CELJSKI tednik celje, sobota, 29. decembra leto vii. — St. 52 — cena 28 din Urejuje uredaiàkì odbor — Odguvorni ureiluik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Uredsiitva ia oprava: Celie, Titoy trg 5 — Poetai predal 123 — Telefon: uredniitTe 84-25, пргата 25-23 — Tek. raí. tôO-503-T-l-ab6 pri Meetni kranilaici т Calju — Letna na- ročnina MM, pelletna 290, četrtletna 125 din — Ixhaja Teak petek — Poötnina plaJ'ana r gotoTJmi — Rokopif T ae yraèamo. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LTUPl CELTSKEGA OKRRTA OB VSTOPU v NOVO LETO Ob Mključka leta 1956 J« prav. da s« frcžno ozremo na rezultate našega dela in skušamo vsaj v načelih postaviti imernice za prihodnje leto. Komunalni sistem ie v prvem letu •voje preizkušnje pokazal nedvomno pozitivne posledice. Te so predvsem v tem, da smo reševanje vseh tistih dolž- iMoti državne uprave, ki urejajo odnose med državljani oziroma gospodarsJcimi organizacijami ter našo skupnostjo, pri- bližali zainteresiranim državljanom in jim omogočili posredme,^e soodločanje. Razumljivo je, da v komunalnem si- stemu ne smemo videti le organov ob- činskih in okrajnih ljudskih odborov, temveč celoten sistem samoupravlja- nja, ki je po obliki organizma v šolskih odborih, upravnih odborih zavodov in ustanov, v delavskih svetih in kme- tijskih zadrugah. Organizacijske oblike našega demo- kratičnega upravljanja so vsestransko razvite. Dani so vsi pogoji, da preko njih najširše ljudske množice s svojim eavestnim delom uirejajo naša priza- devanja in jih usmerjajo splošnim ko- ristim v prid. Razumljivo je, da v prvem letu delovanje 'organov družbe- nega upravljanja še ni bilo povsem za- dovoljivo. Marsikaj je še, kar bi bilo laJiiko še boljše urejeno. Še vedno za- ostajamo za potrebami, ki jih naš de- lovni človek vsaif. dan občuti. Tako so ee na primer na področju -preskrbe bist- veno zboljšale prilike pri preskrbi z industrijskim blagom, ne moremo pa biti zadovoljni s preskrbo našega trži- šča z blagom kmečke proizvodnje, saj so nesorazmerja med odkupnimi in prodajnimi cenami močno občutna zla- sti pri mesiu in nekaterih drugih agrar- nih produktih. Nismo uspeli- zboljšati okorelega sistema trgovanja. Zato na- letimo na upravičeno kritiko tako pri kmečkih proizvajalcih, kakor tudi pri naših delavcih zlasti v večjih središčih. Menim, da so prav to problemi naših občin, naših potrošniških svetov în kmetijskih zadrug, ki jih bomo lahko reševali, upoštevajoč pri tem posebnosti posameznih področij, ne da bi ogrožali gospodarske enotnosti vse domovine in naše skupne interese. Tudi pri obrtništvu, zlasti pri onem, ki opravlja usluge, še nismo prišli pre- ko starih oblik in pojmovanj. Premalo emo upoštevali razvoj, ki smo ga v zadnjih 10 letih v splošnem dosegli. Tudi gledanje na delovnega obrtnika nj bilo vedno pravilno. Razumljive so vsemu temu posledice, ki so zlasli ne- zadostna obrtniška mreža in zato manj kvalitetno delo, dviganje cen obrtnim uslugam in slaba preskrbljenost naših državljanov z obrtnimi storitvami. Področje komunalne dejavnosti nudi prav tako vse možnosti, da bi ob sicer zelo skromni materialni osnovi naših občin vendarle lahko pritegnili zainte- resirano prebivalstvo k boljšemu sode- lovanju za reševanje številnih, pa če- prav drobnih komunalnih problemov, ker so dostikrat le-ti zaradi svoje šte- vilnosti resna ovira za zboljšanje pogo- jev našega življenja. Ce torej kritično premotrimo področ- ja naše družbene dejavnosti, ugotav- ljamo povsod, da Je naši lokalni ini- ciativi odprto široko področje proble- mov, ki jih lahko rešimo z nekolike dobre volje tudi ob sedanjih skromnih materialnih pogojih. V prihodnjem letu se v zvezi s spre- jemanjem družbenega plana napovedu- jejo nekatere karakterne spremembe našega bodočega družbenega razvoja, zlasti glede porazdelitve sredstev med investicije In potrošne sklade. Tako spremenjena osnovna stališča pa niso sposobna, da že sama po sebi in preko noči spremene ali omilijo naše trenut- ne težave. Zavedati se moramo, da je ea trajen napredek potreben skupen napor, intenzivnejše in smotrnejše de- lo ter vsestranska štednja. Spremembe v bodočem letu bodo predvsem sproš- čale delovno iniciativo in vzpodbujale posameznika ter celotne kolektive k ra- zumnejšemu in uspešnejšemu delu. Takšna predpostavka pa zahteva od nas vseh vsestransko iniciativo in vse- binsko izpopolnjeno upravljanje, da ne bo rezultat bodočega leta le polovičen uspeh na naši razvojni poti. V teh prizadevanjih želimo vsemu prebivalstvu našega okraja čimveč trajnih delovnih uspehov v korist poea- meonikov in naše skupnosti. RIKO JERMAN, Ч predsednik OLO Celje našim naročnikom in bralcem:,ob novem letu S to številko zaključujemo letošnje leto. Navada je, da se ob tej pñliki pogovorimo z našimi naročniki, Mralci, sodelavci in dopisniki o prehojeni poti in o perspektivah za prihodnje leto. Prvo kar je, moramo priznati, da se je naš list v letošnjem letu kljub ve- likim denarnim težavam, ki so zavirale njegov razvoj, vendar uveljavil in opravičil svoj obstoj. List se je v tem letu vsekakor vsebinsko izboljšal in kar je prav posebej treba poudariti — izboljšal je svoj zunanji izgled. Pe- strost so mu zlasti dajale števUr^e slike in karikature, na katere so naši bralci 2 veseljem in zadovoljstvom vrgli oko, prizadeti pa so ob njih morali skrem- žiti obraz. List smo vsebinsko pribli- žali vsem našim delovnim ljudem v mestu, v delovnih kolektivih in na vasi. V tem prav gotovo nismo povsem uspeli. Vendar nad 1000 novih naroč- nikov v tem letu in mnenja številnih naših bralcev nam do neke mere po- vedo, da smo pri tem le dosegli nekaj uspehov. Prav posebno moramo ob za- ključku leta ugotoviti razveseljivo dej- stvo, da so se dopisniki v tem letu precej pomnožili in uredništvo ni več v zadregi za dopise kot prejšnja leta. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da se s področja nekaterih občin, kot na pri- mer laške, šmarske, rogaško-slatinske ir. vranske dopisniki ne javljajo dovolj pogosto. Ker z naročnino lista krijemo komaj dobro tretjino stroškov, se je list zna- šel v finančnih težavah. Vendar mora- mo ob zatonu leta z veseljem ugotoviti, da se bo list po zaslugi naših' delovnih kolektivov, ki so ga podprli s primer- nimi subvencijami, izmotal iz finanč- nih teža^K Le n?kaj podjetij v okraju ni pokazalo pravega razumevanja do lista. In kakšne so perspektive za drugo leto? Uredništvo nerado obljublja kdo ve kakšen program, saj je le-ta odviserv predvfem od materialnih pogojev lista. Kakšni pa bodo ti, je zaenkrat še pre- zgodaj kaj reči. Vsekakor se bomo tru- dili, da bomo list še bolj približali na- šim delovnim ljudem in ga tako sku- šali še bolj razširiti predvsem tja, ka- mor še ni dovolj prodrl. Vsebinsko in oblikovno ga bomo s pomočjo naših sodelavcev in dopisnikov skušali še izboljšati, da bo postal zares pravi od- raz naših skupnih naporov, uspehov in napak pri graditvi boljšega življenja našim delovnim ljudem. Skušali bomo pisati bolj polemično in kritično kot doslej, predvsem pa bomo morali dati večjega poudarka našemu delovnemu človeku, za katerega gradimo sociali- zem. Prav tako bo moral list bolj kot doslej spremljati delo organov delav- skega in družbenega upravljanja, ki je osnova naše poti k boljšemu živ- ljenju, za kar so vsi naši delovni ljudje globoko in življenjsko zainteresirani, saj je le v tem rešitev našega boljšega dela in višjega standarda. Kljub visokim stroškom tiska, bo ce- na listu tudi prihodnje leto ostala ista. Prav zaradi tega bi naj list našel pot v vsako našo hišo in v sleherno vas, saj je namenjen našim delovnim ljudem o okraju. Mnogim ljudem na vasi je naS list edini informator, svetovalec, in upamo, da tudi dober prijatelj. Zato bi morale organizacije SZDL na vasi, zlasti v krajih, kjer list ni dovolj raz- širjen, več kot doslej storiti za razširi- tev našega lista. V planinski, kozjanski, šmarski in rogaško-slatinski občini list ni dovolj razširjen. In prav v teh ob- činah bi morale organizacije SZDL storiti svojo dolžnost do svojega gla- sila. To bi bila ena konkretnih, hvalež- nih in nič manj važnih nalog v zim- skem času. Uredništvo se zaveda, da so doseženi uspehi lista v letošnjem letu predvsem rezultat dela vseh naših dopisnikov in sodelavcev, za kar se jim ob tej priliki najlepše zahvaljuje v upanju, da nam bodo ostali zvesti tudi prihodnje leto. Zahvaljujemo se tudi vsem tistim de- lovnim kolektivom, ki so s svojo po- močjo pomagali, da se je list izvlekel iz finančnih težav in mu tako omogo- čili redno izhajanje. Vsem našim naročnikom in bralcem, kakor tudi dopisnikom in sodelavcem želimo v upanju, da se bo njihovo šte- vilo v prihodnjem letu še povečalo, SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1957 Uredništvo in uprava »CELJSKEGA TEDNIKA« DELOVNI LJUDJE NASEGA OKRAJA, TAKO KOT PO VSEJ NASI DOMOVINI, POLEG DELA V TOVARNAH, NA POLJIH, V ŠOLAH, USTANOVAH ITD., PREKO NEŠTETO DRUŽBENIH OR- GANOV SODELUJEJO TUDI PRI UPRAVLJANJU TAKO NA PODROČJU GOSPODARSTVA, KOT NA OSTALIH PODROČJIH DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA. ravno V TEM Času zvezna ljudska skupščina sprejema DRUŽBENI plan ZA LETO 1957 TER V SVOJI RAZPRAVI POSVEČA POSEBNO POZORNOST DELOVNIM LJUDEM. UKREPI, KI ZAGOTAVLJAJO NADALJNJO KREPITEV MATERIALNE BAZE naše SOCIALI- STIČNE SKUPNOSTI, SLONE NA NADALJNJI KREPITVI VLOGE DRUŽBENIH ORGANOV IN VSAKEGA POSAMEZNIKA V TEJ OSNOVNI SKUPNOSTI. VSA TA PRIZADEVANJA BODO RODILA V LETU 1957 TOLIKO LEPŠE REZULTATE ZA POSAMEZNIKA IN SKUPNOST, V KO- LIKOR SE BO STOPNJEVALA INICIATIVA POSAMEZNIKOV IN VSEH DRUŽBENIH ORGANOV PRI ODSTRANJEVANJU VSEH SLABOSTI, PRI MOBILIZACIJI VSEH SIL ZA CiM VECJO PRO- DUKTIVNOST DELA, ZA СШ VECJO SMOTRNOST GOSPODARJENJA V NAŠIH PODJETJIH, ZADRUGAH ITD. OKRAJNI KOMITE ZKS IN OKRAJNI ODBOR SZDL CELJSKEGA OKRAJA ŽELITA VSEM ORGANIZACIJAM, DELOVNIM KOLEKTIVOM, KMETIJSKIM ZADRUGAM TER VSEM DELOV- NIM LJUDEM MNOGO USPEHOV PRI TEM DELU, V PROCVIT NAŠE SOCIAUSTICNE SKUP- NOSTI Ш ZA SRECO VSAKEGA POSAMEZNIKA. OKRAJNI KOMITE ZKS CELJE . OKRAJNI ODBOB SZDL CELJE VSEM BORCEM Ш AKTIVISTOM NARODNOOSVOBODILNE BORBE ŽELI SRECNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1957 OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV CELJE VSEM NAŠIM SODELAVCEM, DOPISNIKOM, NAROČNIKOM, BRALCEM, DELOVNIM KOLEKTI- VOM IN OSTALIM DELOVNIM LJUDEM CELJSKEGA OKRAJA ŽELI MNOGO USPEHOV IN ZADOVOLJSTVA V LETU 1957 UREDNIŠTVO IN UPRAVA CELJSKEGA TEDNIKA STRAN 2 29. DECEMBRA — Stev. 52 Pogled po svetu Podoba je, da bomo začeli novo leto z nezmanjšanimi skrbmi za status quo, za stanje, kakršno je, kamoli, da bi se veselili poboljšanja stvari in ljudi. Ka- kor da nismo bili že 1. 1955 in deloma letos priče ženevskega duha, duha po- mirjevanja in strpnosti! Kakor da nam ni jasnila čela znamenita »nevo look« politika, po kateri so se zapadni diplo- mati več kot samo nasmihali Moskvi, Moskva pa je pridobivala svet s svojo širokogrudnost j o in spravljivostjo! »New York Times«, ugledni ameriški dnevnik, je zapisal ob obisku Nehruja, da je Nehru mož, s katerim se da go- voriti, ker je sam gigant in predstav- nik gigantskega naroda. Dnevnik ugo- tavlja, da je zdaj na sploh čas gi- gantov, velikanov duha in deianja. Da bi bili ti velikani zares veliki v delu za mir, za mirno sožitje, za pravi hu- manizem! Radi bi pritrdili ameriškemu levičarskemu pisatelju Steinbecku, da bi taki in njim podobni morali dobiti neko posebno plemiško odlikovanje od medng,rodnega foruma kot državljani sveta. Nehru je pri ameriškem predsed- niku vztrajal pri svojih znanih načelih. Po njih je obsodil ponovno politiko blo- kov, zaradi katere je prišlo do napada v Egiptu in na Madžarskem. Eisenho- wer se v tem z njim gotovo ne strinja. Ne smemo misliti, da bodo ZDA zato, da pridobe Indijo, opustili blokovno politiko in svoj moderni kolonializem, ki je tudi za Bandung-države bolj vab- ljiv kakor angleški in francoski. Uje- mala sfa se v.J:em, da ne sme priti do vojne. Ta Eisenhowerjev pacifizem je drugačnega značaja kakor nekoč mirotvorna politika po paktu Briand- Kellog. Dejstvo je, da je zaradi njega moral napadalec iz Egipta, kar je ZDA priznal kot zaslugo celo Cu En Laj. Nehru je že pred leti odklonil vojno pomoč iz Pentagona, vzel pa je gospo- darsko in to so mu v Ameriki tudi zdaj takoj obljubili in celo povečali. Naj- uglednejši Azijec je ugodna priložnost za start na revizijo ameriško-azijske politike, revizijo, ki je toliko bolj po- trebna, ker se Amerikancem zdi, da je intervencija na Madžarskem zasenčila mnogo obljubljajoče obiske Bulganina in Hruščeva v bandunških deželah. Amerikanci bi v Aziji radi pospravili vso dediščino za Angleži in Francozi, tega prav nič ne skrivajo. Zdaj imajo zaradi Sueza nov adut v rokah, ki ga vihte kot odprto karto. Ne more se reči, da SZ ta adut ne gre na živce, saj je Kuznecov v OZN terjal, da se takoj obravnava sovjetska obtožba ZDA, češ da od tega zavisi mir. To je huda grož- nja, najmanj primerna za ta forum. Zaradi nje je celo pariški »Monde« za- pisal, da je NATO pakt s svojimi za- ključki v Parizu prišel v položaj, »ko se preide v stadij akcije«. Oba velmoža sta govorila tudi o Pa- kistanu, ki grozi Indiji z ameriškim orožjem, istočasno pa s suho demon- stracijo v OZN, čeprav je jasno, da In- dija lahko sprejme kvečjemu status quo. Kaj sta govorila o Kitajski, se ne ve, očitno pa je, da sta obravnavala vse zadeve največjega kontinenta, ki se tičejo vsega sveta. Toliko bolj je zato čudno vedenje francoske vlade, ki Nehruja na pariškem letališču sploh ni uradno sprejela in ne po' protokolu po- častila. Menda bo res imel prav Men- dès-France, ki pravi, da Francija ne bo imela niti ugleda niti vpliva, če ne bo rešila po pameti zdravi alžirskega vprašanja. Kaže tako, da Francija za- radi tega raka, te novotvorbe v svojem nacionalnem celičju, izgublja živce in s tem najosnovnejši takt, ki ga terja mednarodna kurtoazija. Tako ni čudno, če je Mollet pred par- lamentom ponovno zagovarjal napad na Egipt, češ morali smo to storiti za- radi Alžira in prav je, da smo to storili, je vsaj prišlo do mednarodne vojske OZN, ki bo zdaj komandirala okoli Su- eza, ne pa en sam človek, Naser. Res nadvse klavrn zagovor! Molletov so- cialistični kolega v Angliji, laburistični enfant terrible, Bevan ga je krepko za- vrnil, češ, tako bi se lahko tudi Hitler zagovarjal: Uničil sem to in to, bilo pa je prav, je vsaj prišlo do ustanovitve OZN. Zoper vojno se zazdaj močno izjav- ljajo Nemci. Niso še oboroženi, niso združeni in, kar jih najbolj skrbi, stva- ri stoje tako, da bi Nemčija takoj v za- četku postala najvažnejše bojišče. — Zapad ne' skriva očitkov, da so Nemci krivi, če je vzhodni blok na Odri, Niši in Labi, celo Labi, kar je najvažnejše, saj je že Bismarck rekel, da ima tisti gospodarstvo v srednji Evropi, kdor ima v rokah Češko. Brentano deli nauke ^ Rusom in oznanja svobodo za Nemce in za satelite od Baltika do Bukare- šte, češ da za Ruse ni dobro, če so ob- dani od gneva Poljakov in Madžarov, »v kritični uri« bi to utegnilo več ško- diti kot topovi in bataljoni. Mi seveda te nauke ne poslušamo sentimentalno. Nemcem se zdaj bolje godi kot kdaj- fcol¿ Begunci iz Vzhoda so kot cenena delovna sila pomagali dvigniti stan- dard, Nemci niso več ein Volk ohne Raum, ker so zdaj vsi v nacionalnih mejah, v atlantski strategiji pa pred- stavljajo za ZDA najvažnejšo postavko. To se vidi tudi iz tega, da gre Adenauer takoj po novem letu spet v Washing- ton. Nemci bi radi potegnili iz žerja- vice najlepši krompir: Združitev Nem- čije in še kaj. Sicer pa so leta 1956 iz- delali 2 milijona motornih vozil. Isto- časno so sklenili v Ameriki in Kanadi, da bosta Detroit in Chicago postala ob- morski pristanišči, ki ju bo preko ve- likih jezer Ontario, Huron, Michigan in Superior vezala z Atlantskim oce- anom reka St. Lawrence. Madžarska je na ustih vseh ljudi. Francoski socialist Pineau pravi, naj bi Madžarska postala nevtralna država. Najbrž ničen predlog, kajti Vzhod ne more biti zadovoljen z nevtralnostjo, kakršno kaže Avstrija prav ob Mad- žarski. Ameriškemu podpredsedniku Nixonu, enemu najvidnejših predstav- nikov lova na komunistične »čarovni- ce«, se je zdelo vredno, da prileti na Dunaj in tu osebno občuti atmosfero v tem delu sveta, atmosfero, ki jo s slastjo vdihava svetovna reakcija v upanju, da je njena ura prišla. Na Madžarskem pa se stvari pletejo in razpletajo počasi. Grozi brezposelnost in inflacija, vlada, kolikor o njej lahko govorimo, pa obljublja, da bodo sodišča in javna tožilstva uvedla zakonitost in dobila ugled, ki so ga zapravila pod Rakosijem. Obljublja, da bo pred so- diščem odgovarjal tudi Gero in AVH, ki da je po Rakosijevem povelju po- čenjala nad ljudmi »najbolj umazane in najbolj mračne stvari.« Okoli Miš- kolca pa še niso umolknili ruski to- povi in tanki. Na Poljskem se mudi naša delegacija. Qomulka ima položaj v rokah. Uredil je s pogodbo položaj sovjetske vojske na poljskem ozemlju in to tako, da je poljskemu ponosu zadoščeno. Sovjetska vojska na Poljskem je zaradi meje na Odri in Niši potrebna, tu ni izhoda^ ra- zen če bi prišlo do kompromisa med Združeno Nemčijo in Poljsko. Toda kje je še Združena Nemčija! Mejo na Odri in na Niši so priznali doslej le Rusi, čeprav jo je med vojno obljubil tudi Churchill, ki pa tedaj ni mislil, da se bo Montgoraeryjeva vojska srečala z rusko na Labi in da bodo na Poljskem zavladali lublinski Poljaki. Nemci Polj- ske nikoli ne imenujejo Poljska, mar- več »Poljska in vzhodno-nemška pod- ročja pod tujo upravo«. To pove vse, obenem pa tudi onemogoča rešitev nemškega vprašanja. Poljaki stoje zdaj pred volitvami. Močno jih pritiskajo dolgovi, ki jih imajo na Zapadu, samo za obresti plačujejo milijone dolarjev. Po sestanku NATO v Parizu se spet govori o Cipru, za katerega je lord Radcliffe sestavil po mnenju konser- vativcev zelo liberalno ustavo. Grki bo- do v samoupravi imeli večino, vojaške stvari in zunanjo politiko pa bi obdr- žali Angleži, ki res ne morejo sezuti kolonialnega škornja. Ciper naj bi jim služil za strateško zvezo med atlant- skim in bagdadskim paktom, v kate- rem Irak močno vznemirja arabski svet, ker podpira Izrael in seveda An- gleže. Kljub vsemu pa krenimo na pot sko- zi 1. 1957 z optimistično mislijo: No- bena juha se ne poje tako vroča, ka- kor se skuha. Tisti, ki jim ni mar miru, si vedno obetajo od vojne velike do- bičke. Njihove račune je doslej še vse- lej prekrižala zgodovina. Nobena vojna se ni končala tako, kakor si je to za- mislil napadalec. Svetovno javno mne- nje je proti vojni, velikanska vcčina ljudi ve, da bi vojna ničesar ne rešila, temveč vse še bolj zapletla. T.O.'. TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ 2E OBRATUJE OTVORITVENI SLOVESNOSTI JE PRISOSTVOVAL TUDI FRANC LESKOŠEK . \ V nedeljo dopoldne so imeli v Šaleški dolini pomemben praznik. Kolektiv Ter- moelektrarne v Šoštanju je na sveča- nosti dal v obratovanje dva agregata po 30 MW, ki sta instalirana v prvem delu tega novega elektroenergetskega objekta Slovenije. Na slovesnost se je zbrala velika množica prebivalcev iz bližnje in daljne okolice in mnogi gost- je, med njimi član zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek, član republiške- ga izvršnega sveta Slovenije tov. Tone Bole, predsednik celjskega okraja Riko Jerman, sekretar okrajnega odbora So- cialistične zveze Celje Jakob Zen, ljud- ski poslanci, zastopniki JLA, šoštanjske občine, podjetij elektrogospodarstva, delovnih kolektivov, ki so sodelovali pri gradnji ter montaži in drugi. Slovesnost je pričel predsednik sindi- kalne podružnice Termoelektrarne Šo- štanj v gradnji Jože Janežič, ki je po- zdravil vse navzoče ter predal besedo tov. Boletu, ki je v imenu izvršnega sveta čestital kolektivu termoelektrar- ne k pomembni delovni zmagi. Poudaril je, da otvoritev sovpada s časom, ko naš parlament razpravlja o družbenem planu za leto 1957 ter s tem o poveča- nju dobrin, kjer je pomembna postav- ka tudi električna energija. Ker so po- trebe velike, saj je naša elektro bi- lanca še vedno pasivna, bo zato ob- jekt v Šoštanju gotovo našel svoje mesto in opravičilo za obstoj. Vlogo in namen tega objekta so pravilno ra- « zumeli vsi delovni kolektivi, saj so s precejšnjimi napori in pospešenim de- lom gradili, dobavljali in montirali na objektu. Ob koncu svojega govora je tov. Bole izrazil priznanje tudi ino- zemskim podjetjem, ki so z dobavami in delom prav tako pripomogla do uspehov, velenjske rudarje pa pozval, da še naprej razvijajo svojo proizvod- njo ter tako omogočijo izkoriščanje li- gnita za termoelektrarno v Šoštanju. Na govorniški oder je nato stopil predsednik okraja Celje Riko Jerman, ki je zlasti poudaril važnost Šaleške doline, ter direktor Elektrogospodarske skupnosti Slovenije inž. Vekoslav Ko- rošec, ki je govoril o pomenu nove ter- moelektrarne v Šoštanju za naš elektro- gospodarski sistem. Kot zadnji govor- nik je bil direktor termoelektrarne v gradnji inž. Ciril Mislej, ki je v krat- kih besedah orisal delo in napore pri gradnji termoelektrarne. Ob tej slovesnosti je podpredsednik občine Šoštanj tov. Blagotinšek izročil najzaslužnejšim graditeljem in monter- jern. termoelektrarne delovna odliko- vanja. Tako so prejeli orden dela III. stopnje inž. Slavko Savič, inž. Martin Obran, Anton Jakopič, inž. Silvi j Reja, inž. Alojz Božič; medaljo dela pa Kari Pungartnik, Franjo Stres, Ignac Šušter- šič. Stoj an Simič, Anton Brodnik, Mar- tin Cerar, Rudi Zaluberšek, inž. Anton Podpac, Jože Jurič, Salih Dželič, To- dor Matic, Franjo Prpič, Etlen Ramič, Stjepan Biskup in Ivan Vojnič. V ime- nu vseh odlikovancev se je za prizna- nje zahvalil inž. Božič. Točno ob 11,20 je tov. Franc Lesko- šek pretrgal rdeč trak pred glavnim vhodom v termoelektrarno ter tako simbolično izročil v obrat prvi del šo- štanjske termoelektrarne. Prisotni so si potem ogledali tudi notranjost elek- trarne ter tudi to pot izražali domačim in tujim strokovnjakom vse priznanje in pohvalo. (t) Žalec slavi svoj občinslii praznih Trg v Žalcu s spomenikom NOB Vsako leto praznujejo v Žalcu občin- ski praznik 27. decembra, na dan, ko so bili v Mariboru ustreljeni prvi talci — "žalski domačini. Stiriindevetdeset žrtev je padlo v tem času črne zgodovine, ko je hotel okupator zatreti svobodijega du- ha našega naroda. Kakor vsako leto so tudi letos slavili svoj občinski praznik. V četrtek je bila pb devetih dopoldne svečana seja kra- jevnega odbora žalske občine, nato pa so položili vence ob spomenik žrtvam NOV ter odkrili prapor organizacije ZB žalske občine. Sodelovala je tudi godba na pihala iz Zabukovce in pevski zbor iz Žalca. Na predvečer praznika je bila v dvo- rani >^Partizana« svečanost, ki jo je pri- pravila žalska «-Svoboda«. Ob tej priliki so obdarili tudi otroke padlih. Vso skrb bolnišnicam — • pa tudi terenski zdravstveni službi Pretekli teden je bilo v Celju korist- no posvetovanje ravnateljev, šefov in predsednikov upravnih odborov bolni- šnic v Sloveniji, ki je bilo sklicano na pobudo strokovne komisije za bolnično službo pri svetu za zdravstvo LRS. Po- svetovanje je trajalo dva dni. Prvi dan so udeleženci razpravljali o glavnih značilnostih zakona o bolni- šnicah — referat je podal tov. Anton Plut. V drugem delu posvetovanja je tov. Hartman govoril o finančno-gospo- darskem položaju bolnišnic v LRS. Na- slednjega dne sta referenta tov. Frece in tov. Jeršič govorila o delu in nalo- gah upravnih odborov v bolnišnicah. Vsi referati so bili izčrpni in dobro priprav- ljeni ter so dali dovolj osnove za pe- stro razpravo. Med mnogiini diskutanti, ki so izna- šali lažje in težje probleme ter stavljali koristne predloge za zboljšanje dela v zdravstvenih ustanovah, se je ob za- ključku posvetovanja priglasil k besedi tudi sekretar za zdravstvo LRS tov. Lojze Piškur. Med drugim je naglasil zlasti dejstvo, da so bolnišnice izredno važna zdravstvena ustanova in da jim bo zato treba tudi v bodoče posvetiti v v vsakem pogledu največ pozornosti. Mnogo več pozornosti kot doslej, pa bo- mo morali v bodoče posvetiti tudi iz- venbolnični zdravstveni službi (teren- skim zdravstvenim postajam, ambulan- tam itd.), ker bomo le na ta nač n pre- prečevali vzroke obolenj na terenu in navale bolnikov v osrednje bolnišnice. Govoril je nadalje še o kadrovskem vprašanju, o vprašanju obravnavanja pacientov, o nalogah upravnih odborov, o metodah komisijskega dela v UO, o pavšalizaciji plačevanja v zdravstvenih ustanovah itd. Posvetovanje zdravstvenih delavcev v Celju je bilo zelo plodno in navzoči &o bli mnenja, da bi bilo nujno taka zborovanja sklicevati večkrat, najmanj pa vsaj enkrat v letu. 9 orgsnih družbenega upravljanja so delavci premalo zastopani Člani odbora za organizacijo oblasti pri republiški ljudski skupščini so te dni obiskali tudi celjski okraj, kjer so imeli sestanke z zdravstvenimi delav- ci, z zastopniki gospodarskih zbornic, s predstavniki najrazličnejših svetov, ko- misijo za družbeno upravljanje pri okrajnem odboru SZDL, s predstavni- ki vseh občinskih ljudskih odborov, in končno z zastopniki OLO Celje. Vtisi, ki so jih člani odbora dobili na teh sestankih, so opozorili na nekatere probleme družbenega upravljanja v na- šem okraju. Ponekod bodo občinski sveti morali v bodočnosti posvetiti več pozor- nosti vsebini dela. V Okrajnem ljud- skem odboru bo treba izboljšati sestav različnih svetov, saj so v teh organih družbenega upravljanja v vse premajh- nem -številu zastopani delavci. Razprava o delu DS v podjetjih je pokazala, da bodo morali organi delavskega uprav- ljanja v bodo'e razpolagati z večjimi finančnimi sredstvi in da bodo morale tudi politične organizacije posvetiti več pozornosti problemom podjetja. Da bi pri delavskem upravljanju sodelovalo čim več delavcev, so člani odbora za organizacijo oblasti priporočili tudi usta- navljanje delavskih svetov po obratih Y tovarnah. Vnsdaljo bo slavnostna otvoritev novega mostu v Ce ju V nedeljo dopoldne ob 11. uri bo slavnostna otvoritev novega mostu v Celju ter zaključek regulacijskih del VI. etape Savinje. Slavnostne otvoritve mositu se bodo udeležili tudi naši Aadnejši politični in oblastni predstavniki, med njimi tudi član Zveznega izvršnega sveta tovariš FRANC LESKOŠEK-LUKA, ki bo imel ob tej priliki govor. Zaželeno bi bilo, da bi se tudi Celjani v čim večjem šte- vilu udeležili- te slovesnosti. S svojo prisotnostjo bodo tako še enkrat lahko manifesitirali svoje za'dovoljstvo nad uspehi naših delovnih ljudi, ki so v tako kratkem času dosegli to pomemb- no zmago v korist in ponos mestu ob Savinji. Otvoritev nove proge — praznik obsoteiskih Hudi V soboto, na praznik JLA je prvi- krat stekel vlak po novi železniški pro- gi Savsld Marof—Kum-ovec. Ta tako po- membni dan je obsotelsko ljudstvo sve- čano proslavilo. 2e v Savskem Marofu, kjer je začetek nove proge, se je zbralo več tisoč ljudi, ki so nestrpno čakali pri- hoda vlaka. Natanko ob 10. uri je pri- vozil, ves okrašen. Ljudstvo je nestrpno poslušalo govornike in komaj čakalo, dà prerežejo rdeči trak in spustijo vlak proti Kumrovcu. Na vsaki postaji je pričakovala vlak tisočglava množica Za- gorcev ob spremljavi svojih godb. Tako navdušenje je bilo kar razumljivo. Če pomislimo, kolikšne koristi bo nova pro- ga prinašala obsoteljskemu prebivalstvu, tako v pogledu turizma, Kot v pogledu pospešene kmetijske proizvodnje. Po pozdravljanju na postajah so pre- bivalci odšli v svoje vasi skupno z gra- ditelji proge — z vojaki, ki so jim bili nad vse hvaležni za to gospodarsko pri-- dobitev. Dva v Jeepu Brez zamere — plačati prosim! SAMO ČLANI PREŠERNOVE DRUZBE DOBE ZA 500 DIN 7 KNJIG. CLANE VPISUJEJO VSI POVERJENIKI, KNJIGARNE IN UPRAVE. POHITITE Z VPISOM! Delovni kolektiv trgovine z živili „Pri gledališču" Celje želi vsem cenjenim odjemalcem SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1957 29. DECEMBRA — Stev. 52 STRAN 3 Prisrčen spretem pripadnikov JLA v žalski občini Na dan JLA, 22. decembra, je žalska občina povabila v goste pripadnike JLA — oficirje inženirske ^note majorja Sa- mardžića. Dopoldne jih je sprejel pred- sednik občine tovariš Ivan Rančigaj s predstavniki množičnih organizacij v Žalcu. Nato so se gostje in gostitelji odpeljali v Griže, kjer so jim tam- kajšnje množične organizacije, krajev- ni odbor in domačini priredili prisrčen sprejem. Med svečanostimi je bil zlasti prisrčen prizor, ko so pripadnike JLA prišli pozdravit in jim čestitat za nji- hov praznik griški pionirji in otroci padlih borcev. V tej prisrčni svečanosti je prišla najbolj do izraza povezanost in ljubezen naših ljudi, zlasti pa mla- dega rodu do naše armade. Med števil- nimi pozdravnimi nagovori so pionirji izročili pripadnikom JLA šopke cvetja, nakar so se oficirji zadržali z njimi v pogovoru ter jih pogostili. V griški osnovni šoli pa so se med tem časom zbrali otroci in starši ter vzgojitelji partizanskih otrok. Na se- stanku, kjer so razpravljali o učnih uspehih, je otrokom in staršem spre- govoril predsednik občinskega odbora SZDL v 2alcif;*tov. Ivan Kovač o po- menu in vlogi^JLA ter se zanimal za njihove uspehe V šoli. Nato so pripadniki JLA obiskali še vas Sešče, kjer so se v Zadružnem do- mu zadržali še dalj časa v prijetnem domačem razpoloženju in razgovoru s predstavniki tamkajšnjih množičnih or- ganizacij. PROSLAVA DNEVA JLA V LUCAH V nedeljo, 23. t. m. je domače pro- svetno društvo skupno s šolarji pri- pravilo dobro uspelo proslavo dneva JLA. Govoru o začetkih, rasici in uspe- hih naše vojske v vojni in miru je sle- dilo niz uspelih recitacij in prizorov. Tovar'š Vinko Kre^bs je ob tej pri- liki zibraï može in fante. Naučil jih je nekaj lepih p>esmi ter nas z njimi vsse- lo presenetil. Lucani upamo, da se zbor zdaj ne 'bo razšel, ampak da -nas bodo pevci še večikrat razveselili. Proslavi je dal svečan videz tudi pio- nirclki pevski zbor pod vodstvom šol- sketga upravitelja. ŠTORE OB 15. OBLETNICI JLA /V počastitev dneva Jugoslovanske liudske armade je b'ia pred dnevi v Štorah slavnostna akademija, na kateri je govoril tovariš Rajko Markov'č. re- zervni oficir in predsednik ZB NOV Store, kulturno umetn'ški program pa je_ pripravilo DPD »-Svoboda-«. Po akademiji so podelili odlikovanja, pohvale in značke najboljšim mladin- cem. Ob tej priliki so prejeli obvezniki predvojaške vzgoje od celjtkB občine dve diplomi za drugo mesto v spomladan- skem krosu in patrolnem teku, koman- dir čete pa je za svoje požrtvovalno in vestno delo prejel od OLO Celje po- hvalo in priznanje. SENTMJR JE PRAZNOVAL 15. OBLETNICO JLA Pred dnevi je b'ia v dvorani zadruž- nega doma v Šentjurju slavnostna aka- demija v počastitev 15. obletn'ce JLA. Slavnostni govor je imel tovariš Jože Mravlje, rezervni kapetan I. klase in se- kretar OK ZKS Šentjur. V ostalih toč- kah programa so sodelovali moški pev- ski zbor, mladinci TD »Partizan« in tam- buraški zbor. Ob tej pril ki je zastopnik občinskega ljudskega odbora odlikoval z visokim odlikovanjem Ministrstva narodne ob- rambe najboljša mladnca Petra Urlepa in Friderika Artica. Poleg njiju je pre- jelo 15 mladincev — obveznikov pred- vojaške vzgoje — značke, 13 pa pisme- ne pohvale in priznanja. Napredek v de!u mladinske organizacije IZ RAZGOVORA S PREDSEDNIKOM OK LJUDSKE MLADINE SLOVENIJE V CELJU, TOV. STANETOM RAVLJENOM V mesecu decembru so bile tudi v celjskem okraju letne konference ak- tivov Ljudske mladine. O tem in o problemih mladinskega de^a se je naš sodelavec razgovarjal s predsednikom Okrajnega komiteja LMS v Celju tov. Stanetom Ravljenom in izvedel na- slednje: Tov. Ravljen je poudaril, da je mla- dinska organizacija napravila v našem okraju v letošnjem letu precejšen na- predek. Seveda je del mladine več na- pravil, kar lahko posebno trdimo za ■ kmečko mladino. Uspeh je predvsem v ustanavljanju aktivov mladih za- družnikov, ki jih je sedaj 67 s preko 3000 člani ter je dejansko v njih zbra- no jedro najboljših članov LM na vasi. Vsi sicer še niso člani, upamo pa, da bodo sčasoma postali. Mnogo pomoči pri delu s kmečko mladino nudijo tudi strokovnjaki in člani kmetijskih zadrug ter okrajne zadružne poslovne zveze, ki z razumevanjem spremljajo težnje mla- dine in njene organizacije. Za delavsko mladino moramo ugoto- viti na žalost, da je stanje nekoliko slabše oziroma kot je rekel tov. Rav- ljen, da so jo med letom nekoliko za- nemarili. Zadnji okrajni plenum pa je tej posvetil vso pozornost ter se stanje občutno izboljšuje. Pri njej se namreč pojavljalo najrazličnejša vprašanja, ta- ko političnega kot strokovnega značaia. Mladina je prepuščena sama sebi, živi v r'"'-"' '^'-'^"omskih razmerah, pre- hrana in stanovanje sta neprimerna, želela bi se izobraževati ter dobiti po- trebne delovne kvalifikacije in tare jo vrsta drugih problemov. Kar zadeva srednješolsko mladino, je omenil, da je v svojem delu precej napredovala, saj je izboljšala splošno vsebino dela. Šolska mladina se uspeš- no uveljavlja, saj je mladinska orga- nizacija tudi s to mladino precej de- lala, predvsem na političnem področju. K uspehu so pripomogle tudi razredne in šolske skupnosti ter sploh kolektiv- no delo z mladino po šolah. Največ te- žav je še pri vajenski mladini, kjer bo treba odpraviti razne nepravilnosti pri uku. Skupno deluje v celjskem okraju 127 osnovnih organizacij, kjer je včlanje- nih kakih 15.000 članov. Letne konfe- rence je sedaj opravilo okrog 100 orga- nizacij, ostale bodo zaključene v pri- hodnjih dneh. V januarju se bodo kon- čale še občinske konference ter bo tako verjetno v februarju okrajna konfe- renca. Zanimivo je, da so letošnje kon- ference osnovnih organizacij mnogo bolj pestre kot pretekla leta, pa tudi udeležba je mnogo boljša. Kot vzrok navaja tov. Ravljen zanimanje, ki ga kaže mladina za dogajanja na vseh družbenih področjih okolice, kjer mla- dina živi in dela. Mladina se zanima za najrazličnejša politična vprašanja, na- dalje za delo občin, podjetij, kmetijskih zadrug in podobno. To se odraža tudi na sklepih, ki jih sprejemajo na letnih konferencah. Mla- dina se zavzema za študij gradiva, ki ga je pripravil CK LMS, ker spoznava, da ji bo vse to potrebno pri vsak- danjem delu. Zavzemajo se tudi za pro- stovoljne delovne akcije, predvsem za uničevanje divjega hmelja, regulacijo* Pake, gradnjo športnih objektov in dru- go. V koliko bo zvezna delovna akcija, bo iz celjskega okraja odšlo kakih 1500 mladincev in mladink. Poleg tega pa se bo mladina seveda udejstvovala na kulturnoprosvetnem in športnem po- dročju. _ Ob zaključku smo ^rasali tov. Rav- Ijena, katere so bile najboljše osnovne organizacije Ljudske mladine v celj- skem okraju. On smatra, da so med najboljšimi aktivi mladinci v celjskem učiteljišču, v Tovarni nogavic na Pol- zeli, v Velenju, Smartnem ob Dreti, Šmarju pri Jelšah, v Tovarni kovanega orodja v Zrečah, v Slivnici, občinski komite v Laškem, v tovarni stekla v Rog. Slatini in še drugod. Več aktivov je OK LMS Celje za uspešno delo tudi nagradil z raznimi praktičnimi nagra- dami. , (t) Premalo trgovin v Velenju V Šaleški dotini ;e preskrba prebit visita še nezadostna Iz leta v leto moramo ugotavljati, da trgovska mreža na področju Šoštanjske občine še zdaleka ne odgovarja dejan- skim potrebam. Na področju občine prebiva sedaj skoraj 18.000 prebivalcev, od katerih je 75 % nekmetov. V velenj- skem predelu živi kakih 8000 ljudi za katere lahko trdimo, da so zelo slabo oskrbovani z živilskimi in drugimi pred- meti, ki jih morajo kupovati v trgo- vinah. Nagel razvoj rudnika Velenje in s tem novih naselij, ki nastajajo, kaže, da bo treba nadaljevati urejanje so- dobnega komunalnega načrta in živ- ljenja, kamor spada tudi urejanje trgo- vin. Položaj potrošnikov sedaj ni tako ugoden, saj pride na eno zaposleno ose- bo v trgovini v Novem Velenju kar 355 potrošnikov, letni promet pa 7,9 mi- lijona din. Ta dva podatka jasno go- vorita, da je trgovin premalo. Po podatkih, ki jih imamo na raz- polago za področje celotne Šoštanj ske občine je znašal blagovni promet v prvem polletju letošnjega leta 490 mi- lijonov dinarjev. Prevladujejo seveda živila (221 milijonov) ter tekstilni pred- meti (103 milijone). Potrošniki šoštanj- ske občine so po podatkih iz leta 1955 po doseženem prometu takoj za po- trošniki Celja (5,6 milijard din), saj je znašal preko milijardo din. Sam pro- met v trgovinah Velenja pa doseže let- no vsoto 350 milijonov din. Ugotoviti moramo, da obstoječi tr- govski lokali,ne morejo zadostiti vsem potrebam, tako niti ne v Šoštanju, kaj šele v Velenju. NcVo Velenje ima na raz- polago le trgovini »Tabor« in improvi- zirano trgovino s sadjem in zelenjavo ter špecerijskimi izdelki »Tržnico«. Velikost trgovskih lokalov znaša v Ve- lenju 558 kvadratnim metrov, od tega v Novem Velenju, kjer živi kakih 3000 ljud; komaj 81 kvadratnih metrov. Sla- bo je tudi v pogledu primernih skla- dišč, ki jih je premalo. Na tem obširnem področju Velenja ni zaslediti niti trgovin s kruhom, pe- karn, mlekarn, trafik, specializiranih manufakturnih in galanterijskih trgo- vin, trgovin s tehničnim materialom, papirnic in podobno. Za vse te in po- dobne nakupe so Velen j cani vezani na Šoštanj in Celje ter druge oddaljene kraje. NEKAJ BO TREBA UKRENITI Z dograditvijo novega poslopja bo mogoče le začasno rešiti preskrbo pre- bivalstva v Novem Velenju. Tu bodo dobili svoje prodajne prostore mesni- ca, trgovina z mlekom in mlečnimi iz- (^Iki, trgovina s sadjem, zelenjavo in okrepčevalnica ter trgovina s špecerij- skim blagom in kruhom. 7f nadaljeva- njem stanovanjskih gradenj bo seveda treba misliti na nove tržnice jugo- vzhodno od sedanjega naselja, kjer je predvideno središče bodočega mesta. Stanovanjski blok, ki ga gradi rud- nik na zapadnem delu Novega Velenja bo imel v pritličju tudi prostore za trgovino odnosno veleblagovnico. Nuj- no bo treba določiti podjetje, ki naj prevzame te poslovne prostore. Potrebno bo seveda še poiskati tr- govsko osebje za vse novoustanovljene trgovine. Za te bo potrebno v Velenju ■preskrbeti potrebna stanovanja. PERSPEKTIVNI NACRT Z ureditvijo mestnega središča No- vega. Velenja južno od Pake bo tudi tu treba misliti na gradnjo trgovskih lokailov s potrebnimi sikladišči. Ce upo- števamo splošno razširjenost trgovske mreže v Sloveniji, kjer odpade na eno poslovno enoto 250 prebivalcev, bo mo- ralo področje Novega Velenja v pri- hodnjih sedmih letih imeti kakih 40 po- slovalnic najrazličnejših strok, kjer bi bilo zaposlenih 140 uslužbencev. Vele- blagovnica bo lahko razbremenila naj- manj 10 poslovalnic. Tako bi bilo po- trebnih kakih 30 poslovalnic z okrog 100 zaposlenih, seveda s predpostavko, da bodo imele trgovine tudi odgovar- jajoča skladišča. Kako preskrbovati prebivalce Šale- ške doline in posebno še Velenja, je trenutno precej pereče vprašanje. O tem je precej govora tudi na celjski trgo- vinski zbornici, ki skuša trgovine čim- bolj približati potrošnikom. O teh vpra- šanjih se bo bavila tudi posebna kon- ferenca zastopnikov trgovinske zborni- ce, okrajne zadružne zveze, rudnika Ve- lenje in občine Šoštanj. NAJBOLJŠA REKLAMA JE OGLAS ▼ Celjskem tedniku Najboljša četa predvojašl(e vzgoje Delavska četa pred vojaške vzgoje »Graditelj«, v kateri so tudi mladinci iz Pečovnika, je v soboto zvečer slav- nostno zaključila to leto in obenem tu- di proslavila 15-letnico ustanovitve na- še ljudske armade. Svečanosti, ki je bi- la v zimskem vrtu hotela »Savinja«, so se poleg 70 mladih fantov udeležili še major JLA tov. Ernest Piki, koman- dant celjskega odreda pred vojaške vzgoje, tovariš Ivo Zupane, predsednik Združenja rezervnih oficirjev tovariš Divjak, tajnik OSS tov. Peperko, direk- tor »Graditelja« tov. Skomina, pred- stavnik OLO tov. Mastnak in drugi. Da se je zaključne slovesnosti udele- žilo toliko gostov, je pripisati predvsem dejstvu, da je ta delavska četa pred- vojaške .vzgoje z vztrajnostjo in po- žrtvovalnim delom postala najboljša v celjskem okraju, četudi je bila pred leti še med zadnjimi. Ceta šteje 72 mla- dih krepkih fantov, ki so doma naj- več s podeželja. Fantom in vodstvu če- te so pomagali v podjetjih finančno in moralno, kar je rodilo dobre sadove. Tako se je lahko ta četa udeležila vrste tekmovanj, kjer je dosegla po- membne uspehe (spomladanski kros, patrolni tek, strelsko prvenstvo), orga- nizirali so poučno ekskurzijo v Pulj, kjer so obiskali vojne ladje in letali- šče, organizirali so predstave kina, na- pravili 400 fotografij iz svojega dela itd. O delu čete je poročal komandir če- te tov,. Slavka. .Skodič,, Na svečanosti. so razdelili vrsto odlikovanj, diplom in nagrad. Komandir Skodič je dobil po- leg diplom še denarno nagrado pod- jetja »Graditelj«, obenem z njim pa še komandir voda tov. Adolf Mljač, Ivan Klenšek in Stane Malgaj. Najvišje od- likovanje obveznika pred vojaške vzgo- je prejei Srečko Krašovec. Značka so prejeli tovariši itolenc, Krulc, Biz- jak, Tomažič in Hedžet. Diplome (po- hvalo in priznanje) za uspešno delo je dalo najboljšim fantom podjetje, poleg tega pa še predvojaški center. 13 fan- tov je dobilo tudi knjižne nagrade. Odvetnik zu2a drago je odprl odvetniško pisarno Celje, Plečnikova cesta 1 (Jožefov hrib) Ceste so po!e(lenele — vozniki in šoferji pozor! Nič bolj nevarnega ni, kot zaledenele ceste. Se tako spretnemu šoferju se pripeti, da vozila ne more več obdržati v oblasti. Tudi konjske vprege imajo' na spolskih tleh težave, — seveda tudi kolesarjem se ne godi boljše. Vozila^ morajo zdaj imeti verige na kolesih, predvsem pa je zdaj potrebna poostre- na previdnost, da ne bo preveč primerov, kakšen ie bil nedavno na Spodnji, HudinjL kot kaže na^ slika. J Novoletni! jEliiti v oliviru Društvo prijoleljev mladine Odkar smo sprejeli po osvoboditvi no\'oletno jelko za otroški praznik in ga skušali proslaviti tako, kakor najbo- lje ustreza današnji socialistični družbi, smo stremeli za tem, da bi bil ta praz- nik čim naravnejši in mladini prijet- nejši. Celjski organizaciji Društva prija- teljev mladine je uspelo, da je nekaj let sem prirejala novoletne jelke v več- jem slogu in praavljičnem razpoloženju. Pri tem je nudilo mladini vrsto kul- turnih prireditev in vse, kar je moglo. Niti ni pozabilo na obdarovanje otrok in mladine s slaščicami, pa tudi s korist- nimi predmeti, kakor so knjige, smuči, obleka itd. Nenehni razvoj naše socialistične družbe terja vedno nove oblike dela in če hočete tudi slavja. Na osnovi prou- čevanj in izkušenj so naši vrhovni foru- mi množičnih organizacij in republiška Zveza prijateljev mladne Slovenije pri- poročili, naj se praznovanje novoletne jelke še bolj približa mladini s tem, da se organizira tam, kjer je mladini naj- bolj pri srcu, to je v ožjem krogu. Zato prirejajo ta praznik pion'rski odredi, mladinske organizacije in terenski od- bori SZDL, da celo posamezna društva. Društvo prijateljev mladine v Celju je letos opustilo prireditev novoletne jelke v mestnem ali celo občinskem me- rilu, zato pa namenilo nekaj denarnih sredstev tistim pionirskim, mladinskim in terenskim organizacijam, ki se same trudijo, da priredijo to praznovanje v ožjem delokrogu. ; Kako bo letos z novoletno jelko v žalski obč ni Letos bodo v žalski občini proslavili novoletno jelko v vseh krajih, kjer imajo šolo, ponekod pa tudi po podjet- jih. V Žalcu in Polzeli pripravljajo na- šim najmlajšim in pionirjem veselo presenečenje. V obeh krajih so naši mladinoljubi, včlanjeni v Društvu pri- jateljev mladine in v Svobodi, naštudi- rali pravljično igro »Sneguljčico«", ki jo bodo posredovali naši mladini za novo- letno jelko. Razen tega pripravljajo pionirski starešinski sveti po vseh osta- lih krajih primerne programe s priho- dom dedika Mraza, z nastopom šega- vega Pavlihe in z obdaritvijo. V ta na- men je občinski ljudski odbor Žalec podprl letošnjo akcijo s primernim zneskom, ki bo prihodnje dni razde- ljen med posamezna društva prijate- ljev mladine oziroma med pionirske starešinske svete. V' De(dek Mraz v Storah • . Na sesitanku Društva prijateljev mla- dine v Storah so te dni med ostalim razpravljali tudi o praznovanju novo- letne jelke. V ta namen so sklenili, da bo v veliki dvorani doma »Svobode« v Slorah dne 30. 12. mladinska priredi- tev z bogatim kulturno-umetniškim programom, v katerem bodo sodelovale razne sekcije DPD »Svobode«, dijaki, osnovne šole in nižja gimnazija. Prire- dilicv bo povezana z obiskom dedka Mraza, ki bi rad — če bo nabral do- volj sredstev — obdaril vse o'roke v starosti od 3 do 10 let. Najmlajši — ci- cibani to prireditev posebno težko pri- čakujejo., ...^ _ .________, DEDEK MRAZ V SKOMARJIH V Skomarjih bodo pripravili Novo- letno jelko za najmlajše v nedeljo, 30. decembra. Ob tej priliki bo nastopila pionirska dramatska skupina z igrico »■Veliki paket«, prv č pa se bo predsta- vil tudi lutkarski krožek. Na silvestrovo bo organiziralo pro- svetno društvo -Silvestrov kulturni ve- čer«, na katerem bo prvič nastopila tudi, folklorna skupina v pohorskih narodnih nošah. na turneji po jugoslaviji nastopi v soboto, 29. decembra ob 19. uri v nedeljo, 30. decembra ob ü uri na drsališču v mestnem parku V VELIKI DRSALNI REVIJI ŠESTNAJSTCLANSKA ekipa madžarskih drsalcev ČLANOV IN ČLANIC DRUŠTVA »FERENCVAROS« IZ BUDIMPEŠTE V VSAKI TOCKI IZRE!?y "ITETA ._____Ш ТБЖРИЈАМШТ' „ STRAN 4 29. DECEMBRA — Ster. 52 Življenje na naši vasi Poizkusi so dobro uspeli .Poljedelsiki un živinorejsiM odsdk pri KZ Gornji grad sta to leto izvršila več gnojilnih in sortnih posikusov. Pri tem 6o ugoilovili, da je dal ikrompir »Mer- kur« ob pravilnem gnojenju za 10% boljšii pridelek, kakoir druge, predvsem rane sorte krompirja. Pri teh poskusih so tudi spoznali,' katera gnojila se naj- boljß obnesejo in katere sorte so naj- bolj primerne za ta oikoliš. Na planinsikih ^pašnikih so napravili poskuse uničevanja plevela s škrop- ljenjem. Poskusi so odlično uspeli, zato bodo prihodnje leto s poskusi nadalje- Tali na večjih površinah pašnikov. Na pašnikih so tudi napravili ob sodelo- vanju Hmeljarskega inšitiluta več po- .■çkusov z apnenjem. Ce bodo poskusi dobro uspeli — ito se too videlo šele v treh letih — bodo izvedli apnenje na površini okoli 600 ha pašnikov. Zato bodo v neposredni bližini pašnikov zgradili a;pnenioo, da apna ne bo treba voziti visoko v hribe. To leto so napravili tudi pri treh kmetih na travnik;ih poskuse s pesika- njem. V kolikor se bodo poskusi ob- nesli, bodo z akcijo prihodnje leto na- daljevali, saj je tod precej travnikov s kislo krmo in so potrebni peskanja. To akoijo bo tem laže izvesti, ker so v nia- posredni bližini odkrili ležišče peska. KZ Gornji grad je te dni tudi že pristopila k sklepanju pogodb za pri- delovanje semenskega krompirja v pri- hodnjem letu. Površine bodo za 40 od- stotkov večje od letošnjih. Tudi nasade jagodičevja bodo od sedanjih 2 ha po- večali na 3 ha. Plani pospeševalnih O'dsiskov, katere že pripravljajo, bodo za prihodnje leto vsebovali še vrsto drugih nalog in ukrepov na področju posipeševonja kmetijstva v gomjegrajskem predela Večja storilnost-boljši standard so DEJALI TUDI NA OBČNEM ZBORU OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V ŠOŠTANJU V nedeljo so se v Šoštanju zbrali de- legati sindikalnih podružnic občinskega sveta. Občnemu zboru so prisostvovali tudi gostje, med njimi zastopnik repub- liškega odbora zveze sindikatov Slove- nije. Obširno poročilo je podal predsednik občinskega sindikalnega sveta tovariš Lojze Cepuš. Tov. Cepuš je uvodoma govoril o nujnosti povečanja proizvodnje in tudi storilnosti ter za vzgled navedel neka- tera podjetja v občini, ki dobro izpol- njujejo svoje dolžnosti do skupnosti. Navedel je, da je v občini 7 industrij- skih podjetij, 4 gradbena, 7 zadrug in kmetijskih posestev, 25 obrtnih obra- tov, 17 trgovin, 23 gostiln, 10'privatnih gostiln ter kar 107 privatnih obrtnih obratov. Posebno malo je trgovin in obrtnih obratov, kjer je ponekod sta- nje prav slabo. Nekatera podjetja po- slujejo celo z izgubo in delavci sploh ne prejemajo plač (Velenjska podjetja). Sindikalne podružnice so sicer ugo- tavljale, kako žive delavci, vendar so ukrepi na tem delovnem področju še vedno preslabi. Res je, da viseh nega- tivnih pojavov preko noči ni možno odstraniti, napravi pa se lahko mnogo, pa četudi postopoma. Posebne težave so z zaposljevanjem invalidov, starejših oseb in bolnih delavcev (Tbc in drugo). Prav tu je tudi področje dela, kjer sin- dikalne organizacije lahko mnogo na- pravijo. Mnogo nerešenih vprašanj je tudi glede prehrane in stanovanj. Tudi nezaposlenih je še precej. V šoštanjski občini jih beležijo 281, naj- več seveda nekvalificiranih. Med ne- zaposlenimi prevladujejo žene in žen- ska mladina. V nadaljevanju je navedeno v poro- 'Cilu še delo organov upravljanja na sploh, saj deluje v teh organih kar 875 volivcev, nadalje delu higiensko teh- ničnih komisij in drugo. Obširno je ob-^ ravnavano v poročilu veliko število cestno prometnih in drugih prekrškov, delo prosvetnih delavcev, izobraževanje delavcev m podobno. Občne zbore so podružnice vse v re- *áu opravile, razen trgovske podružni- ce v Velenju, kjer zbora še niso imeli. Skupno pa deluje 26 podružnic ter 3 društva upokojencev, vseh. članov pa je 5.093 ali 95 odstotkov vseh zapo- slenih. V živahni razpravi so delegati obrav- navali najrazličnejše probleme. Tako je tov. Matko govoril o delu z delavsko mladino ter pomoči, ki jo morajo nu- diti sindikalne organizacije in Ljudska mladina. Tov. Pilih je razpravljal o družbenem upravljanju v zavodih s sa- mostojnim finansiranjem ter povedal nekaj o tem v podružnici Narodne ban- ke. O storilnosti in proizvodnji v rud- niku v Velenju ter premiranju sta go- vorila tov. Uranjek ter tajnik okrajne- ga sindikalnega sveta Celje tov. Cokan. Obširno je razpravljal tudi tov. Slat- ner iz tovarne usnja ter poudaril, da se je delo v mnogih podružnicah v zad- njem letu neprimerno izboljšalo. Predmet razprave so bila tudi velenj- ska obrtna podjetja. Zdi se nam, da je pravilna ugotovitev nekega delegata iz Velenja, da je precej krivde za takšno stanje v vodstvu, saj le za nekatera podjetja moramo reči, da so dcibra. Ce delavci tudi po tri mesece ne dobijo plač, je to pač najlepša ilustracija kakšno je vodstvo. Se en pi;edmet razprave naj omeni- mo, to je izobraževanje. Tov. Brunšek je namreč govoril o nujnosti izobraže- vanja. Poudaril je, da bo večja storil- nost dosežena tudi v primeru, če bodo zaposleni bolj izobraženi. S tem v zve- zi je omenil tudi novo ustanovljeno šolo za odrasle, ki v Šoštanju že dobro dela. VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, SINDIKALNIM PODRUŽNICAM, DELAVSKIM SVETOM IN UPRAVNIM ODBOROM PODJETIJ ŽELI OBILO SREČE IN ZADOVOLJSTVA TER NOVIH USPEHOV PRI GO- SPODARSKEM IN DRUŽBENEM UPRAVLJANJU ZA SPLOŠNO BLA- GINJO DELOVNIH LJUDI V NOVEM LETU 1957 OKRAINI SINDIKALNI SVET CELJE Občinski sindikalni svet v Celju CESTITA VSEM ČLANOM SINDIKALNIH PODRUŽNIC, VSEM UPRAVNIM ODBOROM V PODJETJIH, VSEM DELAVSKIM SVETOM TER VSEM DELOVNIM LJUDEM V CELJU K NOVEMU LETU 1957 IN JIM ŽELI MNOGO USPEHOV PRI IZGRADNJI NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE KMETIJSKE ŠOLE V VOJNISKI OBČINI USPEŠNO DELUJEJO Ze v preteklem letu so uspešno de- lovale kmetijske nadaljevalne šole v Vojniku, Dobrni in Strmcu. V letošnjem letu je bila ustanovljena tudi kmetij- . ska šola na Frankolovem. Pouk na vseh šolah obiskuje 153 mladih ljudi, od teh 99 učenk. Obstoj in nadaljnji e razvijanje (teh šol pred- stavlja eno izmed temeljnih nujnosti v vojniški oibčini, ki je pretežno agrar- nega značaja. ZGRADILI BODO HMELJSKE SUŠILNICE V hmeljarskih okoliših vojniške ob- čine se vedno bolj čuti potreba po grad- nji sušilnice, zato je Svet za komunalo pri občinskem ljudskem odboru spre- jel sklep, da bodo kmetijske zadruge Strmec, Vojnik in Dobrna pričele z gradnjo hmeljskih sušilnic. Kredit za gradnjo bodo prispevale kmetijske za- druge ob podpori Hmezada Žalec. Prav tako pa se za gradnjo sušilnice zani- majo tudi sami hmeljarji, ki bodo krili del gradbenih stroškov. OSUŠITI NAMERAVAJO ZAMOČVIRJENA ZEMLJIŠČA Na poibudo občinskega odbora Vojnik bodo začeli z drenažo zamočvirjenih travnikov v Ivenci. Na posvietovanju, ki ga je sklical občinski odbor z lastni- ki teh zemljišč, so le-ti z odobravanjem sprejeli pobudo. OGRCAVOST ODPRAVLJAJO V občini Mozirje so na pobudo ob- činskega veterinarja to leto začeli odi- pnavljati ogrčavost pri živini. V Smi- helu nad Mo.2iirjem. v Belih vodah in Gornjem gradu so mlečni kontrolorji uničili blizu 5 tisoč ogrcev. V prihod- njem letu nami^iravajo to akcijo nada- ljevati predvsem v Lučah in Solčavi. Vse izgleda, da bodo ogrčavost pri ži- vini v tej občini kmalu zatrli. Člani preSernove družbe OBNOVITE ČLANARiNO ZA LETO 1957 Lepi uspehi v Icoiektivu - plod tesnega sodelovanja Ko je pred nedavnim kolektiv vele- blagovnice Ljudskega magazina podajal obračun dela sindikalne organizacije, je ugotovil, da pada predvsem zdaj na trgovske uslužbence velika odgovornost pri posredovanju blaga. Ne gre več sa- ■ mo za vljudnost in kulturno postrežbo, temveč tudi za to, da trgovski delavec pozna blago, ki ga nudi in ga kot ta- kega tudi priporoča strankam. Lani je veleblagovnica dosegla rekorden pro- met: 484 milijonov dinarjev. V letoš- njem letu pa bo ta rekord znova iz- boljšan, saj kažejo računovodski podat- ki, da bo ob koncu leta dosežen s pol milijarde dinarjev. Pri tem se je treba zavedati, da je bil takšen promet na- pravljen ob izredni požrtvovalnosti ce- lotnega kolektiva. Lepi uspehi v kolektivu pa so tudi plod tesnega sodelovanja med upravo ter organi delavskega upravljanja, ka- kor tudi sindikalno podružnico. Tako so na podlagi takšnega sodelovanja od- stranili vrsto težav, s katerimi se je podjetje borilo v preteklih letih in zdaj ustvarili pogoje, da je podjetje lahko konkurenčno ne samo v cenah, temveč tudi pri asortimentu blaga, v kulturni postrežbi itd. V kolektivu je precej razgibano fiz- kulturno življenje. Tako so imeli lani 82 tekmovanj v namiznem tenisu, 23 т šahu, 3.5 v streljanju, 1 v smučanju, t v odbojki, 2 v štafetnem teku itd. Kako pozitivno so ocenili svoje del*, in kakšne načrte imajo za prihodnje s« VELEBLAGOVNICA LJUDSKI MAGAZIN CELJB sprejme v službo: adminislratorko^ci s perfektnim znanjem strojepisje in stenografije. — Nastop službe takoj, — Plača po tarifnem pra- vilniku in dogovoru. — Ponudbe s kratkim življenjepisom je po- slati na upravo podjetja. vidi tudi po njihovih sklepih, saj bod# organizirali vzajemno pomoč, nadaljt pomagali pri delu mladini, pripravili več gospodarskih predavanj, povečal produktivTiost dela itd. KMETIJSKA ZADRUGA Z O. J. ŠEMPETER V SAV. DOLINI PRODAJA 2 ročni in prevozni sadni škropilnici (znamke »Lorber«, »Ri- neta«), 8 motornih škropilnic (znamke »Platzer« in МНб); travniško brano; 6 trosilcev za umetni gnoj; ročni robkač za koruzo; 2 vprežni sjalnici za žito; hmeljsko sušilnico 12 m^ (znamke »Lorber«); Navedeni stroji so interesentom na vpogled pri KZ Šempeter od 3. januarja 1957 dalje. Razprodaja navedenih strojev bo v soboto, 5. januarja za dr- žavna kmet. posestva in zadruge, v nedeljo, 6. januarja pa za ostal« interesente. Pričetek prodaje je prvi kot drugi dan ob 8 zjutraj v prostorih zadruge v Šempetru. DA BO V PRAZNIČNIH DNEH MIZA KAR NAJBOLJ BOGATA... Gospodinje so si gotovo že pripravile recepte, kaj bodo za Silvestrov večer in za novoletno kosilo postavile na mi- zo. Poleg običajnih prazničnih dobrot, ki ji vaša družina pozna že dolga leta, smo vam za letos pripravili po receptih nedavno izišle »Velike kuharice« še ne- kaj posebnosti iz kuharske umetnosti. Kot jušne zakuhe poznajo že dolga leta predvsem na deželi največ rezance, vlivance, ribano kašo in morda še zdrob in riž. Ker pa bo za Silvestrov večer ali Novo leto gotovo na mizi tudi svinj- ska gnjat, ne bi bilo napak, če si za juho naslednji dan prihranite malo pre- kajene svinine in poskusite novo za^ kuho, ocvrte gnjatne kroglice. Potrebujete 10 dkg surovega masla, 3 jajca, 20 dkg prekajene svinine, 2 žemlji (ali bel kruh), drobtine in mast za cvrenje. V skledi vmešate maslo, dodate 2 jaj- ci, zmleto kuhano prekajeno svinino, namočeni, dobro ožeti žemlji in toliko drobtin, da iz zmesi lahko napravite kroglice. Testo naj počiva eno uro. Kroglice omočite v stepenem jajcu, jih povaljate v drobtinah in ocvrete v vroči masti. PEČENA GOS BO OKUSNEJSA, če jo boste pekle po tem receptu: Gos očistimo in jo eno do dve uri preden jo mislimo peči znotraj in zunaj na- drgnemo s soljo in majaronom. Vrat, noge in drobovino porabimo posebej. Nadrgnjeno gos denemo v kozico v raz- beljeno mast tako, da leži na prsih, za- lijemo jo z vročo mastjo, pomešamo z vročo vodo in jo pečemo 2 in pol uri. Masi: sproti odlivamo, nazadnje odlije- mo vso in prilijemo nekoliko juhe. Ves čas pečenja gos oblivamo z mastjo in sokom. Ko je že mehka, jo izpostavimo še za nekaj časa visoki vročini, da dobi lepo rumeno skorjo. Gosja pečenka bo posebno okusna, če prsiii koš napolni- mo s surovimi jabolkami. K pečenki ali govejemu mesu vam bo zelo teknil HREN S SMETANO, ki ga pripravite na ta način: 2 žemlji (ali bel kruh) zrežete na rc' e in jih daste ku- hati v vodo ali go /ojo juho. Ko se raz- kuhajo, vse skupaj fa:'.tepete, primešate po okusu nastrganega hrena in soli ter surovo maslo (1 in :ol dkg) in kislo smetano (eno šestna: inko 1). HITRO PRIPRA v jENO PECIVO Ce hočete priptavir lob re kekse, vam vzamejo dosti ča^a. L.- paje v teh dneh za gospodinjo ' ' dragocen. Zato vam povemo w.- , ka'i.o boste hitro pripravili prav ' •• ^. Izdaaio pecivo. Potrebujete pol kg kupljenih keksov (pravokotnih ali kvadratnih), 25 dkg margarine ali surovega masla, 15 dkg sladkorja, 7 dkg kakaa, 1—2 jajci, 3—4 žlice smetane in malo limonine lupine. Margarino ali maslo, kakao in slad-^ kor denemo v lonec in ga postavimo^ v drugega, večjega, z vročo vodo. Vse- bino v loncu mešamo in ji, ko se ma- ščoba raztopi, dodamo še jajca, sme- tano in limonino lupino. Paziti moramo, da še nam zmes preveč ne segreje in nam jajca ne zakrknejo, margarina pa ne sesiri. Ko je zmes lepo gladka, jo postavimo na hladno, da se nekoliko strdi. Nato vzamemo podolgovat model za piškotno testo in ga obložimo s per- gamentnim papirjem. Na dno denemo plast keksov, jih namažemo s priprav- ljeno zmesjo, nato denemo spet kekse, jih spet namažemo itd. Zadnja plast morajo biti keksi. Model postavimo čez noč na hladno, zjutraj ga zvrnemo, od- stranimo papir in zrežemo dobro pe- civo na poševne rezine. POMARANČNA PENA Se nekaj finega za novoletno po- slastico. Za pomarančno peno potrebu- jete 5 beljakov, 15 dkg sladkorne mo- ke, sok in lupinico od pomaranč. Beljake stepemo v trd sneg, vtepemo vanj žlico sladkorja, ostali sladkor pa narahlo snegu primešamo. Zmes ste- pamo še nekaj časa nad paro, nakar ji primešamo precej en pomarančni sok. Peno denemo nato v porcelanasto skle- do in ji primešamo še na drobno zre- zano pomarančno lupinico. PREPROSTI SLADKORCKI ZA NOVOLETNO JELKO Potrebujete 20 dkg sladkorja, 1 dl mrzle vode, žličko gostega malinovca ali močne črne kave, limonin ali po- marančni sok in liijionino lupinico ali 5 dkg čokolade ali žlico ruma ter slad- korno moko. Sladkor zalijemo z mrzlo vodo ter ga kuhamo tako do^o, da se potegne. Po- tem mu pridenemo žličko gostega ma- linovca (ali močne črne kave, limoni- nega ali pomarančnega soka), lahko tu- di drobno sesekljano limonino ali po- marančno lupino, zmehčano čokolado ali žlico ruma (lahko tudi zvitek vani- lina) — in toliko prese jane sladkorne moko, da dobimo gmoto, ki se da obli- kovati. Iz te gmote napravimo za me- zinec debel svaljk, ga zrežemo na 1 do 1 in pol cm dolge koščke, ki jih zlo- žimo na g]adek papir in jih sušimo na suhem zraku. Ko so zgoraj suhi, jih z nožem obrnemo, da se posuše še po drugi strani. Suhe sladkorčke zavijemo lahko najprej v košček .belega papirja, nato pa še v barvast ali bel narezljan svilen papir, ki ga na obeh koncih zve- žemo z nitjo in pustimo v sredi zanko, da sladkorčke lahko obesimo. NAVADNI PUNC IN GROG tudi ne bi smel manjkati na Silvestro- vem praznovanju. Za navadni punč po- trebujete 3/* do 1 kg sladkorja, sok od 3—4 limon, 2 in pol 1 vrele vode ali precej enega ruskega čaja, 4—7 dl rum* ali konjaka. Vreli vodi ali ruskemu čaju primeša- mo limonin sok ter sladkorja in rum» po okusu. To naj stoji na robu štedil- nika tako dolgo, da se sladkor raztopi, nato pa serviramo punč še vroč v ko- zarcih. Za grog potrebujete 30 dkg sladkorne sipe, 3 dl vode, 3 dl ruma ali slivovke. Sladkorju prilijemo vrele vode, mu primešamo rum »ali slivovko in tako pripravljeni grog takoj serviramo. 1. Elegantna žametna obleka za slav- nostni večer. Preprosta v kroju, učin- kuje žensko in poudarja linijo. Širok pas čez prsi ima na straneh gubo. Pod pasom se obleka v »princes liniji« raz- širi v bogato tričetrtinsko krilo. Poseb- no učinkovit je ustaljeni del od prsi, ki se proti koncu krila zelo razširi. Ta der bo najlepši iz brokata s srebrnimi nitmi. Tudi rokavice naj bodo iz istega materiala. 2. Lepa in enostavna je ozka dolga obleka iz kompaktnejše tkanine (bro- kat). Stola naj bo iz istega materiala. », decembra — Ster. 52 STRAN 5 Decembrski gledališki razgledi Gledališta sicer svojega dela in rav- nanja ne merijo in ne razčlenjujejo .po koledarskih letihi, saj imajo čistx) svoj koledar. Gjedališiko lelo as začenja v jeseni in še konča v pozni pomlad;. Kljub temu pa je vredno, da tudi ob koncu (koledarslke enotie !preg!Ledamo, kaj smo napravili, in povemo, kaj na- meravamo v bodoče. Celjsiko gledališče si zapisuje v kro- niko leta 1956 predvsem nekaj: odloč- no preorientaci j o v smer novega druž- benega razvoja, namreč v prvenstveno delovanje potujočega gledališča. Vse le- tošnje leto označuje nepresitano širjenje delovnega polmera: čedalje več krajev je, kjer 32 prebivalci navajajo celjsikih gledaliških gostovanj kot skoraj red- nega in zdaj že kar neogibnega, nujne- ga kultijüfflega dogodkia. KAiltujrnega živ- ljenja cele vršite manjših krajev: Voj- nika, Laškega, Raven na Koroškem, Brežic ob Savi, Slovenskih Konjic, zdravilišča Topolš-ice in tako dalje in tako dalje — si ze ni več mogoče mi- sliti brez stalnih celjskih glicdališ'kih cblskov. V delovnem obračunu gledali- ške družine to seve p>omenl zelo mno- go: pomeni, da smo v zadnjih mesecih, to se pravi v prvi tretjini letošnje sezo- ne — priredili ^огај prav toliko pred- stav zpnaj Celja kot v samem Celju. Koliko to si'ane napora in časa — O tem ne bomo govorili. Samo ena števil- ka naj govori namicsto mnogih drugih statističnih podatkov: od začetka se- zone 1955-56 do 19. decembra. 1955 smo odigrali 47 predstav, letos pa od za- četka sezone 1956-57 do istega datuma kar 71! Res je povprečni obisk za &р>о- znanje manjši — a to je razumljivo, če upoštevamo, da smo v tem času v mno- gih ikrajih bili prvič, tako da še nismo mogli zajeti vsega možnega obiska, tudi v krajih z zelo majhnimi dvoranami — in v nekaterih docela pasivnih krajih (na primer v Storah pri Celju), kjier je kazno, da za gledališke prireditve v obče ni zanimanja. Vse to se seveda pri skupnem in tudi pri povprečnem obisku pozna kot upad. Vendar je ta upad samo navidezen in številčen, v resnici pomeni neprimeren prirast v primerja- vi z lansikim letom. Gostovanj a zunaj matičnisga kraja terjajo kaj pa mnogo več časa kot prir redi tve na domačem odru: mnogo 'ča- sa, ki bi ga gledališka družina sicer porabila za vaje, za priprave novih uprizoritev — gre v izgubo s prevozom, pripravljanjem neopremljenih odrov in podobnimi ovirami. Kljub temu pa tudi letos celjsiko gledališče ni zmanjšalo norme novih uprizoritev, nasprotno: do sredic' decembra sme pripravili pet no- vih uprizoritev in eno obnovitev, torej več kot lani; saj je bila peta premiera v prejšnji sezoni šele 20. decembra. To- rej ima kljub povečanemu ixmdarku na zunanjem delu tudi samo Celje letos več gledaliških novosti kot lanL Tega pretiranega tempa kajpa ne bo mogoče dolgo umetno vzdrževati, če se ne bi bisitveno reorganizirala tehnična služba in bistveno ne povečal igralski zibor. Reorganizacija tehnične službe pomeni — zelo preprosto povedano: do- biti je treba prevozno sredstvo, svoj avtobus s prtljažno prikolico. S tem se bodo zmanjšali strahoviti finančni de- ficiti gostovanj, prihranilo pa bo gleda- lišče ludi veliko časa in bo lahiko več delalo. Öe se ta nujnost prej ali slej ne realizira, bo treba delovne načrte reducirati in odločno omejiti. V novem koledarskem letu se pri- pravljajo nekateri bistveni umetniški in organizacijski dogodki. Prvo bo — že v prvi polovici januarja — osred- nja uprizoritev sezone, velika Shakes- pearova tragična balada »Machbeth« v prevodu Otona Zupančiča, v priredbi in rsžiji Andreja Hienga. Med vsemi tragičnimi pesnitvami velikega Angleža je ta nemara pesniško najvišje vzpeta, najgloblja in najsilovitejša. Celjsko gledališče pjosveča tej silni uprizoritvi toliko moralnih in materialnih sil, kot je prav za taiko izredno tvorbo. Saj bo ta uprizoritev bržkone doslej najsilo- vitejša preizkušnja igralskega zbora, še drznejša in ix>mem'bnejša kot je bil pred dvema letoma »Hamlet«. Takoj nato bomo uprizorili novo, iz- virno slovensko delo. Med štirimi deli, ki so nam na razpolago, se bomo brž- čas odločili za cehovsko komedijo Mi- loša Miikelna »Žerjavi se čez morje vzdlignejo«. To je čustveno iron'ična pesnitev o, hrepenenju in nujnosti v našem današnjem, tukajšnjem vsak- danjem življenju. Tudi to delo bo re- žiral Andrej iHiisng udeležili pa se bo- mo z njim festivala slovensike drame meseca marca v Ljubljani, po možnosti pa tudi vsezveznih jugoslovanskih iger »Sterijino poeorje« v Novem Sadu me- seca maja, O drugih načrtih zdaj nemara še ni čas govoriti. Omeniti pa je treba, da bo po novem gledališkem zakonu, ki ga iahiko pričakujemo prav v kratkem, skoraj neobhodna sprememba uradnega naziva ustanove. Razmišljali smo že ve- liko o tem in doslej je največ zagovor- niütov za naziv »Slovensiko ljudsko gle- dališče v Celju«. Res je sicer, da po- mena sam naziv pravzaprav le formal- nost, vendar ni odveč, prem''sliti, kaj se za to formalnostjo skriva. Da je naš oder že — ali vsaj želi postati — pravo nacionalno, narodno gledališče v re- prezentativnem in repertoarniem smi- slu, to se izraža že s prilastkom »slo- vensiko«. Drugi prilastek — »ljudsko« pa označuje prizadevanje za kar naj- širše socialno območje, za umetnost, ki naj se odziva duhovnim in nravstve- nim, pa tudi praktično dnevnim potre- bam oprijemljive stvarnosti prebival- stva te dežele. S tem pa, da je tretja sestavina naziva formulirana kar naj- preprosteje »v Celju«, je povedano, da ne gre le za tesno mestno ustanovo, temveč za umetniški in prosvetni orga- nizem, ki zajema širše zemljepisno pK>d- ročje — ne da bi se s tem okrnil po- men maitičnega mesta kot središče in plodnega navdiha dejavnosti. Vse to so kajpak le predlogi iz same ustanove. Odločilno besedo o preime- novanju bodo povedali ustarroviteljL H. Grün SPOROCLO NAROČNIKOM IN BRALCiElM Novoletna številka našega lista obsega 44 strani in stane v kol- pontaži 20 din. Ker praznuj ejjo tudi tiskarniški delavci novo leto, list ne bo iz- šel v tednu po novem letu, tem- več šele v petek, 11. januarja 1957. Uredništvo »Celjskega tednika«^ Trbovlje imajo najlepši KULTURNID^M V_DRŽAV1 Pred kratkim so v Trbovipah ob navzočnosti predsednika republike tov. Mihe Marinka odprli nov kulturni dom, ki po svojem obsegu, izgledu in pestrosti uporabne možnosti spoda med najlepše v naši državi. Pri gradnji tega doma je sodelovalo tudi Kovinsko podjetje iz Celja, ki je uredilo vse ogrevalne in termične naprave ter vodovodne instalacije. Te naprave so urejene po najmoder nejših principih. Pogled, ki ga slika nu- di kaže del gledališke dvorane. Topel zrak, poleti seveda hlađen, pri- haja izpod stropa skozi rebraste odprtine, izrahljen pa odhaja i« dvoran* s pomočjo ventilacijskih naprav, pri tleh. 9li je učiteljevo delo polnovredno? Vsak poklic ima svoje težave, uči- teljski pa še prav posebne. Ljudje mi- slijo, da traja učiteljevo delo le od osmih zjutraj do dvanajstih opoldne. Nisem ambiciozen niti častihlepen, a boli me, ako vidim, da moje delo poni- žujejo in celo žalijo. Presodite po svoji pameti, ali ima delo, ki sem ga opravil, kakšno vred- nost ali ne. Pionirska knjižnica v Ljubljani je pripravila anketo v zvezi z mladin- skimi knjigami. Vsak anketiranec je moral prebrati več izbranih knjig in odgovoriti na preprosta vprašanja, ali mu je knjiga ugajala ali ne, ako mu ni ugajala, zakaj ne itd. Z veseljem sem zgrabil to stvar, ker me je osebno zanimalo, katere knjige gredo mladini v slast. Zanimiva anketa, kajne? Kljub temu, da ni bila šala anketirati čez 100 dijakov, sem delo uspešno zaključil. Šolsko knjižnico sem našel v velikem neredu, v pravi babilonski zmešnjavi, in sem moral krepko pljuniti v roke, da sem napravil red. Ako stopiš da- nes v knjižnico, najdeš vse knjige lepo urejene in zabeležene v novi inven- tarni knjigi. V knjižnici sem odkril knjigo Dečki Povlove ulice. Prekrasno mladinsko de- lo, ki ti izvabi solze v oči. Slaboten fantič Nemeček, ki mora biti kot edini vojak suženjsko pokoren svojim soto- varišem — oficirjem, žrtvuje svoje živ- ljenje v vroči bitki za »plac« za kra- ljestvo dečkov iz Pavlove ulice. To delo je treba posredovati mladini, sem skle- nil pri sebi. Odločil sem se za drama- tizacijo. Dan za dnem je odslej ropotal pisalni stroj v šolski pisarni. Poln idea- lizma sem oblikoval mlade igralce, še sproti spreminjal besedilo in zbijal ku- lise. Končno je šla čez oder premiera. V vlogi profesorja Raca sem doživel prvo trpko razočaranje: razen šolske mladine nisem opazil v dvorani skoraj nikogar. Kljub vsemu nisem odnehal. Skupno s kolegi sem se zagrizel v novo odrsko stvaritev. Pripravljali smo Drago Ruth. Ponovno tipkanje vlog, vsako večerne vaje, pripravljanje kulis in celo dveh reflektorjev. Naj samo kratko omenim, da je igra doma, kot na gostovanju v 15 km oddaljenem kraju, kamor веш moral po dežju kolesariti, da sem pri- pravil kulise, uspela. Mogoče se bo kdo čudil, ako dodam še dva strokovna sestavka, ki sem ju sestavil za reviji Jezik in slovstvo ter' Sodobr^ »pedagogika. In končno nosim kot učitelj jezikov levji delež šolskega dela: pripravljanje proslav in 240 šolskih nalog ob vsaki konferennci. Ali verjamete, da mi vza- mejo šolske naloge deset dni po 6 ur poleg rednega šolskega dela, ki mi že tako nalaga tedensko 13 ur več kot zahteva učna obveznost. Razen tega mi priprave za pouk vzamejo dnevno vsaj eno uro. Razen tega presedim kot vzgojitelj vsak drugi dan skoraj ves popoldan т dijaškem domu. Dodal bi še lahko, da sem poučeval tudi v kmetij sko-gospo- darski šoli in še mogoče kaj, vendar naj bo dovolj suhoparnega naštevanja. Povejte, ali je to delo ali ni! Neka- teri tega dela ne vidijo in mi očitajo: »Učitelj pride najbolj poceni skozi!« Skromen očitek, a pekoč kot žerjavica. Učiteljevo vzgojno in ljudskoprosvetno delo ni vredno, da bi se nagradilo tako visoko kot drugo enakovredno delo. Da pa ne bi ostal brez vsakega pri- znanja, sem dobil v zameno za prijetno šobo v prvem nadstropju podstrešno sobo. Hkrati sem se ustavil v dveh letih že na četrti postaj^ svojega po- tovanja od stanovanja do stanovanja. To sem hotel povedati in nič več. Se- daj vidite, dragi državljani, kako se godi učitelju nekje na Kozjanskenij lahko bi se mu pa tako godilo tudi kjerkoli drugje na Slovenskem. O delu Klubo oblačilnih širok v Celju Poročali smo že, da je bil v oktobru ustanovljen v Celju KLUB OBLAČIL- NIH STROK. Razveseljiva je ugotovi- tev, da je delo kluba postalo takoj aktivno, na ustanovni skupščini spre- jeti sklepi, ki jih obsega delovni pro- gram, pa prehajajo v dejstva in be- ležijo prve uspešne korake klubovega delovanja. Število članov je glede na številčno stanje obstoječih obratov oblačilnih strok na področju celjskega okraja zadovoljivo, pričakovati pa je. da se bo v vrstah oblačilnih delavcev pokazalo še večje zanimanje za stro- kovno izobraževanje. Kot prvo je klub organiziral preda- vanje o raznih držah telesa in deformi- ranih teles, ki se vrši vsako sredo v klubski dvorani Obrtne zbornice in ka- terega obiskuje lepo število članov. Ker je predavanje o gornji temi prvo in ga v Celju še ni bilo, je zanimanje veliko, posebno še, ker je to predavanje predpriprava za tečaj, ki bo sledil v januarju in nato še za prikrojevalni tečaj, ki bo trajal do konca maja 1957. Poleg gornjih nalog pa ima klub v svojem delovnem programu še nalogo, da organizira v letu 1957 s sodelova- njem Kluba damskih frizerjev modno revijo oblačil, za kar so potrebne tudi posebne predpriprave. ZGLEDNA SKRB za oddaiiene ditake žalske gimnazije Svet za varstvo družine in Društvo prijateljev mladine v Žalcu posvečata poleg ostale koristne dejavnosti vso skrb zlasti tudi oddaljenim dijakom. Zanje in pa za partizanske otroke je bila pred dvema letoma odprta dijaška kuhinija, ki prehranjuje z okusnimi obe- di oib zadostnih dotacijah občine in ob podporah ljudstva vsakodnevno 170 dijakov in vajencev. Razen tega so pre- skrbljeni avtobusni prevozi dijakov iz Zabukovce, Liboj in Šempetra, med- tem, ko se mnogi dijaki poslužujejo vlakov. Od 7. decembra dalje pa so deležni take ugodnosti tudi najoddalje- nejši dijaki žalske gimnazije. Na po- budo Sveta za varstvo družine in Dru- štva prijateljev mladine pobira vsako jutro poseben avtobus celjskega avto- busnega podjetja dijake iz Ruš, Male in Velike Pirešice ter iz oddaljenih hri- bovskih vasi Galicije in Gornje Poni- kvo, da jih pripelje pravočasno v žal- sko gimnazijo, po končanem pouku pa spet nazaj na njihove domove. Tako bo poslej tudi 2 do 3 ure oddaljenim di- jakom šola mnogo bližja, zaradi česar bodo lahko najmanj 2 uri pridobljene- ga časa koristneje izrabili za dosezanje boljših učnih uspehov. Nova avtobusna proga pa bo koristno poslužila tudi od- raslim državljanom. Tako so v žalski občini menda med prvimi približali šolo otrokom, s či- mer so dejansko že pristopili k postop- ni reformi naše obvezne šole. Zabukovška Svoboda je nabavila kinoprojektor Ob izdatni podpori žalske občine bo zabukovška Svoboda v kratkem odprla svoj novi Dom kulture v Grižah, s či- mer se bo začelo novo obdobje tega na tradicijah bogatega delavsko-prosvet- nega društva. V primerno veliki gle- dališki dvorani z modernim odrom bo obenem tudi kinematograf, ki bo po- sredoval sedmo umetnost ne le znati- željnim rudarjem, marveč tudi vsemu prebivalstvu na desnem bregu Savinje med Kasazami in Seščami ter pod Gozdnikom in Mrzlico. V ta namen so že nabavili projektor, ki ga bodo v bližnjih dneh montirali, potem pa men- da kmalu začeli vrteti filme ljudstvu v pouk in zabavo. Ce upoštevamo, da tudi v Šempetru pripravljajo ustano- vitev kino podjetja, potem bo grižki kinematograf že šesti v žalski občini. Ebert trio v Celju Znameniti Ebert — trio bo koncertiral ▼ Ce- lju v sredo, 9. januarja 1957 na IV. abonma koncertu. Sestavljajo ga sestra (violina) in 2 brata (violončelo klavir), ki niuzicirajo že ort mladih let skupaj. Študirali so pri zname- nitih mojstrih kot so Edwin Fischer. Enrico Mainardi. Vaša Prihoda in W. Schneiderhan. teta 1949 s« priredili prvi koncert na Оппајш in želi odlično priznanje kritike. Od tedaj jji je vodila pot na koncertne odre skoro vse E>rope. Ebert trio iîrr.n vse na pamet in na krasno zvenečih instrumentih mojstra Guarne- rija. V Celju ima na sporedu med drugim Beethovnov trio od. Г0 (tako imenovani »ozor- nositi potrebnim. Močno oslabljen sem ležal v nekakem duševnem somraku, vsa težina je padla z mene, nič me ni bolelo več, samo ob robu sem nekako pomislil, da smrt ni nič strašnega, da boš samo zaspal. Noč brez konca. Ze proti jutru, nič nisem vedel kdaj je kdo prišel v sobo, me je nekdo nežno pobožal po roki, dolga bela postava, pa brez .perutnic in šele ko je spregovoril, sem ga spoznal. »Kako vam gre? No, zdaj ste rvajhujše že prestali! Vas bo- mo že spravili na noge, nič se ne boj- te!« In sem vedel, da sem v dobrih rokah, v najboljših rokahu In da bom ozdravel. Hvala Ti, Ti dobri dolgi člo- vek v bel)£im! Kdaj je spal, on in vsi diruigi, ki sem jih slišal ob vseh štirindvajsetih urah dneva? Zanje ni ne osemurnega delav- nika, ne praznika ne nedelje. Samo de- lo, duševni in fizični napor ter služba trpečim. Ne vem, kateri poklic bi bil še tako težak in tako lep. Njihova -po- žrtvovalnost je brezmejna. Zato sa jiih danes hvaležno spomi- njam, vseh teh ljudi v belem, od šefa z zavihanimi dlakavimi rokami in očmi, ki vse vidijo, pa do zadnje postrežnice, ki nosi dopisnice iz trafike! NAJ VAM BO SRECNO IN NOVIH USPEHOV POLNO NOVO LETO! STRAN 6 29. DECEMBRA — Stev. 52 Iz celja ČEMU SLUŽIJO TA VRATA Na Ljubijansiki cesti stojijo ostanki nekdanje ograje, ki je obdajala park okoli večje vile. Ograja je nekam izginila v zadnjih letih, ostal pa je samo napol porušen, toda še vedno precej mogočen vrtni vhod. Kaj se bo zgodilo? Bo ograja spet postavljena, ali pa bodo podrli še vhod? Novoletne čestitke Celjanov, ki služijo kadrovski rok Kot vsako leto, so se tudi letos z novoletnimi čestitkami spomnili Celja-i nov naši fantje, ki služijo kadrovski rok v raznih krajih naše domovine. To- krat so se nam oglasili naši fantje, ki služijo vojaški rok v Komiži in poslali preko našega časopisa Celjanom tole pismo : »Komiža je majhno mestece na otoku Visu, kjer fantje iz Celja in^ okolice služimo svoj vojaški rok. Mestece je tesno stisnjeno v majhni ravnici. Ob- dajajo ga kamenita in strma pobočja, proti zapadu pa se pogled zgubi v tre- petajoči morski gladini. Zaliv se zajeda globoko v notranjost otoka. Nasproti zaliva je majbsm o'oček Biševo, ki slovi daleč po svetu zaradi znamenite Modre jame. V notranjost jame je mogoče pri- ti le ob oseki. Lom sončnih žarkov ustvarja na svodu jame čudovite slike T vseh mavričnih barvah. Vzhodno od Komiže je votl'na, v ka^eri je bil zad- nja leta vojne Vrhovni štab NOB s to- varišem Titom. Na tem otoku je bil osnovan naš prvi letalski odred. Pad- lim pilotom in herojem v borbi s fašiz- mom se ji2 ljudstvo oddolžilo z lepim spomenkom. Celjanom tu kar hitro poteka čas. Ker smo si, želeli novic iz domačega kraja, se je nekaj naših fantov naroči- lo na Celjski tednik. Vsako številko skrbno preberemo in vsakdo najprej pogleda, če je kaj novic iz njegove vasi. Navadno se vselej kaj najde. Raz- veseli nas vsak uspah, ki so ga dosegli naši ljudje na vasi ali v mestu. Zado- voljni smo z listom, zato bomo še na- prej ositali njegovi naročniki. Ob zatonu starega leta želimo sreč- no in uspehov polno novo leto 1957 vsem svojcem in vsem bralcem Celj- skega tednika vojaki: Ivan Vrhovšek, Jože Kokot. Ivan Veligovšek, Ivan Škr- janc, Alojz Sinkovič, Jože Zeme, Ivan Biderman, Franc Brumec, VP ббОв Ko- miža na otoku Visu. Mnogo prisrčnih pozdravov x)ošuja- mo našim dekletom!« (Slovenski vojaki garnizona Komiža) ŽREBANJE 10-LETNEGA NAGRADNEGA VARČEVANJA V prostorih Mestne hranilnice v Celju je 'blo te dni ob navzočnosti članov upravnega in nadzornega odbora letno žrebanje 10-letnega nagradnega varče- vania. Izžrebanh je b'lo 5 štev'lk. Na- grado 10.000 dinarjev je zadela številka 86770. nagrado 5000 din številka 97000, nagrado 3000 din številka 96631. nagra- do po 2000 d'nariev pa sta zadeli števil- ki 96676 in 96701. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za privatni) sektor Krompir — (18), čebula — (120), fi- žal — (70), solata 60—70 (90), špinača — (200), zelje gl. 20 (20—30), zelje rib. — (40—60), repa rib. — (30), por 40 (60), hren — (120—150), peteršilj 50 (80—100), zelena 50 (60). pesa 30 (30), korenjček 50 (20—60), radič — (200), mleko — (32), pšenica — (50). orehi celi — (220), ja- bolke — (30—40), jajca — (22—23). vino — (150), žganje — (400), oves — (50). T fasn od 15. do 22. 12. 1956. je bilo rojenih: M deklic in 34 defkov. Poročili so se: Alojz Horvat, strokovni nčitelj ir. Mnriborn h» G'''irif>ln P'ansteiner. delnvkn iz Celja: Mar- tin Skale, delavec in Ivana Strašek. delavka, •ba Ì7. C"lia; Stanislav Panieri, delavec in Ma- rija Naplič. delavka, oba iz Celja; Anton Pre- (frad. poljedelec iz Crešnjevca in Ema Ložar, áelavka iz Celia; Innez In^ek. «ofor in rt}ea Pantner. Rosp. pomočnica, oba iz Celja; Zdrav- ko Mnhnič. delavec in Viktorija Gaberc, de- lavka, oba iz Celia; Pavel Plntovšek. TT>;7ar«ki pomočnik iz Zadobrove \n Terezija Kokolč, de- lavka iz Celja; Ivan Slamnik, poštni uslnžbe- ■ec iz Celja in Zora Robida, poštna nslnžben- ka. oba iz Rakovelj; Ivan Jelen. |;radbeni teh- Ш|к in Emilijana Pere. nameščenka. dba iz Celja; .ložef Kožnh. delavec iz ^miklavža in Jožefa Gorjup, delavka iz Ljubečne. Umrli so: Ana Govejšek, roj. Škovič, upokojenka iz Li- fcoj. stara 76 let; Jožef Tratnik, upokojenec iz Senovega, star 82 let; Filip Jakob Kralj, oskr- bovanec iz Gomilskega — doma onemoglih, star M let; Matilda Ajdovnik roj. Dolinšek, upoko- jenka iz Hrastnika, stara 72 let; Ivan Pnsto- •lemšek, posestnik iz Raplje. star 63 let: Franc Stadler, upokojenec iz Celja, star 82 let; Te- rezija Štabej roj. Poboljšaj, upokojenka iz Ce- lja, stara 71 let; Jakob Kovačič, delavec iz Vi- «lovice. star 50 let; Ivan Leveč, delavec iz Ce- lja, star 49 let; Bogomil Jožef Korošec, delavec iz Zg. Laž star 17 let: Marija Jekoš. roj. Mo- ue, gospodinja iz Boštanja, stara 51 let. Pri padcu je utrpel težje poškodbe na glavi Franc Koren iz Creta. Pri padcu s kolesom si je poškodoval glavo Anton Golčman iz Dob j a pri Dramljah. Z drevesa je padel Anton Macuh iz Jankove pri Vojniku. Poškodoval si je hrbtenico. Pri padcu si je poškodoval nogo Jože Razgor iz Vrbe pri Dobrni. Mirko Mikša iz Zaloga pri Humu ob Sotli je padel in si zlomil nogo. V rudniku Pečovnik sta bili dve ne- sreči. V jami se je vnel plin in je pri tem dobil rudar Franc Klinar iz Koš- nice težje opekline po telesu. Rudar Anton Novak pa je pri delu utrpel po- škodbo na glavi. Pri deliu v lesnoindustrijskem ix>d- jetju »Savinja« v Celju je stroj po- škodoval roko delavcu Antonu Cepinu. Vsem cenjenim strankam želimo srečno^in veselo novo leto 1957 ter se v nadalje priporoča KEMIČNA ČISTILNICA IN BARVARNA Sotelšek Rudi Celje, Ljubljanska 6 Gospodarsko podietje Prebold razpisuje mesto RAČUNOVODJE z ustrezno šolsiko izobrazbo in večletno prakso v računovodstvu. Plača za razpisano delovno me- sto po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Nastop službe takoj ali F>o dogovoru. Lastnoročno na- pisano prošnjo s kratkim živ- ljenjepisom ter navedbo doseda- nje zaposlitve pošljite na gornji naslov ali oddajte osebno pri upravi podjetja. Cifikarniški plin so letos povzrcčiii nčd 3 milione škode Na zadnji seji so ljudski odborniki poleg stanovanjskega vprašanja obrav- navali tudi škodo, ki so jo žvepleni pli- ni povzročili na poljedelskih kulturah v bližnji okolici. Posebna komisija je pregledala ves poškodovani teren ter na podlagi preiskave zemlje ugotovila, da bo nujno potrebno zaapnenje na vsem ogroženem področju, ker bi sicer zemlja tod prej ali slej shirala. Na 1 ha površine bodo rabili približno 10 q apna. Poleg škode na poljedelskih kulturah so strupeni cinkarniški plini povzročili občutno škodo tudi pri živinoreji, saj je mlečnost krav zaradi zastrupljene krme zelo padla in znaša na kravo ko- maj 1300 litrov mleka. Zato so na ljud- skem odboru razpravljali, da bi bilo prav, če bi ti ogroženi predeli dali ob- vezno zavarovati živino. Ogrožena površina obsega 550 ha zem- lje in je razdeljena na 3 rajone. Po računih komisije so v letošnjem letu strupeni cinkarniški plini na tem po-- dročju povzročili 3 milijone in 28.000 din škode. Pri tem pa niti ni vraču- nana škoda, ki je povzročila kislo zem- ljo, saj bo kalcifikacija, ki jo bo nujno potrebno izvesti, stala tudi lepe denar- je (6000 din na 1 ha). Prav tako tudi ni vračunana škoda na sadnih in gozdnih drevesih. Zaradi škode, ki jo cinkarniški plini povzročajo okoliškemu prebivalstvu je občutno prizadet tudi mestni proračun, ker mora ljudski odbor zniževati do- hodnino prizadetim kmetom. Ker pa občina le mora dobiti dohodnino, se je postavila na stališče, da bi se Cinkarna za letos zavezala poravnati razliko, ki jo je povzročil izpad na dohodnini, v prihodnjem letu pa naj prizadeti za- varujejo ogrožene površine pri DOZ, ta pa bo zavarovalnino iztirjal pri Cin- karni. Ljudski odbor bo imel tudi v bodoče stalno eno ali dve komisiji, ki bosta ugotavljali škodo na tem pod- ročju. V LETU 1957 BODO VELENJSKI RUDARЛ NAKOPALI 1,450.000 TON LIGNITA Veselo si te dni manejo roke velenj- ski rudarji, saj jim gre delo od rok kot še nikoli. Ce pogledaš jamo sedaj in si jo videl tudi pred nekaj leti, lastnim očem ne moreš verjeti. Široki etažni trakovi hitro odvažajo dragoceno rudo. Nič več ni težkih huntov, niti slepih konj, ki so vlačili nekoč lignit iz jame. Samo v novembru so v tej mehanizirani jami prekoračili normo za 30.000 ton. V septembru in oktobru je proiz- vodnja nekoliko zastala. Tesna medse- bojna povezava partijske organizacije, sindikata in delavskega sveta je pri- pomogla, da so vse vzroke, ki so ovirali rast proizvodnje začeli takoj odprav- ljati. Velenjski rudarji se dobro zavedajo, da le izobražen in strokovno razgledan delavec dobro in zavestno opravlja svoje naloge. Nešteti strokovni tečaii za prekva4fikaciio rudarjev, bogato delo Svobode, šo^a za odrasle itd. so dokar. za to. Delavski svet rudnika je sprejel sklep, da mora vsak rudar, ki hoče v kakršen koli tečaj za prekvali- fikacijo, a nima zadovoljive predizob« razbe, v šolo za odrasle. Tako je v ve- lenjski šoli 'za odrasle 60 slušateljev (več kot v Celju). Prepričani smo, da bodo v velenjski jami s tako. načrtnim delom v letu 1957 dosegli planirano proizvodnjo — mili- jon 450.000 ton. i in zaledja Špekulacijam v mesnicah bo tteba napraviti kom Zadnje čase je hilo med kmečkim preb.vaisitvom mozirske občine mnogo razpravljanja o odkupnih in prodajnih cenah mesa ter o raznih nepravilnostih, ki so jih zagrešili mesarji. Spričo taikih napak je nedavno tudi mesn.ca v Ljub- nem dobila prisilno upravo. Da bi ne- pravilnositi in špekulacije v mesarskih podjetjih odpravili, je mozirska obč.na v zadnjem času organiziiala že 3 se- stanke z mesarji. Toda ti mešetarji so prišli na sestanek otoorežni s takimi Kalkulac.jami, da je izgledalo, kot da potrebujejo še dotacije za »uspešnejše vodenje« svojih ,podjeiij. Ljudsiiti odbor v Mozirju vztraja na stališču, da če že ni meso cenejše, pa naj namesto mesarja raje zasluži proizvajalec, ki se trudi z živino. Da morajo imeti mesarji, odnosno mesnice spričo nizkih odkupnih cen živine nedovoljene zaslužke, kaže pri- mer, ko so iz mozirske občine vozili živ.no v Trbovlje, pa je kljub višjim prevoznim stroškom bilo meso v Tr- bovljah cenejše kot v Mozirju. Ker trikratno posvetovanje z mesar- ji ni rodilo zaželjenih uspehov, so med mozirskimi mesarji zbrali najp>ostenej- šega mesarja, ki bo pod kontrolo iz- delal točne kalkulacije za prvo, drugo in tretjerazredno živino, da bodo na ta način lahko ugotovili stvarne stroške in ustrezno ceno mesu. O vprašanju nepoštenih mesarjev so dosti razpravljali tudi na sestanku za- stopnikov rrfnožičnih organizacij v Sol- čavi. S tem v zvezi so predlagali, da naj bi tudi mesnice prevzele zadruge. KORISTNO POSVETOVANJE V MOZIRJU Organizacija SZDL Mozirje je pre- tekli teden sklicala posvetovanje z vsemi predstavniki množičnih organi- zacij in društev kraja Mozirje. Raz- pravljali so o mednarodnih političnih vprašanjih, o smernicah družbenega plana za prihodnje leto ter o delu or- ganov družbenega upravljanja. Navzoči so tudi kritizirali cene mesu in zahte- vali, da se to vprašanje obravnava na prvem zboru volivcev. Kritizirali so tu- di slabo delo potrošniškega sveta in predlagali, da se nedelavne člane za- menja na prvem zboru volivcev. Izvo- lili so tudi iniciativni odbor za ustano- vitev Društva prijateljev mladine ter obravnavali še vrsto*komunalnih vpra- šanj. R. Z. USTANOVILI BODO KLUB MLADIH PROIZVAJALCEV Mladinska organizacija LIP Nazarje je imela nedavno svojo letno konferen- co. Kljub nekaterim pomanjkljivostim v tej organizaciji, je mladina nekaj le delala in sodelovala pri raznih proslavah in manifestacijah. Svoje zastopnike ima tudi v sindikalni organizaciji in delavskem svetu. Toda kritizirali so člane delavskega sveta, ker mladine ne seznanjajo s problemi delavskega sveta, niti ne prenašajo teženj mladine na delavski svet. Mladina je zahtevala, da se odpravi ta nedostatek. Pri obravnavanju nalog za prihodnje leto, so organizacije sklenile dokončno urediti stadion. Pozneje bodo tudi for- mirali društvo »Partizan«. V podjetju bodo ustanovili tudi klub mladih pro- izvajalcev, v katerem se bo mladina strokovno izpopolnjevala. Posebno skrb bodo posvetili tudi pionirjem. PRED VOLITVAMI V SOLSKE ODBORE Svet za šolstvo občinskega ljudskega odbora Mozirje je na svoji zadnji seji razpravljal o pripravah za volitve v nove šolske odbore. Predvideno je, da bo v šolskih odborih sodelovalo preko 170 državljanov. Na seji so razpravljali tudi o delu kmetijsko gospodarskih šol in skleniM, da bodo tudi po teh šolah šolski odbori. ZAGRADSKA SVOBODA V STORAH Preteklo soboto je v Storah gosto- vala dramska sekcija DPD Svoboda iz Zagrada pri Celju s Knittlovo dramo »Via Mala«. Po mnenju gledalcev je bila drama dobro naštudirana in kva- litetno izvedena ter zaslužijo igralci kot režiserka polno priznanje. Udeležba pa je bila, žal zelo slaba. Mnenja smo, da bi morala domača Svoboda več storiti, da bi bil obisk zadovoljiv. ZANIMIVO PREDAVANJE V STORAH Nedavno je bila v Železarni Store seja aktiva ZKS, sindikalne podruž- nice in mladinske organizacije. Preda- vanje o zunanje političnih problemih je imel tov. Florjan Pelko, sekretar Obč. komiteja ZKS Celje. Navzoči so z za- nimanjem sledili predavanju in stav- IjaU tudi vprašanja, ki jih je govornik pojasnjeval. Potrebno in koristno bi bilo, da bi se slična predavanja vršila redno vsaj enkrat mesečno. drameljski lovci so SLI nad divje PRASiCE... Nedavno so drameljski lovci orga- nizirali lov na divje prašiče, ki so v okolici Dramelj povzročali precejšnjo škodo na posevkih in nepospravljenih poljskih pridelkih. Pogon je bil uspe- šen. Na Slemenih nad Dramljami sta pod streli padla samica in mlad'č. Škod- ljive in nevarne živali so podrli streli iz pušk Jožeta Slemenška, Ivana Kranj- ca in Franca Plešnika. iz slov. konjic V Slov. Konjicah bo v kratkem uki- njena trgovina »Gozdni magazin«, ki s svojimi prostori ne odgovarja sodobne- mu trgovskemu lokalu. * Izgleda, da so prašičerej ci le spozna- li, da je bolj koristno svinjsko kožo odreti kot pa pomešati med masit z ocvirki. Saj je vedno več tak h, ki pri- nesejo kožo v zbiralnico Koteks v Ko- njicah. Oddati kožo se še posebej iz- plača zaradi visokih cen, ki jih nudi Koteiks. * Tečaj za kval'ficirane in polkvalifici- rane delavce v tovarni KONUS bo sko- raj zaključen, nakar bodo delavci pola- gali i-^pite. Podobno je tudi s tečajem v TKO Zreče. * Občinski odbo- SZDL je sklenil, da bodo v tem in prihodnjem mesecu se- stanki članstva po vaških odbo-^ih. Po- leg poročil o delu bodo volUi tudi nove odibore. iz 2alca Občinski komite LMS je na svoji seji te dni pregledal delo v posameznih osnovnih organizacjah in ugotovil, da mladina dela in se zanima za današnjo družbeno stvarnost. Vendar je ponekod preveč osamljena, zlasti člani ZK se ne zmenijo dosti zanjo, čeprav bi morala biti to njihova osnovna naloga. Tako je bil primer v Keramični tovarni Li- boje, kjer je predsednik mladinske or- ganizacije, član ZK, sprejel delegata občinskega komiteja z besedami: »Jaz imam mladinsko organizacijo v delav- nici, vso ostalo mi ni mar!« Taki pri- meri zaslužijo grajo in se v bodoče ne bi smeli več ponavljati. Sole brez toka Pred kratkim je Elektro-Celje od- klopilo električni tok šolam v oDčinah Šmarje pri Jelšah in Kozje. Sole so zdaj sredi največjega dela z učenci in odraslimi, k-o se pričenja tudi sezona prireditev, igralskih vaj in večernih predavanj, brez luči. Kaj takega bi se ne smelo dogoditi. Čudno je tudi, da občine niso por-uvnale računov, ki jih upraviteljstva šol redno pošiljajo na proračunske oddelke, saj to vendar ni- so milijonske vsote. Računi pa niso poravnani, kot je razvidno iz odločbe EleCctro-Celje, niti za leto 1955. Prebi- valstvo, uöiteljs'vo n učenci posijo, da tok takoj vključijo. Tako poslovanje vse prej kot koristi dvigu prosvete na vasi. NASI VOJAKI IZ SKOPJA ČESTITAJO NOVO LETO Vojaki Franjo Florjane, Peter Košto- mai, Zvonko Korošak, Anton Majer, Matic Presečnik in Oto Tanšek želimo vsem. sorodnikom, prijateljem in znan- cem, srečno in uspehov polno novo leto — 1957. Rezervni oficirji v Sentjuru so zborovali Te dni je bil v Šentjurju pri Celju redni letni občni zbor občinskega od- bora združenja rezervnih oficirjev JLA. Poročilo o delu organizacije je podal predsednik tov. Jože Kos. V organizaciji, ki šteje 22 članov, so včlanjeni vsi re- zervni oficirji, ki stanujejo na tem področju. Pri svojem delu so v pre- teklem letu polagali največ pozornosti strokovnemu izobraževanju svojih čla- nov, za kar so pripravili 7 zelo zani- mivih predavanj iz vojaških ved. Vsa prec^avanja so vodili aktivni oficirji celjske garnizije. Udeležba na teh pre- davanjih pa ni bi^a zadovoljiva in je treba kritizirati člane, ki ne čutijo dolžnosri. ki "ih imajo kot re-.s^'-vnì častniki slavne JLA. Za individualno izobraževan i e ima odbor priročno stro- kovno knjižico. Večina naših članov aktivno sodeluje v raznih obia'-.tnih. političnih in dru- štvenih organih, kjer zavzemajo tudi odgovorna mesta. IZ KOZJEGA Pred dnevi je bil v Kozjem redni občni zbor akti-i'^ ml'-d'h zî^d-'iTni'-oy, katerega so se udeležili vsi člani. Aktiv je bil ustanovljen pred letom dni in je od tedai usnešno dpipl. Tako je ргте- d'1 9 <;trokovn'h predavanj iz kmet'jstva, or^an'z^ral гагпе poučne ekskurzije ^td. Mladinci so pomapali tud' pri prakt'č- n'h del'h na pose-^tvu zadruge. lî^vedli §n tudi gnojilni in sortni poskus krom- pirja. Рг' ni'l^nvern df^lu i'TTi ie niidla pano- go materialne in moralne pomoči njiho- va zadrupa. ki ie organiz'rala kmet\i- C|t-o rro'iPo^i'-cko Sn'o v Vri^PT^o'se ^е ob- javilo že nad 40 mladincev in mladink. iz ŠENTJANŽA pri VELENJU V Šentjanžu pri Velenju so pred ne- davnim obnovili osnovno šolo, ki je bila doslej izredno zanemarjeTia. Ves denar za popravilo je dal na razpolago občin- ski ljudski odbor v Žalcu. Stroški po- pravila so znašali milijon dinarjev. Se- daj so sanitarne razmere v šoli v bolj- šem stanju. Moti le še star, izrabljen pod, ki je še precejšnja ovira pri vzdr- ževanju snage. Zelo dobrodošla je vsem revnejšim otrokom tudi malica. Učenci pa so bili veseli tudi radia, saj jim po- meni precej, ker zvedo iz njega marsi- kaj lepega in koristnega. Prav bi tudi blo. da bi obnovili tudi stanovanje za učitelje, ki je neredko po- vod, da se prav zaradi tega mnogi uči- telji ognejo službovanja v tem kraju. 29. DECEMBRA — Stev. 52 STRAN 7 Von Goqli no fílmshem plotnu Van Goîîh, eden izmed največjih :Taretnikov impresionizma, je unel tudi zelo pestro in zanimivo življenje, ki je zamikalo že marsikaterega pisatelja in zadnje čase tudi fllmske ustvaj-jalce. Po življenjski zgodbi tega slavnega sli- kar ja!¿^ snemajo sedaj Američani film v barvah. Glavno vlogo — slikarja Van' Gogha igra Kirk Duglas, ki je dolgo časa študiral Van Goghovo življenje.] Pustil si je rasti brado, ki jo je nosil ves čas snemanja. Pravi jo, da je slikar ju i čudovito podoben. Naša slika je vzeta iz kadra, ko Van Gogh slika žitno po-i Ije... Nenadoma so nad žitom preleteli črni krokarji... To je ena izmed zad-^ njih Van Goghovih sUk preden je zaradi duševne zmedenosti napravil samomor. Upajmo, da bo filmska zgodba o Van Goghu prišlg, tudi k nam. 16 NAENKRAT Tri leta stara psica — bokser, last Londončana Telferja, je pred nedav- nim povrgla 16 mladičev. Od vseh m.ladičev sta le dva umrla, vtem ko jih je 14 ostalo pri življenju in se lepo razvijajo. Družina Telfer ima s števil- nim naraščajem precej skrbi in tudi precej izdatkov. Psici in mladičem so bili prisiljeni urediti posebno bivališče in jim posvetiti skrbno nego. No, o psici-rekorderki s 14 mladiči so se raz- pisali tudi časopisi. BREZPRIMEFNO ŽRTVOVANJE 13- LETNEGA DECKA Mašimo Bianchi, trinajstletni sin lo- čenega zidarja v italijanski vasi Garg- nano, je postal zelo popularen. Da bi za družino tu in tam prislužil kako ' liro, je dan za dnem, ko je bilo vetrov- no, pohajkoval ob obali. Za napitnino je plaval večkrat na dan za klobuki, ki jih je veter turistom odnašal v vodo. Toda 'ne samo to. V minulih treh letih je pogumen deček rešil življenje petim svojim vrstnikom. Brez njegove pomoči bi gotovo utonili. Mašimo pa se že tri le- ta žrtvuje za hromega prijatelja. V šolo in domov ga odnaša na svojih ramenih. Giuseppija, kot je malemu invalidu ime, nosi Mašimo včasih tudi na dolge sprehode po pokrajini. Toda, ne misli- te, da fant p-ejema za to plačilo. Ne. Mašimo je doslej prejel le od neke matere, ki ji je rešil sina, vsega le lOO lir nagrade. Ko so nekega dne športni reporterji izpraševali svetovno znano padalko Colette Duval o njenih drznih podvi- gih, ji je eden izmed njih zastavil tudi vprašanje: »Kako je vendar mogoče, da ste s 25 leti še vedno sami?«. Šaljiva in prikupna Colett mu je seveda odgo- vorila povsem po svoje. »Poroka,« me- ni ona, »je vedno skok v neznano, a to pomeni zame nekaj strašnega.« Vovolelne sanie • [. * Je Franček oni dan pospravil dobro mero кићапедџ vina, potem se v pernice je spravil da ga né bi zgrabila angina ... Morda je Francka kuhala vročica, morda je v njem rojen prerok? V duhu je zletel kot ptica v Novo leto naglo naokrog. Drugo leto v Celju zraslo lepih stanovanj bo na »an gro« vse živo si oči bo paslo z domačo barvno televizijo. Trgovine bodo v Celju polne blaga izredno nizkih cen, in celjske, vedno žejne, žolne ne bodo več umetne kaplje plen. Društva bodo »kase« napolnila in dež subvencij bo namakal spet VS3 ustanove. A »Talija« dobila bo opero in lahkonog' balet. Nič več ne bomo trgali podplatov in tožili na hude ozebline, ker bomo brez deviznih zlatov, si kupili poceni limuzine. Medtem pa Frančku noč prijetna mine pošteno se je v pernicah spotil... In naglo so minule ga skomine, ko v hladni sobi se je prebudil... KRIK MODE V ITALIJANSKI AVTOMOBILSKI TEHNIKI Po svetu izdelajo veliko število avtonobilov in počasi prodaja motornih vozil zastaja. Lastniki tovarn pa se zato trudijo, da bi izdelali nove vrste avtomobilov, ki bi po zunanji formi in luksuznosti prekašali prejš- nje tipe. Tako je italijanska tovarna izdelala nov avtobus aerodinamične oblike, ki ima v notranjosti vse udobnosti, kar si jih morete zamisliti. Ima tele- vizijski aparat, radio-telefon, njegova gornja polovica pa je izdelana iz stekla. Sprejme 32 potnikov in stane 50.000 dolarjev. ie še niste naročnik našega lista Ce še niste naročnik našega lista, izpolnite spodnjo naročilnico, - 3» odrežite in odpošljite. Če ste že naš naročnik, pa Vas prosimo, da naročilnico ponudite Vašemu prijatelju, znancu ali sosedu. Prav gotovo je v vaši sredini še marsikdo, ki bi se rad naročil na naš list, saj stane naročnina za cel« leto komaj 500 din. V listu boste našli dosti zanimivega branja in vse najvažnejše dogodke v okraju in Vašem kraju. Ker mnogi prihajajo v našo upravo, da bi se naročili na list, ne- kateri s podeželja pa niti ne vedo, kje bi se na list naročili, smo vsent novim naročnikom olajšali delo. Potrebno je le, da izpolnijo naročilni- co ter jo odpošljejo. List jim bomo pričeli pošiljati takoj. Pohitite, da boste postali vsaj z novim letom stalni naročnik našega lista. Tak* boste list plačali ceneje in ne bo Vam ga treba iskati po trafikah, kjer ga večkrat zmanjka. Uredništvo CELJSKEGA TEDNIKA ZAOKROŽENE BELEŽKE S PREDAVANJA TOV. FRANCA SIMONICA KitQjsliQ je Čudovita deželo (Nadaljevanje in konec) »POVEJTE NAM NAŠE NAPAKE!« Kitajci imajo to dobro lastnost, da so samokritični. Pri njih je že običaj, da slehernega gosta povprašajo za nasvete oziroma za svoje morebitne napake. Ko rečejo: »Odkrito nam povejte, kje de- lamo napake!^< ne mislijo to zaradi vljudnosti, temveč prav resno. Zato se tudi ne jezijo, če jim človek res pove kako svoje mnenje, kar se je to zgo- dilo že marsikje drugje. Najprej so prosili za opozorila na napake, nato pa zamerili tistim, ki so take napake iznesli. Naša državna delegacija je — kot je pripovedoval tov. Simonič — med dru- gim naletela tudi na take primere: Od- ličen ki^ajsiki kuhar (Kitajci so znani po svojih specialitetah) je po kosilu stopil k našim ljudem in jih povprašal, kaj sodijo o kosilu, pri tem pa še za- prosil za pripombe in nasvete. No, naši poslanci bojda niso imeli v svoji sredi strokovnjaka te vrste, tako da kitaj- skega kuharja niso mogli obogatiti. Po- doben primer kot s kuharjem so imeli tudi z nekim šoferjem. Tudi ta bi rad zvedel, če znajo Evropejci bolje voziti kot Kitajci. KITAJSKA NIMA PITNE VODE V večjem delu gosto naseljene Ki- tajske je poseben problem pitna voda. Ker so po ravnini speljani številni ka- nali v glavnem v mirujočo vodo, so Kitajci primorani, da vso vodo preku- havajo. Sicer pa običajno ne pijejo take prekuhane vode, temveč nesladkan čaj. Tov. Simonič pravi, da je tak čaj kar dober, le privaditi se je treba nanj (ta čaj je seveda tudi brez slivovke!). Na Kitajskih ravninah so pogosti tu- di »panonJki studenci«, torej odprti studenci z velikim vzvodom, ki ima na enem. koncu pritrjeno vrv ali drog s posodo. V času suše Kitajci ne okleva- jo, da ne bi svojih polj namakali z vodo iz studencev. Nekateri imajo kar iz studencev izpeljane majhne kanale. Ponekod uporabljajo tudi črpalke. GNOJ JE ZLATA VREDEN Zaradi prenaseljenosti, pomanjkanja gozdov in živine se Kitajci že dolgo borijo s problemom gnojenja polj. V novejšem času so sicer že v večji meri priče-i uporabljati umetna gnojila, ven- dar še vedno izredno pazljivo zbirajo vse živalske in človeške odpadke. V mestih imajo pravo zbiralno mre- žo za gnoj, ki ga pošiljajo v zadruge. Vse spravljajo v določene lončene po- sode. Tudi v pogostih javnih straniščih ob cestah in progah (postajah) so po- stavljena stranišča s takimi posodami. Pri živini pa imajo tako urejeno, da privezujejo živalim posebne vedre. Na Kitajskem še velja načelo, da dober gost pusti gostitelju vsaj svoj iztrebek. Za Kitajsko ni to nič posebnega. KITAJSKA VALUTA JE TRDNA Bržkone je Kitajska edina mlada de- žela socializma, ki je uspela krepko ob- držati vrednost denarja. V vseh po- vojnih letih je vrednost kitajskega yuana padla le za kakih 10%. Nemara se Kitaici sami čiidiio, da so uspeli v svoji finančni politiki. Šanghaj, največje trgovsko in gospodarsko središče Kitajske Cene so na Kitajskem določene s pla- nom, tako da tudi v tej deželi ne mo- remo govoriti o ekonomskih cenah. Vendar pa je pri njih razmerje kupnih in blagovnih fondov precej urejeno. Uspehu je gotovo pripomogla tudi zna- na kitajska skromnost in disciplinira- nost. Sploh so Kitajci zelo mirni ljud- je; zavedajo se, da jih je 600 milijonov in da čas dela za njih. Kitajci se za- vedajo, da ne morejo vsega zgraditi in doseči v nekaj letih, prepričani pa so, da so na pravi poti in da bodo vsaj čez 50 če ne sto let prišli do cilja. Ki- tajci ne pozabljajo, da je tudi révolu-. cija trajala pri njih dejansko celih 40 let (od 1911. leta). Zanimivo je tudi to, da Mao Tse Tungov režim podpirajo tudi domala vsi kitajski emigranti, iz- seljenci. Ti znatno pomagajo stari do- movini s tem, da zbirajo sredstva za gradnjo raznih objektov v domovini. NACIN PREVZGOJE Kot rečeno, so na Kitajskem domala vse nacionalizirali. Vendar pa je oblast podjetja, odkupila ter jih v obrokik odplačuje lastnikom. Komisije pri oce- ni vrednosti podjetij niso skoparile. 1ш še več, oblast je bivše lastnike, ki se seveda niso omadeževali, pritegnila т aktivno delo v vodstvih podjetij. T» ima razne pozitivne posledice. Zanimiv je tudi način prevzgoje ja-^ ponskih-vojnih zločincev. Kitajci jih za nacionalni praznik — bržkone ne vse — pripeljejo k tribuni, tako da Ja- ponci vidijo manifestacije milijonskill množic za novo Kitajsko. Na marsika- terega ujetnika je to zelo pozitivu« vplivalo. Sicer pa kaže, da imajo Ki- tajci že sedaj z Japonci precejšnje sti- ke, četudi obe deželi še nista izmenjali diplomatskih zastopstev. Glavna trgo- vina s Kitajsko pa se razvija prek« angleške kitajske mestne kolonije Hon- konga v južni Kitajski. KITAJSKE 2ENE IMAJO 2E OBIČAJNE NOGE Običaj, da je treba majhnim dekli- cam tesno zaviti noge kmalu po roj- stvu, so na Kitajskem že opustili. Da- nes opazijo le še nad 50 let stare žene s takimi nogami, tako da še hoditi ne morejo prav. S tem so odpadle razlike med moškimi in ženskami, tako da se sedaj tudi ženske lahko zaposlijo v in- dustriji. Tov. Simonič je v svojem predavanju tudi omenil, da so odnosi v kitajskem za^- konsiVpm življenju diskretni (nobenega poljubljanja na javnih poteh) in da s« odnosi zakoncev dobri. -jv- STRAN 8 2S. DECEMBRA -- Strr. 52 Taksne športne dneve si se želimo f preteklih daek м U«4Je mekolik« «min* epazoTali itevilne skapine fantov ia deklet, ki so kitele po celjskih alicah in se nato pa- razgnbile po bližnji okolici. Skupiae ao biU •horožene g kompasi, kartami, papirji in po- dobaimi rekTiziti. Kaj Tendar počn« ta mla- diaa im каш hitif Decembrski iportai dan Je bil т teh dachednjih iolah, njegOT program — orien- tacijski pohodi, namenjeni pa počastitvi 15-let- iJLAl NeTa oblika telesne Tzgoje, пота Športna pa- noga? Nič novega — saj so orientacijski pohodi sestavni del nčnega načrta iolske telesne vzgoje in izpopolnjnjejo pridobljeno znanje v drugih, predmetih. Na terena Je treba namreč poka- zati različne sposobnosti in znanja, ki Jih za- htevajo postavljene naloge. Pohod po azimuta, iskanje azimuta, spoznavanje prirode, iskanje oznak, delanje skic, ngotavljanje kniturnih spomenikov, vprašanja iz gospodarstva, zem- ljepisa, prirodopisa, streljanje itd. — to so naloge, ki jih Je bilo treba reševati na več- nrnem pohoda po različnem zemljišču. Preko 1W* je bilo udeležencev na teh po- hodih. Prireditev Je šteti za najbolj množično v okviru številnih proslav Dneva JLA v našem ■lestn. Kdo bi našteval zmagovalce! Bistveno pri vsem tem Je dejstvo, da Je 95 % vseh ■deležencev pravilno rešilo postavljene naloge, da so vsi brez izjeme preživeli nekaj prijet- nih ur v sončnih decembrskih dneh v prirodi in da so se močno ogreli za to novo športno panogo. Nekatere skupine mladincev so imele srečo, da so v gozdovih nad Ostrožnim nale- tele na srnjake ¡n drugo divjad, ki se ni dala motiti od obiskovalcev. Tu in tam se je pri reševanju nalog opazila zadrega — s kolek- tivnim delom -^a Je mladina razvozljala tudi najtežavnejše naloge. Objava rezultatov in po- drobna analiza tekmovanja Je sprožila živahne komentarje. Se več dni po pohodu si lahko »lišal po šolskih hodnikih, na dvorišču in po celjskih ulicah razpravo o zadnjem tekmova- nju. sKako Vam je ngajal športni dan?< so vpra- šali mladino predavatelji telesne vzgoje. In odco- vor: »Res ni vse življenje okrog žoge. Navdu- šeni smo nad to obliko športnih dni in si že- limo še en športni dan z orientacijskimi nalo- gamüc Čeprav zahteva organizacija takšnega športnega dne ogromno dela in priprav za pred- metne predavatelje telesne vzgoje, smo lahko prepričani, da bodo kaj radi prisluhnili zeljast mladine. POVEZANOST CELJSKIH SPOKTNIKOY Z JLA Ob jubilejni 15-letnici JLA so v Celju bile itevilne prireditve, ki so pokazale tesno po- vezanost celjskih telovadcev, športnikov, strel- cev, delavcev in srednješolske mladine s pri- padniki -JLA. Letošnje prireditve so še v večji meri prispevale medsebojnemu zbližanju celj- skih športnikov s pripadniki JLA, ki je bilo ie vsa zadnja leta neposredno, tople in pri- jateljsko. ORIENTACIJSKI SPORT, AKADEMIJA. STRELJANJE •** ■"lopili srednješolci т orienta- cijskih pohodih. Kar preko IM* Je bilo nde- lezencevl Nato so počastili ta vseljudski praz- nik pripadniki partizanskih drnitev Celja, ki eo v nabito polni dvorani Narodnega doma ▼ kvalitetni akademiji s pestrim programom esv*« Jili simpatije mladih gledalcev. Pred pričetkom akademije Je v Jedrnatih besedah tov. Pogač- nik Janko orisal pomen in vlogo JL.\ v socia- listični državi in v imenu celjskih pripadnikov Partizana čestital pripadnikom Celjske gar- nizije k praznika. Športne prireditve eo ee vrstile vsak dan in i« so na programa ves ta teden. V domn JLA so se najprej spoprijeli strelci. Pisana drnžba je bila zbrana v sobnem strelišču: pripadniki JLA, strelci strelskih družin, delavci iz pod- jetij in srednje šolska mladina. Največ uspe- ha so imeli strelci SD Tempo, za njimi so se pa zvrstili ekipe JLA, sindikalne podružnice TEP, Ljudskega magazina, II. gimnazije itd. П. GIMNAZIJA NAJBOLJŠA T ROKOMETU Tnrnir v malem rokometu Je bil na igrišče v Titovi vojašnici. Kar t ekip je nastopilo т borbah za naslov prvaka. V I. skupini Je bila zmagovalec I. gimnazija z zmagami nad JLA: 14:1 in B moštvom II. gimn. 12:6, na drugo mesto pa se je uveljavilo B moštvo II. gim- nazije z zmago nad JLA 13:12. V II. skupini je bila zmagovalec II. gimnazija z zmagami nad ESS 19:9 in učiteljiščem 15:12, na 2. mestu pa ESS z zmago nad učiteljiščem z 8:?. Finalna tekma za naslov prvaka Je bila razburljiva. V regularnem času Je bilo srečanje med I. in II. gimn. neodločeno fc:fc (3:3). Prvi podaljšek je prinesel vodstvo I. gimnaziji — vendar le za 1 gol —, v drugem podaljšku pa Je II. gim- nazija dosegla 3 gole in s tem zmago 9:7. V borbi za 3.—4. mesto je B moštvo II. gimnazije premagalo ESS z 8:5. STRELCI CINKARNE PRED SD TEMPO Na tradicionalnem patrolnem tekn s strelja- njem po progi, ki je potekala deloma po celj- skih ulicah, deloma po mestnem parku. Je le- tos zmagalo I. moštvo Cinkarne (1:33) pred SD Tempo (1:40.8) in II. moštvom Cinkarne (2:18). V ženski konkurenci so zmagale članice SD Tempo s 5:22.4, le i desetink sekunde za njimi pa so bile tabornice! Tudi ta prireditev je zbra- la na startu zastopnike vseh društev, šol. de- lovnih kolektivov in pripadnike JLA. Poleg JLA so največ patrol postavili — Cinkarna in celjske šole, od katerih^ so najboljši nspeh pokazali učiteljiščniki. V KEGLJANJU - PRVAK BETON^ Na kegljišču Betona pa Je med tednom na- stopilo kar 121 kegljarev. Za prvaka je bila ogorčena borba med mestnima rivaloma Beto- nom in Kladivarjem, saj je v finalnem sre- čanja odločitev padla šele v zadnjem Inčajn. Ta borba Je pripoatogla k dosegi odličnih pe- Celjska mestna hranilnica iSče 2 uslužbenca ali nsliižbcnld ■ popolno srednjo iolo In po možnosti ■ nekoliko ргакле. ' Moški man biti vojažčin« prost — Nastop službe po docoTorn. TRGOVINA Z 2IVILI SAVICA celje, Trg v. kongresa 10 (nasproti magistrata) Vam nudi vedno sveže špecerijsko, delikatesno in kolonialno blago ter vse vrste alkoholnih pijač. Na željo strank dostavljamo blago na dom. Cenjenim odjemalcem se zahvaljuje za dosedanjo naklo- njenost in se priporoča še v bodoče. Kolektiv želi vsem SRECNO in uspeha polno novo leto 1957! DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA „USNJE« CELJE TRG V. KONGRESA 4 želi vsem cenjenim odjemalcem in dobaviteljem srečno novo leto 1957 Priporočamo se za nadaljnji obisk, kjer boste dobro in solidno postreženl «Froftev - BetM 41t. Kladiver 41? in рИ. Tretal red ikpi 1. Beton tt*. 2. Kladivar 8«. S. Kovinar M. i. TEP 5W, 5. Kovinotekna «5. 4. invalidi itd. T NOGOMETU - ZMAGOVALEC KLADIVAR T nogometnem tnrnirjn te ae spoprijela m»- átra celjskih nogometnih klubov in pripadni- ki Celjske garnizije. V soboto je najprej Olimp ■ tesnim rezaltatom 2:1 (1:() odpravil moštvo JLA, v drngi tekmi pa Je Kladivar z 8:в pre- ■lagal 2SD Celje. V nedeljo sta se za naslor prvaka kar v visokem sneg« spoprijela KladU ver in Olimp. O igri na zasneženem igrišča skorajda ne moremo govoriti. Kladivar je zma- gal ■ 3:9 (2:1) in s tem postal imagovalec tnr- ■irja. V SAHU VODI MOŠTVO CINKARNE V doma JLA so že ves teden ogorčene borbe na šahovskih deskak. Po zvenečih naslovih — mojstrski kandidat, prvokategorniki itd. — so veliki favoriti turnirja šahisti Cinkarne. Ven- dar tokrat imajo močne nasprotnike v mladih močeh iz II. gimnazije, ki Je postavila kar t moštvi, in šahisti JLA. Trenutno Je v vodstvu Cinkarna, tesno za petami (1,5 točke razlike) pa Jim sledi I. moštvo П. gimnazije. Odločilna srečanja Lodo ši le v teh dneh, ki bodo odlo- čala o razvrstitvi na vrhu . . . Prireditve in tekmovanja v čast Dneva JLA pa še niso zaključene.^ Te dni se bodo Se spo- prijeli odbojkarji in igralci namiznega tenisa, nakar bo n ečan z»kljnček vseh prireditev, n« kalereui bodo rN/(;lašeni rezultati, smagoval- tvm pa podeljeni prehodni pokalL Namizni tenis SAMI PORAZI CELJANOV Nedavno ustanovljena Namizno-teniška pod- zvezn za Štajersko in Koroško v Mariboru je v čast dneva JLA priredila dne 20. decembra troboj mestniji reprezentanc Maribora, Celja in Raven. V Maribor Je odpotovala pomlajena ekipa Olimpa brez rutinirane^a Božiča in za- sedla zadnje mesto. Maribor je ekipo premagal s 5:1, Ravne pa 5:4. Celjani so bili slabi in so pokazali predvsem nesigurnost, ki je očitno po- sledica nesistematskega treninga, saj je dve uri tedensko zares premalo, če se hoče doseči kaj v slovenskem merilu. Nastopili so Coh ter Jaz- bec obakrat. Roje F. proti Mariboru ter Rehar I. proti Ravnam. Podzveza je ekipo toplo spre- jela ter si želi tesnega sodelovanja z Olimpom, ki naj bi v januarja 1957. priredil tudi II. del ekipnega prvenstva Štajerske in Koroške. KEMIČAR : OLIMP 7:3 Zmagovalec tekmovanja v Zasavski ligi Ke- mičar — Hrastnik je v čast dneva JLA po- vabil 22. decembra moško in mladinsko ekipo Olimpa na dvoboj. Člani so izgubili 7:3, do- čim so mladinci proti pionirjem zmagali s 5:1. Olimp Je nastopil z Jazbecom, Roje F. in Rehar V., mladinci pa s Cepinom. Roje V. ta Rehar I. Iz življena drnštev Partizaa V Žalcu zopet sistematična vadba Zadnja leta nismo mnogo slišali o društva Partizan v Žalcu, ki deluje v sedežu občine z najbolj razgibano partizansko dejavnostjo. Savinjska dolina je znana po pestrem telesno- vzgojnem in športnem življenju mladine. Le- tos moramo ugotoviti, da so se stvari tudi т žalskem Partizanu bistveno spremenile. U tem smo se prepričali po letošnjih njihovih na- stopih, po gradbeni aktivnosti na telovadišču, po uspehih na tekmovanjih in podobnih ak- acijah. Porazgovorili smo se z agilnim predsed- nikom društva tov. Božičkom o problemih, s katerimi se bori njihovo društvo. Kako sle poživili delo v društvu? »Pogoj za uspešno delo v tele|novzgojnih društvih so vaditelji. Več let smo se borili s tem problemom. Letos smo pridobili 5 vod- nikov in z njihovo pomočjo so zopet oživeli društveni oddelki. Zopet je redna in sistema- tična vadba. Dvakrat tedensko se zbira mla- dina v šolski telovadnici, kajti naš partixan- ski dom kljub svoji prostornosti in impozant- nosti ni bil grajen za telovadne potrebe. Sol- ska telovadnica Je danes že pretesna za član- stvo Partizana. Vadijo vsi oddelki razen čla- aov in članic, najštevilnejši pa so pionirski.« Za kaj se mladina najbolj ogreva? >V vsakem društvu so navdušeni več al¡ шалЈ Ca gotovo- igro ail športno panogo pulcg redne vadbe. Pri nas v Žalcu se je mladina najbolj oklenila atletike. Kar zadovoljni smo lahko ob tej ugotovitvi, saj zajema atletika s svojimi oblikami najbolj prirodna sredstva moderne telesne vzgoje. Teki, skoki in meti so itak v partizanskem programu telesne vadbe neloč- ljiv in sestavni del vsake vadbene ure! Za atletsko vadbo imamo tudi strokovnjake v na- ših stalnih vaditeljih, predvsem v Kovača in Vučerju, znanima atletoma Kladivarja. Mladi- na si je letos sama zgradila na letnem telova- dišču atletsko stezo in druge naprave, na kate- rih lahko smotrno vadi. Ce sem najprej ome- nil atletsko aktivnost, pa moram še poudariti, da se vaditelji drže splošnega partizanskega programa. Ta nam služi za vodilo pri našem rednem delu. Seveda se mladina navdušuje tu- di za igre — košarko, odbojko in nogomet, ki Í'ih vpletamo т naš program dela skozi vse eto.« Kakšno je notranje življenje društva? »Glavno življenje se razvija v telovadnici in na letnem telovadišču. Upravni odbor dela prav dobro, udeležba na sejah Je odlična. Kar Je še posebej razveseljivo — v našem odboru Je razen dveh izjem angažirana le mladina! Tudi vaditeljski zbor je prav mlad ia se redno zbira na svojih vaditeljskih sejah. Skratka — pestre oblike dela so zbližale vse članstvo Partizana v lepo skupnost, v zdrav kolektiv in sem prepričan, da smo na najboljši poti napredka. Res je sicer, da se borimo kot povsod drugje z materialnimi težavami, da pa imamo v vseh množičnih organizacijah in v občinskem odbora močno oporo. Vsi razu- mejo naše težave in nam po svojih močeh tudi pomagajo, saj imajo z nami isti interes, da bi se kar najbolje razvijala zdrave telesha ▼Igoja med našo mladiao.« In aačrti za bodoče? »Ne postavljamo si posebnih načrtov. Zeli-" Ho le, da bi redno bila društvena vadba vseh oddelkov, da bi pritegnili v krog aktivnih telovadcev tudi člane in članice in da bi s pestrimi oblikami dela pomnožili naše vrste tudi z mladino. To Je naš glavni program. Kaj bi govorili o materialnih težavah! Vse- kakor bi si želeli lepo in moderno telovadnico, kamor bi raje zahajali mladi ljudje. Ce bi imeli na razpolago več sredstev — bi vsekakor lahko razvili še večjo dejavnost in razširili pestrost našega programa. Trenutno pa smo zadovoljni, da je delo normalno in to je vse- kakor dovolj za sedanje obdobje, ko so tudi 'na drugih podrčjih še velike potrebe.« IZ SLIVNICE PRI CELJU Na občnem zboru osnovne organiza- cije ZB v Slivnici pri Celju, ki je bil pred tednom, so sprejeli 30 novih čla- nov. Med drugim so sklenili, da bodo prihodnje leto postavili spomenik pad- lim borcem. Prvorazredni Ebert trio iz Dunaja koncer- tira v Celja v sredo, 1. jaaaorja na IV. aboa- ма konce>rta. Bimske Toplice so dobile nof Zdravstveni dom Domačini in okoličani Rimskih To- plic, posebno pa zavarovanci in njihovi svod ci z veseljem pričaikujejo ordinacij v novem zdravstvenem domu v Smar- jeti pri Rimsikih Toplicah. Z dogradit- vijo te ustanove je ustreženo večletni želji prebivalstva tega predela laáke občine. Občina Laško šteje približno 12.000 prebivalcev in ima skupno oikoli 7000 socialnih zavarovancev. Vsem obole- lim je po upokojitvi zaslužnega dr. Cede Antona od leta 1946 dalje nudil zdrav- niáiko pomoč dr. Mrmolja Zdenko, zdravnik splošne prakse v Laškem. Ker je bil le-^a preobremenjen, je leta 1950 prevzela nekaj bolniikov vojna ambu- lanta v Rimäkih Toplicah, k^er sta or- dinirala vsaik drugi dan zdravnika tov. dr. Dolenc in dr. Brie. Pacienti so biLi z njunim. poslovanjem zelo zadovoljni. Dr. Mrmolja je bil s tem doikaj raz- bremenjen in se je lahko bolj posvetil negi svojih bolnikov. Tako je zdrav- stvena služba še nekam kar zadovolji- vo pobakala na teritoriju takraltuih de- vetih KLO. Ker pa se je zdravstvena služba v Rünsíkíh Toplicah začasno vršla v voj- ni amibuianti, smo vsi zainteresirani začeli resno razmišljaiti, kako priti v tem predelu do lastnega zdravstvenega doma. V letu 1953 je bilo v oikolišu Rimskih Toplic naprodaj nekaj hiš splpšne Ijudsike imovine. Z utemeljeni- mi predlogi smo v imenu prizadetih za- varovancev zaprosili za potrebna ds- nama sredstva v svrho adaptacije »Janžekove« vile v zdravsiveni dom. Tako organi oblasti kot organi social- nega zavarovanja so pokazali vso razu- mevanje. Okrajni zavod za socialno za- varovanje v Celju je dal pomoč 1 mil. 4OO.0'(K) dm, Svet za zdravstvo OLO Celje 350.000 din, 400.000 din pa je prispevala laška občina. Imeli smo še kup težav, zaradi katerih se je adai>- tacija zavlekla v leto 1956. Sedaj je Zdravstveni dom v Smarje- ti pri Rimskih Toplicah popolnoma do- končan, sodobno opremljen in uspo- sobljen za ordinacijo. Slavnostna otvo- ritev bo predvidoma v nedeljo, 30. de- cembra, 2. januarja leta 1957 pa bom^ pričeli že z redno zdravstveno službo^ ki jo bo začasno vršil sedanji zdravnik vojne bolnišnice v Rimskih Toplicah* Pozneje pa bo to mesito zasedel tov. dn Pečar Samo, sedaj zdravnik na Planini pri Sevnici. Vzporedno a to otvoritvijo bo odprt« tudi rudniška ambulanta v Brezneni). Brez dvoma je to velika pridobitevv tako za okoliš Rimskih Toplic, kot za kolektiv rudnika Laâko, katerega glav- ni obrat je sedaj v Breznem, S to pri- dobitvijo bo dokaj olajšano delo Zdrav- stvenega doma v Laškem, razbreme-r njen pa bo tudi tov. dr. Mrmolja, kt je vsa leta tako p>ožrtvovalno vodil zdravstveno službo v tem okoUšu. Vsi prebivalci te okolice smo mu za po- žrtvovalno delo iz srca hvaležni. Ob tej priliki se zahvaljujemo tudi vsem, ki so kakorkoli pomagali pri uresničenju zamisli, da imamo danes tr Rimskih Toplicah lastni zdravstveni dom. Na otvoritev doma — 30. decembra — vabimo vse prebivalstvo bližnje in daljne okolice Rimskih Toplic. L. D. IZ FRANKOLOVEGA Na Frankolovem so pričeli z obno- vitvenimi deli na šolskem vrtu. Naj- težja dela za načrtno ureditev vrta sO "izvedli gojçnci kmetijsko gospodarske šole 8 prostovoljno akcijo. -o- Gasilsko društvo Frankolovo je ime- lo preteklo nedeljo redni letni občni zobr. Iz poročil je bilo razvidno, da so člani tega društva uspeli organizacij- sko učvrstiti svoje članstvo, ki je v tem letu večkrat uspešno posredovalo pri lokalnih požarih. RAZGLAS Prebivalstvo občiTie Rogaška Slatina, kakor tudi vse druge interesente obveščamo, da bodo na Odseku za gospodarstvo občine Roffaška Sla- tina, soba št. 22, na vpogled predvideni zazi- dalni okoliši za naslednje kraje: 1. Rogaška Slatina 2. Rat^nska vas 3. Negonje 4. Rodne 5. Cerovec i. Vonarje 7. Rogatec 8. Dobovec • 9. Tržišče 10. Rajnkovec 11. Tekačevo Priporočamo vsem gradbenim interesentom, da pregledajo predvidene zazidalne okoliše in po- dajo svoje morebitne pripombe, ker po spre- jetju odloka o osvojenih gradbenih (zazidalnih) okoliših izven teh ne bo mogoče graditi. Rok za ta ogled je od 20. decembra 195fc do 5. januarja 1957. Občinski LO Rogaška Slatina KOMISIJA ZA STIPENDIJE pri podjetju »Agroservis« Šempeter v Sav. dol. razpisuje na osnovi 29. člena temeljnega zakona o šti- pendijah mesto za pogodbeno štipendijo Zw knjigovodski sektor »Agroservis« Šempeter: na Srednji ekonomski šoli za 1 mesto. Prednost imajo otroci socialno ogroženih star- šev in naj bodo z območja občine Žalec. Prošnje z življenjepisom in opisom premo- ženjskega stanja je poslati komisiji za šti- pendije pri podjetju »Agroservis«, Šempeter. RAZPRODAJA Gradbeno industrijsko podjetje »Gradiš« grad- bišče v Šoštanju, proda 1 konja, 2 konjski opremi, 2 dvovprežna in 2 enovprežna voza, 2 dvovprežne sani. 2 trugi za gramoz in 1 železni plug s pripadajočim priborom. Interesenti se naj zglasijo na Upravi grad- bišča »Grads« v Šoštanja, ob delavnikih od 9. do 12. ure. PREKLICUJEM izkaznico o kvalifikaciji in iz- kaz o dvoletni kmetijski Soli. Mirnik Antoa, Tovarna emajlirane posode, Celje. GRADITELJI INDIVIDUALNIH HIŠ - POZORI SGP »Graditelj« Celje razprodaja po dnev- nih cenah razen material, ki ga lahko upora- bite pri gradnji vaših hiš, kakor: salonitni slemenjaki, salonitne reviz odceue, razna salo- nitna kolena, žično steklo, pokrovi za dim* n'iška betonska vratca, betonske tlakovalne plo- šče, betonske stebre za ograjo, zračnike z* tramove, ventilacijske mreže, obložne ploščice, zračna pločevinasta vralca, nmivalne keramič- ne školjke, rozete za kopalne kadi, kopalne kadi kompletne, straniščne kotliče kompletne, pločevinasti kotlički za stranišča, emajliran iz- livalnik, školjka počepnik (čučavec). straniščno školjke keramične, vijaki razni, tečaji za ni- halna vrata, okenski zaskočniki, francoske spo- ne, za okna, kotniki za okna, vdolbene kliu- čavnice, železniške tračnice, poljske tirnice, konjska oprema, dva voza za enovprego ia dvovprego. Razprodaja bo od 3. 1. 1957 dalje na skladi- šču podjetja na Dečkovi cesti 10 a. Blago do- bijo interesenti takoj po vplačilu. PRODAM dobro ohranjene »hikoric vezane smučke (210 cm). Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno zaradi selitve kuhinjsko po- hištvo (tudi posamezne komade), moški in ženski plašč ter moško ročno uro. Zver Jože» Arclin 56, p. Vojnik. PRODAM parcelo na Dečkovi cesti v Celju, poleg pisarne >Graditelj« v izmeri 1077 m'i Naslov v upravi lista. PB ODAM stavbno parcelo ob Ljubljanski cesti. Naslov v upravi lista. PRODAM dobro ohranjen »Singer« šivalni stroj. Vprašati: Bizjak, Celje, Teharska 2. PRODAM enovprežni gumi voz (nosilnost 2 d* 3 tone). Naslov v upravi lista. PRODAM motorno kolo, radioaparat, kosiln^ co, posnemalnik, harmoniko, tračno žago — Straus, Ptuj, Krempljeva 8. PRODAM radio Tesla 53/c 6-cevni, skoraj nov, odličen. Ponudbe na lipravo lista pod: 40.000 din. KUPIM enodružinsko stanovanje. Naslov v upra- vi lista. SPREJMEM upokojenko v dopoldanskih urah k 4 letni punčki. Naslov v upravi lista. Nedelja, 3*. decembra 11,19 Izbrali ste - prislnknitet 11,25 Novoletne čestitke 11,55 Objave in reklame Ponedeljek, 31. decembra 16,55 Domače novice, objave in reklame 17.29 Pavel Golia: Jurček (Za radio priredil J. Kislinger) (pravljična mladinska igra) Torek, 1. Jannarja 1957 i,0« do 23,M Prenos sporeda RL Sreda, 2. Jannarja «,00 do — 23.00 Prenos sporeda RL Četrtek, 3 januarja 17.00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17.30 5 minut za naše gospodinje Л7,55 Neznani talenti 17,45 Popevke in ritmi Petek, 4. jannarja 17.00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Poje mešani zbor Prosv. društva »Kovtar« iz Smihela p. v. A. Acmana 17,30 Pionirska oddaja Sobota, 5. januarja 17,00 Domače novice, objave in reklame 17.15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Posnetki s koncerta koroškega pevskega zboru p. v. Zdravka ' Uartmana 18. nov. 1956 v dvorani Narodnega doma CELJSKO GLEDALIŠČI Petek, 28, dec. ob 13,30 - Pavel Golia: UBOGA ANČKA — Zakljnčena predstava za I. osnov- no šolo ob 16. uri - Pavel Golia: UBOGA ANČKA — I. srednješolski abonma Sobota, 29. decembra ob 15. nri — Pavel Goliat UBOGA ANČKA - Zaključena predstava zi pionirje nedelja. 30. decembra ob 10. uri — Pavel Goliat UBOGA ANČKA - Zaključena predstava za pionirje. ob 15. uri - Pavel Golia: UBOGA ANČKA - Zakljnčena za pionirje Petek, 4. januarja 1957 ob 10. nri — Pavel Golia: UBOGA ANČKA - Zaključena pred- stava za Društvo prijateljev mladine v La- škem ob 14. uri - Pavel Golia: UBOGA ANČKA — Zakljnčena predstava za Društvo prijate- ljev mladine v Laškem KINO UNION, CELJE Od 30. 12. do 3. I. 1957, »DOLINA MIRU«, slo- venski film Od 4. I. do 8. I. 1957, »THEODORA BIZAN- TINSKA< ameriški barvni film KINO METROPOL, CELJE Od 27. do 31. XII. 1956, »LUKRECIJA BORGIA*. franc.-italj. barvni film Od 1. I. do 5. I. 1957, »BORBA V VSEMIRJU«. ameriški barvni film 29. DECEMBRA — Stev. 52 O STRAN 9 Tiha želja v letu 1957 Letos ni bilo kaj prida zaslužka. Druio lel¿o bo boljše: Plače bodo višje, pa bomo laže navili cene. Trgovina s mešanim blagom ^^Merkur'^ Celje Zeleznina — Specerija Solidna postrežba — Nizke cene — Svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem želi obilo sreče v novem letu 1957 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE STAVBENIK Celje, Lava i. — Telefon 26-18 ' IZVRŠUJE VSE VTSOKE IN NIZKE GRADNJE. V SKLOPU IMA LASTNE OBRTNE OBRATE: STEKLARSTVO: ZASTEKLITEV STAVB, BKUSENJE STEKLA IN IZDELAVA GALANTERIJE MIZARSTVO: VSE STAVBNO IN POHIŠTVENO MIZARSTVO PLESKARSTVO: VSA SOBOSLÍKARSKA IN 1'LESKARSKA DELA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELI SRECNO NOVO LETO 195? Kolovrat tiho tece . (Iz razgovora z lučkimi predicami) Solčavska ovca, ki jo gojijo v Zgornji Savinjski ■ dolini, predvsem v predelih, Solčave, Luč in Ljubnega, je zaradi kvalitetne volne poznana in čislana po vsej naši republiki. Ker je povpraševa- nje p>o priznani solcavsko-jezerski pas- mi iz leta v leto večje, so v zadnjih po- vojnih letih začeli v teh gorsikih pre- delih spet v večjem obsegu gojiti ovče- rejo. Včasih so imeli kmeitje tod tudi po 100 in več ovac, po vojni pa se je števi- lo znatno zmanjšalo. Danes imajo pred- vsem srednji in manjši kmetje spet šte- vilne trope, vendar predvojnega števi- la še dolgo ne bodo dosegli. Skupno se danes v poletnih mesecih pase po pla- ninskih pašnikih okrog 150 ovac, kakih 300 pa jih kmetje držijo v domačih sta- jah. Selekciji pasme posvečajo lučki in solčavski kmetje veliko pozornost. Pri obeh zadrugah (Luče in Solčava) obsta- ja neki nadzomiški odbor, ki v Solčavi vsako leto oktobra meseca organizira ovčji sejem, na katerem si domačini iz- menjajo plemenske ovce in plemen ja- ke, da ne pride do degeneracije. Prav tako pa tudi vsako p>omlad, ko pride tropa v planino, kastriraj o vse križan- ce, da ostanejo pri tropi samo rodovni- ški ovni. PREDICE IMAJO VSO ZIMO DOVOLJ DELA Ko je jesensko poljsko delo oprav- ljeno in ko so že tudi drva in stelja doma, v majhnih lučkih hišah in bajtah veselo zaprasketa ogenj v kmečkih pe- čeh in družina posede po klopeh. Zim- ski počitek je samo počitek po težkem poljsikem garanju, toda roke riiarljivih domačinov ne morejo in ne znajo po- čivati. Drobnega dela se najde tudi po- zimi vedno dovolj. Gospodar si je na- trgal vrbja in plete košare, metle in koše. Žene in dekleta pa iz vleče j o z »dil« stare kolovrate, na katerih prede zdaj že četrti ali peti rod. Toplie, snažne nizke izbe so polne veselega kramlja- nja, saj si v poletnih mesecih niso uteg- nili dositi povedati — in zadnje dni je toliko dogodkov, ki razburjajo svet. Spričo tega so sicer vedno aktualne de- bate o davkih in domači gospodarski politiki dali na stran in se pogovarjajo o — tretji svetovni vojni. Sosed ve po- vedati, da so bajie Rusi že s tanki v Beogradu. Madžarsiki begunci trumoma prihajajo v Jugoslavijo (ali bodo prišli tudi v Luče?). Z bencinom se bo treba vsaj za vžigalnike založili, ker ga baje ne bo. Pri vseh teh kramljanjih, problemih in ugibanjih tiho teče kolovrat Repove France. In bolj kot Rusi v Beogradu, bolj kot bencinska problematika me je zanin^o življenje lučkih predic, zato sem p>-isedla raje k Franci, da bi mi povedala, kako predejo danes lučke že- ne in kako so predle pred m^nogimi leti. V Lučah in okoliških naseljih danes skoroda ni hiše, kjer bi ne imeli vsaj nekaj ovac. Zato je tudi kolovrat v vsaki hiši in' skoro ni žene, ki bi ne znala presti. Dekleta se začno učiti pre- je kar kmalu, ko odrastejo šoli. Pone- kod imajo več ovc in sedejo v zimskih mesecih kar po tri predice h kolovra- tu. Precej je tod tudi še potujočih pre- dic, ki hodijo od hiše do hiše in pre- dejo volno. V kvaliteti predene volne, pravi Franca, da ni dosti razlike, ker so lučke predice že od nekdaj lepo predle. Res pa je, da so včasih predle bolj debelo nit. Tu pa tam so včasih v Lučah in Solčavi predli tudi moški, vsak od njih p>a je gotovo znal krtačiti volno, mnogi pa so si tudi sami pletli nogavice in puloverje. KO SE NI BILO NE ELEKTRIKE NE PETROLEJKE... Omenili smo že, da je imel včasih lučki kmet tudi po 100 in več ovac. Za- to pa so vso zimo od jutra do noči v hiši peli kolovrati. Vse volne kmet ni mogel zase porabiti in jo je zamenja- val za druge dobrine. Res pa je bilo, da je ovca oblekla vso družino od nog do glave. Ne samo nogavice, jopiče, ru- te in kape — tudi obleke so nosili iz volne in preje (raševina). Spredeno vol- no so navili v klobke, nad Okonino pri Falentu so bile »vauke«, kjer so volno tkali v sukno. Bela in črna voina je dala mešanico sivega sukna, iz kate- rega so ix>tujoči krojači — tudi samo- uki — krojili moškim obleke. Strojev takrat še niso poznali in so celo moško obleko sešili na roke. Domačini še dol- go niso imeli zaupanja do strojev in so iskali samo te krojače. Zens:ke so imele obieke iz prediva in platna, stare ženice pa so nosile tudi kožuhe. Tako so torej potrebovali včasih mno- go več volne za domače potrebe, zat* so za zimsko prejo organizirali navad- no več predic. Pri preji je bila zapo- slena malodane vsa družina. Ker ta- krat še ni bilo elektrike, niti petrolejk, so predice predle pri »divniku«. V ste- ni ob vratih je bila odprtina, ki je ime- la vse do stropne stene rov odnosn» d mnik, po katerem je odhajal dim bo- disi v vežo ali pa pros;o v kuhinjski dimnik. V podnožju te odprtine — div- niika — so kuñli z bukovimi »krhli« (kratka, bukova pol enea), ki so jih ▼ velikih skladovnicah sušili na pečL Predice so se razvrstile pri peči ob div- niku, ki jim je dajal dovolj svetlobe in toplote za prejo. Službo kurjača je navadno opravljal domači pastir, ki je obenem skrbel tudi za namizno raz- svetljavo. Sredi javorjeve mize je nam- reč stalo železno stoj alce za trske. Tu so kurili borove trsike in smolnice. Ta- ko je bila izba kar zadostno razsvet- ljena, delo je predicam teklo naglo od rok. Ob takih prilikah je bilo na preji vedno dovolj dobre volje, petja in pri- povedovanja naj razlije jših zgodbic. KAKO SO LUCKI PASTIRJI DELALI MASLO V lučki okolici je še ohranjenih iz teh časov mnogo zanimivih ljudskih, pravljic iz življenja ovčjih pastirjev. Eno od teh — kako so včasih ovčji pa- stirji delali maslo — mi je povedal Supinov Bogomir. Po lučkih in solčavskih planinah je še danes opaziti mnoge jame in stari ljudje vedo povedati, da so v teh ja- mah pastirji delali maslo. Od številnih trop ovac so namolzli dosti mleka, ki so ga sproti zlivali v te jame. Ko je bi- la jama že skoro polna, se je pastirček vozil s čolnom po mleku in tako posnel na obrobne dele čolna smetano. Po vsaki taki vožnji je smetano spravil ▼ poseben sod. Ko je bil sod poln, ga jif zavalil z vrha hriba v dolino. Ko so dolinci prejeli in odprli sod, so našli Y njem že gotovo maslo, ki se je kar med potjo, s kotrljanjem po hriba »omedlo«. Ne samo ženske, tudi možje in fantje v Solčavi in okolici primejo za take delo. Tu vidimo dva fanta, ki se prav nič ne usitavljata opravljati dela predle Marjan Železnikar elektroinstalater Celje, Stanetova 19, telefon 20-64 IZVRŠUJE VSA V STROKO SPADAJOČA DELA HITRO, SOLIDNO IN PO ZMERNIH CENAH. Svojim cenjenim strankam želi srečno novo leto 1957 ter se še nadalje priporoča. .Movoletna nagradna križanka Tudi letos smo pripravili za naše na- ročnike in bralce novoletno nagradno križanko. Križanka ni težka in jo bodo prav gotovo mnogi pravilno rešili. Za tiste, ki se jim bo nasmehnila ereča, smo pripravili 16 lepih denarnih nagrad. Za izžrebane naročnike, к| so INn-avnali tudi naročnino za letošnje leto, smo pripravili naslednje nagrade: prva nagrada 3000 din dve nagradi po 2000 din tri nagrade po 1000 din Vse ostale, ne oziraje se, če so naroč- niki našega lista ali ne, pa bomo raz- veselili z desetimi nagradami po 500 din. Rešitve je treba poslati na naslov »Uredništvo CeU^ikega tednika, Celje, poštni predal 123.« Rešeno križanko iz- režite iz časopisa, ob robu naznačite svoj točen naslov in če ste naročnik ali ne, na kuverti v levem oglu pa pripi- šite: »Novoletna nagradna križanka«. Rešitve je treba poslati najkasneje do 8. januarja 1957. leta. Izid žrebanja pa bomo objavili v petek, 11. januarja 1957. leta. Uredništvo »Celjskega tednika« VODORAVNO: 1. in 126. pri- srčna želja našega uredništva ob prehodu v novo leto; 18. znamenit ruski pisatelj, socialistični realist (Mati); 19. delikatesa iz ribjih iker; 20. skrivam se nekje, naha- ¿am se; 21. prva in čuirla črka esede pod 51. vodoravno; 25. •znaka za glasbeno delo; 24. mo- iko ime; 25. precizno tehnično me- rilo; 26. besedica, ki označuje ve- liko starost; 27. celoten, цоројп; 28. dihala; 29. posnemam oslov glas; 30. žabja noga; 51. znamka nem- ških avtomobilov; 52. opravljati delo; 55. nadležna žuželka; 54. od- padki pri mlačvi žila; 55. težka •trelna orožja; 56. evropski tur; 37. daljni prednik; 58. deli te- niške igre; 42. omotati s povoji; 45. prinos, dohodek; 44. preueka- ♦ero, marsikatero; 45. del mate- matike; 47. nioško ime; 48. rijem, kopljem; 49. glasovalec, volivec; 50. grška boginja pravičnosti; 51. ftriiuiek Prešernovega ideala Julije; Î2. dva različna samoglasnika; 53. lako ali tako; 54. predsednik an- Íleske konservativne vlade; 55. po- opališki delavec; 56. romunska . denarna enota; 57. starinsko nie- •tece v Dalmaciji, tudi beograjski iasopis; 58. vezûik; 59^. kulturna rastlina; 60. začetni del tonovske lestvice; 61. žensko ime; 62. za- èetnici slavnega planinca (spo- menik v Trenti!); 63. zbor; 64. itevnik; 65. prva in zadnja črka kesede pod 1. navpično; 66. moško ime: 68. preko, čez; 69. tekstilna tovarna т Celju; 70. sito; 72. od- lična družba; 75. kemični znak za plutinij; 74. dva soglusnika s kon- ca abecede; 75. žensko ime; 76. po- tem, nato; 77. stara utežna enota; 78. primitivna priprava za zapira- nje vrat; 82. nevarna bolezen; 83. primorski vzklik; 84. pravoslavni iuhovnik; 85. prislov, ki označuje prostor; 86. sovražnik, neprijatelj; •8. veznik nasprotja in izjeme; 89. •snovni glasbeni pojmi; 90. pivo ittarih Slovanov; 91. mesto v In- ifîji; 92. pekoča začimba; 95. sta- rinsko obmorsko mesto v Dalma- ciji; 93. literarna zvrst; 96, obde- lujem zemljo z motiko ali kakira drugim orodjem; 97. ženska, ki ■ikdar ne naredi krivice; 101. drag kamen vijoličaste barve; 105. igra • kartami; 104. ocenjevalec, presojevalec; 105. pokrajina v Zadnji Indiji; 106. ime za neko »astlino; 107. delavec v solinah; 108. manjša reka, ki se izliva v večjo, dotok; 110. lepo Tedenje; 111. kotalim, telikam; 112. ogrevam; 113. vzklik začudenja; 114. pridevek narodnega heroja Ive Ribarja; 115. natakanje, nalivanje; 116. tlačim, mencam; 117. dvojica; 118. moško ime; 119. varujem, stražim; 120. vžgem, zane- tim; 121. nujen rekvTzit vsakega plezalca; 122. japonska namizna igra s kamenčki; 123. pred- sednik sedanje madžarske vlade; 124. trivrsten; 125. mimogrede, sluòajno srečati; 126. glej 1. Vodoravno. NAVPIČNO: 1. dogovor, zmenek; 2, težko di- àam; 3. prebivalec nemške pokrajine; 4. vzklik pijancev; 5. glas voznika; 6. obdani z zemljo; 7. družiti v pare; 8. ovalne sklede; 9. vrsta •ladkorčkov; 10. predlog; 11. oranje; 12. zna- menit češki kralj; 13. majhen novčič v stan Avstriji; 14. nepravi oče; 15. lijak, liv; 16. zad- nji d\e črki besede pod 120. vodoravno; 17. oznanilo; 22. ena izmed naših republik; 24, «agota; 25, mesto v Franciji; 26. delam iz volne vlakna na kolovratu; 28. gospodarsko poslopje; 29. človek samodej, avtomat; 30. hribček, vzpe- tina; 52. danes zjutraj; 35. tovarna usnja v Slov. Konjicah; 54. izbor, selekcija, prebira- nje; 35. del sobe; 56. znamenit Stritarjev ro- man; 57. raven, nezakrivljen; 58. reka, ki teče skozi Celje, na kateri so bila pravkar zgo- tovljena velika gradbena dela; 39. pesnik, ki piše pesmi z ljubavno vsebino; '40. velika to-' varna v Kamniku; 41. prislov velike gotovosti (se bere tako kot beseda pod 55. vodoravno); 42. znamenit italijanski pesnik, velik mojster sonetov; 43. znunu Jurčičeva povest; 44. vrsta ptice; 46. dva zaporedna soglasnika iz abecede; 47. divji mož iz mladinskega filma >Kekecc; 48. naravni pojav; 50. sin slavnega mitološkega avanturista Odiseja; 51. prediog; 52. znana celjska tovarna barvil; 55. dva različna soglas- nika; 56. položaj; 58. pesnik; 60. ravno sedaj, zdajle; 61. bata; 63. skrit, varen; 65. uplenim, odnesem; 66. pisec dram; 67. reka v Zahodni Nemčiji; 68. sad, pridelek; 71. natančno pre- risujem; 72. tovarna eteričnih olj v Celju; 76. ost, bodica: 77. zobozdravnik: 78. vrsta, odtenek; 79. znamenit grški heleuističui pesnik; 80. del obleke; 81. kemični znak za srebro; 82. kradljivec, tat; 84. konec življenja, smrt; 86. slap Save nad Bohinjskim jezerom; 87. važno pristanišče ob Črnem morju; 88. celjska tovar- na perila; 89. utežna enota; 91. orodje za ob- delavo zemlje; 92. streljani, delam trušč; 94. osemnajsta in četrta črka v abecedi; 93. glll- ven proizvod tovarne pod 88. navpično; 96. vprašalnica; 97. dotik, zgrabitev; 98. unierje- nost, ubranost; 99. najmanjši snovni delec; 100. kričanje, drenje; 102. ruski politik, bivšj zu- nanji minister; 103. propad, zlom; 104. du- ševni reveži, bebci; 107. bajeslovna starogrška bitja; 108. slabo, neuporabno žito; 109. plani- nec, hribolazec; 111. bivši najemnik zemlje v Franciji; 112. kristalinski skrilavec; 113. otoč- na republika v Velikih Antilih; 115, upi, upa- nja; 116. odpadki za pognojitev; 117. vrsta agregatnega stanja neke snovi; 119. srednje- veški iiči-iiec plemiškega vedenja po gradovih; 120. dober, pogumen, mil; 121. velika posoda; 123. okrajšava ««i kilometer; 124. kazalui za- imek; 125. uikaluica. F. P, V saniskh bukvah ye zapisano Sanjati o tekstilnih bonih za novo leto ... pomeni ... pomeni...: Nekdo te je krepko potegnil za nos. STRAN 29. DECEMBRA — Stev. 52 FRAN ROS: Gejša z zlato zapestnico Tudi tisto mrzlo, megleno jutro p« pustnem torku je Dmitrij Sergejevič Paramonov spet prvi prekoračil prag profesorske zbornice in se skrbno lotil popravljanja šolskih nalog iz kupa zvezkov. Rad ie opravljal ta posel in nikoli mu ga ni bilo preveč, saj ga kljub letom, ki jih je zdrav dosegel, ni kaj dosti utrujal. Pri tem je z vne- mo služil Puškinovemu in svojemu je- ziku, ki ga je učil na šoli. Dolgo vrsto let je bil sodnik in po svoji upokojitvi je zaprosil za honorar- no službo predavatelja ruščine na gim- naziji. Mož s sivo bradico in z zlato uokvirjenim ščipalnikom na nosu je bil človek uglajenih manir, z eno basedo kavalir v vsakem pogledu, ko je v drugi polovici svojih šestdesetih let stopil v prosvetno službo in se v njej hitro znašel v zadovoljstvo svoje in vseh, ki so v tem njegovem novem kro- gu dobili z njim stik. Tako ie tisto juti o že pol ure pregle- doval zvezke, ko je v zbornico vstopil mladi profesor biologije Milan Ko- privšek, zgovoren in razigran kolega, ki je vsak hip imel pripravljeno kakš- no zabavno novico. »Ali ste že slišali?« je z veliko za- vzetostjo pričel tudi tokrat. »Seveda ne, saj nihče izmed vas ni bil sinoči na maškara di Olepševalnega društva! No, povedati vam hočem. O, saj ste prav vi. tovariš Paramonov, razrednik sedme C, ali ne?« »Seveda imam to čast,« je postal sta- ri sodnik še pozornejši in ne brez bo- jazni je vprašal: »Ali se je kaj zgo- dilo?« »V tem vašem razredu je dijakinja Jelka Brišnik, kaj ne?« »Da, vsekakor je. Kaj vendar veste o njej?« »To je bistro dekle, ali ne? Je to tista črnooka z nekakšno visoko frizu- ro, ki sedi na robu, ob oknu?« »Točno tako,« je pritrdil Rus, vse boli vznemirjen ob kolegovi skrivnost- nosti. »Ali morda ni kaj v redu z Jel- ko Brišnik?« »Čudovito srečo je imela sinoči, a tudi pamet. Pomislite: na maškaradi Olepševalnega društva je nastopila kot gejša in je s svojo sijajnostjo osvojila prvo nagrado: ziaio zapestnico, vredno dvajset tisočakov! Vražje dekle!« »Ali res?« se je razveselil dobri Pa- ramonov. »Milo mi je, iz srca ji x>ri- voščim. Iz družine s sedmimi otroki je in jo vzdržuje teta. Nadarjena, priza- devna, dostojna.'.. « »Pomislite, .prosim,« je nadaljeval mladi biolog, »celo jaz sem ji dal svoj glas. Sama je prodajala glasovnice in agitirala zase. Pri tem je s svojo ljub- ko oretkanostjo skušala mnogim me- šati srce. Še meni se je dobrikala. Do- segla ie t'"ideset glasov večine pred drusimi. Jaz pa sem z njo celo za- plesal. Niti sanjalo se mi ni, da plešem s svojo učenko. S kakšno lahkoto se je sukala! Kakor br-eztelesna vila je pla- vala! Prava zapeljiva gejša!« »Pa je bila to zares Jelka Brišnik?« »Seveda! Saj se je morala demaski- rati in legitimirati pred komisijo, ko je prevzemala nagrado. Tudi fotogra- firali so jo. In izkazalo se je: bila je naša dijakinja! Bila je tista črna Jelka z visoko frizuro, obenem pa gejša, ka- kor na Japanskem ne poznajo prikup- neiše!« Dimitriju Sergejeviču je uimik ob sre- dah prav prvo uro pouka odrejal v sedmi C. In tako je ta dan posebno zadovoljen stopal po hodniku do vrat. Da, nedvomno je treba, da se kot raz- rednik priključi veselju Jelke Brišnik in njenega razreda. Vstopil je. Dijaki in dijakinje so sta- li v klopeh in tudi sinočnja gejša je bila tu. Na robu pete klopi, ob oknu je stala vitka in temna z visoko frizu- ro in danes morda za spoznanje ble- dejša. »Sedite!« je mehko velel stoječ pred odrom, nato pa zaklical: »Jelka Brišnik!« Komaj je sedla, je morala spet vsta- ti. Se bolj pobledela je vanj vprašujoče uprla svoje črne oči. Crte v nežnem obrazu so se ji trpko zategnile v izraz nekakšnega strahu. Izpregovoril je to- plo: »Čestitam vzorni dijakinji Brišniko- vi, ki je na sinočnji maškaradi našega uglednega Olepševalnega društva do- segla nepričakovan, a zaslužen uspsh: prvo nagrado — zlato zapestnico. To priznanje ni le v čast njej sami, tem- več tudi celotnemu razredu in šoli. Mi vsi smo tega veseli in tudi jaz kot raz- rednik sedme C se pridružujem čestit- kam Jelki Brišnik ... « Stari profesor ruščine je stopil k di- jakinji in ji stisnil roko, pri čemer je viharno zaploskala vsa sedma C in se je sinočnji gejši sproščeno razzarci sve- ži, ljubki obraz, ki je v hipu nehal biti bled. »Prisrčna hvala!« je ginjena izprego- vorila z globokim priklonom, a ne še docela brez zadrege. »Ali vam smem pokazati to svojo nagrado, tovariš pro- fesor?« »Da jo imate celo tukaj? Kako lepo! Nai vidimo vsi in občudujemo to ime- nitno zapestnico! Cemu si je pač ne denete na roko?« Jelka je iz aktovke izvlekla kaseto, iz te pa bleščečo, dokaj težko zlato zapestnico. »Prelepa, dragocena stvar!« jo je pro- fesor potehtal v roki, nato pa jo položil okoli učenkinega zapeslja: »Tako! Zdaj pa, po tem prijetnem intermezzu, pre- hajamo k predmetu. V prejšnji uri smo obravnavali...» • Prva ura v sedmi C je tako dosti hitro minila in dobri profesor se je zadovoljen sam s seboj napotil v zbor- nico. »Tovariš Paramonov!« je stopil pre- deni ravnatelj, za tretjino let mlajši od njega in krepak, odprt človek, »Va- šo sedmo C obiskuje dijakinja Jelka Brišnik, kajne? Ali ste že slišali? Vsem skupaj nam ie pripravila precejšnje nevšečnosti. Vse mesto govori o njej. Pomislite, kako drzno je kršila naš šol- ski disciplinski red!« »2e zjutraj nam je o tem pripove- doval^ kolega Koprivšek,« je pripomnil geograf Zalar. »Da, in soglasno smo se zgražali nad dijakinio, ki se je tako daleč izpoza- bila,« mu je pritrdil biolog. Nekakšna mokra vročina je pri tem polila Pa- ramonova in odprl je usta, da bi mo- gel zajeti več zraka. Ravnatelj je na- daljeval: »Po osmi uri zvečer — to se pravi v nedovoljenem času — se je Brišni- kova sama in celo maskirana v ne- kakšno gejšo — na lastno pest brez odobrenja in vednosti šole (ki za kaj takega seveda sploh ne bi bila mogla dati odobrenja) udeležila maškarade še preko pplnočne ure, nato pa snela ma- sko in odšla resda z lepo nagrado. Tu se neha vsak red in tudi ugled našega zavoda!« V starem Rusu je burno utripala kri. Kaj, tako? se je čudil in je zdaj z drugačnimi očmi pogledal na stvar. Zares se je zmotil: Kot nekdanji sod- nik je imel v glavi še vedno le svoj kazenski zakonik. Pri tem ni niti po- mislil na dejstvo, da ima šola po vsej pravici še svoj lastni red, in ta je bil v tem primeru resnično kršen. Kako le je mogel biti v prvem hipu tako raz- tresen in površen, da se tega ni do- mislil in je celo nasprotno s svojim odobravanjem pred razredom vlival kršilcem tega reda novega poguma! Nesrečna gejša! Prav v sedmi C se je moralo to primeriti! »Tako, kolega Paramonov!« je za- ključil ravnatelj. »Kot razrednik izvo- lite sestaviti s prizadeto dijakinjo za- pisnik o vsem, kar je sinoči počenjala, doda pa naj še svoj zagovor! Jutri mi predložite zapisnik, nato pa jo zasli- šim še sam. Na izredni konferenci bo- mo sklepali o morebitni izključitvi Brišnikove.« »Da, tovariš ravnatelj!« je z grenko- bo v glasu dejal Paramonov in priklo- nil sivolaso glavo. Cez u:o je Dmitrij Sergejevič potr- kal na vrata ravnateljeve pisarne in vstopil. Ravnatelj mu je prijazno po- nudil stol in ga povprašal po zdravju. Po tem uvodu je bilo staremu profe- sorju laže spregovoriti, čeprav ne brez zaskrbljenosti v obrazu in besedi: »V težavni zadevi prihajam. Po last- ni zmoti in krivdi sem zagazil v ne- vzdržen položaj. Se preveč tičim v svo- ji stari sodniški koži in tako nisem uvaževal predpisov šolskega reda, ki bi v skladu z njimi bil moral dijakinjo Jelko Brišnik zaradi nedovoljene ude- ležbe pri sinočnji maškaradi Olepše- valnega društva takoj ukoriti. Name- sto tega pa sem se izpozabil tako da- leč, da sem jo danes ob začetku prve ure celo pohvalil pred razredom in ji čestital. Priznavam vse to in se obto- žujem ... « »Tako?« se je začudil ravnatelj in se nasmehnil. »Seveda, kot sodnik ni- ste še nikogar obtožili niti obsodili za- radi udeležbe na maškaradi. Kako bi torej bili mogli kaj takega nameravati pri Brišnikovi, ki je samo malo zaigrala ' gejšo! Razumem zadevo, kolega, in ure- dili jo bomo tako, da pri tem nihče ne bo na preveliki škodi, najmanj pa ugled šole, seveda, v soglasju s celot- nim zborom. Kajti prav je, da upošte- vamo tudi učne uspehe in dosedanje vedenje prizadete dijakinje. Ne boste je zasliševali in tudi zapisnika z njo ne bo treba! Stvar je jasna in jo bomo reševali kar na redni konferenci, brez hrupa.« »Tovariš ravnatelj!« je na nekoliko svečan način izjavil Paramonov. »Ce bi se pa ta boleča zadeva kljub vaši volji ne dala urediti brez žrtve pra- vici, potem moram ta po vsej pravici biti le jaz. Težko mi je, da sem se moralno onemogočil pred sedmo C, ki sem ji -razrednik. Pripravljen sem, da se ta hip umaknem s svojega mesta, da se tako ohrani dobro ime zavoda.« »Nikakor ne, spoštovani tovariš! Ne pretiravajte v svoji tankovestnosti! Prepustite stvar meni, da jo uredim z vso uvidevnostjo! Ostanite nam še na- prej vsak dan viden vzor delavnosti, plemenitosti, ljubezni do mladine in tovarištva!« Stari profesor je stopil iz pisarne gin j en in navdušen: »Kako krasen človek je ravnatelj! (Nadaljevanje na 11, strani) IVO OSOJNIK: JANJINO NOVO LETO Snežilo je, kot bi Л odpilo neho. Po zidovih so visela vabila napisana z velikimi črkami: »SILVESTROVA- NJE ... ZABAVA . ., PLES ,., SRECO- LOV... « Bil je to zadnji večer v le'u. Ljudje so polnili lokale in kmalu je bil zase- den poslednji prostor. Mize so bile mokre od vina, obrazi rdeči in razgreti od preobilice zaužile žlahtnine. Ta večer je bil, kot vedno, poln veselja. Bar je b;i razsvetljen z raznobarv- nimi dekoracijami. Godba je nenehno igrala. V najtemnejšem kotu je sedela Jana. Sedaj je prvič tu sedala. O njem je doslej le slišala. Družba, s katero je prišla, jo je pustila samo. Zanjo se ni nihče zmenil. Vsi so plesali ^n kaj bi, ko pa je imel nocoj vsak svoje oprav- ke in svoje načrte. Zvoki glasbe so komaj slišno priha- jali njej na uho. Glasbo je nadvse lju- bila. Ob njej je doživljala svet, kakr- šnega je doživljala le v sanjah. Od- maknila se je daleč od resn čnos'i, V n j epih očeh je vladal sladak mir. Bilo ji je lepo. Le kdaj kdaj je pogledala na množico. Iz te zasanjanosti jo je pre dramu mlad p'esni par. Opazila je njune vro- če poglede, njun krčevit s'xsk okrog teles. Videla je kako se je mladenič sklona nad njen goli vrat in ga po- ljubil .,, Jana je odmaknila pogled. Srce ji je plaho zadrhtelo ... Cez čas je zopet dvignila oči m opa- zovala. Vse kar je videla se ji je zdelo čudovito. Prvič je videla kakšno je to drugo življenje. Nikdar doslej še ni pogledala vanj. Vse je to lahko obču- dovala sedaj s svojimi očmi. Gledala je plešoče pare, ki so se gnetli, vrteli, sklanjali v ritmu rumbe, sambe in vseh mogočih plesov. S široko odprtimi očmi je gledala ves ta pisani svet, njej doslej neznan. Z občudovanjem je opazovala plesalke, ki so nosüe obleke z globokimi izrezi in koketno razkazovale lepo oblikovane vratove čn ramena. Njih napol goli hrbti so se ji zdeli božansko lepi. V istem hipu, ko je občudovala to lepoto, ss je v njeno srce naselil nek nedoločen občutek grenkobe, podoben prikritemu sovra- štvu. Njene široko odprte oči so od- sevale vznemirjenost. V duši ji je po- stajalo tesno. In zopet je opazovala dalje. Videla je ženske, ki so se brez sramu poljub- ljale z mosikimi, kot, da je to popolno- ma nekaj vsakdanjega in nič vredno skrivanja. Bilo ji je, kot da jo obhaja sram. Hkrati je začutila, kako se v njej drami neko čustvo, kako se razrašča in jo napolnjuje. Ustnice so se ji na- pele, postale so vroče ... Ko je tako gledala druge si je tudi ona zaželela plesa. Nikdar še ni z ni- komur plesala. Sedaj bi plesala, ple- sala do jutra in morda še dlje... Pre- pustila bi se Njegovm rekam, ki bi jo nežno d-'žale, ona pa bi mu neskončno dolgo zrla v oči. Vsa bi se mu predal?. Menda bi m! i enkrat ne odmaknila ustnic Njegovim ustnicam. Bolj kot ka- tera teh bi znala ljubili!. Stisnila bi se k nijemu z močjo, da bi začutil biti nje- no s'-ce... ' Zopet je zasanjala, bila je srečna... Bližalo se je ix)lnoči. Godba je vedno znova in vse močne- je igrala, kot bi-hotela nadoknaditi vse v m'nulem letu zamujeno. Plesalci so se še urne j e vr'.eli. Ob obmizMh so se ljudje prerivali, glasno govorili, pre- pevali in objemali kot za stavo. Njih obrazi so postaijali vse bo'j zaripl: in oči kalne. Vse se je majalo in zibalo^ kot da se svet nagiblje. Gcdha, ples, prepevanje, vsa mogoča dekoracija v pisanih barvah, skratka vse je daijalo pcdooo pravega Babilona. Se par minut do polnoči,.. Razpoloženje je doseglo vrhunec. Vi- no se je razlivalo kot voda. Ves pro- stor je napolnjeval en sam smeh. Jana, ki je bila ves čas sama s sabo, je sedaj začutila navzočnost nekoga. Dvignila je oči. Pred njo je stal mkd moški. Majal se je, bil je vinjen. Takoj ga je spo- znala. Bil je tis;i, ki je .prej poljubljal ono žensko na vrat. Njegove modre oči, so topo gledale v njen lep, rahlo zardel obraz. Nerodno se je pr.klonil in jo prosil za ples. Vstala je. Telo ji je napolnilo drh- tenje. Noge so ji postale nekam čudno mehke. Prevzel jo je občutek podoben strahu ali nesigurnosti. Srce ji je za- čelo močneje biti. V glavo ji je stopila sladka omotica. Na to, kako bo plesala, niti; pomislila ni. Nikdar še ni, razen ko se je vadila. Medtem sta prišla na plesišče. Luči so mahoma ugasnile. Ves prostor je za- jel nepopisan hrup in klic: »Srečno novo leto«. Mlad moški jo je prijel za roko in jI tudi on želel srečno novo leto. Hkrati se je nagnil nad njen obraz in poiskal njene ustnice. Bile so vroče .., Njegove roke so objele njeno drhte- če telo. Zaprla je oči... Čutila je nje- govo bližino .,, Po vsem telesu jo je spreletel srh .,. Nemudoma je začutila, kako so se njegove dlani ustavile na grbi. Toda za hp. Cutila je njih drsenje po svojem telesu. Obču'ila je, kako so v istem hipu postale njegove ustnice hladne in slednjič, kako so se odlepile od nje- nih ,.. Vse se je zgodilo v par trenutkih in brez besed. Luči so se vžgale. Kakor skozi meglo je videla njegov od studa spremenjen^ obraz, ki se je izgubljal med množico. Vse se je spremenilo v meglo. Stala je nepremično in gledala, kam je izginil. Ni ga več uzrla ... Dolgo, dolgo je tako stala in šele grob smeh jo je zdramil. Prestrašena je pogledala okrog sebe. Videla je, da sama stoji lia plesišču? Bila je podobna ranjeni živali, ki je zašla v nevarnost. Vsi obrazi so bili obrnjeni vanjo. Ka- mor je pogledala je videla samo zlob- ne oči. Zdelo se ji je, da se ji pribli- žujejo, in da iz njih švigajo bliski. ^ . Hotela je krikrniti, teda glasu ni mogla spraviti iz sebe. Poskusila je zbežali. Noge so ji bile težke in le s težavo je zbrala toliko moči, da se je pognala proti vratom na ulico. nudi po konkurenčnih cenah maloprodajni trgovski mreži tekstilno blago vseh vrst iz do- mačih tovarn in uvoza, kakor tudi galanterijsko blago vseh vrst! Vsem cenjenim strankam se zahvaljujemo za dosedanje za- upanje ter se priporočamo za naklonjenost v letu 1957. Vsem cenjenim odjemalcem in dobaviteljem želimo mnogo uspehov v NOVEM LETU! Del velike trgovske hiše na vogalu Pre- šernove in Stanetove ulice v Celju, kjer ima tudi grosistično trgovsko podjetje »Tkanina-galanteiija« svoje upravne prostore in prodajo tekstila na veliko. Prodaja galanterije je v Zidanškovi ulici / 29. DECEMBRA — Stev. 52 Ф STRAN 11 KRASOVEC JURCEK: metež, snežinke, upanje... Veter je že ves dan pcdil suh pršič čez gorsko reber. Resnikova kmetija je uonila v vrtincu zledenelih snežink. Nosilo jih je navzgor, navzdol, počez in navkriž, vrtinčilo jih je, zraven pa je bilo tako mrzlo, da se je staremu Resniku čudno zdelo, kje se v takem mrazu jemlje sneg? Resnik je stal med hlevskimi vrati in obračal obraz od vetra. Dolgo časa je že stal tam ... V hiši, nokaj kcraikov stran, je v peči gorela jelševa klada ... Njega pa je zeblo. Zdelo se mu je, da S'a mu kosti sločijo v telesu, taka ga je mikasi ilo, toda v hišo, na toplo pa le ni šel... Je že tako, da moški ni- koh niso radi v hiši, kadar se otroci rodijo. Slari Resnik je zbežal iz izbe tudi tisti dan, ko se mu je rodil prvo- rojenec Joža, katerega rojstva kar do- čakati ni mogel,-^pa ne bi sedij, ko je z otrokom vred p.ihajala v h šo sramota. Resnik je izpljunil prežvečeni tobak in razmišljal, kdaj bi' s'3 tisti presneti Vriičev Janez za njegovim hibtom pri- kradel Micki v kam.o? Znova je plju- nil, ker ga je jezilo, da je otrokov oče ravno Vrtičev. Kot nalašč. V njegovi hiši je zaživelo seme iz hiše, kateri bi samo takrat z zadovoljstvom pivoščil pogled, če bi rdeč petelin sedel na- njo ... Kaj potem, če je otrok nezakon- ski — le da je Vrtičev, to ga je je- zilo ... — Ej, vse bo dobro, če pride Joža, se je Resn k zatekel k prijetnejšim mi- slim. — Saj tudi pride, če le ni Vrha- rica narobe slišala? ... Pravzaprav iii- koli nisem verjel, da bi bil Joža pa- del... Zadnjikrat je pisal iz Romuni- je... Pred sedmimi leti... O, pride. SevEda pride. Saj ve, da ga čaka grunt. Grunt! Moral ga bom izročiti... A ko- mu? Saj punce niso slabe. Primejo za sekiro in cepin kot vsak moški... Na- robe je le to, da se je Mioka spozabila 2 Vrtičem, Hana pa gleda za onim šo- ferjem, kateremu se že na nosu vidi, da komaj čaka kako bi grunt prodal, če se dokoplje do njega... Ne, ne... Ne bom izpustil vajeti, dokler mi ne prinesejo črno na belem, da je Joža pobralo ... Vrtičev Janez ... ali pa oni šofer Stef... trrrr... Resnika je streslo zaradi ositrega ve- tra in neprijetne misli hkrati. — »Oče Resnik!« Resnik je prisluhnil. — »Oče Resnik! Pridite vendar. Vnu- ka imate!« — mu je burja prinesla hripav glas na uho. No, vendarle, je zagodel. Te reči pri tej hiši nkoU ni¿o tako dolgo trajale ... Pravi, da je fant? ... Karkoli je, ni ga bilo treba, ¡je momljal sam zase, ko se je v vetru lov.l do veznih vrat... • — »Sin.« Micko je objela rahla omotica. Udi so •bili ohlapni in veke so ji s težo silile čez oči... Otrok je jokal, ko ga je Vrharica ko- pala. — »Slaboten glas ima,« je rekla Res- nikarca za l>ei;o. »Ko ga boš skopala, mi ga prinest pokazat... Jej, jej, kako me je spet zagr¿.bilo v kolkih. Hu, ka- ko me daje revma... Raje bi spravila deset otrok na svet..,« — »Vsak ima svoje težave, mati, edsn več, drugi manj,« odvrne Vrha- rica: »Res je slaboten. Predolgo ste Micko pustili delati.« — »Saj je nihče ni silil,« se je vme- šala Hana na peči. — »»Ubogo revše,« je vzd'hnila Res- nkarca za pečjo, se zamisli;a trenutek, potem pa nçigio pristavila: »Nič hudegaj mu ne želim, črvičku. -La smili se mi..." Tam na onem bregu, pri Vrtičevih, tam ga ne marajo, tu pa bo ostal brez očeta... « Resnik, ki je ravno stopil v izbo, je ulovil zadnje besede in suho zakašljal. Vrharica je položila otroka Micki ob stran. Droben fantič je že ob prvih sla- botnih požirkih zaspal... Micka je skozi priprte veke opazova- la svetel kolobar na stropu nad obe- šeno petrolejko. Poslušala je zavijanje vetra in škripanje očetovih škornjev... Ni ji bilo mar kdenega piša, še očeta in njegovih mrkih pogledov je ni bilo strah. Rahlo je stiskala k sebi drobno bitje in se trpko nasmehnila, kadar ji je Vrharica obrisala čelo. Kako je to hitro prišlo, se je v misli pogreznila Micka, kar naenkrat. Janez ni bil lep, bil pa je edini fant dve uri daleč naokoli. Toda Mioka ni mislila na to, kar je bilo. Želela si je, da bi prišel in pogledal sina in ji privoščil vsaj prijazno besedo... Nocoj bo pri- šel. IVIora ipriti, saj vendar ve, da ga že zaradi otroka ne bodo spodili... Tudi metež po malem pojenja.. Prišel bo, njemu to drcbnp bitije vendar ni napeti... Oči so se ji zrosile. Vsi v hiši so molčali kot da bdijo pri mrliču. Oče je škr pal s škomji рк) izbi gor in dol. Hana na peči se je nejevoljno prese- dala sem in tja, Resnikarca je za pEčjo zadremala, Vrharica pa je pri mizi obi- rala kokošje bedro. Zdaj se je Resnik ustavil pred ogle- dalom. Vsi so vedeli kaj bo storil. To kar je v enajstih leth že tolikokrat. Segel je za okvir in poiskal med papirji orumenelo pismo. Gotovo je znal že na pamet tisi'ih par stavkov, toda vedno znova je popisan list jemal v roke in si natikal naočnike ... Sneg je neprestano padal na oken- ske šipe in se tali!. Sem in^ tja je še •zatulil veter okoli hiše. Resnik je vtaknil pismo nazaj za ogledalo in sedel na klop ob oknu... Resnikarca je spet trdno zadremala in na peči je zehala Nana ... Micka js dušila solze in stiskala drob- no bilje k sebi... Naenkrat pa so vsi prisluhnili. Koraki pred hišo. Nekdo si je otr- kaval sneg s čevljev... Koraki v ve- ži... Težka moška pest je potrkala ... Resnikarca se je zdramila____ Resnik je razprtih oči zazrl v vra- ta... • • Micka je zaječala, pa se je vendar dvignila na komolce ... Roka je spet potrkala. — »Naprej!« je zahreščala Resni- karca. Vstopil je Stef in pozdravil. Na peči je zagoslolela Hana: »Nisem se te nadejala. 2e od včeraj niso orali ceste... « Resnik in Micka pa sta uprla oči na sneg, ki ga je prišlec otresel s klobu- ka, ko je vstopil. Topil se je prav tako naglo kot je skopnelo njuno upanje... Geisa / zlaio z.ipcstiiico (Nadaljevanje z 10. strani) Kako veliki in sijajni so lahko ljudje! Kakšna sreča je živeti in delati z nji- mi!« Tudi dan nato je Dimitrij Sergejevi& kakor običajno že prav zgodaj zjutraj sedel v profesorski zbornici in poprav- ljal dijaške naloge. Pri,tem je naletel tudi na zvezek Jelke Brišnik iz sed- me C. »Ah!« se je nasmehnil, »kako nežna in topla je tale pisava, pisava nesreč- ne gejše!« V vsej nalogi je manjkala le neka vejica in razveselil se je, da ji je mo- gel določiti oceno, »odlično«. Pri tem se je FKJtrudil, da bi red čim lepše na- pisal in bi razlika med lepo.o obeh pisav ne bila preveč kričeča. »Pa to je mladbst!« je r^^zmišljal ob njeni nalogi. »To je doba razcveta v človeškem življenju! Naj jim bo lepa, vsem tem mladim ljudem in tudi Jelki Brišnikovi! Njei še posebno!« Tedaj ie nekdo potikal na vrata zbornice in vstopila je — prav ona! »O, vi!« je presenečen vstal. »Da, tovariš profesor! Ali mi ne bo- ste zamerili, če vam poklonim svojo sliko. Fotografirali so me kot gejšo.- Včeraj ste mi tako lepo čestitali. Rada bi, da bi se me še pozneje kdaj spo- minjali ... « »Kako ljubezniva pozornost! Hvala vam!« Stisnil ji je toplo roko. Stala je pred njim vitka in sveža, iskrile so se ji terrme oči, črni lasje so se ji spletali v višino, iz vsake njene kretnje pa je vela vedra mladost. »Nekaj vam moram povedati. Jelka!« je na mah prešel v grenko resnost in las mu je vzdrhtel kakor v muki. »Včeraj sem vam v razredu čestital. To pa ni bilo prav. Tu so namreč šol- ski predpisi, ki se jih izprva nisem do- mislil. Neprijetnosti utegnete imeti. Di- jakinja ste in šolski disciplinski re.1 zahteva svoje. In čim mesto govori o stvari, šola ne more k njej molčati. Meni osebno ie ■pri tem hudo zaradi vas. Jelka! Zelo hudo, oprostite mi!« »Tako.^< je široko pogledala in kri ji je šinila v glavo. »Seveda! Slutila sem že, da ne ravnam prav, in sama sem se bala še včeraj zjutraj. Sama sem kriva. Iz nekakšne objestne muhavosti sem se odločila za maškarado. Privla- čevala me je prva nagrada, čeprav ni- sem pričakovala, da jo dosežem. Pa tudi me je mikalo, da bi p>ovzročila tam vsaj majhno zmedo, potem pa kot skrivnostna maska pravočasno izginila. Hotela sem zaigrati svobodno žensko, samo za dve ali tri ure zaigrati jo. ni- kakor pa nisem hotela to biti, verjemi- te mi, prosim. Toda pri prevzemanju zlate zapestnice sem se morala legiti- mirati ... « »O, zdaj vas še bolj razumem! Go- voril sem s tovarišem ravnateljem, ki je plemenit človek. Morda ne bo huj- ših posledic. Mene samega bi bo- lelo ... « »Oprostite mi, tovariš profesor! Na- kopala sem vam neprijetnosti... Ali boste kljub temu hoteli obdržati sliko, ki sem vam jo dala? Da vas ne užalim z njo!« »Pustite mi jo, d'-agocena mi bo!« »Kako ste rni dobri! Prav kakor mi je moj očka bil, dokler je živel. Nikoli vas ne bom pozabila ... « »Vse dobro vam želim v žiljenju. Jelka!« »Hvala!« Ozrla se je vanj z vročimi cčmi, mu stisnila roko in se priklonila nad njo. Nato je odbrzela k vratom s povešeno glavo. Dirhitrij Sergejevič Paramonov je se- del k mizi in vzel v roke fotografijo: »Gejša, Jelka — naj ji bo lepa mla- dost!« Hotel se je spet lotiti šolskih nalog, a ni mogel zbrati svojih misli. Vstal je in nekaj minut hodil po zbornici gor in dol. Šele potem je lahko sedel h kupu zvezkov, položil gejšino sliko v miznico in pomočil pero v rdečilo. Višniani in sneženi moz Ko j'e prenehalo snežiti, je sneg na debelo prekrival tla v Višnjem. Viš- njani so se grel; za pečmi, ali pa so cele dneve presedali za mizo in mislili, kaj bi lahko napravili iz snega. Kma- lu so pametni možje našli rešitev: »Snežaka naredimo, velikega, z metlo in dolgim nosom ...,« so govorili. Kar poskočili so ob tej misli. V najhujšem mrazu so se veselili, da so uganili takš- no, zavihali rokave v scko čez komolec in kakor majhni otroci s krikom in vikom zdrveli na zasneženi travnik vrh h"iba. Tam pa so obsitali: »Kako začeti? Ka- ko...,« so zamrmral', si gladili brke ter si segali z rokami za ušesa. Bili so vsi premraženi in so venomer godr- njali v brke ter jezno stopicali. Pa re- če župan: »Ce so naše biu' ice C'krogle, naj bo tudi glava sneženega moža takš- na.« Zadovoljni s taksno reštvijo zač- no valiti ve iko kepo. Ohi, koliko truda in moči so rabili zastonj! Tiščali so in tiščali v majhno kspico, jo suvali in porivali s krep-lci, dokler jim ni zdr- čala po hribu navzdol. In da bi videli, kako se je hitro valila! Ubogi Viš- njani £0 nekaj časa s rmeli za kepo, nato so se z vsemi silami zaleteli za njo. Seveda: debeli in zavaljeni župan naprej, za njim pa je sopihal vaški pa- stir. Ali sreča je opo'eča! Pastir se je zamotal v svojo ipalico, da je padel županu ped noge. Z rokami se je okle- nil županovih nog, da ss je ta z vso svoijo težo zaril z obrazom v sneg in se popeljal po hribu navzdol, kjer je ves prestrašen obstal pri kepi. Otipal si je vse kosti in se otresel snega. Z^a njim so prihiteli še drugi. Po dolgem prepiru so sklenili, da bodo kepo zva- lil: nazaj na hrib. Tiščali so in tiščali, prišli do polovice po.i, toda kepa je vsakokrat zdsnila nazaj. Po dolgih urah so jo privatili na hrib, kajti ho- teli so imet: snežEnega moža prav na vrhu hriba. Nekdo je prinesel dva ve- lika črna kosa oglja, ki sta služila za oči, drugi pa je p.inesel dolg, ošiljen, rumen koren za nos in del starih, po- lomljenih grabelj, k; so imenitno slu- žile za usta in zebe. Tako je bila glava gotova. In zopet so razmišljali, ko so priva- lili kepi za vrat in trup: kako naj vse to postavijo pod glavo, ko pa leži na tleh in se ne da dv gniti, ker уг pre- težka? Pa so jo izmislili modri Višnja- ni: vrat in t-up so postavili na glavo, da se je od teže kar sibila in je imela na mah polno razpok. Naredili so noge, v roke pa so mu dali metlo. Toda... ne! Višnjani so gledali in nezadovoljno mrmr-ali. Nečesa so pogrešali. In res! Man-'kal je lonec z luknjo. Hitro je nekdo odhi+el domov In ga prinesli. 2з so se veselili, ali... smola! Kako po- sadi: i možaku lonec na glavo? In zopet so misliii iñ mislili... In mo'da b! še razmišljali, da se ni oglasil mož: »Kaj vam pravim: možaka mo amo obrniti, da ne bo stal na glav:.« »Obrniti, obr- niti!«, £0 kričali Višnjani. »Kajpak^ ob niti,« je tulil župan. »Tcda... ka- ko, ko je pa tako težak?« Mislili so in misl-li in morda še danes mislijo — ka- ko postaviti nesrečnemu snežaku lo- nec na glavo. Sneženi mož pa se kislo drži. ker ve, da ne bo stal nikdar z glavo pokonci, amp-ak navzdol in to tako dolgo, da mu ne bo zlezla med ramena, ko bo posijalo zlato sonce. Mo- dri Višnjani pa bodo s premodrim žu- panom še vedno premišljevali o preluk- njanem loncu in na glavi stoječem sneženem možu. Ce si pogrešil lani, popravi to Istos. Zaklanega prašiča oderi in cddaj kožo KOTEKSU, ki plača za kožo slovenske pasme 200 dinarjev za kg. koteks poziva naše prašičerejce in klavnice, da ne za- vržejo niti ene kože, marveč skrbno oderejo vse zaklane prašiče, a KOTEKS jim bo plačal za ko- žo slovenske pasme 200 dinarjev za kilogram. Zeli srečno in uspehov polno novo leto 1957 Hotel »EVROPA« Celje RESTAVRACIJA — KAVARNA — HOTEL Vsem cenjen"m gostom želimo uspešno novo leto 1957 ter jih vabimo na prijetno silvestrovanje v vseh prostorih hotela. Zabavala Vas bo prvo- vrstna godba. Bogat Silvestrov menu v salonu in vrtni dvorani. Rezervacije sprejemamo do 29. decembra do 12. ure! Uprava Slikarsko in pleskarsko podjetje Slikarstvo Dom Celje se s kvaliteto svojih izdelkov in zmernimi cenami že deseto le!^o trudi, da bi zadovoljio svoje naročnike — V desetih letih svojega obstoja je preslikalo in prepleskalo toliko stanovanj, kot jih ima rnachno mesto. Upravni odbor, delavski svet in uprava podjetja čestitajo ob pomembnem jubUeju desetletnice obstoja podjetja vsem članom kolektiva ter vsem tistim, ki so sodelovali pri razvoju podjetja ter jim želijo, da bi s svojimi močmi še nadalje prispevali za rast in procvit podjetja. Vsem cenj. stran- kam želijo srečno novo leto 1957. Najmlajšim * za • novo • leto TAVČAR MIRA: Goreče kegljišče Nikar ne mJslite, da si je to zgodbo nekdo sam izmislil. Vse se je zgodilo resnično pred leti in prav te dni okrog novega lela. Očka se je vrnil iz Ljubljane. Ze^o težko smo ga pričakovali na uho po- vedano,, predvsem zaradi darilc, ki jih je vedno prinesel, kadar je prišel iz večdnevnega potovanja. Stiskali smo noske db okenska stekla, gledali na ce- sto in čaikali... »Tatek, latek že gre!« vzklikne bra- tec Rado in že smo se znašli na cesti ob očku. Zvesto smo vsi trije, pa čeprav samo z enim samim prstom, držali kov- ček. Doma ga je tatek odprl, vzel iz njega velik zavoj in dejal: »To je za otročiče.« Mislim, da tistih nekaj minut, ko smo odpirali škatlo, sploh nismo dihali. In glej, — v njej so bili zloženi kakor vo- jaki v ravni vrsti čudovito lepi, rume- ni, svetli keglji. Zahvalili smo se očku s poljubčkom, potem фа takoj preizkusili keglje. V pritličju hiše je bila soba, v kateri smo preživeli pozimi sikoraj vse dni. Bila je toplo zakurjena in prijetno nam je bilo v njej. Tako smo tudi ta dan pridirjali z darilom v sobo, junaško razpostavili keglje in igra se je začela. Da, lahko rečem, bila je čudovita igra. Igrali smo kakor odrasli kegljači. Po- časi pa nas je igra utrudila in sedli smo kar na tla. Pos'talo je hladneje, ko se je Zora domislila, da bi bilo dobro naložiti na ogenj. Sicer je to delo opravljala mama. Toda drv ni bilo več. Razočarani smo sedeli in nemo zrli v podrte keglje. »Keglju« zakliče ^Rado. »Kaj pa če keglji tudi gorijo?« Zdela se nam je imenitna misel in .pograbili smo vsak nekaj kegljev ter se odpravili proti peči. Zora — najuglednejši član naše tro- jice — je v čudovitem loku zagnala prvo žrtev iz družine kegljev v gorečo smrt. Ko so goreči jeziki plamena ob- lizali to imenitno gorivo, smo enoglas- no vzkliknili polni zadoščenja. »Gori, krasno gori!« Zmetali — - i---'- " т>-х ^r, тпЛпје- ga in ko je prišla mama klicat h kosilu, sem v hipu, ko je odprla vrata, zalučala še kroglo v peč. Tedaj smo se šele zavedli našega po- ložaja. Mama je takoj ugotovila, da nekaj ni v redu. Citala je to v naših plašnih očeh in obrazih. Stali smo kot prikovani ob peči. Stopila je bliže, od- prla vratca peči in prebledela. Mislim pa, da smo bili mi še bolj bledL Brez besed je odšla. — To ni bilo dobro zna- menje. »Po palico je odšla,« sem vzkliknila. Zora pa nama zapove: »Takoj si za- bašita jopici v hlače, če ne, bo bolelo!« Ubogala sva,- saj je bilo to v najino dobro. Mama se je vrnila — s palico seve- da. Prva je bila Zora na vrsti. Vpila je, cvilila kot pujsek in prosila mamo, naj neha. Mimogrede pa je nama z bratom pomežiknila — za korajžo. Rado se je prav tako junaško drl. Mene pa se je držala smola. Skoraj bi jo srečno odnesla, da mi ni visel rokav moje ži vor dece jopice izpod hlač. »Ah, tako!« sem zaslišala preseneče- na mamin vziklik in že sem čutila ka- ko mi je vlekla jopico ven. In potem je šlo po vrsti brez jopic. Najprej jaz, potem Rado in Zora. Tokrat smo jokali zares, ker je tudi zares bolelo. Ko je mama odšla, sta se spravila pa še onadva nadme zato, ker sem jopico slabo skrila. Zato sem si ta dan prav dobro zapomnila. Se dandanes, kadar zagledam keglje, se spominjam naših lepih, novih, ubo- gih kegljev in tudi tistih udarcev s palico ne pozabim nikoli. FRANI PUNTAR: NOVO LETO Ravno polnoč je odbilo v uri, ki jo goni škrat, ko zamašil sem črnilo in se hitro spravil spat. Ker se vratca pri pečici poleg postelje odpro, ven prilezeta ročici, glava in še vse telo. Ves pogum sem si sposodil, ko je fant pred mano stal, malček, ki je komaj shodil in je komaj izjecljal: »Dimnikar sem, Novo leto. ravnokar sem se rodil, zemljo, v mrak in mraz odeto, v košček sreče bom zavil. Žarke jezdil sem iz svile, pa so žarki čudna reč — v dimnik nitke so vodile, da sem padel v tole peč.odo gotovo spet vse pokradli in ...« »Mama, kajne da ne bodo streljali ljudi pred šolo, kot so jih zadnjič?« je Konrad na pol v joku prekinil svojo mater. Mati je samo skomignila z rameni. Ni vedela, kaj odgovoriti. Pri ustaših je bilo vse mogoče, samo nič dobrega ne. Sedla je za peč in se žalostna zazrla skozi okno v bližnji gozd. Mislila je na Martina in na borbo med partizani in ustaši, ki je bila neizogibna. Tako zelo jo je bilo strah, kot še nikoli po- prej. Le s težavo je spekla kruh in pripravila večerjo.. Ko sta Konrad in mati povečerjala, sta sedla na peč, kot je to pozimi na kmetih navada in začela kramljati o drobnih vsakdanjih stvareh. Tedaj pa se je nenadoma oglasil nekje blizu rafal iz strojnice. Mati je skočila s peči in ugasnila petrolejko. Konrad je za- čel jokati. Prosil je mater, da bi šla k sosedu, toda mati ni hotela iti ni- kamor. Dvignila je dečka v naročje in ga tesno prižela k sebi. Tudi njo je bilo strah. Streljanje zunaj je bilo vse močnejše. Kdaj pa kdaj je bilo slišati krik in spet streljanje. Vsak hip je kdo padel, ustaš ali partizan. Toda kaj zdaj? Nekdo je s puškinim kopitom udaril po veznih vratih Mari- ne hiše. Kmalu je sledil drug udarec. Ključavnica na vratih je popustila in vrata so z vso silo tre.ščila ob zid. Kon- rad je začel silovito jokati in se še moč- neje oklenil materinega vratu. Tedaj sta skozi hišna vrata skočila dva usta- ška vojaka z baterijama in naperje- nima brzostrelkama v rokah. Ko sta zagledala na peči Maro in njenega ih- tečega otroka, sta za trenutek obstala kot okamenela. Iz njunih baterij je po- šastno žarela svetloba, proti nedolžni- ma žrtvama. Nato je eden od njiju zakričal: »Gde su partizani!?« — »Ni jih ...« je komaj odgovorila Konradova mati. »Tukaj jih ni.« Tedaj sta ustaša skočila na peč in pograbila otroka. Bila sta močnejša od matere. Strgala sta ji Konrada iz rok in eden ga je s škornjem sunil skozi vrata. Mati se je borila, a brez uspeha. Ko je bil Konrad že zunaj v temi, je zaslišal presunljiv materin krik. Sa- mo enkrat je zavpila, drugo je bilo že ječanje, ki se je hitro spremenilo v težko nepopisno umiranje. Mati! Edino kar je Konrad imel, so mu ustaši na Silvestrov večer tisoč devet sto štiriinštiridesetega leta zaklali. Ko je drugega dne zjutraj prišel Kon- rad s sosedovim hlapcem v hišo, je zagledal mater ležati na tleh v krvi, z razmršenimi lasmi, tu in tam zlep- ljenimi s strnjeno krvjo. Planil je k njej in jo začel tresti za roko. Jokal je a njegove solze je niso prebudile. Le- žala je sredi hiše zaskrbljena a mrtva. Kdo ve, na kaj je mislila v zadnjem trenutku svojega življenja. Mogoče na Martina, če tudi umira v tem trenutku, ali na svojega malega, ljubljenega otroka. Mali Konrad je nekaj dni hodil k zmrznjeni gomili svoje matere in tam jokal. Čakal je Gregorjevega Martina, svojega očeta, če bo prišel od kod^ & tudi njega ni büo več od nikoder. 60-Ielnîca Mo2frsfie Itoče Preden se poslovi leto od nas, je umestno, da se spomnimo 60-letn:ce priljubljene turistične postojanke na Goleh nad Mozirjem — Moz rske koče. Spomladi leta 1893 so ustanovili v Ljubljani Slovensko planinsko društvo (SPD) in že 28. avgusta istega leta je bil v Mozirju ustanovni občni zbor Sa- vinjske podružnice SPD. Pripravil ga je poverjenik društva, gornjegrajski nadučitelj Franc Kocbek, ki je bil tu- di izvoljen za načelnika. Svoj sedež je podružnica imela v Gornjem gradu. Leta 1925 so ga prestavili v Celje, kjer je še sedaj. Kocbek je bil načelnik podružnice nepretrgoma do leta 1927, ko se je za ponovno izvolitev zahvalil. Od tega leta dalje so načelniki podniž- nice Celjani. Da bi usmerili turiste v Golti, jim je bilo treba nuditi na njih zavetišče. Podružnica pa ni imela sredstev, da bi zgradila kočo, zato je Kocbek pri ljub- ljanskem škofu Missiji izprosU dovo- ljenje, da so se smeli turisti zatekati v lovsko kočo na Golteh. To pa ni bilo dolgo potrebno, zakaj I^ocbek je nago- voril Moziirjane, da so leta 1896 posita- vili na Golteh Mozirsko kočo. V Kro- niki trga Mozirje beremo: Za zgraditev slednje, t. j. Mozirske koče moramo omeniti požrtvovalnost in zasluge trža- na Leopolda Goričarja, in potem: Za vzdrževanje te planinske postojanke do današnjega dneva (t. j. 1. 1926) pa si je stekel največjih zaslug naš tržan Mar- tin Suster, ki je neutrudljiv posetnik planinskega zavetišča našega na Med- vedjaku, kjer mu bajne gorske vile ba- je pomlajajo vedno telo in srce. Ta koča je odgovarjala potrebam skoraj četrt stoletja, zakaj šele leta 1920 jo je bilo treba povečati. Kocbek piše o njej v Savinjskih Alpah: Mo- zirska koča (1344) stoji pod Loko na Golteh nad Mozirjem Zgrajena je bila leta 1896, povečana pa leta 1920. Koč* ima obednico s kuhinjo, eno sobo s 4 posteljami, v podstrešju sobo z 2 po- steljama in skupno ležišče s 6 žimnica- mi. Studenec se nahaja zahodno od koče, 20 minut oddaljen. Koča je oskr- bovana od 1. julija do 15. septembra. V stari Jugoslaviji se je turizem to- liko razvil, da je podružnica leta 193t zgradla vzhodno od stare koče nove, v katero so preselili kuhinjo in jedil-' nico, v podstrešju pa pripravili skupne ležišče. Kljub temu je bil takratni oskrbnik Lovro Les jak vedno v stiski, kako prenočiti vedno večje število tu- ristov, pa tudi smučarjev, ki so našli na Golteh prav pripravne terene. Zato je kar na svojo roko leta 1935 zgradil tako imenovano Lovretovo kočo v ju- govzhodni smeri od prve koče. Toda V njegovih rokah je ostala le tri leta. Kupila jo je podružnica, tem laže, ker se je Lovre preselil. Tako je bilo stanje na Golteh ob prl- četku druge svetovne vojne. Medtem so avgusta 1942 zgorele vse tri stavbe; ne da bi bile med vojno obnovljene. Takoj po vojni so postavili na me- stu nekdanje Lovretove koče lep pla- ninski dom, ki mu pa usoda ni bila mila. Dne 5. julija 1950 je nastal na Golteh po neprevidnosti velik gozdni požar, čigar žrtev je bil p>oleg štirih stavb pastirskega naselja tudi novi planinski dom. In zopet je bilo treba graditi. Ze pri- hodnje leto je stal nov dom, ki na- pravi na vsakega obiskovalca prav prijeten vtis. In še ena novost! Leta 1953 so postavili na mestu prve koče prostoren dom, ki nosi ime Smučarsldl dom XIV. divizije. Tako je ustreženo p>otrebam turistor in smučarjev v vsakem pogledu. Želeti bi le bilo, da bi stavbama bila usoda poslej milejša, kakor je bua doslej. Antični spomenilil Vitanja Bogata prazgodovina naših krajev se odraža v neštetih večjih in manjših najdbah, posejanih širom po Sloveniji. Imamo predele kot Kočevje, okolica Planine, prostor med Savinjo in Savo in okolica Vitanja, kjer so izkopanine redke, ali pa jih ni. Važni so ti »otoki«, ker tudi v antiki niso predstavljali Rimljanom strateških točk in se ti za- nje niso zanimali. Zato je vsaj del prejšnjega prebivalstva — Keltov, ob- držal v teh odročnih pokrajinah svoje običaje. Tako nam lahko vitanjsko rimskodobno gradivo osvetli, kako so Kelti stopnjema pronicali v rimsko omiko. Kelti so bili močan prazgodovinski narod s svojim družbenim redom, ki je služil za vzor kasnejšemu fevdalnemu. Ločili so se torej v plemstvo, oprode in kmete. Gradili so svoja utrjena gradišča z močnimi obzidji. Vladarji okrožij so v I. stoletju pred n. št. pri- čeli ko\'ati srohr" denar, v katerega so vtisnili svoje ime. Kotlina, v kateri leži Vitanje, je sko- raj od vseh strani zaprta z visokimi hribi. Tako je težko verjetno, da bi v prazgodovini peljala pot po soteski Hu- dinje, kot danes. Pot se je vila verjetno po obronkih Paškega Kozjaka in Po- horja. Se danes je med ljudstvom živa govorica o »rimski cesti«. Ta naj bi vodila visoko nad dolino. Po antičnem zemljevidu »Tabuli Peutingeriani« je vodila cesta Celeia—Colatio (Slovenj Gradec) v neposredni bližini Vitanja. Tu naj bi ležalo, če je starejše mne- nje pravilno, mesto Upellae. Oddaljeno je bilo od Celja 21 km, in od Slovenj Gradca 24 km. Čeprav sedaj iščejo Upellae v bližini Velenja, je vendarle Ireba obe mnenji preveriti. Verjetno je proti Vitanju vodila pot, ki se je odcepila pri Stranicah od an- Skica vklesane podobe K^ta na nagrobniku iz Vitanja tične ceste Celeia—Petovio in se dvig- nila k dvojni planoti pri Sv. Vidu naé Vitanjem. Lani so na nižji planoti od- krili grob, obdan s škriljastimi plošča- mi. Zal je raziskovalec prišel prepozno, da bi mogel rešiti gradivo. Se kosti umrlega so izginile neznano kam. Ostal Skica ostanka rimskega groba pri Šentvidu je le prazen grob in nekaj obdajajočih plošč. Verjetno pa ta grob ni bil osam- ljen, kajti v začetku tega stoletja se 20 metrov severneje odkrili dvoje na- grobnikov. Rimska navada je bila, da so pokopavali ob cestah. Tako je lahke nižja planota obširno grobišče pred naselbino. Verjetno so od tod pripeljali dvoje nagrobnikov, ki so danes vzidani v Vitanju. Ohranjena imena na teh nagrobnikih so le v dveh primerih rimska. In sicer je to Silvanus Maxima in Septimius Secundinus, vojak II. ital- ske legije. Na ostalih napisih so imena izključno keltska: Bardo, Messor, Catur, Restumarus, Armianus, Dumba, Mogia, Loucita itd. Nadvse zanimiv je tipično keltski nagrobnik, do l metra visok steber, na katerem je upodobljen pokojnik. Na- grobnik nima napisa in so podobni napisi silno redki. V Sloveniji jih po- znamo le iz Vitanja, Trojan in Trsta. Tudi drugod po Evropi ni podobnega vitanjskemu. Na vitanjskem spome- niku je namreč ob strani glavne figure še dvoje moških postav. Izdelava figur je zelo primitivna. Zaradi tega je pa ravno nagrobnik zanimiv. Keltski spomeniki se niso mogli ohra- niti, ker so bili leseni. Vitanjski na- grobnik je nastal pod rimskim vpli- vom. Vendar je ohranil bolj kakor ka- teri drugi shematizacijo oseb in je glava podobe na desni strani izdelana po istem vzoru, kot so izdelovali obra- ze že stoletja prej, tako na svetovno- znani vaški situli. Ravno v tem pa je važnost nagrobnika, ker predstavlja vez med dvema zgodovinskima epohama. Prazgodovinska koncepcija in rimski vzor sta kumovala izdelku tako, da bo vitanjski spomenik važen člen v po- znavanju provincionalne rimske do- mače umetnosti. Da nagrobnik ne bi ostal osamljen, bo potrebno v prihodnje usmeriti po- zornost vseh, še posebej pa domačinov, da tudi najmanjšo najdbo prijavijo mu- zeju ali strokovnjaku. Majhen trud bi bil lahko sčasoma bogato poplačan. Koftek V., Petru P. FRAN ROS: TRDI OREHI za bistre glave UGANKE 1. Okrogla je, a žoga ni, čeprav ni brez lupine. Prijetno usta nam sladi, ko nudi vitamine. Iz krhljev je sestavljena, nam z juga je nabavljena. ' 2. Vrh strehe noč in dan čepim in kot da pipico kadim, iz mene večkrat leze dim, pod njim pa človek si pogrel pozimi bo telo vesel in še kosilo toplo imel. 3. Po eni-strani vsa sem bela. Obrni me! In razodela se lepa ti podoba bo. A ti ovlaži me z vodo in me pritisni na ovoj, poženi v rdeči me zaboj in ko črn poljub dobirn, lahko v široki svet zletim! 4. Pišem dobro, toda brati nikdar ne bom mogel znati. Vsa lesena mi je koža, a svinčeno imam srce. Strah me je ostrine noža, ki me žre od dne do dne, končno pa do kraja sne. 5. Človeku na nosu sedimo, ušes se njegovih držimo, nejasni pogled mu ostrimo, dokler se nekoč ne zdrobimo. 6. Moj dom je žep. Vogale štiri imam. Prijelna vloga ni, ki jo igram. Z menoj si nos prijema marsikdo in meni prepusti, kar ni lepó, da prav mehko v tkanino bo zavito, kar naj ostalo bi pred svetom skrito. 7. Zelo okrogel se vam zdim, tako da se že kar valim. Ce moj želodec kdaj je prazen, mi glas zveneč je in prijazen, ko pa docela sem nalit, mi govor tih je kot ubit. Skoz odprtino sok mi lije, naj s pametjo ga človek pije! Rešitev: 1. pomarariča, 2. dimnik, 3. •poštna znamka, 4. svinčnik, 5. očala, иб. žepni robec, 7. vinski sod. TRGOVSKO PODJETJE j CELJE, STANETOVA 19 nudi raznovrstno usnje in čevljarske potrebščine ter se priporoča za obisk in nakup. — Želimo kupcem in dobaviteljem srečno novo leto 1957 Lesnina - Ljubljana prodajalna celje — Telefon 26-14, 23-48 nudi vseh vrst pohištva, pisarniške opreme, les in lesne izdelke po naj- nižjih cenah. — Svojim odjemalcem in dobaviteljem žeU srečno novo leto 1957 AVTOOBNOVA celje - medlog želi svojim cenjenim strankam in vsemu delovnemu ljudstvu mnogo sreče in uspehov v novem letu 1957 STRAN 14 29. DECEMBRA — Stev. 52 BONI MARJAN KUNEJ (Resnična zgodba Matjaža Vrbiča, cesarslco-tkraljevega vojEkka) 2e davno prej je naredilo: cap! Cap? Nekje visoko na kupolastem netou je sijalo sonce. Bilo je proti jeseni. Trav- nik, na katerem so vež bali, je bil vide- ti kot ena sama velika krtina, ves pre- preden z jarki in luknjami. Ob njego- vem robu so čepele nizike, s slamo kri- te hiše. To je čutU tudi črnolasl fant, doma iz Crne gore. Vsak dan se je ponavljalo: povelja, sonce in tiste hiše ob robu travnika. Joco se je vrnil k svoji desetini. Po- velja in potem: cap... cap... cap...! Nič drugega. Uia se je bližala poldnevu. Sonce je bilo neusmiljeno kot komandantova povelja. Vojaki so bili utrujeni. Pot se je mešal z iijavo brozgo in bla.om. Naj- manj dvajsetkrat so se splazili pod ti- sto prekleto žico. Potem so se razsuli po jarkih. Tudi včeraj so lazili pod žico in tudi predvčerajšjim. In še ne- kaj dni prej. Enourni počitek. Joco, МШ\фј, Matjaž. Odšli so proti hišam ob robu travnika. Ostal; niso marali nikamor. Polegli so po travi, da si posuše obleke. Sicer pa je bilo kar prijetno tekole ležati. Približali so se hiši, ob kateri je stal velik hrast. »Boni! Boniii,,.« Ni jim bilo treba dolgo čakati. Izza- napol podrtega vogala je pritekel pes in pomahal z repom. BU je velik in zelo lep ovčar. Imel je gosto, ne predolgo dlako. Začel je skakaLi okoli nj.h in se jim dobrikati. Vedeli so, kaj bi rad. Joco je segel v žep. Iz njega je izvle- kel precej masten časopisni papir. Pes se je vzp.l po f^ntu. Joco je stiesel kosti iz papirja. Osta-, le so cd včerajšnjega kosila. Ni jih bilo ravno veliko. Ampak za prijateljstvo 3 psom jih je bilo dovolj. Vedno so mu prinesli kaj drugega. Pes je bil za- dovoljen. Tudi oni so bili. Postali so- dobri prijatelji. Joco, Mili vaj, Matjaž, Posedli so pod hrasitom. V hiši nii bilo nikogar. Bilo je prijetno. Prijet- ne j e kot se plaziti pod nizko bodečo žico in blatu. Misli? Ni jih bilo, Ze dolgo ne. Od- kar so odšli k vojakom so se cdvaiili misliti. Za njihove možgane so sikrbeli drugi, Misii? Nihče ni žaloval za njimi. Po- kopali so jih brez solza. Pa je bilo tudi bolje tako. Matjaž je sedel in se oprl na komolce. Pol ure je minilo. Pol ure? Sredi trav- nika so stale kopice pušk. Vsepovsod naokO'11 so ležali vojaki. Se pol ure. Potem bo spet vse isto: povelja, son- ce in te hiše ob robu travnika. Vse se bo spet ponavljalo kot izrabljena gra- mofonska plošča, kupljena v kakšni- zakolni skrahirani starinami, Zmignil je z rameni in napol legel. Medtem se je pomaknilo sonce za ne- kaj centimetrov naprej, Cez četrt ure se bodo plazili spet pod tisto nizko bodečo žico. In spet se bo vse ponav- ljalo kot stara izrabljena gramofonska plošča: povelja, sonce in te hiše ob robu travnika. Od nekod se je spet pri- klatil pes, ki si je nekajkrat obliznil gobec Ш začel v neskončnost mahati z repom. Brezizrazno so se zazrli vanj. Lep pes. Ovčar z nepredolgo dlako. Kako dolgo so si že prijatelji? Nič. Cez 10 minut bo spet vse tako kot je bilo pred tričrtet ure: povelja, sonce in te hiše oh robu travnika. Ne- izpeta pesem izguljene gramofonske plošče. Joco v samogovor: Ze pol leta sem pri vojakih. Vča- sih sem bil človek. Imel sem misli. Pa sem jih zaba- rantal Pos.ušam povelja. Vse dneve povelja. Ampak tale pes je velik. Vedno sem si želel takšnega psa. In kako prijazen je. Kako dolgo še? Kaj, kako dolgo? No, kako dolgo bo še vse to trajalo? Ta pes ... kaj bi z njim? Doma bom spet človek, S svojimi mislimi. V Majažu je bilo še nekaj misli. Skromnih, ampak bile so: Ko se vrnem, bcm doštudiral. Vse življenje se vendar ne morem po- tikati po svetu kot baraba. Hodil sem s prijatelji. Samo, bom še lahko študiral? . Danes sem dežurni. Povelja, Te hiše na robu travnika. Stirinožni prijatelji. Prijatelji? Cez minuto? Kaj čez minuto? Nič. _ AmpakT'pes? Milivofj je bi kmet. Imel je ženo in pol ducala otrok. Zena mu je rodila kot zemlja. Ker sta bili obe tako zelo plodni, ju je ljubil. Vežbe, ves popoldan vežbe... Pes je še vedno mahal z repom in hodil od enega do drugega. Molčali so. Povelja? Pa res. Cez 8 minut po- velja. Drug za drugim so vstali. Nikomur se ni mudilo. Pretegnili so se in si naravnali zamazane uniforme. Morali se bedo vrniti. Maftjaž je odšel počasd za hišo. Prija- telja sta mu sledila. Pes je stekel na- prej. Obstali so. Ni misli. Ni besed. Dolgčas. Pes. Strel? Matjaž je segel za pas, V rokah se mu je zableščala pis ola. Sončni žarki so padali poševno na hladno jeklo. Pes je mahal z repom in zrl proti Matjažu. V glavo, naravnost v glavo ga mo- ram, je pcmisl 1. Roka s pišlolo se je dvigala vedno viseado višine oči. Tako. Skozi drobno zarezo je videl del pasje glave. Dru- gega nič. Zanj ni bilo ne povelj, ne senca, ne teh hiš ob robu travnika. Pes, p>es. Počilo je. Iz cevi se je pokadilo. Za- smrdelo je po smodniku. Pes se je prestopil, napravil dva, tri korake pro- ti njemu. V njegovih očeh je bila obe- šena velika žalost. Reka s pištolo se je pobes'ila. Ona dva sta molče gledala. Pes je zacvilü. Zvenel je kot obtožba za oropano pri- ja''elj&tvo. Potem se jim je zdelo, kot bi počasi legel v travo. Steklen lesket se je ujel v dro'bne pasje oči. Ma^až je obrisal pištolo. Odšli so. Morali so pohiteti. Cez dve minuti bedo spet brez misli... In jutri? Pa kaj, jutri bodo vrgli kosti v po«^ mije. Kot so delali to vsi drugi. in 72 hraniiro kreditnih odsekov kmetijskih zadrug želi vsem svojim članom uspeha polno NOVO LETO 1957 Zadružna hranilnica in posojilnica Celje, hraniln'-ce in posojilnice in hranilno kreditni odseki kmetijskih zadrug dajejo vsem članom kmetijskih zadrug POSOJILA pod najugodnejšimi pogoji na OBRAČUNSKE KNJI- ŽICE. Kmetje zadružniki, če rabite finančna sredstva za UMETNA GNO- JILA, ŠKROPIVA, SEMENA in PLEMENSKO ŽIVINO, POLJEDELSKE STROJE, popravila gospodarskih poslopij itd., oglasite se pri svoji hranilnici in posojiln'ci ali hranilno kreditnem odseku, ki Vam bo nudila vso fi- nančno pomoč v obliki posojila pod ugodno obrestno mero. Zadružna hranilnica in posojilnica v Celju ter hranilnice in posojil- nice in hranilno kreciitni odseki kmetijskih zadrug so dali v teku zadnjih dveh let posojila: ^ * < Za umetna gnojila in hmeljevke .... din 154,000.000 Za stroje............... „ 4,500.000 Za elektrifikacijo..........„ 12,500.000 Za popravilo gospodarskih poslopij . . • ,„ 9,26D.000 Za obnovo sadovnjakov......' . „ 3,600.000 Za obnovo vinogradov........„ 4,300.000 Za gnojne jame in silose.......„ 5,700.000 Za plemensko živino ........ „ 18,700.000 Okrajna zadružna hranilnica ter hranilnice in posojilnice in hranilno kreditni odseki kmetijskih zadrug obrestujejo hranilne vloge po 5—6 % obrestni meri. Vse vloge so vsak čas izplačljive, TAJNOST ZAJAMČENA. Za vse vloge jamči država. MLADINA lahko dobi vsak čas pri hranilnicah in hranilno kreditnih odsekih kmetijskih zadrug brezplačno posebne MLADINSKE HRA- NILNE KNJIŽICE in lične HRANILNIKE, HRANILNIKI se izdajajo pri Zadružni hranilnici in hranilnicah in posojilnicah ter hranilno kreditnih odsekih kmetijskih zadrug proti os- novni vlogi 100 din (ensto) na MLADINSKO HRANILNO KNJiZiCO. Kmetje zadružniki, poslužujte se zadružnih hranilnic in zadružnih kreditnih odsekov, ki Vam nudijo v obliki posojila vsak čas f i - .nančno pomoč. S HRANILNIMI VLOGAMI KREPITE MOC ZADRUŽNIH HRANIL- NIC IN CELOTEN RAZVOJ KMETIJSKE PROIZVODNJE NA VASI. 29. DECEMBRA — Stev, 52 ||1 STRAN 15 Vinko Smajs: DOGODEK NA Silveslrovo 1 Narava sanja v gostih cunjastih kosmih, ki se nenehno usipajo z do tal spuščenega neba. Mrak se počasi raz- lezuje, in zdi se, da bo vsak trenutek gosta črnina objela življenje. Toda ne; tla se belijo, pasji lajež se vznemirjenj trga v vasi in temne sence se vedno jasneje črtajo na beli podlagi. Nad za- bavišče, na koncu vasi sikajo v sivino rdeče in zelene kačaste niti. Fok jih ne- nadoma razbije v tisoče zlatih zvezd. Ostale hišice čemijo v nočni tišini, ki jo poleg pokov in pasjega laježa vzne- mirja še šum južnega snega, ki se usi- pa z obloženih vej. Nocoj ni grozotnih praznin v oknih. Vsa so kot zlatice, na brezmejni planjavi. V tebi budijo upe in sladko si vznemirjen, ko jih gledaš. Pričakuješ, da se bo v taki ma- gični noči, prepleteni z zlatimi, meži- kaj očimi šopki, zgodilo nekaj skrivnost- nega, podobnega senu kresne noči... Toda nič takega ni... nič ... le šum svilenih kril, zamolklo in pridušeno va- loven j e saksofonovih melodj, pisani trakovi, ki so obešeni nad ritmiko raz- igranih in duh po razgretih znojnih te- »lesih, vinu in cigaretnem dimu, ki kot težka koprena sili v pričakovanja vseh... Le eno samo pričakovanje iz šumne noči pred mladim letom. Pri Smrekarjevih so edinega sina Ja- neza prav to noč vsako leto veselo pri- čakovali. Natanko ob isti uri in minuti. Dom je vedno toplo gnezdo. Stari ma- teri se lesketajo solze in več solz je zdrselo, več biserov je v Janezovem srcu. Očetov obraz je nasmejan, a tr- šata narava nikoli ne pokaže, kar čuti. Da, če bi tudi njegovo srce smelo vidno jokati. Pred šestimi leti se je Janez vselej veselo vračal iz mestnega živ- ljenja v mirni dom. V velikem mestu je stregel jeklenem stroju. Toda šest let je preteklo, minilo kot v sanjah ... Imel je prijatelja, dobrega prijatelja in lahko je najti takega, ki ima le sla- dek obraz do usodnih odločilnih mo- mentov. Tak je bil Miran, prijat^j iz šolskih klopi, sin gruntarja, nadut. Časi ljubezenskih iskanj! Janez, visok, po- staven fant, črnih kodrastih las in še temnejših oči. Brez imetja, a pridnih rok. Sosedova Marjana, okroglolično dekle, s težkimi črnimi kitami in za- sanjanimi očmi. Neki večer, tih in ja- sen, se je dotaknil njene tople lahti, objel oblino njenih valovitih prsi in ču- til je nemiren utrip njenega srca. Tisti trenutek je vedel, da jo ljubi, vedel je, da jo ljubi kot božanstvo, ki mora biti odmaknjeno, da se upanje, sladko in hrepeneče, v pričakovanju nenadoma ne razblini v nič. Pred šestimi leti je prvikrat plesal z Marjano na silvestrovo. Sumen je bil tisti večer. Toda zanj nepozaben. Ble.sk v njenih žametnih očeh je pripovedoval o vsem: o dolgih nočeh brez sna, o težkem življenju, o presrečnem sni- denju ... Kako natanko je razločil bu- ren utrip srca. Toplina njenih trdih prsi ga je vžigala. Oči so mu begale na težke temne kite, ki so se kot svila blestele v rdečkasti luči. Nekje daleč je izigraval saksofon nizke, vabeče to- ne in njuni koraki so mehanično in lahkotno drseli po gladkem parketu. Utrgala sta se vriskajoči družbi, ko so umolknili akordi v disonanci. Val južne sape je vrgel razgretima obrazo- ma prgišče kristalnih snežink. Ostra svežina je združila ljubimca. In kot so se nenadoma zagnale bele snežinke v njuno toplino, tako nenadno se je zga- nilo tudi v Marjani. »Janez!« in nič več! »Janez, Janez, Janez,« je odme- valo v njem. Se strastneje jo je privil in dolgi strastni poljubi so opajali oba. — Marjana, ti si mi življenje in vse! — — »Janez!— Je skoraj kriknila. Ena, dve, tri... d van ai st je rezko odbilo v zvoniku. Bleščeče oči so se ujele tudi v temi in voščile srečno novo leto. Vrnila sta se. Pisani trakovi soju omotali in voščil ni bilo konca. Le neko oko ju je zavistno opazova''o. Vina ni, kar ga popijemo. Najlepših trenutkov ni več in zastonj bi hlastali za njimi. Toda brez upanja vendar ne bi bilo življenja. Janez spet streže strojem in vsak gib koles je povezan z Marjano. Zlóbno oko je zraslo. Podtaknilo je pismo Marjani. Janez živi v mestu z neonskimi lučmi in našminkanim de- kletom. Zlobno oko se sveti... Miran neko noči, ko Marjana nemirno ždi in ne more verjeti, pristavi lestev in po- kliče. Marjana drhti v solzah. Miran pa: — Marjana, Janez mi je sporočil, da je zaročen!--Ne, ne, ne!« Zlob- no oko zažari. Odpre priprte okence in se kot prekanjen lisjak prisilni njeni postelji. Krčevit jok — njeno telo je odmrlo. Divja osveta za omadeževano ljubezen. Njeno, telo objame Miran. Marjana s široko razprtimi očmi, polnimi svetlih solza! Spremenila bi se, v plave spo- minčice, če bi mogla. IV^arjana noseča! Poroka z Miranom... Leto se prenaglo približa Silvestru. Prve mehke snežinke bičajo njeno srce. Saj pride tudi on. Da, bela obleka, brezhibna pričeska, zanj! Sest dolgih let... Janez se vrne in z njim toplota stari materi in očetu. A njegov razbrzdan obraz nekaj skri- va... Osamljen tava, snežinke poljubljajo zvesto lice in veje se sproščajo snega ter ga pozdravljajo. Na zabavišču. Oči iščejo samo tiste, ki so prelomile zve- stobo in obljubo. Vino, rumeno vino, je ob tujih zvokih godbe edina uteha. Kako strašno se mešajo misli v njegovi glavi. Končno zagleda belo obleko v desnem kotu dvorane. Močna roka stisne kozarec in črv grize, grize. Rana je zevajoča in — silna misel zdrobi kozarec v roki. On ve, da jo ljubi. Toda Miran ga sploh ne pozna. Ena, dve tri... dvanajst. Luči so za minuto ugasnile. Se ena trpka brazda v Janezovo belo čelo. Ne, ne vzdrži več! Nekaj mora... Pijača se mu ogabi. Vstane. Fanfare so ravnokar z visokimi toni oznanile mlado leto. Nato pijano zmagoslavje, na plesišču. Janez se od- trga od svoje osamljene mize. Dolgi so koraki in odločni... Glej, Miran se ro- kuje z drugimi. Njene oči priprte, z dolgimi trepalnicami, čakajo. Dolgi so koraki, v krepki roki je kupica rumene žlahtnine. — Marjana! Srečno... Visoko dvigne kupico, ona jo dvigne in zvonki glas »srečno novo leto« ponovno združi oba, ki na mah izpraznita čaši. Njena lahet je njegova, da, kot pred šestimi leti... Oklene se je in ona mu voljno sledi. Spet svežina in snežinke, toplina nje- nih prsi je njegova. Pridušen šepet dveh ljubečih — Miranova laž in prevara ... Prijateljstvo, da... — Podlež! — sikne iz Janeza. Toda še tisto minuto zlobno oko ne- varno zažari. Težka Miranova roka se kot bič spusti na Janezovo glavo. Te- ma, nezavest in splašen krik žena ... Janez ozdravi in zopet odide ... V Miranovi hiši ni miru. Laž se bori z odkritosrčnostjo. Miran pije, pije ... Prekupčuje z lesom in pije... Saj ga ni človeka, ki bi lahko zabrisal njegovo sramoto. Težko obložen voz z bukovimi hlodi ugasne zlobno oko. — Marjana, odpusti! — so zadnje be- sede, krvavega obraza in ui^aslih oči. — Odpuščam! — je mehko dahnilo iz nje. Cas ozdravi bolečine. Nebo je spet sivo in povezuj eno na mehko naravo. Presneti Silvester! Spet si natrosil be- lega pršiča. Spet se na zabavišču vrtijo mladi pari. Spet se užigaio in ugašajo barvne luči. Tam sta Marjana in Janez. Ena, dve, tri, dvanajst. Fanfare, luči ugasnejo, misli vseh prerastejo v eno samo čestitko: Srečno novo leto! V tistem hipu se iz desnega kota sem zasveti zlobno oko — toda le za tre- nutek. V kupico rumene žlahtnine kane nekaj, grenki kaplji podobnega. Toda le za hip in v kupicah ni več vina. — Poj diva ven! — Snežinke se veselo zaletavalo v raz- greta obraza. In njuni srci preleti na- smeh. Vrneta se in v družbi veselih izpijeta čašo sreče tudi ona dva, vsa pretkana z belimi in rdečimi trakovi... Saksofon in trobente zavriskajo in zlo- ba, bogata in naduta je za vselej pre- magana — prav tako kot v pravljici. Vladimir Levstik o sebi in svojem delu Ni še dolgo od tega, ko smo Slovenci slavnostno praznovali 70-letnico rojstva velike kulturne osebnosti — Vladimir- ja Levs'ika. Ker nam taikrat ni utegnil povedati kaj več o sebi in svojem delu, ga je te dni obiskala članica naše re- dakcije in mu stavila nekaj vprašanj. Ker je Celjanom, Savinjčanom ter vsem Slovencem mnogo do tega, da bi s svo- jim plodnim prevajalsikim in pisatelj- ski»n delo-^ "'-"♦o l"t bogatili našo kulturo, mi dovolite, da se s prvim vprašanjem poz..*iiimam iza Vaše zdravje. »Mis'im, da ljudi nič prehudo ne razburja vp-ašanje, koliko časa bom še mogel bogatiti slovensko kuL'uro — če je res. da jo bogatim? — niti jim ne moti spanja skrb. kaj dela moje zdravje. Vsekakor je odgovor kratek: počutim se kakor težak, ki so ga po 50-letnem garanju zapustile moči. Pol stoletja prerobotanih dni inp'^eču'ih noči me ni moglo zmleti; z nenehno tlako sem se preživljal v Ljubljani in d"ugod, ne da bi delal Saviničancm sramoto. Niti nisem berač'1, niti ne k-^adel; za denar sem zmeraj dajal kar dcb^o bla- go. Voina leta 1941—1945 pa so — z vsem skupaj — takisto ko preobreme- nila mojo odporno moč. Povojni čas mi je povečal delovni tovor — od tod število novih prevodov — in poostrit v meni zaves:+, da je p-ecej takih, ki bi me rajši videM mrtvega ko živega; tem na kljub je bila razmeroma visoka ka- kovost vsega, kar sem dal zadnjih 10 let spod rok. Tako je naposled prišel večer, ko sem sedel za svojo pisalno mi7o in sko-ai z olajšanjem čutil, da utE'gnem vsak h'o storiti junaško sm'-t. Priložnost je šla mimo mene in zdaj se popravr?m. Ali bo pa o de'ovnih dneh. mesecih, morda celo le+ih. ki mi še ostanejo, k dal vedno zffubliati be- sede, je treba videti; potem boste so- dili.« « »Naj drugo vprašanje navežem kar na prvega: kako Vam poteka delovni dan? Po številnih p-evodih 7ađnjih let bi človek sodil, da si privoščite le malo počitka.« Po številu prevodov v 'zadnjih letih sodite, da si privošč'm le malo poci'lka? Nekje, enkrat, nekomu moram le pove- dati, to sem od nekdaj ču^'l: nimam rad, da govore o mojih prevodih tako, kakor da g^e za čislano, zame količkaj važno poglavje mojega življenjskega dela. Resnica je čis+o naspro+na: pre- vajali nisem začel niM iz občudovanja do velik-h pisatelrev, niti iz navduše- nia za litera-^uro; prevajanja sem se lo- til edino zato. da mi ni bilo treba za- četi krasti! Boiim se. da moram to nadrobneje razpoveda+i. Lei-a — mislim 1904, konec > pomladi je blo, ptičice so prepevale — sem ob- sedel na liuibljanskem tlaku brez vi- narja sO'-cdniške podpore, b'^z kakrš- nega koli dena^-nega vira, brez žive duše, ki bi se bil mogel mnjo obrniti. Gospodinja je naganjala iz nepla- čanega stanovanja; že pet dni sem ži- vel izkliučno o'b milosti božje, ki m" ni bila naklonjena, ne glede na to. da baje tudi sicer ni radodarna s kalorijami. Ker od lakote nisem mogel spati, sem se skital po tivolskem pai^ku, čul do belega dne na neki klopci ped gradom in se v zgodnjem jutru, od izčrpanosti omahujoč, opotekel v »narodno mokril- nico« na Marijinem trgu. Tu pa mi oko kakor prikovano obstane na novi žem- lji, valja-'či se po bakhan*ski mokroti. V odločilnih trenutkih človek naglo ukrep«. Ena! — se ozrem na desno in na levo — dve! — popadem žemljo — tri! — izderem žepni pipec — štiri! — ob- režem spodnji del žemljice, ki se mi je videl moker, in — pet! — žemlja je izginila v mojo notrino!... Ne zamerite, pri'atei jica. s'aeri ja je resda nemarna, vendar, kaj si morem, resnična ie. Mimo tega "'e ob r^ila po- sledice, ki so utegnile biti kdaj važne, morda celo koristne za slovensko kul- turo. Komaj sem namreč po-'ol'nl zadnji grižljaj in v mislih z'-hvalil ne- znanega dobrotnika, sem si že priznal, da se na tak način prehranjevanja v prihodnje ni zanašati: ali bi ms pre- hitela lakotna smrt, ali pa bi zmagal v meni vsakemu stradalcu lastni dar za žeparsiko umetnost. In tako sem bil ob koncu tedna z nekim goriškim založni- kom v besed' za prevod romana »Foma Gordjejev« Go^kega. Delo mi je vrglo zaslužek 200 kron; moja, kasneje nad mero hvaljena prevajalska kariera je bila pričeta! Nadaljeval sern jo; žive^^'i je bilo tre- ba, in ljubransike založniške kljuke so se mi zdele tudi b^ez savinjskega lika- nja dovolj svetle. Prevajal sem. da se preživm, vendar zmeraj z računom, da mi bo ostajalo kdaj pa kdaj po nekaj tednov, ki jih bom posvečal svojemu življenjskemu C namenu — izvirnemu delu. Mladeniški upi! Niti ni bilo pre- vajanje tako lahka stvar, niti ni priza- našalo mlademu človeku, kadar je od- bil svojo tlako, z morečim obSutkom izmozganosti duha in telesa. In ko si prišel kolikor toiiko do sape, se je bilo treba lotiti novega prevoda, kajti brez dela ni jela. Naglas se smejem, kadar m'slim na 'bedake, ki so mi sku- šali tu pa tam povedati, da je v moji živinski tiaki nekakšno »izkoriščanje«. V velikem gozdu se pač nobene sorte tičev ne manjka! Po vsem tem si lahko izračunate, kakšni so bli moji de'.ovni dnevi. Ob petih, ob štirih, marsikdaj tudi že ob treh zjui'raj iz postelje — oplaknjenje zunanje podobe itd., skok za mizo in »brza palba« do dvanajstih; potem ista pesem narobe, do šestih, sedmih, osmih zvečer in dalj. Sleherni ubeg čez ojnico, obisk, ki je prišel v hišo. nedolžen »po- mladi sprehod« je bilo treba plačati z nadurno roboto. Povsem pravilno torej sklepate, da sem si mogel privoščiti »le malo počitka«. Morda niti toliko ne, kakor neki pohorski kmet. ki si je pred desetletji skušal s prevajanjem in literaturo »gnmt sanirati«, pa je, re- vež, pri tem poslu znorel, čeravno ni niti zdaleč toliko prevedel kakor jaz.« »Kaj trenutno prevajate in kako gle- date na svoje ponovne prevode, če jih primerjate s starimi?« »Kaj trenutno prevajam? Prav ni- česar ne. Glede na 'svoje, pe'deset let odrivane izvirne načrte si pretežko za- mislim tuje literarno delo, ki bi mi bilo vredno, da se zanj do mrtvega izgaram. Kako gledam na svoje »ponovne« prevode? Torej samokritika? Ob neka- terih novih izdajah sem resda z ža- lostjo odkril, da moja prvotna poslove- nitev premalo ustreza temu. kar bi moral podpisani prevajalec sam terjati od nje. Te zahteve so se v petdesetletju mojega literarnega dela močno napele. Ko sem začel prevajati, je bilo še do- volj, da si nekako pogodil smisel; pro- dinarje v finoče izvirnika, v nadrobno- sti miselne vsebine, v skrivnosti oblike — vsa ta rahla, a še kako upravičena dlakocepstva so se le polagoma zbirala v kanon, ki današnji prevajalec ne mo- re mimo njega. Prištejmo k temu našo dolgo jezikovno in pravopisno anarhijo. Učeni pismouki so nekdaj predavali bolj svoje domače narečje kakor knjiž- ni jezik, pravopisov je bilo toliko ka- kor pišočih; Slovenci, v teh stvareh že tako domišravi in trmasti, nismo ime- li do Breznika nobene pametne priroč- ne knjige, ki bi nas brzdala; to. da smo se v dvomih prečesto zatekli k so- rodnim jezikom, je dajalo knjižni slo- venščini časih kar smešno hejslovan- sko lice. Vse te napake so bile bolj ali manj tudi moje napake. Odkar je povojna doba sprostila našo težnjo po rabi či- stejše, bolj domače slovenščine in je zlasti lizdaja obsežnega »Slovenskega pravopisa« zamašila najsrsmotnejšo vr-j zel v našem slovarskem beraštvu, soj moji prevodi z drugimi prevodi vredj užitnejši in so pridobili tudi v pogledu! natančnosti in ves'nega gledanja na iz-^ virnik. Vendar se najde še zmerom kaj, na kar nisem ponosen. Tako sem p^oti koncu leta 1945 podpisal z neko založ- bo pogodbo, s katero je le-ta dobla pravico, da izda ponatis mojega prevo- da »Zločina in kazni« F. M. Dostojev- skega; nastal je bil menda že leta 1907, to je, pred skoraj 50 leti. Ker sem bil tisi'i čas preobložen z drugotnim de- lom, sem z založbo vred mislil, da bo zadostoval navaden pregled besedla. Komaj pa sem se po tednih lotil tega pregleda, sem že spoznal, da je prevod obupno zastarel; popravljanje bi ne bi- lo pomenilo nič manj dela kakor nov prevod in bi šs ne bilo obrodilo zado- voljivega rezultata. Ne glede na to, da ni hotela založba — kar je bilo sicer poslovno neoporečno — o kakem zvi- šanju zmernega pogodbenega honorarja nič slišati, sem torej brez obotavljanja pognal ves s* ari prevod skozi pisalni stroj, pri čemer so sicer hibe odpadle in je nastal docela nov prevod, ki si ga bom zm'3ra1 štel v odliko — vendar, za ceno kolkšnega in vrh tega nič kaj hvaležnega napora! Ta skušnja z »Zločinom in kaznijo« pove o vašem vprašanju toliko, da mi ni treba nadaljevati. »Kako gledate na nov prevajalski ka- der in na povojno književnost pri Slo- vencih sploh?« »Povojna leta so nas opozorila na več nov'h prevajalcev, od katerih je pri- čakovati uspelih Doslovenitev svetovnih del. Pravo zadoščenje mi je, da vidim msd njimi ljudi s periferije, ti prina- šajo s seboj neobrabljeno izrazno bo- gastvo, ki bo s svojim poživljajočim vplivom oviralo prehudo pobarbarja- nje slovenščine. Periferija se uveljavlja tudi v izvir- nem slovstvu. Ljubljanskega cvička, s katerim je b'ia svoje dni vsaka nove- lica premočena in vsaka pesem zalita, očitno zmanjkuje, in tudi lice naše književne proizvodnje se temu primer- no spreminja. Zato pa imamo — poleg Miška Kranjca — Bizeljčana Bena Zu- pančiča, pripovednika izrazito maupas- santovskih (kvalitet, Ivana Potrča, soč- nega epika vzhodnještajerskih Tunik in druge, od katerih si obetam zdravih presenečenj. Vsega dobrega bo dovolj, kajti — periferija je na pohodu! »Da ne bi pozabili, koliko Vam dol- gujem, bi rada napisala vsaj število vseh Vaših prevodov in izvirnih del. In ali nam niste nekje napovedali še eno originalno delo — Roman Savinjske doline?« »Število mojih, v knjigah izišlih iz- virnih del in prevodov '— takih nam- reč, ki bi jih bilo težko kar na kratko 2 odpraviti s priljubljeno, skoraj že ob- rabljeno označbo »plaža«, je v celoti 8 + 62; to da skupaj 70 del, kakor so 70 letnemu »častitljivemu starčku« spo- dobi. Z drugimi in tretjimi izdajami vred dobim 85 knjig; ko bi računal felj- tonske romane in podobno blago, bi se moglo to število podvojiti. Premislite, koliko pokvarjenega papirja! Ne vem, ali imamo atleta, ki bi ves ta kup 100 korakov daleč na hrbtu prenesel, 2e to ni malo. da smo imeli tistega, ki je te desettisoče strani na stroj stipkal, »Roman Savinjske doline«? Ce mi je usojenega še toliko časa, moči in bi- strote duha, ga brezpogojno napišem — se pravi, to, kar more napisati zgub- ljeni sin, ki se je dolgo klatil drugod po svetu in šele nazadnje spoznal res- nico, da vsak pisatelj do groba premie- va materinsko kolajsanje zibke, ki ga je nekoč tako nematerinsko iztresla na svet. 2e od malega, ko sem otrok gle- dal te kraje m ijudi, шз je spremljal občutek stremenja: kako da jih nihče ne opiše? Kaj mar res nihče ne razu- me zgodb, ki jih pripoveduje tod vsako drevo, vsaka njiva, sleherno znamenje ob cestnem ovinku? Meni se je zdelo, da dolina, prelepa Savinja, ki se srebri po nji, in ljudje oh nji naglas vpijó svojo storijo. Moram, hočem jo povedati, vsaj listo, kar sem iz nje ujel in razumel: kajti doline z rekami im^jo dolgo, bo- ? gato, častitljivo zgodovino, in pcsame- ^zen človek navadno umre, preden ji »pride do konca, pa najsi bi že s prvim ednem življenja začel pisati svojo po- *vest... « Fina in precizna mehanika j. javorSek Celie, Ipavčeva 26 - Telefon 26-98 Specialna delavnica za vsakovrstna orodja 2& obrt in industrijo Svojim cenjenim strankam želi srečno novo leto 193? ivan naraks sodavičar&tvo Celje, stanetova Svojim cenjenim odjemalcem želim srečno novo leto 195? Svojim cenjenim strankam želim uspeha polno novo leto 1957 Izvršujem vsa instalacijska dela in vsa dela, spadajoča v to stroko. Se priporoča MIHAEL VELENSEK elektroinstalaterstvo Celje, Mariborska cesta 35 STRAN 16 29. DECEMBRA — Stev. 52 Kako 50 partizani leta 1944 osvobodili Mozirje Po prihodu 14. divizije na Štajersko (februarja 1944) tudi v Zg. Savinjski dolini zaznamujemo v zgodovini na- rodnoosvobodilne borbe izredno aktivno delovanje partizanskih edinic. V Zg. Savinjski dolini so v marcu in aprilu 1944 pričeli množično odhajati v partizane vsi zavedni Savinjčani. Mnoge vojne obveznike so partizan- ske edinice odtegnile nemški vojski, oziroma formacijam Wehrmannschaf ta. Globoka mržnja do okupatorja, visoka morala in nacionalna zavest ljudi v teh krajih ter neprestani napadi par- tizanskih edinic, vse to je v poletju 1944 bistveno omajalo okupatorjeve po- zicije ter utrdilo vero ljudstva v zmago narodnosvobodilnega boja. V drugi polovici leta 1944 začno par- tizanske brigade z veliko vojaško akci- jo v Zg. Savinjski dolini. Napadale so enote VI. SNOB »Slavka Slandra«, XI. SNOB »Miloša Zidanška«, XIV. divi- zije in Vzhodno-Koroškega odreda. Ak- cije so bile skrbno pripravljene, kom- binirane z manjšimi napadi, ki so od- vračali pomoč napadenim postojankam. Pri teh napadih so že partizani upo- rabljali tudi težje orožje. Večji udar se je začel 31. julija. V nekaj dneh je bilo vse ozemlje ob Dreti in gornjem toku Savinje do Logarske doline oči- ščeno okupatorskih enot. Prestrašeni nemški »Fritzi« in Wehrmanni so se ustavili šele v Mozirju, kjer so si ko- maj opomogli od strahu. Tu so se nato v nekaj dneh močno utrdili v sedanjem poslopju občinskega ljudskega odbora, v šoli, v župnišču in cerkvi. V zvoniku so imeli opazovalnico, odkoder so lahko z mitraljezi kontrolirali okolico. Sola, cerkev in župnišče je bilo obdano z blokadami iz obtesanega lesa in žični- mi ovirami. Vsa ta poslopja so bila za- varovana še z minskimi polji in strel- skimi jarki. Posadka je štela nekaj nad 300 mož. Sestavljena je bila iz nemške policije in Wehrmannschaf ta. V zgrad- bah okrog cerkve se je zabarikadiralo okrog 150 Wehrmannov in komandant bataljona, od vseh domačinov osovra- ženi SA Standartenführer Wolf. Ostali del posadke je tičal v bivšem Sokol- skem domu in po bunkerjih na peri- feriji trga. Iz Celja jim je Dorfmeister pošiljal pomoč v obliki treh lažjih tan- kov. Tako pripravljeni so noč za nočjo pričakovali napada. V poslednjih dneh pred svojim propadom je ta Hitlerju do kraja zvesta druščina izvedla nekaj večjih rekvizicij v okolici Mozirja. To- da iz postojanke so si upali le v moč- nejših skupinah in to samo pri belem dnevu. Dne 11. septembra ob 21.30 uri je Slandrova brigada začela napad na Mozirje z vseh strani. Prvi bataljon, ki je prodiral od vzhodne strani, je po kratkotrajni a srditi borbi prisilil so- vražnika, da je zapustil položaje pñ Cohu in se umaknil v notranjost trga. Se pred polnočjo je prvemu bataljonu uspelo, da je prodrl v središče posto- janke, kjer se je predalo 25 Wehr- mannov. Do jutra je nato skupno z ostalimi edinicami prodrl do položajev pred cerkvijo. Drugi bataljon, ki je prodiral iz sme- ri Nazarja, je zavzel položaje na črti Brce čez glavno cesto do Savinje. Tu je zadel na močan ogenj iz mitral je- zov in minometov, ki je prihajal iz zvonikovih lin. Borci tega bataljona so takoj zavzeli položaje in kmalu odgo- vorili s strelom iz topa, katerega so po- stavili v bližino Čopove hiše, le kak- šnih 250 m daleč od cerkve, odkoder so z direktnimi streli obstreljevali zvo- nik in župnišče. Po prvih topovskih zadetkih se je posadka umaknila v no- tranjost cerkve. Tretji bataljon je razorožil posadko v bunkerjih ob mostu čez Savinjo ter proti jutru 12. septembra skupno s pr- vim bataljonom uničil posadko v se- danjem Telovadnem domu in v biv- šem poslopju občinskega ljudskega od- bora (Rotovžu). Borba je trajala vso noč in ves dan do 18. ure. Malo pred 18. uro so se borci pripravili na juriš, ki naj bi zlo- mil moč zadnjih Hitlerjevih hlapoev. Se vedno se je skupina, ki ji je pove- ljeval komandant postojanke upirala v cerkvi. Na opozorilo partizanov, da bo- do cerkev minirali, če se ne predajo, so se odprla cerkvena vrata, ogenj iz mitraljezov je utihnil, na cerkvenem oknu pa se je pokazala bela zastava. Predaja! Borba je bila končana. Sovražnik je imel v teh bojih 50 mrt- vih, precej ranjenih, vsi ostali pa so bili ujeti. Brigada »Slavka Slandra« je dobila mnogo orožja in municije, en osebni in en tovorni avtomobil. Po tej uspešni akciji se je zelo dvignila mo- rala pri samih borcih kakor tudi pri prebivalstvu Zg. Savinjske doline, saj je po treh letih krute okupacije zopet svobodno zadihalo. Pri napadu na Mo- zirje je bil ujet »Bürgermeister«, gesta- povce Franc Regger, ki je bil zaradi svojih zločinskih dejanj proti sloven- skemu ljudstvu 21. septembra 1944 ob- sojen na smrt pred senatom Vojaškega sodišča IV. Operativne cone v Gor- njem gradu. Tako je bila likvidirana najmočnej- ša nemška postojanka v Zg. Savinjski dolini. Celotno osvobojeno ozemlje je imelo razsežnost okoli 600 km», Zupan Zvone ilani celjskega Radio kluba so zborovalh Pred dnevi so polagali obračun svo- jega dela člani celjskega Radio kluba. Iz vseh poročil, ki smo jih slišali, je s;cer videti, da je delo v klubu precej napredovalo, vendar z njim še vseeno ne moremo biti zadovoljni. Res je, da imajo pri delu težave, kot so pomanj- kanje finančnih sredstev, primernih prostorov in materiala, kar pa seveda ne sme biti vzrok, da se klub ne more uveljaviti med Celjani, posebno še med mladino. V klubu deluje edino primo-predaj- na sekcija, kar je seveda premalo. S pomočjo Radio kluba Maribor so si se- stavili in uredili oddajno in sprejemno postajo z močjo 50 W ter z njo samo v letošnjem letu opravili preko 1750 zvez z radio amaterji z vsemi celinami. To je res na eni strani precejšen uspeh, na drugi pa tudi neuspeh, saj predstav- ^Ija primo-predajna sekcija edino obli- ko društvenega življenja in dela sploh. Upravičeno lahko trdimo, da je naj- bolj senčna stran dela v celjskem Radio klubu prav delo z mladino. Danes je mladina tudi v Celju naravnost lačna tehničnega znanja tudi s področja ra- dio tehnike. Klub morda ni ?nal najti pot do te mladine v tovarnah in šolah ter jo pritegniti v klubsko življenje. V bodoče se zato ne kaže zapirati v ozek krog ter delati samo v primo-preda j ni sekciji s starimi preizkušenimi kadri, operaterji, ampak na široko odpreti klubska vrata tudi mladini in jo s primernimi sredstvi povezati v društvo Ljudske tehnike. O bodočem delu so spregovorili na občnem zboru prav obširno. Res je, da j.e ovira boljšemu razvoju vrsta vpra- šanj, ki tarejo klub, vendar bi se vse težave dale odstraniti, če bi imeli v radio klubu množico mladine, ki ji pa ne bi mogli ničesar nuditi. Najprej je treba dobiti aktivne člane, šele potem se lahko postavljajo upravičene zahte- ve po večjih sredstvih, boljših prosto- rih in podobno. V tem pogledu sta ob- ljubila pomoč tudi zastopnik republi- ške zveze radio amaterjev Slovenije ter sekretar okrajnega odbora Ljudske tehnike Celje tov. Pratnemer. Zato je gotovo, da novi odbor ne bo imel lah- kega dela, saj ga čaka še ogromno na- log v razširjanju radio tehnike med prebivalstvom, posebno med mladino. Avtomehanična delavnica ANTON GAJŠEK Celje. Mariborska cesta 5, telefon 24-28 Zeli svojim cenjenim strankam uspeha polno in srečno novo leto Í957 Specialno izdelovanje ščetk in čopičev za industrijo, obrt, trgovino in hišno uporabo IGNAC SiMENC Celje, Levstikova 2 Svojim cenjenim odjemalcem želim srečno novo leto 1957 Uprava za ceste LRS TEHNIČNA SEKCIJA CELJE želi ob novem letu 1957 vsem družbenim in gospodarskim organizacijam ter ustanovam še nadalje mnogo uspeha pri izgradnji socializma Ljubečna se gibije Iz Ljubečne je redkokdaj kaj slišati, kakor da je nekje na koncu sveta, ne pa tik pred pragom Celja. Pa se tudi pri nas marsikaj zgodi, kar je vredno,' da zvedo še drugi! Evo naših novic! Najprej ena »ciglarska«: Ljubečenska opeka je bila že od nekdaj na dobrem glasu, te dni pa je dobila izvid Zavoda za preizkušnjo materiala v Ljubljani, da ima najvišjo nosilnost na kvadr. centimeter, to je, da je najboljša v vsej Sloveniji! Pač izredno priznanje tudi vsemu delovnemu kolektivu! Naši ciglar j i so tudi v drugih ozirih pohvale vredni. Letos so soglasno pre- vzeli patronat nad pionirsko organiza- cijo in kar kmalu tudi z dejanjem po- kazali, da ne samo na papirju. Izdatno so podprli in sploh omogočili prireditev novoletne jelke ne samo za svoje, tem- več za sploh vse otroke devetih vasi, ki obiskujejo ljubečensko šolo. Široka in plemenita gesta, ki je lahko mar- sikomu za zgled. Ce smo že pri šoli, še to: Tudi šolski svet deluje vzorno in rešuje ne samo materialna, temveč tudi socialna in vzgojna vprašanja. Verjetno nam ga prenekatera šola lahko zavida. Marsi- kaj pa je seveda še v načrtu. Tudi presveta se giblje. Knjižnig si- cer manjka sredstev za nabavo novih knjig, ima pa kljub temu precej rednih čitateljev, posebno pozimi. Občni zbor, ki je bil te dni, si je zadal lepih in obširnih nalog — upajmo, da jih bo tudi izvedel! Organiziran je tambura- ški orkester, ki pridno vadi, le da mu manjka instrumentov. Morda je kje kdo, ki mu ležijo brez koristi, pa bi nam hotel pomagati z njimi?! Espe- rantski tečaj je sicer bolj skromen, imamo ga pa le! Sahistov je nič koliko, šolski otroci ga poleti iz šole grede igrajo kar ob cestnih jarkih. Zdaj jim tega ne bo več treba, ker imajo svojo sicer skromno, pa vendarle urejeno pionirsko sobo. In zdaj še \^lika novica! Spomladi se bo nepreklicno začela gradnja za- družnega doma, pravzaprav hmeljske sušilnice, ki pa bo, kolikor se da raz- brati iz dosedanjih sklepov in načrtov, rešila tudi celo vrsto drugih ža davno perečih problemov. V nji bo prosvetna dvorana, ki smo jo že tako dolgo in tako zelo pogrešali in potrebovali, pro- stor, kjer se bo mogla ob šahu in ča- sopisih shajati mladina, kjer bodo pre- davanja itd. V stavbi bo tudi nova, moderna trgovina, sčasoma morda še kino, pošta, mesarija, kaj vem, kaj še vse. In ko bomo vse to imeli, bomo kaj- pa hoteli še več, morda televizijo, mor- da trolejbus, morda 50 novih stanovanj,, in tako je prav, ker je to napredek, korak za korakom k lepšemu in bolj- šemu življenju našega delovnega člo- veka. Se boste slišali o nas! Pokazali bomo, dm so tudi ljudje, ki vse živ- ljenje samo »blato mešajo«, zmožni marsičesa, če so le složni. Zaenkrat pa naj bodo te novice majhen dokaz, da se tudi Ljubečna giblje! E. T. Pionirska banka Naše male je potrebno v šolah sezna- njati z družbenim gospodarstvom in svojstvenimi procesi v njem. Boljše kot s teoretično razlago, je to s praksa Pionirski odred »Simon Gregorčič« v Podčetrtku si je osnoval svojo Pionir- sko banko. Izvolili so si svoj upravni in nadzorni odbor. Vanjo vlagajo vlo- ge in pionirjem, ki trenutno potrebu- jejo denar, tudi posojajo. Vse skupaj pa vlagajo na pošto. To je pravzaprav primernejša oblika šolske štednje, ka- kor pa z individualnimi knjižicami. Ta- ko šoli Podčetrtek s Pionirsko banko in Olimje s Pionirsko zadrugo na zele praktičen način spoznavata učence z gospodarskim delom* odraslih, -šn- Nekaj besed o barvnih iilmih Mnogi kinoobiskovalci, ki gledajo barvne filme v naših kinogledališčih, ne vedo, da snemanje barvnih filmov ni tako enostavno, kakor je to pri čmo- belih filmih. V glavnem gledajo le barvne filme, ne vedo pa, kako velika razlika v barvah je med posameznimi filmi, ki se snemajo po različnih si- stemih in na različnih barvnih vrvcah — trakih. - Kinematografi navadno napišejo na svojih reklamah le, da se predvaja »barvni film«, po kakšnem sistemu pa je takšen film sneman, ne omenjajo, dasi je za marsikaterega gledalca zelo važno, kakšen film bo gledal, dali bodo barve lepe in pestre. Snemanje barvne- ga filma je namreč mnogo odvisno od različnih procesov snemanja, snema- telja, sistema in pestrosti barv. Cim so filmi snemani v pestrejših barvah, so tudi mnogo dražji. V glavnem razlikujemo dve vrsti ko- lor filmov. Najboljša in najpestrejša vrsta barvnih filmov je snemana po si- stemu »Tehnicolor«, po katerem se sne- ma s tremi filmskimi trakovi vzpored- no, in sicer za vsako osnovno barvo po en trak. Drugi sistem pa je tako imenovani »Monopak-color«, z enim trakom, na katerem so vnesene tri barvne emulzije za tri osnovne barve. V to grupo spadajo: Ferrania, Geva- color, Agfacolor in Eastmancolor. Čeprav je tehnično najbolj komplici- ran in najdražji, je vendar »Tehni- color« sistem najboljši, ker omogoča najboljšo vrsto in kvaliteto barv ter daje možnost boljših in trpežnejših ko- pij. V sami barvi pa ima specifične vrednosti, ki jih drugi barvni filmi ni- majo. »Tehnicolor« izvrstno reproduci-' ra nekatere, batve,. M,za ostale sisteme predstavlja še zmeraj probleme, in jih sistem »Monopak« ne zmore rešiti. Zla- sti vijoličaste barve so pri »Tehnico- loru« izredno lepo reproducirane, tako da jih navaden gledalec lepo opazi, do- čim so nekatere nianse barv za na- vadnega gledalca neopazljive, so pa važne za ustvarjanje atmosfere filma. Po »Tehnicolor« sistemu največ s^ne- majo Amerikanci, ki ljubosumno skri- vajo tozadevno licenco, katere cena je zelo visoka in je druge države no mo- rejo odkupiti. V Evropi največ snemajo barvne filme po »Monopak« sistemu, ki pa so kvalitetno slabši, vendarle pa je snemanje enostavnejše in mnogo ce- nejše. Prvi barvni film pri nas smo začeli snemati po »Monopak« sistemu (Agfa- color) in sicer film »Pop Cira in pop Spira«, ki ga bomo gledali pri nas šele v drugi polovici 1957 leta. V prvi po- lovici 1957. leta pa bomo v na.ših ki- nodvoranah gledali naslednje filme: Jugoslovanske: Zenica, Deklica in hrast, Dolina miru, Veliki in mali, Ani- kini časi. Ne obračaj se sinko. Slab de- nar in Ni bilo zastonj. Ameriške: Pekel pod ničlo, barvni; Destri, barvnif Trobente opoldne, barv- ni; Upor na ladji Baunti; Broadvajska uspavanka, barvni; Cas obračuna, barv-, ni; Boj v vsemirju, barvni; Marty, Rdeče pod veznice, barvni; Ata in ma- ma; Ne bodo mi verjeli; Houdini, barv- ni; Mali ubežnik; Dva tedna ljubezni, barvni; Plamen opoldne; Odvrzi brigo na veselje; Vikend v Waldorfu; Držite lopova, barvni; Racman Paja in pes Pluto, barvni; Revija risank, barvni; Abot in Costello v tujski legiji; Dolina maščevanja, barvni; Na 30. nadstropju; Teodora Bizantinska, barvni; Beli jor- govan; Kvartopirec iz Mississippi j a^ barvni; Steklene copate, barvni; KliVr divjina, barvni; Avanture Don Juana, barvni; Ko pride zima; Bosonoga kon- tesa, barvni; 2ene orkestria; Beg iz Guiane; Na razkrižju; Nocoj pojemo, barvni; Kleopatra, barvni; Van Gogh, barvni; Človek izza puške, barvni; Ne kot tujec; Dolina nasilja, barvni; Naši zvesti prijatelji, barvni; Tujec v sedlu, barvni; Sin Ali Babe, barvni; Poslednji iz plemena Komanča, barvni; Po sledi morilca; Kliči M zaradi umora, barvni. Francoski: Mihail Strogov, barvni,, cinemascop; Stopnice za služinčad; Ma- rijana moje mladosti; Ne umira se ta- ko; Otroci ljubezni; Očka, mama, služ- kinja in jaz; Sentjernejska noč, barvni. Ruski: Proučevanje zvestobe, barvni; Pedagoška poema, barvni; Othello, barvni; Dvanajsta noč, barvni; Spo- mladni mrazovi; Mati, barvni; Knje- ginjijpa Mery, barvni. Avstrijski: Cigan baron, barvni; Na gladki plosvi, barvni; Piroška, barvni¿^ Kameno srce, barvni; Dokler si Ti z. menoj, barvni; Stotnik in njegov junak. Italijanski: Odisej, barvni; Prepove- dane vezi; Suknja; Deset ljubavnih pesmi; Atila, barvni; Scampolo, barvni; Gracijela; Dekle z reke, barvni; Verdi, barvni. Angleški: Trije koraki do vislic; Pa-, riz, mesto ljubezni, barvni; Mož z zla- to roko; Velika ura. Mehiški: Mladi Juarez; Poslednja že- lja; Idealna tašča; Umiram srečna. Češki: Vest, barvni; Pot v prazgodo- vino, barvni. Poljski: Blago. Argentinski: Cafe Cantande. Pri tej priložnosti Kinopodjetje Celje prisrčno čestita srečno, zadovoljno in zdravja polno novo leto 1957 vsem de- lovnim kolektivom, vsem kinoobisko- valcem kot tudi vsemu prebivalstvu mesta in okraja Celje ter jim želi še večjih delovnih uspehov za dvig živ- ljenjskega standarda^ in s tem pri gra- ditvi socializma. Cenjenim strankam želijo srečno novo leto! FOTO PELIKAN Vse krojaške usluge Vam solidno, poceni in hitro opravi Moško in žensko krojaštvo Celje, Titov trg 8 (v prostorih bivše restavracije »Union«) Vsem cenjenim strankam želimo srečno novo leto! Žensko krojaštvo in šivalnica perila NINA LENART — Celje, Stanetova ulica Vedno svež bo Vaš obraz, če iščete uslug pri nas, z britjem brad in nego las. Brivski in frizerski salon RIKO GROBELNIK, Celje, Kocenova ulica Ključavničarstvo 02ek LOVRO Celje — Trg svobode 7 Se priporoča v letu 1957 Socialistični obrtni podjetji Cesalnica »ZORA« in brivnica »MARKO« v Slanetovi ulici Strankam čestita in se priporoča elektroinstalater BELAK FRANJO Celje, Jetniška ul. 2 MED KOLEKTIVI NOVOLETNI OBRAČUN: lOtj smo hi /ca f še bomo nt ort li Novo leto je pred durmi, pred nami je novo, za nami staro gospo- darslio leto. Ob sklopu leta z več ali manj lepimi spomini pogledamo nazaj na prehojieno pot in smo pri tem več ali manj zadovoljni s svojimi osebnimi uspehi. Kot posamezniki, tako tudi vsa družba, vsak delovni koloKiiv zase, vsaka diuiina nekam spomano zaključuje bilanco pre- teklega leta. kecimo: ker smo v okviru celotne jugoslovanske skupnosti v pre- teklem letu dosegli lep napredek tako znotraj meja kot v svetovni poliiikt, lahko rečemo, da so tudi naši osebni uspehi k temu pripomogli. Ni si mogoče zamišljati uspeha vsenarodne skupnositi brez u&peuov manjših enot, ožjih skupnosti kolektivov itd. Naš list je imel v načrtu s posebno novoletno prilogo popeljati svoje bralce med kolektive, med naše delovne ljudi mest in vasi, med kmetijske proizvajalce in v občine ter v pisani obliki in sliki pokazali, kako naši ljudje ustvarjajo, kako upravljajo, kakšne načrte imajo, kaj še želijo storiti in kakšne so bile pomanjiidjivosti in težave, da njihovi uspeiii v pieteklosii niso bili še večji. Ne moiemo reči, če se nam je to popolnoma posrečilo? Tudi mi, kar nas je pri listu, smo razmeroma majhen kolektiv, podjetij pa, koli- kor jih je v okraju, je zelo veli .¿o. Toda obiskali smo večji del vsa podjetja v okraju, ter z reportažami o življenju v teh kolektivih napol- nili polnih 24 strani. Novinarji in sodelavci »Celjskega tednika« se prav dobro zave- damo, da nismo napisali vsega, kar bi bilo treba, kar bi br^o omembe vredno, kar so kolekiivi zaslužili. Toda kljub temu smo pepričani, da bouo nasi bro) in še vrsto pe- rečih problemov. Ker se praktično v vseh povojnih letih v tem podjetju ni investiralo, je sedaj zaostalo z meha- nizacijo in modernizacijo napram osta- lim sorodnim podjetjem v Sloveniji in drugih republikah. KVALITETNE PROIZVODE LIP N/iZARJE POZNAJO lUDI V DALJNIH PREKOMORSKIH DEŽELAH LIP Nazarje ima v svojem sklopu 2 žagi s 4 polnojermeniki, katerih letna kapaciteta znaša 25.000 m"* hlodovine iglavcev in listavcev. V sklop pod- jetja spadata tudi žagi na Rečici in v Gornjem gradu. Žagan les se uporab- lja pretežno za nadaljnjo predelavo v obratu finalnih izdelkov. Tovarna za- bojev potrebuje letno 12 000 m^ žaga- nega lesa, obrat finalnih izdelkov pa okrog 500 mi^ (predvsem bukve). V teh obratih je zaposleno vsega 380 delavcev in uslužbencev. Delavski ka- der izhaja iz družin gozdnih in žagar- skih delavcev iz bližnjega okoliša. Ve- činoma vsi imajo že dolgoletne izkuš- nje v predelavi lesa, kar se odraža na kvaliteti izdelkov. Najvažnejši proizvod tega podjetja so gotovo zaboji. Za potrebe notranjega trga izdelujejo vse vrste sadnih zabo- jev, tekstilne zaboje, zaboje za živilsko industrijo (standarizirane in po želji kupca glede dimenzij in zdelave). Za izvoz pa izdelujejo povprečno 50% ce- lotne proizvodnje zabojev in so v tem pogledu najmočnejši v LRS. Zaboje izvažajo v Izrael, Libanon, Irak in druge prekomorske države. V Evropi pa imajo najmočnejša tržišča v Turčiji in Grčiji. Zadnje čase pošiljajo finalne izdelke tudi v Anglijo. Kljub znanemu dejstvu, da so Angleži zelo zahtevni, ko navezujejo z nami trgov- ske stike, so z izdelki nazarskega obra- ta izredno zadovoljni, pošiljajo jim la- skave pohvale in bi odkupili še mnogo več, če bi podjetje bilo v stanju več proizvajati. Iz navedenega je lahko razbrati, da podjetje LIP v Nazarju raste v mo- gočno gospodarstvo. V osrčju najbolj bogatega področja z ?csom v cel/rikem o4'a,'u dela podjetje Lesna industrija Nazarje. Slika prikazuje del obratnih stavb in skladišča tega podjetja Ogromne količine lesa gredo letno skozi ta obrat, kjer nekaj velikih žag • neprestano reže debla v deske NEKAJ O ZGODOVINI PODJETJA Osnovni obrat Lesno-industrijskega podjetja Nazarje — žaga — je bil po- stavljen leta 1901 z italijanskim kapi- talom, ki se je po zaslugi takratnega gospodarja (stolnega kapitelna ljubljan- ske knezoškofije) lotil savinjskih in za- drečkih gozdov. Po zaslugi nekaterih nacionalno usmerjenih ljudi v krogu vodstva, je bil do začetka I. svetovne vojne italijanski kapital izpodrinjen — iz Nazari j je odšlo italijansko vodstvo, skupno z italijanskimi delavci. Zaradi slabega vodstva je bilo podjetje še do- bršen čas po vojni v finančnih težavah in zaradi tega tudi ni bilo v tem ob- dobju nikakih izboljšav na obratih. Ko je v letu 1926 gozdarski inženir Lojze Zumer prevzel močno zadolženo gospo- darstvo, so bile v tem času vsaj do znosne mere regulirane dajatve raznim cerkvenim patronatom in ljubljanski škofiji. Celokupna površina gozdov, pašnikov in njiv na področju Zgornje Savinjske doline, katerih lastnik je bila ljubljanska škofija, je znašala okrog 11.000 ha. Tudi žagarski in predeloval- ni obrat v Nazarju je bil last ljubljan- ske škofije. V letu 1930 je bil zgrajen prvi dol sedanje tovarne zabojev z vodno tur- bino. V razdobju od leta 1932—1939 pa jo bi^a tovarna dograjena do sedanjega obsega in izpopolnjena z novimi, mo- dernimi stroji. V tem razdobju je bila zgrajena tudi kalorična centrala z lo- komobilo 135 KS in postavljena nova sušilnica za umetno sušenje. Zaposlenih je bilo v tem času nekaj nad 200 de- lavcev. Zaradi vedno večjih potreb in zaradi osamosvojitve v pogledu mon- taže in popi:avil strojev je bila zgra- jena tudi nova mehanična delavnica. Med okupacijo ni bilo zgrajenega ni- česar. Zavedni savinjski delavec ni ho- tel zlepa prepustiti mesta okupatorju. Da bi zavrl normalno obratovanje, je s pomočjo prvih partizanskih enot, ki so prišle v te kraje, na vseh koncih podvzemal sabotažne akcije, ki so se stopnjevale do take mere, da je bilo sča?;oma vsako obratovanje in odvoz izdelkov onemogočeno. Takoj po kon- čani vojni pa so demobilizirani delavci že čistili obrate, odkopavali in poprav- ljali stroje, ki so jih pred Nemci po- skrili. Te dni ni bilo na žagi niti ene- ga hloda, niti ene deske, vendar so v STRAN 18 Ф 29. DEICEMBRA — Stev. 52 Celjska občina letu 956 Komunalni sfsfem z uvedbo novega komunalnega siste- ma, ki je pričel veljati v jeseni leta 1955, je dobilo poseben poudarek druž- beno upravljanje na vseh področjih go- spodarstva, komunalnih zadev, pre- svete, zdravstva in javnega življenja na sploh. K sodelovanju je bilo pri- tegnjenih čez 600 državljanov, ki so č^ani liudskega odbora, 11 svetov, U krajevnih odborov, šolskih odborov, ko- misij, upravnih odborov, raznih skla- dov in potrošniških svetov. V novem komunalnem sistemu se de- lo pravilneje razvija, ker je novi ob- činski ljudski odbor takoj in pravilno doumel bistvo in pomen novega ko- munalnega sistema, predvsem pa nje- govo vsebino. Naša občina — komuna je začela izpolnjevati tisto svojo osnov- no nalogo, ki je določena komunam tako, da je občina na eni strani druž- beno ekonomska skupnost, v kateri se lahko spravi v sklad osnovni individu- alni interes delovnih ljudi in kolektiv- ni interes družbene skupnosti, na drugi strani pa je prav zaradi takega zna- čaja najbolj primerna politična oblika, po kateri se lahko pritegne k nepo- srednemu družbenemu upravljanju najširši krog delovnih ljudi. Družbeni organi Občinski ljudski odbor ima 50 od- bornikov, ki so se doslej sestali na trinajstih sejah. Posamezni sveti imajo sedem do devet članov ter delujejo: Svet za splošno upravo, Svet za indu- strijo in obrt. Svet za blagovni pro- met in turizem. Svet za gradnje in ko- munalne zadeve, Svet za stanovanjske zadeve. Svet za šolstvo. Svet za kul- turo in prosveto, Svet za zdravstvo, Svet za socialno skrbstvo, Svet za var- stvo matere in otroka, Svet za delo ter Svet za telesno vzgojo. Delo večine sve- tov je dobro, nekateri pa se še bore z začetnimi težavami, ki bodo v naj- krajšem času premagane. Splošno o občini Celjska občina ima danes 37.000 pre- bivalcev, mesto samo pa deset tisoč manj, in obsega mesto Celje ter bivše občine Store, Šmartno v Rožni dolini in Skofjo vas, na kratko označene tudi SSS. Površina občine znaša 12.300 ha, mesta samega pa 46 ha. Občinskih cest je blizu 400 km, kanalizacije 20 km, vodovoda 70 km, javne razsvetljave pa 50 km. Vsako leto se rodi okoli 500 aovil;! prebivalcev, 250 jih umre, 300 parov pa se poroči. V občini je 29 več- jih podjetij, okoli 400 obrtnikov, 30 go- stišč, nekaj zadrug in kmetijskih go- spodarstev ter čez 5.500 zasebnih kme- tijskih gospodarstev. V vseh panogah gospodarstva ter v ostalih poklicih je zaposlenih 20.0000 oseb. Ti podatki nam povedo, da je Celje velika in gospodar- sko močna občina, največja v okraju ter med največjimi v republiki in v državi. Gospodarstvo, blagovni promet in turizem Kakor smo že omenili, je na območju celjske občine 29, večjih podjetij, dalje blizu 400 obrtnih delavnic in obratov, 30 gostišč, 150 trgovskih poslovnih enot ter 11 veletrgovskih podjetij. Proizvod- nja v letošnjem letu sicer še ni dosegla lanskoletne ravni, vendar se je v zad- njih dveh mesecih občutno zvišala. Ve- čina podjetij se izredno razvija, pose- ben uspeh v razvoju pa beležijo v zad- njih letih predvsem Cinkarna, Železar- na Store in Aero, ki so dogradili in iz- izpopolnili svoje obrate ter občutno po- večali kapaciteto. Največ težav je imela občina s podjetjem Celeia-Sad, vendar je upati, da bodo sedaj glavne težave odstranjene. Obrt se pravilno razvija, vendar bo nujno v prihodnjem letu za njen raz- voj oskrbeti več investicijskih sredstev. Decentralizacija trgovske mreže pred leti je imela precej dobrih, pa tudi ne- kaj negativnih posledic. S priključi- tvijo nekaterih manjših trgovin na moč- nejše je verjetno stanje trgovske mre- že v glavnem konsolidirano. Omeniti moramo še delo tržne inšpekcije, ki je morala v letošnjem letu prijaviti v kaznovanje okoli 90 primerov nepravil- nosti pri 240 izvršenih pregledih. Gostinstvo in turizem beležita v le- tošnjem letu manjši promet, kar je bilo z ozirom na letošnjo sezono tudi pričakovati. Vendar pa smo prepričani, da bosta v prihodnjem letu gostinstvo in turizem zabeležila vidne uspehe. In še nekaj moramo omeniti na tem mestu. Ce ne bo kmalu zgrajena nova pekama, bomo ostali lepega dne brez kruha. Tudi primerna skladišča mora dobiti mesto, če hočemo, da se bo go- spodarstvo prav razvijalo. Komunalne zadeve, gradnie in sianovania Povsem specifično vlogo ima v celjski občini področje komunalnih zadev, gra- denj in stanovanjske problematike. Osrednja komunalna zadeva je še ved- no regulacija Savinje, ki se mora brez- pogojno nadaljevati ne samo, da se končno odstranijo nevarnosti prav za- poredno ponavljajočih se poplav, tem- več da se s tem omogoči regulacija mesta in z njo ureditev cestnega omrež- ja, kanalizacije in čistilnih naprav. Letošnje leto je bilo nadvse uspešno. Končujejo se dela VI. etape regulacije Savinje, ¿grajen je novi most, ki ga je Celje potrebovalo in čakalo nanj že pet desetletij. Urbanistični načrti se pri- bližujejo svoji stvarnosti. Lepe uspehe pa smo dosegli tudi v izmeri mesta. Ceste in mostovi so bili zaradi pomanj- kanja sredstev skromno vzdrževani, tu- ali vodovodno in plinsko omrežje, kana- lizacija ter javna razsvetljava so bili navezani samo na najnujnejše vzdrže- vanje. Omeniti je še konstrukcijo I. etape ceste Store—Svetina in gradnjo podaljška ulice XIV. divizije do no- vega mostu. V delovnem programu za prihodnje leto je nadaljevanje regula- cije Savinje, dokončanje urbanistične- ga načrta, nadaljevanje izmere, rekon- strukcija II. etape ceste Štore—Svetina, gradnja novega mostu čez Hudinjo pri Majdičevem mlinu, ureditev cest pred novima blokoma ob ključavničarski in Gregorčičevi ulici, ureditev kanaliza- cije ob Ljubljanski cesti, na Skalni kleti ter v Cretu. Predvsem pa bodo vse najbolj pa okolne ceste pošteno po- gramožene, očiščeni obcestni jarki, ure- jeni številni propusti ter popravljeni številni mostovi. Tudi ta okvirni pro- gram je skromen, potreb je mnogo več, vendar upamo, da bo v celoti iz- veden. Se nekaj besed o stanovanjski pro- blematiki, ki je v naši občini brez dvoma izredno pereča, saj primanjkuje okoli 1250 stanovanj. Letošnje leto je bila stanovanjska izgradnja omejena z zneskom v obsegu 180,000.000 dinar- jev razpoložljivih sredstev ter usmer- jena predvsem na dokončanje v pre- teklih letih začetih gradenj, gradnje vrstnih hiš ter individualne izgradnje. Letos je bilo dograjenih okoli 80 sta- novanj, kar je za izredne potrebe zelo malo. Za prihodnje leto so izgledi bolj- ši. Po že izvedenih licitacijah za 5 no- vih blokov na Otoku in po pospešenem delu na gradnji novega bloka ob Klju- čavničarski ulici ter po zanimanju Sta- novanjske skupnosti in podjetij za grad- nje stanovanj ter po predvidenem pre- cejšnjem znesku za kredite zasebni- kom, predvsem tistim, ki so z gradnjo že pričeli, smemo upravičeno računati, da bo prihodnje leto zgrajenih čez 200 stanovanj, kar je več, kakor doslej v 3 letih. In še eno je omeiúü; >MLeto njem letu je uspelo oskrbeti nove ce- nene načrte ter znižati cene stanova- njem od 4,000.000 din na 1,500.000 do 2,000.000 din. Res bodo nova stanovanja manjša in skromnejša, vendar še vedno solidno in sodobno grajena. 2e ta akci- ja, te priprave, so brez dvoma omembe vredno delo našega ljudskega odbora in njegovih organov. Omeniti moramo še vodovod in pli- narno. Za ti obe izredno važni komu- nalni veji so v pripravi dokončni pro- gramski elaborati, tako da se bo v letu 1957 lahko pričelo s smotrno izgradnjo vodovoda in plinovoda. Posebno uspešno leto je zapisalo v svojo kroniko podjetje Elektro, ki je opremilo letos Celje s 16 trafopostaja- mi ter jih povezalo s podzemeljskimi kabli, na račun katerih je bilo preko celega leta toliko godrnjanja, zaradi razkopanih cest. Šolstvo, kultura in prosveta Celjska občina ima v svoji pristoj- nosti 9 osnovnih šol, 1 pomožno šolo, nižjo gimnazijo v Storah, 7 nižjih stro- kovnih šol, kmetijsko gospodarsko šolo, glasbeno šolo, 4 vrtce, mladinski dom, študijsko in ljudsko knjižnico, muzej in gledališče. S 1. januarjem bodo prešle v pristoj- nost okraja Celje Pomožna šola, ki se bo razširila in dobila svoj internat, dve industrijski šoli (IKS Gaberje in Metalurška šola Store) ter Mestno gle- dališče. Pri celjski občini pa se bo ustanovila nova proračunska ustanova »Arhiv«. V letih od 1954 dalje se je v Celju pokazal precejšnji napredek v pogledu šolskih zgradb: zgradilo se je lepo šol- sko poslopje na Polulah, Vajenska šola raznih strok I je dobila svojo zgradbo, letos pa se je začela gradnja šole za trgovske učence. Tudi dva otro, ka vrtca sta v tem letu dobila svoje pri- merne prostore. Naraščajoče število otrok kliče po novih zgradbah na Sp. Hudinji in v Storah. Neodložljiva pa so popravila šol v Kompolah ter v Smartnem v Rož. dolini. Da je treba rešiti odnosno vsaj pri- četi reševati vprašanje adaptacije Gro- fije, v kateri sta nastanjeni dve naši kulturni ustanovi, in da je treba mi- sliti na gradnjo stavbe za glasbeno šolo je bilo tudi že večkrat poudarjeno. Socialna zaščita in zdravstvo Občina ima v evidenci 1625 nedo- letnikov, ki so socialno, moralno ali vzgojno ogroženi. Od teh je 134 pod skrbništvom, 505 pa jih je pod posred- nim ali neposrednim družbenim var- stvom. V domovih, internatih ter posebnih vzgojnih zavodih je nastanjenih 220 mladoletnikov. V rejniških družinah pa 80 otrok, večinoma predšolskih. Pod varstvom države je 469 odraslih oseb. Od teh jih je v domovih za stare in onemogle 89, v domovih za delovne invalide 4, v domovih za kronična obo- lenja 3, v domovih za slepe 2, v domu za umsko zaostale pa 24. Občina upravlja Dom onemoglih v Grmovju in Mladinski dom »Tončke Cečeve« v Celju. Omeniti je še vse zdravstvene storit- ve na področju Občine Celje, katere beleži Zdravstveni zavod v Celju in Zdravstvena postaja v Storah. V Mest- nem zdravstvenem domu so zajete tudi vse zdravstveno specialistične službe in razni dispanzerji kot dispanzer za žene, antitbc dispanzer, šolska poliklinika, javna zobna poliklinika, 4 obratne am- bulante, splošna ambulanta v Skofji vasi, posvetovalnica za matere ter Dečji dom. Najvažnejša naloga na tem področju je čimprej oskrbeti primerne prostore za preventivno in zdravstveno službe^ dokončati' gradnjo Zdravstvenega doma. Le tako bo sploh mogoče misliti na dobro in pravilno zdravstveno službo v Celju. . , ' TELESNA VZGOJA Telesna vzgoja in šport predstavljata v Celju drobec naše specifičnosti. Celje se lahko pohvali ne samo z izrednim številom športnikov, temveč tudi z vr- hunskimi tekmovalci, ki so ponesli slo- ves našega mesta da^eč v svet. Za pri- hodnje leto se nam obetata dva velika dogodka: gradnja že tri desetletja težko pričakovanega kopališča ter postopno prevzemanje v upravljanje športnih naprav po ljudskem odboru. ZA ZAKLJUČEK Marsikaj bi se dalo o celjski občini napisati, vendar to v enem članku ni mogoče. Te vrstice so napisane kot be- žen pregled o delu Občinskega ljudske- ga odbora Celje in o njegovih organih, ki se trudijo, da bi Celje napredovalo, se razvijalo in doseglo v socialistični stvarnosti in komunalnem sistemu me- sto, ki mu po njegovi borbeni in na- predni tradiciji tudi pripada. Zoran Vudler 29. DECEMBRA — Stev. 52 STRAN 19 Uspehi in Шт naloge v mozirski občini Mozirska občina zajema severozahodni del celjsikega okraga in je po površini, ki meri 50.000 ha, ena največjih otočin v celjskem okraiju. Prebivalcev ima okoli 16.000 in se prišteva med srednje velike občine. Prebivalstvo v teh krajih je bilo za časa NOB zelo zavedno. Marsikate- remu partizanu bo ostala trajno v spominu Zgornja Savinjska dolina, saj so se nekatere odporniške skupine pojavile v teh krajih že konec leta 1941. Leta 1944 pa je bila že vsa dolina vključno z Mozirjem osvo- lx)jena. Področje občine je gozdarskega značaja. Zelo ugodni pogoji so tudi za živinorejo zlasti za plemensko živino, sadjarstvo, delno pa tudi za jwljedelstvo, posebno za pridelo vranje semenskega krompirja. Za razvod turizma so dani ugodni pogoji skoraj v vseh krajih. Izmed industrije je najbolj razvita lesna industrija. Dobro se zadnje čase uveljavlja tudi kemična in usnjars/ka industrija. Precej razvita je tudi drobna obrt. Tudi perspektive za bodoči razvoj gospodarstva v mozirski otočlni upoštevajo te najvažnejše panoge dejavnosti. Družbeno upravljanje se vedno bcij uuljailja Občinski ljudski odbor je bil v svoji enoletni dobi zelo delaven, kar nam dokazuje število sej, ki jih je bilo 16. Seje so bile vedno zelo živahne in kon- strutotivne. Sveti pri ljudskem odboru, katerih je 13 in v katere je vključeno skupno 91 državljanov, so se v svojem enoletnem delu dobro uveljavili. Skoda le, da je njihova mandatna doba le eno leto. Pri svetih se opaža, da kljub svofji delavnosti niso našli pravih načinov dela zlasti pri obravnavanju širših pro- blemov iz njihovega področja. Vse pre- več so orientirani na reševanje tekočih administrativnih nalog iz njihove pri- stojnosti. Na področju občine je skupno 13 krajevnih odborov. V teh odborih je 81 državljanov. Nekateri krajevni od- bori so se pri svojem delu kar dobro znašli. Zlasti so se uveljavili pri reše- vanju razn h komunalnih vprašanj. Nekateri krajevni odbori pa tudi ne najdejo pravega načina dela in je zato njihovo sestajanje bolj redko. Zbo^i volivcev so se večinoma ix>- vsod dobro obnesli. Pokazalo se je, da so bili zbori volivcev bolje obiskani kot prej, ko so jih sklicevali še bivši ob- činski ljudski odbori. To je seveda tudi povsem razumljivo, saj imajo nove ob- čane dosti širše pristojnosti kot so jih imele bivše občine. Skoraj na vseh zborih volivcev so bile zelo živahne razprave največ o gospodarstvu in ko- munalni dejavnosti. Nekateri zbori vo- livcev so pokazali precej samoiniciative predvsem pri reševanju raznih komu- nalnih vprašanj. Zato bo treba zbore volivcev še nadalje utrjevati, da bodo dosegli svoj pravi namen. Zlasti bodo morali zato skrbeti krajevni odbori in doseči, da bodo vsa važnejša vp.ašanja in probleme obravnavali na zborih vo- livcev. V šolske odlx>re, ki jih je na področ- ju občine 23, je vključeno okoli 150 državljanov. Šolski odbori so pri svo- jem delu vse preveč obravnavali ma- terialna vprašanja šol. Pozabljali pa so na druga zelo važna vzgojna vprašanja. Novi šolski odbori bodo morali sistem svojega dela precej spremeniti, če ho- čemo, da bodo dosegli svoj pravi na- men. Občinski Ijud'^i odbor posveča vso skrb utrjevanju in vlogi organov druž- benega upravljanja. Pri tem mu poma- gajo tudi vse občinske in krajevne po- litične organizacije. Zadružništvo in kmetiistvo čakajo odgovorne naloge Na področju občine je skupno 13 kmetijskih zadrug. Na splošno so vse zaduge močne. Pred kratk m je bila ustanovljena še gozdarsko-kmetijska poslovna zveza za pod očje mozirske občine. Vse te zadružne organizacije čaka precej nalog pri uresničevanju naše zadružne poliiike na vasi. Delo kmetijskih zad-ug se je v preteklem obdobju precej zboljšalo. To so pokaza- li ftudi zadnji letni občni zbori. Na splošno pa se vse kmetijske zadruge vse preveč piečajo samo s trgovino, po- zabljajo pa na ostale naloge, ki so tes- no povezane s pospeševanjem našega kme'ijstva na vasi, V kmetijstvu je v prihodnje predvideno predvsem pove- čanje pridelovanja semenskega krom*- pirja. V živinoreji bo treba E>osve'iti več pozornosti vzreji plemenske živine. S tem v zvezi bodo uredili več planin- sk h pašnikov. Tudi selekcijo solčavske ovce bo treba skrbno nadaljevati, ker so v Solčavi in Lučah vsi pogoji za to. Predvidevajo tudi razširitev osemenje- valne službe, ki je doslej pokazala zelo dobre rezultate kljub temu, da so ži- vinorejci v začetku gledali nanjo z ne- zaupanjem, Gogitev jagodičevja postaja, iz leta v lei o bolj pomembna panoga. Za razvoj te panoge so dani ugodni pogoji. Kraji okoli Mozirja so zelo ugodni za razvoj sadjarstva. Zato bodo urediti nekaj novih plantažnih nasadov in izboljšali že obstoječe. Z melioraci- jami v okolici Bočne in Smartnega ob Dreti ter Pobrežja bodo pridobili pre- cej sedag zelo slabo rodovitne in za- močvirjene zemlje. Občinsiki Ijudstó odbor je iz občinskega investicijskega sklada namenil za ta dela 800.000 din. Iz teh nekaj našte'ih nalog se vidi, da čaka zadružništvo in kmetijstvo v mo- zirski občini precej nalog. Te naloge pa bo mogoče uspešno rešiti samo s skupnim prizadevanjem vseh zadružnih in oblastnih forumov ter kmečkih pro- izvajalcev samih. Za razvoj turizma so dani vsi pogoii Skoraj vsi kraji na področju mozir- ske občine so zelo ugochii za razvoj tu- rizma. Zelo poznana je Logarska doli- na, kai'ero je obiskal že marsikateri prijatelj prirode. Število turistov v po- sameznih krajih se iz leta v lelo veča. To leto se je zlasti povečalo število tabornikov.. Prišli so iz raznih krajev Slovenije in si ob bistri Savinji posta- vili šotore. Tudi ribiči prav radi obi- skujejo kraje ob bistri Savinji. Skoraj v vseh kraljih obstajajo turistična dru- štva, ki skrbijo za ureditev krajev in po svojih močeh skupno s svetom za turizem in gostinstvo pri izboljšanju turizma. V zadnjih dveh letih je bilo preurejeno precej gostinskih lokalov, ponekod pa so odprli nove. So pa še primeri, da je v nekaterih gostiščih ne- primerna oprema, manjkajo hladilniki, higienska streuiišča itd. Za izboljšanje gostinstva je cibčinsiki ljudsiki odbor na- menil iz investicijskega kredita okoli 2,000.000 dinarjev. Seveda s temi sred- stvi še ne bo mogoče odpraviti vseh po- manjkljivosti. Razvoj turizma je v Zgornji Savinjski dolini tesno povezan tudi z izboljšanjem cest. Cesta na od- seku Ljubno ob Savinji—Logarska do- lina je ponekod tako ozka, da je sre- čamje motornih vozil skorajda nemogo- če. Zadnje čase so ponekod precej raz- širili in uredili tudi potrebna izogiba- lišča. Nadaljnji razvoj turizma v po- sameznih kraiih pa je precej odvisen tudi od ureditve nekaterih potrebnih komunalnih vprašanj, kot so vodovodi, eleikrtrifikacija itd. Iz zgoraj naštetih nalog se vidi, da postaja turizem v mo- zirski občini ena zelo važnih panog bo- doče gospodarske dejavnosti. Na področju komunalne dejainosti so dcsežcni uiuhu vendar je še precej nerešenih vprašanj Komunalna dejavnost se je na pod- ročju mozirske občine precej razgibala. V mnogih primerih je to aktivnost pri- pisati krajevnim odbprom. Skoraj vse občinske ceste so popravili, ponekod tudi udarniško z razvozom gramoza. Skozi Mozirje so na novo asfaltirali glavno cesto. V Nazarju dokončujejo vodovod. Precej krajev je bilo zadnja leta na novo elektrificiranih. Zaenkrait so brez elektrike samo še nekateri kra- ji v okolici Ljubnega ob Savinji, Luč n So'cave. V teh dveh krajih imajo namreč svojo lokalno električno na- I>eljavo in centrale, vendar to ne za- dostuje za vedno bolj naraščajočimi potrebami. V Smartnem ob Dreti so zgradili novo osnovno šolo, ki je ena najlepših v mozirski občini. Tudi sta- novanjska izgradnja dobro napreduje. V Nazarju je bil pred kratkim dograjen nov stanovanjski blok, v Mozirju je v gradnji, dočim bo LIP Nazarje začel graditi nov stanovanjski blok. Tudi privatna stanovanjska izgradnja dobro napreduje. Iz stanovanjskega sklada bodo privatni graditelji dobili 7,000.000 din kredita. Se vrsta drugih manjš h komunalnih del je bilo stoi^enih na področju občine. Tudi v prihodnjem letu nameravajo s komunalnimi deli nadaljevati. V načrtu je ureditev glav- ne ceste skozi trg Ljubno ob Savinji, ki je ponekod tako ozka, da ne morejo po njej večji avtobusi, namenjeni v Lo- garsko dolino. Na posameznih odsekih med Ljubnem ob Savinji in Logarsko dolino bodo cesto tudi prihodnje leto razširjevali in urejevali za boljši pro- met. V načrtu je tudi modernizacija glavne ceste proti Mozirju. V Mozirju l>odo prebivalci sami zgradili vodovod, saj postaja preskrba z vodo iz dneva v dan bolj pereča. V Ljubnem ob Sa- vinji bodo razširili že obstoječi vodo- vod. Prej ali slej bo treba tudi ureodjetij, kmetijskih za- drug, zlasti pa državljanov in tak* uspehi ne bodo izostali. Tako razinne- vanje občinski ljudski odbor tudi pri- čakuje. . <. Borbe, uspehi šmarsice občine O borbah, o uspehih in o pomanjk- ljivostih šmarske občine smo že in še bomo pisali. Ce ob zaključku starega leta bežno analiziramo delo občinskega ljudskega odbora, zadruge, delo mno- žičnih organizacij in društev, moramo priznati, da so v Šmarju delali in da so trmaste, dolgotrajne borbe le rodile vidne uspehe. Pred leti je bilo občutno prizadeto sadjarstvo tega predela. Domačini so se dobro zavedali, da je sadje bil in še bo njihov dragocen izvozni artikel, za- to so z združenimi močmi in z vztrajno borbo navalili na škodljivca — ameri- škega kaparja. Organizirano delo — največ si je prizadevala zadruga — je rodilo uspehe. Danes lahko trdimo, da so sadnega škodljivca, ki je uničil ma- lodane polovico šmarskih sadovnjakov skoro popolnoma zatrli. Lanska sadna letina je bila v primeri s kritičnimi le- ti že dovolj bógala. Pa tudi letos so na- brali precej lepega, kvalitetnega sadja, ki je pK>novno našlo pot v tuja tržišča. Živinoreja je bua nekoč v Šmarju zelo razvita. In ker so tu dani vsi po- goji, da živinorejo znova dvignejo na nekdanjo raven, so kmetje v zadnjih dveh letih pokazali mnogo dobre volje, da stalež živine pomnožijo, predvsem pa, da jo zamenjajo s priznano redov- niško živino. Pri vsem tem prizadeva- nju najdejo razumevajočo pwdporo v zadrugi, predvsem pa. pri strokovnja- kih inž, Frasovih, ki sta za poljedelj- stvo in živinorejo v šmarski občini že mnogo storila. Se ena močna roka je zagrabila re- organizacijo kmetijstva v šmarski ob- čini. Proizvajalna poslovna zveza, ki so jo nedavno osnovali, je v svoj delovni program zajela vrsto potrebnih in ko- ristnih akcij, s pomočjo katerih bo kmetijstvo v šmarski — tako tipično kmetijski občini — spet zacvetelo. Da so tu lahko uspeli, se imajo Smarčani zahvaliti nenehni, ostri in dolgotrajni borbi domače občine za Jelšingrad, ki so ga končno uspeli priboriti zase, da je tako Poslovna zveza dobila pri- merne prostore in primerne površine, kjer bo lahko vzgajala mladi rod šmar- skih in okoliških kmetovalcev. Ker je tu doma bogata surovinska baza — sadje, živina — lahko pričaku- jemo, da se bo v šmarski občini v do- glednom času razvilo industr. jsko pod-< jetje za piedelavo sadja in mesa. Smarska tekstilna tovarna? Pristojni forumi gledajo morda z nezaupanjem v ta podvig — toda domačini zaupajo, se. bore dlje in hočejo v borbi vztrajati. Pripravljen h imajo že 10 strojev, pro- store, strokovnjaka, delovno silo. Mor- da pa bodo le uspeli — in iniciative ne kaže pobijati... Smarska društva so bila v pret'eklem letu precej agilna. Razveseljivo je dej- stvo, da se je v teh društvih vedno bolj začela uveljavljati mladina, predvsem v Partizanu, pa tudi v kulturnoprosvet- nem delu. Olepševalno društvo je mno- go storilo za ličen zunanji izgled trga. Zadnje čase mnogo razmišljajo o tem, da bi postavili razgledno točko pri Ro- ku nad Šmarjem, Pri šmarskih društvih pa nikakor ne moremo preko najagUnejšega društva — lovcev, ki tudi pri Okrajni zvezi uži- vajo velik ugled. Za lovstvo je bilo T Šmarju že od nekdaj veliko zanimanje, saj pa so tu tudi lepa lovišča, ki pre- morejo zlasti mnogo perjadi in lisic. V Smarska lovišča radi prihajajo lovci tudi iz drugih krajev, pa tudi Celjani so ix)gosti gostje v teh loviščih. Se besedo o Toplicah pri Podčetrtku. Majhna vasica postaja zadnje čase vse bolj zanimiva zaradi izvirka visoko ra- dioaktivne vode. Pravzaprav je izvir na hrvaški strani, toda zdravilne toplic* koristijo tudi domačini šmarske obči- ne, saj vedo o njih povedati čuda in pol. Revmatiki, ki so dolga leta hodili ob palicah, so jih po nekaj kopelih v teh toplicah odložili. Zunanje rane, grde in dolgotrajne, so se po teh ko- pelih zaprle. Ljudje vedo povedati tu- di, da so po tej zdravilni vodi ozdravili ljudje, ki so bolehali na želodcu, jetrih ali srcu. Predvsem pa še ljudje verujejo v te toplice zato, ker vidijo, kako zagrebška bolnšnica tedensiko odvaža to vodo za zdravljenje svojih bolnikov. Čudno je le. da se hrvaôka republika, na katerem območju se nahaja ta izvir, ne odloči investirati tu svoja sredstva, da bi ure- dili p'-ave toplice. Danes »toplice« predstavlja samo pltva umazana mla- ka, v kateri polegajo bolniki. V polet- nih mesecih je tu kar pravi d'-en in vrste čakajočih bolnikov priganjaj* »namakajoče«, da pridejo tudi oni na vrsto. Ljudje v podčetrtski окоГс1 tudi ve- do povedati, da Hrvatje samo zato n* ' uredijo teh zdravilnih toplic, ker bi potem Krapinske toplice zgubile na po- pularnosti. Se to in ono vedo povedati v šmarski občni. Toda pravijo, da je za letos do- volj in da bodo več povedali v prihod- njem letu... Kopalci v »atomskih toplicah« pri Podčetrtku STRAN 20 29. DECEMBRA — Stev. 52 LESNO l№USîRiiSKI KOMBINAT »SAl/iNJA« CEUE Celje, kot središče južnega dela ze- lene Štajerske, je bogato obkroženo z gozdovi, zato ni nič čudnega, če se je tu močno razvila lesna industrija. Les- sno industrijski kombinat »Savinja« je sicer nastal iz več lesnih podjetij v zelo harmonično povezano tovarno, ki proizvaja celo vrsto proizvodov, od ža- ganega lesa, preko polproizvodov tja do finalnih izdelkov pohištva. Podjet- je ima sedaj tri obrate: OBRAT ŠTEVILKA 1 Na Spodnji Hudinji, kjer bo v pri- hodnosti združeno celo pod_;etje, je sedaj pet oddelkov podjetja. Poleg skladišča debel in rezanega lesa je tu velika žaga, kjer letno zrežejo okoli 34.000 kubičnih metrov lesa. Poleg žage je tu cddelek galanterije, kjer izdelujejo raznovrstne galanterij- ske izdelke za izvoz in domači trg. Tu prištedijo ogromno lesa, ki bi ga dru- gače morali prodati zelo poceni kot od- padke. V oddelku »Zabojarna« na Spodnji Hudinji izdelujejo vse vrste zabojev in podobne lesene embalaže za podjetja, ki svoje izdelke pošiljajo v njej svo- jim odjemalcem. Lesna industrijah CELJE, Jurčičeva 1 ] Telegrami: Savinja-Celje -i Telefoni: Uprava, Jurčičeva ulica-; h. C 2-610, 22-77, prodajalna »Po-i hištvo« v Zidanšikovi ulici 26-34 Glavni obrat lesno industrijskega kombinata »Savinja« je na Sp. Hudinji. Semkaj se bodo v bodočnosti preselili tudi vsi ostali obrati tega renomiranega podjetja Pečovniški premog 1гла najvišjo kalorično vrednost Rudnik rjavega premoga v Pečov- niku datira že iz začetka prejšnjega stoletja. Lastniki so se pogosto menja- vali. V letih 1908 do 1934 јв delo v tem rudniku z malo izjemami stalo, dokler ni lastništvo prevzel ljubljan- ski industrijalec Praprotnik, ki je zgra- dil šaht in vzpostavil obratovanje. Ta- ke je okupator našel tu že pripravljene veliiie količine izvrstnega premoga in je rudnik samo izkoriščal ter ga do osvoboditve dodobra izčrpal. V prvih letih je ta rudnik životaril in bili so zgledi, da bo sploh prenehal obratovati. Tamkajšnji domači rudarji pa so napeli vse sile in pri rudniku Laško — v katerem sklopu je bil pe- čovniški rudnik — izposlovali, da so se pričela raziskavanja na terenu Kon- štanca—Polje. Pri teh delih je udar- niško sodeloval ves kolektiv. Ko so na raziskanem terenu ugotovili bogate zaloge premega, so predložili mestni občini, da je podvzela vse potrebno, da se je obrat Pečovnik spet osamo- svojil. Kolektiv je z navdušenjem pri- . jel za delo in v kratkem času so po- stavili nov transformator in novo se- paracijo v Konštanci. Seveda uspešnejše delo še vedno za- virajo premnoge težkoče in je treba dosti dobre volje in požrtvovalnosti ko- lektiva, da sa planske naloge dosežene in celo presežene. S premogom zala- gajo v prvi vrsti celjsko industrijo, železarno Štore, Tovarno umetnih bru- sov Maribor, mariborske tekstilne to- varne. Tovarno usnja Šoštanj, Kemič- no tovarno Most'E- in druge. Borijo se s precejšnji'mi finančnimi težkočami, pa tudi elementarne sile jim česi o prekrižajo načrte — vdori vode, močan hribinski pritisk v jami, potrebno je dosti vzdrževalnih del, ve- lika uporaba materiala, premog je ze- lo lahxo vnetljiv in je traca pogosto podvzemati vse varnostne mere, da ne pride do ognja. Jasno je, da te ciîol- nosti zavirajo pocenitev proizvodnje. Nadalje imajo velike težkoče z avto- parkom. Imajo tri tovorne avtomobile ki pa so talko iztrošeni, da je le redek dan, da bi bili vsi trije sposobni za prevoz. Tudi lastnega upravnega po- slopja še nimajo in so začasno vzeli v najem Kropičevo vilo, ki pa je pre- več oddaljena od rudnika. S kadrom gre — saj si ga večidel sami vzgajajo. Vsako zimo imajo ob nedeljah tečaje za kopače, strojnike, strelne mojstre in druge. V bližnji bodočnosti bo rudnik zelo razširil svoja delovišča. Dela se že na tem, da se razišče in odpre področje štorsike kadunje in Košnice, kjer so bogata nahajališča rjavega premoga. V ta namen je rudnik štipendiral visoko- šolca, ki danes kot mlad rudarski in- ženir že vrši te posle. Nov jašek in separacija rudnika Pečovnik nad skladi premoga, ki so jih začeli izkoriščati pred leti , Podjetje »Savinja« razpolaga z veliko žago, ki ima izredno visoko letno kapaciteto proizvodnje V posebnem oddelku na Spodnji Hu- dinji izdelujejo vse vrste sodov, v pe- tem oddelku pa lesno volno. I OBRAT ŠTEVILKA 2 Ta obrat je v Kersnikovi ulici (bivša mizarska delavnica »Vehovar«). Ta obrat, ki je bil v letih po vojni močno razširjen in opremljen z modernimi mizarskimi stroji, izdeluje danes ozi- roma že vsa leta sem, odlično pohišt- vo, ki večji del odhaja v Anglijo, kot izredno iskano blago. Le majhen, sko- raj nepomemben odstotek prcizvodnje tega oddelka ostane za domači trg. Če računamo, da je Anglija izredno raz- vita industrijska država, potem nam mora biti jasno, da je strokovnost mi- zarjev pri podjetju »Savinja« na višku, ■da îimowe .konkurenco angleških, pa tudi vseh drugih svetovnih konkuren- tov. OBRAT ŠTEVILKA 3 Ta je na Teha^jih. Izdel^ije p-'-ed- vsem lesno galanterijo, večinoma za izvoz. Oba oddelka lesne galanterije izdelujeta celo vrsto raznovrstnih iz- delkov, ki se tudi menjujejo, opuščajo, uvajajo novi, kakor pač na-ekuje trži- šče domi in v tujini. Našteli bomo samo nekatere: ležalni stoli, vrtne gar- niture miz in stolov, klubsike garnitu- re, servirne mizice, otroši^e garniture, razne terenske stolice, lestve za trgo- vine in knjižnice ter seveda vrsta dru- gih drobnih in večjih izdelkov. ČEZ KAK ČAS PRI »SAVINJI« SPLOH NE BO MOGOČE DOBITI ODPADKOV... Zdaj, kljub izdelovanju galanterij- skih izdelkov in lesne volne, ostane pri podjetju še mnogo neuporabnega lesa,^. obrezlin, žagovine itd. Dolge vrste vo- zičkov m vpreznih voz vsak dan stoji pred obrati, kajti odpadki so poceni in dobro kurivo. Podjetje »Savinja« ni nevoščljivp Celjanom, da si poceni nabavijo gori- vo. Namerava pa v bližnji prihodno- sti uporabiti prav vse odpadke, da jih tudi za samokolnico ne bo ostalo. Te odpadke mislijo v ceni podeseteriti z izdelavo plošč. Te plošče bodo izdelo- vali iz hlodovine, žagovine in zmletih lesnih drobcev. Pomešane s posebnim vezivom in stisnjene v posebnih sti- skalnicah bodo te plošče odličen iz- delek za potrošnjo, katerega uporaba bo vsekakor zelo široka. PRIHODNJE LETO »SAVINJA« POD ENO STREHO? Podjetje »Savinja« ima v načrtu, da prihodnje leto, seveda če bo dobilo po- trebne kredite, začne graditi na Spod- nji Hudinji stavbo za novo tovarno pohištva. V sedanji delavnici v Ker- snikovi ulici pri vseh iziboljšavah ni mogoče več dvigniti storilnosti zaradi zastarelih pogojev v neurejenih pro- storih. Nova tovarna bo pa zgrajena po najmodernejših načelih tako, da se bo proizvodnja tega obrata povečala lah- ko za 200 odstotkov v primerjavi z se- danjo proizvodnjo. Kaj to pomeni, če računamo, da bo tudi ta količina pre- težno izvožena, si lahko predstavljamo. V sklop združitve obratov spada tudi obrat Teharje. Tako bodo vsi obrati »pod eno streho«, kar bo znatno znižalo tudi proizvodne in režijske stroške. POVPREČEN MESEČNI PRESEŽEK ZNAŠA 6 ODSTOTKOV Proizvodnja v podjetju »Savinja« te- če nemoteno. Kljuib pomanjkanju elek- tričnega toka ob redukcijah, je p>ov- prečen presežek mesečnega proizvod- nega plana doslej 6 odstC'tkov. V pod- jetju dela okoli 560 delavcev. Težave so v tem, da se večina delavcev vozi v Celje iz raznih krajev, toda kljub te- mu je tudi društveno življenje še do- kai pestro. Imajo strelsko sekcijo, keg- Ijaški klub in nogometno sekcijo. Lesno industrijski kombinat »Savi- nja« je med celjskimi podjetji zelo po- memben ter s svojimi proizvodi, poleg slovesa, ki ga ustvarja doma in v sve- tu, daje mnogo sredstev za razvoj na- šega mesta in okolice. V tem obratu podjetja »Savinja v Kersniikovi ulici izdelujejo prvovrstno pohištvo, ki gre večji del v izvoz, predvsem pa v Veliko Britanijo. Lesna industrija pod Pohorjem Povsod tam, kjer so bogati predeli gozdov, se je v zadnjih le'ih razvila kar p:^cejšnja lesna industrija. Zato ni slučaj, da beležimo razvoj lesne pre- delovalne industrije v Siovenskih Ko- njicah. Kraj ima ugodno geografsko le- go, saj se nahaja cto vznožju Pohorja, kjer so še vedno bogate lesne zaloge, pa četud- je do njih včasih kar težko priti. Okoli vsega Pohorja so že vrsto let posejane žage, ki večinoma na vodni pogon žagajo pripeljani pohorski les. Ugodnejše lege in večje potrebe daljne in bližnje okolice pa so narekovale ustanovitev večj'h podjetij. Taik primer je bil tudi v Slov. Ko- njicah. Lesno industrijsko podjetje ali tirdi krajše LIP so ustanovili šele leta 1950 iz manjših drugih podjetij. V šest- letni dobi obstoja je LIP sežagalo pre- cej lesa, nekaj pa seveda tudi predelalo v finalne proizvode. V zadnjem času so se seveda bolj preusmerili na izdelavo gotovih izdel- kov, saj na ta načn dosežejo na trgu večjo ceno. Od celotne proizvodnje gre kskih 60 odstotkov lesa za predelavo, ostalih 40 odstotkov pa kot surovina, to je običajno razrezani les za najraz- ličnejše poitrebe. Od gotovih izdelkov naj omenimo p-^edvsem izdelavo najrazličnejše ga- lanterije, posamezne dele pohištva, po- polne garniture pohištva, razne zaboje in drugo. Zanimivo je, da se s svojimi izdelki uspešno uveljavljajo tudi na tujem tržišču, kamor pridno izvažajo. V podjetju je zaposlenih okrog 300 ljudi, ki prihajajo na delo iz Konjic in okolice. Ti predelajo letno kakih 11.000 kubičnih metrov lesa, to je gozd- ne mase, ki p-ihaja iz pohorskih goz- dov. Delovni kolektiv LIP je priden in delaven. PRODAJALNA V CELJU Da bi se izognili posredniški mreži, so usi'anovili v Celju, v Cankarjevi uli- ci, tudi svojo prodajalno. Tako proda- jajo svoje izdelke neposredno potroš- nikom, kar precej poceni prodajo. Za- misel, ki so jo uresničili letos oktobra, so pozdravili Celjani in prebivalci okolice, ki se pridno poslužujejo pro- dajalne. Tu je mogoče dobiti vse vrste izdel- kov, ki jih izdelujejo v Slovenskih Ko- njicah. Pred lepo urejeno izložbo pa prebivalci ocenjujejo izdelke ter se mnogokrat ne morejo načuditi solidni im lepi izdelavi predmetov, posebno še pohišvva, ki kaže precejšnjo mero oku- sa in spretnosti izdelovalca. Podobno prodajalno namerava pod- jetje ustanoviti tudi nekje na jugu na- še države. Tudi v teh predelih namreč vlada za izdelke LIP iz Slov. Konjic precejšnje zanimanje pa bi radi ustreg- li in pomagali tudi tem potrošnikom, da bi prišli poceni do dobrih domačih iz- delkov, predvsem pa seveda do {»bi- stva. Lesno indusitrijsiko podjetje v Slovenskih Konjicah izdeluje lepo pohištvo. V Celju si ga lahko ogledate v izložbi stavbe OZZ v Cankarjevi ulici, kot prikazuje slika 29. DECEMBRA — Stev. 52 Ф STRAN 21 KOVINSKO PODJETJE CELJE je v nekaj letih razvilo široko in pestro dejavnost Kot mnoga podjetja v Celju, tako se je tudi »Kovinsko podjetje« razvilo iz zelo sikromnih razmer. Pred vojno in še nekaj let po vojni je bila v Vod- nikovi ulici nekoliko večja ključavni- čarska delavnica, ki je zaposljevala le nekaj delavcev, opravljala pa je iz- ključno obrtno uslužnoslne storitve. Bivši laslnik Gradt je bil kot nemčur in sodelavec okupatorja razlaščen, in tako je delavnica po vojni prišla v roke delovnim ljudem, ki so kaj kmalu poka- zali, da veliko zmorejo, več kot je bilo pričakovati. Podjetje je napravilo velik vzpon brez investicij in brez pomoči. Za hiter in temelijit napredek podjetja se ima družba zahvaliti predvsem po- žrtvovalnosti in strokovni sposobnosti kolektiva, ki je uspel podjetje dvigniti visoko nad običajni obrtniški nivo pro- izvodnje. Podjetje je znano po vsej sociclisticni domo ini... Morda se bo komu čudno zdelo? Toda le onim, ki ne poznajo tega podjetja drugače kot po skromnih obratnih pro- storih v Vodnikovi ulici in v Delavski ulici. i Na zunaj se podjetje res dosti ne razJikuje od običajnih obrtniških de- lavnic. Toda to je res samo zunanji videz. V resnici pa se p>od skromnim naslovom »Kovinsko podjetje Celje« skriva kolektiv z izredno pestro in ši- roko dejavnostjo, kolektiv, ki je v ne- kaj letih po vojni uspel renomirati svo- jo dejavnost širom cele Jugoslavije. Kar poglejmo kje vse se trenutno пат haiajo delavci — mojitferji »Kovinskega podjetja«: Poleg del, ki jih izvajajo v Celju, so glavna delovišča tega kolektiva v Mur- ski Soboti, v Rušah, v Muti na Koro- škem, v Oplotnici, v Brežicah, Ljublja- ni, Kočevju, Tnbovljah, Krapini na Hr- vaškem, Zagreibu, Beogradu, v Pri- štini v Metohiji in drugje. Navedimo še nekaj večjih del, ki so jih izvedli v bližnji preteklosti: S centralno kurjavo in zračnimi na- pravami so opremili Tovarno pisalnih strojev v Ljubljani. S podobnimi na- pravami so popolnoma opremili zagreb- ško tovarno »Turpija«, izvedli so vsa instalacijska dela v diplomatskem na- selju v Beogradu, v Prištini so opre- mili kombinat za predelavo kosovske- ga lignita. V Trbovljah so z ogrevalni- mi, klimatičnimi in prezračevalnimi napravami opremili nov kulturni dom, ki sodi med najlepše v državi, dela podjetja, o katerem teče beseda, pa so vredna posebne pohvale. To so samo nekatera glavna dela, h katerim pa bi bilo treba piiš^eti nebroj drugih manjših ali večjih del, ki jih ima podjetje za sabo. Varilec pri varenju grelcev Uspešna lslenih je od 23 do 24 let. Priroda dela v tem podjetju zahteva takšno razmerje. V delavnicah, kjer iz- delujejo izključno po naročilu vse na- prave in aparate, je tak kader potre- ben. Se v večji meri morajo biti stro- kovno visoko sposobni tisti ljudje, ki te naprave širom cele države monti- rajo. Za izdelavo takih naprav morajo biti tudi sposobni konstruktorji in ves tehnični kader, ki izdelujejo načrte po željah in naročilih. K sreči »Kovinsko podjetje Celje« tak kader ima, ker si ga je vzgojüo. In vendar ne gre vse tako gladka - Težave s prostori so ozko grlo... Ce bi ne bilo objektivnih razlogov, bi težko razumeli, da podjetje pri svojem prizadevanju ni bilo deležno pozornosti s strani skupnosti, ki bi jo zaslužilo, predvsem pa potrebovalo. Notranji raz- voj vsa ta leta, ko je podjetje rapidno napredovalo, ni šel vštric z razvojem dejavnosti. Delavnice, ki jih podjetje ima na razpolago, niso samo zastarele in proti predpisom, temveč tudi ob- čutno premajhne. Delavci so dobesedno eden drugemu v napoto. Večje naprave morajo montirati zunaj pod vedrim ne- bom, ali pa tudi v nalivu dažja, v sne- gu in m-azu. Poleg tega je p'oces pro- izvodnje skoncentriral v obučtno pre- majhne p''03''ore sredi mesta veliiko nevarnih snovi, kot so kisikove bombe ter razvijalci pina in razne druge vnetljive snovi. Delovni pogoji so itak izredno slabi, zato so tudi izdatnejše mere za varnost dela nemogoče. Or- fîani, ki so za to merodajni, so že ne- kajkrat podjetju postavil ultimat, da naj se preselijo, uredijo delavnice, ali pa prenehajo z delom. Ta alternativa je zelo drastična. Podjetje nima kre- ditov, da bi si uredilo i>C''rebne sodob- ne prostore, toda misliti na to. da bi tako dobro pcd'ete. s tolikšnimi и=ое- hi prenehalo delati, je tudi nemogoče. Kar pa je najbolj čudno, podjetje ima s strani občine tozadevno odločbo o izpraznitvi delovnih in upravnih pro- s orov v Vodnikovi ulici in to brez po- jasnila, kako naj podjetje situacijo reši z ozirom na potrebna finančna sred- stva. Sicer pa se je kolektiv že ves čas zelo dobro zavedal, da njegova dejavnost ne spada v središče mesta, zato je v pre- teklih letih imel pripravljene že tri idejne projekte za ureditev novih pro- storov, toda le-ti niso bili nikoli ob- ravnavani s strani merodajnih foru- mov. Kolektiv je ponovno, kljub izgubi sredstev za omenjene projekte, dal iz- delati nov idejni načrt, v upanju, da bo končno le uspel rešiti problem • pomočjo foruma, ki je izdal izselit ven« odločbo. Toda podjetje trenutno razpo- laga le z omenjeno odločbo in idejnim projektom, o potrebnih kreditih pa kljub vsemu ni nič znanega. Sicer pa potrebni koraki za izboljša- nje delovnih pogojev pri tem podjetju ne pomenijo samo večjo varnost pri delu in odstranitev nevarnosti za oko- lico okoli njihovih delavnic, temveč pomenijo občutni dvig dejavnosti, z njo vred pa občuten dvig narodnega dohodka. Potemtakem se jasno vidi, da se družbi vsak dinar, ki ga vloži v to podjetje, bogato poplača. Kako kolektiv upravlja svoje podjetie... Ko smo podjetje obiskali, nas je za- nimalo, kako se pri njih razvija delav- sko samoupravljanje. Na to vprašanje nam je direktor podjetja odgovoril: »Predvsem moram p>oudariti, da je kolektiv v celoti zelo enoten in priza- deven pri izpolnjevanju posameznih nalog. Delavsko upravljanje pa, za raz- liko od prejšnjih let, je tako s strani upravnega odbora kakor delavskega sveta mnogo bolj aktivno. Toda kolek- tiv ima svoje sF>ec'fične težave v tera pogledu. Velik del članov kolektiva de- la v raznih krajih države, zato je se- stajanje o^-ganov upravljanja zelo otež- kočeno, ves kolektiv pa še nikoli ni bil skupaj odkar podjetje obstoji, ZaracS tega delavsiki svet in upravni odbor sklicujeta zasedanja običajno ob nede- ljah in praznikih, ko je večina delav- cev doma in v bližini sedeža podjetja.« »Kovinsko podjetje Celje« je, kot vi- dimo, v zadnjih letih napravilo velik napredek. Na temeljih nad 50 let sta- rega obrtnega podjetja je zrastel mo- čen socialističen obrtni obrat, ki s svo- jo dejavnostjo še mnogo obeta, posebr» pa še, če bo koleiktiv deležen potrebne pozornosti in piomoči. Razni ventilatorji, kalorifer ji, kondenčni lonci in drugi izdelki na Zagrebškem veleseimu Aksialni ventilator Polaksialni ventilator za visoki pritisk Na ta dva ventilatorja, ki so ju izdelali za rudnik Kakanj, je kolektiv še po- sebno ponosen. Vsak je visok 3 in pol metra, dočim je premer rotorjev 2 me- tra in tehta ca. 3.800 kilogramov. Pogonski elektromotor s 105 KW poganja omenjeni ventilator STRAN 22 29. DECEIMBRA — Stev. 52 ODKUP IN РRODAJA KMETIJSKIH PfllDELKDV - OBNOVA КМЕТ1]5Ш Naš kmetovalec, bodisi na svoji lastni, zadružni ali državni zemlji se Y potu svojega obraza neprestano tru- di, da bi na njej pridelal ali iz nje pridobil čim več in čim lepših plodov za preživljanje samega sebe in ostale- ga ljudstva, deloma pa za predelavo v industrijske izdelke. Pri intenzivni ob- delavi zemlje in skrbnem gospodar- stvu pridela ob ugodnih p)Ogojih več kakor zase in svojo družino, zato pre- sežek pridelka ponudi bližnjemu ali od- daljenemu potrošniku. V zamenjavo prejme izkupiček, ki ga porabi za na- bavo E>otrebečin, ki mu jih kmetijstvo ne more dati. Posel ponudbe odvisnega blaga je lažji kadar ga primanjkuje, težji pa takrat, kadar ga je v obiüci. Da bi kmetovalcu zagotovili reden odvzem odvisnih pridelkov, uvajamo odkup, ki ga naj opravljajo kmetijske zadruge, saj so najbližji posredovalec kmečkega delovnega človeka. Kot zbir- na središča odkupljenega blaga oprav- ljajo kmetijske zadruge še drugo važ- no nalogo, namreč prodajo odkupljenih viškov. Zaradi mnogovrstnosti kmetijskih pridelkov, pomanjkanja primernih pro- storov, zlasti skladišč in strokovnja- kov, kmetijske zadruge ne bi mogle popolnoma ustrezati zahtevam sodobne trgovine, zato jim je bila potrebna or- ganizirana pomoč. V ta namen so se združile v gospodarsko in trgovsko skupnost, ki jo v večjih središčih pred- stavljajo gospodarske poslovne zveze. Tako je bUa pred kratkim ustanovljena Gospodarska posloma zveza v Celfu Njen sedež je pri OZZ v Cankarjevi ulici l/I, V njeno poslovamQe spadaio naslednji obrati: TRGOVSKO PODJETJE OZZ CELJE s sedežem ▼ isti leradbL »PLANINA« Celje v Ozki ulici št. 2. »MLEKO« Celje v Kocbekovi ulici 1 »VINO« Celje v Zidanškovi ulici 1. »KMETIJSKI SERVIS« Celje na Ljubljanski cesti 18. »OBNOVA« 2alec s sedežem v 2alcu. Pred letom je bil v Celju urejen bivši »Zelezodvor« v sedež Okrajnie zadružne rveze — Celje. V to stavbo se je vselila tudi vrsta podjetij, predvsem takih, ki so v najtesnejši zvezi s kmetu ctvnm. M^d drugimi je tu sedež Gospodarske poslovne zveze in Trgovskega podjetja OZZ. Kmetijski servis v Celju nasproti nogometnega igrišča je izredno dobro opremljena delavnica za popravila vs-h vrsft kmetijskih stro-ev, trakto-jev, prikolic, raznih traktorsk'h prikl4ič'-ov in tem pKxiobnega. Delavnica ima na razpolago tudi razne nadomestne dela Podjetje »Planina« odkupuje živino po vsem celjskem področju. Odkupuje tudi klavne svinje in drobnico. V menu Celju prodaja meso prebivalstvu v desetih trgovinah. Poleg prodaje svežega mesa podjertje »Planina« predeluje meso v raznovrstne in prizoiane mesne izdelke Trgovsko podjetje OZZ Celje odkupuje in prodaja vse vrste kmetij- skih pridelkov: sadje, zelenjavo, gozd- ne sadeže, zdravilna zelišča, živino, jajca, polže, semena itd. Zadruge in gradbena ¡XKÍjetja oskrbuje z gradbe- nim materialom. Tržno blago zbira v svojih skladiščih: v Smartnem ob Pa- ki, za Zg. Savinjsko dolino v Šempet- ru, za Sp. Savinjsko dolino v Šentjur- ju, za planinisko-kozjanski, obsotelski in šmarsko-rogaški okoliš v Mesitinju. Za vskladiščenje različnega tržnega blaga ima podjetje tri ločena skladi- šča. Celjske potrošnike oskrbuje v pe>- tih poslovalnicah in s stalno tržnico nk živilskem trgu. Naloga tega obrata ni samo oskrba potrošnikov, marveč tudi uravnavanje tržnih cen. Izvoznim podjetjem 1>озге- duje tudi izvozno blago: živino, jajca, polže, borovnice, maline, gobe, sadje itd. Obrat ..Planina" Ceije je odkupovalec živine in drobnice. Iz- deluje tudi mesne izdelke. V mestu posluje 10 njegovih poslovalnic za pro- Prijjazen pogled na debelo slanino... dajo mesa in mesnih izdelkov. Prven- stvena naloga tega obrata je oskrba potrošnikov z mesom in mesnimi iz- delki v svežem stanju in zadostnih ko- ličinah po dostopnih cenah. Obrat ..M'eko" Celje Ebira mleko in ga v prečiščenem sta- nju razdeljuje potrošnikom v svojih mlečnih poslovalnicah. Iz odvisnih ko- ličin mleka izdeluje tudi mlečne iz- delke. Obrat ..Vho" Celje odkupuje od pridelovalcev mošt, vino in ostale alkoholne pijače. Po potrebi Ko za poj o klop>o*ci, podjetje »Vino« odkupuje mošt in vino jih v svojih kleteh vzgaja v kvalitet- nejše pijače in jih posreduje potrošni- kom prek gostinskih podjetij. Kmetijski siarvis Celje pospešuje mehanizacijo kmetijstva s tem, da opravlja generalna popravila kmetijskih strojev. „Obnova'' v Ždicu izvršuje težka strojna dela pri obnav- ljanju vinogradov, sadovnjakov, rigo- lanje in oskrbuje vse priprave za plan- tažne nasade sadnega drevja, ribezla, malin in drugih pridelkov. Nadaljnji načrti GPZ Ze pri Trgovskem podjetju OZZ v Celju bi morali omeniti, da pripravlja gradnjo velike sadne sušilnice. Poleg urejanja novih vinogradniških in sad- nih nasadov — plantaž, ima »OBNOVA« v načrtu še drenažiranje močvirnatih zemljišč za pridobitev večjih površin plodne zemlje. Iz smotrne organizacije, delitve dela na iposamezne obrate je razvidno, kako potrebne so bile gospodarske poslovne zveze za dvig naše kmetijske proizvod- nje. Z njihovo pomočjo bodo kmetijske zadruge laže opravljale svojo pospe- ševalno nalogo v korist kmečkega in slehernega delovnega človeka. V Zalcu, metropoli Savinjske doline ima Gospodarska zveza podjetje »OB- NOVA«, ki z moderno mehanizacijo izvršuje obnovo Icmetijskih površin od globokega rigolanja vinogradniških površin ter razna druga dela. Kmetijska posestva oskrbuje tudi z raznimi drugimi pripomočki sodobnega kmečkega gospodarjenja C E LJ E potrebni e novo miEKñRNO Postavitev nove mlekarne v Celju je vprašanje večletnega razpravljanja, ki postaja vsak dan bolj pereče. Celje terja novo mlekarno, ker je to nje- gova življenjska potreba. Sedanja mle- karna »Mleko« je nastala med okupa- cijo in je že takrat bila nameščena na nepravem mesitu: v pritličju stanovanj- ske hiše, v ozki in za tak obrat ne- piimerni ulici, brez dvorišča in raz- kladalne rampe, z izrabljenimi stroji in drugimi nevšečnostmi. Da oskrbuje z mlekom več tisoč dru- žin in jim že od tretje ure zjutraj do- stavlja mleko že 14 let, je pravi ču- dež. Le skrbnemu delavskemu svetu in upravi podjetja se moramo zahva- lili, da ta mlekarski aparat še teče in da njegovih 8 prodajaln in zajtrkoval- nica še lahko obratujejo. Razen neprijetnega motenja nočne- ga miru pri sostanovalcih nad seboj in v neposredni okolici, je zaradi ne- higienske odplake, ki se izteka v mest- no kanalizacijo brez potrebnega či- ščenja oziroma nevtralizacije mlečne kisline ta lokacija mlekarne skrajno* neprimerna. Zaradi širjenja mesta in naraščajočega števila prebivalstva nje- na kapaciteta ne zadošča, vsako pove- čnje orostorov pa je na tem mestu ne- mogoče. Naša celjska mlekarna je hkrati od- jemalec naših kmečkih posestev, dr- žavnih in zasebnih, ki se na vse pre- tege trudijo za čim večjo mlečnost se- lekcioniranih krav, na drugi strani pa nimamo poštene mlekarne, ki bi ustre- zala svojemu namenu. Naše kmetijske zadruge so že spre- videle ta neugoden položaj in bodo iz svojih sredstev prispevale za nabavo pasterizatorja in separatorja, ki gta podjetju nujno pratrebna. Nekateri so mnenja, da bi obstoječo mlekarno opremili z novimi stroji in jo obdržali pri življenju, dokler bo paČ mogoče. Te skrbi imajo samo zato, da podjetje ne bi nehalo čez noč obrato- vati in bi mesto ostalo brez mleka. V. tem imajo prav. Večina Celjanov pa meni, da je treba postaviti novo mle- karno, ker bi vsako popravljanje in adaptacija sedanje bilo samo začasno in bi v teku desetletja več stalo kakor nova. Sedanja namestitev mlekarne na- sprotuje vsem sanitarnim, higienskim in prometnim predpisom in je v tem kraju že sedaj nemogoča. Nova mlekarna bo podjetje v okraj- nem, če ne še v širšem obsegu, zato je nemogoče zahtevati od celjske občine, da bi sama skrbela za potrebna inve- sticijska sredstva. Najti bo treba pri- merna denarna sredstva, da pričnemo z gradnjo vsaj v etapah. Pogled na eno izmed naprav v celjski mlekarni. Morda se čudno sliši, toda kot vidimo, tukaj mleka ne merijo na litre, temveč ga tehtal... Toda kazalec na številčnici kzüe Utre Lesno podjetje Celje LAVA 8, CELJE želi svojim cenjenim poslovnim prija^edj em in vsemu delovnemu ljudstvu mnogo uspehov pri izgradnji socializma v novem letu 1957 29. DECEMBRA — Stev. 52 STRAN 23 IZ MALEGA RASTE VEEIKO TOVARNA EMAJLIRANE POSODE doseaa uedno uečie uspehe Ena izaned največjih tovarn v okraju je Emanirana. Tako izgleda del tovarne, gledan z Mariborske ceste. Vidna je predvsem glavna hala in del upravnih prostorov Star pregovor pravi: »Iz malega ra- ste veliko!« Ta pregovor prav posebno pristaja TOVARNI EMAJLIRANE PO- SODE V CELJU, ki je v 62 letih zrasla iz majhne, skoraj nevidne emaj- lirnice, v eno največjih podjetij v sred- nji Evropi. Podjetje ima pester zgodo- vinski razvoj in delavstvo, katerega so pred in v času vojne izkoriščali, delav- stvo, ki se je nenehno borilo s svojimi izkoriščevalci, predvojnimi kapitalisti. Velika II. svetovna vojna, ki je v mar- sičem preobrazila Evropo, je prinesla tudi našemu delovnemu človeku svo- bodo in častno delo. Proletariat mesta Celja in bližnje okolice, zaposlen v tem podjetju, je po uničujoči vojni z veli- kim navdušenjem in predanostjo vla- gal v prvih letih obnove vse svoje sile in moči ter dvignil podjetje na zaviÍího višino urejenosti in organiziranosti. Ni- so bui zaman trdi žulji delavcev in de- lavk podjeija v predvojni dobi, na ka- terih je kapitalist gradil in povečeval tovarno, saj so nam ti žulji dali ob osvoboditvi naše domovine podjetje, za katerega bi lahko rekli, da so ga zgra- dile domače roke in domači napori. Njihov nesebični trud je bil poplačan,' ko so te žuljave roke prevzele vodstvo in upravo podjetja, ko so delavske nmožice s polnimi prsi zadihale čisto in neskaljeno svobodo. Pridne in trdne roke delavcev so po osvoboditvi s pod- vojeno močjo gradile, delale in si pri- zadevale, da bi obnovile in dalje raz- vile sedaj socialistično podjetje." Da- nes lahko ves kolektiv s ponosom zre na svoje ustvarjalno delo, ki se je , odrazilo v povečani proizvodnji, zbolj- šanju kvalitete in povečanju zvrsti proizvodov. To nam dokazujejo podat- ki o proizvodnji podjetja, ki je pred dvajsetimi leti proizvedlo približno 3600 ton proizvodov, a danes proizvaja to podjetje več kakor 900O ton proizvo- dov, kar pomeni, da se je proizvodnja dvignila za več kot 25Ü %'. Ne samo povečanje tonaže, napori so rodiU tudi povečanje zvrsti proizvodnje. Pred vojno je pHxJjetje proizvajalo bolj malo vrst, večinoma samo posodo in nekaj radiatorjev za centralno kurjavo, med- tem ko je kolektiv s svojo pridnostjo in iznajdljivostco v povojnih letih raz- širil zvrsM na več kakor 13 proizvodnih skupin. To povečanje je delno nareko- val velik industrijski razvoj naše do- movine in kolektiv Tovarne emajlirane posode je s svojo strokovnostjo prisko- čil na pomoč ostalim kolektivom pri osvajanju novih proizvodov ter še da- nes za vrsto podjetij proizvaja pred- mete, ki so jih morali pred vojno uva- žцti. 2e samo dejstvo, da danes ne bi imeli domače avtomobilske industrije, če bi ne 'imeli tega močnega kolektiva, ki je s pridnostjo postopoma osvajal vse težke dele, ki jih potrebuje avto- mobilska proizvodnja, nam pokaže ve- lik napredek E>odjetja. Vendar je to le ena stran razširjenja proizvodnje, so pa še proizvodi, ki so jih potrebovala ostala podjetja in vojna industrija Ju- goslavije. ZA Široko potrošnjo Vendar razvoj proizvodnje v podjetju še ni končan, marveč je kolektiv mi- slil tudi na nove proizvode, katere potrebujejo široke množice naše domo- vine. Tako je dal na trg vrsto novih predmetov, med katerimi naj omeni- mo samo enega, »Econom« lonec, pred- met, ki je po svoji izdelavi zelo zaple- ten, a po uporabnosti nepogrešljiv T gospodinjstvu, posebno tam, kjer je večina članov družine zaposlena. Tem omogoča ta priročni lonec, ob štednji kurjave in denarja, hitro pripravo okusnih jedi. Prevelika potrošnja drv in premoga, tega važnega nairodnega blaga, je pri- vedla kolektiv, da je začel proizva- jati butan steklenice, ki so hudo po- membne za gospodinjstvo, saj je butan danes najbolj ekonomično in ceneno gorivo. Vendar bi ta proizvodnja ne pomenila mnogo, če bi kolektiv mislil tudi na proizvodnjo gospodinjskih apa- ratov za butan plin ter je to zamisel uresničil s sodelovanjem z drugimi podjetji in začel proizvajati razne plin- ske {>eči, kuhalnike, trenutno pa osvaja tudi tovrstne peči za kopalnice in ogre- vanje sob. uravnoveSenje izvoza Pri vsem tem neumornem delu je imel kolektiv seveda tudi velike skrbi in težave v oskrbi podjetja s potrebni- mi surovinami, predvsem kvalitetno pločevino, ki je na žalost danes do- mača težka industrija ne more proiz- vajati v tolikih količinah, kolikor za- hteva porast predelovalne industrije. Zaradi tega je moralo podjetje v pre- cejšnji meri uvažati tovrstne surovine in se je zavedalo, da je za dvig živ- ljenjske ravni potrebno žrtvovati tudi devize. Vendar je narodnemu gospo- darstvu podjetje vračalo te devize z izvozom svojih finalnih proizvodov. Smelo lahko trdimo, da je tovarna emajlirane posode v izvozu po osvobo- ditvi naredila ogromen korak naprej, kar nam ponazorujejo podatki, ki pra- vijo, da je to podjetje v predvojni dobi doseglo največji izvoz v letu 1937, ko je izvozilo 537 ton proizvodov. Vemo, da obnova izvoza v težkih pogojih p>o osvoboditvi ni bila lahka. Začelo se je , v letu 1947 in z velikimi napori izku- šenega kolektiva je podjetje že v istem letu izvozilo 197 ton proizvodov. Ta čvrsta volja in razsodnost kolektiva je premagovala vse ovire, ki so se poja- vile posebno v pomanjkanju potrebnih in kvalitetnih surovin, v borbi z ino- zemskmi konkurencami. Kljub vsemu je ixxijetje z visoko kvaUteto proizvo- dov nenehno osvajalo stari in novi trg ter izvoz povečevalo iz leta v leto, ta- ko da je podjetje v letu 1955 izvozilo 1088 ton, kar predstavlja 203 % prese- žek največjega po-edvojnega izvoza to- varne in s tem dalo našemu gospodar- stvu dragocene devize, ki presegajo več kot 1 milijardo 800 milijonov deviznih dinarjev. Danes izvaža podjetje v več kot 25 prekomorskih dežel, predvsem pa na Bližnji vzhod. Izkušnje in pro- učevanje obstoječih pogojev kaže, da se tovarna z doseženim izvozom emaj- lirane posode v zadnjih 3 letih že približuje ustalitvi, ker so v glavnem zajeta vsa geogtrafsko prikladnejša tr- žišča za rentabilni izvoz, ker obstoječe proizvodne zmožnosti zaradi domačih potreb ne bi dopuščale znatnejšega po- večanja. Vendar je kljub temu možno povečanje skupnega izvoza s postopnim povečanjem izvoza ostalih proVvodov. Tej nalogi je kolekitiv začel posvečati vedno večjo pozornost ter je že dosegel prve zadovoljive uspehe pri izvozu jx)- cinkane posode, »Econom« loncev in drugih proizvodov. racionalizacija Slika dela v podjetju bi ne bila po- polna, če ne bi omen И tudi samoinicia- tivnosti posameznih članov tega velike- ga kolektiva, ki so s svojim nesebičnim delom dali podjetju pomembne in skup- nosti koristne racionalizacije. V skup- nem znesku so ti požrtvovalni delavci prištedili nad 500 milijonov din na pro- izvodnih stroških z uvedbo bod: si no- vega načina dela, bodisi z zamenjavo zastarelih orodij, z uvedbo novih oro- dij in tehnoloških postopkov. Kot naj- pomembnejšo racionalizacjo lahko šte- jemo, da je podjetje v zadnjih 2 letih s pomočjo lastnih strokovnjakov začelo proizvajati domače emajle, ki so se do- tlej uvažali za drage devize iz inozem- stva. Ne bi bilo konca, če bi hoteli na- šteti vse drobne, srednje in večje ra- cionalizacije, ki so parav vse plod za- vesti članov kolektiva. SAMOUPRAVA Ta svetla stran kolektiva pa ni edi- na in je prav gotovo še pomembnejše, da je postalo samoupravljanje podjet-' ja res upravljanje, katerega si je naš delovni človek želel v letih borbe in obupa. To samoupravljanje je v p>od- jetju urejeno tako, da lahko sodelujejo vsi člani kolektiva. Izvoljeni člani de- lavskega sveta prenašajo probleme in težnje svojih volivcev na delavski svet,- ki le-te pred zasedanjem analizira in proučuje v števiinih komisijah, ki so za to določene, naikar dobro premišlje- ne probleme prenesejo na zasedanje delavskega sveta, ki o vprašanjih od- loča. V obratni smeri se ta odločitev s potrebno obrazložitvijo prenaša v de- lavnice in na delovna mesta, ki nato potrebne ukrepe izvajajo in uresniču- jejo. Tak način samoupravljanja lahko samo pozdravimo, ker jamči uspešno in organizirano delo podjetja. ~ PRAVILNA TARIFNA POLITIKA Tudi v plačni sistem podjetja nismo pozabili pogledati, v katerem smo vi- deli resnost in skrb uprave, delavskega sveta in upravnega odbora podjetja, ki skušajo s pravilno tarifno politiko ure- jevati in utrjevati organizacijske strani podjetja. Kot tarifni pravilnik, tako je zani- miv in poučen tudi premijski pravil- nik, dalje pravilnik o nagrajevanju in pravilnik o premijah za doseženi izvoz. Podjetje je široko začelo delovna me- sta, ki lahko po premijskem pravilniku prejmejo zaslužene nagrade, saj so kriteriji postavljeni tako, da si lahko vsak premijski upravičenec sam izra- čuna premijo, ki jo na podlagi dose- ženih uspehov zasluži. Vsa druga ne-. samostojna delovna mesta pa je pod- jetje uvrstilo v pravilnik o nagradah, ki določajo, da lahko upravičenci s svo- jim izrednim in požrtvovalnim delona prav tako prejmejo zasluženo nagra- do. Uvedba tega je dala kolektivu nor polet in uravnoveSenje ob izpolnjeva- nju nalog ter obenem požvila racio- nalizatorsko dejavnost v podjetju. Mnogo več bi še lahko povedali • tem strnjenem kolektivu, ki z neza- držno življenjsko silo koraka po pravi poti v uaresničitev zamisli in želj nae vseh, v krepak dn neomajen sociali- zem. Ce pogledamo to ogromno skladišče emajlirane posode, potem se nam ne bo čudno zdelo, da ta kolektiv s svojimi izdelki zalaga večji del vseh domačih potreb, ogromno pa izvaža v inozemstvo Pogled v enega izmed obratov. Tu barvajo izdelke in jih olepšajo z dekorativno ornamemtiko. Vsaka dežela, kamor izdelki gredo v prodajo, ima svoje posebne želje in oikus za zunanji izgled posode Izdelki Tovarne emajlirane posode vzbujajo pozornost ne samo pri nas, temveë v šftevilnlh državah po svetu. Na tej sliki vidimo lepo zbrane, toda ne vse, njihove izdelke na Zagrebškem velesejmu Med najnovejšimi izdelki Tovarne emajlirane posode so tudi tile specialni lonci, ki ji že skoraj vse gospodinje . poznajo pod imenom »Ekonom« EMAJLIRANE POSODE CELJE, Delavska uliCa 26 Telegrami: »-Emajl« — Celje Telefon: Celje 22-71 Med drugimi proizvodi novejše vr<»te so tudi steklenice za gospodinjski gorilni plin »Butan« STRAN 24 29. DECEMBRA — Stev. 52 V JUTEKSU VEDNI KAJ NOVEGA Pri tlsalnem stroju... ALI BO »JUTEKS« DOBIL SVOJO PREDILNICO? Človek skoraj ne more verjeti, da je tekstilna tovarna »Juteks« v Žalca stara šele 17 let. Tako je »Juteks« de- jansko nova in stara tovarna. Nova po svojih letih, stara pa zato, ker so takrat v stare obrate opuščene žalske pivo- varne montirali stare tkalske stroje — 40 po številu. Vsekakor je »Juteks« nastal zaradi razvoja hmeljarstva v Savinjski dolini. Povojne razmere so tudi za »Juteks« prinesle marsikaj novega. Podjetje je prešlo v družbeno last. Zgodilo pa se je še nekaj drugega: »Juteks« je doma- la ostal brez jute. Zaradi premajhnih zmogljivosti predilnic jute so to v glav- nem predelala sama podjetja v južnih republikah, vtem ko je »Juteks« dobil le do 10 odstotkov svojih potreb po juti. Zato so se v Žalcu morali pre- usmeriti na bombažno prejo. Kolektiv se je moral spoprijeti s precejšnjimi problemi, saj je bilo treba na strojih za juto izdelovati bombažne tkanine. »JUTEKS« SE MODERNIZIRA IN POVEČUJE PROIZVODNJO V zadnjih petih letih so pričeli v »Juteksu« modernizirati obrate in po- večevati proizvodnjo. Z razmeroma majhnimi investicijami so skoraj dva- kratno povečali proizvodnjo. Vtem ko so leta 1950 izdelali v podjetju le še 915.000 kvadratnih metrov tkanin, bo- do letos izdelali že 2,700.000 kvadratnih metrov. Tolikšnega napredka niso do- segla mnoga podjetja. Na povečanje proizvodnje je v glav- nem vplivala montaža desetih novih tkalskih strojev v urejeni in povečani tkalnici, ureditev kotlarne, zgraditev barvarne in seveda zboljšanje organi- zacije dela. Sedaj je v gradnji novo skladišče za gotove izdelke in nova navijalnica, ki pa jo bodo nemara upo- rabili za novo predilnico. Z navedenimi investicijami so znatno zboljšali pogoje dela, ki so bili in de- loma so še izredno težki. Saj imajo sedanjo navijalnico v nekakšnih kletnih prostorih z malo sonca in zraka, pa z veliko neprijetnega prahu. Veliko že pove to, da so te spodnje prostore de- lavke pričele imenovati »Dachau«. K sreči so takim razmeram v navijalnici dnevi že šteti. »JUTEKS« POTREBUJE LASTNO FRi^DlLNlCU Ne glede na to, da je »Hmezad« na- ravni in stalni odjemalec izdelkov (vsaj nekaterih), sodijo v »Juteksu«, da pod- jetje dolgo ne bo moglo uspešno kon- kurirati, če ne bo dobilo svoje predil- nice oziroma jutine preje. Kljub vsem naporom s stroji za juto z bombažno prejo ne morejo doseči zadovoljivega uspeha, vsaj tolikšnega ne kot z juto. »Juteks« želi predilnico z zmogljivo- stjo 1400 ton preje (3 milijone kvadrat- nih metrov tkanin). To je približno ena tretjina primanjkljaja jutine preje v državi. Po predračunu bi nabava opre- me za tako predilnico veljaka okrog 124 milijonov dinarjev. To bi bili tudi vsi stroški, ker bi predilnico lahko uredili v prostorih nove navij alnice, ki jo sedaj dograjujejo. Ce bi zgradili predilnico, bi namreč potreba po novi navij alnici odpadla. INOZEMSTVO SPRAŠUJE ZA JUTINE TKANINE »Juteks« je dobil že več vprašanj, če bi lahko izvažal kaj jutinih tkanin. Ker je takih predilnic in tkalnic v Evropi kaj malo bi se dale jutine tka- nine dobro prodati. Tega vprašanja ni omalovaževati. Sedanja proizvodnja jutine preje znaša v Jugoslaviji 3,3 mil. kg, medtem ko je potreba po okoli 7,5 mil. kg preje. To je za približno 16 milijonov kvadratnih metrov tkanin. PRIZADEVANJA ZA IZPOLNITEV PLANA Že prej smo omenili, kako podjetje povečuje proizvodnjo iz leta v leto. V veliki meri gre to na povečano pro- duktivnost, ki je porastla zlasti po ure- ditvi nekaterih obratov, s čimer so se zboljšali delovni pogoji. O povečani sto- rilnosti priča tudi to, da je prej skoraj isto število delavcev napravilo 915.000 kvadratnih metrov, letos pa 2,700.000 kvadratnih metrov. Sedaj je zaposleno v »Juteksu« 172 ljudi. Novi obratni prostori med gradnjo Ko so letos spomladi v podjetju zgu- bili večje število delovnih dni zaradi pomanjkanja električne energije, so v »Juteksu« takoj brez kakršnih koli pri- poročil pričeli nadomestovati izpadlo proizvodnjo s tem, da so dejali neka- tere nedelje, zlasti pa še, da so smo- trno razporedili koriščenje dopustov. PLAN NI NEREALEN Vtem ko so že v poletnem in po- mladanskem času delali na izpolnitev zamujenega (zaradi pomanjkanja elek- trike so izgubili 34 delovnih dni), so še bolj napeli vse sile jeseni. »Plan ni nerealen,« pravi tov. direk- tor Stane Rozman in dodaja, da ga bo- do zato skušali tudi na vsak način iz- polniti. Da bi dnevno proizvodnjo ko- likor mogoče povečali, so premestili v obrate tudi take, kot so čistilka, šofer ipd. Največ pa se bo gotovo poznalo podaljšanje delovnega dne na deset ur (delavke dobe za nadurno delo 50% višje plače). Začasno so ponovno uvedli tudi del tretje izmene, da bi tako od- stranili ozka grla v proizvodnji. Do 20. novembra so načrt izpolnili z blizu 80% (realizacija po prodajni ceni). PROIZVODI »JUTEKSA« SO CENJENI Kljub raznim težavam v proizvodnji, so za zdaj odjemalci z izdelki podjetja zadovoljni. Podjetje ima nekaj stalnih močnih odjemalcev, kot sta: »Hmezad« in JLA. Glavni proizvodi podjetja so bombažne tkanine za šotore in dežne plašče, razne tehnične tkanine in fil- ter platno, keper za letne uniforme in delovne obleke, konopljene in jutine tkanine za slamarice, podvzglavnike in embalažo ter vreče vseh dimenzij. (e hočeš prištediti čas-kupuj v Ljudskem magazinu LJUDSKI MAGAZIN V CELJU — ZBIRALIŠČE POTROŠNIKOV Ce bi kdo vprašal, zakaj se je zadnje čase avtobusni promet tako razboho- til, bi moial pritrditi potniku iz dalj- nega kraja, ki je dejal: »Kar v trgo- vine poglejte, pa bosite videla, zakaj nas je toliko!« In res, V PRITLIČJU' Že pri vhodu v trgovino mi sploh ni bilo treba odpirati vrat, ker so jih ljudje kar podajali drug drugemu. Sre- ča je v tem, da sama nihajo sem in tja in da so se ljudje že navadili na enosmerno hojo. Za notranjimi vrajti je pravcato mravljišče kupcev. Name- noma sem pohitel od oddelka do od- delka, da vidim, kaj vse prodajajo in kako vse vprek izbira, in kupuje. Se- daj pa po načrtu! Koj pri vratih se šibi j o p>clice ix>d težo različnega bla- ga za obleke in plašče v izbranih bar- vah in po različnih cenah. Škarje škr- tajo in režejo. V drugem oddelku izbirajo svilo, de- lene in blago za različne prilike. Go- spodinje se ustavljajo pri platnu v raz- ličnih širinah in kvalitetah, pri zavesah in sobni opremi. Tudi oddelek za ta- petniško in deko"ativno blago ima svo- je odjemalce: prevleke, gradelj, juta,' zimnice itd. Dva ločena oddelka za moško in žen- sko perilo z vsemi ostalimi sorodnimi predmeti strežeta najzahtevnejšim kup- cem obojega spola. Medtem ko se šol-' ska mladina ustavlja pri šolskih po- trebščinah, izbirajo dekleta in žene dišeča mila, kreme, olja in pribor za svojo toaletno mizico, I. NADSTROPJE Lepo je pogledati na stopnišče, ki vodi v I. nadstropje. Tu se srečujejo prijatelji in znanci, zadovoljni kupci. postreženi in obloženi, in tisti, ki jih to veselje še čaka. Kaj vse potrebuje človek za udobnejše življenje! Tu se ustavljajo kolesarji pri kolesih in na- domestnih deilih. Njihovi tovar ši stoje pred oddelkom za elektrotehniko. Po- vprašujejo po baterijah, žarnicah, sve- tilkah, likalnikih, kuhalnikih in mate- rialu za instalacije. Se na kamenčke ne smejo pozabiti. Zopet dva oddelka. Pri prvem izbi- rajo gospodinje steklene in porcelana- ste izdelke, pri drugem pa kuhinjsko posodo, orodje in stroje. Pri suhi robi in špeceriji je zopet živahno. Gospo- dinji vedno kaj zmanjka in tu še na vse tisto pozabiti ne more, ker ima- vse pred očmi, kakor na sejmu. Glej, glej, še otroški količek! Potrebščine, ki jih ne more pogrešati noben dojenček. II. NADSTROPJE Povzpnimo se še v II. nadstropje! Prosto i postajajo vedno ožji in manj- ši, pa vendar so izrabljeni do zadnjega kotička. Se celo ograja okrog stopnišča je obložena z lepimi p^ep-ogami, ki so seveda kupcem na razpolago. Na vrhu smo. Oddelek konfekcije nudi bogato iz- biro plaščev, moških in o'roških oblek ter oblek za de'o in šport. Pri oddelku za čevlje se je ustavilo troje ljudi. Žen- ska skupina stoii pred oddelkom z vol- nenimi' in p-ešitimi odejami, prti, pre- progami, zalogami klo'a, brckata in kar še sp?da k tovrstni ooremi. Se od- delek za bižuterijo. Mnogovrsten nakit z uhani, pr-s'ani, ogrlicami in zapon- kam" opozarja gosta, da se je treba včasih spomniti tudi na kako primerno darilo. OB DVANAJSTI URI Poln zan'mivih in priietnih vti=ov se znajdeš zopet v pritličju. Izhodna vra*a na ulico so zaprta. Ura je od- bija dvanajst, toda mnogi kupci še stoje p^ed prijaznimi prodajalci in še zadnri hin izbijajo ^o -'n ono. Sele ko zadnji odjemalec odide, se zapro za njim tudi stranska. ' . Med največjimi trgovskimi hišam' v С^Ци v širši okolici je poslopje Ljudskega magazina v Celju. Je pa tudi med najbolj založenimi in za pogled naijlepšimi Prevozništvo Celje zavzema važno vlogo v našerrTgospocaarstvu PREVOZNIŠTVO CELJE, Stritarje- va ulica 2 je opremljeno z lastnimi ga- ražami, mehanično delavnico in lepo urejenimi pisarniškimi p.ostori v ne- posredni bližini avtobusnih garaž v Kersnikovi ulici. Prevozništvo oprav- lja uslugo za uslugo, ne meneč se za težave, ki včasih nastajajo. To podjetje je dobesedno zraslo po reklu »Iz malega raste veliko...« 1. septembra 1957 bo minilo 10 let, kar je od voznega parka gradbenega pod- jetja prevzelo 4 tovorne avtomobile in danes jih ima že 29. Lep napredek! So to večinoma tritonska vozila znamke Mercedes in TAM, le tri so 5 do 6 ton- ska. Nabava novih vozil je rasla po- stopoma. Z izredno varčnostjo, pazlji- vostjo in požrtvovalnostjo delovnega kolektiva, ki šteje blizu 50 oseb, vzdr- žuje svoj avtopark, s prihranki pa na- bavlja nova vozila. Da vozila pri enosmernih prevozih ne teko prazna v svojo bazo, ima pod- jetje več poslovalnic v raznih kraiih, kjer njegovi zastopniki zbirajo naro- čila. Naše PREVOZNIŠTVO CELJE pre- važa blago po vsej državi. Najbolj se poslužujejo njegovih uslug industrij- ska podjetja, katerim odvaža industrij- ske izdelke, potem slede še trgovska in obrtna. Mnogo je tudi privatnih na- ročil. O kakem zastoju v prevozu ni go- vora, sai vključuje v svoj tovorni pro- met tudi več zasubni'h prevoznikov, ker »Prevozništvo« samo ne more vseh sproti opravljati. Zato si podjetje pri- zadeva, da bi povečalo svoj vozni park z 8 do 10 tonyicimi kamioni, ki so po- trebni za dolöQ vožnje. V tem je sk.ita tudi želja po pocenitvi prevoznih sto- ritev. Delavski svet se skrbno zavzema za vsa vprašanja, ki težijo za izboljša- njem dela in obratovanja. Zelo agilna je tudi domača sindikalna podružnica. ki je dosegla v sindikalnem tekmova- nju p"vo mesto. Izkazala se je po?ebno v krvodaialstvu in v raznih športnih tekmovanjih. Kam'oni podjetja »Prevozništvo« ,v stroju' pred garažo na Kersnikovi nI'-"!. S temi vc/ovi nudi podjetje p-evozne '»slnsre tisti-n podjetjem, ki nimajo, ali pa nimajo dovolj prevoznih s'-edstev. To pa seveda niso vsi kamioni — nekaj jih je na poti... mizarstvo KORTN ÄT.BTN CELJE, VESELOVA 9 izdeluje vse vrste pohštva, vsa stavbna dela in vsa v stroko spadajoča dela. Srečno in uspehov polno novo le o -rn vsem ustanovam in vsem svojim cenj. strankam 29. DECEMBRA — Stev. 52 STRAN 25 OD KOVAČIJE DO GIGANTA CRNE METALURGIJE Store — eno naših največjih podjetij črne metalurgije (Foto Pelikan) Takrat, pred tisočletji, ko so pastirji na paši kurili ogenj in slučajno od- krili vrednost težkega železa, ki se raz- zar: en da oblikovati v kose orožja in okraskov, se je pričela železna doba. Od tis ihmal se je proizvodnja železnih rud neprestano izpopolnjevala, dobivala modernejše oblike, istočasno pa so ljudje z vedno večjimi izkušni'ami pre- delovali železno rudo v vedno pestrej- še in kvalitetnejše izdelke. Danes si brez železa ni mogoče več ničesar predstavljati. Cesar koli se dotaknemo, vse je v najtesnejši zvezi z železom, če že ne iz železa. Železo so kovali že stari narodi. Naj- prej za orožje, poúem, ali celo isi očasno za nakit lišpa željnim ženam, pozneje pa je železo prodrlo v vsa področja člo- vekove dejavnosti, postalo je najbolj iskan predmet. Danes se meri moč in bogastvo kakega naroda v prvi vrsti po zalogah železne rude in po proiz- vodnji železa. Ta kovina je postala od- ločujoč faktor v vojni strategiji. Zgodi ee celo, da države brez železne rude iz železarn uvažajo kovine, šele potem žito, če tudi tega ne pridelajo dovolj. Železarna Štore, nekdanja kovaška de- lavnica, se je razvila prav tako kot na primer Jesenice iz fužin, iz malega ne- pomembnega obrata. Niso še izginili sledovi tistih časov, ko je onstran Vo- giajne delalo nekaj delavcev, oglarji s Svetine pa so jim vozili oglje iz širnih gozdov. Toda v desetih letih se je tu toliko spremenilo, da celo s'ari delavci ne dohitevajo več tega razvojnega tem- pa. Da, še ne dolgo tega, ko je bila tu nekoliko večja kovačija, danes pa se je podjetje spremenilo v gigant čr- ne metalurgije, ki ga po imenu pozna vsak povprečen Jugoslovan. Kljub te- mu, da je podjetje nekajkrat preseglo svojo predvojno kapaciteto, je še vedno na spisku investicijske izgradnje. Že- lezarna v Štorah dela s polno paro, s polno paro pa delajo tudi gradbinci, ki gradiijo nove in nove objekte. Star, nemodem način se umika sodobnosti. Delo Y tef' tovarni bo tudi vnapreij ostalo težko, toda tovarna že dolgo ni več mučilnica, kot je bila prejšnja. PO SLEDOVIH USPEHOV POVOJNIH LET... Po vojni se ije naša domovina začela naglo razvijali, pa tudi potrebe za ob- novo porušene domovine so bile velike. KolePKtiv što rske železarne je ob pod- pori vse jugoslovanske skupnosti začel kapitalno izgradnjo svoje tovarne. V valj arni in martinarni je bilo treba. uvesti sistem neprekinjenega dela in povečati števiio delavcev. Ogromen investicij siki program je povzročil tako naglo rast podjetja, da je temu razvoju komaj mogoče slediti. Poleg stare valjarne, ki je edina še ostala v merilu predvojne tovarne, pa tudi ta je bila deloma modernizirana, je najprej zrasla nova livarna. Name- sto preijšnje stare in zakajene 42 m dol- ge dvorane je zrasla nova svetla 120 m dolga hala, v kateri stoje tri nove ku- polne peči, dve plamenici in štiri su- šilne peči. Poleg tega so v livarni zgra- dili velike jame za vlivange valjev in kokil. Težke ponve tekočega železa in gotovih odlitkov prenaša z enega de- lovnega mesta do drugega sedem žer- javov. Ob livarni je speljana dvojna žerjavna proga za prevoz, razkladanje in nakladanje surovin ter gotovih iz- delkov. V tem oddelku izdelujejo težke valje do 25 ton teže ter kokile za vso jugoslovansko industrijo. V »PEKLU« NI VEC tako VROCE ... Zelezarji, zlasti pa starejši, se spo- minjajo časov, ko so z roííami metali staro železo in primesi v velike peči. Neznosna vročina jim je jemala vid, jim slabila zdravje in jih prehitro one- sposabljala. Po voijni pa so zgladili poMsno peč. Tu gre vse avtomatično. Posebne vrste žerjav vozi ob peči gor in dol, njego- va dolga »železna roka« pa poriva v peči, kjer železo vre kot juha na štedl- niku, nove in nove košare starega že- leza, rude in drugega. Vrata peči se odpirajo avtomatično. Delavci pa le od daleč z zaščitnimi očali opaziujejo delo stroja, ki se ne zmeni za pveklensko vro- čino, ki je včasih mučila njih same. Toda idjub vsej mehanizaciji, je ostalo še nekaij »martinarske« roman- tike, ki pa je povezana z težkim delom in nevarnostijo. Kadar predrejo peč in se tekoče železo v slapu vii j e v ponve, ko milijoni isker osvetlijo okolico, ta- krat je ta oddelek v železarni podoben preteklosti in je slika prihodujosti. Ta prizor bo vedno enak ... ELEKTROPLAVŽ — PONOS KOLEKTIVA ... Izdelovanje valjev in kokil je zahte- valo vodno več specialnega sivega že- leza. Zato so zgradili nov elektroplavž, ki se kot nebotičnik dviga nad raz- sežnimi strehami ostalih oddelkov. Ta naprava je najmodernejša te vrste v državi in na Balkanu in sodi med naij- modarnejše v svetu sploh. Človek se pr&d tem čudežem moderne tehnike ustavi in zaman išče podobnosti med njim in starimi tipi visokih peči. Tu je avtomatizacija na višku. Zelo malo delavcev streže tem ogromnim napra- vam. Vse poganja električni tok, elek- trični tok pa s svojimi velikanskimi elektrodami železo tudi topi. Zato se- veda železarna porabi velikansko ko- ličino električne energije. Elektroplavž je hil eden od poglavitnih vzrokov za zgraditev velike trafopostaje v Selcah. Ta orjaška peč pa je prehitela rast iproizvodnje električne energije, tako da v kritičnih mesecih stoji, ker ni dovolj toka da bi obratovala. Prej ali slej bo elektroplavž lahko obratoval vse leto neprekinjeno. Proizvodnja,- spričo katere je predvojna storilnost Stor kot igračka, se bo še bolj pove- čala, enkrat pa bo brez dvoma na pri- pravljenem prostoru zrasla še ena taka velikansika peč za 'taljenje železa. NOVA AGLOMERACIJA JE SKLENI- LA KROG POPOLNE MEHANIZACIJE KOMBINATA... Po osvoboditvi v štorski železarni skoraj ni minulo leto, da ne bi presenetili bližnje in širše okolice z kakim po- membnim delovnim uspehom. Njihova zadnja delovna zmaga je nova aglome- racija. Ta oddelek, ki je pravzaprav enako kot drugi, tovarna v tovarni, do- polnjuje elektroplavž. V sestavu aglo- meracije so interne peči, dr Oblici rude, pokrita skladišča železne rude in kok- sa, vse to pa je povezano medsebojno s tekočimi trakovi od velikanskih ku- pov rude, pa preko vseh faz priprave rude do vsipa v elektroplavž. Moderni- zacija, oziroma postavitev te naprave za pripravljanje rude, je nekako za- ključila krog popolne mehanizacije pod- jetja. Morda so nekateri vmesni členi še potrebni izpopolnitve, toda v glavnem je železarna v Storah že dobla podobo moderne in koiikor se da mehanizirane tovarne te vrste. SEZNAM PROIZVODOV JE MAJHEN... Železarna v Storah nima širokega asortimenta proizvodov. Po skupinah delijo proizvodnjo na štiri poglavitne; valjane proizvode, odlitke sive litine, proizvodnjo valjev in šamcine izdelke. V valj ami, kjer noč in dan švigajo v poltemnem prostoru žareče železne kače, proizvajajo valjano železo; okrog- lo ploščato, kvadratno in šesterokotno. Tu proizvajajo tudi betonsko železo ter izdelke z ozko toleranco ter drugimi posebnimi pogoji. V livarni vlivajo iz sive litine sitroj- no litino odlične kakovosti, litoželezne cevi s pripadaš očimi armaturami, kot zasuni, fazonskimi kosi in hidranti, na- dalije jeklarske in kovaške kokile itd. V livarni odlivajo, v posebni obdelo- valnici pa obdelujejo valje od maajših, pa do velikih, tudi po več deset ton tehtajočih. Ti valji iz trde litine služijo za potrebe valjarn črne in barvaste metalurgije, za mlinsko in papirno in- dustrijo ter za industrijo gumijastih izdelkov. S svojo proizvodnjo val[;ev krije štorska železarna vse potrebe in naročila v naši državi. Končno v posebnem oddelku šamo- tarne izdelujejo negorljive izdelke, to je visoko kakovositno samotno opeko in samotni matter. Res je, da štorska železarna nima pestrega asortimenta proizvodnje, 4oda njihova proizvodnja je po obsegu ogromna. Letno izdelajo tisoče in tisoče ton prvovrs'ns^a železa, bodisi v valja- ni ali vliti obliki. v Storah ni samo železo vaZno... železo je življenjsko važno za ob- stoj sodobne moderne države. O tem ni dvoma. V Štorah pa je nekaj, kar je še dragocenejše od novih industrijskih zgradb in naprav — človek. Edino ljud- je s socialistično miselnos''jo in požrt- vovalnostjo so zmožni storiti tolika dela. Ti Irudije so se razvijali kot se je širila in modernizirala tovarna. Nekoč, še v časih kovačije, so bili tu izkorišča- ni sužnji. Danes so gospodarji. Oni odlo- čajo, oni gradijo. Res je, da vsega na- enkrat niso mogli narediti. Graditi to- varno, dvigniti proizvodnjo, to je veliko delo in mnogo stane. Zairadi tega se Štore izven tovarne niso razvijale z enako naglico. Sicer tudi Store same niso več take kot so bile pred deset- letjem. Zraslo je novo naselje, zrastel je nov moderni kulturni donii, toda to je še vedno premalo. Komunalne na- prave so izredno pomanjkljive, manjka stanovanj, gostinsikih prostorov, šola, vrtci itd. Vse to bo treba še urediti. Izgleda, da je prišel čas za to, da bo okoli novega 'giganta nastalo novo, moderno industrijsiko naselje, ki bo nu- dilo delavcem železarne prijetno in zdravo streho, sodobno in kultumo življenje. Tudi društveno življenje je v Storah zelo razgibano. Tu delujejo v okviru »Svobode« razne kulturnoprosvetne, amaterske in vzgojne skupine. Tudi športniki se zelo uspešno uveljavljajo. Razvoju društvenega in družabnega življenja pa bodo v bodoče posvetui še več skrbi. Da, Železarna v Storah se je v pičlih idesetih ietih spremenila v moderen metalurški kombinat. Se tistim, ki so nekoč delali v zastareli, črni, nezdravi in stisnjeni tovarni, se zdi ta spremem- ba skoraj neverjetna, tako neverjetna, kot se zdi vsa povojna rast našega go- spodarstva spričo nekdanje zaostalosti. štorska železarna je ponos njenih graditeljev, ponos kolektiva, ponos na- še ožje in širše skupnosti. ^ Dolga železna »roka« potiska surovine v razbeljeno topUno peč Tekoče železo v livarni odlivajo v kalupe Del novozgrajene aglomeracije Vlivanje valja... ŽELEZARNA ŠTORE • Telegram: Železarna Štore Telefon : 21-08 in 23-13 Počitniški dom železarjev na Svetini STRAN 26 29. DECEMBRA — Stev. 52 Moderni časi zahtevajo tudi moderne tehtnice Prvotni ustanovitelji oziroma lastni- ki današnjih tovarn so bili veôjidel tujci. To velja še posebno za naše me- sto, saj je bilo že pred prvo svetovno vojno večina obrti in industrije v ro- kah celjskih nemškutarjev. Le redke so danes v Celju tovarne, katerih pr- votni lastnik je bil slovenski obrtnik. Eden izmed teh pa je le poizkusil svojo srečo. Obrtnik Rebek je s vojim edinim vajencem leta 1894 odprl obrtno delavnico na Bregu pri Celju. V tem času je bila celjska občina v nemških rekah in razuml:^vo je. da slovenski obrtnik ni užival pri njej nikake po- moči ali zaščite. Da je delavnica slo- venskega obrtnika sploh bila lahko ustanovljena, se je imel Rebek zahva- liti dejstvu, da je Breg tedaj spadal k podeželju, podeželjem pa so večinoma upravljali slovenski odborniki. Delavnica se je ukvarjala samo s ključavničarskimi deli in kot predhod-- nica današnje velike tovarne tehtnic takrat pač niso niti mislili na tovrst- no proizvodnjo. Delavnica se je počasi krepila in se po nekaj letih preselila iz predmestja v mesto, v Klijučavničar- sk uloico. Leta 1900 je že zaposlovala 10 ljudi. Majhnemu slovenskemu podjetju je bilo v tistih časih jako težko s svojimi proizvodi stopiti na trg, saj je imela takratna Avstrija vrsto močnih podje- tij, ki so tehtnice že serijsko 'izdelovale. Podjetje je namreč sprva samo isprav- ljalo, pozneje pa že začelo tudi izdelo- vati nove tehtnice. Delavnica ni bila opremljena s stroji, kot jih zahteva in- dustrija tehtnic, vendar so leta 1907 v tem podjetju že izdelali prvo moslno tehtnico nosilnosti 30O0 kg. Od tega časa se je podjetje sploh preusmerilo v proizvodnjo tehtnic, toda prva sve- tovna vojna je zavrla delo v tej smeri in so se tu vršUa le še ključavničarska dela. Pač pa so po končani vojni obrat spot razširili — zaposlenih je bilo že 30 ljudi — in so poleg izdelave živin- skih in mostnih tehtnic ter remontov pričeli izdelovati tudi decimalne in skladiščne tehtnice. Pogoji so nareko- vali nadaljnje širjenje podjetja, de- lavnica se je preselila na Mariborsko cesto, kjer je še danes matični del obrata. Leta 1928 je podjetje izdelalo prvo vagonsko tehtnico. Ta dogodek je pomenil za podjetje nekako prelomni- co, uspehi so se začeli vrstiti drug za drugim. Proizvodi so se nenehoma iz- popolnjevali. Leta 1930 so z ozirom na nabavo nekaterih strojev že začeli se- nijsko izdelovati manjše tehtnice. V podjetju je bilo leta 1940 zaposlenih že 60 ljudi. Kot drugod, je tudi v tej tovarni v letih 1941—1945 gospodoval okupator. Mnogi člani kolektiva so bili preganja- ni po mjem, precej od njih je dalo na- rodu tudi življenja (narodni heroj Jan- ko Skvarča s tovariši Jernejcem, Bra- tomilom Robekom, Kožuhom in Kri- stanom. Člani kolektiva, ki so tudi pod okupatorjem še ostali v podjetju, so bili vsi zavedni, pošteni ljudje in če drugače okupatorju niso mogli škodo- vati, so mu škodovali s sabotažo, saj so popolnoma onemogočili akcijo, ko je okupator hotel v tem podjetju izdelo- vati nekatere predmete vojnega zna- čaja. Tovarna je po osvoboditvi popolno- ma prenehala s splošno ključavničarsko dejavnostjo in se preusmerila iziključ- no samo na izdelavo tehtnic. S silnimi koraki je podjetje leto za letom kora- kalo k novim zmagam. Pričeli so s proizvodnjo najrazličnejših modernih tehtnic, ki so se v kvaliteti in precizni izdelavi lahko pomerile z vsemi ino- zemslkimi tovrstnimi tehtnicami. Moderni časi zahtevajo tudi moder- ne tehtnice. Kolektiv je osvojil izde- lave najmodernejših prip>omočkov za tehtanje — od največj'ih, ki so potreb- ni v težki industriji, pa do lažjih, avto- ma'skih, ki so potrebni prav v vseh panogah sodobne industrije. Med te proizvede lahko prištevamo nove va- gonske tehtnice, razne posebne vago- netske tehtnics za industrijo, registrir- ne aparate, avtomatske krožne glave, avtomatske tehtnice za silose in mlin- siko industrijo in še mnogo drugih pro- izvodov. Kljub mnogim objektivr/m težko- čam — kolektiv že nekaj let gradi svojo moderno tovarno — si podjetje neneh- no prizadeva svoje proizvode še izbolj- šati in istočasno poceniti. V zadnjih le- tih je pričelo podjetje izdelovati pro- izvode, ki zahtevajo mnogo sposobno- sti, vestnosti in veselja do dela. Ti proizvodi pomenijo le uvod v serijsko izdelavo najmodernejših tehtalnih pri- pomočkov. Maketa v večjem delu že zgrajene nove tovarne tehtnic Oddelek za silosne tehtnice Krajni oddelek tovarne tehtnic Tovarna tehtnic, Celje Telegrami: TEHTNICA CELJE Telefoni: uprava 26-27, obrat Tovarniška 21-42, obrat Sp. Hudinja 23-80 Naloge, ki trenutno stoje pred ko- lektivom, so take, da bodo v polni me- ri zadostile potrebam moderne mdu- strije. Omenimo mimog""ede le avto- ma'ske tehtnice za mdustrijo cementa, avtomatske teb'^nice za pakiranje vre- čic v živilski, kemični in zdravilski in- dustriji, avtomatske krožne glave za prenosne tehtnice, tehtnice za žerjave ter za industrijo gradbenega materiala kakor tudi za potrebe velegradem. Ko- lektiv je že čestakrat dokazal, da zna realizirati svoje obljube m tako tudi to pot ni ostalo samo pn napovedi. Mnogo težav je moral kolektiv pre- broditi na tej svo,:i razvojni poti, toda z dobro voljo, vestnostjo m ljubeznijo do dela so premostili vse težave. Zdi se, da kolektiv dela s pcdvo,:enim za- nosom, odkar adaptirajo nove prostore. Na ta način se je izdatno dvignila ka- paciteta, pa tudi število zaposlenih je močno naraslo. Podjetje je v kratkem času nabavilo precej novih strojev, stare pa poprav;lo in izboljšalo. Nič čudnega m. da delavci že tako težko čakajo dograditve svoje modeme to- varne, saj vedo, da se bodo šele v no- vih pnmemih prostorih lahko sprostile vse iniciative in da se bo modema to- varna lahko kosala s tovrstnimi sorod- nimi tovarnami v svetu. V zadnjem času podjetje stremi tudi za tem, da bi razširilo svojo dejavnost Pogled v glavno halo med delom, Njihove izdelke najdete povsod še na predmete industrijskega značaja^ predvsem na dvigala. Tudi to prizade- vanje bo gotovo rod.lo pozitivne rezul- tate, perspektive pa so za to dane, saj je potreba po tovrstnih napravah v na- ši državi ogromna. Kolektiv se v polni meri zaveda svo- jih dolžnosti napram sikupnosti, zaveda pa se tudi svojih sposobnosti, zato si upa trditi, da je nadaljni uspešni raz- voj Tovarne tehtnic zagotovljen. Za- veda se, da je delo merilo, po katerem se sodi vsak posameznik, kolektiv in .končno narod. ,,Z1TAR'' Celje Trgovsko podf'elre „ŽITAR'*" sfcrb«, da smo s kvalitetnimi mlevskimi izdelki tedno dobro založeni Trgovsko podjetje »Zitar« Celje oskr- buje z mlevskimi izdelki detajlistično trgovsko mrežo in vse pekarske obra- te na območju sedanjega OLO Celje in OLO Trbovlje. Za ekspeditivnejšo postrežbo imajo na določenih središčih lastna skladišča: osrednje skladišče v Celju oskrbuje predvsem Celje mesto in Celje-okolico. Novozgrajeno skladi- šče v T'bovljah oskrbuje trboveljski in priključeni krški okraj, skladišče Šmartno ob Paki pa vso Gornjo Sa- vinjsko dolino. Do 1. oktobra 1953 leta je z mlevski- mi izdelki vsa žitarska podjetja v Slo- veniji zalagal kot osrednji dobavitelj »Zlfo«, Ljubljana, od tega dne dalje je začelo samostojno poslovati celjsko trgovsko podjetje »Žitar«. Količino pšenice, ki je predvidena za njegovo poslovno področje, prejema danes di- rektno cd uvoznega podjetja »Grand- export« — za predelavo pšenice v mlevske izdelke pa je celjski »Zitar« sklenil pogodbe z najboljšimi vojvo- dinskimi mlini (SENTA, BECAJ in drugi), kar daje jamstvo vsem odje- malcem in potrošnikom, da bodo s kar najbolj kvalitetnimi mlevskimi izdel- ki solidno postreženi. Odkar se je podjetje osamosvojilo, je večji del investicij uporabilo za adaptacijo, mehanizacijo in obnovo vseh treh imenovanih skladišč, (Celje, Trbovelj, Šmartno ob Paki) in avtopar- ka, ki jim danes služijo za svobodno mnipulacijo žitaric in mlevskih izdelkov. Ker pa se predvidevajo stalne, naj- manj enomesečne zaloge, nujnost na- rekuje, da bo treba čim prej pristopiti k novogradnji skladišča izključno za mlevske izdelke, s kapaciteto najmanj 20O vagonov. Podjetje trenotno posluje na treh različnih mestih — v Stanetovi ulici. Mariborski cesti in Majdičevem mli- nu. Razumljivo je, da ta okolnost ob- čutno hromi sam sistem, odnosno or- Eno izmed mnogih skladišč podjetja »Žitar«. Skladišče na Spodnji HudinjI^ ganizacijo dela. Zato bi bilo nujno, da bi podjetje imelo skupne upravne prostore, in to v središču mesta. Pred- videno je, da bi te prepotrebne pro- store dobili v novozgrajenem Ključav- ničarskem bloku. Cim se jim to рк)- sreči, nameravajo v novih prostorih takoj urediti lastni laboratorij za iz:vid analiz mlevskih izdelkov in žit. podietje za odkup in prodajo žita in mlevshth izdelkov Telegram: »2ITAR« Celje Telefoni: Prodajni oddelek Celje, Stanetova 4/1 — 26-72 Uprava in skladišče Spodnja Hudinja — 25-96 29. DECEMBRA — Stev. 52 STRAN 27 CINKARNA, metalurško kemična industrija CELJE Med največjimi jugoslovanskimi proizvajalci za industrijo, obrt in kmetijstvo Kadarkoli nanese pogovor o Cin- karni, se med celjskimi diskutanti po- rajajo mešana čustva. Ze tistim lju- dem, ki zaradi tovarniških plinov go- vore zoper to podjetje, zapre sapo vprašanje: kaj pa potem, če tovarna ugasne? Zagovorniki pa menijo dru- gače. Da je nečist zrak neprijeten in škod- ljiv tudi vsem 1200 delavcem, ki se oboroženi z najrazličnejšimi zaščitnimi »sredstvi proti zdravju škodljivim oko- liščinam dan za dnem borijo za čim večjo proizvodnjo in koristi naši skup- nosti, je razumljivo. Vsi brez iz- jeme pa smo kljub nestrpnosti trdno prepričani, da bo to vprašanje kmalu ugodno rešeno. Ze sami računi, da se bo proizvodnja z zajetjem vseh škodlji- vih plinov povečala za četrtino seda- nje, kažejo, na skorajšnjo ugodno re- šitev. Ta uvodna ugotovitev je bila potreb- na, da pokažemo na drugo dejstvo, to je na neprecenljivo korist, ki jo naša skupnost prejema iz rok delovnega ko- lektiva tega podjetja. Ce pomislimo, da od njegovega napornega dela živi v Celju okrog 4O0O ljudi, dela, ki zapo- sluje mnoga obrtna, trgovska in gostin- ska podjetja in da predstavlja letna proizvodnja Cinkarne vrednost štiri in pol milijarde dinarjev in da prejema od nje celjska občina samo za stano- vanjski sklad 16 milijonov dinarjev, potem vidimo, kako velika je njena gospodarska moč. (inkarniški proizvodi METALURŠKI IZDELKI Ker Se je Cinkarna kot metalurško podjetje pred nekaj leti združila s ke- mično tovarno »Metalno«, je dobila no- vo ime: Cinkarna, metalurško kemična industrija Celje. Oglejmo si njene me- talurške izdelke. Iz cinkove rude, ki jo dobiva deloma iz Mežice, večji del pa iz Srbije, pridobivajo surovi cink, cinkov prah, rafinirani cink, cinkovo pločevino, of set plošče in avtotipijske plošče. Surovi cink uporabljajo za pocinka- nje železnih izdelkov. Ako ga očistijo primesnih kovin, je primeren za valja- nje in druge izdelke. Cinkov prah se nabira v destilacij- ■kih pečeh. Uporablja se kot redukcij- sko sredstvo v laboratorijski tehniki in ЈкеЈшсш indxistriji. Rafinirani cink ima 98 % čistega cin- ka. Iz njega izdelujejo cinkovo ploče- vino in medenino. Cinkovo pločevino uporabljajo naj- več kleparji za kritje streh, strešne žlebove in druge kleparske izdelke. Ofset plošče so prip>omoček pri ti- skanju večbarvnih slik v tiskarstvu. Avtotipijske plošče rabijo tiskarne za izdelavo klišejev, za itskanje foto- gran j, risb, načrtov, okraskov itd. kemiCni izdelki v vrsto kemičnih izdelkov spadajo: žveplena kislina, cinkovo belilo, kro- n mov galun, natriiev hid'-osulfid in me- talit, natrijev sulfid, cinkov sulfat, na- trijev in kalijev silikoñuorid, barijev sulfid, litopon, ultramarin, svinčena glaJenka, svinčeni minij, modra galica in superfosfat. Zanima nas, kakšna je uporabnost teh izdelkov. Žveplena kislina je proizvod iz žveplenih plinov in se rabi v kemični industriji za raztapljanje raznih snovi. Podjetje jo največ predeluje v umetno gnojilo superfosfat. Cinkovo belilo zmešano z olji in laki izredno dobro pokriva predmete. Ra- zen polnilnega sredstva v industriji gume in papirja ter barvanja celuloida je tudi upKDrabno pri izdelavi raznih krem, pudrov, mil, obližev in zoboteh- ničnih preparatov. Kromov galun uporabljajo usnjarji za tako imenovano belo strojenje. Natrijev sulfid v nečisti obliki upo- rablja usnjarska, v čisti pa industrija organskih barvil. Cinkov sulfat uporabljata farmacija in barvna industrija. Natrijev in kalijev silikofluorid sta pomožni tvarini za izdelavo emajla in mlečnega stekla. Poslužujeta se jih tu- di industrija desinfekcijskih sredstev in industrija preparatov za beljenje pe- rila. Barijev sulfid je glavna sestavina bele barve litopon. Litopon je bela barva izredne kako- vosti. Pomešano z olji in laki rabijo največ pleskarji. Rabijo jo tudi v in-, dustriji gume, barv in lakov. Ultramarin je priznana modra bar- va. Mnogovrstna je njena uporaba. Z' njo barvajo les, tkanine, papir itd. Svinčena glajenka je pomožna tva- rina za izdelovanje različnih vrst stek- lenih izdelkov. Slikarji пч steklo in porcelan jo rabijo kot talilno sredstvo. Kot surovina je glavna sestavina svin- čenega minija. Svinčeni minij je zaščitna barva pro- ti rjavenju železnih izdelkov in na- prav. Cinkarna v službi kmetijstva Se preden so naši kmetovalci spo- znali sodobna sredstva za zatiranje rastlinskih škodljivcev in bolezni, je modra galica že dolga desetletja na- šim vinogradnikom, vrtnarjem in sad- jarjem neobhodno potrebna. Naša to- varna jo izdela v velikih količinah. Odkar so umetna gnojila postala eno izmed osnovnih sredstev za izboljšanje našega kmetijstva, je superfosfat kot produkt žveplene kisline in fosfornih rud najbolj razširjeno umetno gnojilo. Njegova proizvodnja se je do lanskega leta že podvojila in dosegla 30.000 ton na leto. Z zajetjem vseh žveplenih pli- nov, ki še uhajajo neizkoriščeni v zrak, bi z dodatnimi napravami lahko do- segli lO.O.OOO ton letne proizvodnje su- perfostata, kar bi zadostovalo za vso Slovenijo in velik del Hrvatske. Cinkarna kot'pro- izvajalec in potrošnik Ko smo na kratko pregledali 21 vrst različnih izdelkov, in sicer 6 metalur- ških in 15 kemičnih, se nehote vpra- šamo, kako raste njih proizvodnja. Pri nekaterih se je celo podvojila. Superfosfat na 30.000, žveplena ki- slina na 20.000, cinkova pločevina na 4.000 in cinkovo belilo na 3.000 ton let- ne proizvodnje. Zanimivo je vedeti, od kod so su- rovine, ki jih tovarna potrebuje kot potrošnik. Glavna su.ovina je cinkova ruda ali cinkovi koncentrati. Ker daje mežiški rudnik samo 20 % celotne po- rabe, dovaža podjetje ostalo količino iz Srbije (Trepča) v razdalji blizu lOOO km. Za tako proizvodnjo je treba 36.000 ton cinkove rude, 100.000 ton velenjskega lignita, 17.000 ton koksa in antracita ter 3.000 ton ognjavarnih glin. Vse tro- je večinoma uvažamo. Cinkarna kot izvoznik Sele zadnja leta je po decentralizaciji zunanje trgovine F>ostala Cinkarna sa- mostojen izvoznik. Kljub veliki domači potrošnji je Cinkarna od osvoboditve sem izvažala svoje izdelke v 21 držav, ki so se kot odjemalci često menjavale. V zadnjem času so bile med odjemalci cinkarniških izdelkov Avstrija, Švica, Nemčija, Izrael, Brazilija, Francija, Turčija, Grčija in Holandija. Delo v metalurških in kemičnih obratiti ni lahko Da je delo v taki tovarni zdravju škodljivo, nevarno in naporno, je ra- zumljivo. Delavec je neprestano izpo- stavljen zoprnim plinom, dušečemu prahu, hudi vročini, prepihu in raznim nevarnostim pri strojnih napravah. Ze sama imena zaščitnih sredstev, кгког so težke coklje, phnske maäke, zaščitne mreže, gumijasti škornji, azbestne in gumijaste rokavice, azbestne in volne- ne obleke povedo mnogo. Vendar de- lavci čislajo svoje podjetje, ki ga sami upravljajo, neprestano izboljšujejo sta- ro mehanizacijo, prezidavajo stare in dozidavajo nove objekte ter s tem ši- rijo obrate, da bi čim več proizvajali. Ovire V borbi za dosego piana ^ Kljub opisanim naporom in vzgledni požrtvovalnosti, iznajdljivosti, skrbno- sti in samoiniciativnosti delovnega ko- lektiva plan še ni dosežen. Kakor po vsej Sloveniji je letos ovirala proiz- vodnjo omejitev električne energije. Sele v drugi polovici so se začele raz- mere razvijati na bolje. Druga ovira je deloma tudi ruda sa- ma, ker nima dovolj žlahtne kovine. Zadnje čase jo oplemenjujejo z uvože- nimi italijanskimi koncentrati. V koliko ni mogoče preprečiti in od- straniti naravnih ovir pri dviganju pro- izvodnje, jo delovni kolektiv povečuje z mehanizacijo tovarniških naprav. Z njimi prihrani dragoceni čas in olaj- šuje fizično delo. Naprave kakor so portalni žerjavi za premog, koks in aglomerat, ranžirna lokomotiva, nova sejalnica cinkovega prahu, mehaničen dovoz surovin in odvoz odpadkov, mletje fosfornih rud in vrsta drugih naprav pomagajo k povečanju storil- nosti. J Prosvetna in kulturna dejavnost je mnogostranska v obnovljeni sindikalni dvorani ima- jo delavci redna predavanja o varno- sti in higieni dela. Z lastno kinoapa- raturo predvajajo poučne filme o zdrav- stveni, tehnični in protiletalski zaščitL Gledališki oder jim omogoča prirejanje kulturnih prireditev. Živahno pa je tu- di zanimanje za razne športne panoge, zlasti v strelstvu, šahu, nogometu in kegljanju. Z lastnimi sredstvi in s po- močjo podjetja jim posest avtobusa omogoča poučne ekskurzije in izlete, da si tako ob prijetnem razvedrilu ši- rijo svoje duševno obzorje. Cinkamiški delavci so tudi vneti planinci. Njihova planinska sekcija celjskega planinskega društva je s prostovoljnim delom do- gradila lasten Planinski dom v Logar^ ski dolini, ki bo z nabavo potrebnega inventarja služil za oddih počitka po- trebnim ljubiteljem narave. V borbi za uspeh in za našo skup- nost nadvse koristnega podjetja Cin- karne ter v skrbi za svoj kulturni dvig in politično zrelost se njeno delavstvo uvršča med najzavednejše graditelje socializma. K tem visokim ciljem ga vodi in vzpodbuja tudi domače glasilo »Cinkarnar«, Žerjav Pražarna Vlivanje cinka. Zamenjava »mufelnov« je težavno delo Pri peči Delavec pri rezanju pločevine STRAN 28 29. DECEMBRA — S-tev. 52 Idilično klopotanje mlinskega kolesa je zamenjal ropot strojev TehstUna tovarna Šempeter v Saviniski dolini nehdai in danes TU so SE KALILI REVOLUCIONARJI Nedaleč proč od kraja, kamor ho- dijo turisti od blizu in daleč občudo- vati nagrobne spomenike rimskih ve- likašev nekdanje Celeje, domala skrita v drevju in obkrožena z hmeljskimi nasadi, stoji Tekstilna tovarna Šempe- ter. Tako skromna in majhna se zdi na oko, da skoraj ne bi mogk verjeti, da izpod pridnih rok tega kolektiva gre vsako leto tako ogromna količina belega platna. Pred 25 leti je na kraju stal star mlin, potem pa je idilično klopotanje zamenjal ropot tkalnih stro- jev. Petindvajset let ni veliko, toda bilo je dovolj, da je zgodovina tovarne do- kaj pestra. Po petih letih obratovanja je delavstvo tovarne preiskusilo svojo moč v razredni borbi in stavkalo z ra- mo ob rami z ostalimi tekstilci Slove- nije. Bližina najstarejše tekstilne to- varne v naših krajih Tekstilne tovar- ne v Preboldu je vplivala tudi na re- volucionarno razpoloženje razmeroma mladega kolektiva v Šempetru. Tu so se kalili revolucionarji, kasnejši ne- upogljivi borci narodne revolucije, prvctMDrci in soustanovitelji prve sa- vinjske čete. OD 80'O.C'OO NA MILIJON IN POL KVADRATNIH METROV PLATNA Po osvoboditvi so potrebe po zviša- nju proizvodnje vključile v krog bor- çey za večjo storilnost tudi šempeter- ske tekstilce. Prvo leto po vojni so se tolkli z težavami, pomanjkanjem su- rovin, z zastarelostjo in dotrajanostjo mehanizacije in pomanjkanjem stro- kovnega kadra. Trdo so se lotili dela in izvršili generalni remont strojev, hkrati iziboljšavali kvaliteto ter po- večavah delovno storilnost. Uspeh je bil tak, kot ga je mogoče pričakovati le pri kolektivu s sooalistično zavest- jo. V desetih celoletnih proizvodnih letih je kolektivu uspelo dvigniti ob- seg proizvodnje skoraj za 100 %. Prvo leto po vojni so proizvedli 800.000 kva- dratnih metrov platna, letos pa be- ležijo porast proizvodnje na milijon in pol kvadratnih metrov. VRNILI SO SE K OSNOVNEMU ASORTIMENTU PROIZVODNJE V Teksililni (tovarni v Šempetru, so zaradi potreb, ki jih je narekovalo tr- žišče večkrat spreminjali asortiment proizvodnje. Bila so obdobja, ko so po- leg osnovnega artikla proizvajali še na desetine drugih artiklov. Toda ker je kolektiv vedno budno spremljal potre- be tržišča, ni ' nikoli zašel v zagato s tem, da hi mu ostajale zaloge bla- ga. 80 % PROIZVEDENEGA BLAGA — V IZVOZ . .. Tekstilna tovarna v Šempetru je s svojo kvalitetno proizvodnjo vzbudila zanimanje na zunanjem tržišču. Dokler je bil asortiment proizvodnje širši, to- varna seveda ni mogla računati na možnosti izvoza, toda čim so začeli pro- izvajati samo navadno platno, beljeno in surovo, so začeli pošiljati v inozem- stvo, predvsem v Nemčijo, vedno več- je količine blaga. Izvoz bo tudi v bodoče 'izpolnjeval pretežni del njihovega komercialnega poslovanja. Drugo leto bo šlo okoU 80 % celotne proizvodnje v izvoz. 2IVAHNA DRUŠTVENA DEJAVNOST V KOLEKTIVU Kolektiv Tekstilne tovarne v Šem- petru ima izredno dober delavski svet in upravni odbor, ki se temeljito po- glabljata v probleme tovarne. Toda po- leg tega člani kolektiva tudi drugače živahno delujejo. Na lanskoletnem tekstilnem festivalu v Polzeli so se posebno iskazali njihovi strelci in igral- ci namiznega tenisa, za kar so dobili tudi pokale in diplome. Med njimi je tudi precej ribičev, saj je Savinja bli- zu. Igrajo radi šah, odbojko in druge športne panoge jim tudi niso tuje. Čeprav zaenkrat v tovarni še ni sa- mostojnega kulturnoprosvetnega dru- štva, to vendar ne pomeni, da se člani na tem področju ne udejstvujejo. Na- stopajo v sodelovanju s sekcijami, ki obstojajo v Šempetru, včasih pa se vključijo v programe skupaj z bližnjo tovarno nogavic v Polzeli. Ker pa se zanimanje za kulturno udejstvovanje vse bolj razširja, so skle- nili v ŠE:mi>eitru ustanovitvi delav- sko prosvetno društvo »Svoboda«, ki bo večino svojega članstva črpalo iz kolektiva tekstilne tovarne. BOJ ZA UREJENOST TOVARNE Tekstilno tovarno v Šempetru ni ta-^ ko lahko najti. To je nizka, po tleh'^ potegnjena stavba, dimnik pa je iz že- leza in ne preveč visok. Tovarna je bila pač postopoma grajena. Okoli nje je bilo nedavno še polno lesenih ba- rak, podjetje ni bilo ograjeno, uprava podjetja pa se še danes nahaja v pro- storih bivšega konjskega hieva. Po osvoboditvi so že marsikaj uredili. Predvsem so popravili stavbe. Zgradili so portirnico in sindikalno dvorano. Lani so dokončali prostor za shranje- vanje koles. Ena sama baraka še sto- ji v nanovo urejenem in lično ograje- nem dvorišču. Tudi ta bo v kratkem morala proč, kajti začeli bodo graditi novo poslopje za upravo podjetja. To so stvari, ki so že v načrtu za bližnjo bodočnost. Tovarne si'cer zaenkrat še ne nameravajo razširjati, pač pa bodo skrbeli za izboljšanje in obnovo stroj- nega parka in za stvari, ki bodo v korist podjetja v pogledu izboljšave kvalitete in znižanja lastnih stroškov. Neskončni trakovi belega platna se na vročem zraku sproti sušijo... Za tako delo je potrebna natančnost Strojno likanje blaga Drobne niti tečejo med prsti Velike bale platna so pripravljene ŽIČNA-Celje mlado podjetje z velikimi uspehi ' Na teh strojih pletejo mreže za žične ograje... Med podjetji, ki z uspehom poma- gajo širiti sloves Celja kot industrij- skega kraja, je tudi razmeroma maj- hen, toda izredno marljiv kolektiv, ki ga vsa Jugoslavija pozna po odličnih izdelkih in nosi naslov: TOVARNA ZiCNIH IZDELKOV ŽiCNA-Celie Ipavčeva ulica 20, telefon: 21-43 »Žična« je ena izmed novejših to- varn v industrijskem Celju in dopol- njuje vrsto industrijskih podjetij vzdolž Ipavčeve ulice na zahodni meji ožjega mestnega področja. Proizvodnja tega podjetja si je v kratkem času utrla pot ne samo po naši ožji, nasprotno, po vsej naši domovini. Zlasti zadnje čase, ko je kolektiv s pomočjo bolj- šega vodstva in z večjim elanom po- večal svojo proizvodnjo, povečal njen obseg in izboljšal kvaliteto izdelkov, je ugled »Žične« še bolj narastel, izgledi za napredek tovarne pa so postali pre- pričljivejši in trdnejši. NA VSAKEM KORAKU SREČUJEMO NJIHOVE IZDELKE Da, zares na vsakem koraku. Žične ograje okoli hiš, v rudnikih mreže za separacije, v spalnicah kot posteljne mreže in vzmeti. Pred komarji in mu- hami nas branijo na oknih njihove tan- ke mreže, v bolnišnicah kovinsko po- hištvo, rešetke v električnih štedilni- kih in hladilnikih, celo pastirji pozna- jo nagobčnike za govedo iz »Žične«. Nad štirideset različnih proizvodov roma iz tega podjetja v najrazličnejše kraje naše države. Našteli bomo naj- važnejše: POCINKANO ŠTIRIKOTNO PLETI- VO »UNIVERZAL«. — POCINKANI IN OSTALI TRANSPORTNI TRAKO- VI VSEH DIMENZIJ. — KARO PLE- TIVO. — POCINKANO ŠESTKOTNO PLETIVO »MERKUR«. CRNO^ŠEST- KOTNO PLETIVO. — CRNO ŠTIRI- KOTNO PLETIVO IN POBAKRENO PLETIVO. CRNA TKANINA. — CRNA »RA- BITZ« TKANINA. — POCINKANA TKANINA. _ POCINKANA »RA- BITZ« TKANINA. — MEDENA TKA- NINA. LESENI POSTELJNI VLOŽKI. — ŽELEZNI POSTELJNI VLOŽKI, КО- VINASTO POHIŠTVO, BOLNIŠKE POSTELJE. NOCNE OMARICE TER OSTALA BOLNIŠKA OPREMA! — ŠLARAFIJA ZA AVTOMOBILSKE SEDEŽE IN KAVCE. — POHIŠTVENE VZMETI. — M ALTER JE. — MREŽE ZA SEJANJE PESKA Z OPORO IN BREZ NJE. — REŠETKE ZA ELEK- TRIČNE HLADILNIKE IN ŠTEDIL- NIKE. — PREDPRAŽNIKE. — OGRAJ- NA POLJA. NAGOBČNIKE ZA GOVEDO. — ŠČITNIKE ZA NOGE. — OBESNE KOŠARICE ZA BOLNIŠKE POSTE- LJE. — SERVIRNE MIZICE ZA BOL- NIŠNICE, POLEG TEGA PA ŠE RAZ- LIČNE USLUGE KOT POPRAVILA ŽELEZNIH IN LESENIH POSTELJ- NIH VLOŽKOV. To so njihovi glavni proizvodi. Asor- timent proizvodnje pa nameravajo še razširiti, zlasti če bodo uspeli dobiti nekatere nove stroje za proizvodnjo sorodnih izdelkov iz aluminija. ŽELEZNI KAMGARN IN DRUGE ZANIMIVOSTI Proizvodnja v podjetju je zelo za- nimiva. Oddelek, kjer izdelujejo tka- nine iz tanke žice, se skoraj ne razli- kuje od tkalnic v tekstilnih tovarnah, Med sabo imenujejo najfinejše tkanine kar za »kamgarn«. Pa tudi drugi iz- delki »Žične« s svojo kvaliteto in trd- nostjo zagotavljajo podjetju dober ko- mercialni uspeh, obilico naročil in po- godb. V ENEM LETU: PROIZVODNJA POD PLANOM! NATO PRESEŽEK PLANA IN REKORDNA PROIZVOD- NJA V OBSTOJU TOVARNE. Tri tako velike korake zmore le ko- lektiv, v katerem so razmere zdrave, kjer se vsak posameznik trudi in kjer je organizacija dela na višku. ■ Prve štiri mesece letošnjega leta so; bili vedno pod planom. Pomanjkanje! električne energije opravičuje le manj-j ši odstotek krivde. Po prvem maju pa^ so v kolektivu zmenjali vodstvo, ko- lektiv se je združil v enotnost, izbolj- šali so organizacijo dela, povečali šted- njo, z izboljšanjem kvalitete podprli komercialne uspehe. Vsi so bili v eni četi; tako delavski svet, upravni od- bor, uprava podjetja, sindikat, skratka vsak posameznik. Od takrat je šlo navkreber. Mesečna poročila so iska- zala redni presežek, septembra so do- segli letni plan. Do konca leta pa se jim obeta v visokem presežku še re- kordna proizvodnja za vsa leta odkar tovarna obstoja. Ob takih uspehih in taki volji, ko- lektivu ne more spiodleteti. Žične mreže so iskano blago. Tudi tu pletejo žično »tkanino...« Eden izmed novejših proizvodov. Transporter za industrijo pletenin iz žice 29. decembra — Stev. 52 STRAN 29 MI ТКБМО. TKEMO, TKEMO... nx OBISKU v TEKSTiLivi TavAR!vi prj&b;olo li Л i J d preboldska tekstilna to- varna je med prvimi podjetji, ki so uvedla delavsko samo- upravljanje.' — v delavskem svetu je razdeljeno delo na strokovne komisije. — izko- riščanje statev je 90 odstot- no. — letni plan predvideva s milijonov metrov blaga. — elektropantogravura: prva v jugoslaviji. — tovarna je največji izvoznik tekstila v drŽavi. statve enakomerno teko... Vrata tkalnice so se odprla in vame je dahnil oglušujoč ropot. Velika dvo- rana je polna strojev. V tem oddelku Pridne roke med množico drobnih nitk. je malo ljudi. Bele drobne niti, skrbno razvrščene druga ob drugi, se tresejo in izginjajo v notranjost strojev. Bud- ne oči in skrbne roke delavcev pazijo nanje. Na drugi strani se vije iz stro- jev blago v dolgih, neskončnih balah. Ko hodiš tod, čutiš, da je tovarna srce, v katerem ljudje — kot kri v telesu — ustvarjajo sebi in nam. boljše življenjske pogoje. In zato so tudi po- vsem uoravičeni, da z delavskim sve- tom in upravnim odborom v podjetju sami gospodarijo. PROCES DELA V TOVARNI. — DELO V TKALNICI JE NORMIRANO . v navijalnici... Letni plan proizvodnje v preboldsW tekstilni tovarni je 8 milijonov me- trov, za katere porabijo skoraj 50 od- stotkov vsega bombaža, ki ga predela litijska predilnica. Preboldska tekstilna tovarna sestoji iz dveh vodilnih oddelkov: iz tkalnice in oplemenjevalnice. V vseh oddelkih je zaposlenih 700 delavcev, ki delajo v dveh izmenah, zadnje čase pa tudi v treh, ker je letošnjo pomlad zaradi re- dukcije električnega toka izpadla dvo- mesečna proizvodnja. V tovarni name- ravajo to nadoknaditi, zato so zapo- slili še okoli 40 mladih delavcev, ki bodo opravljali razna nekvalificirana dela, strokovnjaki in kvalificirani de- lavci pa bodo opravljali njim primer- na dela. V tkalnici, kjer je izkoriščanje State v 90 odstotno, je vse delo normi- rano. Pri delu so nenehne težave s kadrom, posebno primanjkuje kvalifi- ciranih in visoko kvalificiranih delov- nih moči. 540 avtomatičnih statev in 3 večbarv- ne tiskarske stroje ženejo trije par- ni kotli. Poleg vodne turbine na Bolski dela tudi parna. Obe skupaj dajeta let- no povprečno en milijon kWh, ostalo električno energijo, ki je p>otrebna za pogon, pa dobivajo iz omrežja DES. Premog dobivajo iz rudnika Zabukov- ca. V tiskarni uporabljajo za obžiga- nje blaga pred oplemenjevanjem ben- cinski generator. ELEKTROPANTOGRAVURA IN VZORCI V procesu dela v tovarni so najvaž- nejši vzorci, njihova kakovost in uči- nek. Od njih je odvisno (seveda tudi od kvalitete blaga) v kakšni meri 'bo šlo blago v promet. Podjetje naroča vzor- ce v inozemskih ateljejihi, precej pa jih dobi tudi iz ljubljanskega. Izbira vzor- cev se je prav letos precej obogatila, ker so v tovarni odprli nov oddelek elektropantogravuro, ki je prva ite vr- ste v Jugoslaviji. S tem se je proces dela precej poenostavil, prihranili bo- do pa tudi dragocene devize, saj je morala tovarna pretekla leta poslati valjčke na graviranje v Nemčijo. Se- daj, ko gravirajo vse valjčke doma, delajo vzorce tudi za Mariborsko tek- stilno tovarno, za tekstilno tovarno v Čakovcu ter Nišu in za lastno pod- jetje. IZVOZ BLAGA: ANGLIJA, ARAB- SKE DRŽAVE, INDONEZIJA, KITAJSKA, SSSR... Embalažna etiketa za Bližnji vzhod Preboldsika tekstilna tovarna je re- lativno in absolutno največji izvoznik tekstilnega blaga v državi. Surovo bla- go izvažajo že nekaj let v Anglijo ter Holandijo, kjer si ga deloma predelu- jejo za svoje potrebe. Prvo tržišče za tiskano blago je na- šla preboldska tekstilna tovarna v Tur- čiji, kasneje pa v Arabskih državah: Libanonu, Siriji itd. Ker se je začelo Arabsko tržišče osamosvajati, je začela pošiljati .svoje blago v Indonezijo, kjer se ji ie odprlo bogato tržišče. Prav tako so pričeli letos trgovati z Iranom, Per- zijo, Teheranom ter Kitajsko in SSSR, v manjših količinah pa pošiljajo blago tudi v Abesinijo in Madagaskar, v Sudan ter Mozambik v vzhodni Afri- ki. Promet je velik, vendar bi bil lahko še večji (in tudi zanimanje za blago bi še naraslo), če bi imeli v teh de- želah lastno trgovsko mrežo. Letno izvažajo od 40 do 60 odstot- kov celotne proizvodnje blaga, pred- vsem ženskih in letnih tkanin. Poleg tega delajo v preboldski tekstilni to- varni blago tudi za domači trg, pred- vsem za podeželje in delavstvo. Pri svojem delu so se odločili za masovno proizvodnjo ter ovrgli oziroma opu- stili modno. O DELAVSKEM SVETU IN SAMOUPRAVLJANJU Da je preboldska tekstilna tovarna dosegla po osvoboditvi take uspehe je nemala zasluga delavskega sveta ter delavskega samoupravljanja, ki so ga uvedli 3. septembra 1950, ko so spre- jeli delavci tovarno v svoje roke. Ze prvi delavski svet je začel resno ope- rativno posegati v proizvodnjo, kasnej- ši pa, ki so mu sledili, so še uspešneje reševali težavne naloge in odigrali še vidnejšo aktivno vlogo. V vse doseda- nje delavske svete so poleg delavcev volili tudi strokovnjake. Letošnje vo- litve v delaski svet so izvedli na pod- lagi ankete, v njem pa je med drugimi zastopanih tudi 6 žena in 6 mladincev. Delo sedanjega delavskega sveta pre- boldske tekstilne tovarne je porazde- ljeno na 6 strokovnih komisij. Poleg komisije za proizvodnjo je komisija za vzgojo in lizobrazbo kadrov. Ta je organizirala v preteklem letu tečaj za kvalificirane in polkvalificirane delav- ce. Nato je še komisija za finančna vprašanja, ki načelno rešuje režije fi- načnega vprašanja podjetja, in komisi- ja za delovno disciplino in zaščito zdravja, ki je v povezavi z HTZ in posebnim referentom. Poleg teh sta še komisija za analizo komercialnega poslovanja ter komisija za norme in tarife. S pomočjo teh komisij lahko delav- ski svet uspešno rešuje razne opera- tivne probleme, probleme proizvodnje, kadrov itd. Vedno bolj prevladuje li-„ nija kolektivnega upravljanja: tako poročajo na sejeih delavskega sveta o delu posameznih komisii delavci sami, kajti le tako lahko sodeluje pri delav- skem samoupravljanju večina delav- cev. Anton Herman, vodja odevalnice, je že drugo leto član delavskega sveta. Sam pravi: »Sprva, mislim na leto 1950, so nekateri delavci skeptično in z nezaupanjem gledali na delavski svet, toda večina se je njegovega pomena in vloge zavedla že takoj v začetku. Menim, da je delavsko samoupravlja- nje močan faktor za uspešno delo. Od- kar i e v tovarni delavski svet, se je odnos do dela v mnogočem spremenil.« NEKAJ BESED O DPD »SVOBODA« Minili so časi, ko so morali delavci delati tudi dvanajst ur na dan. Sedaj se udejstvujejo tudi v DPD »Svoboda«, kjer je težišče vsega prosvetnega dela.^ V »Svobodo« so vključene gledališka, pevska, glasbena, šahovska, kegljaška, izletniška in lutkovna sekcija. Društvo ima tudi precej veliko in obširno ljud- sko knjižnico, ki je ena najbogatejših v vsej okolici ter delavsko čitalnico. V te društvene sekcije, ki jih je ustano- vila sindikalna oodružnica preboldske tekstilne tovarne, so vključeni vsi ti- sti, ki čutijo sposobnost in veselje do dela v njih. 1842., 1936. IN 1950. LETO Preboldska tekstilna tovarna, ki je bila videti kot kvadrat s petimi nizki- mi nadstropji, je začela obratovati le- ta 1842. Velik požar 6. februarja 1868. jo je popolnoma uničil, tako da je za nekaj časa prenehala obratovati. Stiri leta kasneje so v njej spet pričeli z delom. Obrat je iz leta v leto rastel ter se tudi tehnično izpopolnjeval. Last- niki so se neprenehoma menjavali, to* da to v glavnem ni v ničemer spreme- nilo obupnega položaja zapostavljene- ga delavstva. Po prvi svetovni vojni je država sek- vestirala podjetje, ki je pričelo leta 1920. pod nadzorstvom deželne vlade v Ljubljani, 1932. je prišla v Mautner- jevo last, dokler jo ni po osvoboditvi prevzela država. Položaj delavstva res ni bil zavidanja vreden, saj so delavci delali tudi do dvanajst ur na dan. Kasneje, ob prihodu v naše stoletje, so se razmere spremenile, ker j e zače- lo v delavskih vrstah rasti prepriča- nje, da so oni tisti, ki' omogočajo to- varnarju zaslužek. Pojavili so se prvi komunisti in ko je leta 1936 izbruh- nila v tekstilni industrij^ splošna stav- ka, je moral Mautner, tedanji lastnik tovarne, kloniti in priznati delavcem njihove zahteve. Po tem uspehu je moč delavcev narasla. Tudi med drugo svetovno vojno so Preboldčani trpeli: izseljevanje, ple- njenje, streljanje... 147 žrtev je dal Prebold z okolico. Toda po osvobo- ditvi so delavci pričeli znova. Ko so 3. septembra prevzeli tovarno v svoje roke. so začutili, kaj so z njo dobili. Zavedali so se, da je za vselej minilo gospostvo posameznikov in da sami vedno krepkeje vodijo svoje premože- nje, odločajo o svojih pogojih in o vsem delu. Zgodilo se je, da so postali iz- koriščani delavci in nekdanji podlož- niki gospodarji na svojih tleh. Najstarejša tekstilna tovarna v cdj- ski okolici in Jugoslaviji sploh se lah- ko ponaša z zdravim delavskim ka- di-om. Res, iz naroda hlapcev nastaja nov narod gospodarjev, ki so skozi stoletje obstoja tovarne zagotovili slo- venstvu močno industrijo. V oddelku elektropantogravure, kjer pripravljajo valje za tiskanje blaga Ena najstarejših delavk pri stroju Blago v okusni embalaži ima višjo prodajno vrednost Tisikanje vzorcev na blago STRAN 30 29. DECEMBRA — Slev. 52 Mladi delavci za najstareJšlTii usnjarsbimi stroji $oštanJsRl usnjarji imajo velike načrfe^ ki jiti bouo 2s lastno prizadevnostjo ure&nicili Jesen je rahlo barvala naravo, ko emo obiskali Šaleško dolino. To pot smo se namenili v našo najstarejšo tovarna usnja v Šoštanju. Ni ie bilo težko najti, čeprav stisnje- na med Pako in hribom že nekaj let ni več v središču pozornosti. Dandanes se ljudje bolj zanimajo za nove ob- jekte, ki rastejo po dolini, tovarna usnja pa jim je postala že vskadanja. Zato pa jo toliko bolj cenijo in pozna- jo naši čevljarji ter tovarne čevljev in obutve, ki so njen glavni odjemalec. NAJSTAREJŠI v drŽavi v Šoštanju je izdelava usnja že sta- ra. Prvi početki usnjarstva segajo tja v leto 1788, ko so delali usnje še na obrtniški način brez strojev ter je bil glavni izdelek samo fini likanec (blank usnje). Delovna izkustva so se prena- šala iz roda v rod ter še danes delajo potomci prvih usnjarjev v Šoštanju. Ze v prvi dobi svojega obstoja so si v tedanji tovarni priborili najvišje kva- litetno priznanje — konjsko glavo, me- rilo kvalitete. Pozneje so prešli polagoma na stroj- no obdelavo ter lahko še danes vidimo v tovarni mlade delavce za najstarej- šimi usnjarskimi stroji. Pred prvo svetovno vojno so prede- lali okrog 7000 kg golice dnevno, kar je bilo za tiste čase kar precej. Po- zneje so se lotili izdelave poleg likan- ca še različnega podplatnega in gor- njega usnja. Tovarna se je vedno bolj Sirila, vendar na žalost brez smotrne- ga načrta, kar je videti še danes. Ved- no več je bilo zaposlenih, proizvodnja je naraščala. STANJE PO VOJNI Vojna je z ljudsko revolucijo spre- menila tudi lastništvo tovarne. Delav- ci so po zaslugi zavednih tovarišev in strokovnjakov očuvali obrate pred uni- čenjem ter po osvoboditvi takoj pri- čeli z delom. Sprememba lastništva se je kmalu odrazila pri preseganju plan- skih obveznosti, ki so se povečale od 9 do 20 odstotkov letno. Priznanja niso izostala: Kolektiv je prejel dvakrat prehodno zvezno zastavo in trikrat pri- znanje glavnega odbora sindikatov Ju- goslavije, V letu 1952 je tovarna prešla iz plan- ske distribucije na samostojno pKJslo- vanje. Nešteto težav je bilo treba pre- magati. Borili so se za trg in suro- vine. Storilnost je naraščala vsa ta leta. Ce vzamemo po stanju v letu 1947 in- deks 100 odst., je znašala storilnost leta 1950 že 120 odst. in leta 1954 kar 125 odstotkov. Danes dela v tovarni že preko 90 odst. zaposlenih po tehnično ugotovljenih normah. Kao vse izdelujejo? Podplatne gar- niture, specialne krupone, »Aga« kru- pone za lepljeno obutev, mastno kira- vino. vse vrste boksa, različno galan- terijsko in tehnično usnje in v zad- njem času tudi lak — usnje. Letna zmogljivost vseh usnjarn v državi je 41 tisoč ton, šoštanjske okrog 4500 ton. Izkoriščajo pa zmogljivosti le kakih 3500 ton, ker imajo premalo surovin, to je surovih kož, ki prihajajo iz uvoza. Da dobro delajo nam pove tudi to, da so izpolnili lanskoletni proizvodni načrt z 99,91 odst., finančnega pa s 108 odstotki. Z uspehom so delali tudi le- tos navzlic težavam. DELAVSKO UPRAVLJANJE V letu 1950 so usnjarji prevzeli to- varno v svoje upravljanje. Člani izvo- ljenega delavskega sveta že nekaj let uspešno vodijo svoje podjetje, pravil- no ocenjujejo vrsto perečih vprašanj ter sprejemajo ustrezne sklepe, da je delo v tovarni uspešno. Delavski svet šteje 35 članov, od ka- terih pa je le ena žena. Ti zastopajo danes preko 500 članov kolektiva v upravljanju tovarne. Tako delavski svet kot upravni odbor se redno sesta- jata, v pomoč pa so jima razne komi- sije. Z delom organov upravljanja pa je redno seznanjen tudi kolektiv, saj mnogokrat člani prisostvujejo zase- danjam. Nemalo se trudi tudi direktor tovar- ne tov. Andrej Stegnar, ki je tako kot oče skrben pa tudi strog za svoj ko- lektiv. Ljubi red in disciplino ter zato ni čudno, da najdeno vse to poleg prijaznosti v šoštanjski tovarni usnja. Tovarna usnja v Šoštanju Strojno likanje usnja USPEŠNO DELO ORGANIZACIJ Usnjarji se v svojem prostem času radi posvetijo tovarniškim organizaci- jam. V sindikalni podružnici so vola-. Direktor tov. Andrej Stegnar njeni vsi. Tu rešujejo vrsto najrazlič- nejših problemov. V kulturnem oziru se združujejo v domači Svobodi, kjer radi iSrajo, po- jejo ter se izobražujejo. Njihova to- varniška godba je znana daleč naokoli. Precej članov ima tudi tovarniška gasilska četa. Ta je povsod na mestu, kjer ie treba gasiti ali kako drugače nuditi pomoč. Pridno gojijo tudi razne športe, bolj sebi v razvedrilo in zabavo kot pa za prvenstvo. Za razvedrilo radi tudi po- hitijo na Sleme, kjer ima planinsko društvo svoj dom, ki so si ga s po- močjo tovarne sami postavili. IN BODOČNOST Kar precej načrtov imajo. Največja naloga bo vsekakor opraviti postavlje- ni plan rekonstrukcije tovarne v letih 1956 do 1961. Tovarna je že precej za- starela ter so si zato postavui tri glav- ne naloge: odstraniti ozka grla v pro- izvodnji, odstraniti higiensko tehnične nedostatke ter dopolniti in zamenjati zastarelo strojno in drugo _opremo. S prvimi deli na tem področju so že pričeli. Šoštanjski usnjarji so dosledni in pridni ter smo zato prepričani, da bodo vse te načrte in še kup drugih v prihodnjih letih z lastno prizadevnostjo uresničili. Gotovo je, da bo tu poma- gala tudi naša ljudska oblast, da bo tovarna v bodočnosti dala še večje ko- ličine kvalitetnega usnja. Lesna industrija v središču kozjanskega „pragozda" z razsežnimi gozdovi pokrito Kozjan- sko od Boča do Bohorja si je ohranilo nekdanjd nadimek »kozjanski p'-asozd«. To področje, ki je izredno bogato na gozdovih, je kot nalašč ustvarjeno za razvoj lesne industrije. Nič čudnega torej n:, da je v Mestinju, v senci raz- sežnega Boča zraslo podjetje »LESNA INDUSTRIJA MESTINJE« Podijetje se je po osvoboditvi precej razvilo. Poleg nekdanjega žagarskega obrata so razvili tud: mizarsko dejav- nost in v zadnjem času osvojili serij- sko proizvodnjo. Za razliko od ostalih podjetij, k; imajo podobno dejavnost, so prišh do originalne ideje, Začeli so proizvajati šolsko pohištvo, ki ga do- slej nobena lesna industrija ni serijsko izdelovala. Poleg stolov je šolsko po- hištvo sedaj poglavitna proizvodnja te- ga kolektiva. KvalL'eta njihovih iz- delkov jim j e v kratkem času prinesla veKko naročil, ki zagotavljajo podjetju nemoteno proizvodnjo, poleg tega pa z lastno žago izvršujejo žagarske usluge, odkupujejo ter prodajajo rezan les. Kolektiv je sicer majhen, saj šteje okoli 70 delavcev in uslužbencev, toda vse kaže, da bo z iznajdljivostjo in dobro kvaliteto svojih izdelkov uspelo podjetje v prihodnjosti tudi razširiti. Rast in napredek industrije v tem delu našega okraja pa je zelo potrebna, kaj- ti kozjansko področje bo v naši novi državi prej ali slej izgubilo pečat go- spodarske in kulturne zaostalosti. Lesna drča na Boču Pogled na obratna poslopja lesne industrije v Mestinju Tovarna „Kosirof v Slovenskih Konjicah edina te vrste v državi Malokdo ve, da v našem okraju že vrsto let uspešno deluje v Slov. Konji- cah tovarna usnjarskih in čevljarskih strojev, KOSTROJ. Zanjo vedo pred- vsem naše tovarne usnja in čevljarji, saj se v zadregi mnogokrat obračajo na ta prizadevni in skromni kolektiv, ki prihrani naši državi kar precejšnje devize. Tovarna je namreč edina te vrste v naši državi, ki zalaga omenjeno industrijo s kvalitetnimi domačimi strojii. Začeli so pravzaprav kaj skromno. Po osvoboditvi je bila tovarna »KO- STROJ«, tako jo danes nazivajo, le uničena mehanična dalavnica tovarne usnja v Konjicah. Ko so jo s prizade- vanjem domačih strokovnih kadrov ob- novili, je postala mehanična delavnica reparaturna delavnica vseh usnjarskih strojev in naprav v usnjarni Konjice. Pozneje so začeH z uslužnostnimi deli in reparaturami še za druge, kar je privedlo do osamosvojitve. Nekaj časa so se res še bavili kot mehanična delavnica in izrazito remont- no podjetje, pozneje pa so preusmerili svojo dejavnost tudi na izdelavo novih strojev. Da so bili v tem poslu uspešni kaže dejstvo, da so v preteklem letu izdelali strojev za obdelavo usnja v skupni teži 71,4 tone, letošnji polletni plan pa so izpolnili s HO odstotki. V tovarni delajo na dve izmeni, kar kaže, da imajo precej naročil. Zadnje čase se za izdelke KOSTROJ zanimajo tudi v inozemstvu. Trenutno i e zaposlenih skoraj 80 lju- di, od katerih jih je večina kvalifici- ranih delavcev. Precej imajo tudi va- jencev, kar kaže, da mladim kadrom posvečajo kar največjo pozornost. Ker vel.ko proizvajajo, je v podjetju tudi precejšnja delovna storilnost, saj v podjetju ne poznajo lenarjenja ter brezdelja ter vsi pridno delajo na svo- jih delovnih mestih. Zaradi vedno večjega povpraševanja po usnjarskih in čevljarskih strojih do- mače izdelave imajo pri svojem delu tudi precejšnje težave. Se vedno jim primanjkuje primerne strojne opreme, pa tudi s prostorom so na tesnem. Po- sebno slednje je problematično, saj prav pomanjkanje primernega prostora predstavlja ozko grlo proizvodnje. Radi bi se razširui ter bo zato po- trebna rekonstrukcija vseh objektoT tovarne. To jim pa zaenkrat še ne b» mogoče izvesti ter bodo morali s temi načrti še nekoliko počakati. Merilni stroj za površinsko merjenje usnja »Kostroj« 29. DECEMBRA — Stev. 52 STRAN 31 Konjiškim usnjarjem nikdar ne zmanjka načrtov NJIHOVI IZDELKI SO ZELO ISKANI NA DOMAČEM IN TUJEM TRGU V zadnjih petdesetih letih se je ob vznožju Konjiške gore razvil velik kombinat usnjarske industrije, imeno- van tudi KONUS. Od prvih začetkov dela konjiških usnjarjev pa do danes je morala preteči kar precej dolga vrsta let. da sta se način ter obdelava surovih kož tako izpopolnila in moder- nizirala, da dela v sedanjem obsegu in kvaliteti. Pogled na del Slov. Konjic in »Konus« Skromni začetki Prve poizkuse izdelovanja usnja v Slovenskih Konjicah zasledimo šele okrog leta 1894, ko je neki priva'nik še na obrtniški način pričel z obdelavo surovih kož. Kako majhen obrat je to bil, nam pove dejstvo, da sta dva usnjarja in štirje težaki opravljali vsa dela ročno brez kakršnih коЦ strojev. Potrebe so naraščale, blizu in daleč so pričeli uporabljati usnje domačih mojstrov, delavnica se je širila. Leta 1900 so postavili ob potoku Mlinščici prve stroje ter na ta način zaznamovali precejšen napredek za tiste čase. Po- zneje se je obrat še bolj razširil, usnjar- na je pričela preraščati v pravo tovar- no. Po prvi svetovni vojni so postavili že kotlovnico s 50 m dimnikom. Število zaposlenih se je dvignilo na 200, kar je bilo tedaj za Konjice že kar precej. Se en pomemben dogodek beležijo iz te dobe. Zaradi slabih razmer in delov- nih pogojev so delavci leta 1937 organi- zirali stavko. Osem dni so kljubovali terorju in preganjanju, potem pa so morali pwpustiti. Cena te stavke je bila precejšnja — 38 delavcev je tedanji lastnik odpustil, ker so se mu zdeli prenevarni! * Stanje po osrobodfft;i Po osvoboditvi so našli delavci to- varn sokoraj prazno in opustošeno. Okupator je odpeljal s seboj večino strojev, kar pa je ostalo, so umikajoči Vlasovci zažgali. Delovni kolektiv ni obupal. Takoj je pričel z obnovo ter se zagrizel v izpol- njevanje planskih nalog v izdelavi usnja. V letu 1946 so namočili že 70 odstotkov namoka več kot pred vojno. Leto pozneje pa so zabeležili že 450 zaposlenih. Poleg popravila starih objektov so se lotili tudi gradnje novih. Zrastla je nova kotlovnica, novi delovni prostori. V letu 1950 so tovarno skoraj v celoti obnovili, preraščati je pričela v pravi kombinat usnjarske industrije, kjer je sedaj zaposlenih več kot 500 ljudi. Stopnja v izdelavi umetnega usnja »Konita« Proizvodnja v KONUSU sedaj izdelujejo vse vr- ste rastlinsko in kromno strojenega usnja ter vse vrste usnja za tehnične potrebe. Pomembna je tudi proizvod- nja tehnične konfekcije, to je predvsem najrazličnejših jermenov ter pikerjev (za potrebe usnjarske industrije). V zadnjih letih pa izdelujejo še umetno usnje, imenovano tudi »Konit«, ki po- staja iskana surovina v čevljarski in drugih industrijah. V KONUSU sedaj predelajo okrog 14.000 kg namoka dnevno. Navzlic te- mu pa kapacitete niso popolnoma izko- riščene zaradi znanih težav, s katerimi ee mora že nekaj let boriti vsa naša usnjarska industrija. Zanimivi so tudi podatki o doseženem brutoproduktu na enega zaposlenega. V letu 1945 je znašal nekaj več kot dva milijona dinarjev. Pet let pozneje pa je dosegla že 4,5 milijona din, lani pa 5,5 milijona din. Računajo, da bo letos ostal predvidoma isti, ker vsi fi- nalni izdelki kombinata ne bodo dali tolikega finančnega efekta kot čista predelava kož. Izdelali bodo namreč več teh izdelkov, z manjšo vrednostjo, ker so ostali industriji nujno potrebni. Na splošno lahko ugotovimo, da je proizvodni proces v KONUSU dobro organiziran, saj teče delo skoraj na te- kočem traku. Skupno dela po normah kakih 90 odst. vseh zaposlenih. To so vsi razen onih v pisarnah in.pomožnih obratih. Delovni proces se odvija v nasled- njih obratih oziroma oddelkih: usnjar- ni, tehnični konfekciji in umetnem usnju. To je razdelitev le na glavne proizvodne skupine, ki se pozneje še delijo, povezujejo in dopolnjujejo. Usnjarna Izdelovanje usnja je pravzaprav v KONUSU osnovna dejavnost in isto- časno surovinska baza za ostale obra- te. Tu izdelujejo vse vrste usnja, za kar uporabljajo vse vrste surovih kož. Izjeme so le svinjske kože in pa drob- nica, ki pri izdelavi ne pride v poštev. Proizvodnega procesa ne bomo na- števali. Omenimo naj le, da so izdelki usnjarne znano in iskano blago ne le na domačem, ampak tudi na tujem tr- gu. Za izvoz dajejo največ kvalitetno gornje kromno strojeno usnje ter .spe- cialno podplatno usnje. Domači kupci pa so predvsem tovarne čevljev kot Peko, Planika, Novo mesto. Proleter — Beograd, Borac — Travnik, Bosna — Banja Luka in drugi. Kakih 30 odstotkov izdelanega usnja pa prodajo preko svojih trgovin in skladišč, ki so v Ljubljani, Ptuju, No- vem Sadu in Beogradu. Tehnična potreba Po letu 1945 se je obrat tehnične kon- fekcije precej razširil. Od prvotne iz- delave jermenov in utenzilij so prešli še na izdelavo drugih predmetov, po- sebno onih, ki so iskani na tržišču. To so predvsem bili piker j i, ki se uporabljajo kot pomožni deli v tek- stilni industriji. Z izdelavo teh izdel- kov so bile pri nas vedno precejšnje težave, posebno še ob razformiranju ljubljanske tovarne »Indus«, ki je iz- delovala Rikerje. Nekaj časa jih je tekstilna industrija dobivala iz uvoza, pozneje pa so jih pričeli delati v KO- NUSU. Lani so nabavili za pikerijo nekoj novih strojev ter sedaj tečs pro- izvodnja brez reklamacij. Omenimo naj še, da pikerje izdeluje le še neki manj- ši obrat v Leskovcu (Srbija). _ Umetno usnje Izdelava umetnega usnja je udoma- čena že skoraj povsod po svetu, neko- liko manj pa v naši državi. V KO- NUSU so takšno usnje že izdelovali med vojno, po osvoboditvi pa tej pro- izvodnji niso posvečali tolike pozorno- sti. Delo so opustili, saj so imeli dovolj skrbi v izdelavi pravega usnja. S poizkusi so nadaljevali v letu 1948 in pozneje. Zaradi pomanjkanja stro- kovnega kadra in nekaterih surovin (vezilnega materiala) niso uspeli. Leta 1954 so s pridobljenimi izkušnjami zo- pet pričeli z delom in to pot tudi uspeli. Tega leta so izdelali kakih 30 ton umetnega usnja — »Konita«, lani pa že 154 ton. Računajo, da bo letos znašala proizvodnja kakih 20O ton, prihodnje leto pa približno 340 ton, kar je pre- cejšen napredek. Osnovna surovina pri izdelavi »Ko- nita« so odpadki pravega usnja, ki na- stajajo pri proizvodnji. Letno nastane teh odpadkov v vseh usnjarnah v dr- žavi za kakih 3.000 ton, ki ostanejo т preteženi večini neizkoriščeni. Izjema je seveda KONUS, kjer se predelajo v umetno usnje in to po posebnem po- stopku s pomočjo vezilnega materiala. Zmes stiskajo s stiskalnicami ter na ta način potem dobijo umetno usnje. Takšno usnje predstavlja pomemben prihranek pravega usnja, katerega po- trošnja je precejšnja. Uporabnost umet- nega usnja je vsestranska, predvsem pa gre za notranje dele i>et pri čevljih, za vmesne dele pri podplatih, za copa- te, vložke, ščitnike pri čepicah, razna tesnila in galanterijo sploh. Ima pa tu- di precijšnjo bodočnost, saj je umetn» usnje danes mogoče uporabiti že skoraj povsod kot nadomestek pravega usnja, seveda v najcenejši obliki. Tovarne delavcem s tem geslom so v letu 1950 tudi v KONUSU prevzeli tovarno delavci v svoje roke. Z izvolitvijo organov de- lavskega upravljanja se je kolektivu izpolnilna davna želja, za katero so se morali boriti vsa leta obstoja tovarne. Sedaj upravlja s podjetjem že tretji delavski svet, ki šteje 23 članov, in di- rektor tov. Drago Prec. Med člani sta tudi dve tovarišici (razmerje med zaposlenimi je 70 proti 30 v korist moških) ter štirje mladinci. Organi delavskega upravljanja se redno sestajajo ter samostojno rešujejo vsa vprašanja. Drobne zadeve prepu- ščajo v obravnavo stalnim komisijam delavskega sveta, ki nato sestavi ustrez- ne predloge. O vseh sklepih je sezna- njen tudi kolektiv preko razglasne de- ske ali direktno preko sestankov sin- dikalne podružnice. , Tovsrno usnja HONUS Slov. Konjice Telegrami: K O N U S - Konjice Telefoni: centrala 1 direktor 22 Pri barvalnem stroju za gornje usnje j Orgamzaciie v Konusu €thttvne Člani kolektiva se živahno udejstvu- jejo v mnogih organizacijah, tako v okviru svojega kombinata kot tudi iz- ven njega. Brez dvoma je najuspešnejše delo sindikalne p>odružnice, kjer je vključenih preko 95 odstotkov vseh za- poslenih. Člani sQ dejansko vsi, vendar so nekateri v zaostanku s članarino ali pa jo plačujejo neredno. Preko sindikalnih sestankov rešujejo vrsto vprašanj, ki zahtevajo tako sin- dikalno delo kot tudi delo v kombinatu. Največ obravnave pa je seveda posve- čeno tarifnim, premijskim in drugim pravilnikom, delu v obratih, proizvod- nji in drugo. Mladinska organizacija šteje 56 čla- nov. Aktiv je med najboljšimi v ob- čini. Mladina se redno sestaja in splok uspešno deluje. Večje število članov je vključenih tudi v konjiški Svobodi, kjer se prid- no udejstvujejo na kulturnoprosvetnem področju. V okviru kombinata deluje tudi godba na pihala, ki z nastopi raz- veseljuje kolektiv, radi pa jo poslušajo Konjičani in okoličani. Člani kolektiva so nadalje še člani športnih organizacij ter Partizana in njegovih sekcij, nadalje strelske dru- žine, planinskega društva in druga. V KONUSU imajo tudi svojo gasil- sko četo, za katero menijo na občinski gasilski zvezi, da je najboljša v občini. V materialnem px)gledu tako gasilski četi kot tudi drugim društvom in or- ganizacijam izdatno i>omaga kolektiv. Načrtov ne manjka Od prvih začetkov do danes je KO- NUS prehodil dolgo pot. Mnoge težave so morali premagati. Razvojna pot je bila posebno usp>ešna od leta 1945 da- lje, ko od tedaj dalje dosegajo uspehe na vseh področjih, tako delovnih in drugih. Priznanj in pohval za njihovo delo ne manjka. Najlepši priznanji pa sta dve prehodni zastavi sindkata usnjarjev FLRJ. To pa ni vzrok, da bi počivali na lavorikah. Se bolj vneto sestavljajo načrte za delo v bodoče. Predvsem bodo skušali povečati na- mok na 15.000 kg na dan, kar bo dalo v letu 1956 kake 4 milijarde dinarjev brutoprodukta. V načrtu imajo zgradi- tev novega oddelka za umetno usnje, saj so potrebe po njem vedno večje, potrošniki pa spoznavajo njegovo ce- nenost, elastičnost, trpežnost in seveda tudi kvaliteto. Izdelovati ga bodo pri- čeli po novem tehničnem postopku, kar bo še bolj izboljšalo kvaliteto in zu- nanji izgled. Mnenja so, da mnogi proizvodni pro- cesi v kombinatu še niso tako dognani na takšni tehnični višini. To bodo iz- boljšali z ustanovitvijo znanstvene skupine, ki se bo bavila z modernimi izsledki proizvodnih procesov v izde- lavi usnin in d'-ugih proizvodov v ko- njiškem KONUSU. Med najvažnejše naloge pa seveda štejejo tudi vzgojo kadrov. Ze sedaj prirejajo vsako leto po dva tečaja za pridobitev potrebnih kvalifikacij za- poslenih. Uspehi so kar precejšnji, saj si je že okrog 50 odstotkov pridobilo' v tovarni potrebno kvalifikacijo. Ta na- čin dela je že pokazal koristne rezul- tate. Vsi starejši mojstri imajo v p>o- moč in uvajanje mlajše tovariše, ki jih bodo pozneje po njihovem odhodu v zasluženi pokoj lahko uspešno zame- njali. V kratkem smo skušali prikazati rast in delo konjiškega kombinata usnja KONUSA. Doba, čeprav kratka, je hila uspešna, saj uspehi niso izostali ter so danes vidni. Prepričani smo, da bodo v KONUSU tudi v bodoče s tako požrtvovalnostjo delali, da bodo delovni ljudje in ko- lektivi tudi v bodoče s konjiškimi pro- izvoda zadovoljna. Izdelki tehnične konfekcije STRAN 32 29. DECEMBRA — Stev. 52 ZAKAJ IMI VEČ „MAVRICE"? trgovsko po jjetje jadran v vrsti najbolj obiskanih trgovin v c£ljü Vsaka trgovina zaslovi i>o svojem blagu, njegovi izbiri, kvaliteti in dobri postrežbi. Tako je bilo tudi z »Mavri- co« v Celju. Na tisoče ljudi je vsak dan odpiralo in zapiralo njena vrata, ob- loženih z zavojčki in najrazličnejšimi posodami ali pa vpreženih v ročne vo- zičke, da odpeljejo kupljeno blago. Uslužbenci industrijskih podjetij, obrt- niki, nameščenci, gospodinje, vajenci in otroci, vse se je zatekalo k »Mavri- ci« po to in ono. Ko me je dober prijatelj vprašal na postaji, kje je tista Mavrica, kjer se dobi vse, kar potrebuješ za svoje za- sebno gospodarstvo, sem mu rekel, da »Mavrice« ni več, mu je zaprlo sapo. Kje bo sedaj dobil dve strani napisa- nih predmetov za sebe in znance iz daljnega kraja? Pojasnil sem mu: »Po- tolaži se, saj trgovina še stoji in dela, samo preimenovala se je v trgovsko podjetje »JADRAN«. Kako se je to zgodilo? Leta 1952 je bilo itötanoyljeno tcgpvr sko podjetje JADRAN s tremi poslo- valnicani);: Mavrica (bivši Ravnikar), Papirnica (bivši Coricar) in Kopitar (usnje) v Stanetovi ulici, vse tri pod skupno upravo Jadran. Že istega leta je Papirnico prevzela Založba Mladin- ska knjiga in jo preuredila v knjigo- tržno podjetje. Poslovalnica Kopitar je s prodajo usnja in specialnih predme- tov v svojem poslovanju presegla svoj delokrog in zato postala samostojno podjetje PODPLAT, znano tudi izven celjskega okraja. Osameli JADRAN s svojo poslovalni- co »Mavrico« je nato moral prevzeti od bivšega trgovskega podjetja »Ke- mični izdelki — Usnje v Celju« grosistič- ni oddelek, zato je svojo poslovalnico Mavrico preimenoval v Jadran-detajL Kot grosistično podjetje ima JADRAJO svoj oddelek na Trgu mučenikov, po- leg poslovalnice Jadran-detajl pa še drogerijo v Stanetovi ulici (bivši Vrto- vec). Veletrgovina JADRAN zalaga z bar- vami, laki in neštetimi predmeti za- druge in trgovska podjetja za ves celj- ski okraj in Trbovlje, posega pa tudi v Maribor, Krapino in Varaždin. Kot trgovina vsakovrstnih barv, olj- natih in suhih, slikarskega pribora, olj, špirita, mila, mavca, bencina, smole, žvepla, raznih čistilnih in pralnih sred- stev itd., je to trgovsko podjetje po- stalo posredovalec predmetov najširše potrošnje. Razumljivo je, da potrebuje tako tr- govsko podjetje tudi primerne prosto- re. V minulem letu si je uredilo vsaj pisarniške. Prizadeva pa si tudi za pre- ureditev lokala JADRAN - DETAJL. Zelo pereč problem so skladišča, ki za- radi vnetljivih predmetov ne ustrezajo več. Zaloge blaga so razmeščene na štirih straneh, zato je delo trgovskega kolektiva zelo naporno. Naraščajoči obisk potrošnikov terja potrpežljivost na obeh straneh, pri kupcu in proda- jalcu. Kljub temu se trgovski posli od- vijajo z bliskovito naglico, kar je za- sluga postrežljivih nameščencev. Podjetje nabavlja blago iz vse Jugo- slavije. Prek uvoznih podjetij CHEMO- Ljubljana in TRGOCENTER Novi Sad dobivamo iz inozemstva še klej, šelak, plovec in anilinske barve, dočim so ostali predmeti iz domače proizvodnje. Zaloge blaga se stalno dopolnjujejo, le pri predmetih iz uvoženih surovin nastajajo še težave. Za tako trgovino je potreben spe- cializiran kader nameščencev. Podjetje si ga vzgaja v lastnem delokrogu. Uprava in delavski svet neprestano skrbita za prospeh podjetja v strem- ljenju za čim zadovoljivejšo postrežbo našega delovnega človeka. Zaradi ne- varnosti pred požarom ima organizi- rano lastno gasilsko ekipo, ki nepre- stano pazi na morebitne povzročitelje nezgode. Kako je s cenami? Želeti je, da bi bile čim nižje. Zaradi nekaterih uvo- ženih surovin naše cene še niso sta- bilne. Grosistično in detajlistično trgovsko podjetje JADRAN v Celju, ki ima svo- je poslovne prostore na Trgu mučeni- kov, je pomemben člen našega gospo- darstva. Notranjost trgovine »Jadran« v Stanetovi ulici Lesno podjeije Šempeter v Savinjski dolini Del obratnih stavb in skladišče lesa lesnega podjetja v Šempetru Ob poti, ki iz Šempetra vodi mimo rimskih izkopanin sredi hmeljišč in njiv stojijo nizke stavbe, pred njimi pa so velike skladovnice rezanega le- sa. Tu dela kokktiv lesno industrijske- ga podjetij a »Lesno podjetje Sempe- ter«. Že prvi pogled na te stavbe kaže, da so podjetje razširili šele po vojni v industrijski obrat, prej je bila tam le manjša delavnica. Da je ta kolektiv uspel v nekaj letih dobiti sloves lesne ¿ndustrije, da je proizvodnjo v svojih obratih lahko tako povečal, je gotovo prvenstveno zasluga strokovne sposobnosti zaposlenih ljudi, na drugi strani pa zasluga precejšnje mehaniziranosti proizvodnje, ki omogo- ča cenejši delovni proces. V delavni- cah je videti zelo malo operacij, ki bi ne bile mehanizirane, razen tistih, ki zlepa ne bodo mogle biti zamenjane s stroji namesto ročne obdelave. Lesno podjetje v Šempetru proizvaja v glavnem tipizirano pohištvo, pri če-^ mer pa skrbi, da doseže čim večjo kva- liteto in dostikrat menjuje tipe po- hištva, tako kuhinjskega, spalnic, pi- sarniškega pohištva itd. Strokovna sposobnost njihovih ljudi omogoča, da se podjetje lahko loteva najtežj'ih mi- zarskih uslug, tako po naročilu, kot p» tako imenovanem tekočem traku. Pod- jetje je sposobno prevzeti dela notra- nje opreme po še tako zahtevnih načr- tih. Isto velja seveda tudi za stavbne pohištvo, s katerim zalaga vso Sa- vinjsko dolino in njeno gradbeno de- javnost. Lesno podjetje v Šempetru si je » kvalitetnimi izdelki pridobilo sloves, z n:'im pa veliko naročil, ki jim omo- gočajo nemoteno proizvodnjo. Vsak, ki kupi pohištvo tega podjetja, si naroči po lastnih željah ali pa v trgovinah »Lesnine« notranjo opremo stanovanj, pisarn in poslovnih prostorov, je vse- kalror zadovoljen z izdelki tega mla- dega, toda zelo obetajočega podjetja., Podjetje „Kurivo" Celje praznuje 10-!etniGO obstoja Vsako jesen, ko nastopijo hladnejši dnevi, podjetje Kurivo podvoji svoje sile in usmeri vse svoje delo v to, da bi čim bolj zadovoljivo oskrbelo po- trošnike s kurivom. Ni lahko ustreči vsem potrošnikom, ko hočejo kar na- enkrat imeti celotne zaloge zimske kurjave, premog pa prihaja iz rudni- kov le v presledkih in v določenih ko- ličinah. Vendar pa kaže, da tudi letos Celjani ne bodo zmrzovali. Med letom je podjetje Kurivo Ce- lje razširilo svojo dejavnost na neko- vinski gradbeni material — na debelo in na drobno. Ker posedujejo lasten industrijski tir, so cene temu materi- alu, predvsem cementu znatno padle. Vse doslej v Celju ni bilo mogoče nikjer dobiti gašenega apna za manj- šo, domačo uporabo. S tem, da se je podjetje Kurivo nedavno lotilo tudi te proizvodnje je zelo ustreglo malim potrošnikom. V desetih letih svojega obstoja je podjetju Kurivo komaj letos uspelo, da si bodo nabavili prepotrebni tovor- ni avto za prevažanje kuriva svojim notrošnikom. Po sklc^'i delavskega sveta bodo za vozilo dali izdaten pri- spevek iz domačega plačnega fonda. Skladišče lesa na podjetju »Kiuivo« na Mariborski cesti nudi svojim odjemalcem vedno sveže kolonialno blago — Ima na zalogi veliko izbiro tekstilnega blaga in konfekcije ter prodaja vse vrste tehničnih predmetov domače in ino- zemske izdelave — Kolektiv »IZBIRE« LAŠKO se pri- poroča cenjenim strankam tudi za leto 1957 ter jim čestita srečne in vesele NOVOLETNE PRAZNIKE! Иако Živilsko podjetje Mesnine-Шје skrbi zo našo prehrano Ni še dolgo tega, kar so se naše gospodinje oddahnile, ker jim ni tre- ba več postajati pred mesnicami, da pridejo na vrsto po meso. MESNINE-CELJE, PODJETJE ZA PROIZVODNJO MESA IN MESNIH IZDELKOV, PREŠERNOVA UL. 2 imajo danes 11 poslovalnic za prodajo mesa in mesnih izdelkov v vseh večjih središčih mesta Celje in neposredne okolice. Podjetje se oskrbuje s klavno živino prek kmetijskih zadrug, le pra- šiče uvaža iz Hrvatske, Srbije in Voj- vodine. Mestni klavnici kot samostoj- nemu občinskemu podjetju plačujejo »Mesnine« določene pristojbine za za- kol in uporabo hladilnice s pripadajo- čimi napravami. Potrošnike oskrbujejo z vsemi vrstami svežega in suhega me- sa. Njihova predelovalnica premore kar 12 vrst salam in klobas odlične kvalitete: šunkarice, letne, posebne, pa- riške, hrenovke in safalade, tirolske, navadne, tlačenke, jetrne paštete, zim- ske suhe in mortadelle. Poraba mesa in mesnih izdelkov stal- no narašča; od leta 1954 se je potroš- nja dvignila za 14,5 % in je narasla v minulem letu že na 939.072 kg. Za- nimivo je, da porabi Celje na teden 130 prašičev, 120 telet in 82 glav go- veje živine. Celjani so lahko zadovolj- ni, da so sedaj z mesom dobro pre- skrbljeni. 82 članski delovni kolektiv in s 7 vajenci se s svojim delavskim svetom in upravo podjetja neprestano trudi za dvig kvalitete in' solidno postrežbo. Cene mesa in mesnih izdelkov še ved- no nihajo in poskočijo takrat, kadar je močnejši izvoz živine. Glede delovnih pogojev so težave z zastarelimi napravami klavnice, hla- dilnice in predelovalnice in ostalimi delovnimi prostori. Zaradi naraščajo- čega števila potrošnikov je kapaciteta klavnice in ostalih prostorov že davno premajhna. Zato kolektiv predlaga zgraditev nove klavnice, iz sedanje pa bi naj uredili tovarno mesnih izdel- kov. Uresničenje teh načrtov spada med najnujnejše naloge celjske ob- čine. kolektiv STEKLARNE „BORIS KIDRIČ" ROGAŠKA SLATINA želi vsemu delovnemu ljudstvu srečno ter uspehov polno ^ NOVO LETO 1957 29. DECEMBRA — Stev. 52 STRAN 33 MODERNI KOVAČI OB DRAVINJI Namesto uvoda Kar precej stoletij je moralo preteči, da danes uporabljamo orodje, moderno tako po izgledu kot po kvaliteti. Kje za nami so že časi, ko so bili prvi prebivalci naših krajev vezani na svoje roke in pozneje na razno kamenito orodje? Nič čudnega ni, če je bil razvoj izdelave in uporabe orod> tako dolgotrajen. Tudi orodje je potrebovalo dolgo razvojno dobo. Danes si brez orodja sploh ne moremo zamisliti življenja 'in dila. Nobena pano- ga našega gospodarstva ne more delati brez njega, nobeno gospodinj- stvo. Z eno besedo lahko rečemo, da spremlja človeka od rojstva do smrti v tej ali oni obliki. . V kra.kem sestavku vam bomo skušali prikazati tudi, kako v naši najbližnči okolici izdelujejo kvalitetno kovano orodje, kdo ve že коИко^ časa. ' Pogled na tovarno kovanega orodja in bližnjo okolico Bogate tradicije Kakih pet kilometrov pred Slovenski- mi Konjicami ob cesti Ljubljana—Ma- ribor vsakega F>otnika pozdravlja nari- ■ani delavec z orodij em v roki, ki kaže tja ped zeleno Pohorje. Malo niže je na tabli napis TOVARNA KOVANEGA ORODJA ZRECE. Stopmo še mi preko hrib-î. po dolini Dravinje ter skozi drevored starih hrušk. Najprej zagledamo od daleč več- je naselje, ko pa pridemo bliže pa še tovarno, katero smo se namenili obi- ■kati. Zreče so po pripovedovanju že pre- cej staro kovaško naselje z razvito iz- delovalnico kovaškega orodja. V sploš- nem prevladuje mnenje, da so kovačije pod Brnjevo goro najstarejše tovrstne obdelovalnice kovanega orodja na Bal- kanu. Naj bo to res ali ne, ta razlaga je prav verjetna, saj so pozneje, nekako v 16. stoletju postale znane ob Dra- vinji »grabenske kovačije«. Tradicija izdelovanja najrazličnejše- ga orodja se je pozneje nadaljevala vse do današnjih časov, ko je iz starih ko- vačnc zrasla ob Dravinji moderna to- varna kovanega orodja. Res je, da ce- loten razvoj izdelave orodja v zreški tovarni ni šel tako hitro, predpostav- ljamo pa, da je bil približno takšen. Ves čas, do leta 1919, računamo, da to orodje izdelovali na obtmiški način. NekaJîo po tem letu pa se že pojavljajo prvi obrisi nove moderne tovarne, ki pa je res pravi razvoj dosegla šele po letu 1945. Odločilno za postavitev tovarne v prvih začetnih fa?ah je bila bogata kovaška tradicija domačih ko- vačev ter vodna sila, ki jo je dajala Dravinja. Izdelovah so sekire, kladiva,^ bate, motike in drugo najpotrebnejše orodje. Pred drugo svetovno vojno je bilo zaposlenih že kafcih 200 domači- nov, ki so si taiko služili svoj vsakdanji kruh v tovarni. Druga svetovna vojna tudi tovarni v Zrečah ni prizanesla. Okupator je mno- ge zave4ne domačine izselil, nekaij pa jih je tudi odšlo med borce za svobodo — partizane, tovarno pa je seveda iz- koriščal v svoje namene. Leta 1944 so jo partizani požgali, kar je onemogo- č lo dobavo orodja okupraitorju. Na to dobo je še živ spomin v spomeniku padlim, ki so ga Zrečani postavui pred tovarno. Po osvoboditvi so takoj pričeli z ob- novo tovarne. Krepko so zavihali ro- kave in kmalu so s pomočjo skupnosti zapela kovaška kladiva. Delovne pro- store so lepo in moderno uredii, pri-: čeli uporabljati elektriko in sploh z uspehom izdelovati nove vrste kvali- tetnega c-od a. Nakupili so stroje, šte- V lo zaposlenih pa znaša sedaj okrog 650. Kar težko bi navedli vse vrste orod- ja, ki ga izdelujejo. Vseh izdelkov je namreč preko 15G0, saj iz dneva v dan uvajajo nove, ki jih naročajo odjemal- ci. Se en pomemben dogodek naj nave- demo. Spominska plošča na zidu stare- ga obrata pouči vsakega obiskovalca tovarne, da se je 9. septembra 1950 uresnič la davna želja delavcev — ge- slo »Tovarne delavcem«. Tega dne "je kolektiv prevzel upravljanje v svoje roke, kar uspešno opravlja preko svo- jih organov delavskega samoupravlja- nja. ' Kovačnica П. obrat Odlična kvaliteta. v tovarni so praviino presodili, da je odločilnega pomena kvaliteta izdelane- ga orodja. Zato je borba za kvaliteto vsa le'a kar precejšnja. Posebno so imeli težave, ker jim tuje tovarne iz konkurenčnih razlogov niso hotele iz- dati raznih proizvodnih procesov. Vendar zreški kovači ne bi bu'i to, kar so, če bi obupali. Zagrizli so se v borbo za kvalitetno izdelavo ter seveda tudi uspsli. Korak za korakom so spo- znavali skrivnosti v izdelavi kovanega orodja brez tuje i>omoči, to je z lastno prizadevnostjo in trudom. Da, precejšnjo boibo vodijo v tovar- ni kovanega orodja v Zrečah za kvali- teto. Izplača se, saj je danes orodje, na katerem piše, da prihaja iz Zreč, cenje- no ne samo na domačem, pač pa tudi na tujem trgu. Navedemo naj Š2 en zanimiv poda- tek. To je vrednost prczvodnje orodja. Ta je znašala v letu 1950 le 180 milijo- nov din. Naslednje leto se je dvig- ni', a že na 270 milijonov, leta 1952 na 378, leta 1953 466 miUjonov, leta 1955 pa kar 667 milijonov, za letošnje leto Pa predvidiva'o proizvodnjo v višinii 670 miUjonov din, kot jo določa druž- beni plan podjetja. Tordj uspeh tudi tu. Obdelovalna hala Uvoz - izvoz Več je stvari, ki povzročajo kolektivu v zadnjih mesecih težave. Skoraj pre- več naročil imajo ter jih zato dobavni reki »lovijo«, kot so nam pripovedovali. Ker so delavni, jim seveda to ne dela dosa skrbi. Pri delu v brusilnici Bolj zapleteno je vprašanje uvoza. Naša država je namreč kupila večje količine raznega orodja (morda okrog 100 tisoč komadov) ter ga uvozila. V Zrečah temu ne nasprotujejo, če gre za primer, da je orodja premalo doma izdelanega ter je treba izpopolniti do- mači trg. Tako pa... Doma dovolj iz- delamo ter uvoz orodja od drugje res ni potreben. Poleg tega pa je še nekaj narobe pri tem uvozu. To orodje je mnogo slabše kvalitete ter imajo pK)ti4>šniki kaj malo koristi. Orodje se med drugim prodaja tudi brez tovarniške oznake tujega proizvajalca ter ga zato nepoučeni v mnogh primerih pripisujejo tovarni v Zrečah. Ker je slabše kvalitetne se se- veda kvari dobro ime zreških kovačev. Sicer pa brez koristi takšno ravnanje le ni, četudi ne največje. Ker je za- radi uvoza in s tem manjšega povpra- ševanja po domačem orodju, so se pre- usmerili na kooperacijo z druigmi i)od- jetji. Po približnih ocenah gre v koope- racijo kakih 20 odstotkov celotne pro- izvodnje. Največji odjemalci so seveda tovarne avtomobilov in motorjev in' druga industrija strojev. Kar naštejmo jih: Tovarna avtomobilov Maribor, To- mos Koper, Tovarna motorjev Zagreb, tri tovarne biciklov, tovarna poljedel- skih strojev Maribor, Iskra Kranj, Strojna tovarna Maribor in drugi. In izvoz? Da, tudi izvoza je kar pre- cej. Sicer imajo težave z izvoznimi koeficienti, vendar jih to dosti ne mo- ti, četudi imaijo manjšo škodo. Izvažajo predvsem na bližnji Vzhod, centralno Afriko, nadalje v S vi co, države obeh Amerik in drugam. Tudi to je odraz odl.ke izdelkov zreških kovačev, saj so se uspeli v razmeroma kratkem času uveljaviti na tujem trgu s svojimi iz- delki po višjih cenah kot jih nudi kon- kurenca drugih d:žav. Posebno važno je tudi, da so uspeli prodr-dti; v dežele, kjer vlada sistem svobodnih valut. Skupno znaša izvoz kakih 15 odstotkov celo'ne proizvodnje, kar je za Zreče precej. ... in drugo Tudi drugih problemov v Zrečah ne manjka. Kar naštejmo jih nekaj. Se vedno je nekaj ozkih grl, ki bi jih radii v proizvodnji odpravili. Sicer se za- enkrat prostorno ne nameravajo raz- širiti, pač pa prvenstveno mod£mizi- rati proizvodni proces. V perspektivi bi sicer radi razširjali obrate, seveda vzporedno z razvojem avtcmcbilske in- dustrije in motorjev v naši državi. Vendar je to šele bcdcčncsit, odvisna od mnogih drugih činiteljev, pa tudi od potrebnih sredstev. V tej zvezi nsj na krctko omenimo nekatere nove proizvode, ki so na na- šem trgu naleteli na izredno dober od- ziv. To so predvsem nadomestni deli za traktorje, obročni ključi, kompletne garniture orodja za mehanične delav- nice, prenosne kasete za monterje ter še nekatero drugo orodje. Tovarni še primanjkuje nekaj kva- lificiranih kadrov, za katere pa nimajo stanovanj. Sicer pa je to eno izmed najtežjih problemov tovarne v Zrečah. Zgradili so s'icer nekaj novih stanovanj, kar se skoraj ne pozna. Člani kolokitiva se voziijo na delo od precej daleč, celo iz Poljčan, Loč in drugod. Nekateri morajo prehoditi dolgo pot, da pridejo do svojega delovnega mesta. Mnogo- krat so že kar precej utrujeni in za- spani ter s tem seveda delo precej trpi Bodoči razvoj tovarne zahteva tudi sodconejše prometne zveze. Sedaj upo- rabljajo poleg ceste še ozikotimo že- leznico Poljčane—Konjice—Zreče, s ka- tero pa si seveda ne morejo dosti po- magati ter so večinoma navezani na cesto. Prizadevajo si sicer, da bi se pričela čimprej graditi železniška pro- ga Velenje—Vitanje'—Zreče—Kidiičevo. Vendar so moči preslabe, da bi to gradnjo dosegli. Upanja pa seveda vse- eno niso izgubili, saj bi to železnico e pridom lahko uporabljala ostala indu- strija ob tej progi, pa tudi prebivalci^ ki so sedaj več ali manj odrezani od prevoznih zvez s svetom. Pa še o drugih zadevah smo se po- zanimali. Predvsem o družabnem živ- ljenju, to je kako preživljajo zreški . kovači svoj prosti čas. Nekaite.i so ved- no še navezani na košček zemlje, kate- ro obdelujejo ter tako nekateri res ne najdejo časa za udejstovanje v dru- štvih, in organizacijah, kar seveda ni najbolj pohvalno. Večina pa se seveda pridno udejstvii- je, tako v političnih organizacijah, sindikatu, domači Svobodi, Partizanu in drugod. Posebno aktivni so zlasti т društvu Ljudske tehnike, ki ga pri- števajo med najaktivnejše v celjsken» okraju. Živahno delo razvijajo avto- motoristi, fci oamaterji ter radiotehni- ki. Mnogo so že napravili pa tudi na- črte imajo kar precejšnje. Sicer pa naj povemo, da je okolica Zreč pretežno kmetijska. Zato ni шб čudnega, da dajejo celoten ton in obliko tako družabnega kot tudi poli- tičnega življenja v Zrečah prav člani kolektiva Tovarne kovanega orodja. TOVARNA KOVANEGA ORODJA ZREČE Telcgnmi: Orodje Zreče - Telefon: 1 In 4 Od tod gredo proizvodi v svet STRAN 34 29. DECEMBRA — Stev. 52 Celjska mehanična tkalnica METKA nekoč in danes Med priznanimi tekstilnimi tavama- mi v Sloveniji je celjska »Metka« s svojimi mnogovrstnimi izdelki tkanin zaslovela po vsej Jugoslaviji in se po- vzpela do izvoza celo v države s pri- znano industrijsko tradicijo in take, ki svojo industrijo šele gradijo. Poleg domače potrošnje izvaža »Metka« svoje kakovostne izdelke v Anglijo, Nemči- jo, Libanon, Burmo i. dr. »METKINE« TKANINE so predmeti najširše potrošnje. Od preprostih tkanin v prvih letih pro'z- vodnje po osvoboditvi je »Metka« raz- širila ' vrsto svojih izdelkov ali tako imenovani asortiment in se uvrstila med proizvajalce najbolj pogrešanjih vr^t blaga. Danes proizvaja »Metka« popelín najboljše kakovosti v državi, damast, kanafas, inlet, flanelo, tkanino za dežne plašče in šaržan. Eno — in raznobarvni, gladki jacquardski desse- ni popelina imajo poseben sloves. Sport- niki radi posegajo po srajcah iz glad- ke in karirane flanele, drugi zopet po trpežni hlačevini in kepru za letne obleke. Zaradi čim bogatejše izbire je okoli 40 vrst blaga vedno v prometu. Razen surove bombaževine uporablja tkalnica tudi surovine iz stanične preje. DOBAVITELJI IN ODJEMALCI »Metka« se uvršča med najmočnejše odjemalce naših predilnic. Njeni doba- vitelji so predvsem predilnice v Litiji, Skofji Loki, Mariboru, Tržiču in Štipu; iz Mostara prejema česano prejo. Njeni odjemalci so trgovska podjetja po vsej Jugoslaviji in vsa večja konfekcijska podjetja poleg inozemcev, ki smo jih navedli v uvodu. RAZVOJ PODJETJA IN NJEGOVI NACRTI Mehanična tkalnica »Metka« je na- stala iz dveh podjetij. Obe sta bili ustanovljeni skoro istočasno. »Metko« je usi.anovil Henrik Weinberger leta- 1929. Ob njej je zraslo konkurenčno podjetje »Bermann in drug«. Podjetje se je polagoma širilo in doseglo do iz- bruha vojne 136 strojev. Z večanjem tkalnice je bila dograjena popolna bar- varna navitkov in tkanin, belilnica z mercerizirko, smodilnica, kosmatilnica, oddelek za kalandre in za merilnice tkanin. Predvideno gradnjo predilnice je preprečila vojna. Tkalnica bi se po- večala na 500 statev. S pomožnimi obrati ključavničarsko, elektrotehnično in mizarsko delavnico je podjetje za- poslovalo 150—200 delavcev. Na vo- dilnih mestih so bili v začetku sudet- ski Nemci, ki so jih polagoma izpod- rinili domačini. Drugo podjetje »Bergmann in drug« je imelo v Celju svojega pooblaščenca. Obsegalo je 38 iz Češkega uvoženih statev. Imelo je samo tkalnico, skrom- . no apreturo in skladišče. Pozneje je naraslo na 72 statev. Prvotno je po- služevala tkalka samo eni široki statvi, pozneje pa so prišli na dvostatveni si- stem. Podjetje je predelovalo uvožene enobarvne osnove in šele pozneje za- čelo izdelovati večbarvne tkanine. Za- radi izkoriščanja in nizkih mezd je delavstvo leta 1936 izvedlo stavko in doseglo povišanje plač. V začetku okupacije je lastnik »Met- ke« pobegnil, podjetje pa prevzel ko- čevski Nemec Kresse. Po osvoboditvi so domači strokovnjaki usposobili stro- je in še isto leto dosegli predvojno proizvodnjo. Leta 1946 sta se obe podjetji združili pod imenom Tkalnica Mačevine. Po likvidaciji manjših tkalnic je podjetje dobilo še 46 statev. Ko je podjetje pre- šlo v samoupravljanje, je povečalo proizvodnjo. Ze leta 1952 je dobijo ime »Metka«, mehanična delavnica. Izbor tkanin se je do danes znatno razširil. Razen tkalnice in poplemenilnice se podjetje ni razširilo, pač pa so bile iz-- vršene rekonstrukcije in obnova stro- jev. Vse delo je bilo opravljeno z do- mačimi sredstvi in strokovnjaki. Z be- lilnico je- bila urejena tudi nova na- prava za uvajanje klora, 3 jiggri za barvanje in modernizacija z opremo obdelovalnih strojev. Povsem novi so kemijski laboratorij, skladišče za pre- mog, smetišče in prizidek za zobno ambulanto. Potrebe zahtevajo razširitev prosto- rov v obliki rekonstrukcije obstoječih za odpremo blaga in skladišče za izgo- tovljeno blago, kar je že v gradnji. V bližnji bodočnosti bodo urejene garderobe in kolesarnica za delavce. Ker sestoji tovarna še vedno iz dveh bivših obratov A in B (Bergmann in Metka), je treba izvesti združitev obeh v enotno podjetje, kar bo poenostavilo tehnološki proces proizvodnje. Kakor mnoga celjska podjetja je tudi »Metka« podedovala zastarele in izrabljene naprave, ki jih le s težavo obnavlja. Med najtežje pJrobleme, ki jih rešujeta delavski svet in upravni odbor, so naprave za mehčanje vode za barvanje blaga. V ta namen je po- trebna mehkejša voda, kakršno daje mestni vodovod. Podjetje ima v načrtu zajezitev Ložnice, ki bi bolje ustrezala temu namenu. V delu je tudi elaborat za nabavo nove barvarske aparature. DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE Ce pomislimo, da se je proizvodnja kljub naštetim oviram povečala za 32 % v zadnjih dveh letih, je treba po- udariti, da je to uspeh celotnega kolek- tiva, ki šteje 680 zaposlenih delavcev. Njegov delavski svet ima 35 članov, izmed katerih je 60 % žena. Svet ima svoje zastopnike v vseh oddelkih. V njih obravnavajo vsa pereča vpraša- nja že pred zasedanjem del. sveta. Se- demčlanska uprava je izvršilni organ delavskega sveta. Na vse dogajanje v podjetju je po- zorna tudi SINDIKALNA PODRUŽNICA Na njeno pobudo so bili uvedeni po- sebni seminarji za člane delavskega sveta. Na njih so se seznanili s celot- nim proizvodnim procesom in uprav- ljanjem, da bi tem laže sledili proble- matiki celotnega podjetja, ki ga uprav- ljajo. Ko je zaradi omejitve električne energije v prvih 4 mesecih prvega pol- letja izpadlo 55 delovnih dni, je ves kolektiv žrtvoval 15 nedelj in često prekoračil delovni čas. Samozavest, notranja disciplina in čut odgovornosti so odlika njegove so- cialistične zavesti. Stara belilnica v tovarni »Metka« Za odpadke dobite denar Obisk pri celjskem ODPADU Dandanes je pri nas že malo ljudi, ki bi kar tako pustili ležati razne odpadke po koteh, smetiščih in za plo- tovi, kjer so jih vedno pobirali in pre- metavali otroci. V našem času že v zadnji gorski vasici vedo, da je mogoče vso to staro šaro lepo vnovčiti, če jo ■človek zapelje do zbiralnice »Odpada«. Organiziranega zbiranja odpadkov so nas pravzaprav naučili Francozi, ki so že pred vojno v stari Jugoslaviji pri- dobili zase monopol za zbiranje odpad- kov. Francoske banke oziroma franco- ski finančni mogotci so vedeli, da se da tudi pri odpadkih lepo »zaslužiti«. Tu in tam je zbiral odpadke tudi kak za- sebnik, vendar je bilo to bolj špeku- lativnega značaja. Po osvoboditvi so v Jugoslaviji takoj ustanovili podjetje za zbiranje odpad- kov »Odpad«, ki je bilo do leta 1948 republiško podjetje. V tem času so »Odpad« decentralizirali na okrajna podietja, končno pa so se ta okrajna podjetja ponovno združila — razen ti- stih v Laškem in Kočevju. Kolikšna je dejavnost celj sike odkup- ne postaje nam pove že to, da zbero mesečno s svojimi zbiralnicami okrog 500 ton raznih odpadkov. Največ Zbero etarega železa, precej pa tudi svinca, cinka, bakra, medenine in drugih zli- tin. Poleg zbirajo še star papir, cunje in drugi material, ki se še da predelatL In kaj počno z odpadki? Podjetje »Odpad« dobavlja staro že- lezo našim železarnam v Storah, Rav- nah in Jesenicah, dalje dobavlja vsem slovenskim livarnam zbrano litino. Pod- jetje ima tudi svojo sortirnico tekstil- nega blaga in delavnico čistilne volne. S čistilnim materialom »Odpad« prven- stveno zalaga industrijo, ladjedelnice, železnico in vojsko. Glavni prodajalci odpadkov so razna podjetja, pomemben pa je tudi delež, ki ga imajo zasebniki. Zlasti nekateri pridni otroci pridejo pri tem na svoj račun. Vendar je treba pri tem — to pri podjetju posebej poudarjajo — pa- ziti, da ne pride do tatvin. To je možno zlasti tam, kjer posamezna podjetja ni- majo svojih stvari zavarovanih, sprav- ljenih kot je treba. Napačno bi namreč bilo, če bi se mladina pri zbiranju od- padlkov učila nepoštenja. Odkupna postaja »Odpada« v Celju ima svoje zbiralnice po vsem okraju. V Celju sta zbiralnici na Sp. Hudinji in ob Ljubljanski cesti, v okolici pa ima zbiralnice oziroma poslovne enote še v Velenju, Slovenskih Konjicah, Šem- petru v Savinjski dolini, Braslovčah, v Vranskem, v Šentjurju, Arclinu pri Vojniku in v Rogaški Slatini. Največje je skladišče na Spodnji Hudinji, kjer je center. Tú imajo lepe »kupčke« raz- nega materiala. V razgovoru nas je poslovodja po- staje tov. Ignac Kocijan posebej opo- zoril, naj zabeležimo in tako opozorimo tudi tiste, ki zbiranje odpadkov še oma- lovažujejo, da s tem koristijo sebi in skupnosti. Cemu hi odpadke uničevali — četudi jih ni toliko —, ko jih je ven- dar mogoče prodati. Končno vsak di- nar prav pride. Zbiranje odpadkov je močno razvito in organizirano v vseh deželah sveta, zlasti še v gospodarsko bolj razvitih. Dogaja se celo, da posa- mezne dežele trgujejo na primer s sta- rim železom. Tovarna ETOL v Celju zadovolivije svoie od¡emalce po vsej Jugoslaviji Nad 3500 stalnih naročnikov iz vse Jugoslavije se stalno obrača z naročili na našo že dobro znano in po svojih iz- delkih priznano tovarno esenc in ete- ričnih olj, ETOL v Celju v Ipavčevi ulici. Podjetje ETOL, ki je lani slavilo 30 letnico svojega uspešnega delovanja, je preko drugih proizvajalcev in proda- jalcev našlo pot v sleherni dom kul- turnega človeka. Ni dovolj, če omeni- mo, da segajo po Etolovih esencah in ekstraktih vse tovarne likerjev, da iščejo Etolove sadne izvlečke izdelo- valci brezalkoholnih pijač, sodavičarji in slaščičarji, da kupujejo Etolove aro- me, sadna olja in živilske barve vse tovarne bonbonov in testenin. Tovarne mila in kozmetičnih sred- stev, lekarne in drogerije naročajo pri celjskem iElolu eterična in parfumska olja in da celo naše mlePxarne ne mo- rejo ugotavljati kakovosti mleka brez Etolovega amilnega alkohola. Potrošniki in podjetje Etol se lahko veselijo, da je proizvodnja esenc, arom in ekstraiktov. dandanašnji že tolikšna. da z njimi zadovolji vse potrebe v Ju- goslaviji in preide celo na izvoz. Podjetje Etol predeluje predvsem domače surovine, kakor špirit, eterič- na olja in sadne sokove. Na uvoz pa je navezano samo še pri parfumskih oljih na 70 % surovin. ETOL je eno izmed priznanih pod- jetij, ki lahiko izvršuje naročila v roku treh dni, za kar prejema tudi zahvalna pisma. Delovni kolektiv, ki šteje okrog 25 članov, med njimi mojstre s trideset- letno prakso, je v desetih letih dvignil proizvodnjo na 46 kratno vrednost. Kaj bi šele doseglo takrat, ko bi mu s pri- mernim kreditom uspelo urediti in raz- širiti prostore ter zamenjati izrabljene naprave z novimi. Frojehtivni biro • Celje Gregorčičeva ulica 3 izvršuje projekte iz področja visokih in nizkih gradenj, urbanizma, no- tranje opreme ter vsa ostala v stroko spadajoča dela. V novem letu 1957 želi delovnemu ljudstvu mnogo uspehov CC13S4Í1 29. DECEMBRA — Stev. 52 STRAN 35 Kovinsko podjetje v Žalcu bo treba modernizirati Za visokimi topoli že v začetku Žalca opazimo ob potoku raztegnje- no nizko poslopje z napisom na pročelju: »Kovinsko podjetje« Človek dobi vtis, da se za to firmo skriva kako srednje obrtno podjetje Toda zunanjost cesto vara. Kdo bi si mislil, da v teh slabih prostorih vre življenje solidnega in utrjenega podjetja. Pogled na del obratnih stavb KovinskeM podjetja v Žalcu ZGODBA KOVINSKEGA PODJETJA Žalsko kovinsko podjetje se je raz- vilo iz ključavničarske delavnice leta 19C0. Tisto leto je privatni lastnik Josip Lorber montiral kupljene stare stroje. Tu so poslej na obrtniški način iz- vajali razne remonte, izdelovali hmelj- ne sušilnice in drugo. Podjetje se je najbolj razcvetelo f>o prvi svetovni vojni, vendar pa že čez deset let zašlo v težave. Livarno so zaprli, število de- lavcev pa zmanjšali na 20. Med oku- pacijo je delalo v podjetju le 10 ljudi. Po osvoboditvi se je za podjetje za- čela nova doba. Leta 1947 je vzela drža- va podjetje v najem, naslednje leto pa je tudi ta obrat zajela nacionalizacija. Tako je po 25 letih livarna ponovno za- čela obratovati, kolektiv pa se je po- večal na 49 ljudi. Danes je zaposleno v Kovinskem podjetju že 74 ljudi, med njimi 16 vajencev. SANITARNA INŠPEKCIJA BI ZAPRLA PODJETJE, CE ... Leta 1952 se je v Kovinskem podjetju pojavila sanitarna inšpekcija in zahte- vala, da je treba takoj urediti sanitarne naprave, sicer bo prepovedala obrato- vanje. Ker kolektiv investicijskega kre- dita ni mogel nikjer dobiti, je uporabil za investicije svoj sklad za prosto raz- polaganje. Zgradili so prizidek, v kate- rem so med drugim uredili tudi sobo za počitek in čistilnico. Za investicije so porabili 2,8 milijona din. Poleg tega so s svojimi sredstvi vzdr- ževali še stavbe in stroje, kupili pa tudi novo stružnico, vrtalni stroj in skobelni stroj. Vrsto strojev je podjetje tudi z lastnimi sredstvi preuredilo z vgrad- njo elektromotorjev. KAKO JE Z RENTABILNOSTJO PODJETJA Danes često slišimo, češ da so renta- bilna predvsem velika podjetja. Ljudje takega prepričanja razumljivo zapo- stavljajo majhna podjetja, pomen teh podjetij. Toda v resnici temu ni tako. Velik del manjših podjeiij je prav ta- ko donosen kot večja podjetja, nekatera celo bolj. Tudi naša gospodarska prak- sa je že pokazala, da so manjša pod- jetja organski del ekonomike neke de- žele. Lep primer za to trditev je tudi Ko- vinslto podjetje v Žalcu. To majhno podjetje ustvarja težke desetine mili- jonov. V lelih 1953—1955 je znašala vrednost proizvodnj'e povprečno okrog 75 milijonov dinarjev. KoleJktiv je pri tem letno ustvaril 40 do 45 milijonov din narodnega dohodka. In še dalje. Naša skupnost je dobila v zadnjih treh letih od majhnega Kovinskega podjetja v Žalcu povprečno pò 34 milijonov din letno. Ce bi znesek 34 milijonov primerjali z milijardami, ki jih dajejo velika podjetja, bi to ne bilo veliko. Toda če primerjamo s prispevkom na enega de- lavca, bi lahko v. deli, da dobi družba od enega zaposlenega v Kovinskem podjetju po 620.000 din. Mnoga mo- derno urejena večja podjetja ne dajo veliko več. . PODJETJE BO TREBA MODERNIZIRATI Razumljivo je, da tudi Kovinsko pod- jetje — pa naj si kolektiv tako priza- deva — brez rekonstrukcije, brez mo- dernizacije ne bo mogsl obdržati se- danje rentabilnosti, kaj šele, da bi na- predoval. Večina strojev, ki jih je lastnik kupil leta 1900 kot stare, je že do kraja iz- rabljenih. Veliko pove že to, da ima podjetje še transmisijski pogon, da ima v livarni neroden star žerjav, ki je kvečjemu dober le še za muzej. Kolektiv Kovinsikega podjetja upa, da bo sedaj, ko je v naši gospodarski politiki dana prednost rekonstrukci- jam obstoječih obratov pred novograd- Zelezna tekočina je pripravljena ... Delavca pripravljata kalup za odlivanje njami, končno enkrat le prišlo na vrsto. V vseh povojnih letih, ko je podjetje dalo družbi že blizu 300 milijonov din, iz splošnega investicijskega sklada pa je dobilo le 110.OCO din. Se ta znesek so uporabili za popravilo strehe nad li- varno. Bržkone v celjskem okraju ni industrijskega podjetja, ki po vojni ne bi dobilo več. Da Kovinsko podjetje ni bilo deležno investicij je več razlogov. V prvi vrsti so v svoji investicijski zanesenosti ta- krat nekateri predlagali, da je ^ treba zgraditi pri žalskem kolodvoru povsem novo livarno, po drugi strani pa se vod- stvo podjetja takoj po vojni tudi ni dovolj zavzelo za ureditev podjetja. KAJ JE TREBA UREDITI Kolektiv Kovinskega podjetja se za- veda, da bi bilo napačno v današnjem času zahtevati velike investicije, kot so graditev nov.h obrtov ali podobno. Ra- zumljivo pa je, da se morajo potego- vati za najnujnejšo rekonstrukcijo, če hočejo, da podjetje ne bo nazadovalo. Gre zlasti zato, da končno odstranijo zastarelo transmisijo, da nadomestijo nekatere stroje, ki so do kraja iztroše- ni, z novimi in končno, da uredijo tudi staro poslopje. V podjetju že imajo načrt za ureditev nove svetle strehe in maijhno razširitev glavne delavnice z zgraditvijo novega zidu. Rekonstruira- ti bi bilo treba tudi livarno. Kovinsiko podjetje po rekonstrukciji v glavnem ostane pri dosedanjih artjc- lih s tem, da bi potem začeli izvajati tudi preciznejša dela, ki jih morajo se- daj zaradi slabega strojnega parka od- klanjali. Morda bi podjetje uvedlo tudi še kakšen nov proizvod za široko po- trošnjo. Prihodnje leto bo podjetje med drugim proizvedlo večje število hmelj- nih sušilnic. Po prejšnjih računih bi celotna re- konstrukcija z nabavo strojev veljala ■kakih 25 milijonov din. Po sedanjih ce- nah pa se ta znesek poveča na okrog 40 milijonov, torej nekoliko več kot je enoletni dobiček podjetja. KOVINSKO F0D3ET1E proizvaja in nudi: vodne armature po naročilu, Irosilce umetnih gnoju, hmeljske sušilnice, gnojnične črpalke (membranske in motorne), opravlja vse industrijske remonte, odliva po modelih ali po dostavljenih načrtih odlivke sive litine in barva- stih kovin Solidna postrežba, cene konkurenčne in promtna dobava ELEKTROGOSPODARSTVO v službi naše socialistične skupnosti Uporaba električne energije v vsak- danjem življenju posameznega člove- ka in njegove družbe nima samo go- spodarstkotehnične vrednosti, pač pa se je povzpela že na stopnjo, ki po njej merimo kulturno raven posameznika. in njegove skupnosti. Stremljenje po napredku, civiliziranem in kulturnem načinu življenja je prodrlo v sleherno vas in naselje. Za to težnjo, ki jo stop- njujemo že v zahtevo po elektrifika- ciji, stoji danes vsa naša družba. Naš cilj je torej, električno luč in moč v sleherno vas in hišo! ELEKTROGOSPODARSKA SLUŽBA Na področju, ki ga zajema Okrajni sudski odbor Celje z izjemo Šaleške doline in Konjic, opravlja prenos, raz- deljevanje in dobavo električne ener- gije potrošnikom podjetje ELEKTRO — CELJE. Glavna naloga podjetja je pogonska pripravljenost, to je prizadevanje, da so vse električne naprave vsak čas sposobne prenašati električno energjo, kadar potrošniki obremenijo mrežo. Za to nalogo pa je potrebna dobra organi- zacija, izvežban stroitovni kader in stalna pripravljenost osebja za nemo- teno obratovanje. Predvsem gre za to, da se električne naprave pravilno po- služujejo, v redu vzdržujejo in pra- vočasno odikrivajo slabe točke na na- pravah, ki jih popravljajo v času, ko so potrošniki najmanj prizadeti. Dolžnost podjetja je tudi, da vzdr- žuje električno energijo na primerni kvalitetni višini, v stalni normirani na- petosti. To pa je gotovo eden največjih problemov podjetja. Napetost električ- nega toka je namreč odvisna od obtežb po potrošnikih in od zmogljivosti elek- tričnih, naprav. Rešitev tega vprašanja torej ni odvisna samo od dobre volje podjetja, temveč predvsem od materi- alnih sredstev, ki jih je treba vložiti za povečanje kapacitet transformator- skih in razdelilnih naprav. Podjetje izvršuje to funkcijo prek osnovnih ope- rativnih enot — elektro rajonov. Ti ra- joni zajemajo običajno manjša kon- sumna področja in samostojno izvršu- jejo večino dnevnih operativnih in tehničnih poslov na svojem področju ter so prva vez med potrošniki in upra- vo podjetja. Več rajonov na zaključe- nem področju je pod operativnim vod- stvom tehničnih izpostav, ki nadzirajo pravilno poslovanje in izvajanje teh- ničnih ukrepov in predpisov. Poleg te- ga pa opravljajo še odgovornejša teh- nična dela. PORABA ELEKTRIKE NARASCA Ce pogledamo, kako je naraščala po- trošnja električne energije za industri- jo in mali odjem po osvoboditvi, vidi- mo, da je presegla vse mednarodne norme, ki računajo, da se potrošnja v dssetih letih podvoji. V nekaterih več- jih mestih Slovenije je to naraščanje v letu 1945—1955 bilo naslednje: ' Iz teh podatkov se vidi, da se je po- trošnja v mestu Celju najbolj povečala in dosegla celo 10 kratno vrednost po- trošnje v letu 1945. Potrebe elektro- plavža v Storah v teh številkah niso upoš'evane, ker so zajete v podatkih za Celje okolico, kjer je povečanje v letu 1955 kar za 35,094.203 kWh večje. Razmeroma slaba napetost je torej po- sledica velike potrošnje in premajhna zmogljivost naprav. NASE ELEKTRIČNO OMREŽJE IN NJEGOVE NAPRAVE Da bi rešili to vprašanje, je bilo tre- ba začeti tako rekoč znova. V Selcah pri Celju smo zgradili moderno trans- formatorsko postajo, po kateri dobiva celjski bazen energijo neposredno iz 110 kV mreže, kar omogoča zanesljivo dobavo toka, omogoča pa tudi regula- cijo napetosti na 35 kV; vse to pa po- spešuje stalnejšo napetost kot prvi po- goj za izboljšanje napetosti v nizkona- petnostni mreži. Staro za minimalne kapacitete zgrajeno električno omrežje s primitivno in pomanjkljivo opremo trafopostaj izza leta 1913 že davno ne zadostuje več potrebam Celja po elek- trični energiji. V programu je torej obnova nizko- napetostnega omrežja, ki mora biti pri- merno dimenzonirano in iz tehničnih pa tudi estetskih razlogov ixtlozeno v zemeljski kabel. Na podeželju se bo ta problem rešil z gradnjo novih napa- jalnih trafopostaj. Velik vzrok slabe napetosti leži tudi v slabo dimenzioni- ranih hišnih napravah, ki ne zmorejo velikih obtežb modemih gospodinjstev. V interesu potrošnikov je torej, da te napake sami odpravijo. Za navedene naprave je podjetje po letu 1950 pa do danes inves'iralo že nad eno milijardo din v prizadevanju za čim kvalitetnejšo dobavo električne energije. Dokončna izgraditev električ- nih naprav bo v bodoče izvedi;iva le z ugodnimi in dolgoročnimi krediti. Po- magati bodo morali tudi neposredni in- teresenti. ELEKTRIFIKACIJA V CELJSKEM OKRAJU Se pred nekaj leti je bilo področje OLO Celje na predzadnjem mesiu gle- de stopnje elektrificiranosti. Danes so z izjemo najoddaljenejših krajev elek- trificirani vsi kraji. Vendar pa upamo, da bodo v prihodnjih treh letih tudi ti kraji s pomočjo naše skupnosti in last- ne prizadevnosti uživali blagodati elek- trične energije. TUDI Z ELEKTRIKO GOSPODARI DELAVSKI SVET Podjetje Elektro-Celje upravlja de- lavski svet s 33 člani in 9 članski upravni odbor. Zaradi terenske raz- drobljenosti se svet sicer redkeje se- staja, na sejah pa obravnava obširno gradivo v stremljenju za č.m boljšo proizvodnjo in ustrezljivost potrošni- kom električne energije. ELEKTROGOSPODARSKA SKUPNOST SLOVENIJE Zaradi posebnosti proizvodnega po- stopka, tehnične povezanosti električnih naprav in ekonomičnejšega poslovanja so javna elektrogospodarska podjetja Slovenije, med njimi tudi Elektro-Ce- lje, združena v Elektrogospodarsko skupnost Slovenije. Vodi jo Upravni odbor, ki ga sestavljajo voljeni člani v njo vključenih podjetij. Medsebojni ekonomsko tehnični odnosi so urejeni s statutom in pogodbami. Nova razdelilna trafopostaja v Selcih pri Celju STRAN 36 29. DECEMBRA — Stev. 52 Tovarna organskih barvil v Celju proizvaja okrog sto trideset različnih barvil S proizvodnjo barvil je podjetje pri- čelo 1.1949 v malem poskusnem obratu v Podgradu pu! Ljubljani. Leta 1951 pa je bila ta preizkusna proizvodnja prenese- na v novo zgrajene tovarniške objekte v Celje. Do tega leta je podjetje delalo sa- mo žvepleno črno barvilo, kot prvo naj- osnovnejše barvilo v naši državi. Od leta 1951 dalje pa je podjetje z velikim îX)letom pristopilo k razširitvi asortima- na proizvodnje organskih barvil, tako, da danes proizvaja že okrog 130 naj- različneijših žveplenih, direktnih, kislih in krom barvil. Poleg tega proizvajajo èe razne vmesne in stranske proizvode. Nekako 80 odstotkov vseh proizvedenih barvil potroši tekstilna industrija, osta- lih 20 odstotkov pa odpade na potroš- B!Jo usnjarske in papicrne industrije. Za pospešitev osvajanja nove proizvodnje je bil podjetju priključen bivši Zavod za industrijska raziskovanja LRS. Pod- jetje je istočasno z graditvijo upravne- ga poslopja zgradilo itudi raziskovalni laboratorij s polindustrijsko proizvod- no halo in preselilo ta zavod iz Ljub- ljane v novo zgrajene prostore v Celje. Zaradi pomanjkanja stanovanj je veči- na strokovnega kadra ostala v Ljublija- ni in si je moralo podjetje za svoj raz- iskovalni laboratorij iskati nove stro- kovne uslužbence. Podjetju je tak raz- iskovalni laboratorij, poleg obratnega kontrolnega laboratorija, nujno potre- ben in edini garant za uspešni nadalj- nji razvcij podjetja. Čeravno je Tovarna organsikih barvil ▼ Celju edina tovrstna tovarna v Ju- goslaviji in njena sedanja proizvodnja krije le 20 do 30 odstotkov celotnih ju- goslovanskih potreb po ibarvil.h, je na- letela pri plasiranju svojih proizvodov na močno inozemsko konkurenco. Kva- liteta domačih barvi v nobenem po'gle- du ne zaostaja za inozemskimi tovrst- nimi barvili, vendar podjetje nastopa na našem domačem tržišču v podrejeni vlogi, ker inozemski dobavitelji nudijo tekstilni industri;i boljše dobavne in plačilne pogoje in nižje cene za tista barvila, ki so enaka našim barvilom. Podjetje je konec leta 1955 znižalo cene svojim proizvodom za približno 20 odstotkov, vendar se je to znižanje pokazalo v povečanju realizacije šele eadnje štiri mesece, dočim je tovarna v prvem polletju lotošnjega leta bila v dckai težkem finančnem položaju. V skladišču so se kopičile zalrge gotovih izdelkov, naše domače tržišče pa je bilo prenatrpano z uvoženimi barvili. Sele po uveljavitvi zvišanega zaščitne- ga uvoznega koeficienta na barvila, ki jih podjetje proizvaja, in ko so pošle pre- komerne zaloge uvoženih barvil, je podjetju uspelo, da je v drugi polovici letošnjega leta p>odvojilo mesečno reali- zacijo v primerjavi s prejšnjimi meseci. Zaradi pomanjkanja obratnih kredi- tov in prekomernih zalog gotovih iz- delkov, je podjeitje v prvi polovici leta 1956 moralo omejiti proizvodnjo, do- čim sedaj spet obratuje s polno ikapa- citeto. Vendar pa zaradi zgoraj nave- denih objektivnih težav podjetje v letu 1956 ne bo moglo v celoti izpolniti le- tošnjega letnega plana. Podjetje predvideva za, leto 1957 po- večanje proizvodnega plana in plana realizacije za približno 41 odstotkov, katerega bo z novo zgrajenimi kapaci- tetami in z nadaljnjo razširitvijo asor- timana proizvodov lahko doseglo. V zveži s povečanim planom bo podjetje okrepilo tudi komercialno službo pod- jetja. V ta namen je že namestilo več trgovskih po'niikov, ki redno ob'skujejo vse potrošnike, p-^edvsem pa podjetja tekstilne industrije. Podjetje je pre- P'ic'îno. da bo ta s-^alni osebni stik z odjemalci povečal zanimanje za b^r- v'ia dcmače proizvodnje, katerih kva- liteta prav nič ne zaostaja za kvaliteto inozem^f'ih tov-stnih barvil.' Podje'je se tudi t'-udi za dose^'o zni- žan^a odnosno ukinidve zaščitnega uTT-oznega koeficienta na surovine, ki jih moi-a delno še ^ivažati za p"oizvod- П'о barvil. V kolikor bo podjetju to uspp'o. bo lahko v naslMniem lei^u pri- .«^'*opilo k Fi'^riovnemu zniž^n-'u cen svo- jim proizvodom in na ta način postalo konkurenčno tudi v ceni z inozemskimi barvili. Veliko težikočo za podietje predstav- lja pomanjkanje kvalificiranega, delav- ske^^a. predvsem pa inženirskega kadra. S^rokovnega kvalificiranega delavske- ga kadr-a p'-iman'kuje predvsem iz raz- logov, ker je Tovarna organskih barvil le novo in zraven še edino tovrstno podje'je v državi, zato si morajo svoj kader še sami vzgajati. Za strokovni inženirski kader pa pravzaprav ne bi bili v zadregi, če bi imeli zanj na razpo'ago stanovanja. V tej stiski si trenutno še ne mo^eio p>om4gati. za v bodoče pa si štipendirajo večje število visokosolcey. ki b'^do v nasledi jih \e<*ih. lahko že izpopolnili vrzeli v strokovno tehničnem kadru. Seveda pa bodo mo- rali poleg teh mladih inženirjev kemije namestiti tudi večje število inženirjev z daljšo prakso in bo zato treba nujno že v naslednjih letih misliti na gradnjo stanovanj za visoko kvalificirani inže- nirski kader. Podjetje je v svojem rekonstrukcij- skem programu, ki ga je predložilo ju- goslovanski investicijski banki, pred- videlo nadalnjnje širjenje podjetja v proizvodnji organskih barvil. Z ustva- ritvijo tega rekonstrukcijskeiga progra- ma bi proizvodnja domačih barvil po- krila približno 50 odstotkov vseh ju- goslovanskih potreb po barviUh, Najlepše uspehe je imel letos kolek- tiv pri osvajanju nove proizvodnje bar- vil. Začasna stagnacija na tržišču v po- trošnji prvotnega asortimana njihove proizvodnje je še pospešila tempo raz- iskovalnih del na novih proizvodih. Podijetje se je ravno z nuđenjem novih vrst barvil na tržišču ponovno afirmi- ralo in v precejšnji meri izločilo iz tržišča inozemsko konkurenco. Tako je današnjemu narodnemu gospodarstvu prihranilo dragocene devize, ki bi se bile trošile za uvoz takih barvil, ki jih tovarna že zdaj izdeluje. Delavski svet in upravni odbor pod- jetja sta imela ravno v tem letu poseb- no važno nalogo, da sta v tesni poveza- vi z direktorjem in ostalimi vodilnimi uslužbenci podjetja reševala vsako- vrstne p'^cbleme, ki jih spričo že nave- denih težav ni bilo malo. Tudi sindikat, LMS, ZKS in ostale organzacije v pod- jetju so v letošnjem letu pokazale mno- go večjo aktivnost kot v preteklih letih in s sodelovanjem svojih funkcionarjev na zasedanjih DS in sejah UO, pa tudi na svojih lastnih sejah uspešno reševa- le tekočo problematiko' v podjetju. Sin- dkalna F>odružnica je z udeležbo na tekmovanju, ki ga je organiziral OSS, mnogo pripomogla k boljši disciplini dela in poživila tudi kulturnoprosvet- ne delo svojega članstva. Tovarna organskih barvil v Cretu — Celje Oksidator Proizvodna naprava za »AZO« barvila Gradbeno podjetje „Savingrad" obstoja od leta 1947. Kolektiv šteje 220 stalnih gradbenih delavcev. Kot veči- del vsa gradbena podjetja v republiki, se tudi »Savingrad« bori z vrsto tež- kočami, da si zagotovi zaupanje inve- stitorjev in da lahko vzdržuje svoj mnogoštevilni delovni kolektiv, kajti stalne delavce je treba vzdrževati tudi pozimi in to če delajo, ali ne. Navad- no pa v zimskih mesecih ni dela. Dru- ga podjetja so 1o'iko na boljšem, da se lahko usmerjajo po gO'tovih pol- ali enoletnih perspektivnih planih, med- tem ko gradbeno podjetje Savingrad (pa tudi nekatera druga gradbena nod- jetja) dostikrat šele maja, odnosno ju- nija zvedo, kaj bodo delali v glavni gradbeni sezoni. Tako se navadno glav- no delo začne šele v drugem polletju. Spričo tega je zelo težko planirati de- lovno silo, katere je za prvo polletje navadno preveč, za drugo pa premalo. Tako največkrat vzdržujejo dolge zim- ske mesece (s 70 % plačo) delavce, ki zanje ničesar ne opravijo, samo da si jih ohranijo za glavno sezono. Nekaj pa iih seveda tudi odpuste. Ker — kot rečeno — dostikrat še spomladi ne vedo, kaj in koliko bodo delali, jim v živahni gradbeni sezoni poleti navad- no zmanjka delavcev. V letnih mesecih pa je sploh problem, dobiti delavce. »Savingradu«, jasno, ne preostane dru- gega, kot da se zateče v Medjimurje, kjer se sicer delavci rade volje odzo- vejo, imajo pa velike zahteve. Stalhi gradbeni delavci, od katerih je 64 kvalificiranih, 48 polkvalificira- nih, 88 pa nekvalificiranh, delajo po akordnem sistemu. Njihova plača je v primerjavi z drugimi delavci raz- meroma nizka, saj znaša urna mezda pri kvalificiranem delavcu 53, pri ne- kvalificiranem pa le 28 din. Delo pa je vsekakor težko in zahteva mnogo fi- zičnega truda. Težave imajo tudi s prevoznim par- kom. Posedujejo le 2 tovorna avtomo- bila, ki pa sta popolnoma iztrošena, ni pa sredstev, da bi nabavili nove. Na osebni avtomobil, ali kakšno drugo motorno vozilo, pa se jim zdi kar drzno pomisliti, čeprav bi ga spričo dejsiiva, da delajo dosti tudi zunaj na terenu, vsekakor nujno potrebovali. V letošnjem letu je podjetje »Sa- vingrad« delalo v glavnem na tehle deloviščih: v Sentandražu zadružni dom, v Zalcu skladišče tovarne Ju- teks, pri celjski Stanovanjski zadrugi so gradili vrstne hiše v Trubarjevi ulici, v Laškem železniško postajo, več- ja dela so imeli v Tovarni tehtnic, ne- kaj manjših del pa tudi pri celjski mestni klavnici. Delovnega programa za prihodnje leto še ne vedo, pričakujejo pa, da bo gradbena sezona živahnejša kot letos. Vrstne hiše v Trubarjevi ulici Črno zlato iz Hude jame pri Laškem Rudnik rjavega premoga Laško spa- da sicer med manjše premogovnike v Sloveniji, zato pa je toliko bolj znan po kakovosti rjavega premoga, ki je med najboljšimi. Zunanji obrati Rudnika Laško so razmeščeni od Laškega, kjer je na- kladalna rampa, v Si)odnji Rečici, kjer je Uprava rudnika in separacija ter v Zgornji Rečici, kjer je velik jašek, lampama, skladišče jamskega lesa, ru- darska kolonija in rudarski prosvetni dom »Svobode«. Rudarski rovi so od tod razpredeni v različnih globinah proti zahodu. Ver- jetno bo težko ugotoviti kdaj je Rud- nik Laško dobil nadimek »iHuda jama«, brez dvoma pa ga je dobil zasluženo, kajti laski rudnik ima med slovenski- mi rudniki razmeroma najtežje pogoje dela. Rudarska okna že itak niso pre- več simpatično delovno mes'o, toda v tem rudniku je malo takih, kjer ne bi bi"o peklensko vroče, ali pa da ne bi voda v curkih tekla na rudarje. Toda kljub tem težavam kolektiv rudnika uspešno izvršuje svoje planske naloge v cidkopu, na drxiigi strani pa nepre- stano išče nove sklade premoga in p"0- dira po podzemeljski poti vedno dlje pro- ti zahodu, t?ko da del rudarjev še nekaj let hodi v jamo onstran hribov v Breznu. BOGATA TRADICIJA DELAVSKEGA GIBANJA... Rudnik Laško je med najstarejšimi industrijsikimi podjetji v laški občini. Razvoj delavskega gibanja v tem kraju je tesno povezan z razvojem tega rud- nika. Laški rudarji so že pred vojno predsitavljali močno delavsko ix>3to- janko. Delavsko gibanje je pri njih bilo izredno močno, tako v predvojnih bitkah za delavske pravice, kakor v času druge svetovne vojne, ko se je dober del laških rudarjev udeležil osvo- bodilnega boja. Rudarji pa, ki so ostali' v rudniku tudi med vojno, so saboti- rali proizvodnjo, tako da zadnje čase rudnik, kljiulb veliki jezi Nenjcev, sploh ni več dajal premoga. »Huda jama« je postala že leta 1942 žarišče upora ▼ tem okolišu in ni prenehala biti vse d» konca. SREDIŠČE POLITIČNEGA IN KULTURNEGA DELOVANJA TUDI PO VOJNI... Po vojni so se laški rudarji z vso vnemo lotili obnove rudnika, ki je v zadnjih medvojnih letih močno propa- del. Proizvodnjo so kmalu spravili na predvojno stanje, potem pa jo nenehno dvigali. Lani so dosegli v proizvodnji rekord rudnika odkar obstoja, pa tudi letošnja proizvodnja ne zaostaja za lan- sko. Mnogokrat so rudniku napovedo- vali konec, toda rudarji z velikimi na- pori odkrivajo vedno nova ležišča ter mied tem ko odkopavajo sedanja, z vrtanji iščejo nova. Zavedajo se, da je tu njihov kruh in da naše gospodar- stvo potrebuje sadove njihovega deleu Po vojni je bila »Huda jama« vedno pomembno središče političnega in kul- turnega delovanja. V njihovem okviru deluje zelo aktivno društvo »Svoboda«, ki je med najboljšimi v okraju. Pred leti so v Zgornji Rečici zgra- dili lep kulturni dom, ki služi celotni rečiški dolini za kultumo in politične delovanje. Tako kolektiv rudnika Laško izpol- njuje vrsto kori s'n h nalog, tako v go- spodarskem, političnem, kulturnem in socialnem pogledu kraja. Separacija Rudnika Laško v Spodnji Rečici 29. DECEMBRA — Stev. 52 STRAN Industrija volnenih izdelkov VOLNA« LAŠKO „ OB ISTI CENl^^^ BOLJŠI PROIZVODI Pred leti tekstilna tovarna »Volna« v Laškem ni kaj posebno slovela po svo- jih izdelkih. Marsikaj je takrat kljubo- valo boljšim usE>ehom; slaba kvaliteta surovin, neurejen delovni proces, po- manjkanje kadrov, zastarel asortiment proizvodnje, poleg tega pa še vrsta drugih pomanjkljivosti. Upravnim or- ganom podjetja, upravi in celotnemu kolektivu spričo takega stanja ni pre- ostajalo drugega, kot da pošteno pre- gledajo vse možnosti uspešnejšega raz- voja podjetja. S pomočjo okrajnega ljudskega odbora, predvsem, pa z last- nimi silami, so v zadnjem času uresni- čili vrsto svojih načrtov. Danes o »Vol- ni« Laško ni več slišati pikrih pripomb, nasprotno, ugled tega kolektiva je zelo naglo zrastel, »Volna« Laško ni več podjetje, ki životari in črpa sredstva Äkupnosti s subvencijami, pa tudi ko- lektiv sam že F>ozablja na čas, ko so dobivali nepopolne plače, na čase, ko je njihovo blago ležalo v domačih skla- diščih in med slabo idočimi zalogami trgovske mreže. Danes podjetje pozna «amo še kolekcijske vzorce tkanin v svojih skladiščih, povpraševanje trži- šča po blagu »Volne« Laško pa je večje, kot zmore prizadevni kolektiv ugoditi. Res je zanimivo, da je ta kolektiv v razmeroma tako kratkem času uspel dvigniti sloves podjetja na tako višino, navkljub nekdanjemu slabemu glasu In resničnosti pregovora, da je na slab glas lahko priti, s slabega pa na do- brega toliko teže. Uspeli so zato, ker niso кголП... Kolektiv se ni zadovoljil samo s po- lovičnimi izboljšavami. Preosnovo ix>d- jetja je začel na celotni črti: z boljšo organizacijo dela, z nabavo prvovrstnih surovin, z znižanjem proizvodnih stro- škov, s sistematično vzgojo k:;d'OV, re- konstrukcijo strojev, z izboljšrnijem ko- mercialne službe in izboljšanjem dela 45rganov delavskega samoupravljanja. Pa pojdimo lepo po vrsti: DELNA REKONSTRUKCIJA PROIZ- VODNJE ŽE ŽANJE BOGATE USPE- HE — INTERNI PETLETNI NACRT Rast tovarniških objektov in naprav je po svoji neurejenosti vplivala na proces proizvodnje. Del tovarniških ob- jektov je star, drugi del pa, kot nek- danja ločena tovarna, oddaljen od osta- lih obratov. Pred dobrim letom je kolektiv začel izboljševati pogoje za čim cenejši in boljši delovni proces. Dosedanja delna rekonstrukcija je že pokazala prve uspehe. Proizvcdnja se je pocenila, po- večala in kvalitetno izboljšala. Tem ukrepom, ki pa bodo zavzeli v bodoče še večji razmah, se je treba zahvaliti, da je kolektiv uspel v kratkem času spremeniti tudi asortiment proizvodnje, da je začel nroizvajati visoko kvalitetno blago, ki kliub mnogo dražjim surovi- nam in modernim pripomočkom ni niti za dinar dražje. Kolektiv ima svoj notranji petletni načrt, po katerem bo tovarna »Volna« Laško postala moderno podjetje za pro- izvodnjo volnenih izdelkov, ki bo po kvaliteti in konkurenčnosti cen kos vsem sedanjim konkurenčnim podjet- jem pri nas. Obstoj tovarne je rešen. Ze se je govorilo o počasnem propada- nju, zdai pa lahko govorimo samo še o napredovanju. ODLICNA APRETURA, SREDSTVO PROTI MEČKANJU, NEPREMOCLJI- VO IN PROTI MOLJEM ZAŠČITENO BLAGO Ce je bilo blago, ki so ga v »Volni« Laško proizvajali leta 1953, še slabo, lahko danes z veseljem ugdtavljamo, da ne zaostaja več za najboljšimi blagi domače, pa tudi inozemske proizvod- nje. Poleg tega, da za proizvodnjo upo- rabljajo najboljšo prejo, se današnji iz- delki odlikujejo tudi drugače. Pred- vsem so pKDSvetili veliko pozornost do- bri izdelavi, modernim, trpežnim bar- vam in nenehno zasledujejo modne vzroce. Pri izdelavi blaga uporabljajo najnovejše pridobitve tekstilne inOu- strije. Blago »Volne« v Laškem se ne mečka, je zaščiteno proti moljem, je nepremočljivo itd. Vsa ta sredstva do- bivajo večidel iz Svice. Kljub temu, da so ta sredstva draga, da je kako- vostno odlična preja tudi mnogo draž- ja od nekdanje, je kolektiv z izbolj- šanjem organizacije dela, z večjo šted- Ijivostjo in strokovnostjo uspel obdrža- ti nekdanje cene raznim izdelkom ne- kajkrat boljši kvaliteti navkljub. Dobri strokovni kadri so najvažnejši pogoji za napredek podjetja Najblojši stroji in najboljše surovine kaj malo pomagajo, če ni ljudi, ki bi znali z njimi delati in ki bi bili spo- sobni slediti praktično vsem izsledkom moderne tekstilne industrije. Tega se je kolektiv »Volne« v Laškem temelji- to zavedal in tudi na področju vzgoje kadrov dodobra zaoral ledino. Zato so že leta 1953 ustanovili svojo vajensko šolo, ki traja tri leta. Oni stojijo na sta- lišču, da je v tekstilni stroki potrebna za vse delavce prav taka izobrazba in kvalifikacija, kot v ostalih panogah. Solo obiskuje 75 vajencev in vajenk, od katerih letos konča učno dobo prvih 18 mladih tekstilnih delavce^' in de- lavk, ki z opravljenimi izpiti dobijo zvanje in položaj kvalificiranih delav- cev. Poleg vajenske šole so organizirali izpopolnjevalne tečaje za starejše de- lavce, ki niso opravili strokovne vaje- niške dobe. Obisk na teh tečajih za kvalificirane in polkvalificirane tekstil- ce je zelo velik. Zavedajo se, da v va- jenski šoli raste nov, teoretično in praktično bolje izvežban kader, zato v lastnem interesu hitijo, da si pridobijo potrebno strokovno znanje in položaj. Skupaj s šolo in tečaji predvidevajo, da bo v nekaj letih v tovarni sploh zmanjkalo ljudi, ki bi ne imeli potreb- ne kvalifikacije. Takrat bo nad 90 od- stotkov ljudi v podjetju obvladalo strokovno delo v tovarni do podrob- nosti. Od tega si seveda ne obetajo samo boljšo delovno zmogljivost. Brez dvo- ma bodo strokovno in splošno bolj raz- gledani člani kolektiva kos vsem nalo- gam. Tovarna bo lahko v celoti izde- lovala tudi najbolj zahtevno blago, ki ga sedaj zmorejo izdelovati le pri ne- katerih strojih najboljši strokovnjaki. Poleg tega bo kolektiv lahko preko or- ganov samoupravljanja temeljiteje vplival na razvoj proizvodnje kot do- slej, ko se včasih še predolgo zaustav- ljajo ob problemih najosnovnejšega značaja. Prvi začetki industrijske kooprodukcije... Dokaz, kako močno se je рк)vzpel ugled tovarne »Volna« v Laškem, je veliko zanimanje tekstilne predeloval- ne industrije za proizvode, ki jih »Vol- na« v Laškem proizvaja. Tako je to- varna s kvaliteto svojih izdelkov uspe- la prodati velike količine blaga, včasih tudi celotne serije, enemu samemu kupcu. Velik del proizvodnje prodajajo zadnje čase eni najboljših konfekcij- skih tovarn v državi, »Partizanu« v Beogradu, ki izdeluje priznano najbolj- še obleke, plašče in perilo. Podobne рк)- slovne zveze imajo urejene tudi z ne- katerimi drugimi tovarnami v državi. Tako sodelovanje, ob obojestranskem izpopolnjevanju in ugotovitvi oboje- stranskih želj je koristno. Odjemalci dobijo blago, ki ga potrebujejo in že- lijo, tovarna f>a velike količine proiz- vodnje lahko vnaprej planira in izde- luje brez pomislekov, če bo šlo v pro- dajo. PESTER ASORTIMENT PROIZVOD- NJE »VOLNA« LAŠKO Kljub temu, da tovarna volnenih iz- delkov »Volna« Laško izdeluje pred- vsem blago najboljše kvalitete, je nji- hov proizvodni asortiment izredno pe- ster. »Volna« Laško izdeluje blago za mo- ške obleke, za ženske kostume, moške in ženske letne ter zimske plašče, ve- lurje, kamgarne, tweede v raznih mo- dernih vzorcih in barvah, kvaliteten hubertus ter odlične česane vzorčaste volnene odeje. Vse to blago se odlikuje po izvrstni kvaliteti, modernih vzorcih in trpežnih modernih barvah. Blago je zaščiteno proti vlagi, mečkanju in moljem. Ce njihovo blago samo poti- pate, vam bo jasno, da gre za tkanine najboljše kvalitete. Kolektiv, posebej pa strokovnjaki, skrbi da so njihovi iz- delki vedno po okusu in najnovejših modnih vzorcih. Zaradi tega ene vrste vzorca in barve ne izdelujejo v ne- skončnost in kolikor je mogoče pogosto menjajo vzorce, barve in način tkanja. Novost pri njih bo v najkrajšem času posebne vrste blago za dekorativne svrhe ter za ženske večerne obleke. Upravljanje tovarne in družbeno živijenje v kolektivu F*rl vseh uspehih, ki smo jih navedli, imata torez dvoma velik delež dober de- lavski svet in upravni odbor. Delavski svet je za lažje in temeljitejše obrav- navanje raznih nroblemov v podjetju ustanovil komisije, ki zasledujejo po- samezne probleme v podjetju, zbirajo predloge in material za seje in obenem kontrolirajo izvrševanje sklepov delav- skega sveta. V podjetju delujejo na- slednje komisije delavskega sveta: ko- mercialno-finančna komisija, tarifna komisija, komisija za zaščito dela in proizvodna komisija. Tudi ostalo društveno življenje je v kolektivu zelo živahno. Celoten kolek- tiv, ki brez vajencev šteje 360 članov, je kolektivni član DPD »Svoboda« La- ško. »Svoboda« v Laškem ima v okviru kolektiva »Volna« več samostojnih podsekcij, med temi pa so najmočnejše šahovska, pevska in športna. Tovarna volnenih izdelkov »Volna« Laško zaposluje v glavnem žensko de- lovno silo. Pretežni del vseh zaposle- nih žena in deklet iz Laškega in bliž- nje okolice je v delovnem razmerju v »Volni«. Vprašanja zaposlovanja žen- ske delovne sile v Laškem bi brez tega podjetja ne bilo mogoče tako zadovo- ljivo reševati. V tem kraju skratka ni druge industrijske dejavnosti, kjer bi lahko zaposlili večje število žena. V načrtu še večji porast proizvodnje in razširitev tovarne Kot vidimo, ima tovarna »Volna« т Laškem poleg lepih perspektiv gospo- darskega razvoja tudi svoj socialni po- men. Z nekaterimi dopolnitvami in iz- boljšavami, hkrati pa z nabavo novih strojev, se bo število zaposlenih v tem podjetju še povečalo. Proizvodnja že sedaj zelo naglo narašča. Po njihovem petletnem načrtu bo v naslednjih letih postala »Volna« ena izmed najbolj po- membnih podjetij v tekstilni industriji pri nas. Vse to dokazuje, da kolektiv tega podjetja ni držal križem rok, da je znal svoja stremljenja sprovesti v konkretne delovne uspehe, je pa tudi dokazal, da je bü vreden pomoči skupnosti, da je ta sredstva znal koristno obrniti in da tudi v bodoče ne bo odveč pomagati tako prizadevnemu kolektivu v njego- vih naporih, ki so v korist ožji in vsej naši skupnosti. Pogled na tekstilno tovarno »Volna« — Laško Pri trgalnem stroju Navijalnica V navijalnici Tkalski avtomati Tkalni stroj STRAN 38 29. DECEMBRA — Stev. 52 Problemi Zavoda za socialno zavarovanje v Celju važen sesiavni det naše splošne borbe za zboljšanje življenjskih pogojev Spat Vili, predsednik izvršilnega odbora: \ Družbeno upravl\an\e v socialnem zavarovantu NaM narodnoosvobodilna borba je prinesla globoke družbene spremembe v celotnem razvoju vseh družbenih dejavnosti. Uresničena je bila dolgoletna težnja delavskega razreda po pravični zakonodaji in zaščiti delovnega človeka v primeru bolezni, onemoglosti in starosti. Z organizacijo zavodov za socialno zavarovanje so bile te težnje iz- polnjene. Uresničeno je bilo načelo, da odmirajo funkcije države najpoprej na področju gospodarstva in družbenih služb, socialno zavarovanje je stopilo kot ena najvažnejših družbenih služb takoj za gospodarstvom na pot samoupravljanja, upravljanja po zavarovancih. Mirno lahko tr- dimo, da imajo politični in družbeni forumi, predvsem pa sindikati, največ zaslug za to, da je bilo načelo samoupravljanja v socialnem zavarovanju po zavarovancih uzakonjeno že v letu 1952 s posebno uredbo. Na podlagi njenih predpisov so bili ustanovljeni zavodi za socialno zavarovanje, izdani so bili predpisi o začasnem gospodarjenju s sredstvi socialnega zavarovanja in še v istem letu so bila načela te uredbe tudi dejansko izvedena. Takrat so bili formirani tudi izvršilni odbori pri zavodih, konec leta je bila izvoljena prva skupščina, ki je štela 90 članov. S tem je bila postavljena podlaga prve samouprave pri celjskem zavodu. Delo samoupravnih organov pri zavodu se je postopoma razvijalo in naraščalo v skladu z nadaljnjo decentralizacijo socialnega zavarovanja. Cilj samo- uprave je bil približati socialno zavarovanje zavarovancem in jim orrío- gočiti čim širše sodelovanje v družbenem upravljanju, zlasti s pre- cejšnjimi sredstvi socialnega zavarovanja. To smo dosegli z organizi- ranjem podružnic, ki smo jih ustanovili v Žalcu, Slov. Konjicah, Laškem in Rogaški Slatini. Popolna decentralizacija pa je bila izvršena z zadnjo upravno razdelitvijo Slovenije in ustanovitvijo občin. Tako sta se tudi združila šoštanjski in celjski zavod, na področju bivšega šoštanjskega okraja pa še naprej posluje podružnica, ki je sedaj peta podružnica celjskega zavoda. Vse podružnice imajo svoje skupščine in upravne odbore. Ob tej priliki smo tudi prenesli kompetence z republiških organov na okrajne zavode, v nekaterih službah pa še naprej na po- družnice. V bližnji bodočnosti pa bo ustanovljena še podružnica zavoda v Mozirju, ki bo T^oslovala za območje Zgornje Savinjske doline, s čimer bo pa tudi organizacija službe socialnega zavarovanja v našem okraju dobila dokončno obliko. Samoupravni organi so svoje delo usmerjali tudi v pravilno go- spodarjenje s sredstvi socialnega zavarovanja, v pravično delitev pravic iz socialnega zavarovanja in je bila tudi ta naloga do sedaj zadovoljivo rešena. Nadalje se je izvršilni odbor trudil vzpostaviti čim tesnejše stike z zdravstveno službo, pri tem je zadovoljivo uspel. Dajali smo sredstva za izpopolnjevanje zdravstvene službe na celotnem območju iz svojih fondov. Tako smo prispevali denarna sredstva za ureditev in opremo ambulante v Rimskih Toplicah, nadzidavo zdravstvenega doma v Slov. Konjicah in v Nazarju; organizirali in opremili smo ambulanto v Pod- četrtku, precejšnjo finančno pomoč pa smo dodelili za ureditev zdrav- stvene službe v zdraviliščih Rogaška Slatina in Dobrna. S sredstvi iz preventivnega sklada je zavod izdatno podprl akcijo za letovanje in okrevanje vajenske mladine, šoloobveznih otrok in otrok staršev, padlih v partizanih. Nadaljnja dejavnost izvršilnega odbora je bila posvečena organizaciji preventivne dejavnosti in rehabilitaciji ter prekvalifikaciji delovnih invaliäov. S precejšnjimi finančnimi sredstvi smo podprli iz- gradnjo rehabilitacijskega centra v Laškem. Za vso to omenjeno de- javnost je okrajni zavod iz svojih skladov dodelil zdravstveni službi nad 23 milijonov dinarjev. Pri svojem delu je samoupravne organe zavoda za socialno zavarovanje vodilo osnovno načelo, kako pomagati bolnim in zdravja potrebnim zavarovancem in jim nuditi čim popol- nejšo zdravstveno zaščito in omogočiti dosledno uveljavljanje pravic iz socialnega zavarovanja. Izvršilni odbor je smatral, da je tesno sodelovanje z vsemi druž- benimi organizacijami, političnimi in gospodarskimi forumi, zlasti pa z zavarovanci' nujno potrebno za čim uspešnejše upravljanje tako važne in pomembne družbene ustanove kot je socialno zavarovanje in da naše delo usmerimo v korist zavarovancev in naše celotne družbene skupnosti, DENARNA SREDSTVA ÍJV NJIH PORABA Kadankoli ocenjujemo ali presojamo delo socialnega zavarovanja, ne smemo prezreti dejsitva. da uživa na primer zdravstveno zaščito iz naslova social-, nega zavarovanja v celjskem okraju 103.004 oseb ali 53,16 % prebivalstva. Zato nam tudi ne more biti vseeno, ka- ko je urejena služba, s katero ima dnevno poslgi preko polovica prebival- stva in to takrat, kadar so bolni, stari, onemogli. Ce upoštevamo še dejstvo, da je bilo po nepopolnih podatkih v letu 1956 porabljenih za potrebe socialnega za- varovanja v vsej Jugoslaviji okrog 140 milijard dnarjev in da je v osnutku novega družbenega plana za leto 1957 predvidena vsota 150 milijard dinarjev, dalje da plača vsak zaposlen Jugoslo- van od svojih skupnih prejemkov 40 % za piotrebe socialnega zavarovanja, šele potem lahko prilično ocenimo pomemb- nost te službe in njenega razvoja po osvoboditvi. Denarna sredstva za finansiranje so- cialnega zavarovanja se zagotovijo s prispevkom za socialno zavarovanje, ka- terega morajo plačevati zavezanci pri- epevka za vse pri njih zaposlene o=ebe. Splošna stopnja prispevka je določena z zveznim družbenim planom in je zna- šala v preteklem letu 40 % vseh pre- jemkov: Zbrana sredstva se razdelijo na: 1. sklad zdravstvenega zavarovanja, 2. sredstva za dolgoročna zavarovanja (invalidsko-pokojninsko zavarovanje in otroški dodatki), 3. sredstva zveznega zavoda (naka- Eovanje pokojnin v inozemstvo), 4. sredstva za oskrbnine začasno ne- Eaposlenim osebam. Značilno je, da porabimo za otroške dodatke več sredstev kot za pokojnine, še bolj pa to, da Slovenija s pobranimi sredstvi za socialno zavarovanje ne more kriti vseh izdatkov (zaradi in- dustrijske tradicije večje število upo- kojencev in g09+a zdravstvena mreža), Makedonija in Cma gora pa izkazujeta po drugi strani presežek dohodkov nad izdatki. Poleg tega poznajo predpisi še po- sebno stopnjo prispevka za zdravstve- no zavarovanje, katero so plačevala na našem področju podjetja, ki zaposluje- jo preko 30 ljudi in pri ikaterih je zna- šalo povprečje bolnikov v zadnjih me- secih več kot 3 % zaposlenih zavaro- vancev, če prekoračijo tudi povprečne stroške na enega bolnika. Ta posebna stopnja prispevka lahko znaša največ 4 % in je namenjena le finansiranju zdravstvenega zavarovnja na področju, kjer je plačana. Predpisi poznajo še dodatni prispevek v višini najmanj 2 % za one zavezance prispevka, pri katerih se je število obolenj ali trajanje bole- zenskih dopustov pri njih zaposlenih zavarovancev zelo dvignilo zaradi tega, ker niso bili izvedeni ali so bili izvede- ni nezadostni zdravstveni in tehnični ukrepi, predpisani oziroma odrejeni za varstvo zaposlenih oseb. Pripomniti pa moramo, da se ta ukrep lani na pod- ročju celjskega zavoda ni uporabil v nobenem primeru. Zanimivo je, da je bilo po nepo- polnih podatkih v letu 1956 na področ- ju OLO Celje plačanih skupno približ- no 2.550,000.000 din prispevkov za so- cialno zavarovanje. Od te vsote pa je bilo porabljenega za bolniško panogo približno 850,000.000 din, ostanek pa je bil vplačan v dolgoročne fonde, iz ka- terih je bilo toliko več porabljenega, da znaša na našem področju približen primanjkljaj 350,000.000 din. Ze ti podatki kažejo, da je odgovor- nost organov socialnega zavarovanja izredno velika. Treba je torej stremeti za tem, da postanejo problemi social- nega zavarovanja in njihovo uspešno reševanje važen sestavni del naše sploš- ne borbe za zboljšanje življenjskih po- gojev. UKREPI ZA ZBOLJŠANJE ZDRAVSTVENE SLVT.BE Izvršni odbor skupščine ZVEZNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVARO- VANJE V BEOGRADU je na svoji seji v septembru 1.1. sklenil uvesti pavšalno plačevanje zdravstvenih sto- ritev. Da bi ta način finansiranja zdrav- stvene službe, vsaj kar zadeva zavode za socialno zavarovanje kot glavne plačnike teh storitev, kar najbolje sprovedli, je bilo hkrati določeno, da je za predvideni sistem pavšaliranja iz-, vesti poizkus v vsej državi na pod- ročju 28-tih okrajnih zavodov, med njimi v Sloveniji na področju zavodov za socialno zavarovanje: v Celju, Kra- nju, Kopru in Ljubljani. Odločitev za pavšaliranje na področju teh zavodov je bila podkrepljena z ugotovitvijo, da je v navedenih okrajih v Sloveniji zdravstvena služba najbolj razvita, in da so v teh okrajih kraji z izrazito moč- no razvito industrijo (pretežno število zavarovanih oseb po predpisih soc. zavarovanja), hkrati pa naselja, kjer pre- vladuje kmečki živel j (nezavarovane osebe), za katere plačnik zdravstvenih storitev je ljudski odbor ali pa so sa- moplačniki. Namen sistema pavšalnega plačeva- nja zdravstvenih storitev je predvsem v tem, da je: 1. usmeriti delo zdravstvene službe na večjo preventivno dejavnost in za- gotoviti zadostna sredstva za izvajanje programa zdravstvene službe. 2. poenostaviti celotni sistem, tako obračunski kot administrativni in pro- učiti sistem nagrajevanja zdravstvene- ga kadra. Na področju celjskega okraja imamo 7 zdravstvenih domov, eno obratno am- bulanto in 15 finančno samostojnih am- bulant. V okviru teh finančno samostojnih zdravstvenih ustanov je še naslednje število organizacijskih enot: 16 splošnih ambulant, 24 zobnih am- ibulant, 13 zobnih tehnik, 6 proti TBC dispanzerjev. 4 diagnostične postaje, 3 otroške dispanzerje ter druge zdrav- stvene ustanove, ki poslujejo občasno, oziroma katerih funkcija je pretežno preventivno delo na terenu. To brez dvoma potrjuje trditev, da je v celj- skem okraju razmeroma zelo irazšir- jena zdravstvena služba. Prav je, da se zdravstvena služba čimholj razširi in naša dejavnost mora imeti tudi v bodoče to pred očmi, vendar bi bilo treba vprašanju organizacije vzporedno s tem posvetiti več pozornosti. Izmed 23 finančno samostojnih zdravstvenih usta- nov je nekaj takšnih, za katere sodi- mo, da bi bilo koristneje združiti jih v močnejše zdravstvene ustanove. To je sicer še stvar razprave. Prvenstveno ni namen pavšala ure- diti finančne odnose med posameznimi plačniki in zdravstvenimi ustanovami, prvenstveno hočemo s pavšalom doseči gospodarsko usmerjanje finančnih sred- stev^ namenjenih za zaščito zdravja prebivalstva in skozi to doseči kom- pleksno reševanje zdravstvene proble- matike iz enega središča — zdravstve- nega doma tako, da bo kurativno delo dopolnjevalo preventivno, — da bomo preprečevali obolenja. Da bi to dosegli, bo treba razmisliti, kako načrtno naj- bolj koristno uporabiti sredstva sklada za preventivo, ki je po Uredbi o fi- nansiranju socialnega zavarovanja for- miran pri zavodih za socialno zava- rovanje, kakor tudi sredstev, ki so za- gotovljena v proračunih občin in okraj- nega ljudskega odbora. V letu 1955 in 1956 je zavod za so- cialno zavarovanje celjskega okraja (skupno z bivšim šoštanjskim okrajnim zavodom) dodelil zdravstvenim ustano- vam nad 23 milijonov dinarjev. Ta sredstva so bila zdravstvenim ustano- vam dodeljena za investicije: adapta- cije zgradb in poslovnih prostorov ter za nabavo instrumentarija, skratka z namenom, da zdravstveno službo iz- boljšamo in čimbolj razširimo. Ugo- tavljamo pa, da teh sredstev nismo na- črtno usmerjali, temveč jih dodelje- vali po priložnostnih predlogih zdrav- stvene službe. Da bi lahko prešli na sistem pavšala, smo morali zbrati podatke oziroma analizirati delo zdravstvenih ustanov v dveh smereh: prvič smo morali ugoto- viti odstotek udeležbe zavoda za soci- alno zavarovanje pri ustvarjanju do- hodkov posameznh zdravstvenih usta- nov v razmerju do drugih plačnikov in drugič, ugotoviti odstotek zavarovan- cev napram številu prebivalcev za po- samezne zdravstvene postaje. Ko smo analizirali delo zdravstvenih ustanov po teh vprašanjih, smo ugoto- vili, da so vse splošne ambulante v celjskem okraju v letu 1955 opravile 403 952 ambulantnih in 50.414 speciah- stičnih pregledov. Od teh pregledov od- pade 54 % na socialno zavarovanje v našem okraju, ostalo pa na ostale plač- nike. Analiza kaže, da so upravni odbori posameznih zdravstvenih domov oziro- ma postaj sestavljeni običajno od zdravnika, bolničarke, babice, zobo- zdravstvenega delavca in predstavni- kov družbenih organizacij oziroma več- jih delovnih kolektiivov. Upravni od- bori štejejo 5 do 11 članov, izmed teh je običajno dobra polovica članov iz- ven delovnega kolektiva ZD oziroma ZP. Iz zapisnikov upravnih odborov je raz- brati, da je na sejah najpogosteje ob- ravnavano vprašanje povečanja cen zdravstvenih storitev in sploh finanč- na vprašanja, za tem slede uslužben- ska vprašanja (dopolnilne plače, name- stitve itd.), najmanj pa se obravnava protolematika zdravstvene službe, pred- vsem delo v preventivi. Skorajda vse zdravstvene ustanove na območju okraja so opremljene v glavnem z inventarjem in instrumen- tarijem v tolikšni meri, da se lahko delo normalno opravlja. Zavod za so- cialno zavarovanje je s svoje strani finančno podprl precejšnje število zdravstvenih ustanov in dodelil sred- stva za opremo ambulant. Ugotovljeno je, da pretežno število ambulant ordi- nira vsakodnevno, dopoldne, — le ne- katere poslujejo dva- oziroma trikrat tedensko v dopoldanskih oziroma po- poldanskih urah. Dolgo čakanje paci- entov pred ambulanto bi se dalo odpra- viti, če bi ordinacijo tam, kjer je to možno, razširili tudi na popoldanski čas. Nadaljnji podatki kažejo razmer j« med plačniki zdravil v lekarnah. Od vseh v lekarnah izdanih zdravil odpa- de na recepte za zavarovance 76,79 % (podatki za leto 1955), od vrednosti ce- lokupne recepture v lekarnah odpade na socialno zavarovanje 71,29 %, na ce- lokupnem denarnem prometu lekarn pa je socialno zavarovanje udeleženo s 57,79 %. Ti podatki kažejo, da se za- varovancem soc. zavarovanja predpisu- jejo recepii pogosteje kot ostalim bol- nikom. Povprečna cena na en recept za zavarovanca v našem okraju znaša 172,96 din, na enega zavarovanca odpa- de 1030 din zdravil. Povprečna cena zdravil privatnikov je za 5,28 % nižja kot za zavarovance. Ta ugotovitev za- nika mnenja, da socialno zavarovanje daje le »cenena in neučinkovita zdravi- la«. Pa tudi sicer zavodi niso nikdar izhajali »z stališča, da je treba prednl- sovati- le cenena zdravila, nasprotno,- predpisovati je zdravila, ki bodo naj- bolj učinkovita, da bi zavarovanci čim- prej ozdraveU in se vrnili na delo. Finančna analiza obveznosti zavodov do posameznih zdravstvenih ustanov kaže, da sam sistem pavšaliranja siceir ne bo znižal izdatkov, pomeni pa korak naprej, ker se bo zdravstvena služba orientirala navzven, v preventivno de- javnost. PRAVICE ZAVAROVANCEV Pravice zavarovancev se delijo na tri večje skupine, to so pravice iz zdravstvenega za- varovanja, pravice iz pokojninsko-invalidskega zavarovanja in pravice do otroških dodatkov. Pravice zavarovancev iz zdravstvenega zavarovanja ureja Zakon o zdravstve- nem zavarovanju delavcev in uslužbencev, ki je stopil v veljavo s 1. 1. 1955. Po tem za- konu so v polnem obsegu zavarovani vsi de- lavci in uslužbenci od dneva nastopa službe dalje, člani predstavniških organov oblasti, ki prejemajo stalno nagrado za svoje delo, izvo- ljene osebe, ki opravljajo stalne dolžnosti proti stalni nagradi v družbenih organizacijah in tuji državljani po posebnih pogodbah. Do- ločene pravice iz zdravstvenega zavarovanja (zdravstveno varstvo) pa imajo vajenci, upo- kojenci, udeleženci javnih del, osebe v prvem mesecu po prenehanju službe, družinski člani itd. Izmed družinskih članov imajo pravico do zdravstvenega varstva zakonec in otroci do dopolnjenih 15 let, če pa se šolajo, nujdalje du dopolnjenih 25 let in ob pogoju, da jih zavarovanec preživlja. Poleg teh imajo pra- vico tudi starši in stari starši, če so nezmožni za delo in nimajo dovoljnih lastnih dohodkov za preživljanje, zaradi česar jih zavarovanec preživlja. Poleg tega imajo ob določenih po- gojih pravice celo bratje, sestre in vnuki. Pravica do zdravstvenega varstva se uveljavlja z zdravstveno knjižico, katere so bile izdane v preteklem letu. Kdor ima tako zdravstveno knjižico, ima tudi pravico do zdravstvenega varstva, ker so^se vsi pogoji, ki jih zakon zahteva, preverili ob priliki izdaje knjižic. Ub tej priliki je važno poudariti, da mora biti zdravstvena knjižica zavarovanca, oziroma svojca, ki zdravstveno varstvo zahteva, potr- jena tako, da od potrdila delodajalca, da je zavarovanec še zaposlen, pa do dneva, ko se zdravstveno varstvo uveljavlja, ni preteklo več kot 30 dni. Upokojenci pa to dokazujejo na ta način, da priložijo zadnji odrezek pokojnine. Zakon o zdravstvenem zavarovanju daje na- slednje temeljne pravice: 1. zdravstveno varstvo, t. j. zdravniški pre- gled, ^zdravljenje v zdravstvenih zavodih in na bolnikovem domu, zdravila, zdravniška ¡n druga strokovna nega in pomoč ob porodu, zdravilna sredstva in sanitetni material, zob- na nega in zdravljenje s popolno oskrbo v naravnih zdraviliščih, če je zdravljenje nujno; poleg lega imajo še pravico do zobotehnične pomoči in protetičnih sredstev ter ortopedskih pripomočkov, vendar so fe pravice vezane na določen delovni staž; 2. pravico do hranarine, t. j. nadomestila pla- če ob bolezni; novost, ki jo je prinesel zakon je v tem, da gre 100 % hranarina vajencem, ponesrečencem pri delu, bolnikom na poklicni bolezni, spremljevalcem bolnikov in TBC-bol- nikom, če so bili zavarovani neprekinjeno naj- manj 6 mesecev, oziroma Í2 mesecev v zadnjih 2 letih s presledki, sicer jim gre le ?5 % hranarine, v ostalih primerih gre pa zavaro- vancem za prvih 7 dni le 80 '/o-hranarina, po 7 dneh 90 % hranarina, če pa so zaposlitve pod 6 oziroma 12 mesecev pa le 60 in 70 %. Osnova se izračuna na podlagi povprečja piue s siui- nimi dodatki za delo v rednem delovnem času, ki so bile izplačane v zadnjih 3 mesecih pred zavarovalnim primerom. Od tako izračunane oüiiuve se pa prizna zavarovancu, ki se zdravi v zavodu, kjer uživa polno oskrbo, le 50 %, če je zavarovanec brez družine, 75 %, če ima 1, 90 Ve, če ima 2 in 100 %, če ima 3 al¡ več dru- žinskih članov. 3. dajatve ob nosečnosti in porodu, do katerih ima pravico zavarovanka v 90 dneh porodni- škega dopusta, če je bila neposredno pred po- rodom 6 mesecev, ali s presledki 12 mesecev v zadnjih 2 letih, zaposlena. Pravica do na- domestila za plačo je 100 %, poleg tega pa ima še pravico do podpore za opremo otroka v znesku 8000 din in do nadomestila za plačo v 6 oziroma 8 mesecih po porodu, ko dela zaradi dojenja skrajšan delovni čas. 4. Pravica do potnih stroškov obsega povra- čila za prevoz in dnevnico za tiste primere, ko mora zavarovanec opraviti potovanje v zdravstvene svrhe po nalogu zdravnika. 5. Dajatve ob smrti pa obsegajo pogrebnino, ki se izplača ob smrti zavarovanca ali njego- vega družinskega člana, ki uživa zdravstveno varstvo na našem področju v pavšalnem zne- sku 13.000 din. Družinskim članom ziTvarovanca, ki jih je do njegove smrti preživljal, pa se ob primeru njegove smrti izplača še posmrtnina v višini enomesečne plače. Pravico do otroških dodatkov pa imajo vsi delavci in uslužbenci ter upokojenci za svoje zakonske, nezakonske, posvojene otro- ke in pastorke, vendar je višina dodatka od- visna od imovinskega stanja družine, ki živi v skupnem gospodinjstvu, in števila otrok. Imo- vinsko stanje se ugotavlja na osnovi davč- nega predpisa, izdanega od pristojnega ob- činskega ljudskega odbora. Polni otroški do- datek se prizna le, če družina nima davčnega predpisa od kmetijskega posestva, ali če do- hodek od hiše ali obrti ne presega 150 din me- sečno na družinskega člana. V družinah pa, kjer davek od poljedelskega imetja presega 250 din letno, ali drugi davku podvržen dohodek presega 1000 din mesečno na družinskega člana, otroci niso upravičeni do otroških dodatkov. Med temi mejami pa sr določajo znižani otroški dodatki. Davčna osnova se računa od zemljišča, na katerem živi zavarovanec oziroma njegovi drit- žinski člani, pa četudi ne kot lastnik, ampak le v skupnem gospodinjstvu. Načelne določbe o pokojninah so urejene i Zakonu o socialnem zavarovanju, podrobnosti pa v posebni uredbi iz leta 1972. Pokojninske dajatve so: 1. ru&ojuiue, ki se Ueiijo v: 1. oseUiic (polne, uepopulue ali invalidske). 2. aruziiiske pokojnine; ll. iiivuliuuiiie. j Polna siaruütna pokojnina je dajatev, ki jo 1 izplačuje zavod oseuaui, ki so izpolnile (lolo- ] cene zakouiie pogoje, in sicer i>3 let starosti (luuski; u^u-uma зи let siaruäii (ženske) lu iiua- : JO isiocasuo J3 (luoaki) o/.iruma (zeuske) let- ' UO uciovuo dobo. i iNepupoiiia starostna pokojnina pa se izpla- čuje niuskim, ki so dopolmii 65 let starosti, ali žeuskuiii, ki so do^uimie 55 let starosti io imajo vsaj 15 letno aeiovuo dobo. Tu je viain» pokojnine poleg ubicajiiiu kriterijev odvisna se ou delovne dobe. Invaliuska pokojnina se izplačuje onim zava- rovancem, ki so več kot eno leto nad is % nezmuzui za delo in imajo predpisano delovno dono, i>d katere je ouvisna visiua. Družinske pokojnine se izplačujejo po smrti zavarovanca vdovi, ki je preko *з let stura in otrokom do 1? let starosti, oziroma, če s» solaju, do konca rednega šolanja. Invalidnine se delijo na luvaiiunine II. in III. stopnje, dobijo jiU zavarvanci, ki so le delno nezmožni za delu in niso pri istem ali podob- nem delu polno zaposleni. Predpisi poznajo se izredno pokojnino, pa le v primerili, ko niso izpolnjeni vsi po- goji za reuno pokojnino, pač pa le miuiuiauii. tu je: vsuj 15 letna delovna doba. Te pokoj- nine prizna repuDiiski zavod na predlog uikiuj- nega zavoda, pri čemer upošteva zdravstven* \ in imovinsku stanje prosilca. Pokujnine in invalidnine se določajo po stro- kovni izourazbi in delovni dobi, pri čemer se jemlje v obzir tudi visina zaslužka, pri 1и- valiuiiuiah in invalidskih pokojninah pa š* stopnja in vzrok invalidnosti, ijpokojeuci 8* razvrščajo v 2U pokojniiiskin razredov. V debati pa je osnutek novega zakona » pokojninskem zavarovanju, ki bo verjetno v letu 19?? dobil obvezno moč in kateri je bil dan javnosti v stroko razpravljanje, komisija ¿VtZ.i'it.UA lZVhs>iM:.GA aVt.TA je prejela preko 2>00 pripomb, na osnovi katerih bo se- daj sestavljeno deiinitivno besedilo zakona. V zvezi z uveljavljanjem pravic iz socialnega zavarovanja je zopet ločiti uveljavljanje pravi« iz zdravstvenega zavarovanja od uveljavljanja praviC v pokojninskih zadevah in pri otroskib dodatkih. Zdravstveno varstvo se uveljavlja pri organih javne zdravstvene službe in je proti vsakemu ukrepu zdravnika, s katerim se zavarovane« odklanja kakšna pravica, dopustna pritožba na zdravniško komisijo pri zavodu, v kateri so izključno zdravniki, ¿dravuiki so pri izvrše- vanju svojih dolžnosti neodvisni in dajejo svoje izviue, mnenja in presojo na podlagi zakona., po strokovnem znanju in vesti, V primerih, k« je nekdo v bolniškem staležu več kot 30 dni. mora biti pregledan po posebni zdravniški ko- misiji. Tudi delodajalci (direktor) ima pra- vico zahtevati od bulnika, da se podvrže pre- gledu komisije, če mislijo, da gre za neopra- vičen bolniški dopust, vendar je merodajna in dokončna ocena komisije. V primerih, kjer je prva instanca zdravniška komisija, je možna pritožba na vlsjo zdravniško komisijo pri re- publiškem zavodu. Kadar se zavarovancu odklanjajo pravice ix zdravstvenega zavarovanja, se mu mora seve- da izdati pismena odločba s pravnim poukom o pritožbi. Pravica do pokojnine alj otroških dodatkom pa se uveljavlja s tem, da upravičenec do- tično dajatev zaprosi. To napravi s posebna pismeno vlogo, v kateri stavi svoj zahtevek in ponudi potrebne dokaze. V pokojninskih zadevah so ti dokazi lahko pismeni ali pa predlaga zaslišanje prič. Pri tem je opozoriti, da je ocena dokazov svobodna, to se pravi, da se dokazom verjame ali pa ne; če se jim pa ne verjame, pa se mora utemeljiti, zakaj jim ni dati vere. Poleg tega je treba tudi predložiti k vsaki prošnji potrebne listine (za pokojnine: rojstni list, potrdilo o nekaznova* nju itd.), za otroške dodatke pa potrdilo • imovinskem stanj^u, rojstne liste otrok itd.). Proti vsaki odločbi okrajnega zavoda v zade- vah otroških dodatkov ali pokojnin se lahka vloži v 15 dneh po prejemu odločbe takse pro- sta pritožba na republiški zavod, ki jo je vlo- žiti pri okrajnem zavodu. Proti odločbi repub- liškega zavoda pa je možno vložiti tožbo na republiško vrhovno sodišče v 30 dneh po nje- nem prejemu, proti tej sodbi pa se je mogoče še pritožiti na zvezno vrhovno sodišče. V postopanju pred sodiščem pa plača taks« stranka, к| spor izgubi. Vsekakor pa je priporočljivo, da pridejo za- varovanci v vseh spornih in nejasnih primerih poprej na zavod za socialno zavarovanje ali njihove podružnice, kjer dobijo informacije. STRAN 40 29. DECEMBRA — &tev. 52 C£L3S*rí ^ Kako Mestne pekarne skrbijo za naš vsakdanji kruli Kruh je poleg zelenjave, krompirja, mesa in sadja glavno živilo, ki ga ne moremo pogrešati. Res je, da ga v večjih količinah napečejo naše gospo- Delo pri peči dinje, so pa vendar naše pekarne velik proizvajalec kruha. Vsak potrošnik pe- kovskega Icruha pazljivo ¿eda na nje- èr- gevo kvaliteto in jo rad pohvali, če je dobra. Ta pa ni vedno odvisna od pekam samih in njihovih delavcev, marveč tudi od mlinskih podjetij in ne nazadnje cd opreme pekam samih. Podjetje Mesitne pekarne v Celju je bilo ustanovljeno leta 1952 ter obsega danes 6 obratov: Glavno pekarno, Mest- no pekarno v Stanetovi ulici. Grajsko pekarno v Zidanškovi ulici, Pekarno na Bregu in Pekarno Hudinja na Ma- riborski cesti. Semkaj spada tudi pro- dajalna na Mariborski cesti. Pekarne zalagajo s kruhom tudi nekatere mle- karske poslovalnice in trgovine, da za- dovoljijo potrošnike po najkrajši poti. Dnevna peka navedenih pekam se giblje med 9 in 10 tisoč kg. Kljub te- mu, da Mestne pekarne skušajo ustre- či vsaj osnovnim potrebam po kruhu, se proti volji pekamiškega kolektiva dogaja, da kruha ob sobotah in dne- vih pred prazniki zmanjka. Temu so krive izrabljene peči in ostala oprema. Te nedostatke podjetje odpravlja s stalnimi investicijami iz lastnih sred- stev, čeprav zaradi obnove niso pasiv- ne. Smotmo naložen dobiček pa ven- dar ni tak, da bi izkoriščal potrošnika, saj je znano, da je v Celju kruh ce- nejši kakor drugod. V Mariboru ije n. pr. bel kruh po 68, v Celju pa po 60 din. Po 1 dinar cenejše so tudi žem- lje in pecivo. Male investicije so po- trebne za izboljšanje kvalitete kruhu in pecivu. Ce ta kljub temu še ni takšna, kakor si jo želimo, so v veliki meri kriva tudi plinska podjetja, ki včasih zaradi zastarelih naprav neme- Ijejo v predpisanih procentih, in slaba pšenica. Čeprav zarad^kruha in _pe^ç^^^ va ni večjih pritožb, pekarne rade sprejemajo pripombe in nasvete svojih potrošnikov. Pekarne občutijo tudi pomanjkanje kvalificiranih pekov. Izpad med vojno in po njei je še vedno občuten. Poleg 55—60 delavcev imajo še 7 vajencev, sprejeli pa bi jih še 3—4, toda mladi- na se tega poklica še vedno izogiblje. Peki delajo v treh izmenah, ob so- botah pa morajo zadovoljevati potrebe z nadurnim delom. Pekarne so odprte v predpisanem delovnem času, t. j. od 6. do 11. in od 3. do 5. ure popoldne. Glavna pekama je odprta od 5. ure ne- pretrgoma do pol osmih zvečer. Da bi podjetje še laže ustrezalo svo- jemu namenu, ie v načrtu gradnja no- ve centralne pekarne s kapaciteto 25 do 30 tisoč- kg dnevne peke. Po ur- banističnem načrtu bi naj bila ureje- na v bivšem Mestnem mlinu. Sele te- daj bo naše nekarstvo urejeno tako, da bo zadovoljevalo vsakdanje potrebe in množeče se število prebivalstva mesta Celja in bližnje okolice. Podjetje je aktivno in vsako leto kljub naštetim težavam prekorači svoj plan proiz- vodnje. ____ Mestne pekarne CELJE . Uprava — STANETOVA 1 Telefon 26-20 Mlinsbo podjetje v Celju nad 40 ton žita na dan Novi stroji v mlinskem obratu v Medlo gu MLINSKO PODJETJE v Celju, ki ima svoje poslovne prostore na Ti- tovem trgu, je eno izmed najpomemb- nejših v industriji celjskega bazena. Njegovih šest obratov oskrbuje z mlev- skimi izdelki razen celjskega tudi del trboveljskega okraja. Največji in po nedavni rekonstruk- ciji je mlinski obrat v Medlogu pri Celju. Iz lastnih sredstev izvršena ob- nova je spremenila ta obrat v avto- matski mlin z najmodernejšim labora- torijem v Sloveniji. Njegova zmoglji- vost se je znatno povečala, saj lahk« zmelje do 22.000 kg žita na dan. Iz starega mlina v Vrbju pri Žalcu so napravili polavtomatski mlin » dnevno kapaciteto 10.000 kg. Tudi ta obrat so opremili s sodobnimi mlev- skimi in čistilnimi napravami. Iz stare čistilnice so z novo oprem* prenovili tudi obrat v Slov. Konjicah za nadaljnjih 10 ton dnevne kapacite-, te. Po tri in pol tone dnevne porab* žita zmorejo obrati v Senpetru ob Sa- vinji, v Zagorju in Sevnici. Tu j* predvidena gradnja novega obrata a zmogijivostjo\ 14 ton žita na dan. Ker smo že pri načrtih za bližnj* bodočnost, je treba omeniti, da vsi obrati ne zadovoljujejo dnevne po- trošnje mlevskih izdelkov. Zato pred* videvajo gradnjo novega pnevmatske- ga mlina v Celju z zmogljivostjo 50 ton dnevne porabe žita. Kajti že sedaj s% zalagajo trgovska podietja in pekam* z dodatnimi pošiljkami moke iz Vojvo- dine. Naši mlini meljejo pšenico ▼ enotno moko standardnega tipa 1100 in belo (ostro in polostro) moko tipa 400. Zdrob meljejo po vsakokratni po*- trebi in naročilu. Koruzo meljeta obra- ta v Sentpetru in Zagorju. MLINSKO PODJETJE v Celju zar- posluje v navedenih obratih 65 oseb. Njegov delavski svet in uprava si ne- prestano prizadevata za izboljšanj* kvalitete mlevskih izdelkov, kar bo uspelo popolnoma le z modernizacij* obratov. Proti lanski se je letošnja pro^ izvodnja povečala za 10 %. Vsi obrati razen v Sevnici so oprenv- Ijeni z novimi sanitarnimi napravami. S tem je ustreženo ne samo higien- skim predpisom, temveč tudi boljšim, zdravstvenim pogojem delovnega ko- lektiva. Zmanjšanje režijskih stroškov dose- ga Mlinsko podjetje z modemejšo opre- mo svojih obratov, toda le do nek*^; meje. Občutne stroške povzroča pre^v voz žita in mlevskih izdelkov, ker s* vsi obrati bili nekoč zgrajeni izven že- lezniškega omrežja in so danes bre» Industrijskih tirov. Mlinsko podjetje opravlja težko in odgovorno nalogo, saj je od njegovega prizadevanja odvisna redna in dobr* preskrba z moko in drugimi mlevskimi izdelki. Mlinsko podjetje CELJE Telefon: Uprava, Titov trg 3, 23-34 Obrat Medlog 24-32 Celjska mestna ћ1аи;п1са dela v težhlh pogojili Ker je meso važna sestavina člove- ške prehrane, bi morala biti vsa družba zainteresirana, v kakšnih pogojih de- lajo osrednje klavnice. V Celju že dol- go govorimo o gradnji nove, moderne klavnice, vendar se to vprašanje, ki postaja iz dneva v dan bolj problema- tično, spričo drugih, prav tako ntijnih potreb odriva v ozadje. Da pa je v na- šem mestu preskrba z mesom kljub vsemu le zadovoljiva, se imamo za- hvaliti iznajdljivemu in požrtvovalne- mu kolektivu Mestne klavnice, ki ne- utrudno in nenehno išče novih poti, da stara, že zdavnaj dotrajana klavnica v redu posluje. • Celjska mestna klavnica obstoja že od leta 1890. Življenjska doba takega objekta pa se navadno računa na 30 let. Sicer je bila leta 1930 v manjšem obsegu obnovljena, takrat urejene hla- dilne naprave pa so danes že močno iztrošene. Kanalizacija, ki je v takem objektu najvažnejša, je tu zelo po- manjkljiva. Prav tako sta dotrajani vodovodna in parovodna instalacija. Hladilni kompresor, M je bil leta 1952 generalno obnovljen, sicer danes do- bro dela. vendar ne zadostuje več za razhlajanje vseh količin mesa glede na potrebe našega mesta. Ta kompresor je bil montiran leta 1929 in mu, je živ- ljenjska doba tudi že potekla. Obstoja nevarnost, da danes ali jutri odpove — in če bi se to zgo^^lo sredi leta, v naj- hujši vročini, bi bila nemalo ogrože- na preskrba meçta z mesom. Zato bi bilo nujno nabaviti še en kompresor kot rezervo, saj Imajo to vse druge osrednje mestne klavnice. Celjska mestna klavnica je v zadnjih dveh letih, ko se je osamosvojila in začela poslovati kot komunalna sani- tarna ustanova, mnogo storila za izbolj- šuje delovnih pogojev in higiene sploh. Res je, da danes Celjane še moti neso- dobni pa tudi nehigienični način pre- voza mesa (to pomanjkljivost, žal, še niso uspeli odpraviti), vendar če si ogledate prostore v klavnici, kjer ko- ljejo, razsekujejo in hranijo meso, se lahko samo čudite redu in snagi in vam lahko dobro tekne. Kolektiv je v zadnj'ih dveh letih in- vestiral ogromno lastnih sredstev v svojo ustanovo. UredUi so upravne prostore, nabavili poltovorni avto za prevoz ledu in mesa, klavniške prosto- re in ostale naprave so temeljito pre- čistil, nabavili potrebno orodje za po-' pravila, obnovili električno instalacijo in Še nekaj manjših del. Največji uspeh v letu 1956 pa je brez dvoma nabava nujno potrebnega par- nega kotla in popravilo starega. Ze zgoraj smo omenili, kolikšno po- zornost je ta sanitarna ustanova pred- vsem zadnje čase posvečala higieni. Zato pa je bilo zanje predvsem boleče to, da vse do danes niso imeli primer- nih garderobnih prostorov in kopalnic, kjer bi se delavci po končanem delu lahko umili. Toliko nujnih potreb je bilo v letu 1956, toda kolektiv je sled- njo smatral za najnujnejšo in neodlož- ljivo. Kar v bližini upravnega prosto- ra so se odločili za prostor, začeli v poletju z adaptacijo in te dni že za- ključili dela na modernih sanitarnih napravah. Tako lahko k vrsti uspehov, ki so jih dosegli v letu 1956, prišteje- mo tudi tega. Kako so le zmogli kljub najnižjim ta- rifam klavniških pristojbin (drugi okra- ji imajo pri zakolu tarifo 6 din od kilo- grama mesa, Celje pa le 4,20 din) kriti vse stroške vzdrževanja in obnovo za- starelih naprav ter prostorov? Ne, klav- niških pristojbin ne bomo zvišali, so de- jali, raje bomo proizvajali več ledu (danes zalagajo z ledom vse gostilniške in slaščičarske obrate v Celju in okoli- ci, delno pa tudi industrijo). Dosegli so tudi večji promet v p>osebni mesnici na Tomšičevem trgu (drugovrstno me- so), večji promet pa tudi pri zbiranju odpadkov. Se besedo o tem drugovrstnem mesu. Pravzaprav za to mesnico na Tomšiče- vem trgu ni potrebno delati reklame, ker znatno nižje cene mesa privabljajo mnogoštevilne potrošnike, da mesa več- krat celo zmanjka. Ker pa nizke cene v kupcih včasih zbude morda le neza- upanje v kvaliteto (prisilni zakol), bi omenili le to, da niti komad tega mesa ne gre iz klavnice brez sitroge veteri- narske kontrole. Pripravljanje mesa za prodajo S KVALITETNIMI izdelki si ie pod¡ei¡e „Cemeninme^^ pridobilo širok krog stalnih odjemalcev Od leta 1951 obstoja v Celju držav- no gospodarsko podjetje »Cementni- ne«, katero ima v svojem sklopu kam- noseški, cementarski in pečarski obrat. V začetku je imelo podjetje velike te- žave — pomanjkanje kvalificiranega kadra, neprimerne delavnice in izrab- ljeni stroji. Stanje, ki je bilo zelo kri- tično, se je po zaslugi zavednih članov DS in Ub kmalu izboljšalo. Izdelki »Cementnine« so postopoma pridobi- vali na kvaliteti, s čimer si je podjetje pridobilo velik krog odjemalcev v do- mačem okraju, kakor tudi v drugih mestih republike. Podjetje izdeluje različen gradbeni ' material: betonske cevi vseh profilov, stopnice iz naravnega in umetnega kamna, teraco tlake raznih oblik, sten- ske obloge iz naravnega in umetnega kamna ter lončene peči vseh dimenzij. Po omenjenih izdelkih je veliko po- vpraševanje tudi v drugih republikah, vendar kljub zvišani kapaciteti, kate- ra se je tekom zadnjih 5 let dvignila za 4 do 5 krat, ne morejo prevzeti teh naročil, ker je celotni razpoložljivi ka- der delavcev prezaposlen po ,;:radbi- ščih v naši republiki. Podjetje »Cementnine« je bilo v pre- tekli zimi zelo prizadeto zaradi hude- ga mraza ter pomanjkanja električne energije, vendar je s pridnostjo in pri- zadevnostjo delavcEv in vodilnega ka- dra nadoknadilo zaostanek v proizvod- nji in se v celoti saniralo. Postavljen plan je že v začetku leta povzročal pod- jetju skrbi, saj je vse kazalo, da ne bo mogel biti lizpolnjen. Na zasedanjih DS in UO se je o tem vprašanju mnogo razpravljalo — kako in na kakšen na- čin bi zamuda nadoknadila. Sklep DS je bu, da je treba v delo vložiti vse sile, izvršiti reorganizacijo, popraviti norme, v kolikor niso realne, zvišati disciplino ter vzporedno s tem dvig- niti tudi kvaliteto izdelkov. Ta siklep, četudi je pri posameznikih naletel na nerazumevanje, je bil izveden, kar se je pokazalo na finančnem rezultatu ob koncu zadnjega tromesečja. Problem, ki še vedno dela preglavi- ce, je v glavnem pomanjkanje večjega števila kvalificiranih teracerjev, saj je ta obrt pri nas še zelo mlada. Zato pa posvečajo temu vprašanju posebno po- zornost. Kolektiv se hoče še nadalje truditi za boljšo kakovost svojih izdelkov, saj za to obstojajo vsi potrebni pogoji. Nova gimnazija v Šentvidu pri Ljubljani — obloga celotne stavbe s kuliri ploščami in klinker opeko. Celotna kamnoseška in cementninarska dela j* i izvršilo podjetje »Cementnine« Celje . 'i Projektivni at eli e - Celje MARIBORSKA CESTA 71 Telefon 24-85 izvršuje načrte za visoke, nizkç in industrijske gradnje — Interjer — individualne stanovanjske hiše, gospodarske objekte, pomoč pri sestavi investicijskih programov. CESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K NOVEMU LETU IN JIM ŽELI MNOGO USPEHOV V LETU 1957 KMETIJSKA PRILOGA novoletne številke Celjskega tednika Preko organov družbenega in delav- skega upravljanja v kmetijstvu in za- družništvu je Svet skušal krepiti vlogo: a) sooIialiBtičnih kmetijskih gospodar- Sitev, ki naj bi s sodobnimi metodami v gospoda: jenju predstavljali vzorne obrate v kmetijstvu za p ivatni sektor; b) kmetijskih zadružnih organizacij kot edine možne oblike za načrtno vključevanje privatnih proizvajalcev v zadru/no gospodarjenje po sodobnih socialističnih načelih; C) kmetijskih znanstvenih strokovnih ustanov, kot je Hmelja: ski inštitut v Žalcu in Veteiinarski zavod v Celju, ki naj na področju strokovnega usposab- ljanja kmetijskih in vele: inarskih ka- drov ter na področju raziskovalne in pospeševalne službe čimveč doprinese- ta k izboljšanju kmeti>ke proizvodnje; d) pri svojem delu se je svet oslan- jal na postavke lO-letnega peispektiv- Predsednik tov. Franc iLubej nega načrta razvoja kmetijstva v celjskem okraju; e) svet je nakazoval obče smernice za vlaganje investicijskih sredstev v kmetijstvo in zadružništvo; f) ker predstavlja blagovni promet s kmetijskimi prehrambenimi proizvodi težak problem, je tudi tu svet dajal smernice glede predelovalnih obratov, skladišč, piometnth sredstev itd.; g) svet je nakazoval pot zadružnim organizacdjam, da bi lahko ob novo ustvairjenih pogojih preko povečane kmetijske proizvodnje, p: ometa in pre- delave kmetijskih pridelkov ustvarili odločen preokret v izmenjavi socialno- ekonomske strukture vasi v smeri raz- voja socializma na vasi. Svet za kmetijstvo in kmetijsko za- družništvo je imel doslej 7 sej. Kot novoustanovljen svet OLO je v sidadu z obstoječimi predpisi najprej obrav- naval pristojnost, delo in naloge sveta. Glede na zakonite predpise je svet predvsem obravnaval zadeve, ki izha- jajo i'z: 1. Splošnega zakona o lovu. 2. Splošnega zakona o ribolovu. 3. Temeljnega zakona o varstvu živi- ne pred živalskimi kužnimi boleznimi. 4. O veterinarski poročevalski službi glede živalsldh bolezni in varstvenih ukrepov v živinoreji. 5. Temeljnega zakona o varstvu rast- lin pred boleznimi in škodljivci. 6. Pravilnika o kontroli nad veteri- narskimi cepivu 7. Pravilnika o živalskih potnih li- stih. 8. Odlokov, ki jih je za področje kmetijstva sprejel Okrajni ljudski od- bor Celje ter o vseh drugih zadevah, 9 ki spadajo v področje dela tega sveta, kot so: obravnavanja stanja na držav- nih posestvih, kakor tudi zadružnih, sistem plačevanja dela in proizvodnih planov, problematika živinorejske služ- be, osemenjevalne postaje, problemati- ka Veterinarskega zavoda in Hmeljar- skega inštituta, p.tvšalna skočnina, paš- ništvo, semenarstvo, zaščitna služba itd. Svet ;e organiziral okrajno konferenco vseh kmetijskih in veterinarskih stro- kovnjakov, na kateri je bila obravna- vana Organizacija kmetijske pospeše- valne službe ter so bili sprejeti kon- kretni zaključki, katerih glavno nače- lo je, da se vsa pospeševalna in stro- kovna služba za privatni sektor spro- vaja preko zadružnih organizacij. Svet je predlagal svetom za kmetijstvo pri občinskih ljudskih odborih, da priteg- nejo k delu za pospeševanjie kmetijstva vse kmetijske in veterinarske strokov- njake, ne glede na to, kje oni delajo oziroma kje so zaposleni. Nekateri ob- činski ljudski odbori so tako službo že organiziiali. Nadalje je svet razprav- ljal o pioračunu za kmetijstvo in dajal ljudskemu odboru konkretne predloge za upoiabo proračunskih sredstev v okviru odobrenih kvot. Svet je raz- pravljal o določeni razmejitvi pašniških in gozdnih površin na podeočju OLO Celje in v ta namen fonuiral posebno ZA NAPREDEK KMETIJSTVA V CELJSKEM OKRAJU POROČILO PREDSEDNIKA SVETA ZA KMETIJSTVO IN KMETIJSKO ZADRUŽNIŠTVO TOV. FRANCA LUBEJA Poročilo samo ne zajema daljšega obdobja nazaj. Namen poročila je, prikazati dejansko stanje v organizaciji in proizvodnji v kmetij- stvu ter ukrepe za izboljšanje s prikazom objektivnih možnosti za do- sego tega cilja. Živinoreja je obdelana s'kopo — dali smo močnejši poudarek krmini bazi, ker smatramo, da je to najvažnejše vprašanje, ki ga bomo morali zaradi zboljšanja živinoreje v prihodnosti hitreje reševati. Tu so mišlje- ne tud' regulacije, male melioraji.e itd. Zelja sveta za kmetijstvo in zadružništvo je, da se s poročilom in nalogami, ki slede iz njega samega, seznanijo vse družbene organizaci- je, občinsk. l'ud^ki odbori, zadružne organizacije in vsi kmetijski pro- izvajalci, da bi lahiko v prihodnoi.ti dosegli v kmetijstvu večje uspehe. Poročilo naj bi bilo napotek h konkretnim in praktičnim akcijam na terenu. Namen poročila, ki ga daje Svet za kmetijstvo in kmetijsko za- družništvo je, prikazati Okrajne mu ljudskemu odboru delo sveta v pre- teklem obdobju. S samim poročilom pa smo hoteli podrobneje prikazati tudi problematiko v kmetijstvu in kmetijskem zadružništvu ter na tej osnovi predlagati OLO, da osvoji smernice za bodoče delo v kmetijstvu in zadružništvu. To področje našega gospodarstva }e najmanj sistema- tično obdelano, ker predstavlja kmetijstvo relativno zelo zaostalo pa- nogo in je podvrženo najrazličnejšim objektivnim in subjektivnim teža- vam. Že v začetku moramo poudariti dejstvo, da je v naših pogojih drob- nolastniške proizvodnje vsaka akcija za krepitev socialističnih odnosov silno težka, da je vpliv stihije na napredne in socialistične akcije izred- no močan in da je v takih pogojih reševanje nalog v kmetijstvu in za- družništvu toliko težje. Prav tega dejstva se je Svet za kmetijstvo in kmetijsko zadružništvo pri OLO Celje od vsega začetka dobro zavedal. strokovno komisijo. Svet je dajal smer- nice za uporabo sklada za pospeševa- nje kmetijstva, kakor tudi investicij- skega sklada za kmetijstvo in veteri- narskega sklada OLO Celje. Sklad za pospeševanje kmetijstva pri OLO Celje je znašal za leto 1956 30,000.000 dinar- jev, veterinarski sklad po p:edračunih pa 8,800.000 dinarjev, investicijski sklad za kmetijstvo pa okrog 50,000.000 di- narjev. Svet je razpravljal tudi o predlogu, ki ga je podala Okrajna zadružna zve- za za formiranje zadružnih poslovnih zvez. Predlog Okrajne zadružne zveze je svet osvojil ter predlagal Okrajnemu ljudskemu odboru, da izda v smislu do- ločil Uredbe o sp.emembi Uredbe o kmetijiskih zadrugah privoljenje za u'tanovitev naslednjih zadružnih po- slovnih zvez: a) G4*spodarske poslovne zveze v Celju in b) Kmetijsko-p^oizvajalne poslovne zveze v Žalcu, Šmarju pri Jelšah In Mozirju. Navedli smo le nekatere bistvene naloge, ki jih je reševal svet kot organ družbenega upravljanja na področju kmetijstva in zadružništva. V praksi se je pokazalo, da je področja dela sveta izredno široko in pestro in da ne bi bilo mogoče ob dosedanji organizaciji zadružništva in sedanji situaciji pre- nesli vse naloge na zadružne organizaci- je Delo strokovnih organov in inspehci¡ Najvažnejša kmetijska strokovna in- stitucija na področju našega okraja je nedvomno HMELJARSKI INSTITUT. Ustanovljen je bil v letu 1952 na po- budo hmeljarjev in živih potreb hme- ljarstva, ki je gospodarsko najpomemb- nejša panoga kmetijstva v našem okra- ju. Kako važno vlogo je odigral inštitut v hmelja: ski proizvodnji se vidi že iz samih številk, če pogledamo hektarske pjidelke hmelja Po vojni. Prvih 5 let smo dosegali 550—824 kg suhega hmelja na hektar. Po letu 1952 je hekta-ski pridelek hmelJa presegel evrop&ko pov- prečje; leta 1953 smo pridelali 1.168 kg, leta 1954 1.206 kg in leta 1955 1.213 kg suhega hmelja na hektar. Računamo, da bo letošnji pridelek znašal 1.220 kg suh^a hmelja na hektar. Te številke dokazujejo, da se je p- oizvodnja dvig- nila za preko 200 odstotkov napam prvim povojnim letom. Tudi kvaliteta hmelja se je znatno izboljšala, saj ima- mo letos hmelja I. in II. razreda 92 odstotkov, kar je v znatni meri zaslu- ga inštituta zaradi dobro organizirane zaščitne službe. Prvotne naloge inštituta so se vse bolj in bolj razširjevale na ostale pa- noge kmetijstva. Tako je inštitut začel raziskovati tudi vprašanje poljedelstva, zlasti kakovost obdelovalne zemlje, vr- šil je analize zemlje in dajal nasvete za gnojenje. Svoje delo je izvrševal preko stilih oddelkov, in sicer: za hmeljar- stvo, agroekologijo in poljedelstvo, za zaščito rastlin in za agrokemijo. Za po- skuse v hmeljarstvu je imel na razpo- lago 6 ha lastnih zemljišč. Inštitut je pravno osnovala Окглтл zadružna zveza v Celju in je do letoš- njega leta (poletja) posloval kot njen obrat. Ob priliki organizacijskih spre- memb v zadružni organizaciji v letoš- njem letu pa je Okrajna zadružna zve- za prenesla inštitut na Kmetijsko pro- izvajalno poslovno zvezo v Žalcu. Z reorganizacijo kmetijske pospeše- valne službe pri Okrajni zadružni zve- zi pa je inštitut prevzel obsežne nove naloge in se reorganiziral v finančno samostojen zavod. Inštitut opravlja danes naloge znanstveno-raziskovalne- ga značaja za hmeljarstvo in naloge kmetijske postaje za vse ostale kme- tijske panoge v okraju. Naloge pospe- ševalne službe, ki so jih do sedaj opravljali strokovnjaki pri OZZ, je prevzel inštitut. Na kratko bi njegove naloge nakazali v naslednjem: 1. Znanstveno raziskovanje proble- matike v hmeljarstvu. 2. Preverjanje izsledkov znanosti v kmetijstvu v ekoloških pogojih okraja Celje s ciljem, da se ugotovijo pro- izvodne zmogljivosti kmetijstva v okra- ju in ukrepi, s katerimi bi se te zmog- ljivosti najracionalneje izrabile. 3. Usme-janje kmetijske proi-zvodnje v okraju in sodelovanje pri pospeševa- nju kmetijstva na sploh. Naloga inštituta ni le raziskati pro- blem, ampak tudi vpeljati ugotovljeno rešitev v p oizvodni p oces, da se uči- nek raziskovanja pokaže v povečanju proizvodnje. Zakadi tega je nujno, da bo inštitut tesno povezan s kmetijski- mi zadrugami in socialističnimi kmetij- skimi gospodaisrlvi. Razumljivo je, da se je zaradi obširnosti dela moral in- štitut reorganizt. ati in kadrovsko okrepiti. Poleg že naštetih štirih od- delkov so ustanovljeni še štirje odseki: za živinorejo, za sadjarstvo in vino- gradništvo, za kmetijsko strojništvo in za kmetijsko ekonomiko. Po sistema- tizaciji je predviđeno, da bo inštitut zaposloval 12 kmetijskih in 2 kemijska inženi" ja ter 9 kmetijskih in 2 kemij- ska tehnika. Problem pa je pomanj- kanje delovnih prostorov in stanovanj Vzdrževanje inštituta so do sedal finan- sirale kmetijske zadruge hmeljarskega področja, od njih pa ga je nasledila Kmetij.?ko proizvajalna poslovna zveza v Žalcu. Z ozirom na nove naloge in- štituta izven hmeljarstva in na pod- ročju vsega okraja, je nujno, da del potrebnih sredstev za vzdrževanje in- štituta prevzame Okrajni ljudski od- bor. Del sredstev okrajnega sklada za pospeševanje kmetijstva bo v bodoče treba vsako leto nameniti za inštitut. Poudariti je treba, da je nujno potreb- no v prihodnjem, letu dokončno zgra- diti in opremiti inštitut ter ga izpopol- niti s potrebn'mi strokovnjaki. B'-ez dvoma bo tako organiziran inštitut sposoben reševati probleme strokovne- ga pospeševanja kmetijstva v okraju in povečanja kmetijske proizvodnje. Mor- da ima za sedanje naloge inštitut ne- pravilen naslov. Dejansko vrši za hme- ljarstvo vse strokovne posle, od znan- stvene raziskave pa vse do strokovne operative preko kmetijskih zadrug in v sodelovanju s Kmetijsko proizvajalno zvezo v Žalcu. Za hmeljarstvo je torej naslov inštituta upravičen. Za ostale panoge pa, ker preverja zadane naloge in usmerja že znanstvena in ugotov- ljena dognanja Kmetizskega inštituta Slovenije in jih operativno izvaja, pa bi bil bolj upravičen naslov Kmetijska postaja. VETERINARSKI ZAVOD izpolnjuje svoje naloge v treh operativnih oddel- kih: Epizootiološkem oddelku, bolniš- nici in osemenjevalneni centru. £pizootiološki oddelek je organ okrajne epizootiološke službe. Odkriva, preprečuje in zatira vse kužne bolezni, ki se po zakonu zatiraj^o, in ostale kužne bolezni. Bavi se s problemi parazitar- nih in vzrejnih obolenj. V zaščiti člo- veškega zdravja pregleduje serijsko ži- vila živalskega izvo.a. Bolnišnica ima urejeno klinično, am- bulantno in terensko službo. V njenem sklopu je klinični labo.atorij za pre- iskavo krvi, unlina in blata ter orto- pedska kovdčnica. Strokovnjaki zavoda opravljajo vse težje kurativne posege, ki jih področni veterinaiji ne more„o sami izvršiti — klinično, v bolnišnici in na terenu. Ambulantno in v bližnji okolici izvršujejo tudi ostalo kurative. Ker je dobro opremljena, se pri svo- jem delu poslužuje najsodobnejših me- tod. Osemenjevalni center krepi živalsko proizvodnjo z osemenjevanjem, ki se je razširilo skoraj po vseh občinah v okraju. Na 45 osemenjevalnih posta- jah je bilo letos do 1. 10. 1956 oseme- njenih 7.959 živali ali 2.051 živali več kot lansko leto v tem razdobju, odnos- no skoro ena tretJiLna krav in telic na področju okraja, kar predstavlja zelo velik napredek. Iz sredstev okrajnega kmetijskega sklada so bili nabavljeni 4 novi semenjaki, tako, da znaša skup- no število bikov-semenjakov v oseme- njevalnem centru 15, od tega 3 pomuroi, 3 simentalci in 9 sivorjavcev. Zavod osemenjuje sam v občinah: Celje, Ža- lec, Šentjur, medtem ko pošilja v osta- le (kraje) občine seme. Osemenjevalna mreža je razširjena do sedaj v vseh občinah razen Planini, Kozjem in Šmarju pri Jelšah. Osemenjevalni cen- ter oskrbuje še delno Maribor in Trbov- lje. Osemenjevanje krav uspešno pre- prečuje spolne, kužne bolezni in jalo- vost. Zavodu je usipelo z množičnimi pregledi vseh plemenic, s stalno zdrav- stveno kontrolo vseh plemenjakov in z osemenjevanjem odpraviti jalovost in jo zmanjšati na normalni odstotek. Z nastavitvijo terenskih veterinar- jev po občinah prevzemajo le-ti kura- tivno službo na svojih področjrh. Bol- nišnica bo odslej izvrševala le težje kurativne posege klinično v bolnišnici in na terenu. Strokovnjaki zavoda se bodo na ta način lažje posvetili proble- mom invazijskih bolezni, kužni malo- krvnosti kopitarjev, tuberkulozi in dru- gim vzrejniim boleznim, ki močno za- virajo produktivnost naše živine. Ose- menjevalni center bo v bodoče le pro- duciral seme, medtem ko bodo občine same osemenjev..le po svojih osemenje- valcih. Za kontrolo semena si zavod obdrži osemenjevanje v občini Celje. Ker ima osemenjevalni center med- okrajni' karakter, ker izgublja čisto ve- terinar sko-zdravsrLveni pomen in ker aobrva vedno bolj živinorejsko vsebi- no, se bo v prihodnjem letu izločil iz veterinarskega zavoda kot samostojni zavod. V letošnjem letu je bil zavod dogra- jen. Dostavljen je provizorij za oseme- njevalni center, dograjena sta dva po- sebna hleva za bike-semenjake in adap- tirani prostori za epizootiološki odde- lek. KMETIJSKA STROKOVNA POSPE- ŠEVALNA SLUŽBA za privatni sektor je bila doslej razen hmeljarstva koncen- t-irana pri Okrajni zadružni zvezi. Z že omenjeno reorganizacijo in z dopol- nitvijo sedanje zadružne organizacije z zadružnimi poslovnimi zvezami, pa se ta služba prenaša delno na inštitut za hmeljarstvo, za operativno izviseva- nje pa v vse večji meri na zadružne po- slovne zveze in kmetiijske zadruge. Okrajna zadružna zveza je do nedavne- ga zaposlovala 11 kmetijskih strokov- njakov. Razumljivo je, da kmetijski strokovnjaki pri Okrajni zadružni zve- zi niso mogli uspešno izvajati službe za- radi preobširnosti terena in zaradi zelo pesilre problematike v p-ivutnem sektor- ju kmetijstva. Kot diužbeno usmerje- valni organi za pospeševanje kmetij- stva obstajajo pri Okrajni zadružni zvezi pospeševalni odbori, sestavljeni iz strokovrvjakov in proizvajalcev-p. akti- kov. Po smernicah teh oiganov so praktične operativne posle preko kme- tijskih zadrug izvajali strokovnjaki, na- meščenci pri OZZ. Njihovo siroKovno delo ni moglo biti dovolj konkretno in za vsakega kmetijskega proizvajalca dosegljivo ter se je največkrat lahko reduciralo na dajanje splošnih strokov- nih smernic preko predavanj, tečajev, filmskih predstav itd. Z dopolnitvijo zadružne o'ganizacije z zad«*užnimi po- slovnimi zvezami bi se konkretne ope- rativne naloge, ki jih bodo v sodelo- vanju z inštutom nakazovali odbori za pospeševanje kmetijstva pri OZZ, pre- nesle na zadružne poslovne zveze in kmetijske zadruge. Razumljiveje re- čeno: Inštitut za hmeljarstvo bo naka- zal neko konkretno nalogo, na p.imer katere ukrepe je treba podvzeti za po- večanje krmske baze, jih preizkusil v različnih okoliših okraja in nato preko strokovnjakov v operativi (KZ, poslov- ne zveze, državna posestva) organiziral njihovo uvajanje v prakso, pod pogo- jem, da so dani tudi ekonomski pogoji. Piistojini odbor, to je odbor za živino- rejo pri Okrajni zadružni zvezi, bo mo- ral mobilizLabl preko poslovnih zvez in kmetiJ»Kih zadrug vse proizvajalce k organizhani akciji za povečanje krmske osnove. Strokovni kader kme- ti jsko-piolüvajalnih poslovnih zvez in kmety&kih zadrug pa bo moial to na- logo v strokovnem pogledu izvršitL Zato je okrajna zadružna zveza večino strokovnega kadra premestila na kme- tijske Pr oi'.£vajalne poslovne zveze, prav tako pa stremi za tem, da bi vsaka kmetijska zadruga dobila za svoje po- trebe stalnega kmetijskega strokovnja- ka. Zadružne poslovne zveze naj bi za operativno sprovajanje strokovnih na- log v kmetijstvu na terenu — d(riiler KZ nimajo zadosti lastnih kmetijskih strokovnjakov — mobilizirale vse tam delujoče kmetijske strokovnjake, ne glede na to, kje so oni zaposleni. Tako bi lahko ob sodelovanju Društva kme- ti jSriin inžent.jev in tehnikov ter ve- terinarjev vsi kmetijski strokovnjaki pomagali lizva^'ati strokovne naloge pre- ko strokovnih odborov pri zadrugah. Nadaljnji razvoj kmetijske pospeševal- ne slu2.be v operativi ne sme biti usmerjen v koncentracijo kmetijskih strokovnjakov pri poslovnih zvezah, ampak je treba težiti za tem, da zaposli vsaka zad.uga kmetijskega inženirja ali tehnika. Isto velja tudi za sociali- stična kmetijska gospodarstva. Delo kmet. in veterinarske inšpekcije OLO KMETIJSKA INSPEKCIJA pri Okrajnem ljudskem odboru nadzoruje izvajanje zveznih, republiških in okraj- nih predpisov, ki so razvidni iz zvezne- ga in republiškega zakona o pristoj- nosti občinskih in okrajnih ljudskih odbo-ov. To so v glavnem Zakon o za- ščiti rastlin. Zakon o prometu s semen- sko robo. Zakon o zapuščenih zemlji- ščih. Uredbe o nadzorstvu nad umet- nimi gnojili. Predpisi o ocenjevanju ži- vine itd. Okrajna kmetijska inšpekcija ne deluje samo kot inšpekcijski o-gan, temveč tudi istočasno kot svetovalni, za nekatere naloge pa celo kot ope- rativni organ. Spričo vse večjih pojavov bolezni in škodljivcev, ki bistveno vplivajo vsako leto na kakovost in ko- ličino kmetijske proizvodnje, je kme- tijska inšpekcija službi zatiranja škod- ljivcev in bolezni, predvsem ameriške- ga kaparja in koloradskega hrošča, po- svetila posebno pozornost. Ameriški kapar pa se je pred leti v našem okra- ju zelo močno razširil, da je p ičel resno ogrožati nadaljn„*i obstoj sadjar- stva. Kmetijska inšpekcija je postavila na ostrino zatiranja tega škodljivca z namenom, da se reši sadjarstvo nadalj- njega propadanja. Uspeh dela ni iz- ostal. Množično odmiranje okuženih sadnih dreves se je ustavilo, okužbe pa so pričele padati. Da bi se ti uspehi pri zatiranju ameriškega kaparja nt porušili, je kmetijska inšpekcija po- ostrila karantensko službo pri prevoza in izvozu sadja. Vse pošiljke sadja, korenčnic, gomoljnic in sadik kmetij- ska inšpekcija pred prevozom pregle- da ter daje dovoljenje za promet le a posebnim zdravstvenim potrdilom. Okužene pošiljke se v celoti pošljejo v cianizacijo ali pa se prepove vsak pre- voz. Kmetijska inšpekcija je vršila tudi kontrolo zati-anja koloradsJkega hro- šča, krompirjeve plesni, škrlupa, moni- lije itd. Z uvedbo poročevalske službe je uspela kmetijska inšpekcija preprečiti okužbe novih karantenskih škodljiv- cev in bolezni, kot so: gobar, murvin prelec, krompirjev rak itd. Na podla- gi poročil so vse okužbe zatrte in pre- prečeno nadaljnje širjenje. Zaščita rast- lin si je tako utrla pot v naše kmetij- stvo, kar dokazuje tudi vse večja po- raba zaščitnih sredstev po hektarskih površinah. V vzgojo semenskega blaga vlaga druž- ba precejšnja sredstva z namenom, da se kvaliteta in hektarski pridelki iz- boljšajo. Zaradi neodgovornega dela ljudi, ki se bavijo z manipulacijo se- men, se često dogaja, da se semena sort pomešajo in s tem izgubijo svojo vrednost. Ni tudi redek primer, da se STRAN 42 29. DECEMBRA — Stev. 52 KMETIJSKA PRILOGA prodaja seme kot semensiko blago po visokih cenah, ne ustreza pa predpisani kvaliteti. V takšnih primerih se zaupa- nje v semenfiko službo izgublja. Pri- mer neodgovornosti so tudi sadne dre- vesnice, ki 190 ponekod okužene po ameriškem kaparju in se okužena dre- vesca kljub temu p-ođajajo. Poseben p-imer je zemlja splošnega Ijuđ'^kega premoženja. V mnogih pri- me 'h upravljijo zemljo splošnega ljudskega premoženja bivši la?tniki, ki ne plačujejo za to nobenih dajatev, ali pa ?o zemljišča neobdelana in pred- stavljajo razen izgube na proizvodnji še zarodišče plevela in škođlc'vcev. Delo kmeti.i!3ke inšpekcije je kmtko- trajno, vendar so usipehi na terenu že vidni. Bili pa bi še večji, če bi tudi vsi. občinski Pudski odbori pri teh ak- cijah pomagali. VETERINARSKA SLUŽBA. Po za- konu o priintojnosti okrajnih in občin- Bkih ljudisikih odborov je vsa živinorej- ska služba prešla v pristojnog/t občin- skih ljudskih odborov. V pristojnortii ok-ajnega ljudskega odbora je ostala samo še dejavnost inšpekcijskega zna- čaja nad delom občinskih in terenskih veterinarjev. Število veterinarskega kad^a na območju celjskega okraja je Eadovoljivo. Skupno je 24 veterinarjev, 4 vete-Inarsiki tehniiki-oscmenjevalci, 4 veterinarski bolničarji, 2 labo-anta. in 7 konjačev. Občinski ljudski odbor Planina pri Sevnici še nima svojega občinskega veter'narja. Potreben bi bil še en veterinar v Podčetrtku in še eden pri Občinskem ljudskem odboru Šent- jur, kjer sedanji veterinar z ozirom na šitevilčno stanje živine in bolj inten- zivno žiivinorejo ne zadosituje. Dejav- nost veterinarja bi bila podvojsena, če bi tmeli ti motoma prevozna sredstva. Se vedno je 7 veterinarjev, ki svojo naporno službo opravljajo peš in s koj lesom. V organizacijskem pogledu je treba omeniti dve novi veterinarski postaji, kot finančno samostojna zavoda, v Slo- venskih Konjicah in v Vojniku, ki sta jih ustanovila Občinski ljudski odbor v Slov. Konjicah in Občinski ljud- ski odbor v Vojniku in ki predstav- ljata bisitveno reo'ganáaacíjjo službe v smislu njene socializacije organskih bolezni (kurativa) vezano na kmetijsko zadrugo in hkrati tudi začasno urejen delovni odnos taiko, da veterinarji ne nastopajo več kot zasebniki v smislu privatne prakse. Pri preprečevanju in zatiranju žival- skih kužnih bolezni je treba predvsem omeniti vedno več primerov kužne ma- lokrvnosti konj, posebno na območju občine Žalec m Celjte, ki jo je z ozi- rom na neodpravljivosit težko zatirata. Proti njej se bo-imo z obveznim kla- njem in plačanjem odškodnine priza- detim lasitnikom in. z veterinarsiko-var- stvenimi merami, ki se pa niso pokaza- le dovolj učinkovite zaradi samoistoj- nosti nastopanja ozi* oma fazšlrjevanja bolezni. Letos je zbolelo in bilo za- klanih 19 konj. Delno je izvor bolezni iskati pri nakupljenih konjih iz so- sednje republike Hrvatske. Pri ostalih kužnih boleznih je tre- ba omeniti, da je svinjska in kokošja kuga praktično zatrta, šumeči in vra- n'ëni p isad pa se pojavlja v posamez- nih piimerih. Preprečujemo in zatL-amo jih s krožnim zaščitnim cap'jenjem breziplačno za lastnike živali. Svinjska rdečica se pojavlja v majhnem odstot- ku pri svinjah, ki jüi rejci ne dajo zaščitno cepiti. Letos je bilo cepljenih 85 odstotkov vseh prašičev. Proti goveji tuberkulozi se borimo letos ponovno z razpoznavnim ceplje- njem vseh nad 4 mesece starih govedi. Letošnji rezultati kažejo, da je odsto- tek tuberkuloze v p-hnerjavi s prvim cepL*-njem padel od 3 lui 1,8 odstotka. Menimo, da bo goveja tuberkuloza v bližnjih letih znižana na minimum. 2e letos je bilo izplačane odškodnine za l,C3/.000càn iz s edstev okrajnega ve- terinarskega sklada. Zelo uspešna je bila borba p-^ti plodnositnun motnjam in kužnim spol- nim boleznim, tako, da spolne bolezni pri bikih in kravah ne predstavljajo več ovire v ž'valsiki proizvodnji. To stanje je bilo doseženo z vedno večjim osemenjevanjem in z redno trimesečno zdravstveno kontrolo vseh plemenija- kov. Osemenjevalni center pri Veterinax- skem zavodu v Celju se je razvil v zelo važno živinorejsiko ustanovo. Ker skoč- nina v višini 500 din, ki jo plača živi- norejec za eno žival, ne krije stroškov osemenjevanja, se ta razlika krije ozi- roma subvencionira iz sredsitev okraj- nega kmetijsko-veterinarskega siklada. V ta namen je letos določenih 5,200.000 din. Pri' čebelah je bila v Gornji Savinj- ski dolini ugotovljena pršičavost, ki je ena najbolj nevarnih čebeljnlh bolezni in ogroža približno 1.000 panjev čebel. Metiljavost je razširjena pii goveji živini po vsem območju okraja. Povzro- ča precejšnjo gospodarsko škodo naši živinoreji v zmanjšani telesni teži, zmanjšani mlečnosti, jalovosti in pred- časnih zasilnih zakollh ter poginih. Škodo ocenjujemo na približno 90 mi- lijonov din. Najbolj prizadeti so kraji z mokrimi in močvli niiliml površinami. Akcijo zatiranja metiljavosti, ki smo jo začeli lani, letos nadaljujemo. S pre- gledovanjem blata odkrivamo bolne ži- vali in jih zdravimo. Za nabavo zdra- vil je bilo iz okrajnega siklada porab- ljenih 1,600.000 din. Cena zdravil se regresira v višini dveh tretjin pri nui- sovnlh pregledih in zdravljenju. Samo zdravljenje pa ni zadostno, zato bi bilo potrebno hkrati pri'stopliti k izboljšanju krmnih površin, predvsem osuševanju. Za letošnjo investicijsko dejavnost v vetejlnarski službi je bila določena v okrajnem kmetijsko - veten inarskem skladu vsota 11,758.000 din, ki je bUa porabljena. Stanie hmetìfshe prottvodnfe na državnih in zadružnih posestvih (socialistični sektor kmetijstva) V okraju je 22 kmetijskih gospodar- stev državnega in zadružnega sektorja, ki so organizirana, kot podjetja, 3 kme- tijska gospodarstva so v sklopu finanč- no samostojnih zavodov, 18 pa je eko- nomij kct odsekov kmetijskih zadrug. Mimo tega pa opravljajo manjšo kme- tijsko površino še domovi onemoglih, mlaíiníkí domovi, rudniki, bolnišnice, zdravilišča in hmeljarski inštitut. Vsega skupaj upravljajo ta po- sestva 2.969 ha kmetijske zemlje, od tega pripada največji del na socialistič- na kmeti¿5ka podjetja In zavode. Po- vprečno pride na vsako teh kmetijskih gospodarstev 110 ha površine. V slo- venskem (lujar je ta številka 330 ha) in v jugoslovanskem merilu je ta posestva smatrati za majhne obrate. Ekonom"jie kmetifsCclh zadrug so se- veda še manjši- obrati, saj imajo po- vprečno le 40 ha skupne površine. Vse zemlje posedujejo 7^0 ha. Oslali korist- niki pa upravljajo 151 ha kmetljsildh površin. Torej bi vsa socialistična kmetljisika gospodarstva imela 3840 ha zemlje, kar predstavlja le 1,7 % vse površine v okraju; od tega imajo ornic 1020 ha ali 3 % in 2200 travnikov in sadovnja- kov ali 5,6 odgova'jajočih zemljišč v okraju. Ostale površine pa zavzemajo pašniki, gozdovi in neplodna zemlJL^ča. Vendar se te kmetijske površine zmanj- šujejo. Vzrok je poslednjia revizija agrarne reforme, torej vračanje zemlje agrarnim upravičencem, nadalje česito nepremišljeno in tudi neupravičeno uporabljanje teh površin za zamenjavo za dTu,go zemljo in za urbanistične na- mene občlnsikih ljudskih odborov. So- cialistična kmetijska gospodarstva tudi nimajo točne evidence svojih zemljišč. Eden od razlogov takega stanja je si- lovita razparcellranost večine naših posesitev. Niti eno posestvo ni popol- noma arondirano, od 25 večjih gospo- danatev pa le 8 delno. Saj ima na pri- mer posestvo OZZ Vojnik pri 103 ha skupne površine 298 parcel in to v 10 k. o. Res je, da so se posestva doslej premalo brigala za arondacijo in niso lizdelala predlogov, njjti ne obsitoja okrajna komisija za arondacijo. Seve- da bo arondacija, ki naj bi slonela le na prostovoljni osnovi zamenjave, po- vsod težko izvedljiva in se bo potrebno poslužiti zakoni'tih predpiisov, kajti brez združevanja parcel bo uvajanje kolo- barja, boljše izrabljanje mehanizacije in boljša organizacija dela skoro ne- mogoče. Najvažnejša panoga vseh naših po- seriiev je živinoreja in to predvsem go- vedoreja. Si-eer redijo na 1 ha obdelo- valne površine 0,65 glav velike živine (skupno s konji), vendar je z ozirom na prevladi:i:''OČe povšlne tavnlkov, pašnikov in veliko deteljlšč to število prenizko, Vraj 0,80 glav velike živine bi bilo prime-no ali 1 velika žival na 1,25 ha obdelovalne površine. Ker so posestva v poslednjih letih večinoma nakupovala včaisih zelo dra- go plemensko živino, je tudi molznost naraščala: 1954 leta: 20S0 kg, 1955, leta: 2357 kg, 1956. leta: 2500 kg in planirano za 1957: 246S kg. To je sicer občutno več kot računa- mo povpečje molznosti vseli krav v okraju (1450 kg) in tudi več kot je po- vpi edek le še prepočasen. Ce primerjamo pridelke najvažnejših rastlin, ugotovimo za državna posestva naslednje: Hektarski pridelek torej ne raste do- volj hitro, predvsem pa ne pri žitih in traviščlh. Močno pa začudi dejstvo, da so posestva za leto 1957 premalo po- gumno, torej prav malenkostno plani- rala zvišanje pridelkov, kljub vse večji uiejenostii obratov. Kje so vzroki' za takšno stanje poLje- delsitva na naših obratih? 1. Premala strokovnost vodećega ka- dra. Dosleji še niso vsa posestva dala preiskati pcidološiko svoje* zemljišča. Boje se upo. abiti norme za gnojila, kakor so v analizi navedena, ker se jim zde previsoke. Sicer potrosijo okrog 500 kg umetnih gnojil na 1 ha njive in .450 kg PO travniku, vendar so te ko- ličine prenizke, nesigurne in včasih tu- di- nestrokovno upOiabljene. Zaradi ne- strokovnosti pridelujejo posestva tudi premalo semenskega žita in drugega sontnega semena. Sicer so pridelala le- ta 1956. polovico vsega sortnega žita, čeprav bi morali to nalogo popolnoma prenesiti na socialisti-čne obi ate. 2. Nepopolnost kolobarja. Niti polo- vico posestev nima urejenega kolobar- ja njiv, kakor tudi ne gnojilnega ko- lobarja travnikov in pašnikov. Piav tako gojijo nekatera posestva takšne rastline, ki ne odgovarjajo vremenskim in talnim razmeram njihovega področ- ja. /Ni iraaumljivo, (zakaj posestva v Zg. Savinjsiki dolini še vstrajajo pri pšenici, ki Jim daje komaj 9—12 q na hektar, ali pa posestva na vlažni zemlji, ki sadijo še krompir, da dosežejo v mokrih letih le 25—55 q pridelka po hektaru. Zaradi oddaljenosti posamez- nih malih parcel so posestva te povr- šine zase jala v travišča, čeprav bi bile večkrat primernejše za njivsko fcolo- barsko izkoriščanje. Tako manjšajo svoj celokupni bruto dohodek (saj ga da travnik manj). Doslej torej večina naših posestev gospodari čisto na malo- kmeLijsLu način in ne upošteva moder- ne organizacije proizvodnje v kmetij- skem podjetju. Zato bo torej nujno, da bo vsako posestvo izdelalo svoj vsaj 5 letni per- spektivni ureditveni načrt. Doslej ima- jo le 3 poseciiva take načrte, ostala pa jih bodo morala to zimo s pomočjo sitro- kovnega ikadra Hmel^aiskega inšilliuta (in Kmetijisike inšpekcije) brezpogojno izdelati. Pil sadjarstvu kažejo socialistični obrati več mLciatlve. Čiščenje čn škrop- ljenje sadnega drevja je zadovoljivo, vendar pa vsake drugoletne rodnosti še niso zaradi preslabega gnojenja uripeli odpraviti. Zato je dohodek od sadijarsitva še periodičen in tudi nesi- guren (leta 1955 70,6 kg na drevo, leta 1956 11 kg, planirano za leto 1957 68,5 kg na drevo). Okrog 175 ha novih nasadov ¿..jblan In hrušk, kolikor so posestva v poslednjih nekaj letih zasadila, še ni doseglo rodnorti in zato bruto dohodek od sadjarstva še pada. Tudi v jagodlčevju so posestva zao- rala ledino. Okrog 17 ha malin In črne- ga ribeza bo že leta 1957 rodilo, Rentrabilnost jagodičevja v primeri z ostalimi kulturami je naslednje: če je osnova čistega dobička pri 1 ha trav- nika ICO, potem je pri krompirju 333, pri pšenici ICOO, pri vrtnih jagodah 2000, pri- malinah 3666, pri hmelju 3333, pri črnem ribezu pa celo 5000 ali 50 krat več kot pri travniku. Zelo kritično je stanje vinogradni- štva na socialističnih gospoda s'vih. Od približno 35 ha vinogradov je obnovlje- nih le 11 ha, v ostalih pa pridelek prav hitro pada zaradi starosti trsa. (Leta 1955 je bil pridelek le 26 hI na hektar ob normalni letini.) V poslednjem letu so posestva, ki so Imela več mehanizacije že p-odala od- visne traktorje In druge nerabne fit-oje, ki so vsi skupaj zmanjševali rentab'1- nost poslovanja. 38 trakto^-jev na socia- lističnih obratih je verjetno še vedno previsoko števi-lo, saj presega število traktorjev na nekaterih posestvih za- hodno evropsko normo. Način nag-ajevanja na socialističnih posestvih doslej ni vzpodbujal kolektiv za višjo storilnost in večjo proizvodnjo. V letu 1956 pa je večina posetsev že plačevalo delo po normi In celo po končnem proizvodu (akordni sistem). Zaracjl različnih pogojev proizvodnje posameznih posestev je tudi- premijski sistem šele v razpravljanju. Vendar pa imajo predvsem posestvo Hmeljarske šole Vrbje in KG Slov. Konjice že do- bre izkušnje. Tako je lahko KG Slov. Konjice zmanjšalo zaradi plačevanja po akordu število delavcev v letu 1956 za 30 oseb. Kljub čvrsto postavljenim norma- tivom je poraba delovne sile na po- 1 ha. Ako. dni sistem plačevanja in sestvih še vedno visoka, saj pride po- vp. ečno na 1 ha obdelovalne zemlje 86 delovnih dni. Posesitva izkazujejo po svojih planih na primer: pri pšenici porabo od 17 pa do 34 delovnih dni za zmanjšanje števila rastlin ter boljša izraba mehanizacije bo število zaposle- ne delovne sile vsekakor zniževala. Vprašanje dodelitve gozdov sociali- stičnim gorpodarstvom bo zaradč bolj- še organizacije dela (predvsem v zim- skem času), cenejše investicijske Iz- giadnje in lastne porabe za kurivo itd., potrebno hitreje reševati. Okrog 300 ha gozdov, koliikor jih sedaj koristijo po- sestva, je za 3500 ha obdelovalne zem- lje vsekakor premalo. Pilporočljivo bi bilo, da bi na vsak hektar obdelovalne zemlje dobila posestva okrog pol hek- tara dobrega gozda mešanega sestoja. S strokovnim kadrom so naša pose- stva še slabo oskrbljena. Le 5 posestev vodijo — inženirji — agronomi in le 9 posestev kmetijski tehniki. Cisto brez vsakega tehnika ali inženirja pa je 15 socialističnih obratov. Vse premalo so ti obrati skrbeli doslej za štipendira- nje srednjega In višjega strokovnega kadra. Rentabilnost poslovanja zaradi- spre- daj navedenih dejstev še ni na vseh posestvih zaslgurana. Po podatkih po- sestev samih bo le nekaj obratov v letu 1956 aktivnih. Precej krivde za takšno stanje leži na posestvih samih, precej- šen vzrok pa so družbene dajatve, na katere so posestva zavezana. Saj zna- šajo skupno te družbene dajatve (skup- no z amortizacijo) na primer: na po- sestvu Hmeljarsike šole v Vrbju okrog 5,400.000 din ali 49.000 din na 1 ha po- vršine. Pri posestvu Slov. Konjice pase vzpnejo te dajatve celo na 70.000 din/ha. Zaradi tega posestva tudi sorazmerno dražje proizvajajo od privatnega kme- tijskega sektorja in so lahko kolikor toliko konkurenčna le zaradi večje pro- izvodnje. Do konca leta 1956 je sicer večina naših posestev v posikusnera obratovanju In so jim družbene dajatve celo olajšane. Bati pa se je, da bi ob polni- veljavi vseh finančnih obveznosti, kakor Jih imajo ostala podjetja, naša posestva zašla v še večjo finančno krizo. Iz te kratke analize bi lahko napra- vili naslednje predloge: 1. Zaradi sorazmerno malih kmetij- skih površin, ki ovirajo predvsem do- bro organizacijo dela, bo stremeti za združevanjem manjših sosednjih obra- tov. 2. Zaradi velike razparcellranostl naj soclallsiti-čna posestva kot priori- tetno izvajajo arondacijo. Vsak ure- ditveni načrt za razvoj posestva naj obravnava arondacliio, sicer pa je po- trebno, da k praktičnemu delu aron- dacije posestva takoj prltopijo. Aron- dacija je naloga posestev samih. 3. niatiEvanje kmetij:keera dela po urah mora zajemati plačevanje po končnem proizvodu. Da se tak način plačevanja lahko uvede, morajo pose- stva poîvetitt več pažnje sestavljanju finančno-prolzvodnlh planov, ki so osnova za to nagrajevanje. Posestva naj si ustalijo delovno silo. 4. OLO mora na osnovi razpoložlji- vih analiz In 10-letnega perspektivne- ga načrta razvoja kmetitLilva v okraju, postaviti in predlagati za posesitva bolj čvrsti plan. S planom naj bi se močneje poudarili ekonomski interesi OLO. Plan bi bil za posestva po predhodni razpo- redčivi OLG in posestev — za slednja obvezen. 5. V živinoreji je izboljšati predvsem kakovost govedi, dvigni^ molznosit na 3000 kg mleka letno po kravi s tem, da posvetijo posestva dosti večjo sikrb krmni osnovi in boljši tehniki krmlje- nja. Povečati je potrebno prasiöj'ereje in na novo uvesti kokošjerejo, kjer so za to dani pogoji. 6. V polj!edelstvu in travništvu je s pomočjo strokovnjakov Hmeljarskega inštituta llizdelatl kolobar in večletni perspektivni ureditveni načrt. Posestva morajo bolj smelo pristopiti k večji uporabi umetnih gnojil ter osuševanju zamočvirjenih travniùtov oziroma povr- šin. Socialistični obrati naj postanejo glavni razmnoževaloi vseh vrst sortnih semen. Uvajati je treba rentabllnejše rastline, predvsem hmelj in izkoriščati strnišča predvsem s krmnimi rastli- nami. 7. V sadjarstvu je doseči redno rod- nost vseh vrst nasadov z boljšim grno- jenjem in osikrbovanjem drevja. Razši- riti je pridelovanje predvsem jagodi- čevja, ki naj marsikje nadomesti obno- vo vinogradov. 8. Mehanizacijo je razširita in obno- viti smiselno, upoštevajoč pri tem ren- tabilnost kreditne naložbe. 9. K nadaljnjemu kreditiranju je pri- stopiti oprezno In premišljeno. Pred- vsem je nalagati sredstva v osuševanje površin, obnovo novih nasadov, na- pravo gnojišč in silosov ter čredinsikih' pašnikov — torej tja, kjer se sredstva hitro vračajo. 10. Za gospodarsko učvrstitev pose- stev je preiskati možnost, da se dodeli na vsak hektar obdelovalne zemlje po pol hektarja dobrega gozda. 11. Posestva morajo povečati stro- kovnost v kolektivu s prirejanjem pre- davanj in tečajev. Stipendiranje naj uvedejo kot sistem za zaslguranje kme- tijskih strokovnjakov. Strokovna uspo- sobljenost delavcev na državnih pose- stveh je slaba. Kvalificiranih delavcev praktično nimamo. To je eden izmed vzrokov nezadovoljivih proizvodnih uspehov drž. posestev. Plačevanje de- lavcev na državnih posestvih je dan- danes tako, da se ne ozira na njihove kvalifikacijo. Razumljivo je, da delav- ci- ne posvečajo zadosti skrbi svoji stro- kovni izobrazbi — usposobljenosti, ker od tega nimajo nobene materialne ko- risti. 12. Urediti je vprašanje sezonskih in občasnih delavcev, predvsem zaradi plačevanja prispevka za socialno zava-* rovanje. 13. Po vseh gornjih vprašanjih naj strokovnjaki Hmeljarskega inštituta in. Kmetijske inšpekcije nudijo posestvom' več pomoči kot doslej. Možnost za povečanje hmetí¡ske proizvodnje Poročilo je imelo namen prikazati povprečne pridelke po kulturah za po- samezna področja našega okraja ter primerjati iste z bruto dohodkom kmet. proizvodnje. Zaradi pomanjkanja podatkov pa smo take primerjalne po- datke lakiko zbrali le za občino Sent- Jjir in Žalec. Delo Sveta za kmetijstvo je otežkočeno, ker ne razpolaga s toč- nimi analizami stanja v kmetijstvu. Isto tako tudi ni nikdar solidne osnove za planiranje in Izračunavanje čistega katastrskega dohodka, ker tudi stati- stični podatki, s katerimi razpolaga OLO, niso realni, predvsem ugotavlja- nje hektarskih pridelkov, površine zemlje za različne kulture itd. Nedvomno je kmetijska proizvodnja, izvzemši hmelj, v našem okraju še na zelo nizkem nivoju. V zadnjih letih se sicer opaža delno izboljšanje, vse- kakor pa so objektivne možnosti ob uporabi- vseh agrotehničnih mer In ekonomskih ukrepov za dvig kmetijske proizvodnje velike. Obstoječo proizvod- njo bi bilo možno v naslednjih dveh, letih brez večjih družbenih investicij povečati za okrog 25%. Se vedno je do- sti pripomb, negodovanja in neumesne kritike zoper družbene obveznosti, to je davek in takse, češ, da jih posamez- na kmečka gospodarstva z ozirom na njihov dohodek ne prenesejo. Razlog temu je relativno zelo nizka blagovna proizvodnja, in a nekaterih podroCjift našega okraja, to je predvsem Kozjan- sko in Obscit^elčJika đoI!lna, se skuša problem kmetijstva reševati Iz čisto socialnih vidiikov, kljub temu, da tudi na teh področjih, dasiravno jim bo tre- ba finančno pomagati, obstojajo objek- tivne možnosti za dvig proizvodnje. Z rekonstrukcijo celotnega kmetij- stva, predvsem z doslednjo rajonizacijo, s poudarkom na blagovno proizvodnjo, z uvedbo kolobarja, z \eojo uporabo mehanizacije, z intenzivnejšim gospo- darjenjem pa bi bilo v naslednjih le- tih, ob upoštevanju vseh agrotehničnih mer, možno dvigniti kmetijsko proiz- vodnjo tudi za 50 in več procentov. To nam dçkazujejo naslednji podatki: Občina S en t j u r ima 3131 ha njiv. Računa se, da so letošnji pridelki v tej občini približno naslednji: kruš- na žita povprečno 14 q ha, krmna žita 12 q ha, koruza 18 q, indusrirljske rast- line 10 q, krompir 90 q, ostale vrtnine 140 q, pesa 200 q, detelje 60 q/ha. Ob upoštevanju prodajne cene za krušna žita 35 din, kg, krmna žita 30 din, koru- za 27 din, industrijske rastline 50 din, krompir 12 din, ostale vrtnine 20 di-n^ pesa 3 din ter detelje 8 din za kg, do- bimo ob že navedenih donosih In cenah bruto dohodek rastlinske proizvodnje v skupnem znesku 235,781.000 din ali na Iha 75.305 din bruto dohodka. Pripo- minjamo da so zlasti za žita vzete nižje cene, kakor pa se bodo verjetno for- mirale na svobodnem tržišču. V bruto dohodku rastlinske proizvodnje so upo- števand tudi vmesni in strni-šni posevki. Ob pravilni pripravi in obdelavi zem- lje, vsaj ob 30 % večji uporabi pred- vsem umetnih gnojil, ob večjem po- udarku na strokovnost, brez kakršnih koli večjih investicij, bi bilo možno po- večati v občini Šentjur bruto dohodek rastlinske proizvodnje od sedanjih skupno 235,781.000 din ali 75,305 din, ha na 301,139.000din ali 96.180din na Iha njiv. To predstavlja povečanje rastlin- ske proizvodnje za 26 %. Pri tem pred- postavljamo, da se lahko dosežejo na- slednji pridelki: pri krušnih žitih od sedanjih 14 na 18 q, pri krmnih žitih od 12 na 16 q, pri koruzi od 18 na 25 q, pri industri^ih rastlinah od 10 na 12 q, pri krompirju od 90 na 120 q, pri ostalih vrtninah od 140 na 180 q, pri pesi od 200 na 230 q, pri deteljlah od 60Ј|аМа!ш_ђа. ceL3 SIKI KMETIJSKA PRILOGA 29. DECEMBRA — Stev. 52 STRAN 43 Primer Občine 2alec, kjer je kmetijska proizvodnja sorazmerno višja, pa nam po isti metodiki kaže naslednjo sliko: Občina Žalec ima 5169 ha njiiv. Računa se, da so letošnji donosi v tej občini naslednji: krušna žta 16 q, krmna žita 12 q, koruza 22q, industrij- ske rastline 10 q, hmelj 12 q, krompir 120 q, ostale vrtnine 140 q, pesa 240 q ter detelje 65 q ha. Ob upoštevanju istih p-odajnih cen kot pri občini Šent- jur, znaša celotni bruto dohodek rast- linske p'^oizvodn'e v obč'nl Zalee 1.171,225.000 d'n ali na 1 ha 226!>85din, kar je za 200% več kot v občini Šentjur Л'^ žalski občini bi se v razdobju 3 let lahko doseglo povečanje proiîsvodnje za 22 % ter bi se bruto dohodek pove- čal na 1.413,738.000 d!n ali na 273.503 din na 1 ha njiv. Vrednost celokupne rastlinske proiz- vodnje po odbitku materialnih stroškov ill amortizacije, ki je izračunana za ob- čino Šentijuir 35 %, za občino Žalec pa 40 %, bi znašala za občino Šentjur 275,441.000 din, za občino Žalec pa 892,048.000 éin. Ce prištejemo k tem dohodkom še čisti dohodek živi^noreje, potem bi bil dohodek iz kme+ij?tva v občini Šentjur 334,066.000 din in v ob- čini Žalec 975,411.000 din. Družbene obveznosti teh dveh občin so naslednje: Občina Šentjur — dohod- nina v letu 19% 43.500 000 din, občimke doklade in takse 17,655.000 din, v obči- ni Žalec pa dohodnina in dodatna do- hodnina od hmelia 116,'il7.000 din in občin«:ke r«er pridelajo 1 liter vina za 26 din, ali pa s Španijo, kjer pride- lajo vino najceneje v Evropi In sicer liter za 17 din, potem so nam te okvir- ne številke jasen dokaz, da je naše vi- nogradništvo nujno potrebno preusme- riti. Dvoje načel nas mora v tem smi- slu voditi, in s'cer: 1. Izrazita orientacija vinogradnfétva v kvalitetno proizvodnjo In 2. pocenitev proizvodnje. V pogledu preusmeritve naše pro'z- vodnje v kvalitetno bo treba trsni iz- bor prjlasroditi našim razmeram ustrez- no, hkrati pa temel¿'lto Izbirati povr- šine, ki se bodo v bodoče posadile. Za obnovo obidejo v poštev najbol.iše vi- nogradniške lege, skratka takšne, na katerih ra* en trte ne moremo uveljaviti nobene dnige rastlinske proizvodnje. Obnova mora biti komoleksna in na- črtna, usmerjena v postopno mehani- zacijo vinogradništva in sodobnejšo ob- delavo. Kot sadilni material se naj upo- rabljajo le preizkušene so^-te in pod- lage. V onih predelih, kjer ne bomo uspeli širiti vhuniske kvalitete kot muškatni irl'lvanec, traminec, renski rizling, beli burgundec in podobne, bo- mo morali upoštevati radgonsko rani- no in rlzvaca, ki uspevata na slabših tleh, kakor tudi v slabših pogojih, da- jeta pa kljub temu dobro kvaliteto in količino pridelka. Pocenitev stroškov bomo dosegli s po- stopno uvedbo mehanizacije in zmanj- šanjem delovnih dni, ki so pri nas da- leč iznad evropskega povprečja. Pri nas porabimo 280—300 delovnih dni na hektar, dočim jih porabijo Francozi le nekaj okoli 100. V starejših nasadih oziroma v obstoječih kulttu-ah bomo delovne dneve lahko znižali samo, če bomo uvajali zelenio gnojenje v vino- gradništvu in zastiranje ali mulčenje. Poskusi v nasadih v Virštanju so jasno dokazali, da je setev detelje in lucerne v stare izživete nasade izredno korist- na. S tem ukrepom se je pridelek celo povečal za 18—25 %. S smotrnim gnojenjem ne bi dvig- nili samo količine, temveč bi se znatno izboljšala tudi kvaliteta. Na splošno je utemeljeno mnenje, da se bo obstoječe nasade reševalo samo s temeljno oskr- bo s hlevskim gnojem, zelenim in umetnim gnojem in s pravilno rezjo. Zaščitna služba v vinogradništvu pa bo morala doseči to, da bodo vinogradniki škropili točno po določenih napo- vedih protiperonosporne službe, ker je znano, da je peronospora v letu 1955 v nekaterih predelih uničila do 30 % pridelka. Da bi bila omogočena postopna na- črtna in kompleksna obnova, bo nujno potrebno kreditiranje, ker so stroški le-te visoki. Obnova se mora izvršiti na podlagi rajonizacije strogo po vseh ob- stoječih strokovnih in oblastvenih na- vodilih, pri čemer bi bilo zelo primer- no dati poudarka namiznim sortam predvsem v okolici Slovenskih Konjic in Rogaške Slatine. Potrebna so zakon- ska določila o obveznem roku trganja, kar se je posebno v letošnjem letu te- meljito odražalo, saj so kmetje, ki so trgali okoli 10. oktobra, dosegli za 30 % slabše količine sladkorja. MEHANIZACIJA Privatno kmetijstvo celjskega okraja je sorazmerno močno mehanizirano, saj dela v 57 strojnih odsekih KZ okrog 170 traktorjev z 280 priključki, okrog 365 škropilnic, 80 velikih mlatilnic in okrog 1000 ostalih vprežnih strojev. Zakadi premaj!hne izkoriščenosti, torej preslabe zainteresiranosti kmetovalcev, pa niso vsi stroji rentabilni! (saj bi moral traktor imeti vsaj 1500 efektiv- nih ur letno, da je ekonomičen). Na- daljnji- vz^ok slabega finančnega sta- nja strojnih odsekov je tudi visoka amofiizaolia in obresti na osnovna sred- stva. Ker bi bile usluge po stvarnih kalkulacijah previsoke in večkrat ne- konkurenčne z drugo vprežno silo, niso KZ zaračunavale polnih cen. Prevelika koncentracija mehanizacije v kmetijstvu se je pokazala kot neko- ristna zaradi raztresenih in malih go- spodarstev. Zaradi tega bo potrebno oddajati manjše stroje skupinam za- družnikov — kmetovalcev, ki p^-evza- mejo plačilo amortizacije in ostalih ob- veznosti. Za škropilnice v Savinjski dolini je tak način izkoriščanja že lepo uveden. ORGANIZACIJA KMETIJSTVA Ko smo tako opisali stanje kmetij- stva v okraju, vidimo, da obstajajo vse možnosti za nadaljnje povečanje kme- tijske proizvodnje. Nedvomno je treba upoštevati dejstvo, da brez organizira- nega dela tega ne bo možno doseči. Vse postavljene naloge lahko v kmetijstvu privatnega sektorja izvršimo le ob do- bri zadružni organizaciji. Toda v za- družnih organizacijah je še vrsta po- manjkljivosti. Na področju okraja de- luje 78 splošnih kmetijskih zadrug. Pia v tako so formirane Gospodarske poslovne zveze v Celju. Kmetijsko pro- izvajalni poslovni zvezi Žalec in Šmar- je pri Jelšah ter Kmetijsko-gozdarska poslovna zveza v Mozirju. Predvideva se še ustanovitev Kmetijske proizva- jalne poslovne zveze v Celju za pod- ročje občin; Šentjur, Laško, Planina pri Sevnici in Slov. Konjicah ter usta- novitev sipecializirane gozdarske po- slovne zveze v Celju. Nekatere od usta- novljenih poslovnih zvez so dobro pri- čele z delom. Tu predvsem mislimo na Kmetijsko proizvajalno poslovno zvezo v Žalcu in Gospodarsko poslovno zvezo v Celju. Pri ustanavljanju poslovnih zvez smo naleteli na razne težave tako objektiv- nega, kakor subjektivnega značaja. Ne- katera področja so v kmetijstvu pa- sivna. Tam poslovne zveze nimajo močnejših temeljev za svoje delo. Mor- da bodo v začetku take poslovne zveze predstavljale več ali manj organizacije za strokovno delo v kmetijstvu. Manj bodo lahko z lastnimi osnovnimi sred- stvi vplivale na povečanje kmetijske proizvodnje. Laže je tam, kjer imajo poslovne zveze že od vsega začetka do- bre pogoje. Osnovna naloga poslovnih zvez je, da postanejo ekonomski or- ganizatorji proizvodnje v cilju sociali- stične preobrazbe vasi. Ob formiranju zadružnih poslovnih zvez so se pojavile govorice, češ da poslovne zveze niso potrebne in da pomeni to novo obre- menitev za zadruge. Tako tolmačenje je predvsem zadovoljilo nekatere ljudi, ki se ne zavedajo, da je treba tempo nap-edovanja kmetijstva pospešiti. Z ustanavljanjem poslovnih zvez dopol- njujemo zadružne oblike v obstoječi organizaciji. Nedvomno okrajna za- družna zveza in zadruge niso bile kos vsem nalogam. Treba je bilo uvesti še nek vmesni člen, ki bi konkretno pre- vzel pobudo za različne kmetijske ak- cije. Praksa dvomesečnega obstoja poslov- nih zvez jasno kaže, da so te organi- zacije bile potrebne in da imajo v si- cer zelo kratkem času obstoja in de- lovanja že bistvene uspehe. Poslovne zveze poslujejo z zad^-ugami na odp-t račun oziroma kot komisionarji. Tako bodo poslovne zveze pomagale ustvar- jati zadružne sklade, kateri bi se naj uporabljali za razširjeno reprodukcijo v kmetijstvu in zadružništvu. Res je, da bodo ponekod zadruge zaradi po- slovnih zvez vsaj v začetku imele večje izdatke, ker jih morajo vzdrževati. Smatramo, da bo treba poslovne 7VP7e podpreti materialno tudi s sredstvi skladov za pospeševanje kmetijstva. Okrajna zadružna zveza se ne bo več direktno bavila z upravljanjem gospo- darskih dejavnosti, temveč bodo to na- logo prevzele zadruge in zadružne po- slovne zveze. Zadružne poslovne zveze in zadruge pa morajo v svojem bodočem delu kot prvenstveno nalogo smatrati delo v kmetijski proizvodnji. Katere so osnovne pomanjkljivosti v delu zadružnih organizacij? Nedvomno so ekonomska vprašanja še zmeraj največji problem v zadrugah. Tako se zadruge vse premalo zanimajo in delujejo na nalogah kmetijsko pro- izvodnega značaja. To je sicer stara ugotovitev, toda zahteva, da jo zopet ponovno obravnavamo. Premočna ori- entacija naših zadrug na trgovino, za- po=Ttavljanje konkretnjih proizvodnih nalog, neurejene notranje razmere, premajhna skrb za blagovno proizvodnjo in še vrsta slabosti zmanjšuje vlo- go naših zadrug. Skoraj tretjina vseh zadr^usr izkazuje v letošnjem prvem polletju v trgovini zgubo. K vsem da- jatvam in upravnim stroškom je bil letos uveden še 2% občinski davek od prometa nešpecerijskega blaga ter 10% prispevek od plač v stanovanjski fond. Kl,fub povišanju izdatkov pa je v ve- čini zadrug marža v trgovini ostala nizka. Posledica tega stan.ia je zlasti občutna v tistih zadrugah, ki imajo več trgovskih poslovalnic. Finančna situa- cija pa se je na koncu tretjega četrt- let.ia bistveno izbol.išala. Računamo, da bodo letos zadružne organizacije naše- ga okraja zbrale več kot noi milijarde sredstev, kar je več kot 100 % z ozirom na lansko leto. Osnovni problem v zadrugah je stro- колт! kader. Komaj ^ * zadrug ima upravnike, da ne govorimo o tem, da s tretjr-no knjigovodskega kadra ne mo- remo biti zadovoljni. Do nedavnega ni bilo urejeno vprašanje plač upravni- kov in knjigovodij oziroma računovodij zadrug. Po<=l«»dica tpp^a ie bila. da so nam najboljši strokovni kadri bežali iz zadrug. Kakor je že uvodoma pouda^jeno, se naše zadružne organizacije vse preveč orientirajo na komercialno trgovsko poslovanje. Zaradi tega tudi ni bistve- nih in večjih rezultatov v kmetijski proizvodnji, za kar pa so podani vsi objektivni pogoji. Naši predpisi omo- gočajo zadrugam razvoj raznovstnlh dejavnosti, ki lahko direktno ali pa indirektno vplivajo na pospeševanje kmetijske proizvodnje. Zlasti so važne še tiste naloge naših zadrug, s katerimi se neposredno prispeva k dvigu vaške- ga gospodarstva. Zadruga ima torej vse možnosti, da v okviru obstoječih zako- nitih predpisov in v okviru svojih ma- terialnih možnosti krepi zadružno last- nino in preko nje uvaja odnose. Kako si zamišljamo idealno delovanje za- druge? Na področju kmetijske proiz- vodnje lahko zadruga z najrazličnejši- mi dejavnostmi, kot so razni predelo- valni obrati, hmeljske in sadne sušilni- ce, veterinarske ambulante in oseme- njevalne postaje, vzorno urejena pose- stva in ekonomije zadružne lastnine, drevesnice in trsnice, objekti za odkup, predelavo in dodelavo kmetijskih pro- izvodov, take uslužnostne dejavnosti, ki neposredno vplivajo na kmetijsko proizvodnjo itd. ogromno doprinesejo, toda le ob dobri in ekonomični izvedbi organizacije. V zadrugi imamo tako imenovane pospeševalne odseke, kakor so: živinorejski, hmeljarski, sadjarski, strojni, semenarski in ostali. Ti odseki imaio svoje odbore. Naloga teh odsekov in odborov je, da pritegnejo h konkret- nemu delu vse kmetovalce za različne panoge kmetijstva. Naši kmetje dosti- krat vidijo zadrugo samo tedaj, kadar gre za njih osebno mateiialno korist. Drugače povedano. Mnogi kmetovalci smatrajo, da je zadruga za njih pozi-, tivna organizacija le tedaj, če bodo od nje dobili regies za škropljenje sadnega drevja, regres za razne druge usluge, regres za nabavo plemenske živine itd. Vse p-emalo pa se ceni tista ogromna materialna pomoč, ki se v zadrugi iz- pričuje s tem, da zadruga s svojim strokovnim kadrom, z nasveti in z or- ganizacijo pripomore kmetovalcem, da lahko oni ob lastnih finančnih virih na tem ali onem polju dosegajo večje pro- ¡•t-vodne uspehe. Premalo cenijo tiste objekte zadružne lasitnine, ki so pripo- mogli k temu, da kmet lahko svoje kme- tijske proizvode ne samo vsak čas pro- da, temveč da mu je zaslgurana pro- daja tudi tedaj, ko bo on ob stro4ovni polnoči zadruge doseerel v^čje proir- vodne donose od sedanjih. To so doslej premalo obdelana podiočja delovanja naših zadružnih organizacij. Ce zadruga nima n. pr. moto nih in ostalih škro- pilnic, da bi lahko svojim članom pe- ški opila hmelj ali sadno drevje ob pri- merni ekonomski ceni, potem bo pri- delek sadja ali hmelja na tem področju prav gotovo slabši. Slabša kvaliteta in zmanjšana proizvodnja nosita za seboj zmanjšanje dohodka. Ce neka oddalje- na zadruga ne more prodati mleka, ni- ma pa mlekarne za las'no predelavo, potem je jasno, da se bo živinoreja v takem okolišu le počasi razvijala. Za- druga mora biti torej vsestranski orga- nizator kmetijske proizvodnje. Zato bo- do zadružne organizacije morale imeti kmetijske strokovnjake. Nedvomno pa bo naloga poslovnih zvez v vp.ašanju raznih konkretnih nalog v kmetijstvu zelo odgovorna. Nam ni dovolj, če od časa do časa kmetijski strokovnjak pri- de v zadrugo in izvrši strokovno pre- davanje o določenem vprašanju. Imamo primere, ko je v neki zadrugi tri leta zaporedoma prirejeno predavanje o vi- nogradništvu, toda v praksi se v tem kraju za dvig proizvodnje v vinosrad- nlštvu ni prav ničesar storilo. Zato so strokovna predavanja samo del službe v kmetijstvu, slediti pa jim mora kon- kretna akcija. Govorim o oslabem sta- nju travnikov. Res je, da je to Oi^novnl problem, ki ga je treba rešiti, če ho- čemo razvijati živinorejo. Toda če smo to ugotovili, če vemo, da dajo zamoč- virjeni travniki zelo malo in še to kisle krme, potem se moramo tega proble- ma nekje tudi lotiti. Ce bomo samo go- voili, potem se stanje ne bo izpreme- nilo. Kaj lahko tukaj konkretno stori kmetijska zadruga ali zadružna poslov- na zveza? V okviru žlvinore.fskih in po- ljedelskih odsekov kmetUskih zadrug lahko vključi vse tiste kmetovalce, ki imajo zamočvirjene terene, v delo za osuševanje. Razumljivo je, da je vpra- šanje regulacij večjih potokov na taki osnovi težko reševati. Toda osuševanje, izkopi odtočnih jarkov, najcenejši si- stem drenažiranja, kalcifikacija itd. pa so take naloge, ki jih lahko kmetovalci ob ustrezni organizaciji in ob strokovni pomoči zadruge in poslovne zveze, iz- vršijo. Obnova sadjarstva zahteva so- dobne.iši način. Nemogoče je namreč uporabljati sredstva mehanizacije na malih kompleksih, razumljivo pa je, da so danes sredstva mehanizacije, redno vzdrževanje, to je gnojenje in škrop- ljenje, take naloge, brez katerih si je nemogoče zamišljati redno blagovno proizvodnjo v sadjarstvu. Marsikje prevladuje načelo, da sadje rodi vsako tretje ali četrto leto. Mi pa imamo konkretne primere in dokaze o vsako- letni rodnosti sadnega drevja na sa- dovnjakih, ki so redno vzd-ževalpi. Za- kaj ne moremo izvoziti večjih količin sadja? Ne samo kapar, temveč tudi ostali škodljivci, pa tudi slabo sadje, zaradi nezadostnega gnojenja, so vzro- ki za te zelo slabe kvalitete v sadjar- stvu. Kakšna je tukaj naloga zadruge? Prvo moramo pristopiti k ustrezni ra- jonizaciji za posamezne kulture. Mi- slim, da ne smemo več saditi vinogra- da tam, kjer odgovarja teren za sad- jarstvo. Takih anomalij je še zmeraj dovolj. Zaradi tega bomo morali, ob ustrezni strokovni rajonizacljl, preiti na obnavljanje sadjarstva v komplek- sih. Kakšne prednosti nudi kompleksna obnova? Zaradi večjih površin je vse- kakor možna ekonomičnejša obdelava. Možno Je uporabljati sredstva mehani- zacije, možno je zasajevati do začetka rodnosti podkulture, možna Je strokov- na iša obdeliva, zlasti pa redno in p a- vilno vzdrževanje itd. Tu je naloga za- druge in poslovne zveze, da pristopi konkretno k izvedbi nalog. Zato bodo moale zadružne organizacije pripraviti programe dela. Programi dela za pri- hodnje ne bi smeli obsegati samo na- čelnih in splošnih pospeševalnih na- log, kakor so recimo: škropljenje sad- nega drevja, gnojenje itd. Vsaka zadru- ga bi morala kar najskrbneje pristopiti k nekim čisto konkretnim nalogam. Delo v zadružnih poslovnih zvezah ne sme biti usmerjeno tako, kot je bilo do sedaj pri Okrajni zadružni zvezL Л^^вака poslovna zveza bo morala pri- stopiti h konkretnim akcijam. Tako bo naloga Poslovne zveze v Žalcu, da e konkretnimi ekonomskimi akcijami, ka- kor tudi s zasaipvanjem novih površin hmelja, regulacijo voda, gradnjo sušil- nic in ostalih objektov, s splošnim iz- obraževanjem kmečkega p-ebivalstva PO vseh panogah kmetijstva dvigne kmetijsko P' odukcljo. Po'^lovna zveza v Šmarj« pa bo kot prio-i*«^tno naloffo morala skupno s kmetijskimi zadrugami osredotočiti še na skupno obnovo sadjarstva in vino- gradništva. Skratka, razvojna pot vsake poslovne zveze mora biti prilagojena konkretnim proizvodnim pogojem do- ločenega kraja. V preteklem letu so naše zadruge razpolagale s prilično visokimi sred- stvi lastnih skladov. Tako so znašali investicijski skla^ zadrug 245,000.000 din, amortizacijski pa 72,000.000 din. Poleg tega so zadruge razpolagale s ca. 20,000.000 din ostalih skladov. Velika pomanjkljivost je, da se marsikje ti skladi ne trosijo smotr- no, dasLravno je bilo od 245,000.000 din investicijskih skladov uporabljeno za zadružne gradnje 89,000.000 din, za me- hanizacijo 91,000.000 din, za ostale kme- tijske investicije 34,000.000 din ter za opremo trgovine In odkupnih postaj 12,000.000 din, je še vedno dosti prime- rov, ko se sredstva preveč drobijo, za- radi tega tudi ne dosežejo pravilnega ekonomskega efekta. Zato predlagamo Okrajnemu ljud- skemu odboru, da na osnovi Uredbe O delitvi celotnega dohodka zadružnih or- ganizacij izda smernice , za uporabo investici^klh skladov, ki jih predlaga Okrajna zadružna zveza. Naslednji problem v zadružništvu je razmeroma strokovno šibek kader. Ket nimamo dovolj sposobnega vodstvenega kadra v zadrugah, niso redki primeri različnih malverzaclj, pa tudi ne pri-^ meri slabe notranje organizacije in za- radi tega slabo gospodarsko stanje. Tako stanje je privedlo v prisiln« likvidacijo Kmetijsko zadrugo z. o. j. Šentjur ter v redno likvidacijo Kmetij- sko zadrugo z. o. j. št, Andraž. V Kme- tijski zadrugi Rečica pri Laškem in Frankolovem pa smo Imeli primere tež- jih kriminalnih dejanj. V zadruge je vključenih po sedanjih podatkih 79 % vseh kmetijskih gospo- darstev na področju okraja. Tu še ni stanje zadovoljivo. So namreč neka- tere zadruge, ki se bavijo predvsem e trgovino, zaradi česar kmetje nimajo posebnega ekonomskega interesa, do istega. Borba proti kriminalu, razsipni- štvu itd. je še vedno nezadovoljiva. Sestav upravnih odborov je sicer mnogo povoljnejši, kot pretekla leta, toda stalni in vodstveni uslužbenski kader v zadrugah še ni na primerni strokovni višini, pa tudi zavest le-tega je dostikrat zelo nizka. Poslovne zveze bodo praviloma po- slovale z zadrugami na tako imenovani komisijski način. Sredstva, ki se bodo ustvarila v poslovnih zvezah, se bodo vračala v skupen dohodek zadrug, pri katerih se bodo ustvarjali zadružni fondi. Ce že družba pušča tako visoka sredstva zadružnim organizacijam, po- tem je prav, da se ta sredstva čim smo- trneje uporabijo. Zato predlagamo, da se smelo za^ družna sredstva trošiti le za one na- mene, ki jih je zadružna organizacija predlagala v svojem programu. Na ta- ke programe pa naj bi dal končni pri- stanek Okrajni ljudski odbor. Izpopolnjena zadružna organizacija^ ese večja izgrajenost socialističnega kmetijskega sektorja, poglobljena stro- kovna dejavnost preko Hmeljarskega inštituta in Veterinarskega zavoda, večje število strokovnega kadra, vse večja skrb občinskih ljudskih odborov, so dvojno jamstvo, da bo naše celo- kupno kmetijstvo bolj pogumno kre- nilo iz dosedanjega zaostalega gospo- darskega načina kmetovanja in blagov- ne zamenjave v napredno. Ce se niste naročnik Celjskega tednika Celjski tednik vas tedensko seznanja z vsemi važnimi dogodki s pod- ročja celjskega okraja in z novicami iz vašega kraja. Razen tega obvešča javnost o vseh važnih dogodkih v državi in v svetu. Poleg zanlmviega br-a- nja, kateremu posveča list eno stran, boste našli v njem tudi poročila iz živ- ljenja na naši vasi. To je predvsem važno za naše kmetovalce, saj bodo lahko preko časopisa izmenjavali iz-kušnje in praktične nasvete glede um nega kmetovanja. Razen tega je list bogato ilustriran. Skratka, Ust je ko- risten informator in svetovalec za naše ljudi s podeželja. Zato naj ne bo brez njega nobena kmečka hiša. Da bi vam olajšali postopek prt naročanju lista, vam dajemo kratko napotilo: potrebno je le, da z dopisnico javite vaš točen naslov s pripombo »nov naročnik«. Dopisnico naslovite na Uredništvo Celjskega tednika, Celje, Titov trg 3, pošt. predal 123. — List vam bomo pri eli pošiljati takoj. Ce- loletna naročnina znaša komaj 500 din in plačali jo boste v 2 obrokih po 250 din, ko sprejmete položnico. Uredništvo »Celjskega tednika«