brigada (Zader) s 5 bataljoni, 2 gorski bateriji, 1 eskadron, brigadna sanitetna postaja, brzojavni gorski oddelek in gorska oskrbna kolona; dalje pet takozvanih oddelkov za hrambo obali, ki bodo sestavljeni iz vojakov šibeniške in kaštclske okolice. Razven tega dobi bramba močno tor-pedno flotilo. Napadalec ima 79. nešpolk, ki se s tremi bataljoni nahaja v Reki, potem 1 baterijo in pol eskadrona, ki se vzamejo iz zagrebškega vojnega zbora. Ta deta-chcmcnt se ukrca v Reki na najete pa-robrode, priplove pod zaščito vojne mornarice k dalmatinski obali in sc v Dalmaciji izkrca. Razven tega se mobilizirajo oddelki za obrambo primorja v napadalčevem področju, in sicer črta Senj—Reka—Pulj. Te vaje so važne zlasti šc zato, ker se ima preiskusiti možnost hrambe primorske obali pred izkrcanjem sovražnega vojaštva, katera bramba sloni sedaj zgolj na torpednem ladjevju. Poka-,zati se ima, čc jc pravilno mnenje, ki vlada v krogih francoske vojne mornarice, da namreč za obrambo obali zadostuje močan torpedni oddelek, torej le male enote, in ni treba za to velikih vojnih ladij. Ako se to mnenje izkaže kot krivo, bo treba, preskrbeti za. obalno hrambo velikih vojnih ladij in brzili križaric. Zadnje naše velike pomorske vaje z izkrcavanjem so bile leta 1906. v okolici Dubrovnika. OGRSKI OBSTRUKCIONISTI SE ŽE PREPIRAJO. Tudi včeraj jc v ogrskem državnem zboru nadaljevala obstrukcijo opozicija. Zbornica šc ni pričela razpravljati o dnevnem redu: brambna postava. Medtem ko postopa opozicija v zbornici šc zložno, se pa žc kažejo pojavi, da opozicija ni tako trdna in složna, kakor bi kdo sodil po zborničnih poročilih. Sodilo sc je, da se bodo Košutovci in Justhovci zopet združili na banketu, ki so ga priredili na čast grofu Apponyiju. A razpoloženje na banketu je bilo jako hladno. Vsi so komaj čakali, da so se razšli. Apponyi in Justh sta se prepirala. Prišel jc na banket tudi neki socialni demokrat, kljub temu, da so Apponyija ob zadnjem njegovem govoru v Temešvaru obmetavali z gnjilimi jajci. Košutovci so pozabili napiti Justini, kar je storil socialist. Justhovci so bili zato razžaljeni. Splošno sodijo, da Justhovci in Košutovci ne bodo dolgo skupno delovali. JAPONSKI VLADAR OBIŠČE KITAJSKO. Iz Peterburga se poroča, da namerava japonski cesar obiskati kitajski dvor. Z obiskom se namerava povečati japonski vpliv na Kitajskem. - ■ CASTROVE PRIPRAVE. Iz Colurnbije sc poroča uradno, da je priplul v ponedeljek Castrov parnik V Tumaku. Spremlja ga šc en parnik. Castro ladje ni zapustil. VSTAJA NA HAJTIJU. Iz New Yorka se poroča: Ameri-čanska topničarka »Petrell« je odplula proti Ilajtiju. Predno so osvojili vstaši mesto, so na neko zasebno ameri-čansko ladjo se rešile Američanke. Lastnik ladjo je brzojavil v VVashing-ton, da naj mu dovolijo, da se sme posluževati topov v hrambo Američanov in drugih inozcincev. Dasi mu Zedinje-ne države tega niso dovolile, se je pripravil lastnik jahte za vsak slučaj. V konzulatih je vse polno beguncev, med njimi tudi nekateri generali poraženih vladnih čet. Ilajtijske čete so se le slabo branile. Američani odpošljejo še več vojnih ladij proti Hajtiju. Prvi vihar v znamenja sociali-slov skesa hinavstva! Včeraj sc jc konstituirala zbornica in včeraj so že tudi socialni demokratje začeli podirati njeno delavnost. Po ti poti, ki so jo včeraj nastopili, in ki zasluži v polnem obsegu ime najbolj neumne, v zgolj dnevnih agltatorskih razlogih utemeljene obstrukcijo, ne pride državna zbornica nikamor. Delavsko ljudstvo, ki je v socialnodemo-kraškem taboru, naj sc zahvali svojim poslancem, da jc prvi dan brez vsake potrebo poostril razmere, da se je samo iz nestrpne, stra^tvmie kratkovidnosti skoraj pričel v zbornici pretep, ki je koncem seje na galeriji res za-divjal. Za kaj je šlo? O tem, ali .pride predlog glede na argentinsko meso na vrsto par ur prej ali kasneje. Predsednik je predlagal, naj se kot prva točka v torek obravnava bančna predloga v prvem branju. Prejšnja zbornica jc tako debato že obširno obdelala. Novega se ne da kaj povedati, strokovno izvežba-nih oseb v bančnem vprašanju ni prišlo med novimi poslanci v zbornico. Zato je popolnoma jasno, da stranke, ki so vse za to. da pride predloga v odsek, ne bodo z dolgimi govori tratile časa. V par urah bo vse opravljeno in potem se prične mlatev prazne slanic o argentinskem mesu. Socialni demokratje so pa hoteli imeti priložnost, da bi za svojo agitacijo dobili kaj snovi in zato so zahtevali, da, sc mora najprej obravnavati nujni predlog o slavnem argentinskem mesu. Stvarno jc ta zahteva brez temelja, obenem pa naravnost škodljiva za ljudstvo. Denarje že zdaj drag in vse kaže, da se do jeseni šc znatno podraži. Čc sc sklene bančni zakon in s tem dovoli banki novih 200 milijonov kron, ki jih ni treba obrestovati, pomenja to v sedanjem času izdatno pomoč za. kredit in s tem podporo obrti, trgovini in delavstvu. Argentinska debata bo trajala dolgo časa. Če hi imela šele potem priti v razpravo bančna predloga, bi bilo verjetno, da bi se zbornica v tem vročeni času, utrujena in vzburjena vsled strastnega boja, ki se brez dvojbe razvije o argentinskem mesu, sploh nc menila zanjo. A to šc ni vse! Socialni demokratje so pričeli s poimenskim glasovanjem za silno otročjo reč. Predlog o argentinskem mesu šc ni natisnjen; zato jc bilo treba najprej rešiti vprašanje, ali naj se tak predlog sploh dene na dnevni. red, ker je to v protislovju s poslovnikom. In za lo vprašanje jc bilo treba izgubiti dobro uro s poimenskim glasovanjem in ž njim združenim šumom in prepirom. Zbornica jc pritrdila, da sme priti imenovani predlog na dnevni red. Nato se jc šele šlo, kaj naj ho prvo. In tudi tu sc jc oglasil socialni demokrat, ter zahteval glasovanje po imenih, a jc vendar izprevidel, da je to neumno in je zahteval samo, naj se konštatira razmerje glasov. Pri tem glasovanju jc pa zmagal predsednik s svojim predlogom in tako bo v torek najprej prvo branje bančne predloge, potem pa argentinska debata. Socialni demokrat se je s svojim nastopom osmešil in do kosti blamiral. Proti krščanskim socialcem je naperjena argentinska komedija; ti so pa glasovali brez izjeme s socialno demokracijo in tako izpihali precej vetra iz sociaiistovskih jader. Pač pa so nemški svobodomiselci, ki so bili ob volitvah zvezani s socialnimi demokrati, glasovali proti in ravno med tema dvema nedavno tako bratskima strankama sc je pričel divji dvoboj. Čo hočejo socialni demokratje onemogočiti vsako delo, ko prav začeli. Seveda bodo pa rjoveli, da so oni edini za redno delo. In temu sc pravi hinavstvo! Štajerske novice. Š Nemška omejenost. Slovita »Deutsche Waclit« v Celju je v poslednji svoji številki zopet odkrila svojo modrost, Huduje se namreč nad tem, da porabijo Slovenci za »prastaro nemško« ime Klagenfurt spakedrano skovanko »Celovec« in da jim služi v »novejšem« času za deželo Karaten spa-kedranka »Koroško«. Človek že res no ve, ali so naši nemčurji bolj zabili ali bolj zlobni. Saj mora vendar vsakdo vedeti, da so Slovenci davno preje imeli na Koroškem domovinsko pravico, nego jc šc bil zašel kak Nemec tja. ■ š Nesreča v studencu. V četrtek se je ponesrečil v studencu kavalerijske vojašnice v Mariboru tesar Franc Kol-man. Delavci tvrdke Kiffmann iz Maribora so vlačili iz studenca cevi in Kol-man se jc podal v studenec, da jc zamo-taval verige okrog lesenih cevi. Naenkrat pa ni bilo nobenega znaka več o Kolmanu. Delavci so mu klicali v globino, na j se oglasi, ali oni v studencu ni dal besede od sobe. Začudeni so bili vsi in tesar Purgaj sc je spustil na dno. Tu pa je opazil, da visi Kolman z glavo in rokami navzdol in da. jc zapleten z nogami v vrveno lestvico. Na glavi je imel ponesrečenec veliko zevajočo rano, ki mu jo je prizadel kamen, ki sc je spustil iz studenčnega obzidja in padel v globino. Več pozvanih delavcev je spravilo ponesrečenca v bolnišnico. š Drava ga je izvrgla. Pri Sv. Janžu na Dravskem polju jc izvrgla Drava truplo 11 letnega Karola Škerlcca, sina ključarskega mojstra v Studencih pri Mariboru, ki ga, jc bila pred par dnevi vzela Drava, kakor je »Slovenec« že poročal. ^ š Zopet detommilka. Poseslnikova hči Frančiška Ranišak iz Rečice pri Laskom, jc nekako sredi meseca julija porodila dete in ga jc kot prezgoden porod takoj zakopala. Sosedom in znancem ni ostalo zakrito njeno prejšnje stanje in njen sedanji položaj, ko jo bila brez otroka. Jezične ženice so se dogovorile in so j o ""naznanile sodišču. Sodišče in orožništvo so sedaj brez-dvomo dognali greh Frančiškin in nepremišljeno deklo je žo romalo v zapor. š Nesreča v rudniku. V Trbovljah so sc ponesrečili trije rudarji na različen način. Franceta Groznika, je vslecl njegove lastne krivde povozil voz, ki služi za izvažanje nakopanega premoga in mu jc zdrobil par reber. Ivanu Ce-darju pa je padel del strehe na hrbet in ga jc hudo poškodoval, dočini jc paznik Rudolf Jave zgrabil tako neprevidno za dvigalno motovilo, da mu je desno roko popolnoma zdrobilo. Vse tri ranjcncc so odpeljali v rudarsko bolnišnico. š Tat v cerkvi. Oni zloglasni tal, ki se jc bil pred par dnevi spravil v grafiko stolno cerkev, da. bi ponoči kaj ukradel, jc 40 let stari Pavel VVebcr, doma od Sv. Krištofa v laskom okraju. Bil je že skoro 20 let zaprt in sedaj se dela gluhonemega. AMERIČANSKI MILIJARDERJI GROZE, DA ZAPUSTE AMERIKO, Več američanskih milijarderjev so je pritožilo, ker so jim naložili visoke, davke. Groze, da zapuslo Ameriko, ker jih preveč preganjajo. Rockefeller se pritožuje, ker so naložili na njegovo posestvo v Clevelandu 6.000.000 dolarjev davka; kralj bakra Clark pa zopet, pravi, da je 3inpol milijonski davek polovico previsok. Gospodarstvo. g Občni zbor perutninarske zadruge v .Ljubljani sc jc vršil dne 15. julija t. 1. Načelnikom je bil izvoljen ravnatelj Kmetijske šole na Grmu gospod V. Rohrman, namestnikom gospod II. Franzl, blagajnikom in tajnikom nadučitelj Zupan iz Dolskega. V odbor pa: gg. A Kalan, J. Lcgvart., J. Rataj, K. Počivalnik. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg. Pengov France, Merkun Ivan in Traven Jakob. Vsi so vneti perutni-narji, zato jo upanje upravičeno, da povzdignejo to zadrugo in naše perut-ninarstvo, ako najdejo v ljudstvu zadostne podpore in potrebnega zanimanja. Dohodki iz perutninarstva so v naši deželi ogromni, pa se dajo z umno rejo šc izdatno zvišati. Vse vnete perutninarje, zlasti gospodinje, vabi odbor k pristopanju v zadrugo, ker so stroški tako majhni, da jih zmore vsakdo. Pristopnina in delež znašata 3 krone. Kdor želi pristopiti, naj prijavi pristop nadučitelju Zupanu v Dolskem p. Dol in naj obenem vpošljc znesek 3 krone. g Perutninarsko razstavo priredi odbor letos na jesen v Ljubljani, na kar opozarjamo že sedaj vse ljubitelje perutnine. Kdor sc hoče razstave udeležiti, naj sc prijavi nadučitelju Zupa- nu v Dolskem, ki 'daje vsa potrebna pojasnila. Dolenjci se lahko obrnejo v tej zadevi do gospoda ravnatelja Rohr-mana. Lanska razstava v Kandiji se je tako izborno obnesla, da je presenetila odbor sam; v središču bo izpadla gotovo še lepše. — Kmeti! ski poučni izlet na deželno posestvo Robež pri Medvodah. Zanimanje za ta izlet je zelo veliko. Udeležencev se je oglasilo nad 300 samih živinorejcev. Poleg veliko koristnega, kar bodo udeleženci videli in slišali, si bodo pokusili tudi izvrstno kapljo iz kleti deželne vinarske zadruge, katero je omenjena zadruga za živinorejce podarila. Na Sveti Katarini še gotovo ni bilo toliko ljudi, kakor jih bode jutri. Robež leži namreč pri Sv. Katarini pod Grlhado. "1-VT-" 1 ......... REŽISERSKI TEČAJ. ^»Ljudski oder« vILjubljani priredi na tiovem ljubljanskem odru v «Ljud-skero domu« v dneh 14., 15. In 16. septembra t. I. tridneven kurz za podežel-ne režiserje, voditelje iger in najboljše igralce in igralke naših društev. V tem kurzu se bo podalo udeležencem vse, kar je treba, da igra vspe, bodisi glede študiranja igre, ali režije, zidave odra, kostumov, uporabe kulis, lišpanja itd. Vse kar se bo teoretično razpravljalo, se bo fculdi praktično pokazalo. Tečaj se vrši pod vodstvom strokovnjakov in je brezplačen. Vsak udeleženec mora imeti po en iztis dr. Krekove igre »Tri sestre« in mora še predno pride v Ljubljano znati eno ulogo, naj bo že katerokoli te igre. Pristop ima vsak član In članica vseh naših društev, ki so včlanjena v S. K. S. Z. Od posameznih društev se lahko oglasi do pet igralcev. Ker je število udeležencev omejeno, se bo oziralo to pot na tiste, ki se bodo preje' prijavili, in v tistem redu, v katerem se bodo priglasili. Prijave jc pošiljati najkasneje do 31. julija na naslov: »Ljudski oder v Ljubljani«. Ako se oglasi za en tečaj preveč udeležencev, se nekoliko pozneje priredi še drugi tečaj. Pri priglasitvi naj se vpiše krstno in rodbinsko ime, rojstno leto, kraj rojstva in eventuelno šolsko izobrazbo. Udeležencem se bo poskrbelo v Ljubljani za ceno stanovanje in dobro in .ceneno hrano. . ' X Dr. Jan. Ev. Krek, /"■'t. č. predsednik S. K. S. Z. Luka Smolnikar, t. č. predsednik »Ljudskega odra«. -------"" 'Dnevne novice. Na katoliški shod jugoslovanske mladine! Prihodnji teden priobčimo podrobnosti glede posebnih vlakov. Do tedaj naj bi v vsaki župniji se že vršil agitacijski sestanek za mladeniški shod, da se koncem tedna vsa potrebna naznanila že odpošljejo v Ljubljano. Agitirajte povsod za veliko udeležbo! Iz vseh slovenskih župnij mladeniči v Ljubljano! 'j-J-i S. K, S. Z. poziva vsa svoja društva, da skrbe za najštevilnejšo udeležbo pri mladeniškem sestanku dne 27. avgusta v Ljubljani. Kjer treba, naj se osnuje za to posebni agitacijski odsek, ki prevzame vse ureditve za sestanek, ako je društveni odbor preobložen z delom. Ona društva, ki v obližju nimajo izobraževalnih društev ali podobnih organizacij, naj raztegnejo svojo živahno agitacijo zlasti v take kraje, da bodo posebno mnogoštevilno zastopani kraji brez organizacij, da se navdušijo pri skupni manifestaciji za lepe ideje in požrtvovalno delo. . — Dekanijski odbori S. K. S. Z. naj organizirajo v svojih okrožjih potrebno agitacijo za udeležbo primerno razmeram. Društva, ki imajo društvene zastave, prosimo, da sc udeleže siavno-sti z zastavami. -f- »Narod« in »Jutro« v nečedni družbi. Zagrebška »Hrvatska Sloboda« navdušeno pozdravlja »Ilrvatsko-slo-venski klub« in se čudi tistim, ki ru-jejo proti njemu. Rovarji igrajo jako nečedno vlogo naših narodnih nasprotnikov: da bi bili Slovenci dalje metla, da bi bili obsojeni na nedelo, treba bi jih bilo razdeliti v več skupin ... V kaki čedni družbi sta »Narod« in »Jutro« pove »Hrvatska Sloboda« s temi-le besedami: »Poznati Chlumetzkicv, Kossuthov i Pašičev špijun, prvi jc di-gao nogu, da se dodirne čista obraza jednoga Laginje .« — Tako »Hrvatska Sloboda«, mi pa pravimo: »Slovenski Narod« je s tem, da sc je pridružil ta-• i družbi, zopet le pokazal, da ga ni mogoče smatrati za resen list, ker svoje nazore vsak dan izpreminja. Še v ponedeljek dne 3. t. m. je »Slovenski Narod« pisal: »Slovenska napredna javnost bi so težko sprijaznila z idejo, da se naši poslanci pridružijo jugoslo-vanskcipu klubu teritorijalncga znača- ja; četudi je jugoslovanska vzajemnost izrednega pomena v parlamentu, bi dalmatinski poslanci s takim klubom že implicite proglasili svoje tovarišb iz drugih dežel za goste, za napol lio-spitante, katerim bi v mnogih ozir|h morali ze v interesu svojega ožjega programa odkloniti odločilno besedo, oziroma jih majorizirati. In jugoslovanska vzajemnost pomenja izenačenje even. nasprotij v smislu narodne celokupnosti, ne pa teritorijalnih koristi.« — Zato, ker sta dr. Gregorin in dr. Rybai' se postavila na to prvotno korektno stališče »Slovenskega Naroda«, se ju sedaj napada. Popolnoma opravičeno se sklicujeta dr. Gregorin in dr. Ilybar v »Edinosti« na to, da bi sc jima kaj moglo očitati le, če bi čakala, da se pridružita skupni formaciji, posebno: »če pomislimo, da je moč za nas Slovence najnevarnejše grupe v zbornici, to je nemške narodne zveze po izidu volitev nevarno na-rastla ter da ta grupa po ustanovitvi naravnost proti nam naperjene napadalne skupine, udruženja nemških poslancev alpskih dežel, ne dopušča n i k a k e g a dvoma o resnosti situacije, potem je lahko uvideti, da nismo imeli izgubljati čas a.« »Pri nas je Hannibal ante portas. Iztegnjeni prsti pangerma-nizma postajajo že zelo občutni v n a š e m P ri m o r j u.« Po teh besedah je razumljivo, da se primorski zastopniki niso mogli žrtvovati, posebnemu stališču ljubljanskega poslanca, ker bi od takih žrtev slovenska stvar v Primorju nič ne imela, ali kakor pravi »Edinost«: »Kar se pa tiče dr. Rav-niharja, ki so ga baje primorski po-najbolj žal, da se ni mogel priključiti nanjbolj žal, da se ni mogel priključiti nobenemu obstoječih klubov. Zgolj na njegovo osebo se naši poslanci niso mogli ozirati, zlasti radi tega ne, ker niso izvoljeni na naprednem, marveč izključno na narodnem programu. Primorski narodni poslanci so še kakor avtonomen klub stopili v zvezo z najmočnejšo jugoslovansko parlamentarno organizacijo: s »Hrvatsko - slovensko Zajednico« v svrho skupnega taktičnega postopanja. Tako stoji stvar in nič drugače. Naši poslanci so ravnali popolnoma pravilno in so ta svoj korak prej gotovo dobro premislili. Njihovega ravnanja ne bo torej obsojal no Id en razsoden politi k.« — Če bi »Narod« hotel biti slovensko glasilo in ne glasilo neke ljubljanske klike, bi to opravičeno stališče tržaških Slovencev razumel. Edina narodna korist je, da se je ustanovil »Ilrvaško-sloven-skj klub«, ker le tako bo jugoslovanska delegacija z njenimi mnogimi skupnimi interesi mogla priti do veljave. »Edinost« v svojem odgovoru na razne napade prav odločno poudarja in kaže na posledice, ki se jih je videlo v prejšnjem parlamentu ob globoko sc-gajočem cepljenju in s tem združenem rivaliziranju obeh jugoslovanskih klubov. — »Narod« in »Jutro« se pri teh argumentih zaman ozirata po pametni družbi. -f Samo »zli duh češkega naroda« se je oglasil. Tržaška »Edinost« piše: »Edini češki list, ki se usaja nad našimi poslanci, so brnske »Lidovi noviny«, glasilo onega dr. Stranskega, katerega se je že opetovano označalo za zlega duha češkega naroda in ki je bil povodom zadnjih volitev naravnost v nesrečo za češko stvar na Moravskem, kakor je opetovano konstatirala mirna in stvarna. »Union«. Za nas je sicer čisto postranska stvar, kako pišejo nein-formirani češki listi. Največji in najbolje informiran češki svobodomiselni list »Narodni Listy«, odobravajo korak naših poslancev in s tem je stvar, v kolikor se tiče češke javnosti, za nas ugodno rešena.« Nadalje piše »Edinost«: »Jutru« se mi navsezadnje niti ne čudimo, da piše tako, kakor piše. Ta list živi od senzacij, zato mu je pač tudi ta prilika dobro došla kakor zaže-ljena kost, na kateri gloda. Čudimo se pa, da jc tudi »Slovenski Narod«, ki je še pred kratkim plediral za skupno nastopanje naše delegacije na Dunaju, sedaj odprl vse registre ogorčenja ter prevzel vlogo »,utrovega« sekundanta. Bodi torej tudi »Slovenskemu Narodu« povedano, da so naši poslanci bili izvoljeni na narodnem programu, da je dr. Gregorina sicer res podpirala napredna stranka, a da on ni kandidiral na naprednem, ampak na narodnem programu ter da, jc na vseh shodih s posebnim povdarkom naglašal, da je za edinstveno nastopanje vseh slovenskih poslancev na Dunaju. Dr. Gregorin ni storil torej nič druzega, nego to, kar je napovedoval in čemur so pritt11 jali na vseh shodih. Dr. Gregorin j«' na-gjašal, da brez zaveznikov ne bo mogel dosezati vspehov, a kje naj jih išče pnvi nego pri lastnih sonarodujakih?!! A ker slovenskih" liberalcev na Dunaju — ni, je samoobsebi umevno, da so naši primorski poslanci morali iskati kooperacije s Hrvatsko - slovensko zajednico. Izvestni gospodje, katerih obzorje ne sega preko Ljubljane, tega seveda ne razumejo; zato tudi s svojimi volilnimi uspehi ne morejo preko mej Ljubljane.« f- Liberalci zopet razdirajo. Mariborska »Straža« pod tem naslovom piše: V teh velepomembnih dneh, ko bi morala biti vsa treznomisleča jugoslovanska javnost vesela lepega napredka na Dunaju, pa začnejo besneti in sikati žveplo naši liberalci. Pesem, ki so jo zdaj navili naši liberalci, je tako stara, kakor liberalna stranka. Kadar pridejo v naši politiki trenutki, ko bi bilo treba pozabiti na malenkosti in premo-trivati razmere iz višjega vidika, kakor je domači zvonik, pa zgube liberalci ravnotežje in postanejo ogabni sejalci prepirov in razdora. Nova zbornica stoji pred velevažnimi volitvami v odseke. Le klubi, ki imajo večje število članov, dobe v odsekih primerno zastopstvo. Splošno znano pa je, da se ravno v odsekih vrši najvažnejše delo in da je največjega pomena, če pridejo v nje naši poslanci v zadostnem številu. Kajti zakonski načrti se delajo v odsekih in v zbornici je potem le težko doseči spremembo kake točke, za Katero je bila v odseku večina. Nujno potrebno je zato, da imajo Jugoslovani močan klub, ker le potem se jih bo primerno upoštevalo. Še bolj kot te volitve pa pride v poštev bodoči politični razvoj. Gautsch še sam ne ve, kaj in kako, in odločilna pogajanja se še niso pričela. Toda samo če bodo tvorili Jugoslovani krepko in odločno parlamentarno skupino, bodo lahko zadostno in odločilno vplivali na politični položaj. Povsem naraven in logičen mora biti zato za vsakega korak, ki so ga napravili primorski poslanci, ki so se pridružili Hrvaško-slovenski zajednici. Vsako kunktatorstvo in odlašanje bi bilo samo škodovalo in otežkočilo razmerje. Njihov možat in odločen sklep, utemeljen v danih razmerah, zasluži samo popolno odobravanje vsakega, ki smatra politično delovanje za resno dolžnost, ne pa za kratkočasen šport. -j- Nemški nacionalni listi se najbolj jeze, ker so se primorski poslanci združili s poslanci S. L. S. in dalmatinskimi pravaši v enotno parlamentarno Zvezo. Zlasti je to nevšečno graškim listom, glasilom onih alpskih Nemccv, ki so zdaj osnovali nemško alpsko zvezo z ostjo zoper Jugoslovane. Tisti liberalci, ki tudi s svoje strani zabavljajo zoper Hrvaško - slovenski klub, ne delajo nič drugega, kakor da opravljajo posle Nemcev in jim pomagajo. Take slepote so le slovenski liberalci zmožni. 4- »Zarja« brani Masafyka, sicer brez posebnega navdušenja, a vendar. Ne ve drugega povedali kakor da se je Masafyk nesmrtno proslavil v aferi Friedjungovih dokumentov. To pa je zelo smešna trditev. Aelirenthal je danes še bolj živ in zdrav kakor je bil pred Masafykovim nastopom in slednji mu je stališče le utrdil. Nasprotno pa je Masai,ykovo gostobesedičenje in njegovo neprevidno nastopanje v Belgra-du Jugoslovanom zelo škodovalo. To so vse »zasluge«, ki jih ima ta mož za nas in za Evropo. + Shod katolikov češko slovanskih se bo vršil v dneh 12., 13., 14. in 15. avgusta v Olomucu. + Glede argentinskega mesa uganjajo si ciaini demokrati zopet veliko komedijo. Vsak ve, da uvoz argentinskega mesa ni koristil ne konsumen-tom niti ni škodoval prekupcem. Vse je ostalo pri starem, cene mesa so celo poskočile, koscjc argentinsko meso razdeljevalo, namesto da bi padle. Sicer pa argentinsko meso malokdo hoče jesti, niti delavci ne. Spričo tega je socialnodemokraško demagogija in teater. Ljudstvo naj bi vpitje zoper prepoved nadaljnjega uvažanja argentiskega mesa sam švindel, spoznalo, da socialnodemokraški voditelji, ki imajo vsega zadosti, tudi za revne mase skrbijo. V resnici pa se so-drugi družijo s fabrikanti, ki so oju-načeni po volitvah, podražili cene vsem izdelkom in dosegli, da se jc socialno zavarovanje zopet za lep čas zavleklo. Sodrugi pa švindlajo z argentinskim mesom. Boljših komedijantov kakor so socialni demokrati svet ne premore. Istrski deželni odbor in dijaške podpore. Kako nepristransko razpolaga istrski deželni odbor z deželnimi sredstvi v podporo dijaštva, pričajo naslednje številke: Do leta 1909/1910 se slovanskih prošenj skorej sploh ni upoštevalo. Za to šolsko leto je izdal deželni odbor 34.000 K dijaških podpor, in sicer dve tretjini Italijanom, eno tretjino pa le vendar tudi Hrvatom in Slovencem. Prošnje za leto 1910 1911 je italijanska gospodu istrskega dež. odbora rešila še-le zadnji čas in sicer tako, da dobe italijanski dijaki krog 22.000 K, hrvaški in slovenski pa — 4000 K. Prošenj pa je bilo nekako ravno polovico italijanskih in polovico lirvaško-sloven-skih ter so bili prosilci slovanske narodnosti večinoma sinovi popolnoma revnih starišev, medtem ko je bilo med Italijani večina gosposkih sinov. Prejšnje šolsko leto sta dobili pazinski gimnaziji: deželna italijanska 0000 K, državna hrvaška pa 5000 K za dijaške podpore; topot pa se je italijanskemu zavodu dovolil isti znesek -- 6000 K —, hrvaški gimnaziji pa le 1000 K. Ker je bilo 125 prosilcev —, vsi res potrebni —, bi na vsakega niti 10 K ne prišlo. Tudi učiteljišču v Kastvu so prejšnjo podpo-i ro 2500 K znižali na 1000 K. Enako »nepristransko« je seveda s podporami vseučiliščnikom: Italjanom se daje, Hr^ vate in Slovence se odbija. — Upajmoj da tudi Istri vzide dan pravice! 4- Dvojna narodnost. Pri kamniški I vij oclitvi smo slišali veliko Sokolov, kij so se med sabo pogovarjali nemški'^ Ne zamerili bi jim tega — njihovo na-i rodnost itak poznamo — ako bi ravnoj isti liberalci ne napadali tujcev radi tega, ker govore nemški, kakor se je toj zgodilo v Čitalnici. S tem oškodujejo liberalci največ mesto, ker s svojim ne* sramnim izzivanjem odganjajo tujce. -f- Nepričakovan napad na Slovenk sko planinsko društvo. Skoraj nismol hoteli verjeti, ko smo slišali vest, daj hoče neka lovska družba povzročiti, dai bi Slovensko planinsko društvo moraloi zapreti vsa svoja pota, ki jih je z več-/' letnim naporom in z velikimi žrtvami priredilo iz Vrat na Križ in Škrlatico. Ali niso člani te lovske družbe zeW ugledni narodnjaki? Ali ne stoji v ozan dju voditelj lova, ki ima menda neki hotel v Mojstrani in ki nemara priča^ kuje, da bo z zatvoritvijo planinskih; potov zvabil turiste v svoj hotel? Pro-i simo pojasnila od Slovenskega lovske^ ga društva. Poživljamo pa obenem SIch vensko planinsko društvo, da ne zan^H mari tukaj svoje dolžnosti, varovati promet v najdivnejšem slovenskem: planinskem svetu. Pričakujemo paq od merodajnih faktorjev, zlasti odj ugledne dovške občine, da se prometi tujcev-turistov v tako važnih pokraji-i na h ne ovira vsled malenkostnih ozi-j rov na par mogotcev. Kavalir. — »Slovensko Stražo« podpira lan hko vsak in sicer na prav enostaven: način, s tem, da kupuje blago, ki je na prodaj nji v korist. Imamo tu predvsem v mislih Kolinsko kavno primes v ko« rist obmejnim Slovencem, ki je pristna le s pečatnikom »Slovenske Straže«, Ta kavna primes je od vseh kavnih prida t kov najizbomejša in se je zato pri naših gospodinjah že splošno udoma-t čila. Gospodinje je kar ne morejo pre-» hvaliti. Kava, ki ji je pridejana Kolin-« ska kavna primes v korist obmejnim Slovencem, je najboljša pijača, poseb-i no zdaj ob vročih poletnih dnevih. Ona najbolj človeka osveži in okrepča. »Sl. Straža« in po nji obmejni Slovenci zaslužijo našo vsestransko in izdatno podporo. Kdor ne more »Slovenske Straže« podpirati drugače, naj kupuje blago, ki je na. prodaj nji v korist, kajti le če bo »Slovenska Straža« imela dovolj denarnih sredstev na razpolago, bo lahko z uspehom vršila svoje delo v korist obmejnim Slovencem. Zato, go-> spodinje, kupujte samo Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem. Pri nakupu strogo pazite na ta napis in na to, da ima vsaka škatljica pritisnjen pečat »Slovenske Straže«! Potem pa vsi poglejte po svojih domovih, ako se rabijo pri vas vžigalice za obmejne Slovence. Če jih še nimate, odločno zahtevajte od trgovcev, da na-roče naše vžigalice z napisom »V korist obmejnim Slovencem« pri tvrdki Menardi v Ljubljani. — Kolera v Trstu. V bolnišnici se nahajajoči Viktor Mariani, ki je obolel na koleri, se čuti zopet slabše. — Včeraj v bolnico pripeljani prižigalec Andrej Vatovec, ki je tudi obolel na koleri in je 20. t. m. v bolnišnici umrl. 21. t. m. je obolel neki Franc Viezzoli v ulici Ca-pitelli 5 na znakih, sumljivih kolere. Prenesli o ga v bolnišnico. Proti večeru itega dne pa je kolera popadla nekega poiporščaka laške jadrnice »Dantieva Moro«. Trst jc torej v veliki nevarnosti. — Imenovanje. Jernej Sardoč, rač. svetnik pri fin. direkciji, jc imenovan za fin. nadsvetnika. — Iz Novega mesta. Načelnikom zdravstvenega okrožja je izvoljen gosp. prošt dr. Elbert in njegovim namestnikom g. župan Josip Zurc iz Kandije. V kura torij ženske bolnišnice so izvoljeni gg.: Zre, Karol Rosman in Franc Božič. — Nadvojvoda Karol Franc Jožef, prihodnji prestolonaslednik in njegova nevesta C.ita parmska, s katero se kmalu poroči, dobita velik dvor z dvornim nadmojstrom na čelu. Za dvornega nndmojstra je ubran polkovnik grof Herbcrstein. Cesar kupi Citi parmski grad Brandeis ob Labi za tri milijone kron. — Iz Most nam poročajo: Kje so vo-livni imeniki, piše »Slov. Narod«. Naga jivci iz Udmata, Sela in Most že vedo kje so. Saj so ga imeli tiskanega koj ko je bil razpoložen. Zaradi nepravilnosti, ki jih je zakrivil bivši tajnik, je c. kr. okr. glavarstvo na pritožbo občanov potegnilo imenik nazaj. Da ga ima c. kr. glavarstvo v rokah, vedo tudi nagajiv-ci. Ogoljufati občanov ne misli nihče, pač pa hočemo vsi prijatelji pravice pravilnost povsod, tudi pri imenikih. — Tudi se zaletava dopisnik »Naroda« v »klerikalce« zaradi nove šole in pravi, da hočejo s šolo le slepomišiti. Kje je sedaj šola, vprašajo. S take vrste ljudmi kot so nagajivci po Udmatu, Se-lu in Mostah je nemogoč resen pogovor in resno delo. Na eni strani upijejo in udrihajo ker šola ni narejena v treh mesecih, na drugi strani pa zavirajo in nagajajo kar in kjer morejo. Ali nič ne vedo, kedo je bil tisti nagajivi deputa-ciji na čelu? Ali nič ne vedo nagajivci, da so sami zahtevali naj izdela načrte za novo šolo vlada? In kako dolgo se vleče izdelavanje načrtov pri vladi, je nagajivcem tudi znano. S tem, da zahtevate naj izdela vlada načrte, zavlačujete sami zidanje šole. Ali ni Oražem zahteval, naj občina da izdelat načrte kakemu pri v. inženirju, kar bi bilo hitro, in bi se šola lahko še letos zidala. Ali ni Oražem skice že sam plačal? Sicer bi pa tudi lahko vedeli nagajivci, — jim pa mi povemo —da so liberalci zidali na polju pri Sv. Križu šolo, ki so jo že hoteli prodati in so jo pobijali in jo mrtvim v najem ponujali, celih 28 let, nekoliko manj kakor jeruzalemski tempelj. Klerikalci pa ne bomo zidali 28 let. Kmalu boste imeli lepo šolo — samo pametni bodite in nikar ne nagajajte. — Krščansko slovensko izobraževalno društvo v Mekinjah vabi k ljudski veselici dne 13. julija. Na bogatem in zanimivem sporedu so nova igra, novi kupleti, petje, tamburanje itd. Koncertuje si. kamniška godba. Postrežba v paviiijonih iskrbna. Pohitite v obilnem številu v rajsko kamniško okolico! — Vrhniško-logaška podružnica Slomškove zveze priredi v ponedeljek dne 24. julija t. 1. izlet v Kamniško Bistrico. Sestanemo se v ponedeljek dne 24. t. m. ob 6. uri zvečer na državnem kolodvoi*u v Ljubljani. Ob 7. in 10 min. se odpeljemo v Kamnik ter tam prenočimo. Drugo jutro zgodaj pa odidemo v Bistrico. V torek ob 5. pop. se vrnemo zopet v Ljubljano. Izlet se vrši pri vsakem vremenu. Uljudno vabim, da se članom S. Z. pridružijo tudi prijatelji našega društva v obilnem številu. Na veselo svidenje! R. Ziegler, t. č. predsednik. — Strela je ubila v soboto pri Malih Lipi j enih dve kravi. V Velikem Ločniku je treščilo v dve poslopji, ki sta pogoreli. V sredo popoldne je strela užgala na Sloki gori gospodarsko poslopje Japljevo. Škoda je velika. — 451etnica pomorske bitke pri Vi-su. Pulj, 20. julija. Dne 20. t. m. se je tu praznovala ioletnica pomorske bitke pri Visu, kjer si je naša vojna mornarica pod poveljstvom neustrašenega podadmirala pl. Tegetthoffa izvojeva-la svojo zmago nad dvakrat močnejšim sovražnikom Lahom. V ta namen se je darovala v mornarični cerkvi »Madonna del Mare« slovesna sveta maša, kateri je prisostvovala vsa ad-miraliteta in generaliteta in močni oddelki mornarice, kakor tudi ostale posadke. Na ravno tako slovesen način je obhajal to obletnico tudi tukajšnji topničarski trdnjavski polk, kateri se je te slavne bitke istotako udeležil. V spomin sc je brala slovesna sveta maša na utrdbi »Maria Louis«. Prisotno je bilo vse častništvo in močni oddelki polka. — Stavka zidarjev v Pulju. Iz Pu- lja nam poročajo: Tukajšnji zidarji stavkajo že precej časa pod rdečo komando. Stavili so zahteve, na katere se je od stavbnih mojstrov odgovorilo, da so nesprejemljive. Družba Union, katera zida tu palačo za mornarični častniški kazino in še druge velike objekte, je dobila nekaj zidarjev od drugod, največ iz Spodnjega Štajerja, mnogo jih pa, kakor se čuje, še pride. Rdeči teroristi delajo z vso silo na to, da bi ja ne dobilo morda par očetov lačnih družin zaslužka, zato so zastopani pri prihodu vsakega vlaka in par-nika, kjer prežijo na morda došle zidarje kakor lačni volkovi na ovce. Toda protj državni policiji je tudi rdeča, moč malenkost. Zato se ni potreba nobenemu došlemu zidarju ničesar bati. Vsa znamenja kažejo, da se bo tudi ta, od rdečega terorizma spremljana stavka končala z veliko blaiuažo za socialne demokrate. Zidarji se že sami je- ze na svoje rdeče kolovodje, kateri so jih tako daleč zapeljali, da sedaj ne morejo ne naprej in ne nazaj. Mnogo jih je že zapustilo Pulj in so morali radi socialno demokratičnega terorizma iti po svetu s trebuhom za kruhom, s čemur so seveda sodrugom storili velikansko uslugo, da s tem zmanjšajo vsoto podpor, kajti rdeča tajništva so že sama na sebi grozovito draga. š Promocija. V petek, dne 20. t. m. je bil na c. kr. Karol Franovem vseučilišču v Gradcu promoviran za doktorja zdravilstva Fran MacMček, starešina »Zarje«. Novemu bojevniku na bratski hrvatski zemlji naše najiskrenejše čestitke! — Osebna vest. Gdč. Minka Odla-sek, učiteljica v Kamniku, se med sedanjimi počitnicami udeleži nalašč za učiteljice prirejenega gospodinjskega tečaja na nižje-avstrijski deželni poljedelski šoli v Feldsbergu. — Deželna rokodelska razstava se otvori dne 29. t. m. v Celovcu. — Pri občinskih nadomestnih vo« litvah I. razreda v Celovcu so bili izvoljeni nemški svobodomiselci Achatz, Artnak in Bohrer. — Odmevi vseslovanskega časnikarskega kongreaa. Vseslovanski časnikarski kongres v Belgraclu kaže različne sadove. »Novo Vreme« zoper kongres strašno zabavlja, dne 20. t. m. pa sta se v BeJgradu stepla ruski žurna-list Vergun in srbski žurnalist Kova-čevič. Slednji je Vergunu v hotelu »Balkan« očital, da je za časa aneksij-ske krize več Srbov denunciral, nakar je Vergun Kovačeviču prismolil klofuto, Kovačevič pa je drugi dan Verguna napadel z boksarjem, da se je ves kr-vav na tla zgrudil. — Dva nova mlada slovenska zdravnika na Koroškem. Zdravnik g. dr. Vedenik je stopil v službo v belja-ški bolnišnici; g. dr. Petek pa je stopil v službo v deželno bolnico v Celovcu. — Imenovanja. Najvišji c. kr. računski dvor jc računskega oficiala deželne vlade na Kranjskem, Jožefa Skalarja, adjunkta državne železnice Ivana Hašik in računskega oficiala deželnega nadsodišča v Trstu Ivana Pu-harja imenovalo za računske revidente c. kr. najvišjega računskega dvora. — Iz Kandije. Dne 20. t. m. je bilo na semenj prignane čez 400 glav goveje živine. Ljudje bi veliko več živine prignali ali niso še zagotovo vedeli da je semenj dovoljen. Kupčija je bila še precej živahna. Prašičev je bilo malo pripeljanih, dočim je bilo precej kupcev. — Ponesrečil se je dne 27. t. m. na žagi g. Lenarčiča v Verdu Žagar Peter Pasetta. Jarm pri žagi ga je zgrabil za roko ter mu v zadnjem sklepu odtrgal sredinec. Kolera v Dalmaciji. V Dubrovnik je došel vojaški zdravnik, specialist za kolero, ki bo morebitne sumljive slučaje na mestu bakteriologično preiskal in bolnike zdravil po predpisih. — Mizarji pozorl V Gradcu so socialni demokratje mislili vreči poštene mizarje na cesto. Grda nakana se jim jc ponesrečila, sedaj so sami na cesti. Mojstri, ki rabijo delavce, jih ne marajo. Veliko jih je že zapustilo Gradec. Zmaga naša bo popolna, ako nam pride na pomoč še nekaj delavnih moči. Vabimo vas v tem trenotku, pridite sem. Plača je za one, ki so že 5 let izučeni 48—56 h na uro. V delavnicah in na ulici je sedaj mir in se ni nič več bati napadov. Opozarjamo vas, da čakajo ob prihodu vsakega vlaka na kolodvoru rdeči, in lovijo naše ljudi. Kdor pride, naj naznani na Slov. kat. izobraževalno društvo »Kres«, Gradec, Prokopigasse št. 12. — Iz Semiča. Zadnje državnozbor-ske volitve še zdaj niso pozabljene. V »Jutru« in »Slovenskem domu« so kričali o klerikalnem nasilstvu. a liberalno blato na župnišču in občinski hiši še zdaj priča, da je bilo nasilstvo povsem drugod. Kje sc je delala sila, bo najbolj pomnil tisti, ki si bo moral svojo prevročo kri hladiti par dni v zaporu, če se ne bo odkupil, ker je na dan volitve napadel pismonošo, ko je bil v svoji službi in ni niti s prstom ganil za agitacijo in razun svoje nobene glasovnice podpisal. Že zdaj je bilo liberalcev komaj nad eno desetino, kadar bo agitacija resna, bodo izginili popolnoma. — Zlikovcl so pokvarili brzojavno žice ob državni železniški progi pri Op* čini v dolžini kakih 60 metrov. — Težko poškodovanega 481etnega Ant. Zegler ste našli njegova soproga in hči, ležečega v nekem kanalu v Trstu. Zegler je najbrže med pretepom omagal in padel v kanal. Prepeljali so ga v bolnišnico. —- Francoska jahta »Ide France« z 207G tonelat, pod vodstvom kapitana J. Mondinc, jc z 81 potniki prispela v Trst, — Hitra smrt. 211ctna"Ana Zuliahi iz Vidma (Laško), je v Trstu tekom včerajšnjega dneva, dasi poprej popolnoma zdrava, nenadoma umrla. Pri kopanju v Dravi je utonila v Osjeku neka 14 letna deklica. Angleški častniki v Hercegovini. Častniki angleške oklopnice »Svvift-surc«, ki se že dalj časa mudi v dubrov-niški luki, so 18. t. m. v spremstvu avstrijskih častnikov napravili izlet vTre-binje, kjer jih je tamošnja posadka prisrčno sprejela in pogostila. -f »Slovensko Stražo« podpira kdor prodaja in kupuje drože iz drožarne Josipa Košmerl v Ljubljani. Drože so izvrstne. Somišljenice, zahtevajte jih povsod ! Na Hrvaškem ni kolere. Bakterio-logična preiskava je dognala, da obolenja v Plaškein niso kolera. Zločin izza okupacije pred sodiščem. Te dni se pred zagrebškim sodiščem vrši razprava proti bivšemu če-tovodji 5. stotnije 79. pešpolka, Savi Dragovič, pravoslavne vere, vdovec, brez otrok. Obtožen je, da je dne 27. septembra 1878., to je za časa okupacije Bosne, s tremi drugimi tovariši v Maglaju napadel turško hišo Mulabdi-čev, zahteval denar ali življenje ter po oplenitvi hiše ustrelil gospodarjevo mater, njega pa ranil. Drugo jutro je šel Mulabdič k vofaš\:; oblasti, ovadil zločin in pri konfrotaciji spoznal kot roparskega kolovodjo Savo Dragoviča; ostali trije roparji so bili našemljeni. Dragovič je prišel v preiskavo. A kmalu jc izginil od vojaštva. Kako, še ni dognano, po njegovi izpovedi je doslu-žil svoja službena leta, ne da bi se kasneje kdaj javil k dolžnim orožnim vajam. Voj. oblast ga je zato imejti v evidenci kot vojaškega beguna in roparskega morilca. 33 let ni bilo o njem nobenega iSledu, dokler ni letošnje zime kot (iOleten osivel mož prosil pri vojaški oblasti za spričevalo o obnašanju. Ob ti priliki je prišlo vse na dan in Dragovič stoji sedaj pred svetno pravico, da da odgovore za daven zločin. Mož popolnoma taji; zaslišane priče^ zlasti od njega v usodni noči ranjeni in oropani Mehaga Mulabdič, izpovedujejo več ali manj obtežilno; značilno je, da pri konfrotaciji z obtožencem skoro vsaka priča pripomni, da ga pozna po očeli, pogledu. Isto je prlpom- » nil tudi njegov bivši stotnik, sedaj generalni major v p. pl. Halavanja-Ra-dojčič. Dragoviča se tudi hvali kot iz-bornega podčastnika in hrabrega vojaka. — Ob izidu sodne razprave bomo poročali. Pripominjamo le še, da je sin Mehage Mulabdiča, ki je profesor v Sarajevu, usodni dogodek v svoji rojstni hiši pri Maglaju opisal v noveli, ki jo je Matica Hrvatska nagradila in izdala. Smrt na vzpenjači v Zagrebu je 17. t. m. dohitela pleskarskega pomočnika Imbra Malogorskega. Že nekaj dni je bil na vzpenjači zaposlen s prepleska-vanjem; v ponedeljek popoldne je preslišal znamenje za odhod voz in ko jih je zagledal ni imel dovolj hladnokrvnosti, da bi se rešil na stopnjice. Vozovi so mu štrli prsni koš. ZASEDANJE DRŽAVNEGA ZBORA. Iz Prage poročajo: Po tukajšnjih informacijah se resno dvomi, da bi bilo mogoče rešiti do 29. t. m. v državnem zboru za poletno zasedanje določeni program. V političnih krogih računajo z gotovostjo na to, da bo bančna predloga še v teku poletja parlamentarično rešena. Z ozirom na to, da hočejo razni parlamentarni krogi z vso odločnostjo vstrajati na tem, da naj vlada razglasi v parlamentu tajno pogodbo, ki jo je sklenil baron Beck z ogrsko vlado, ni dvoma, da bo debata o odpravi draginje mesa večjega obsega in da se je bodo udeležili številni poslanci vseh strank. Tudi debate o šestih nujnih predlogih glede na krvave izgrede v Drohobiču, bo trajala več dni. V teh razmerah se računa z gotovostjo, da bo poletno zasedanje parlamenta trajalo še prvi teden v avgustu. PROTI LEX BUDJEJEVICE. Češko radikalno »Češko Slovo« poroča, da so zavzeli narodno socialni češki poslanci z ozirom na vesti, da se namerava uvesti posebna nemško-če-ška sporazumnostmi pogajanja glede na narodnostne razmere v Budjejevi-cah, proti temu nasprotno stališče. Češki radikalci so se odločno izjavili proti temu, da bi se lex Budjejevice izločil iz celotne sporazumnostne akcije. Na drugi strani pa je za rešitev narodnostnega sporazuma na Češkem kompe-tonten češki deželni zbor in ne državni zbor. MOHAMED ALI PRED TEHERANOM. Mohamed Ali, ki hoče postati zopet perzijski vladar, jo prodrl s svojimi vojaki proti Teheranu tako daleč, da tabori 13 km daleč od »lavnega mesta. Sodijo, da zasede že danes Teheran. Mohamed Ali jc čakal včeraj zgolj še na Masanderančane, ki so došli v Sari. Pregledu val je včeraj Turkmene, ki so drli od vseh strani v šahov o taborišče. .Mohamed Alija spremljajo princ Šua es Sultaneh in bivša ministra Saad ed Dauleh in Mutazein ul Mulk. Perzijska vlada ne more zbrati dovolj vojakov, da brani proti Mohamed Aliju Teheran. M Londonu so baje zelo nevoljni, ker je Rusija pripustila Mohamedu Aliju tako svobodo, da je po sedanjih poročilih ž« skoraj gotovo, da zopet zasede perzijski prestol. ' • BOJI PROTI KITAJCEM V CARDIFFUJ V Cardiffu je 20. t. m. zborovala 50.000 delavcev, ki so protestirali proti konkurenci, ki jo delajo belim delavcem Kitajci. Po shodu so belci napadi] kitajske perilnice, na katerih so pobili okna, eno pa celo zažgali. Policija je bila preslaba, da prepreči izgrede, ki so trajali celo noč. Proti jutru je nastal mir, a ker se boje, da se izgredi obnove^ so odposlali v Cardiff 500 vojakov. VOJVODA OPORTI BODOČI PORTUGALSKI DIKTATOR. Iz Turina se poroča, da so se vsf portugalski monarhisti odločili, da naj postane vojvoda Oporti vojaški diktator na Portugalskem. Vojvoda izjavlja, da so se izjavili Portugalci za kralja, Odstopil bo takoj, ko napravi red. Iz-, mišljena, so vsa poročila, da hoče sa|p zasesti portugalski prestol. ZAROTA PROTI MEHIKANSKEMU PREDSEDNIKU. Iz Mehika v London došla brzojavk na poročila trde, da je zasledila policija zaroto, ki je bila naperjena proti življe-nju začasnega predsednika mehifean^ ske ljudovlade Barratu. NOGI NE OBIŠČE PETERBURGA. Znani japonski general Nogi jel opustil svoj prvotni načrt obiskati Ee-terburg. PRGTIREVOLUCIJA NA PORTUGAI* SKEM. Pocestni boji med monarhisti in repu« blikanci. Kljub najstrožji tiskovni in brzo-< javni cenzuri prihajajo vendar iz Por-< tugalske poročila o bojih med monarn histi in republikanci. Severne pokrajin ne morejo republikanci vzdržati v miru le z vsemi vojaškimi silami, ki jih imajo na razpolago. Od dne do dne pa je njihovo stališče težavnejše, kar tudi dokazuje naslednja vest iz Lizbone: Več podčastnikov, ki so bili odposlani v svrho propagande v Pevidem, je skušalo tamošnje prebivalstvo prepričati o koristnosti republike. Množica pa je začela viharno manifestirati za monarhijo, Cerkev in vero ter je sku* šala raztrgati republikansko zastavo. Končno je došlo do splošnega pocestnega boja, pri katerem jih je bilo mnogo ranjenih vsled strelov. Veliko števi-< lo oseb je bilo aretovanih. ,.-.4 KOLERA IN KUGA. V Turčiji. V Carigradu je obolelo na koleri 20. t. m. šest oseb. Kolera sc zelo razširja v vilajetih Smirna, Sivas, Brusa^ Trapezunt in Angora. Kuga v Tetuanu. V Tetuanu jo umrlo na u e z n a ni bolezni 70 oseb. Sodijo, da razsaja v Tetuanu kuga. v,w Ljubljanske novice. I j Jugoslovanska Strokovna Zvezai ustanovi jutri v smislu svojih pravil oddelek tekstilnega delavstva. Ustanovno zborovanje bo v pisarni J. S. Z. Zastopano bo v J. S. Z. organizirano tekstilno delavstvo ljubljanske predilnice in plctilnicp, nadalje tekstilno de« lavstvo v Ajdovščini, Litiji in Tržičuj Pozdravljamo zastopnike organiziranega slovenskega krščansko-socialnega tekstilnega, delavstva! lj Gospodarsko in izobraževalna društvo za Trnovo-Krakovo opozarja tem potom cenjene člane in članice, da naj se pridno udeležujejo društvene knjižnice. Knjižnica se je tekom zad« njega meseca jako pomnožila glede zabavnih in poučnih knjig. Priporočljiva je knjižnica osobito za mladino, katero naj starši pošiljajo v knjižnico. Knjiž-i niča je odprta vsaki četrtek od 7. do 8. ure zvečer in vsako nedeljo od 1. do 2, ure popoldne. Knjižničar. lj Umetniška razstava. Pomladanska razstava v R. Jakopičevem paviljon nu se zaključi v nedeljo 23. t. m. oh' 6. uri zvečer. lj Pozabljivi ljubljanski tržni nadzornik. Krško sodišče se bo bavilo Ribnikarjein, ker je imel tri volilne shode pod milim nebom, pa jih oblasti ni naznanil lj Titularni okrajni glavar I.oop. Kotli vitez Rothenliorst pri deželni vladi v Ljubljani je imenovan za pravega okrajnega glavarja. lj Vabilo na I. brdnski semenj ali veliko ljudsko veselico, ki se vrši v nedeljo dne 23. julija 1911. na »Brdnski trati« (gostilna M. Zdešar) na Brdu pri Viču. Spored: 1. Godba. 2. Potjo, poje mešani in moški zbor Kat. slov. izobraževalnega društva Vič-Glincc. 3. Srcčo-lov. 1. Bazni paviljoni kakor turška kavarna, abstinent itd. Vstopnina 20 vin., otroci v spremstvu starišev prosti. Začetek ob pol -i. uri popoldne. Čisti dobiček je namenjen za popravo brdn-skili potov. Prostovoljni darovi se hvaležno prejemajo. K obilni udeležbi vabi najuljudneje veselični odbor. V slučaju neugodnega vremena se veselica preloži na (i. avgusta. lj Nemško društvo za promet tuj-ccv na Kranjskem, Primorskem in Dalmatinskem je c. kr. ministrstvo za zunanje zadevo potrdilo. Sedež društva jc v Ljubljani. lj Otvoril je restavracijo na Tržaški ccsti št. 21 gospod Fran Novak ter restavracijo na novo preuredil. SI. društvom se priporoča za razne prireditve. Glej inserat. * Krajnim šolskim svetom in šol- skim vodstvom razpošilja Kat. bukvama pravkar cenovnike šolskih tiskovin, učil in knjig. Cenovniku je priložen zaznamek Maierjevih učil za po-nazorovanje mer in uteži, ploščin in telesnin. Ta učila je odobril in priporočil c. kr. dež. šol. sv. z dne 23. marca 1911, št. .1899. Slavna šolska vodstva in krajne šolske svete opozarjamo še posebe na bogato zalogo raznih učil za vse predmete ljud. in mešč. šol. Nekatera šolska vodstva pomotoma naročajo pod obr. 06 b zaznamek šolskih zamud. Te tiskovine ne določa izvršilni predpis in ni torej strogo uradna. Obrazec 66 b je šolsko naznanilo za ponavljalne šole. Toliko v vednost, da ne bo neljubih pomot. V cenovnik smo vzeli tudi zaznamek priporočljivih znanstvenih knjig za učiteljske knjižnice. Zaloga vsebuje bogato izber najnovejših pedagogičnih in didaktičnih knjig. Vsak učitelj, ki stremi po nadaljni izobrazbi, bo našel za vsak predmet priporočljive knjige. Zagotovljen naj bo vsak, da bomo postregli točno in po možno nizkih cenah. Uvažajte! Ponovno prosimo vse podružnice „Slovenskc Straže" in somišljenike, naj skrbe v svojih krajih, da se povsod razširijo naše vžigalice v korist obmejnim Slovencem. Rabite povsod naše vžigalice. Opominjajte znance na rabo naših vžigalic, odločno zahtevajte od trgovcev, naj jih naročajo pri tvrdki Ai ena rdi v Ljubljani. Če bi vsak naš somišljenik v tem ozira kaj storil, bi bil dobiček iz vžigalic velik. Telefonsko in Brzojavna porom PREDLOGI HB.VAŠK.0 SLOVENSKEGA KLUBA. Dunaj, 22. julija. Hrvaško slovenski klub jc uložil cclo vrsto predlogov, posebno Šlovcnci so jih veliko vložili. Med vloženimi predlogi so naslednji predlogi dr. Šustcršiča: predlog za pomoč po povodnji oškodovanim v ljubljanski okolici, predlog za po toči oško- dovanim v občini Rudnik, predlogi: z* podržavljcnje notariata, za potložpljo-njo zavarovanj kmečkih pospftcv, uvedba monopola za življensko zavarovanje in mnogo drugih predlogov*,o katerih bomo še poročali. ZA KRANJSKE CESTE. Dunaj, 22. julija. Ministrstvo za javna dela jo dovolilo za cesti Zvirčc— Hinje in Ajdovec—Žužemberk 70.000 K državnega prispevka. UVOZ ARGENTINSKEGA MESA. Dunaj, 22. julija. Avstrijska vlada je naprosila ogrsko vlado, da sc sme upeljuti v Avstrijo 2000 ton argentinskega mesa. Ogrska vlada jc pripravljena pristati na to, čc da Avstrija Ogrski trgovsko politične koncesije. DRŽAVNI PRORAČUN ZA 1911. Dunaj, 22. julija. Vlada jc zbornici predložila zopet proračun za 1911. Skupne potrebščino znašajo 2881 milijonov 709.143 Iv, pokritje 2.881,758.773 K, prebitek torej 49.630 K. KOLERA V TRSTU SE ŠIRI. Trst, 22. julija. Razun delavca Va-tovca je umrl na koleri tudi fant Viktor Mariani. BIVŠI HONVEDSKI MINISTER UMRL. Budimpešta, 22. julija. Na svojem posestvu jc danes umrl bivši ogrski honvedski minister Jekelfalussy. BOLEZEN SV. OČETA. Rim, 22. julija. Vesti o papeževi bolezni so pretirane. Sv. oče sc jc samo lahno prcliladil. BIVŠI POSLANEC UMRL. Lienz, 22. julija. Tu je umrl bivši tukajšnji župan in poslanec dr. VVillv. BREITEKJEVA MANDATA. Dunaj, 22. julija. Dvakrat izvoljeni poslanec Breiter jo sklonil, da obdrži lvovski, odstopi pa zloczowski mandat. BOJ ZA PERZIJSKI PRESTOL. London, 22. julija. »Times« prlob-čuje iz Teherana zanimive posameznosti o potovanju eksšalia. v Perzijo. Mohamed Ali jc potoval v Baku s ponarejeno brado in s potnim listom, ki sc je glasil na ime Alil paše iz Bagdada. V Baku jc ostal na nekem ruskem par-niku, ki ga je potem izkrcal na nekem samotnem kraju perzijske obale. Čuje sc, da jc kapitan parnika dobil 100 rubljcv, da ga jc prepeljal na ono točko. Razširja Sc govorica, da jc predsednik perzijskega ministrskega sveta dobil od Mohameda Alija brzojavko, v kateri ga poživlja, naj vzdrži red, dokler ne pride sam v Teheran. Na to brzojavko jc odgovoril ministrski predsednik, da jo Perzija pokorna svojemu souvercnu, no pa kakemu preten-dentu. VHOD BIVŠEGA PERZIJSKEGA ŠAHA V ASTRABAD. Astrabad, 22. julija. Eksšah Mohamed Ali je danes ob 10. uri dopoldne slavil svoj vhod v Astrabati med grmenjem topov in radostnim vzklikanjem prebivalstva. VOJNO RAZPOLOŽENJE NA DALJNEM VZHODU. Mukden, 22. julija. Tu sc je vršila konferenca mongolskih knezov, ki. jo jc sklical mandžurski podkralj. Politiko podkralja Mandžurije jc smatrati za Rusom sovražno. Peldn, 22. julija. Iz večih provinc prihajajo vesti o dejanskih spopadih med vojaki starih polkov in vojaki novo organizirane kitajske armade. Izdelovanje sladkorja na sveti. (V tonah.) Ang1. Indija, Japonska. Srednja Amerika Otoc franc. naselil., Kitajska in Zali. Indija e Sunila in Oceanija Nemčija Avstro-OgrsKa Rusija Juž. Amerika francoska Združene države Afrika Belpiia Nizozemska Italija Avstralija Švedska Španska Danska Rumunsk? Koničaste oblike značljo pridelek repnega sladkorja, zobčaste oblike pn pridelek trstiinena sladkorja. Tokio, 22. julija. Japonski mornariški minister zahteva v državnem proračunu polog rednih vojnih izdatkov šc 7 bojnih ladij, 4 oklopne križa-rice in 5 navadnih križaric. To broclov-jc naj bi bilo zgrajeno do 1. 1917. Seul, 22. julija. Zarota proti korejskemu podkralju se vedno bolj širi. Doslej jc bilo aretovanih žc 200 oseb. VAJE ANGLEŠKE MORNARICE. London, 22. julija. Pred doverskim pristaniščem sc že več noči vrše velike pomorske vaje angleškega torpednega brodovja, kako naj sc prepreči cventu-elon vpad sovražnega brodovja iz Severnega morja v Rokavski preliv. ŽENSKA VOLILNA PRAVICA V ITALIJI. Rim, 22. julija. Parlamentarna komisija za posvetovanje o ženski volilni pravici je odklonila administrativni votum žensk, ker tozadevno vprašanje še ni zrelo, pač pa sc jc izrekla za volilno pravico žensk glede na trgovske zadeve. PREGANJANJA JEZUITOV NA RUSKEM. Varšava, 22. julija. Predsednik clc-partementa za bogočastje v notranjem ministrstvu je uvedel na Poljskem preiskavo o delovanju jezuitskega reda. Na njegov ukaz jc bil aretovan duhovnik Susaloch, ker jc na sumu, da jc jezuit. NESREČI V GORAH, Misurina (Južne Tirole), 22. julija. Tu je padel v gorah v globočino angleški turist Oslon. Ni upanja, da bi okreval. Inomost, 22. julija. Občinski zdravnik dr. Sleiner sc je na izletu v gore ubil. KOLERA V RUSIJI. Peterburg, 22. julija. Več mest v Rusiji jc proglašenih za okužena po koleri. DRZEN ŽELEZNIŠKI ROP NA RUSKEM. Tiflis, 22. julija. 10 roparjev je tu ustavilo vlak. Ko so uslužbenci začeli streljati, so roparji vrgli tri bombo, ki so povzročile veliko paniko. Roparji so nato vdrli v vagone in vse uropali. Posrečilo se jim ie nato s plenom uiti v gore. VELIKI VIHARJI NA KITAJSKEM. Pekin, 22. julija. V južni Mandžuriji razsajajo veliki viharji. Mesto Liu-mintun je vsled naraslle vocle odrezano od okolice; glavna cesta med Muk-denom in Pekinom je razrušena. Škoda je ogromna, zlasti na poljih. Reka Jalu jc odnesla velik del ceste med Mukdenom in Kantonom. V severni Koreji je mnogo ljudi potonilo. Gozdovi so večinoma napol v vodi. ivice iz Amerike. — Iziet ameriških Slovencev. Ameriški listi poročajo, da se jc priglasilo že več stotin Slovenccv za izlet v Ljubljano. Kakor znano, pridejo ameriški Šlovcnci v Ljubljano sredi avgusta. Slovenec se obesil v Ameriki. V Collimvoodu se je obesil Slovenec Matevž Otoničar. Rojen je bil dne 21. septembra 1873. V hipni zmedenosti, na katero je morala najbrž pritiskati šc vročina, ki je tako grozno vladala zadnje dni, jc storil obupni čin. Slovenka umrla v Ameriki. V Cle-velandu jc umrla Frančiška Bcrlan. Pokojnica jc prišla v Ameriko preti 11 leti. Doma jc bila iz Velike Ločno od Novega mesta na Dolenjskem. Zapušča žalujočega soproga. — V Ameriki umrli Slovenci, V Jo-lictu jc umrl Slovence Anton Vogrin. — V SVaukeganu, 111., je dne 19. junija umrl dobro znani in priljubljeni rojak John Petrič. Doma jc bil iz Verda pri Vrhniki. V Ameriki jc bival več let in opravljal vsakovrstna težka dola po tovarnah. — Prod onim mesecem jo izsto-tam nesreča doletela rojaka Martina Skubic. Ko jc šel z tlela zjutraj domov, ga jc na ccsti povozil neki motor, nakar jc po preteku ene ure v bolnišnici umrl. Pokojni je bil doma iz Blatne Brezovico pri Vrhniki. V Ameriki zapušča tri omožene hčere, v stari domovini pa ženo s tremi nedoraslimi otroci. Katoliške varnostne odredbe za izseljence. Pod imenom »Cliatolic C o 1 o n i s a t i o n S o c i c t y o f t h o U n i t c d SI .a les o f A m e r i k a« so ustanovili katoliški duhovniki v Chikagu družbo, katere namen je, dati onim izseljencem evropskih držav, kjer uspeva poljedelstvo, tudi v Ameriki priliko, tla izvršujejo i na novi zemlji svoj poklic lehko in pod jako ugodnimi pogoji dalje. Druržba pošlje mlade duhovnike v Evropo, kjer se bo poskušalo s pomočjo tamošnjih duhovnikov za stvar intercsiranc izscljcnco prido- biti kot člane, katoliških kolonij jra poljedelstvo, ki naj bi sc s pomočjo de-želnih družb organizirali, posebno na jugu. Od omenjenih družb se zalito, va sledeč pogoj: da se sezida v koloniji, ki bi narastla od 400—500 oseb ta. koj cerkev in šola. — Načelnik tc dru-žbc jc: Rev. Jul. E. de Vos. Rožne slvori. Vrednost inserata. Z ozirom na dvodnevno stavko, ki je preprečila iz-dajanje časopisov dva dni v Berolinu v veliki obliki, piše nemško strokovno glasilo izdajateljev časopisov: Trgov, ci sc radi izgovarjajo, kadar se pri njih nabirajo inserati, da z inserira-njem ni bil dosežen uspeh in da insc-rirajo zgolj glede na konkurcnco. Bc-rolinska stavka je te trditve popolnoma ovrgla. Po velikih berolinskih t", govinah jc trpela trgovina, ker niso Iz-šli inserati. Več trgovcev je odkrito priznalo, da so trpeli znatno škodo, Neka največjih berolinskih tvrdk je iz. dala takoj in razdelila 600.000 naznanil, za kar jc plačala 5200 kron, med lom ko bi bila plačala za cclo stran inserat a po vseh največjih listih samo 3800 kron in jc uspeh še večji kot uspeh naznanila. Berolinska stavka je praktično pokazala vrednost inserira-nja. Tisočim Kitajcem odrezali kito, Angleški konzul v Kantonu poroča, da je dobro organizirana tolpa v zadnjih tednih porezala tisočim Kitajcem nasilno kito. Mogoče so ti novodobni roparji fanatični reformatorji, navzeti evropskega duha, ali pa so hoteli izkoristiti sedanje visoke ccne las. Žetev v Rusiji, kot sc poroča iz peterburških uradnih virov, ne bo letos mnogo slabša od prejšnjih in bo ostala mogoče tudi na povprečni višini. Erezžični brzojavi v pomorski slu« žbi. Na severni francoski obali so postavili tri brezžične brzojave, ki naj omogočujejo ladjam v megli orientacijo. Nemški vpliv v Turčiji. List »Cor-riere dTtalia« poroča iz Carigrada, da raste vpliv Nemčije na Turškem od dne do dne. Mladoturški list »Tanin« priobčuje vsak dan hvalospeve o Nemčiji in drugi listi mu slede. Nc hvali se le vojaške moči Nemčije, temveč tudi gospodarsko in industrielno 'Stališče Nemčije. Nemška politika se ume prilizovati nacionalizmu mladoturkov in zlasti rezerviranost Nemčije v albanskem vprašanju ji jc pridobilo mnogo simpatij. Higijenični vodnjaki. Higijenične vodnjake za pitno vodo, katerih sliko smo pred kratkim priobčili, so upeljali sedaj tudi na dunajski c. kr. državni realki v četrtem okraju. Vodnjaki so sistema »Paul Dumont«. Pritisk na tipko zadostuje, da sc dvigne vertikalno vodni curck in na ta način omogoči pitje vode. Bogat prosjak. V Velikem Varadi-nu je pred nekaj dnevi umrl berač z imenom Simon Grunwald, star 75 let. 'Po njegovi smrti sc je dognalo, da je zapustil premoženje v znesku 40 tisoč kron. Grtimvald jc volil 100.000 kron v korist pravoslavne, izraelitske občine in drugih 100.000 kron v prid reformirani cerkvi. Vclikovaradinska izraelit-ska občina je priredila čudaku krasen pogreb in položila truplo v časten grob. Barvani časniki. Navadno se omejuje poraba barvanega popirja samo na športne liste, večkrat tudi na časnike. Vendar se v mnogih deželah, posebno na Angleškem, tiskajo časniki na barvast popir, kar potem posamezne listo tudi zaznamuje. Tako sc tiska »\Vcstminster Gazetta« na zelen, »Globe« na rožnat, mecltom ko sc neki manj znani angleški list tiska na oranžno rdečkast popir. Na otoku Trinidad je nekoč, kakor poroča ,Scient', pošla zaloga popirja. In porabilo sc jc kar je bilo ravno pri rokah. Bralci so potem nekaj časa čilali »Gazctto« na svetlo-rmenem popirju, in ko je tudi ta zaloga pošla sc jc tiskal list na črešnjevo-rdeč popir. Po dolgem času je slednjič (Daljo na 9. strani.) PnziasBrtAliio sredstvo Za zdrave iabolite otroke kakorhidi za bolnena želodca. Knjižica: Otroška hranitev zastonj pri NESTLE Dunaj I.Biberstrassell. ^azetta* zopet romala po širnem svetu v nedolžni, beli obleki. Na Iltiču dobre nade, je prišel nek list v enako zadrego. Izhajal je zato nekaj časa na neke vrste ovojnem popirju rjave barve. Ki-neški list »Chung Ngoi San Po«, je izšel v letu 1907 ob svojem jubileju na škrlatno-rdečem popirju. Zapuščeno mesto. V Northbrook Soeiety-ski družbi je predaval pretepeno sredo kapitan Charles Rolleston o velikem južnoindijskem mestu Viji-anagar, katero si je na svojih potovanjih po širnih Dekhanskih planjavah ogledal. Kapitan v svojem zanimivem predavanju, omenja, da jc mesto brez vsakega človeškega bitja, da skačejo skozi vrata in okna mestnih palač mnogoštevilne opice. To mesto je bila nekdaj stolica indijskega cesarstva, ki je obsegalo približno dve tretjini sedanjega angleško - indijskega posestva. Nekdaj je bilo to mesto sveto mesto. zabavišče in središče velikega prometa; bilo je nekako središče hindo-stanskih učenjakov in toliko zakladov je bilo v njegovem ozidju nakopičenih, da se sprva ne bi niti verjelo poročilom domačinov, ko ne bi mesto obiskali mnogoštevilni evropski raziskovalci. Med temi je bil tudi neki italijanski učenjak z imenom Barthanna, ki je okrog leta 1503 opisal to mesto, kot jako vabljivo. Mesto je imelo krasno lego s slikovito okolico; podnebje milo, dežela polna bogatih zakladov z obširno trgovino — pravi zemski raj. Soc. življenje je bilo na višku kulture, ker so obstajale po poročilih šole. Zenstvo je bilo jako izobraženo, zavzemalo je cel6 učiteljska in profesorska mesta. Ko pa so pridrli v deželo s svojimi krivimi sabljami Mohamedanci, je bilo mesto in njegova okolica popolnoma opusto-šena. Kri je tekla po mestnih tcmpljih in svetiščih in jih onečastila. Domačini so bili trdno uverjeni, da visi nad mestom božje prokletstvo in trumoma so zapuščali njihove nekdanje domove. Velika poneverjenja v Argentiniji. Iz Buenos Aires poročajo, da je zvezno sodišče odredilo aretacijo štirih višjih carinskih uradnikov, ki so poneverili 4 in pol milijona peset državnega denarja. Dva uradnika sta pobegnila. Velikanski most. Iz Tokia poročajo, da je japonski stavbni minister pustil izdelati načrte za zgradbo ogromnega mostu preko morske ožine Šimo-noseki. Stavbni stroški bodo znašali 35 milijonov frankov. Aretovana trgovca z dekleti. V Moravski Ostravi so 20. t. m. aretovali dva trgovca z dekleti v trenutku, ko sta se sešla na cesti z dekleti, ki sta jih hotela ujeti v svoje mreže. Svoje žrtve sta pošiljala v javne hiše na sever. Češko. Cirkus Barnum in Bailey igra sedaj po Ameriki. Dne 1. julija je bil v Duluthu. Dva poizkušena samoumora na en dan so imeli 19. t. m. v Zagrebu. Z lu-gom in žveplom se je hotela zastrupiti 28 letna delavčeva žena M. Slomšek, ki so ji pa še o pravem času izprali želodec, da je izven nevarnosti. — Solno kislino pa je pila 18 letna dekla M. Ivo-kotid, ki bo težko okrevala. Davek na mačke so kot prvi na svetu uvedli v Monakovem. Utemeljuje sc ta davek s tem, da mačke onesnažijo hiše, motijo nočni mir, prenašajo lahko nalezljive bolezni ter zalezujejo in uničujejo po vrtih koristne ptice. Monakovski občinski svet upa, da bo z uvedenjem mačjega davka takoj povzročil znižanje števila mačk, kdor bo pa plačal davek, bo pa tudi skrbel in pazil na svojo žival. Mačke, ki jih bodo poklicani organi zasledili brez marke, bodo takoj ugonobili. Pametno! Svetovni mesni trust. Trust velc-tržcev z mesom v Čikagi dela na to, da monopolizira trgovino mesa celega sveta in se pripravlja, da ustanovi svetovni mesni trust. V La Plati je v ta namen že nakupil trust pri Montevi-deu posestvo, ki je stalo 1 milijon K, kjer napi*avijo tvornico za sušenje mesa. lTruguayska vlada je sama ustanovila klavnico, v kateri bi izdelovali meso v konservah in zmrznjeno meso. Del ustanovne glavnice se je rezerviral zasebnikom. Takoj je vso rezervirano vsoto založil čikaški trust. Iz Nove Zelandije uvažajo veliko mesa na Angleško. Trust je že vse pripravil, da dobi v roko tudi mesno trgovino v Avstraliji. Učitelj umoril duhovnika. V Parizu je ustrelil na cesti z revolverjem duhovnika Garniera, ravnatelja dveh zasebnih šol, iz službe odpuščeni učitelj Levosque. Morilca so zaprli. Levos-qu6 je bil odpuščen iz službe zaradi prestopka nravnosti pri šolskih otrocih. Zaradi tega se je hotel maščevati nad ravnateljem šole in ga je ustrelil. Samoumor 701etne starke. V Slo-bodni Vlasti, nedaleč od Levanjske Va-roši, se je pred dnevi obesila 701etna starka Liza Buljevič. Ko je šel mimo koče kolar Josip Obratil, jo je opazil skozi okno. Pohitel je v hišo, prerezal je vrv, a pomoč je bila že prepozna. Starka je baje izvršila samoumor, ker so se od nje ločili sinovi; zadnje čase jc bolehala, bila je brez postrežbe in se ji je tudi omračil um. Oboleli judovski romarji. Iz Bagdada poročajo, da je okoli tisoč judov, ki so romali k grobu preroka tesra, obolelo vsled vživanja vode iz reke Ti-gris na tifusu in malariji. Več stotin jih je že pomrlo; zdravniške pomoči ni nobene. Samoumori zdravnikov. Iz Draž-dan poročajo, da se je bivši štabni zdravnik domobranstva dr. Alvln Sclimied, obesil v Cotti vsled financi-elnili izgub. — V Kolinu se je tamoš-nji zdravnik dr. Werthofer ustrelil zaradi življenskih skrbi. Opice namesto delavcev. Na nekem posestvu v Savani namerava mesto delavcev posestnik uvesti opice. Opazoval je namreč mladega Slrnpan-za, ki je ob pobiranju bombaža pridno delal. Med tem ko so zamorci delali, jih je šimpanz pozorno opazoval. Ko je zapopadel. zakaj da gre, jc hitro posnemal njih zgled in je delal za tri za- NOVA IZNAJDBA ZA UNIČENJE ZRAKOPLOVOV. Tehnik Lentz v Gross Lichtenfeldu pri Berolinu je iznašel krogljo, ki izstreljena z ročnim orožjem, takoj uniči zrakoplov, ko ga zadene, ker užge plin. Na naši sliki vidimo, kako se je vnel zadeti zrakoplov tako, da pade čez ne- kaj trenotkov na zemljo. Lentzova iznajdba je še zato posebne važnosti, ker niso potrebni topovi, marveč je puška, s katero se vničujejo zrakoplovi, tako lahka, da se je lahko poslužuje vsak vojak. Osobito v trdnjavskih bojih bo igrala nova puška važno vlogo in bo tako zrakoplovom težko operirati. ntorce. Neki naravoslovec iz Londona sodi, da bi lahko opice delale, samo proddelavci ljudje bi morali biti pridni, da bi opice ne postale lene. Tako se vsaj poroča iz Amerike. Strašno odkritje v Peterburgu. Ko so gradili neko novo cerkev v Peterburgu, so našli 4 metre globoko 25 človeških skeletov. Komisija jo dognala, da so bili pokopani pred 200 leti in da so morali biti umorjeni. Stare kronike beležijo, da je stala tam nekdaj gostilna, kjer so prenočevali tujci. AmeriČanski zlatokopi v Sibiriji. Sibirski listi poročajo, da so nakupili američanski kapitalisti ob reki Darzi-ma veliko sveta, kjer bodo kopali zlato. Drage kosti. Vse leparne tožijo, kako da so se zadnje čase podražile kosti. Turinska leparna toži, da so se kosti strašno podražile, medtem, ko so le malo poskočile ceno lopu. 88 dnevno spanje. Veliko pozornost vzbuja v newyorških zdravniških krogih sledeič slučaj. Neko žensko, ki je spala 86 dni, so zopet prebudili. Zaspala je marca. Vsa sredstva, da jo prehude, niso nič izdala. Po 27 dneh sc je prebudila, a je kmalu zopet zaspala. Ko se je končno prebudila, jc okrevala, samo govoriti no more. Zdravniki upajo, da bo tudi kmalu govorila. Zrakoplov Ekscelzior se je dvignil v soboto zvečer v Fisehamendu, v nedeljo opoldne je pa padel v bližini Sarajeva. Vozil se je v njem nadporočnik Macher. švicarski sir se vedno bolj prodaja. Osobito veliko ga prodajo v Ameriko in ria Angleško, v Nemčijo prodajo vedno manj Ementhalskega sira. Kljub temu, da prodajo vodno več sira, pa cene siru padajo, ker osobito Američani pritiskajo cene, Nemci, Francozi in Italijani pa s pomočjo Švicarjev strašno konkurirajo švicarskemu siru. — Krme primanjkuje vsled vročine in suše na Nemškem in se je bati pomanjkanja živine. Vročina. 20. t. m. je v Budimpešti na vročinski kapi obolelo 7 oseb, v Osjeku pa ena ženska. POSLANO. Evstahija v »Jutru« od 16. t. m. pozivi jem, naj se mi podpiše s pravim imenom, da mi bo povedal pri sodišču, »katero surovo opazko sem napravila o sokolski zastavi.« Ako ne, ga imenujem javno grdega obrekovalca in laž-nika. Marija Hafner, Tinkovcova Micka. Poskusi v c. in kr. garnizijski bolnici v Gradcu so podali: Tudi proti zaprt)n bolnikov, ki so navezani na posteljo, so se z naravno Franc Jožef-ovo grenčico dosegli odlični uspehi Učinek se pojavi brez vsakih neprijetnih bolečin, ali poznejših vplivov, vsled česar se „Franc Jožef-ova" voda od vseh bolnikov rada zavživa. 2 vtomob i i 896 Vsem naprej, povsod zmagovalci. LRURIN & KLEMENT priljubljena in najboljša znamka. LRURIN & KLEMENT akc. dr., Mladaboleslav. Zastopnika: »ikodem L Wetika, Gradeo. Meteorologicno poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm o s Cas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo 3-3 iU t* > 21 9. zveč. 742 9 23 0 brezvetv. oblačno 7. zjutr. 744" 1 180 si. svzh. soparno 20 2, pop. 742 8 26 9 sr. jvzh. jasno Najnovejša iznajdba za uničenje plinovih balonov. Srednja včerajšnja lemp. 22 8» norm. 19 9°. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 21. julija. Pšenica za oktober 1911 ... . 11'— Rž za oktober 1911......9 — Oves za oktober 191!.....H'04 Koruza za oktober 1911 .... 7 54 Kdruza za maj 1912......7'11 čfektiv: mlačnejc. V vročem letnem času je priporočati dobro in ugajajočo osveževalno in mizno pijačo pripravno za primešanje vinu, konjaku ali sidnitn sokovom, za to opozarjamo na iiii alkalična kislina Ta pijača vpliva nhladilno in oživajoče, vzbuja slast do jedi, pospeSujo prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo tVIII.) Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn, ieloz. postaja, zdravilno kopalliSe pri Karlovih varib Prospekti m as t ott) in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, vetjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah i jestvinami n vinom. Zaloga pri Mihael Kastncr-ju, Peter Lastnika In Andrej Sarabonu, Ljubljana. 11452—49 Naznanilo in priporočilo. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, cla sem prevzel dobroznano Točil bodem samo pristna naravna vina, kakor tudi vedno sveže pivo. Na razpolago bodo vedno gorka in mrzla jedila. Dobra postrežba in ni&e cene. 2243 Za mnogobrojni obisk se vljudno priporoča velespošt. Franc Rožič, restavrater. [□]□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□[□] Anton Jerman, trgovec □ z moko, Kopitarjeva ulica 4. O se priporoča slav. občinstvu g za nakup o S □ □ □ □ □ □ □ □ § ki imam vedno v zalogi. Pše- p □ nična moka izvrstne kako- □ □ vosti, otrobi in drugi mlevski □ D izdelki. Za obilen obisk se pri- |=[ § poroča. Postrežba točna. g moke Sprejme se deklica iz poštene hiše kot učenka za manufakturno trgovino, Poizve so Kuhnova cesta štev. 3. 2241 Učenca za pekovsko obrt, poštenih staršev 15 do 16 let starega sprejme takoj Ladislav Skrfoijar pekov. mojster, Javornik, Gorenjsko. 2236 2233 bi rad sprejel, kot postransko službo organista aH pevovodje v Ljubljani ali okolici ali kje pri železnici pod ugodnimi pogoji. Naslov povo upravništvo .,Slovenca". Kdor želi stanovati na zelo prijaznem prostem kraju tik Ljubljane nuj kupi hišo v Jaršah štev. 23 oddaljeno par minut od 5 razredne šole pri sv. Petru v Ljubljani. Kupni pogoji zelo ugodni. Več sc izve ravnotam. 2204 Hiša s :? poslopji in velikim vrtom se takoj proda na Jernejevi cesti 39 blizu cerkve. Več se poizve pri g. Antonu Wisjanu, Celovška cesta 1)7, Sp. ŠiSka. 221'.) Samostojen, dobro izurjen mizar s svojim orodjem, oženjen, z majhno družino išče službe 7.H kakega delovodja pri manjšem mizarstvu ali lesni trgovini. Sprejme sc tudi služba zn hišnika ali hišnega mizarja v mestu ali na deželi. 1'onudbc na uuravo te to lista, 222,1 samo „ToIstovrško slatino ki ki je edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. i47i Naroča se: Tolsti vrh, p. GnštanJ. Koroško. Kurzi efektov in menjic. dno 21. julija 1911. Skupna. 4% konv. renta, rnaj—november ........... 92-20 Skupna 4°/0 konv. renta, januvar —julij.......... 92-20 Skupna 4-2°/0 papirna renta, februar—avgust........ 95*90 Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober......... 95'95 Avstrijska zlata renta ... 116-30 Avstrijska kronska renta 4«/0 . . 1)2-10 Avstrijska investic. renta 3 >/j °/o . 80-55 Ogrska zlata renta 4°/0 .... 111-75 Ogrska kronska renta 4°/0 . . . 91-10 Ogrska investicijska renta 3 1/2 °/o 79-95 Delnice avstrijsko-ogrske banke 19-56 Kreditne delnice....... 057-— London vista........ 240-07 '/2 Nemški drž. bankovci za 100 mark 117-35 20 mark.......... 23-48 20 frankov......... 19-01 Italijanski bankovci...... 94-55 Rublji........... 2-53V2 Išče se krojaški pomočnik ki sc razume poleg finega dela za gospode, popolnoma tudi na fino angleško delo za dame. — Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo pod ŠifrO K. P. K. 2225 3—1 z lepim vrtom, ležeča blizu župne cerkve sv. Petra se takoj proda podzelougodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo ,.Slovenca" i87o Sprejme si 2,(52 <2> m- učenec kateri je dovršil 4 razrede ljudske šole ali 1 nižji razred, poštenih starišev, u frgo-oino z issani in mešanim blagom prt loan rciaiarfsn-sti, Sasrssiisscca. z dobrimi izpričevali, izurjen v tem poklicu, išče slnžbe. Ugodna služba samo za organista se tudi sprejme. Nastop 1. avgusta. Naslov pove upravništvo. 2170 Z Podpisani imajo veliko zalogo izvrstnega vina lastnega pridelka. Naročila se izvršujejo na debelo in na drobno bodisi krčmarjem, društvom kakor tudi posameznim družinam. Vzorci na razpolago. 1461 Tenute: Corazza, Levade, Istra. licenca sprejme v trgovino z mnogovrstnim blagom 2209 3-1 Ferd. Hlebš v pranju. v trgovino z mešanim blagom v mestu. Ponudbe pod »Učenec 89« na upravništvo tega lista do 31. t. m. 2213 Dobro ohranjeno 2217 3 HP »Puch« se ceno proda. Na ogled pri K. Čamerniku, Dunajska cesta 9. Kdor hoče kupiti izvrstno belo vino ln po nizki ceni, naj se obrne na tale naslov: -viMiFfc 2158 8 Josip Pertot, Barkovije-Trst 522. na Cesti 2 cesarjev, štev. 10, 7. 2 stanovanji, nova, krita 7. opeko, se proda, Stane 7000 K. Istotam bo se oilda s t. avgustom stanovanje: soba. kuhinja in del vrta. Več pove A. Hribar, RndnlV pri Ljubljani, Adolf Strassburger:: V nedeljo dne 23. julija nepreklicno zadnji dan II soboto in u nedeljo popoldne ob 4. nri zoečer ob 8 ari -predstavi popoldne plačajo otroci do 12 let in vojaki polovico, zvečer pa popolno vstopnino. predprodaja vstopnic v trafiki hotela „llnion" in pri blagajni cirkusa. Od 10. ure naprej tudi ogledovanje hlevov. 2228 Kranjski avtimobilni klub naznanja, da se vrši murni dne 29. julija t. 1. ob 10. uri dopoldne v srebrni dvorani hotela »UNION« v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o delovanju za leto 1910 in 1911. 2. Poročilo blagajnika in računskega preglednika. 3. Poročilo glede časopisov. 4. Volitev dveh računskih preglednikov. 5. Volitev enega podpredsednika. (3. Razni predlogi. (Odstavek 11. društv. pravil. 2242 Predsedstvo kranj. avtomobil, kluba. g|S9RHBHHHflHBBHIja(aHBHIBB8BS2H| ■ s tremi sobami, kletjo, gospodarskim poslopjem, vinogradom in sadnim vrtom, ležeča v Radečah pri Zidanem mostu je na |"j prodaj. Naslov pri upravi lista. CJ Sprejme se 2230 2—t v „En gros trgovino", kjer bi se vadil tudi v pisarni. Ponudbe na upravništvo »Slovenca" pod „Praktikant". Lep lokal v Kolodvorski ulici štev. 35 v velikosti 5>(6 '/2 m, pripraven za vsako trgovino ali pisarno, se odda takoj. Istotam je oddati 2238 hlev 3-1 za dva konja, šupi in skladišče. Več se izve pri lastniku D. Rovšeku, fotografu. Trn*] I in fllaznre za tla izborne specialitete.ki se naglo sule ln lita vsak lahko rabi. Zaloga tovarne za lake Ludvika Marxa I »pri tvri BRATA n, Kontorist dobro izurjen v slovenski in nemški korespondenci in stenografiji se sprejme. Ozira se tudi na absolvente trgovskih šol 7. boljšim uspehom. — Kje, pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca". 2239 2—1 Mladenič Nastop lahko takoj. — Naslov pove upravništvo „Slovenca". 2234 3—1 Naznanilo otvoritve restavracije ' in špecerijske trgovine ===== S Slavnemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva otvorila v Ljubljani, na Tržaški ccsti 21 v lastnf hiši nasproti tobaCna tovarne moderno urejeno : restavracijo : in se za blagohoten obisk ob zagotovilu točne in dobre postrežbe najvljudneje priporočava. Točila bova samo res izborila vina in piva, posebna skrb nama pa bo dobra kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili. Lep velik salon pripraven za shode in veselice. - Prostor za balinanje. Senčnat vrt. SI. društvom so na razpolago prostori za razne prireditve. □ □ 9 .J Obenem naznanjava slavnemu občinstvu iz mesta in dežele, da bova ravnotam vodila in razširila žc doslej obstoječo trgovino s špecerijskim blagom, moko, vinom in žganjem. SkuSala bova vse cenj. odjemalce zadovoljiti z dobro kakovostjo blaga in niz- f — kitni cenami. K "i i! Priporočava se 7. odličnim spoštovanjem frgfl [g pj-gjjjg H0V Ljubljana. Solidno blago. nizke cene. 2641 Vzorci poštnine prosto. Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospod*e, delen, cefir, batist, kreton, platno, Sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, pleti, šerpe, rute in žepni robci. Zdraulllšče Toplice aa Kranjskem, dolenjska železniška postaja Straža - Toplice. Akratov vrcicc 38» C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, rev mi, isehlas, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopeli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobo zu tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica.' Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno 1421 s zdraviliška uprava. I. Uecchief zlatar v LJUBLJANI, nasproti glavne poste priporoča svojo trgovino vsakovrstne = zlatnine h tev preciziiskih žepnih nr. Lastna delavnica Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. — Solidna in re-elna postrežba. Popravila točno. 2714 UCENCA poštenih starišev pod ugodnimi pogoji sprejme v trgovino z mešanim blagom IVAN VAHČI6, Cerklje pri Krškem. 2191 4 Ivan Kacin Rovi Vodmat 1S1 pri Ljubljani. Iedelovalnlca harmonijev po najnovejšem ameriškem sistemu. Izdelujejo se harmoniji za oerkve, šole, pevska društva L t. d. Sprejemajo se popravila vseh vrst harmonijev, tudi na dom. Na zahtevo se dobijo klavljatore za harmonije, orgije in klavirje, potem jeziki za harmonije, piščalke za orgije ln strune za klavirje itd. Cenik gratis in franko. Fr. P. Zajec 03T Izprašan optik Ljubljana, Stari trg 26 priporoča veliko zalogo očal. ščipalccv, toplomerjev, barometrov ter vse optične izdelke. Očala ln ščipalcl po zdravniškem rceptu.e Popravila se izvršujejo dobro in ceno. Ceniki brezplačno. 971 Prostorna, suha (Več sc izve na Martinovi cesti 32.) blizu južnega kolodvora transito se odda takoj v najem. 2073 ANTON ŠARC, Ljubljana. Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica, električni obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah. T 1! T XI £kM 99 srajce za gospode v različnih barvah, dobre kakovosti, iz-borna noša. Posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago :: in po meri izdelano perilo. :: 1787 (1) Vzorci so vsakemu na razpolago. c=©=> [p cr@=n Ingenieur R. Daušck obl. avtor, civilni geometer Ljubljana, Eimska ccsta 9 se priporoča za izvedbo raznih del pri merjenju ter sestavo načrtov in proračunov vseh vrst m J Oblastveno autorizirani in sodno zapriseženi n Ingenieur Ig. Stembov Ljubljana, šubičeva ulica 5 Ljubljana prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna mnenja, izvršuje vse v stavbeno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr. za visoke stavbe, vodovode, kanalizacije, ceste, regulacije, parcelacije i. t. d. Velika zaloga juvelov, zlatnine, ar srebrnine ter raznih ur. Blago p mre vrste Točna postrežba - lajnSžje cene - W 50 52-1 Lud.Cerne Snoelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodniisfti cenilec. Ljubljana, Wolfova ulica štev. jJ K Oblastveno autorizirani in zapriseženi Geometer Lisec Ljubljana. Sodna ulSca št. 3 prevzema vse zemljemerske zadeve pri najhitrejši izdelavi in pri najnižji ceni. 953 K=X= :KX: X prof in edini stouen< ski ugiaSenalec in trgovec glasovirjev Poljanska cesta 1311 Prodajam in posojujem glasovirje, planine in harmonijo izključno le iz najslovitejših tovaren neprekosljivi po kakovosti glasu. Solidne cene! Tudi na delna odplačila in brez zadatjal Za vsak pri meni kupljen instrument jamčim pisni. 10 let. Stare glasovirje vzamem v račun po najvišjih cenah. Uglaševanja izvršujem špec. sam osebno, brez pomagača ali posredovalca, ter vsa popravila te stroke. Glasbeni Matici in drugim slovenskim zavodom uglašuje glasovirje edino le Svoj izdelek ©sti*^ žgane n©| zidne in Sprejme tudi zastopnike za razprodaja zarezanih strešnikov. ■asa UBije ii Izdeluje načrte pod naikuEantnejšlmi G. Rumpel, Ing., Dunaj | Vodovodi, centralne kurjave, kanalizacije i. t. d. Filijaika Ljubljana, HilSerjeoa ul. St. ?. 508 Zastopnik Ing. R. PodkrajSek priredi že mali dodatek „pravega :Francka:" s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu. 1553 0 IZPELJAVA mm vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje, čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM za vsa ciavna in stranska mesta ta- in inozemstva. C. KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA Akc. kapital: 40,000.000 kron. Rezervni zakladi: 17,000.000 kron. 1WB" ilft d^ Si T HS? ** Osrednja menjalnica : f9lTBJliHffl 11 Rt DUNAJ I., WOLLZEILE 1. Pnnni/ninp" B/4,B' CeSka Karimiua, Češka Lipa, Brno. Odchoov. Cablonza, H. Graslitz, Krakov, lltomcrlce, 1 uut u^nibc. MoravskiZumberg, Modling, Meian, Novi Jiiiin, Plzon, Praga. Llborcn. DunajskoHovomesln, Cvitava. NAKUP IN PRODAJA vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, sreCit i. t. d., i. t. d. s Zavarovani« orali izpi pri zrenjih sreč i in vrefln. papinev n ~ Prospekte iu canike premij zastonj in Iranko. | 18142366