Posamezna Številka 40 vinarjev. Slev. 86. VLjoDllanf, v M, dne 15, aprila 1919 Leto XLVIL »SLOVENPC« velja po poŠt! na siraal Jugoslavije in v Ljubljani: u oeio ieio napi'9j .. K 84'— sa pol letH „ .. •„ 4V-sa četrt leta „ . , „ 2t'~-Jia ea mesec ., „ 7-— Za laoceinstM celoteJmj K os-— žsš Sobotna izdaja: ==• Za oeio loto.....K lr«-— u lnoseuiatv«......23 _ BHV UrednlštTO je v Kopitarjevi nllol stev. 6/111. Hosoplsl te ce Trs^sjo; nefranklraua pisma se ne sprejemaj«?. Telefona stev. 50. Inseratl: Knostolpns petltvrsta (99 ma široka tn 3 mm visoka tli n]« prostor) ia enkrat . . . po K 1-20 Pri naročila nad 10 objav popust najmanjši oglas 59/9mm K 4'— Enostolpna petltvrsta K 3 — izhaja vsa!: dna IzvzeraSl ponedeljek in dan po praznlSn, ob 5. uri zjutraj. Oprava je v Kopitarjevi nI. 6, — Račun poštne hren. ljubljanske št. 659 za naročnino in št. 349 za oglase, avstr. ln čeSie 24.797, ogr. 26.511, bosn.-liero. 7563. Žele Belgrad, 14. aprila. Minister za promet Vulovič ic odpotoval v Pariz, kjer sc bo mudil dva meseca ali še dalje. Njegove posle je za časa Vulovičeve odsotnosti prevzel minister za pošto in brzojav dr. Edo Luk i nič. Belgrad, H. aprila. Minister za pošto in brzojav dr. Lukmič odide takoj po veliki noči v Ljubljano, kjer bo stopil v dogovor s slovenskimi želzničarii glede zboljšanja njihovega gmotnega stanja. »mu Slovenski železničarji 50 bili na tem, da začno danes ob polnoči stavko. To je usoden korak in bi ime! lahko daljnosežne posledice gospodarskega in političnega pomena. Ne dvomimo, dn so jih železničarji upoštevali, toda prav tako in bolj bi jih morala vpoštevaH osrednja vlada, katera je prva odgovorna za red v državi. Kdor pozna današnje železničarske plače, ve, da ni mogče ob njih živeti, tudi če bi železniški uslužbenci ves dan ležali in nc naporno delali. Z ozirom na obljubo ministra Luki-niča, da pride osebno uredit zadevo, je .verjetno, da bodo železničarji, vajeni discipline, z jadiijim sreditvom počakali. ski nadškof Silvester vso grozoto, ki jo počenjajo boljševiki nad kristjani, ko spoznavamo nravno propalost, ki jc. proglasila podrzavljcnjc žensk. Po brzojavki iz Berlina so tudi v Monakovem proglasili podržavljenje žensk, tudi zakonskih. Zalo nam je Ludi jasno, da se Bavarci protivijo lak,i diktaturi, ki posega v najsvetejše kotičke človeškega srca. Poročila pravijo, do 50 boljševiki na Bavarskem do-igrali ravno vsicd zahteve po podržavlje-nju žensk. Slovenski kmet bi se uprl isti dan, ko bi hotel kdo nad njim izvaiati podobno diktaturo. Isto bi storilo vse pošteno de-! lavstvo, asc, kar je poštenega. Človeštvo | živi v bolni blodnji in si išče leka. Me-I sto ene diktature mu ponujajo drugo, tne-seto enega biča, žvižga drugi. Kdaj bo svet spoznal, česar doslej noče spo/.nati, da ni rešitve izven — Pravice, Ljubezni in Dobrote! Vesti ir Prekmurja 03171 poročajo o diktaturi iti brzojavke, iz Nemčije nam naznanjajo, da je diktature v Monakovem konec. Bfje se je ta konec izvršil čisto mirno, baje celo brez. boia. To bi značilo, da je bolišcviJks diktr tura v Monakovem imela za ?rboj le mulo ljudi, i?;-; čelu katerih je stajo par Judov. S silo so se polastili obif?f?.i, s :-ilo so biK vrženi s svojih stolov. Sila. triumfira! Diktatura je moč sile. Diktatura proletarijata ie prav tako negacija demokracije, kajsor ic diktatura* ruskega cnrir-mn ali absolutizma Jožefa 11. in Ludovika XIV. zanikavala vsako drugo voljo razen one, ki ie prihajala cd absolutista. Dva ekstrema re dotikala % skrajnih polih trojih kousckvenc. Eden je oduhiejši od drugega! Popolnoma dobro razumemo in vemo, da je moralo priti do izbruha. Človeštvo še ni prebolelo težke krize, v kateri se nahaja. Kriza je nastopila c svetovno vojsko. Vzroki bolezni pa so oddaljenejši. Dostojanstvo človekovo jSo poteptali, mesto Boga, mesto 10 zapovedi so postavili ua oltar zlato tele. Svetovna vojska ni olajšala bolečin, šc pomnožila, jih je clo ogrom.no.sti. Orožje počiva, bolečine pa trajajo dalje, bolnik bije okrog sebe v bolnem deliriju. Bolezni, ki jih bolnik tako dolgo nosi v sebi, jc treba preboleti. Zato smo prepričani, da bo sicer razboleli organizem sodobnega človeštva; prebolel tudi sedanjo težko krizo. Najbolj zdrav v svojem jedru in moralno najkrcpkejši ic še vedno kmečki .stan. Ta stan ima svoje zdravje in svojo moč v krščanskem pojmovanju družine. Zato ta del človeškega organizma najhuje občuti bolestno ideologijo novih oznanje-valccv, ki oznanjajo diktaturo proletari-jala. Zato ni čudno, da slovenski kmet v Prekmurju tako silno trpi pod sedanjo vlado mažarskih židovskih boljševikov. Zemlja in družina tvorita tisto tajno no-tranje sile kmetove. Zemlje si nc da vzeti in družine ne uničiti' Boljševizem na Prekmurskem pa je proglasil načelo, da naj se vpelje svoboden zakon. Svete vezi zakona in dmžine naj sc raztrgajo. V zvezi s tem je proglašeno načelo, naj sr otroci vzgajajo v državnih vzgojevalnicah. Starši naj izgubo pravico vzgoje svojih otrok! Ali ic šc lcjc kako orožje, ki bi moglo huic /,a-deti poštenega kmeta, in vsakega poštenega človeka? Povdarjnmo, da smo te podatke prejeli naravnost i«'. Prekmurja od svojih bratov, Za.to jih moramo smatrati za resnične. Vsa človekov:« notranjost pa sc mca upreti, ko beremo brzojavno prošnjo ruske pravoslavne cerkve na poglavarja katoliške Cerkve v Rimu. kier nonisuie ru- Pil Svelozar Pribičevič je spreten politik, aH bolje rečeno spreten taktik. Sedaj je organiziral Demokratski blok , v katerega 50 vstopili demokratski klub in do sedaj srbski samostalci in srbski naprednjaki. Kakor se zatrjuje v krogih srbskega opozi-cijor.skega bloka, bodo pristopili k temu bloku tudi srbski nacijonalci (liberalci), koje vodijo sedanji trgovski minister Velj-kovič, B. Pdpovič in bivši trgovski minister. Ribarac. Samo je potreben še tozadeven sklep strank«, ki jc sklicana za danes k zborovanju, da izreče svojo odločitev. Samo radikalni disidenti (predsednik Narodnega predstavništva dr. Pavlovič, Na-stus Petrovič in tovariši), ki so disedirali ua Krfu od stare radikalne stranke (Pa-šic", Proti«';)), stoje še v naskrajnejši rezervi. Menda jih vežejo šc vedno močne vezi s staroradikalci, Pribičevič je iskal kooperacije s srbskimi strankami iz bivše kraljevine že takrat, ko je. prevzel notranje ministrstvo. Javna tajnost v Belgradu je bila, da ima dolg', razgovore s samostalci, naprednjaki in nacionalci. Nato je krenil v čisto drugo smer. Iskal jc stika s Pašič-Protičevo sta-roraciikalno stranko, ln v Belgradu se je že govorilo, da ie kooperacija radikalcev in J. D. S. sigurna stvar, ki samo še čaka javne razglasitve. Posebno so to kooperacijo forcirali v demokratskem klubu bosanski .Srbi- Toda prišle so homatijc v Vojvodini, kjer jc stopila tam zelo šibka novoustanovljena J. D, S. v oster konflikt z ondotiimi radikalci, ki so ostentivno vstopili v klub starih radikalcev. Ta spor se ni dal tako lahko poravnati in mandati J. D. S. (3) v Vojvodini se danes n;so verificirani. K temu pa jc prišlo šc ostro nasprotstvo Fribičeviča do Stojana Proliča. Znano je namreč, da se je že večkrat ven-tiLirala v časopisju Pribičevtčeva kandidatura za ministrsko predsedništvo. Zato ie ta kombinacija padla v vodo. In pogajanja z opozicijonalnim blokom, so se nadaljevala. — Zanimivo je, da stoje nc samo »aj-vplivnejši voditelji srbskega opo/.icijolnega bloka, ampak tudi večina tega bloka, na republikanskem stališču. Zato so zahtevali »demokrati", da morajo samostalci in naprednjaki izključiti iz svojih vrst nekaj najbolj prononsiranih republikancev. Krog te točke so sc pletla pogajanja. Toda ne samostalci ne naprednjaki niso izključili svojih republikancev. In danes imamo .demokratski blok«, ki 11111 poje vse svobodomiselno časopisje slavo in ki hoče poplaviti vso državo s svojim časopisjem. Nastaja vprašanje: Ali so sc res možje kot Jtša Prodanovič, Milojc Jovanovič in tovariši odrekli svojemu republikanskemu stališču? Kdor pozna srbske politične raz-roere. ve. da to sploh ni mogoče. Na drugi sfrani pa, ali je sploh mogoče misliti, da bi Pribičevič in tovarši svojim novim prijateljem tfoievc stvari konccdirali? Dan proglasitve bloka jo t,: i ! jugoslovanske svobodomisclce dan ?mngo-I slavja. Napovedali so za velik. -•»Ino ni >/.-. nikf 250 shodoV. Glavni nai bi hii \ l iub- ljani. In na tega najpridejo agitirat za novi blok poleg Svctozara Pribičeviča in dr. Kramerja tudi samosfalec minister prosve-te Davidovič in naprednjak minister za šu-marstvo in rudarstvo Pavle Marinkovič. — Govorilo sc jc že o novi parlamentarni večini, katero naj bi tvoril novoustanovljeni demokratski blok s Črnogorci in delom makedonskih poslancev. Napovedali so že padec koncentracijske vlade in novo večinsko vlado s Pribičevičem kot ministrskim predsednikom. Toda v čašo radost: jc padla lc prezgodaj grenka kaplja. Nekaj srbskih in mu-■slimanskvh poslancev iz Bo^- je prijavilo svoj izstop demokratskega kluba. In listi J. D. S. so napovedali, da bo izstopilo iz kluba IS poslancev. Danes beremo, da je Pribičevič izjavil, da noče predlagati v parlamentu nezaupnice Protiču. Siccr pa strankarske razmere v Srbiji šc niso koo-■ soiidiranc in danes nihče nc vc, katera stranka ima to m večino ljudstva za s«hoj. ker je vsaka postavljena pred čisto nov položaj, katerega nam je ustvarilo ujedinjenje in splošni evropski notranji preobrat. Kakor stoje stvari danes, gotovo ne bo odnesla J. D S lavorovega venca pri volitvah v Bosni Hercegovini, Vojvodini ter Sloveniji, pa. tudi oe banovini, Pribičevič je torej izigral karto, ki bi utegnila'biti j nevarna nc samo njegovi lastni stranki, amoak obstoju same države, ako bi strune preveč napenjal, x. Dr, A, Gosar: Listi so te dni prinesli poročilo, da bo vlada, po Veliki noči predložila narodnemu predstavništvu zakonski načrt, na podlagi katerega naj sc odredi progvcsivejri davek na vojne dobičke. Do 10.000 K vojnega dobička naj bi ta davek vnašal 30', potem pa naj bi razmeroma raste!, tako da bi dosegel pri 200.000 in več 80' .. Ako se ta načrt uriejsl,;i, b4 s tp.jn storjen važen kor a k k zboljšanju naše valute,- vendar pa bi bil tak zakon šc vedno premalo radikalen in nasproti revnejšim slojem naravnost krivičen. Razlogov za to trditev jc več; tu cai navedemo samo najvažnejše. Najprej moramo pomisliti — kar ;em že svojčas v Slovencu povedal -- da je vse bogastvo, ki se je med vojno nakopičilo v rokah posameznikov, vzeto od predvojnega premoženja tisočev in milijonov, ki so med vojno stradali tc- irpeii pomanjkanje, vrhtega pa so šc obubožali. Ako bi se bremena vojne razdelila med državljane po njihovem predvojnem premoženju, bi moral imeti — če prezremo nekatere samoobsebi umljive izjeme —- sedaj vsakdo manj premoženja, kot je ime! prej. Pravilno in edino pravilno bi bilo torej, da se zaseže ves vojni dobiček. Seveda zadenemo tu nu velike te/ko-čc. Prva jc, kako ugotovili n-s vojni dobiček. Zlasti pri majhnih svotah bi bilo to nemogoče, poleg tega pa bi bili v tem odneseni neprimerni stroški. Uradne moči, ki bi to delo opravljale, bi se porazgubile v malenkostnem in brezplodnem delu, med tem ko bi ravno največji dobičkarji kar največ svojega dobička utajili ter spravili na. varno. V tem jc tucli omenjeni vladni načrt pogrešen. Po tem načrtu bi sc moral obdavčiti sleherni vojni dob;ček. Nevarnost je torej, da bodo v to poklicani organi slikali za davku podvrženim dobičkom povsod, kjer se ne bo dalo bogve kaj dobiti, samo največjih dobičkarjev sc nc bodo dovolj energično lotili. V leni o/iru si nc smerno delali nikokih iluzij. Godilo sc bo tako, kot sc je med vojno z navi-jalci cen, ko so kmelicc i.11 branie^ke zapirali radi par gro.šev, oderuhom, ki so prigoljufali milijone, po sc ni skrivil niti las. Tu bi bila na mestu drugačna določba, kakršno sem žc predlagal. Določiti bi bilo treba najnižjo splošno premoženjsko mero, kateri cc sploh šele prične preiskati, ali je med "ei" prem '-njem aj vr'nega d; 1 i.'!.- -ili nri R".< ; " >, tla bi bila la meja 20.000 ali 30.000 K. Kdor ima sedaj manj premoženja kot je tu določeno, tega sploh nc vprašamo, odkod ga ima in kdaj si ga je pridobil. 30.000 K je dandanes taka svota, da še nikakor ne znači premoženja, od katerega bi mogli kaj vzeti, nc da bi lastnika občutno prizadeli. Če je slučajno polovica ali šc večji del tega premoženja priraste! med vojno, je to sicer res nezaslužen dobiček, vendar država nima interesa na tem, da pahne takega človeka zopet nazaj med reveže, katere mora itak podpirati, dočim bi pri vsakem milijonu pustila po sedanjem načrtu mogotcu celih 200.000. Toliko glede najnižje meje, pri kateri .-se prične obdavčenjo vojnega dobička. Od tu dalje naj bi se obdavčil ves vojni dobiček, naj bo velik ali majhen, in siccr progresivno, tako da bi davek pri 50.000 ali vsaj pri 100.000 K vojnega dobička dosege! 100^ . Tudi to ima svoj razlog, ki jc gotovo zelo tehten. Naš gmotni položaj ie zelo zelo slab in kritičen. Ako hočemo svoje gospodarstvo vsaj silo spraviti v red, tedaj jc nujno potrebno, da uredimo našo valuto. To pa je mogoče edino tedaj, ako jo postavimo na realno podlago, c drugimi besedami, ako plačamo svoj dolg z blagom in ne novim dolgom. Blago ali premoženje, kakor žc (o imenujemo, pa moremo vzeti brez večje nevaroo::ti edino le tam, kjer sc jc med vojsko nakopičilo, torej pri vojnih dobičkarjih. Tudi ce to storimo, bo ostalo še vedno dovolj državnega dolga, za katerega bo treba visokih davkov. Vendar pa bi z res radikalnim "obdavčenjem vojnih dobičkov odplačali (olik del dolžne ■ svote, da bi ostanek 7. rednim gospodarstvom že še pokrili, če ne lahko, pa vsaj težko. Plačaii pa moramo Fvoi dolg, če ne je gospodarski pogin malega človeka neizogiben. Pa še nekaj je treba upoštevati. Ker jc vlada tako dolgo odlašala, predno se jc odločila, da bo proti vojnim dobičkarjem sploh kaj ukrenila, so /i.is I i najbogatejši izmed njih spravili znaten del svojega dobička na varno, kjer ga t;,e bo mogoče niti ugotoviti, niti zaseči. To c bo seveda tudi odslej nadaljevalo / edino r»?.Jiko, da bodo vojni dobičkarji sedaj še bolj hiteli, da po-skriiejo svoje premoženje. Popolnoma gotovo jc, da bodo ravno tisti, ki bi morali plačati največ novega davka, kljub vsej navidezni strogosti vladnih organov, odtegnili obdavčenju znaten del vojnega dobička. I ako se ie godilo ter se šc godi pri vseh davkih in tako bo ludi v tem slučaju. Ako zasežemo ves vojni dobiček, ki presega 100 000 K, smemo biti prepričani, da bo posameznim dobičkarjem ostalo ne lc 1.00.000 K, marveč dvakrat toliko ali pa. še več, Tisti, ki bo do zadnjega vinarja pošteno plačal delžni davek, bo le mali človek, kmet, obrtnik itd. To so popolnoma naravni pojavi, ki sc pri sedanjem upravnem organizmu ne dajo preprečili. Zato pa vsaj zakon sam ne bi smel bili preveč popustljiv in polovičarski. Če bomo dobili tak zakon, bo davek na vojne dobičke le pesek v oči nerazsodnim in nevednim ljudem, končni finančni uspeh pa bo neznaten in malenkosten. Vlada doji pred alternativo, da plača državne dolgove, ali pa bo sedanjemu gospodarstvu sledil prav kmalu v eni ali drugi obliki popoln polom, Čc sc hoče temu izogniti, mora najprej brez odloga, kolikor mogoče zanesljivo, ugotovili višino vojnega dobička, zlasti pri glavnih dobič-karjih. 7.a tem pa naj bi sc vojni dobiček obdavčil oziroma zasegel vsaj v toliki meri. kot scin io zgoraj predlagal. Drugega gladkega izhoda iz. tc zagate ni in ga ne bo! Konzul Sch'vegel: Frobtem miraume bon-teresice. Pariz, 26. marca. III. V razmerju z Rusijo jc to vprašanje zapeljalo Anglijo do obžalovanja vredn« kalkulacije, da je videla dobiček za An- glijo v razdejanju ruske države po Nemcih s poznejšim uničenjem Nemčije po Ameri-kancih v svojo korist. Po mnenju Anglije bi bila postala Rusija s posestjo Carigrada s svojimi velikimi prirodnimi zakladi, ogromno industrijo in trgovino, ki bi se razvila na tej podlagi, desetkrat nevarnejši konkurent, kakor sama ob sebi relativno uboga in vedno na rop, uspeh in neuspeh navezana Nemčija. Podpirana z vso močjo od svojih zaveznikov bi bila Rusija zavzela Carigrad in Dunaj in sklenila leta 1916. konstruktiven mir, ki bi bil avstrijske narode osvobodil in končal vojsko, ne da bi padla pri tem Evropa v kaos, pred katerim danes tudi Anglija trepeče, in ki bo urejen šele tedaj, ko bodo tudi v Rusiji nastopile zopet normalne razmere, če ne bo med tem Nemčija izkoristila slabosti in njene anarhične razmere ter dobila deželo in njena bog;' stva v svojo oblast. Morda upa Anglija, da ji bo prinesel največjo korist razvoj jezikovno- in kulturno-sorodne Amerike, ki se ie povzdignila do svetovne sile. Morda utegne biti obenem tudi upanje, zagotoviti M s pomočjo Leaguc. of Nations posest sedanjega svetovnega britskega gospodstva vzrok za vnemo, s katero podpira sicer ; keptična angleška politika \Vi'scnova zadevanja za zvezo narodov. Ta zveza narodov bi pa bila popolnoma drugače koncipirana, kakor od Francije nameravana. Nekdaj tako glasna zahteva po »svobodi morja«' je utihnila, ravno tako tudi ni več govora o tolikih drugih principih 14. Wil-r^onovih točk. V tem oziru si hoče ohraniti Anglija popolno prostost ter se v slučaju potrebe direktno sporazumeti z Združenimi državami. Deraobilizacija na kopnem pa odgovarja v resnici njenim željam. Zato je dosegel Lloyd Georges v konceptu preliminarnega miru za Nemčijo princip vojske najemnikov in odpravo splošne brambne dolžnosti, kar bi bil prvi praktični korak k zaželjeni splošni demobilizaciji in ligi narodov. Ko sc je pred par dnevi svet deseterice bavil z načrtom predložiti sredi aprila Nemčiji v sprejem mirovne preliminarije v :goraj orisanem smislu in obsegu ter do konca aprila cel sestavek v podpis, se je istočasno izrekel namen šele po dovršitvi tega dela lotiti sc mirovnih pogajanj, ki so v zvezi z likvidacijo bivše avstro-ogrske monarhije, S tem se je upalo preprečiti obenem prizadevanje za združitev Nemške Avstrije na ta način, da bi se v nemški pogodbi mednarodne dolžnosti Nemčije, njeni gospodarski dogovori in financijelna bremena določila tako obvezno, da bi postala brez njihove prekršitve naknadna priklo-pitev Nemške Avstrije vsaj za daljšo debo praktično neizvedljiva. S tem bi se poslabšalo z jugoslovanskega stališča na eni strani koroško mejno vprašanje, ker bi ententa samostojni Avstriji priznala gotovo boljše meje, kakor pa Avstriji, ki bi bila le prirastek Nemčije; na drugi strani bi se zavlekel tako tudi jadranski problem, kar, sodeč po silovitih protestih italijanskih delegatov, nasprotuje interesom Italije. Sklicevali so se na besedilo londonskega pakta, ki ne dovoljuje nobenemu izmed kon-trahentov sklepati miru brez privoljenja vseh ostalih. Vedno sklicevanje Italijanov na londonski pakt od aprila 1915., ki je postal danes vsem drugim velesilam neznosno breme in to zaradi svojega odijoznega tajnega značaja, kakor tudi zaradi italijanskih, že itak izsiljevanju podobnih in kot tako tudi občutenih pogojev, ki so vsled razpada Avstrije izgubili svojo nekdanjo utemeljenost, ne bi podprlo italijanskih zahtev toliko, zlasti tudi, ker nasprotujejo Wilsonovemu nacijonalnemu principu in principu samoodločbe, in ker se jim je Italija vrhutega sama zopet odrekla z rimsko pogodbo, sklenjeno aprila 1918 z dr. Trum-bičem. Mnogo bolj bi pa utegnil podpreti italijanske zahteve zadnje dni nastali bolj-ševiški prevrat na Ogrskem, če bi se izkazal, da je več kot samo mažarski manever. Prisilil bi mirovno konferenco, da pospeši svoje delovanje v toliko, da bi sc moral posvet štirih, ki je tekom zadnjih 48 ur nadomestil svet deseterice, baviti takoj tudi z jadranskim vprašanjem. Od naše srani se je stavila zahteva, naj se Italija od pogajanj velesil v tej zadevi izključi, ker ne more biti o isti zadevi obenem stranka in sodnik. Kakor *nano, je predlagala delegacija kraljestva SHS tudi v februarju, naj se ves kompleks spornih vprašanj med nami in Italijo odloči potom arbitraže, ter je ponudila predsedniku Wilsonu mesto razsodnika. Zastopniki Italije so ta predlog odklonili. Ni znano, ali bi bil Wilson pripravljen prevzeti to nalogo, faktično pa se trudijo amerikanski zastopniki na vso moč, da bi pripravili Italijane k popustu v nesmiselnih zahtevah, nc lc po onin, v londonskem paktu zagotovljenih ozemljih Primorske, Kranjske, Koroške in Dalmacije z 1,200.000 slovanskega prebivalstva, ampak tudi 50 Reki, pri čemer jih podpira mažarska vlada. Med amerikanskimi eksperti, ki študirajo jadransko vprašanje, obstojata dve stranki, ena protiitalijanska, druga proti-slovanska ali bolje rečeno: antiitaliian.ska. Pa tudi te stranke, kakor tudi vsi oni Angleži in Francozi, ki so v splošnem Jugoslovanom naklonjeni in nam hočeio brez- pogojno priznati Dalmacijo, Reko in večino otokov, stoje na stališču, da »e mora Trst, Pulj in Gorico prepustiti Italijanom, pri čemer se prerekajo le o obsežnosti zaledja, poudarjajoč geografične, klimatične, ekonomične, prometno politične in vse mogoče momente, samo ne principov nacijonal-nih mej in pravice samoodločbe. Z ekonomičnega vidika se ventilira dvorezno vprašanje, ali gravitirata dolini Soče in Vipave proti Gorici in če bi mogli gospodarsko obstojati brez Gorice; dalje ali je ob za-padni obali Istre tehnično mogoča zgradba železnice, katero baje Italijani potrebujejo iz strategičnih ozirov in zaradi česar zahtevajo črto Pulj — Divača; če bi mogla preko Istre tvoriti mejo Raša, zaradi katerega vprašanja se gotovo nikdar ne bo moglo posušiti črnilo na papirju. Ne morem se spuščati v detajle, ki so sicer znani le članom dotičnih komisij velesil. Tudi v tem oziru so se opustila načela 14. točk Wilso-novih z dne 8. jan. 1918, katerih prva zahteva javne pogodbe, javno razpravljanj« (open Covenants of pcace, openly ar-rived atj, in to tako, da se gotovo na nobenem kongresu stare diplomacije niso ta» ko tajno vršila pogajanja kakor tu. Dočim dobivajo francoski časopisi tako malo informacij, da se zaradi tega že zelo pritožujejo, so angleški listi, posebno organi North cliffove preše nekoliko bolj poučeni. Znani angleški žurnalist dr. E. J. Dillon je poslal pod 2, inarcern v London glede jadranskega vprašanja vest. katero najbolje da dobesedno napišem in prepuščam bralcu, da si ustvari svoj komentar: »Zdi se, da se je jadranski problem za korak približal svoji rešitvi, katera pa v slučaju sprejetja nc bo zadovoljila javnosti v nobeni obeh prizadetih držav. Iz dobrega vira izvem, da je bil po vrtnitvj predsednika \Vilsona stavljen eni izmed obeh udeleženih držav predlog za rešitev spora kompromisnim potom na ta način, da odstopi zase zahtevano ozemlje drugi državi proti denarni odškodnini (assistance), katero je smatral ameriški zastopnik za potrebno. Nisem pooblaščen predlog podrobnejše opisati, ker bi izbruh javne nevolje pred končno ratifikacijo razbil obelodanjena pogajanja v deželi, ki naj odstopi teritorij proti financijelni podpori.« Med vzroki, s katerimi utemeljujejo italijanski delegatje svoje intransingentno vstrajanje pri zahtevah, ki ogrožajo iznova evropski mir, poudarjajo pred vsem napeti politični položaj v deželi, zaradi katerega grozi vsled velikih vojnih žrtev Italiji težka kriza, če bi izostali ekvivalentni rezultati. Med vojsko je narastel italijanski nacijo-nalni dolg na 70 milijard lir (od tega 18 milijard v inozemstvu, zlasti v Angliji in severni Ameriki), dočim se ceni celo nacijo-nalno premoženje na 90 milijard lir. Sicer nastopa Italija na pariškem kongresu v vlogi velesile na ravno istem kongresu, kjer nima velika Rusija in ves slovanski svet s 160 milijoni duš nobene odločilne besede. V resnici pa ni Italija nikaka velesila. Nima ne. premoga, ne železa, in limone in pomaranče ne morejo biti nadomestilo. Morda je to pomanjkanje obenem z njeno eksponirano obaljo in njeno ropa-željnostjo oni vzrok, ki je gnal Italijo v vojsko ob strani Anglije; želja anektirati velike tujejezične kraje na severni meji ima mogoče tudi svoj vzrok v stremljenju prisvojiti si tamošnje velike vodne moči kot nadomestilo za manjkajoči premog. Italijanska trgovska bilanca je bila vedno neugodna in se je mogla izenačiti le s turi-stovskiin prometom in denarnimi pošiljat-vami velikanskega števila izseljencev. Med vojsko je mogla zaslužiti Amerika pri svojih vojnih dobavah, Anglija pri premogu in paroplovbi, Francija pri denarju, ki so ga pustile v deželi aliirane armade; Italija ni imela takih dohodkov, s kojimi bi mogla kriti velike izdatke. Njeno prebivalstvo trpi lakoto, umrljivost otrok baje presega ono v Nemčiji. Izgube je občutila njena trgovska mornarica, ker je majhna, najbolj; znašale so 60 % vseh njenih ladij. Sedaj se hoče tudi v tem odškodovati na račun nove jugoslovanske države in so Že pokupili s privoljenjem nemško-avstrijske vlade italijanski kapitalisti od dunajske Union banke večino akcij avstrijskega Llovda. Istočasno sta prešli na tihem drugi dve največji tržaški paroplovni podjetji, Av-stro-Americana in Navigazione libera, v italijansko posest. Drugih namestu stare Avstrije nastalih držav, s kojih davčnim denarjem je bila avstrijska trgovska mornarica preje ustanovljena in podpirana, se sploh ni vprašalo v tej stvari, ki je.emi-nentno javnega in mednarodnega interesa. Nemško-avstrijski državi je bilo samo na tem, da si zasigura v tajnih dogovorih z Italijani protekcijo svoiih trgovskih interesov v Trstu, upliv na tarife in prometna pota, da napravi poleg tega s prodajo akcij po 2400 kron (nominala 400 kron) dobro kupčijo ter se preskrbi z devizami na ta način, da ie bila plačana cena v italijanskih lirah v rzmerju 2400:1000, Naša ' jugoslovanska država pa stoji prod nevar-I nostjo, da ne bo imela, — tudi bi« ji priznala mirovna pogodba kako porabno j pristanišče v Adriji — lastnih ladij, tako, da ne bo mogla urediti trgovskega pro- meta po svojih željah in v svojem interesu, ampak da bomo navezani pri velikem pomanjkanju svetovne tonaže v svojem im-portu in eksportu, pred vsem lesa in premoga, na svoje italijanske nasprotnike. Tako postane vprašanje paroplovbe del jadranskega problema in sredstvo za italijanske politične in gospodarske gospodovalne ambicije na Balkanu, Naši od dolgih in težavnih mej na kopnem obdani državi grozi nevarnost, da bo odrezana tudi od morja, na katerem leži naša prihodnost. Ker je Italija preslaba, da bi sama izpeljala svoje načrte, je našla v Nemški Avstriji in Ogrski svoje nravne zaveznike, kakor kažejo ta prodaja Lloyda in dogodki na Reki. Ker je sama nezmožna, da bi obvarovala Trst ali Reko kot svojo posest pred di ti pristanišči, nemški oziroma ogrski trgovini na razpolago, pripomogla lukama do procvitanja ter obenem zadavila jugoslovansko državo, ki ne bo mogla dihati, ali pa da jo bode spravila v gospodarsko odvisnost od severnih sosedov. Isto velja za telegrafski promet. Dokler ne zgradimo z relativno nizkimi stroški 1 ~ 2 dolarjev na lastnem ozemlju brezžične postale, ki bi mogla direktno korespondirati s Parizom, Ameriko, vzhodno Azijo, smo navezani na nemške in italijanske brzojavne zveze, kjer se naše depeše ustavljajo ali potvarjajo. Veliki amerikanski korespondenčni biroji in listi ne bodo poslali stalnih zastopnikov v Jugoslavijo tako dolgo, dokler ne bodo mogli oddajati poljubno direktnih brzojavk domov. Medtem se inozemstvo o nas napačno informira, ali pa nc izve ničesar in izgubi zanimanje, Ame-rikanske banke morejo šele tedaj ustanoviti filijalke pri nas, firme šele tedaj vzdrževati svoje zastopnike, če morejo s slednjimi dnevno takoj in direktno korespondirati. (Dalje.) Vatikan in ruska cerkev. »Osservatore Romano« prinaša brzojavke izmenjane med Sveto Stolico in Leninom. Na vesti o zaporu mobilevskega nadškofa msgra. Roppa, je poslal kardinal državni tajnik v imenu sv. očeta Leninu brzojavko, v kateri zahteva, da naj takoj nadškofa odpusti. Lenin je odgovoril, da ni nadškof zaprt, ampak njegov nečak. Na to je predsednik vrhovne uprave pravoslavne cerkve msgr. Silvester, omski nadškof poslal sv. očetu naslednjo brzojavko: Trpljenje kristjanov pod boljševiki. Njegovi svetosti! Omsk, 7, aprila 1919. Vrhovna uprava pravoslavne cerkve v boljševikov prostih delih Rusije, se obrača na Vas, sv. oče, s prošnjo, da obrnet*1 pozornost na sledeče: Ko so se leta 1917, boljševiki polastili vlade v Rusiji, so začeli uničevati ne samo izobražene stanove in umetnine, ampak tudi vse vere, njihove predstavnike ln spomenike verskih družb, katere vsakdo spoštuje. Cerkve v Kremlju, v Moskvi, v Jaroslavu in Simferopolju so izropali. Mnogo cerkva je oskrunjenih. Zgodovinska dela in cerkvene knjižnice v Moskvi in Petrogradu so uničene. Kijevskega me-tropolita Vladimirja, okoli dvajset škofov in na stotine duhovnikov- so usmrtili. Pred smrtno obsodbo odsekajo boljševiki svojim žrtvam roke in noge. Nekatere so celo žive pokopali. Cerkvene procesije, ki so se jih udeležile velike množice ljudstva, v Petrogradu, Tuli in Harkovu so razgnali s streljanjem iz pušk- Kjer vladajo boljševiki, je Cerkev bolj preganjana kakor v prvih stoletjih krščanstva. Oskrunjajo redovnice, proglašajo podržavljenje žensk in svobodo najhujših strasti. Povsod se vidi glad, zima in smrt. Narod je zatiran in izpostavljen težkim preizkušnjam. Samo Sibirija, južne in uralske pokrajine opravljajo svoje državljansko in versko delo pod zaščito zakona. S čutom težke boli, sv. oče, Vam sporočamo muke in trpljenje milijonov Rusov. Iz razloga ljudske sloge in ob spominu na krščansko bratstvo, upamo, da smemo računati, sv. oče, na Vaše sočutje kot pred-stavitelja krščanske Cerkve, da bodete poučili Vaše o tem, kar smo gori povedali in da mi molimo skupno z Vami k Onemu, ki drži v svojih rokah življenje iu smrt, vroče molitve za one, ki na severovzhodu Evrope postajajo mučaniki svoje vere zaradi Kristusa v dvajsetem stoletju. Sv, oče je odgovoril na to s sledečo brzojavko: Nadškofu Silvestru, predsedniku vrhovne uprave, Omsk. Zahvaljujemo sc Vaši Vzvišenosti za brzojavko, ki ste nam jo poslali, in s celim srcem delimo težave in skrbi, ki nam jih sporočate, in kot namestnik Onega, ki jc Vladar miru, vzdigu-jemo k nebu vroče molitve, da se skoraj vrne red in mir Rusiji b da prejmejo vsi pomoč in tolažbo nebeško. ni—^?;..— .i. mrtve uzisu a jo? (Irvlruo poročilo »Slovencu«.) Bern, 12. aprila- Nasproti trdim zahtevam Francije zastopa Lloyd George mnenje, da je treba blažje ravnati z Nem. čijo in pomagati tudi Nemški Avstriji. Značilno je, da j« poslal v ta namen generala Smutsa na Dunaj in v Pešto in da je Boklical za svetovalca v Pariz WiUiama iawsona, ki jc ravnokar izdal knjigo, o kateri trdijo, da je »bilanca agumentov ut koristi Evrope za obstanek Avstro-Ogrske.« V zvezi s tem je vredno vpo-števati, da eo Angleži spravili bivšega cesarja Karla v Švico na varno. PariSka uganka« flrvima poročilo »Slovesen«.) Bern, 12. aprila. Vse vesti, ki so krožile o rešitvi naših meja po jugoslovanskih časopisih, so netočne in slone le na vež ali manj posrečenih kombinacijah. Niti jadl4m-ski problem, niti problem severnih Iz vzhodnih meja ni rešen. Upravičeno se domneva, da bo Dalmacija z Reko pri- (>adla k nain, da sta Trst in Gorica zgub-jena in da bo v Istri tvorila mejo Ra&a, toda odločenega ni nič, Delovna metoda posvetovanja četvorice je brez vsakega 6iste main skrivnostna, tako da niti pariško časopisje nima o rezultatih nobenih avtentičnih poročil. Prej ko slej pa se trdi, * da bo preliminarni mir podpisan po veliki noči. Mirovni p s svet. LDU. Bern. 13. aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu javlja: Amerikanski listi &<> optimističnega naziranja, da se bodo še ta teden rešila vsa glavna vprašanja. — Sonninov list -Gioraale d' Italia* odkrito pripoznava konflikt, ki je nastal med Italijo in Wilsonom, ki nasprotuje aneksiji Reke in italijanskim zahtevam v Dalmaciji Mirovni posvet in delavsko vprašanje. LDU Bern, 13. aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu javlja: V petek je razpravljal svet četverice o vprašanju saar-ske kotline. Končnega sporazuma ni bilo. Saarska kotlina bo imela lokalno upravo pod francoskim nadzorstvom. oPpoldne je konferenca v plenarni seii sprejela poročilo komisije za mednarodno zakonodajo. Konferenci je bilo predloženo nastopnih 9 resolucij, katere bo vsebovala tudi pogodba preliminarnega miru: Človeško delo ne sme niti de iure, nit' de facto veljati za kupčijsko blago; delavci in delodajalci imajo popolno pravo združevanje; otrod pod 14 leti ne smejo nameščati kot delavci niti v trgovini, niti v industriji; delavci imajo pravico do take plače, kakoršna odgovarja stopnji civilizacije njihovega časa in njihove pokrajine; enaka plača za enako delo brez ozira na spol delavcev, in sicer v količini in kakovosti; vsak delavec ima pravico do nedeljskega počitka, v primera, da je to iz tehničnih razlogov nemogoče, popolnoma enakovreden počitek vsak teden; osemurni delavnik v industriji, tako da število delavnih ur na leden ne prekorači 48; enakopravnost inorodnega delavca z domačiu, ako ima prvi postavno pravico oriselitve; nadzorstvo dela v vseh državah. To nadzorstvo obsega zlasti tudi ženske. Zveza narodov. LDU. Pariz, 14. aprila, (Brezžična) Komisija za zvezo narodov je v izredno dolgi seji, ki je trajala do pod dveh ponoči, dokončala svoje delovanje. Razpravljalo sc je o dveh važnih dodatnih določbah; amerikanski predlog, lci se tiče Monroe-jeve doktrine, je bil v svoji prvotni obliki sprejet že v četrtek, a verzija, katero je popravil in stiliziral mr. Carnaude, je bila odložena. Japonci so stavili drugi dodatni predlog, ki proglaša enakopravnost narodov, in ne, kakor 50 prej predlagali, enakopravnost plemen. To besedilo je bilo zabeleženo v predhodnici. Zanj jc bilo oddanih 11 glasov od 17, a oni, ki so glasovali proti njemu, zlasti Amerika in Angleška, so zahtevali rasne omejitve, tako da je bilo zadoščenje, katero so dosegli Japonci, bolj moralno kot stvarno. Prihodnjič bodo predložili dogovor plenarni seji v ratifikacijo. LDU. Pariz, 13. aprila. (Brezžično.) Maršal Petain je bil v soboto enoglasno izvoljen za člana akademije moralnih in političnih znanosti, kot naslednik Pavla Deschancla, ki je postal naslovni član. LDU Pariz, 13. aprila. (DKU) Zastopnik Usta »Nevv York Herald«, ki deluje pri mirovni konferenci, je vpogledal načrt za zvezo narodov, ki se imenuje sedaj Charla lige narodov. Glede Monroejeve doktrine in njeuega sprejetja v načrt zveze narodov angleška delegacija po informacijah zastopnika ne bo ugovarjala. Sicer pa so v novem besedilu pomembni nastopni členi- Člcrt 3. določa rok in kraj sestankov. Člen 4. določa, da bo svet sestiv-Hen iz zastopnikov Britanije, Franciie. Ua* lije, Japonske in ir zastopnikov štirih narodov, ki so člani zveze Člen 8, se bavi z omejitvijo vojnih priprav z nekaterimi iz-premembami prejšnjega besedila. Člani zveze se morajo zavezati, da bodo oddajali popolnoma resnične podatke o stanju vojnih priprav na kopnem in na morju. Člen 12. zahteva, da se spori, ki bi mogli privesti prelom odnošajev, predlože razsodišču ali svetu zveze narodov. Na noben način sc ti spori nc smejo pred tremi meseci po sklepu razsodišča odločiti z vojno. Člen 14, predvideva ustanovitev stalnega mednarodnega sodnega dvora. Člen 13, je po želji polkovnika Housa predelal lord Robert Cecil, V kulturi najvišje stoječi narodi bodo varihi primitivnih narodov; pri tem se bo oziralo na sredstva, na zemljepisno lego mandatarja itd. Člen 25. ugotavlja enakopravnost moških in ženskih v častnih in v plačanih službah. Člen 26. je dobil dostavek, ki veli, da sme vsak član zveze narodov z dveletno dobo izstopiti iz zveze narodov, to pa je, ako jc izpolnil vse svoje mednarodne obveznosti, zlasti proti zvezi narodov. Nemčifa. ' Nov preobrat na Bavarskem. LDU. Berlin, 14. aprila. (ČTU.) V Monakovcm so včeraj opoldne upeljali vojaško diktaturo; Komunistični ljudski poverjenik za zunanje stvari dr. Lipp je pobegnil na neko kliniko. Vodja komunistov dr. Lewin je baje odpotoval v Švico. 16 komunistov so aretirali, med njimi proslu-lega Miihsama, Landauerja in Wagnerja. Za ponedeljek pričakujejo v Monakovem ypostavitev ustavne vlade Hoffmanna. LDU. Niirnberg, 13. aprila. (DKU.) Poročilo tretjega armadnega zbora (Monakovo) javlja, da še je. uprla monakovska posadka proti osrednjemu svetu, Posadka iepostavila vojaško diktaturo in se je zavzela za Hoffmannovo ministrstvo. Akcija za zopetno pridobitev mesta se je uvedla in sc uspešno nadaljuje. Ministra za zunanje stvari dr. Lippa so vtaknili v blaznico. Dr, Levin je baje ušel. Skupno je bilo aretiranih 16 oseb. LDU. Berlin, 14. aprila. (ČTU.) Posebni poročevalec »Berliner Tageblatta« poroča iz Monakovega, da so upropastili vlado svetov bajno zblazneli odloki. Tako so med drugim sklenili komunisti tudi ko-minizacijo ženstva, vštevši zakonike žene. LDU. Berlin, 14. aprila, (DKU.) Kakor poroča »Lokalanzeiger«, se je izvršil padec bavarske vlade svetov popolnoma mirno. Monakovsko prebivalstvo jc izvedelo za preobrat šele zjutraj iz plakatov posadnega sveta. Nemiri v Draždanih. LDU. Leipzig, 14. aprila. (ČTU.) vLeipziger Allgemeine Zeitung« poroča, da je 300 tisoč državnih in deželnih čet na potu za vzdrževanje reda v Draždanih. Med zasačenimi udeležniki včerajšnjega puča v Draždanih je 18 Rusov. LDU. Nauen, 13. aprila. (Brezžično.) Saksonsko celokupno ministrstvo jc proglasilo na draždansko prebivalstvo nastopni manifest: Ministra Neuringa so usmrtili na zverinski način, Tako počenja-njc izziva vlado k najstrožjim odredbam. Obsedno stanje je proglašeno. Prosimo prebivalstvo, da miruje. Vlada bo takoj odredila vse potrebno za vzdržavanjc miru in reda. Razna poročila. Boji na Koroškem. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 14. aprila ob enajstih dopoldne iz uradnega vira: Dne 13. aprila so Nemci streljali z artiljerijo v odseku Dravograd, s strojnicami v odseku Pliberk. V odseku Labud so Nemci obstreljevali z lahko in težko artiljerijo tri vasi na južnem bregu Drave. Naša artiljerija je odgovarjala na Labud. V odseku Dobrava so napadli Ncmci in streljali s topništvom na. Ovšenicc, Orličo vas in Brunnhof. Nemški napad ni uspel. Naši imajo 2 ranjenca. Rusi in Jugoslovani. LDU, Bern, 14. aprila. Jugoslovanski liskovni urad v Parizu poroča: Jugoslovanski tiskovni urad je priredil prijateljski dine, h kateremu so bili povabljeni člani ruskega tiskovnega urada. Namen lega sestanka jc bil porazgovor in duševno zbližanje v teh za Slovane tako usodc-polnih časih. Prisostvovalo jc več jugoslovanskih in ruskih politikov. Govorili so profesor Pavel Popovič, Tresič - Pavičič, Smodlaka in Vošnjak, od Rusov pa bivši minister Savinkov, profesor Struvc in publicist Viktorov, Dineja sta sc udeležila tudi bivši minister Konovalov in industrijalce Trojakov. Govornik Savinkov je dejal med drugim, da jc bratsko povabilo in pozornost Jugoslovanov globoko ganila Ruse, zlasti v teh zu Rusijo liiko težkih dneh, zakaj tudi v daljni tujini nc morejo pozabiti svoje nesrečne domovine. Profesor Struvc jc povdarjal v svojem govoru, jda dokazuje veliko število ruskih inlclck- tualcev-demokratov, ki so kot prostovoljci žrtvovali svoje življenje v tej vojni, da se za osvobojenje Jugoslovanov ni borila ca-ristična Rusija, ampak ruski narod. Prisrčno bratstvo med Jugoslavijo in prenovljeno Rusijo se bo še bolj poglobilo. Razstava jugoslovanskih kiparjev v Parizu. LDU. Bern, 14. aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu javlja: Predsednik francoske republike Poincarc jc v soboto v prisotnosti generala Penelona, načelnika pariškega občinskega sveta Chassaig-ne-Goyona, prefekta Seine Autranda in ministra Lafferra otvoril razstavo jugoslovanskih kiparjev, na kateri jc zastopan najbolj Meštrovič. Poincare je sprejel Jo-vanoviča, Rozandiča, Križmana in več drugih jugoslovanskih umetnikov ter poslanika Vesniča. Razstava čeških umetnikov na Dunaju. Dunaj, 14. aprila. (ČTU.) V poslopju čehoslovaškega poslaništva v Lobkovičevi palači je danes dopoldne ob navzočnosti ententnih misij z generalom Segrejem na čelu čehoslovaški pooblaščenec na Dunaju, Tusar, otvoril razstavo čehoslovaških umetnikov, Svečanostni otvoritvi so med drugimi prisostvovali tudi zastopniki oblasti, podjetij in društev na Dunaju, čehoslovaški umetniki in meceni, Zborovanje komunistov na Dunaju. LDU. Dunaj, 14. aprila. (ČTU.) Včeraj dopoldne je imela komunistična stranka na Dunaju dve zborovanji. Med govorniki se je opažalo mnogo zastopnikov mažar-skih komunistov. Sprejeli so nastopno resolucijo: Invalidi zahtevajo takoj izplačljivi dobavni prispevk po 800 kron za osebo, zvišanje invalidne rente na 15 kron dnevno in za invalide, ki se nahajajo v bolnišnicah dnevno plačo po 4 krone ter izročitev vseh vojnih bolnišnic v vporabo vsakovrstnih bolnikov. Nato so odkorakali udeležniki zborovanja z rdečimi zastavami proti državnemu uradu za voiaške zadeve, Na polu so ustavili avtomobile, jih izpraznili ter posadili v nje invalide, Irska republika, LDU, Bern, 13, aprila. (ČTU.) Vodja Simifejnevcev De Balera jc izjavil v seji, ki se je dne 9, t. m. vršila v Dublinu, da sc jc na Irskem ustanovila samostojna irska republika. Irska 'ms «voio lastv» na volji ljudstva slonf.čo vlado, Poljaki zapuščajo Tešin, LDU, Praga, 14. aprila. (ČTU.) Po dospelih poročilih so Poljaki jeli zapuščati Tešin, Politične novice. -j- Korošci za združitev z Jugoslavijo. Belgrajske »Službene Novine« poročajo: g, Stojan Protič, ministrski predsednik kraljevske vlade, je dobil prošnje z narodnih zborov v slovenski Koroški za ujedinjenje Koroške z našim kraljestvom, in sicer iz nastopnih krajev: Pliberk, Železna Kapla, Črna, Bistrica, Galicija, Možica, Prevalje, Mežiška dolina, Sv, Peter. Veikovec, Me-ža, Črnica, Sv, Danijel, Meža na Dravi, Ojstrica, Guštanj, Kotlje, Jezersko, Pihar-ja ves, Strojna in Grm. -f Glasovanje za Jugoslavijo v črni. To je bila bomba za naše nasprotnike, ko se je razglasilo število glasov za Jugoslavijo: 1828 Slovencev v Črni na naši strani, in — samo eden nemškutar za Nemško Avstrijo. Ostali Nemci in nemškutarji pa so oddali, izjavo, da so za nerazdeljeno Koroško, Lani ob tem času se je izjavil bivši nadučitelj in župan Grollnigg v imenu občine pri nekem deželnem sestanku v Celovcu, da je črnska občina zoper Jugoslavijo. Letos o božiču je zopet nekdo i v Celovcu brez vsake legitimacije predal J Črno za Nemško Avstrijo, češ: Cela Črna — kmetje in delavci — so za Nemško Avstrijo. Sedaj pa naj sliši svet, kako resnicoljubni so Nemci! Naša občina šteje nekaj nad. 2000 prebivalcev, in od teh sc je prijavilo Jugoslaviji 1828 domačinov, drugi pa so ali privandranci ali pa nemškutarji, Laž ima kratke noge. -j- Vprašanje Goric.-; pred mirovno konferenco. Belgrajske »Službene Novine« poročajo 6. aprila iz Pariza: Danes je bila konfrenci izročena spomenica z rezultati plebiscita Gorice in Goriške. Po pred-I vojni statistiki jc bilo v tem ozemlju 154 tisoč Slovencev in 90.000 Italijanov, Spomenica pravi, da je etnografska meja ostala od 6. stoletja do danes neizpremenjena, da je bila Gorica vedno jako in kulturno nacijonalno središče. Pri vseh preganjanjih tekom vojne od strani Avstrijcev so prednjačili goriški Slovenci. S podpisi znanega plebiscita proš>ga leta in z originalnimi podpisi, zbranimi sedaj po občinah, jc islolako dokazan slovenski značaj pokrajine. 70 od 100 odstotkov prebivalstva je podpisalo protest prol; italijanski anek-siji in za priklopitev Jugoslaviji. Spomenica vsebuje izčrpne statistične podatke po ob- činah in zaključuje navajajoč radi primera, j besedilo protestne deklaracije občine Bre- ; ginj, okraj tolminski, v kateri se zahteva priklopitev k Jugoslaviji. -! Železničarska skupina Jugoslovanske strokovne zveze je izdala izjavo, v kateri se izjavlja z ozirom na sedanje razmere načeloma proti štrajku. Če bi se pa stanovske zahteve železničarjev ne dale uresničiti na drugi način, je JSZ. pripravljena stopiti tudi v štrajk, vendar pa je za ta slučaj potrebno sporazumno sodelovanje vseh treh železničarskih organizacij na Slovenskem, da železničarji nastopijo kot celoten stan pod skupnim vodilnim odborom vseh treh organizacij. •• Čez osem dni šele jc »Slov. Naroda spoznal »škodljivost« resolucij, ki jih jc sklenil shod V. L. S, v Dobrepoljah dne 20. sušca in ki so bile objavljene v »Slovencu-- dne 6. t. m. Včerajšnji »Narod« se zgraža nad tem, da je shod v posebni resoluciji dal duška zahtevi ljudstva, da sc čimprej . razpišejo volitve v konstituanto. Pravi, da resolucija narodnega predstavništva ne priznava. Saj menda zna brati in zato lahko bere v drugi resoluciji, ki mu je glavni kamen spodtike, naj narodno predstavništvo samo izdela demokratični načrt za konstituanto in volitve. To sc vendar pravi, da se priznava to predstavništvo, toda le začasno, da se pa naj čimprej skliče od ljudstva izvoljen parlament. Da bi pa to začasno predstavništvo reševalo d e f i n i t i v n o našo ustavo, zoper to je naperjen konec te resolucije. Kdor je demokrat, mora tako resolucijo le po-zdra\ijati! -j- Demok itična stilistika — hura! Sinočnji »Narod« nas je obogatil zopet s šopkom lepo dišečih stilističnih cvetk. Naj podamo nekatere, ker se bodo vsakomur dobro prilegle v urah dolgočasja: »Dobre-polje — Hura!« je naslov članka. Filozofsko jedro članka se glasi: »Kar nas je poštenih, smo sporazumni: V iem znamenju nc bomo nehali klicati: Hura!« — Pretresljiv je konec; »Jugoslovanski demokrati, na plau! Hura!« — Katastrofalne posledice nedeljske »Slovenčeve« notice »Vse za narod« pa je pribil v jedrnatem in globo-koumnem. stavku: »V te mznamenju ne bomo prenehali s svojim klicem: Hura!« — To nas resnično tolaži, da ne bo Š3 prenehal in da bomo še imeli srečo in užitek brati bisere najnovejše demokratične stilistike, n. pr, take-le: • »Mi demokratje smo zoper volitve — hura!« »Mi demokratje smo proti socializaciji velikih obratov —. hura!« »Kapital je naš — hura!« »Kdor ni z nami, je proti državi in zasluži vrv :—hura!'t -j- Sovražnike države išče sinočnji »Narod« v vrstah naše stranke. Mi smatramo tako pisanje za tako malo resno, da se proti takemu očitku niii braniti nočemo. Čisto vseeno nam je, kaj piše »Narod« v tem pogledu. Iz njegove pisave odseva le duh, ki vlada v njegovih vrstah. Po zgledu policijskih držav ti čudni demokratje iščejo sovražnikov države in smatrajo klic ljudstva, ki hoče imeti v državi svojo besedo, za državi sovražen, se hu-dujejo radi zahteve, naj se podržavijo veliki obrati, in ne kažejo za socijalne in politične potrebe ljudstva nobenega smisla. Storili bomo vse, kar je v naših močeh, da bo ia duh zmagal, predno bo narodu in državi mogel resno škodovati. -j- Trpljenje Slovencev v Prckmurju. Naši ljudje, ki. prihajajo iz Prekmurja poročajo, da je ljudstvo tam zelo razburjeno in popolnoma obupano. Želi in pričakuje jugoslovanske pomoči,. Socijalisii, ki so imeli prvotno vladno moč, so popolnoma izginili in na njihovo mesto so stopili izrecno maažaronski boljševiki. Prirejajo shode, na katerih propagirajo za staro madžarsko državo, nastopajo proti veri, zahtevajo svoboden zakon in za otroke hočejo postaviti posebne državne vzgojeval-nicc. Kdor hoče ugovarjali njihovim zahtevam, ga takoj zapro, onega pa, ki se skuša s silo branili, na mestu ustrelijo, Posebno strogo pazijo na duhovnike, o katerih sumijo, da so za Jugoslovane. -j- Mostarsko uradništvo proti stavki. Riječ Srba, Hrvata i Slovenaca« prinaša izjavo drž. uradnikov v Mostaru, v kateri se izrekajo proti stavki uradništva. Trpeli smo od detinstva pod Avstro-Ogrsko; duše so nam zasužnjili, kol odrasli smo sramotno robovali, pa sedaj, ko smo doživeli uresničenje stoletnega sna našega nareda: osvobojenje, nai mi državni uradniki, ki smo s prisego vladanja zaobljubili troiinen-skemu narodu, da nam je sreča naroda edini namen dela, a dobro države edini spas, dopustimo, da nenarodni in destruktivni elementi podkopljejo temelj naše državne zgradbe? -f Monsigr.or Fajdutti. Splitski -Jadran« poroča: Znani parlamentarce in vodja konservativne italijanske stranke, večletni poslanec v dunajskem parlamentu msgr. Faidutti jc prejel te dni od italijanske oblasti odlok, s katerim ga odpuščajo iz službe kot melropolilanrkfgi prepozita v Gorici. M^;fr. Fr.^ntti ni od poloma Avstrije došel v Gorico. -f Cadorna in Kobarid. »Journal des Dčbats« prinaša poročilo časnikarskega poročevalca o pogovoru z bivšim italijanskim poveljnikom Cadorno. Cadorna ogorčen zavrača trditve, da bi bil on po porazu pri Kobaridu dal povelje, da se armada umakne na črto Pad-Mincio. Odločno zanika trditve, da je šele maršal Foch ustavil italijansko armado na Pitvi. Sploh mu je pa najljubše, da o tem nič ne sliši. In to mu prav radi verjamemo! + Stjepan Radič v preiskovalnem zaporu. Zagrebška policija je izročila Stjepa-na Radiča sodišču, kjer se proti njemu nadaljuje preirkava. -f Čehi delajo red v Italiji. »Obzor« poroča iz Berna, da jc bilo v južna Italijo poslanih veliko število čeških legionarjev, da delajo tam red in zasledujejo bande dezerterjev in civilistov, ki plenijo in po-žigajo. Tudi v zgornji Italiji jc po večjih' mestih več čeških legij, da vzdržujejo red. Dnevne novice. — Imenovanje. Okrajni glavar dr. Viljem Baltič, prideljen ministrstvu za notranje zadeve je imenovan za vladnega svetnika, okrajni komisar dr. Franc Lo-> gar je prideljen ministrskemu podpredsedniku dr. Korošcu pa za vladnega tajnika. — Imenovanja pri južni železnici. Imenovani so: višji revident in postajenačelnik v Logatcu Franc Vidic za transportnega kontrolorja pri obratnem nadzorstvu Ljubljana, prideljen v Mariboru, višji revident v Ljubljani Rudolf Jakhel za postajenačel-nika v Celju, višji revident Srečko Ramer za postajenacelnika v Rajhenburgu in revident Jozcf Grilc za postajenacelnika v Poljčanah. — Begunski sosvet. Te oni so imeli begunci iz vseh krajev zasedenega ozemlja sestanek v gostilni Zlatorog v Ljubljani. Posvetovali so sc, kako hi si izboljšali svoje žalostne razmere. Rezultat posvetovanja je bil ta. da so izvolili izmed sebe poseben odbor »sosvet«, ki šteje 9 članov. Ta odbor sc bo skupno s posredovalnim uradom za begunce v Ljubljani in še s 3 člani, zastopniki deželne vlade, bavil z vsemi begunskimi vprašanji. V ta namen so begunci sklenili več resolucij in jih odposlali na deželno vlado. — Pisarna Jugoslovanske strokovne zveze se je preselila iz Ljudskega doma v Jugoslovansko tiskarno, II. nadstropje (poleg tajništva S. I.. S.). Vsi dopisi in vprašanja naj se pošiljajo vedno na novi naslov, Uradne ure so od 8, do 12. ure dopoldne in od 1. do 3. ure popoldne. — Zvišanje oskrbovalnih taks. Vsem deželnim bolnicam na Slov. Štajerskem je deželna vlada dovolila sledeči povišek oskrbovalnih taks: za I. razred od 28 K na 30 K, za L. razred od 16 K na 18 K in za III. razred od 4 K 50 vin. na 7 K. — V ženski bolnici v Novem mestu se zvišajo takse za I. razred na 20 K, za II. razred na 15 kron .in za III. razred na 5 K 50 vin, — Slovenski ujetniki na Italijanskem. Za slovenske ujetnike domačega 17. peš-polka v taborišču Teano pri Kaserti je vsled posredovanja polkovnega župnika Martina Škerjanca deželna vlada nakazala podporo 1000 frankov. Večji znesek se dovoli za podporo slovenskih ujetnikov v Italiji sploh. — Napad na vlak, LDU Maribor, dne 14. aprila. Pred kratkim so med postajama Pragersko in Slovensko Bistrico metali neznani zločinci na nočni vlak Ljubljana— Maribor ročne granate. Ena je zadela poštni ambulančni voz, kjer je povzročila veliko škode. — Red na pošti. Iz Brežic nam poročajo, da dobe »Slovenca« redni naročniki vsak drug dan po dve številki likratu, mej tem, ko ga dobiva razprodajalec redno. Kdor ga hoče tedaj brati, ga mora kupiti, dasi ima naročenega. Ne vemo, kje tiči temu vzrok. Čc prihaja redno enemu, bi moral prihajati istotako redno tudi drugim. — Licence za kinematografe v Sloveniji, ki bi imeli ugasniti s 14. aprilom, se podaljšajo do tedaj, ko izide izvršilna na-redba o podržavljenju in monopolizaciji kinematografov. — Panika med verižniki. Iz Sarajeva poročajo: Vsled prihoda ameriške masti, slanine in svinjskega mesa je zavladala med verižniki silna panika. Sedaj, ko so meje odprte za uvoz prekomorskega blaga, se bodo življenjske razmere vsak dan zboljšavale, a verižniki bodo doživljali tudi vsak ^an nova razočaranja. — Novo štetje ur. Belgrajska »Pravda« javlja, da je ministrski svet sklenil, da se na vsem ozemlju kraljestva SHS uvede s 1. majem novo štetje dnevnega časa od 1 do 24 ur. — Srbski kazenski zakon razširjen na vse ozemlje SHS. Belgrajske »Službene Novine« prinašajo naredbo, da se pravo-močnost poglavia IX. in X. kazenskega zakona za kraljevino Srbijo razširi na vse ozemlje kraljestva SHS. — Kako ceno |e na Reki. Na Reki stane mala škatljica vžigalic od 1 K 20 v do 1 K 40 v. — Poroka. V Belgradu se je poročil poslanec narodnega predstavništva prof. dr. Pavel Pestotnik z gospo Geršakovo iz Ljubljane. Poročal je ministrski podpredsednik dr. Korošec, za priči sta bila ministra dr. Kramer in Lukimč. — Razpis dveh zdravniških mest pri južni železnici v Ljubljani. Južna železnica razpisuje s tem dvoje mest železniških zdravnikov v Ljubljani. Kompetenti morajo biti doktorji vsega zdravilstva ter fizično sposobni za službo. V prošnjah naj navedejo, ako imajo že kako stalno mesto ter podajo izjavo, da bi v bodoče poleg železniške službe sprejeli kako drugo stalno mesto le s privoljenjem južne železnice; priložiti je treba krstni list, domovinski list, kratek curriculum vitae s spričevali o študijah in dosedanjem službovanju. Nasloviti se morajo prošnje na administrativno ravnateljstvo na Dunaju ter oddati do vštetega 25. malega travna t. 1. pri personalnem oddelku obratnega nadzorništva južne železnice v Ljubljani (Vojaška ulica), kjer se dobijo tudi vsa nadaljna pojasnila. O fizični sposobljenosti kompententov bo oddal svoje mnenje sanitetni konzulent gospod dr. Ivan Geiger, železniški zdravnik v Ljubljani. — Prosi se dotičnega, ki je dal pismo, prinešeno iz Italije naslovljeno na Ivano Dolenc, Javornik, da naznani svoj naslov proti povrnitvi stroškov na Ivano Dolenc, p. Javornik, Gorenjsko. Pismo jc bilo oddano na pošto v Polhovem Gradcu. Uubiianske novice. lj Prosvetno društvo za kolodvorski okraj. Danes zvečer cb vi8. bo cdborova seja. lj Vodnikova slavnost naše prosvete se vrši v nedeljo dne 6. majnika v Ljudskem domu. Podrobnosti priobčimo prihodnje dni. lj Pevska vaja se vrši v sredo 16. t. ra. točno ob osmih zvečer v društveni sobi na Jurčičevem trgu za ves zbor. To bo hkrati pred veliko nočjo zadnja skupna skušnja, zato prosim, pridite vsi! Pevo-vodia. lj O moderni in higijenični kosmetiki. Naznanjamo, da nadaljuje g. dr. Ivan Pin-tar to svoje predavanje v sredo dne 16. t. mes. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma ter vabimo k obilni udeležbi. Vstopnina 1 K. lj Slomškova zveza. Prijateljski sestanek članov Slom. Zv. se vrši na Vel, sredo ob 10, dop, v Ljuds- Domu I. desno, Prost razgovor o sedanjem učit. in šol. položaju. Dobrodošli so posebno tovariši z dežele. lj Slovensko zdravniško društvo vabi vse svoje člane na sestanek dne 15. t. m, ob 5. uri popoldne v hotelu Union v »rožicah«, Sestanka se udeleži gosp. profesor dr. Čačkovič iz Zagreba in so še posebej vabljeni ljubljanski gospodje kirurgi. lj Društvo zasebnih uradnikov in uradnic naznanja, da srbohrvaški tečaj med velikonočnimi počitnicami odpade in se zopet prične v petek 25. t. m. lj Krojaški mojstri se vljudno vabijo danes v torek dne 15. aprila ob 7, uri zvečer na važen sestanek, ki se bode vršil v gostilni pri Zabukovcu »Zlati ribi«. Udeležite se ga vsi, ker stvar je resna in vsakomur posebno v korist! lj Socialnodemokratični shod. V nedeljo popoldne je bil pred Mestnim domom socialnodemokratični shod, na katerem so govorniki razpravljali o ljubljanski aprovizaciji, o razmerah v vodmatski jubilejni ubožnici ter o potrebi uvedbe splošne in enake volilne pravice za ljubljanski občinski svet. Sprejele so se resolucije, v katerih se protestira proti sedanjim aprovizačnim razmeram, kakor tudi onim v jubilejni ubožnici, ter zahteva uvedbo splošne in enake volilne pravice. lj Sestanek bivših vojnih dobaviteljev, ki imajo še terjatve proti staremu avstrijskemu erarju, se je vršil v nedeljo dopoldne. Ugotovilo se je, da dosedaj še ničesar niso dosegli, da bi likvidujoče vojno ministrstvo na Dunaju izplačalo te terjatve. Stavila se je na vlado nova resolucija, ki zahteva med drugim, da odpošlje vlada dva zastopnika upnikov kot vladna odposlanca v Belgrad, na Dunaj in v Prago, da proučita način, kako priti do izplačila. Za slučaj, da bi resolucija ostala brezuspešna, nameravajo nastopiti pravno pot. Končno se je izvolil nov odbor, katerega predsednik je g. Zeball. lj I. splošno društvo jugoslovanskih vpokojencev v Ljubljani sklicuje javni društveni shod v torek, dne 16. t. m. ob 10, uri dopoldne pred Mestnim domom v Ljubljani. Dnevni red: Beda vpokojencev. Zahtevanje takoišnie odpoiuoči. — Časi so resni! Tovariši udeležile se, da dejansko pokažemo našo potrebo, Predsednik. lj Gremij trgovcev naznanja svojim članom, da je preselil svojo pisarno v Gradišče št, 17. I. nadstr. Uradne ure od 8. do 2. ure. If Usmiljena srca! V Rožni dolini št, 10 pri Ljubljani je umrl na posledicah voine delavec Podlesnik. Zapustil je 11 otrok, izmed katerih je 10 v starosti od 6 mesecev do 14 let. Uboga vdova je vs«ga usmiljenja vredna. Darove v denarju, blagu ali hrani drage volje sprejema »Dobrodelnost« v Ljubljani, Poljanska cesta 4. ljani. In na tega naj pridejo agitirat za novi pod srancoskim nadzorstvom. Popoldne je pod 14 leti se ne smejo nameščati kot delav-z domačim, ako ima prvi postavno pravico lj Letalska stotnija SHS sprejme več dobrih civilnih tesarjev, mizarjev in enega kovinskega strugarja v službo. Prosilci naj se prijavijo osebno pri poveljstvu stotnijc v Spodnji Šiški. Nainoveiie. STROGA KONTROLA TRGOVINE Z ŽIVILI. Izvozni listi za živež. (Izvirno poročilo »Slovencu.«.) m Belgrad, 14. aprila. Minister za prehrano dr, Korošec je uvedel za trgovino žita, mesa in masti uvozne liste, ki se bodo izdajali le za aprovizacije in trgovce. Za promet v eni pokrajini bodo izdajale izvozne liste okrožne oblasti, za pron :t iz ene pokrajine v drugo pa pokrajinske vlade. Ti izvozni listi bodo imeli značaj javnih listin ter jih ne bo mogoče prenesli na drugo osebo. POLITIČNI POLOŽAJ. (Izvirno poročilo »Slovencu.*.) - m Belgrad, 14. aprila, V političnem položaju ni prišlo do nobene znatne spremembe. Važna je le izjava ministrskega predsednika Protiča, ki jo je podal v radikalnem klubu, da mu je notranji minister Pribičevič izjavil, da nova stranka ne misli Protiču glasovati nezaupnice. V slučaju, če bi prišlo do opozicije bloka, bi odstopila celokupna vlada. KRONSKI SVET. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 14, aprila, V soboto po-polde se je vršil kronski svet pod predsedstvom regenta Aleksandra. Udeležili so se ga vsi ministri. V poučenih krogih se govori. da je kronski svet razpravljal o resnih vojaških vprašanjih. RADIKALNI DISIDENTI MOLČE. (Izvirno poročilo »Slovencu*.) m Belgrad, 14. aprila. Radikalni disi-denti so odklonili podati izjavo, kakšno stališče zavzemajo napram demokratskemu bloku, češ da je organizacija šele v teku, Tozadevno izjavo bodo podali pozneje, BOJ V SOCIJALNI DEMOKRACIJI. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 14, aprila, O Veliki noči bi se imel vršiti v Brodu na Savi kongres vseh socialno-demokratičnili strank v Jugoslaviji v svrho zedinjenja. Ta shod je sklicala srbijanska soc. dem. stranka, Vrši se hud boj med levico in desnico. Desnica je za to, da se potom parlamentarizma, doseže socialistična država, levica bi pa rada s krvavim preobratom uvedla diktaturo proletarijata. Radi nesoglasij sc kongres ne bo vršil, pač pa se bodo 6. maja sešli v Belgradu glavni zastopniki socialističnih organizacij. ZBOROVANJE SRBSKIH SOCIALISTOV. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 14. aprila. Danes so imeli socialisti zborovanje. Protestirali so proti rešitvi stanovanjskega vprašanja, proti omejitvi svobodnega tiska in zborovanja. ZA GRŠKO-JUGOSLOVANSKI RU-MUNSKI BLOK. (Izvirno poročilo ^Slovencu«.) m Belgrad, 14. aprila. Nikola Pasič je izjavil dopisniku »Tempsa«, da vprašanje mej med Srbijo in Rumunijo napreduje. Ako se bo to vprašanje rešilo na ugoden način, bi se mogel nanovo oživotvoriti stari grŠko-srbski-rumunski blok. Na ta način bi zginila nevarnost boljševizma v Rumu-niji. ITALIJA SE NE MORE ODREČL (Izvirno poročilo Slovencu.) m Reka, 14, aprila. »Giornale d'Ita-lia« piše, da se Italija nikakor ue more odreči Reki, Zadru, Šibeniku in dalmatinskim otokom. Nobena italijanska vlada ne bi mogla podpisati miru, ki bi kaj takega sklenili. ENTENTN1 ČASNIKARJI V JUGO-SLAVIJJ. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Reka, 14. aprila. Ameriški, angleški in francoski časnikarji, ki so bili nedavno v Ljubljani in Zagrebu, so z Rek«; na francoski torpedovki odpotovali v Split. SRBSKI SOKOL V ZAGREBU. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 14. aprila. Včeraj popoldne ob 3, uri sc je vršil velik shod srbskih Sokolov, L i r-o v znak popolnega narodnega ujedinjenja sklenili, da sc njihovo društvo ne bo več imenovalo srbski Sokol, marveč Sokol v Zagrebu. NOV KRALJEVI DVOR. (Izvirno poročilo »Slovencu \) m Belgrad, 14, aprila. Potrjuje se vest, da se bo na Kalimegdanu sezidal nov kraljevi dvor. Dosedanji konuk bodo porabili za zunanje ministrstvo, BELGRAJSKO ČASOPISJE O NOVEM BLOKU. LDU Belgrad, 14. aprila. Belgrajsko časopisje se živahno bavi s fuzijo bivšega demokratskega kluba s srbskimi opožici-jonalninti strankami. Večina listov pozdravlja to združitev, . Pravda- piše med drugim: Konstituiranje demokratske za-jednice, proklamirano z manifestom dne 1. aprila t, 1., znači novo dobo v našem političnem življenju, S tem se enkrat zaključi dosedanja narodna raždvojenost in začne nova srečnejša doba političnega in državnega življenja celokupnega našega naroda. Namesto plemenskih, pokrajinskih in lokalnih strank stopa sedaj prvi pot na površje stranka, ki nosi splošen narodni značaj in ki razširja svoj delokrog na vse ozemlje našega naroda od Soče do Var-darja, od Celovca do Djevdjel;je, Potreba ustvariti tako močne politične skupine j; bila za vsakega oči vidna, komur leži na srcu boljša bodočnost naše domovine. — »Večerne Novosti« pravijo v svojem članku /Grupiranje strak«, da je brezdvomna korist, ker se jc pomedla iz strank razcepljenost, ki je bila dosedaj silno škodljiva za naše parlamentarno življenje, Radikalna stranka je bila zato tako močna, ker so bile ostale stranke raztrgane. Stranke so morale po potrebi sklepati kompromise z radikalci in tudi ti z opozicijo, SVETOVNA REVOLUCIJA V DESETIH LETIH. LDU Stockholm, 14. aprila. Zastopnik Wolffovega urada poroča o razgovoru, ki ga je imel pred kratkim z Ljemnom, nastopno; Ljenin je priznal, da sc je v svojem naziranju, do kdaj mora nastopiti svetovna revolucija, vračunal. Ta bo nastopila najkasneje v desetih letih, Rusija pa ne more tako dolgo čakati. Kar najhitreje je treba poskrbeti za prometne možnosti. Železniške proge se morajo čimprej popraviti. Želeti bi bilo, da v tem oziru pomagajo tudi nemški inženirji in da bi Rusija dobila tudi nemške lokomotive na razpolago. Prosveta. pr Ugrabljena Evelina Palječi. Ko se je v jeseni pripravljala otvoritev našega gledališča, smo sanjali o lepih dneh, govorili, pisali in deklami rali slavospeve preporodu svoje narodne umetnosti in delali načrte, da je bilo kaj. Med drugimi hvalevrednimi osnutki je bil tudi umetniški svet, ki je združil nekaj najboljših naših ljudi, ki imajo smisla za lepo in za pravo umetnost. Uprizorjena »Evelina« pa je dokazala, da ali umetniški svet nič ne dela, ali pa je brez moči in vpliva, ker če kaj nima z umetnostjo ničesar stika, ga »Evelina« nima in, če je kaj grdega in nizkega, je to Evelina. Človeka jc sram in ne more razumeti, da je prostora na našem odru, v našem prvem in največjem gledališču takim nestvorom. Stvar je prekočljiva, da bi mogel tu utemeljiti svojo obsodbo. Pozovem za pričo vse resno bčinstvo, ki ima čut nravne dostojnosti, naj samo obračuna z vodstvom in s tistimi me-odajnimi čini-telji, ki z vso silo butajo ob vrata našega svetišča z umazanim kopitom. Nam je pri srcu v prvi vrsti naša mladina, naš naraščaj. Naša mladina bo morala bržkone oprostiti drage ujarmljene brate tujega robstva. To bo trdo del d, ki ga bo mogel izvršiti samo nravno iu telesno trd, močan in jeklen rod. K temu pa je treba mladino, naš up, vzgojiti. S takimi sredstvi pa delate z so silo proti nam. Oni mali prostor' tam zadaj pri vratih, kjer se tišči revni dijak, naša nada. oni prostor mi je v gledališču vedno najsvetejši. Skoro bi rekel, da je z malimi izjemami samo tam zastopana smisel za pravo umetnost, težnja po vzvišenem, hrepenenje po lepoti, tam je polje, kamor pada zrnje z odra, da rodi sad ali osat. In tem nežnim srcem vsiljujete tako hrano! Se-li zavedate škode! Proti taki potvori umetnosti najodločnejše protestiramo v imenu onih mladih nadebudnežev, ki morda v trenotku niti nc čutijo, kako grenak je strup, ki se jim ga nudi pod laži-umetnostjo. Poživljamo javne činitelje, ki morajo skrbeti za nravnost, one činitelje, ki so pred nedavnim časom odločno iztrebili ua mah tolerančne hiše, da jc ta nevarnost veliko večja. Kdor ima opraviti z od-gojo, ve, kam pelje taka pot mladino in ve za posledice. Mislim, da imajo bratje Čelu tudi kaj boljšega in prav dobrega za oder in bi sc dobri, jedrnati češki narod lepo zahvalil svojim apostolom, če bi vedel, da nam hočejo z enakimi izrodki bolnih duš vsiljevati mnenje o njegovi umetnosti. »Evelina • spada kam drugam, pa ne na naš oder. In oni, ki itni jc tako pri srcu, naj gredo ž njo! Srečno pat! Paljači jc vodil Rukavina, Uspela jc opera dokaj dobro. Zbor se ini zdi, se jt' malo posušil, ni več tiko ločen, in sen in ;»;» tako močan, kol ic bil. Drvota je bil zopet dosledno na vrhuncu. Druge vloge so bile povprečno prav. dobro. Zagrebška borza. LDU, Zagreb, 12. aprila. Zaključni kurzi ua današnji borzi: Donar; Blago Banka za trg., obrt in industrijo 460 470 Banka in hranilnica zu, Primorje na sušaku, novo doluice . . 510 520 Hrvatska eskomptna banka . . 1415 1425 Eskomtna in meni. banlca, Brod nove delnico, . — 4C0 Hipotekama banka, Zagreb nove delnica . . ■ 398 Jadranska banka, nove..... _ 8S0 Hrvatska kreditna banka nuve 8?o 905 Obrtna banka ......... 228 232 Poljodelsica Danka....... 102 1C6 Prva urvatska hranilnica, stare 9025 nove > — 86G0 Rečka pnčka banka....... 306 310 705 715 Sladkorna tovarna. Osjelc . . . 2500 2750 •112°/o zadolž. hrv.-slav. hip. banke 113 llfi 4"2%, zadolžnice mosta Zagreba . 112 116 a Prodajalci krušne moke namesto fcrubi. Na vsako krušno rodbinsko legitimacijo, na katero je pritisnil prodajalec krušne moke svojo štampilijo, se dobi za vsako osebo 1 kg krušne moke, ki stane 4 K 66 vin. Strankam se smejo odvzeti lo odrezki za sredo, četrtek, petek in soboto. Kdor pa ne more vzeti na enkrat vse krušne moke, jo vzame lahko ludi samo na eden ali dva odrezka. V tem slučaju imajo prodajalci krušne moke postopali sledeče: N. pr.: Na krušni legitimaciji je vpisanih 5 oseb. Ker dobi vsaka oseba po 1 kg moke, dobi stranka na 4 odrezke za sredo, četrtek, petek in soboto skupaj 5 kg moke. Če ne more vzeti stranka hkratu vse moke, Jobi lahko na odrezek za sredo četrtino vse moke, torej 1 in četrt kg, na odrezke za sredo in četrtek polovico moke, torej 2 in pol kg itd. Na ostale 4 odrezke se bode dobilo pozneje še po 40 dkg moke za osebo, kar se pravočasno objavi, Stem bode cela krušna legitimacija izrabljena, ker sc na tekoče krušne legitimacije ne, dobi za osebo več kot skupaj 1 kg 40 dkg moke namesto kruha. a Krušno moko bodo prodajali. — V I, okraju. Na krušne izkaznico št. 1 in 2 Čižman, Pred Škofijo, na krušno izkaznico, št. 3 in 4 Špcnko, Kopitarjeva ulica. — V II, okraju, Na krušne izkaznice št. 5, 6 in 7 Zorman, Stari trg, na krušne izkaznice št. 8, 9 in 10 Zore, Sv. Florijana ulica. — V III, okraju. Na krušne izkaznice št. 11, 12 in 13 Vreček, Korunova ulica, na krušne izkaznice št, 14 in 15 Velkavrh,' Rimska cesta, — V IV. okraju. Na krušne iz- kaznice št. 16, 17 in 18 Fajdiga, Valvazor- jev trg, na krušne izkaznice št. 19 in 20 Leskovcc - Meden, Jurčičev trg. — V V. okraju, Na krušne izkaznice št. 2.1, 22 in 23 Zore, Dunajska cesta, na krušne izkaznice št, 24, 25 in 26 Sark, Marije Terezije cesta. — V VI. okraju. Na krušne izkaznice št, 27, 28 in 29 Simončič, Sv. Petra cesta, na krušne izkaznicc št. 30 in 31 Mencinger Anton, Sv. Petra cesta. — V VII. okraju, Na krušne izkaznice št. 32 in 33 Skubic, Sp. Šiška, na krušne izkaznice št. 34 in 35 Zorman, Sp. Šiška. — V VIII. okraju. Na krušne izkaznice št. 36, 37 in 38 Šarabon, Zaloška cesta, na krušne izkaznice št. 39, 40 in 41 Sušnik, Zaloška cesta. — V IX. okraju. Na krušne izkaznice št, 42 in 43 Marenče, Dolenjska cesta. — X. okraju. Na krušne izkaznicc št. 44, 45 in 46, Marn, Glince. a Prodajalci kruha in peki naj v torek vprašajo vsako stranko, ako hoče mesto kruha krušno moko. Kdor hoče moko, naj se mu vrne krušne karte in prečrta krušno legitimacijo, na katero bode potem dobival moko v gori navedenih trgovinah. Krušne izkaznice pa spravi prodajalec moke, cla se izkaže, koliko je izdal moke. a Gori navedeni prodajalci krušne moke naj sc takoj zglasc v mestno posvetovalnico, ker se mora moka žo v sredo zjutraj prodajati, a. Vsi prodajalci moke naj se zglase v torek ob 9. uri v. mestno posvetovalnico, ker te bode dajalo za praznike na vsako izkaznico za moko še pol kilograma moke za pecivo. Kilogram moke za kuho, ki se dobi vsakih 14 dni, se nakaže pozneje drugi teden. a Prispevki za cenejši kruh za člane ubožne akcije z A, B in C izkaznicami, za I. in 11. uradniško skupino ter na B in C izkaznicami za Mbste in Vič se izplačujejo izključno lc še v ponedeljek 14. in torek, 15. t. m, in sicer dopoldne v mestni posvetovalnici, popoldne pri krušni komisiji na magistratu. Pozneje jc vsako izplačilo izključeno, ker sc komisija, ki izplačuje to j prispevke, razide. Zamudniki naj torej po-slcdicc sami sebi pripišejo. a Prodaja moke za praznike. Na vsako izkaznico za moko se dobi pol kg moke za pc.civo. Kilogram stane 4 K 66 vin. Stranicam naj sc od izkaznice za moko odreže lc desna polovica, da prihodnji teden dobe na izkaznice za moko šc 1 ktf moke za pecivo. H kašlju ln obrlpelosll nagibajo tamo osebo, ki zanemarjajo negovanje grla. Treba je vsak dan izplakovati usta. in grlo z razredčenim Fellerjevirn Elzafluidom. Tu osvežujoča, razkužn-Joča, razkrajajoča izMakovanja no odstranijo samo nozdra vih posledic prahu, dima, temveč tudi krope žlezo v žrelu. Kdor tako rabi Fellerjev fluld, ta io oa'bolje zavarovan proti kašliu in ohri-peiosti. Izidakovanja razkrajalo žlezo, pospešujejo izmeček in hlade bolečine $ dvojnatib ali 3 Specialni steklenici tega domačega zdravila pošlje kamor koli za 19 K lekarnar E. V. Feller, Stu-bica, EUatrg 134, Hrvatsko. Kdor trpi na zagatenju, naj vaameFellencvunrlo odvajaioCe rabarbarske EI/a'ki okolici. Ponudbe na upravo „Sio venca pod "Posestvo«. železna konstrukcija in steklo, vse Se novo, se proda. Naslov pri upravništvu pod 2373. Naravno malinovo in citronovo esenco ln druge potrebščine za izdelavo do« brili pokali«, kakor tudi 70<>/0 malinovo fondantesenco za aromatiziranjo kan di to v priporoča destilacija esenc Srečko Potnik, Lmbljana, Slomškova ulica 27. Istotam se kupijo sveži, čisti olupki oranž, kg 15-— K. 2286 Opravo za spolno sodo, ive posamezni omari in glasovir ponudbe s ceno pod Begunec na upravo Slovenca. ClMlnil izučen ključavničar dobi allUJUlft službo 1. junija pri tvrdki Zabret & Korap., Britof pr. Kranju. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pro-tužno vest, da je naš iskreno-ijubljeni in nepozabni srn, ofirema brat MAKS ILIAŠ v nedeljo, dne 13. aprila 1919, ob 1. uri popoldne po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v 18. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se vrši v torek, dne 15. aprila ob po! 2. uri popoldne iz hi$e žalosti, Zelena jama St. 111. na pokopališče k Svetemu Križu. Ljubljana, 14. aprila 1919. Ivan In Marija, starši. Ivan, Stanko, brata. — Mfcf, Angelca, Fanica, sestre. Naročajte ..Slovenca"! umm, C amnip čisti lu beli I. mcjoslovanska O Ulll J nu tovarna za kemično čiščenje IOS. REICH, Lju 'ljana. Poljanski nasip a ------__ • ta pasa. nekoliko civilnih in vojaških vratmkov (št. 38* in ena pletena košara s preobleko (70X40 cm). Na ogled od 1 —2. ure popoldne Cesarja Jožefa trg 10, dvorišče, desno, zadnja vrata. Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočuha povodom smrti naše nadvseljubliene, nenadomestljive soproge ozir. dobre mamice in hčerke, gospe roj. Hvala izrekam v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov svojo najsrčnejšo zahvalo. Poseboj pa se zanvaljujem vsem darovateliem krasnega cvetja in vsem, ki so spremili nepozabno pokoj nico tako mnogobrojno na njeni zadnji poti. V Ljubljani; 14. apr. 1919. Selmar Kruhme, konc. zobotehnik. iMestnl ponrebnt zavod v LlublianL Zahoala. Tekom bolezni in ob smrti našega preljubijenega Rudi Koilmaisa smo prejeli od vseh strani naj-prisrčnejše izraze sočutja in sožalja, za katere se moremo le tem potom zahvaliti vsem vojnim in bolniškim tovarišem kakor tudi čč. sestram, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem blagega pokojnika. Osobito pa bodi tukaj izrečena najlepša zahvala gg. zdravnikom dr. Slecoti in dr. Šlajmerju za njuno strokovno in brezprimerno požrtvovalno zdravniško skrb, čast. g. ku-ratu Bonaču za njegov tako genljivi tolažilni nagrobni govor, ter g. kapitanu dr. Treo-tu. Vsem. ki 30 nas tolažili v teh bridkih urah, naj Bog plati! Ljubljano, 15 aprila 1919. Vdova Lojzika Kollman ter rodbine Kollman, Peikoslg, šeibec. Znaki za trpllotedn ko . . po K 2 —. SveiinHco sv. Franje, novo srebro.......po K 1 20 Svet n ce škopulirukenovo sreb'0.....po K. , K 2 5!», K 2—, K 1-50, K 12B, K !•_, K -.80. K .-60. Pil večjem naročilu 20 o'0 popusta! »Narodna knjižim«, Zagreb, Rib« ak 6. IZJAVA. Podpisani odločno izjavim, da se nisem povodom svojepu 7adn ega bivanja v Celovcu riikier izjavil za Nemško Avstriio in nisem storil nobenega koraka zoper Jugoslavijo. Črna pri Prevaljah. 11. aprila 1919 M. Puntenqruber, trgovec in posestnik. • l nova kompletna sesat ka obstoječa iz: • >eleznega stoiala, gonilnega kolesa, delujočega cilindra ter 80 m železnih cevi 11/4 eole; 1 novo žensko kolo s predvomo pnevmatiko; 2 dobro ohranjeni moški kolesi, pri N Pustinek, klepar v Sevnici ob Savi Mladenič * *•«■« roublne, zanesljiv, vojaščine prost, ki inm voljo stalno slutiti, se sprejme ko! pisni onoša z dobro plačo in hrano. - Kje, pove upravmStvo -Slovenca pod .VaSki pi&mouoša 2453» Mala hiša (vita) v Cel!a (tudi predmestju) z enim ali dvema stanovan erna, pritUlinami in z vrtom se kupi. Ponudbe s ceno na upravo fcSloveuca« pod šifro »Umlrov-Ijenikc 2427. Proda se dobro ohranjena mestna tehtnica za 2000 klg teže ria uteže ter skoraj nova deciuia na labimca za 200 klg. Ponudbe stavi tvrdka Mihael OiuaI.cn, Višnjagora. in vse odpadne maščobe kupuje po najvišiih dnevnih cenah tvoraica mila in sode ig.iac FOC », Kranj. Išče se poštena, vestna v • 1 II • lUIlkvi za graščino. Poizvedbe: FeMks Urbane L;ub'iaDa. Iščem za. takoj večjo LEPO SOBO za dve osebi s brano aH pa sobo in kuhinjo. Prispevek za hrano v naturatiiah. — Ponudbe na: Dr. Kodre, Kočevje Večja množina D£LHUCEII ter zanesliivih HIHPCEU se sprejme stal i o, hrana in stanovanje v hiši ter perilo prosto prania, plača po dogovoru. Cesta na Kodeljevo št 8 Ljub Jana. irgovsha ti. priv. ev. tudi stivjuče seli Obvezne pismene ponudbe ua icijo m. Ljubljana, Kongresni trg 3. med Istim tudi zelo dobro ohranjena po-htirana miz« ikl sc lahko podtilišu) so nroda v Ko'odvorskt ulici 13.1. nad. Ogleda se laln.o Viak dan med 2. in 3. uro popoldne. Sprejme se do /a obiezovauje smrekovega losa proti dobri plači in preskrbi z živežem. Ponudbe ua Aklhaji Outabon, V.Snjagora V na p m vzamem yečjo trgovino na Spodnjem Štajerskem na prometnem kruju. ako mogoče z neka) posestva Cenjene ponudbe pod ..Jugoslovan" postnoležeCe So tanj. staro in novo sllvovkc ram itd. nudim po naj' nižjih cenah. Kupujem »PMUIHI M. Rant, Kranj. St. 3277. Razpis. fina nularca iz Banata po nizki ceni so dobi v večji ali maniši množini: Vila „Franja" zraven novešole na Jeseniceih, Gorenjsko. Naznanilo. Naznan am slavnemu občinstvu da sem otvoni svojo čevljarsko obrt. Izdeljujejo se zanesljivo vsakovrstna obuvala, kakor tudi popravila se to-rno izdeijujeio. Naprodaj je tudi več parov novih finih čevljev amerikanske fazone, ševro, Iakasti in boKsasti, na •.zbero tudi boks-usnje in teletma. Se aljudno priporočata slav. občinstvu Franc Travnik, čevljar v Gradu, j Trebnje, Dolenjko. Pri zdravilišču v Rogaški Sla lnl se oddajo potom javnega razpisa z* zdraviliško dobo leta 1919 nastopni trgovski prostori proti navedenim letnim najemnim zneskom: I. Zdraviliška restavracija za 5000 K. II. Hotel „Hoštau za 8000 K. III. Trgovina z rnešflnim blagom v ..Tržaški hiši" za 3000 K. IV. Brivnica in čes«lnica v ..Zagrebški hiši" za 700 K. V. Trgovina z delikatesami za 1000 K. VI. Trgovina z galanterijskim blagom za 1000 K. VII. Knjigarna za 500 K. VIII. Trgovina z zlatnino in srebrnino za 500 K. IX. Trgovina z urami za 200 K. X. Kroiaška trgov na za 300 K. XI. Trgovina z modnim blagom (Kokoschineggov paviljon) za 1200 K. Xil. Paviljon za prodaio peciva za L00 K. Navedene naiemn:nske zneske je smatrati za najrasniše ponudke, vendar poverjeništvo za javna dela pri oddali ni vezano na najvišje ponudite. Glede morebitnega prevzema inventarja, v koliKor je last dosedanjih na emnikov, se moia novi najemnik sam pogoditi s svojim prednikom. Ponudbam, kateie jo vložiti dj dne 20. aprila ? I. pri poverjenišlvu za javna dela v Ljubljani je poleg ponudbe nalenin'nskega znesKa pritožiti dokaze: i. o st.okovni usposouljenosti, 2. o narodnosti m 3. o zadostni višini obratne glavnice. Natanrnej a poiasnila daje ravnateljstvo zdravilišča v RogaškJ Slatini ozir. so tara razvidna. V L j u b 1 j a n i, dao 10. aprila 1919. Poverjeništvo sa Javna dela. Brez posebnega obvestila. Žalostnim srcem naznanjamo, da je naš iskrenoljubljeni, predobri soprog, očo, stari oče in tast, gospod Franc Spiller poštni podciadnlk v p. danes popoldne previden s sv. zakramenti v svojem 77. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrSi v torek dne 15. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiSe žalosti v Novem Vodmatu št. 76 na pokopališče k sv. Križa. Blagega rajnkega priporočamo v molitev in blag spomin, V Ljubljani, dne 13. aprila 1919. Dr. Fran SplUer-Muys, sodnik Marija Snillerjeva, Lndovik SpiUct, uradnik soproga, sinova. Anlča Sp{iler. «iuysovn roj. fearc, Nnia, sinahn. vnukinja, Aicstiil poitrctml ravnd v ^'abllon'. na sUuO GsnljenB trte so na predaj in sicer za 1.1919. Kdor si želi svoj vinograd, lopo, močno, dobrovkoremnjeno, zdravo in sortirano cepljeno trsje najboljših vr>-t? Cepljene trte se dobijo posebno močne enoletne. Dobi se tudi lepo vkoreninjena bela šmamlca. Cena trtam po dogovoru. Cepljene trte prodaja: Franc trtnr, pd S*. Limu ! v Slov. {oricafi, p Mci pri Piuiii, Slajersho. mizica, omara za knj'go. pisalno miza za dame, ogledalo za 2300 K in deko- racijski divan za 850 K. Klc nove upravništvo »Slovenca, pod St. 2421. mmm samo boiiša n^oif. vcSča knjigovodstva, slovenske I*: nemške stenogr3fij« kakor tudi strojepisja se sype me Znanje erbo-hrvaščine in zmožnost satnostoinega dopisovanja daje prednost. Začetnice izključene. — Ponudbe z zahteva plače pod ..Ljubljana st. 125" na upravo tega lista. i Mila polili pod roko u skladišču „EHK.KHN", sd daiiEs naprej osak dan. St. 211. Oglas. Gozdno in dsmsnsko oskrbaiJtvo v Bohinjski Bistrici razp!sul« oddajo« 740 prm trdih drv ki leže na Kop'Sču v Suh , ob gozdni poti, 1 !unč:'č, l.jubljana, Blciweisova — cesta štev. 18 (nasproti lteeju). — Večje Število solidno in Ifčno izgotovJjesiih im w domačerja Izdelka v različni velikosti Je naprodaj pri 2194 (3) Franc Ravberju, ključavničarju Ljubljana, Marije Terezije ccsta št. 6. Prevzemajo se različna ključavničarska fn konštruk-oljska dela v hitro in ccuo izvržitov. Mm n cigarete, cigaretni uanir, servilela' iž" "iTagiria, plinski pat v mrn m Hi dobavlja po ugodnih en-gros cenali J. MORAWETJ5, & Co.j Dunaj XV, SebwcnlerstraKS0 47/49. PO K 8"' PO K 8' izvrstno, iz okolice Sv.Ivan-Zelina, KaSina, Križevci in Moslavina kakor tudi Štajersko, čez ulico se toči v Hotelu Tratnik na Sv. Petra cesti štev. 25, - - - ----- — Javna dražba! manufakturnega blaga. Dne 15. aprila ob 10. uri dopoldne sc vrši v skladiščih »Balkana« na Dunajski cesti javna dražlia raznega suknenega blaga. Oddajam na debelo in na drobno Gospodarska pisarna | Miklošičeva cesta 6. (Vis-a-vis Hotel Union) Bančna komisija, posojila, inka-so, trgov, informacije, tinunci-ranja, 'saniranja, trg. poravnave, promet z nepremičninami in podjetji, uprava premoženj, vter-javunje dolijov, izvedeniška mnenja, bilance, cenitve. iti. 37. Brchif Vil, 3* S. Zalftevalts prospeht. po najnižjih cenah. IVAN PERDAN v Ljubljani, belo letnik 19i8, 7° močno, K 6 50 za 1 rudeče „ 1918, 8° „ „ 7-60 „ „ temnordeče 1.1917, 9 8° močno, K 9'— „ „ UINO iz kleti v Slški, odn. kolodvor, Ljubljana. Trgovina vina milko jesih, Ljubljana, Flori p Pšenico, oves, Sir izi ii jen prodaja samo na cele vagone od postaje Sisak za takoj veletrgovina z žitom in deželnimi pridelki FRANC WEISS, SISAK. Ustanovljeno leta 1881. : Ustanovljeno let« 1&81. M* Naznanjam, da sprejemam vse f^ mizarska dels pohištvena in stavbena, iz trdega ali mehkega lesa. Cene po dogovoru ust-meno ali ]>ismeno. Se priporofam Ivan Mejač, mizar Zgornji Kašelj 73, p. Cev. Mar. Polje. :-: Priporoča sc tvrdka : los. Peteline tjubijana Sv. Petra nasip 7. Zaloga Šivalnih strojev in njih posameznih delov, igel in olja. Istotam se proda: steklo za izložbeno omaro (belgijsko steklo), kompletno z valjčnimi zastori, mere: 135X184, 63X184,59X184, mnuam in ena rabljena 90X162. miiiiiiiu Večja množina _________________________ so dobi pri I5R£ZKI!C& FRJTSCH,! trgovina z ieleznlno v kluMJanl, j Sv. Petra cesta Stev. 17. 5189! Generalna reprezentanca za baterije, žarnice, elektrotehniko, (izdelek svetovne slovanske tvor niče) za kraljestvo SHS Janko Pogačar, Zagreb, začasno Ljubljana, Ilirska ulicn številka 29/1, Daruvar Radioaktivni topli izvori. Naj* uspešneje zdravljenje: reuma-tlzma, ischiasa, posledic raznib ol .. , , . » » , bolezni, ženskih bolezni, slabo- Slavonija, postaja JUŽ, zel. krvnostt in sploSne slabosti. Ugodno letovišče. Dobra oskrba. Celo loto otvorjene. Glavna sezona od maja c!o septembra. Ugodna i ZZ Z i prilika!! MMnnnMMiMMiil dO j———m od elegantnih do preprostih vrst, razno drago pohištvo, perilo ln srebrno jedilno orodje. — Transport se na željo preskrbi. — Pojasnila daje Anončnn ekspedtcija AL Matellč, Ljubljana, Kongresni trg 3. ■■BMKM Kranjska deželna podružnica n.-a. dež. življenske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12, II. n., sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, zdrnženo tndl z vojnim rizikom, otroških do', rentna ln ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. — Javen zavod. — Absolutna varnost. — Nizke premije, —. Prospekti zastonj in poštnine prosto. — Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. ♦ na Sleda, renovirun z moder- jT no in električno razsvetljavo je ^ £ zopet odprt. ♦ Povečane slike do naravne velikosti, kakor tudi :: oljnate portrete na platno :: izvršuje umetniško po vsaki iotograliji |lat31n9ce, f« o e. v ie iemr,a zavarovalnica proti požarnim škodam iti poškodbi ccrkvsnih zvonov £jttbljatia, SDunajska c. 17, £iubljana. Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstne izdelano stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe, 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove iu enako, 3. vse poljsko pridelke, žita. in krmo, zvonove proti prelomu, sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrij« sko zavarovalnico od katere ima. tuui dežela Kranjska podružnico. Varnostni zaklad in ndnlne, ki so znašale !. 191.6 K 906.828-91, so poskočile koncem 1.1917 na l,081.8$#-54. Tedaj, čimveeje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad. Ponudbo in pojasnila daje ravnateljstvo, glavno po varjen'št vo v Celja in no Proseka, kakor tudi po vseh tarah nastavljeni poverjeniki. Ceno primerne, bitra cenitev in takojšnje izplačilo. najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popolnoma, nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej. Glavno zastopstvo KINTA svetilk, Ljubljana, Dunajska c, 12. Telegrami: KINTA Ljubljana. Vabilo na suhskripcijo. Ustanovi se delo. družba »TRIGLAV« za izdelavo žitne kave in sadnih konserv. . Delnice so po 500 kron. Vabita se, da se udeležite subskripcije in da samo prijavo jtoSIjete na predsednika pripravljalnega odbora g. Fr. Ccrurja, tovarnarja v Domžalah. rneaek so. ho pozneje vplačal. Ako pa hočete podpisani znesek takoj vplačati, pošljite prijave in znesek .ladranski banki v Ljubljani ah LjubljansKi kreditni banki v Ljubljani. Za pripravljalni odbor delniške družbo ..Triglav": Fr. Cerar, m. (iosllnčar, v. Jeretlna, poslovodja. posestnik. tovarnar. tzddla konzorcij »Slovenca« OdjJovornj urednik Miha?! Moškcrc v Ljubljani- Jngoslovans i tiskarna v Ljubijaoi