v o *>
DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovim C'  O A I*
Abb. postale I gruppo “ Lena OU UF
Leto XVI. - Št. 152 (4615)
TRST, sobota 25. junija 1960
Poslanska zbornica si je vzela skoraj teden dni dopusta
Vodstvo KD še vedno neodločeno glede proporcionalnega sistema
Ministrski svet odobril zakonski osnutek o slovenskih šolah Tržaškem in Goriškem -Sl. januarjem 1961 ukinjen občinski davek na živino - 11., 12. in 13. julija bosta zasedala centralni odbor in centralna kontrolna komisija KPI
(Od našega dopisnika)
RIM, 24. — Na današnjem dopoldanskem zasedanju zbornice je minister za zveze s parlamentom Angelli-ni predložil zakonski osnutek, ki pooblašča vlado, da upravlja deželo do 31. oktobra v oikviru prejšnjih proračunov, ker proračuni za finančno leto 1960-61 še niso odobreni. Zakonski osnutek je bil odobren z 287 glasovi proti 158.
Nato so prešli na diskusijo o treh zakonskih pred-
logih, ki zadevajo nove določbe glede izvolitve pokrajinskih svetov. (Četrti zakonski predlog poslanca KD Toem-Condivija, s katerim se predlaga, da se pokrajinske upravne volitve preložijo za eno leto, to je do marca 1961, je zbornica, na predlog poslanca KPI Caprare, odložila, ker je o-pozicija izrabila okoliščino, da je bilo precejšnje število poslancev KD zaposlenih z delom v parlamentarnih komisijah). Prvi govornik je bil Bertinelli (PSDI), ki je podprl predlog poslanca Luzzatta o spremembi sedanjega zakona o pokrajinskih upravnih volitvah v propor-cionalističnem smislu, zavrnil določitev kakršnega koli «quo-ruma» v sedanjem volilnem sistemu, hkrati pa predlagal spremembo k predlogu Luzzatta, tako da bi ne bilo treba spreminjati sedanjega števila volilnih okrožij v pokrajini.
Socialist Corona je utemeljeval predlog svoje skupine in dejal, da ga socialisti niso predložili iz taktičnih razlogov Corona je podčrtal, da vztrajanje KD na sedanjem volilnem sistemu predstavlja, po njegovem mnenju, »polemično izsiljevanje PSI, ker bi morali socialisti — v pogojih sedanjega večinskega volilnega sistema — nastopiti s samostojno listo, če bi se hoteli ogniti obtožbi frontiz-rna, kar pa bi zatrdno pomenilo samomor*.
Tudi Cavaliere (PDI) je obtožil centristično krilo KD hinavščine, kajti »obdržati večinski sistem z izgovorom, da se hoče postaviti socialiste na preizkušnjo glede njihove neodvisnosti, se dejansko zasleduje cilj oblastvenega monopola*. Pridružil se je predlogu poslanca Bertinelljja.
Na popoldanskem zasedanju so poslanci diskutirali o zakonskem osnutku za podaljšanje pooblastil vladi do 31. oktobra. K temu so sociali-
•iiiMBiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiii, lunin
Demonstracije na Japonskem
TOKIO, 24. — Danes zjutraj se je po tokijskih ulicah premikala tri kilometre dolga povorka študentov, ki s0 ko-memorirali smrt svoje tovarišice Mičiko Kamba, ubite med demonstracijami 15. t. m. Pred formiranjem povorke se je o-krog deset tisoč oseb zbralo v parku Hibija in komemori-ralo pod vodstvom »sveta za borbo proti japonsko . ameriškemu paktu«. Nato so odšli demonstranti v povorki pred parlament.
Izvršni odbor socialistične partije Japonske je sklenil danes, da bo nadaljeval z borbo proti vojaškemu japonsko - a-meriškemu sodelovanju na podlagi sprejetega vojaškega sporazuma. Hkrati bo stranka nadaljevala tudi z borbo za vzpostavitev demokracije in demokratičnih pravil ter se bo upirala militarizmu in skrajnim desničarjem, o mednarodnih trgovskih odnosih bo stranka zahtevala tesne odnose s Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Socialisti zahtevajo, naj
se »Klene mirovna pogodba s Sovjetsko zvezo in obnovijo' diplomatski odnosi s Kitajsko.
Generalni tajnik liberalno -demokratične stranke, Kavaši-ma, je izjavil, da bodo voditelji stranke predložili novega kandidata za naslednika Kiši-
sestanKu v ponedeljek. Zdi se_ da	Ka_
vašima do'°CI* tudi predstavnike stranke, ki se bodo pogajali z .°P°f*C'3sK®M strankami — socialistično m socialdemokratsko 7 %„iimenovanje no-vega predsednika vlade
°men}eni “Svet* je p02val za jutri	na	demon-
stracije Pred P ^^entom. KP Japonske Pa > v 9‘lizirala za 10. obletnico k°rejske vojne državljane n* JaP(>nskem, ,»
demonstracijo Pred južnimi
vrati parlamen,a- NajVečje demonstracije pa b0°°, 2. julija za katere se Poideva, da se jih bo udelez“o JOO.ooo ljudi.
Vodstvo sindikatov «s0hio» sporoča, da je danes ob 13 uri počastilo spomin študentke Kamba več milijonov delavcev t enominutnim molkom. Mani-festacj 2. juiija se bo udele-
a°‘Udl okoli 5 m )°nov sin. dikalnih pristsšev z bel0 stav-
•traelt 7'en VSC. teh, demon-stracij jg razpust parlamenta,
stični in komunistični poslanci predložili dva popravka, na podlagi katerih se vladi daje pooblastilo le do 31. julija. V obrazložitvi popravkov sta poslanca Ferri (PSI) in Giancarlo Pajetta (KPI) podčrtala, da so štirje meseci predolgo razdobje za odobritev , proračunov in da bi glasovanje za tako dolgo dobo pomenilo glasovati za zaupni-co vladi, ker se s tem podaljša njen mandat tudi prek nujno potrebnega časa za odobritev proračunov. Zato bodo
poslanci PSI in KPI glasovali proti. Malagodi (PLI) je dejal, da bodo liberalni poslanci, kljub opoziciji do vlade, glasovali za pooblastilo do 31. oktobra, ker bi sicer nastala nevarnost, da bi bilo treba preložiti upravne volitve, ki da morda predstavljajo edino orodje, ki bo KD prisililo na neko odločitev.
Z dvigom roke so popravek Ferri-Caprara zavrnili, prav tako pa odobrili vladni zakonski osnutek; tajno glasovanje o tem je dalo zgoraj omenjeni rezultat.
V senatu so odobrili nekatere pomembne ukrepe, kakor uvedbo uvozne carine na francosko slanino in znižanje uvozne carine na francosko mast, hkrati pa dekret, s katerim se vlada pooblašča, da
rih državnih pristojbin in taks, ki so že zastarele. Končno je senat soglasno odobril tudi zakonski osnutek, s katerim se zniža državna taksa na proizvodnjo sladkorja, tako da bo moč sedaj v kratkem znižati ceno sladkorja, o čemer je bilo govora že prejšnji mesec.
Na današnji seji vlade so med drugimi ukrepi sprejeti tudi zakonski osnutek o ustanovitvi slovenskih šol na tržaškem ozemlju in v goriški pokrajini. V osnutku se govori, da so slovenske šole namenjene italijanskim državljanom, pri. padajočim slovenski etnični skupini.
S 1. januarjem 1961 bo ukinjen občinski davek na živino.
11., 12. in 13. julija bosta za-
sprejme potrebne ukrepe za 1 sedala centralni odbor in cen-ureditev in odpravo nekate-1 tralna kontrolna komisija KPI.
Atentat r Venezueli
R. Betancourt laže ranjen Trije spremljevalci ubiti
CARACAS, (Venezuela), 24. — Danes ob 14. uri (po srednjeevropskem času) je neki neznanec vrgel bombo na povorko avtomobilov, med katerimi je bil tudi avtomobil s predsednikom Rommlom Betancourtom. Bomba je eksplodirala in predsednika ranila, kap. Lopeza Parro, njegovega pomorskega atašeja, pa je u bila. Bomba je hudo ranila obrambnega ministra gen. Joseja Lopeza Henriquezaim
njegovo ženo. Ranjen je bil tudi polk. Armas Perez, poveljnik predsednikove garde
Atentat je bil izvršen blizu univerzitetnega mesta. Kmalu se je zvedelo, da je predsednik samo laže ranjen, medtem ko je bil huje ranjen tudi predsednikov zdTavnik dr. Pinto Salinas. Kmalu nato pa je izdihnil tudi polk. Ramon Armas Perez, poleg njega pa še neki 18-letni vojak, ki je bil dodeljen povorki. Po nekaterih vesteh je bomba morda eksplodirala v avtomobilu ali pa v nekem vozu, ki je mimo povorke prevažal palice dinamita.
Predsednika Betancourta so takoj prepeljali v bližnjo kliniko univerzitetnega mesta, kjer so ga obvezali. Takoj nato je vojaško poveljstvo poslalo pred predsednikovo palačo vojaške enote s tanki.
)r»Tiiinninnnnmiini)iiiiiiniinimt„ ,1, wmiiniiiiiimiiu, n umu.,..  ...............     im.......iiimiMimmmitninfflT-r-—-
Herterjeve izjave na včerajšnji tiskovni konferenci
Novo stališče ZDA do predlogov SZ Preureditev^	obrambnega
Novo ameriško stališče še ni objavljeno - Sen. L. Johnson trdi, da je vojska ZDA samo «na papir ju» pripravljena na atomsko vojno Eisenhower odpotuje danes s Honoluluja
WASHINGTON, 24. — Državni tajnik ZDA, Christian Herter, je danes na svoji tiskovna konferenci izjavi], da zadeva z vohunskim letalom «U-2» po njegovem mnenju ni prejudicirala odnosov med ZDA in njihovi-mi zavezniki. Herter je mnenja, da so zadnji medza-veznuski sestanki v Parizu in Washingtomu dokazali, da je zavezništvo sedaj še bolj trdno kot kdaj koli prej. Herter je obdolžil Hruščeva, da se meša v notranje zadeve ZDA prav pred predsedniškimi volitvami.
Glede razorožitvene konference je dejal, da bodo ZDA zavzele novo stališče na ženevski konferenci ter dodal, da ne more povedati o tem nikakih podrobnosti, dokler razgovori z zavezniki ne bodo končani.
Herter je dalje izjavil, da iz zdravstvenih razlogov nikakor nima namena ostati državni tajnik v kateri koli bodoči ameriški vladi.
Ko je govoril o odnosih med SZ in Kitajsko, je dejal, da je nemogoče ocenjevati ideološke razlike med r.jima, ki pa so zelo globoke.
Za japonske dogodke je izrazil svoje prepričanje, da hoče Japonska 06tati na strani Zahoda, ker da je »večina japonskega naroda zadovoljna z novim japonsko-ameriškim sporazumom«. §e prav pose-bej je poudaril, da je japonska vlada dala pobudo za od-
poved Eisenhowerjevega poto-
vanja v Tokio, vendar pa je dodal, da je bila ameriška informacijska služba precej zaskrbljena zaradi predsednikove varnosti na tem potovanju. Zanikal je vest, da je prišlo med njim in Belo hišo do različnih tolmačenj japonskih demonstracij ter poudaril, da je bilo takrat nemogoče vnaprej predvideti stopnjo »nasilja« demonstrantov proti predsednikovi osebi. O vprašanju Kišijeve ostavke pa ni botel govoriti, ker da je to notranja zadeva Japonske. Vendar pa je izjavil, da ima Kiši več nasprotnikov v svoji stranki kot pa v drugih političnih skupinah.
Ko je govoril o podrobnostih razorožitve je izjavil da je ameriški delegat Eaton prav v teh dneh v Washingto-11U obravnaval nove sovjetske predloge in da je državni departma izdelal »nekatere metode za odgovor na te predloge* ter da bo »ameriško sta-
lišče objavljeno prihodnji te ___________ .
den*. Za sovjetsko stališče jc, tomske _	___________________
dejal, da se ni spremenilo ter I vojno, predvsem pa po sestre-da bi zadržanje sovjetskih de-j litvi vohunskega letala »U-2*
legatov na ženevski konferenci lahko nudilo elemente glede namenov Sovjetske zveze, toda do tega trenutka ne obstaja noben konkretni dokaz spremembe politike Hruščeva do Zahoda.
Iz Honoluluja poročajo, da je predstavnik Bele hiše Ha-gerty izjavil, da bo Eisenho-wer v ponedeljek govoril ob 0.30 po srednjeevropskem času po radiu in televiziji o svojem potovanju po Daljnem vzhodu. Izjavil je, da se Ei-senhower ne bo sestal z bivšim korejskim predsednikom Singmanom Rijem, ki živi sedaj blizu vojaškega oporišča, kjer se trenutno nahaja ameriški predsednik, ki se bo jutri vrnil v Washington, nato pa bo odpotoval na počitnice verjetno v Rhode Island.
I* dobro obveščenih ameriških uradnih krogov pa se je zvedelo, da se ZDA že sedaj pripravljajo preurediti svoj obrambni sistem. Najnovejii dogodki na Japonskem so namreč dokazali, da bi ZDA utegnile na Daljnem vzhodu izgubiti verigo vojaških naprav — vsaj delno — če bi na Japonskem prevzela oblast neka nevtralna ali miroljubna vlada. Vsekakor pa je malo dvomov o tem da bi bilo težko obdržati nekatera ameriška oporišča v primeru a-vojne. Med hladno
IIIIIHIIflllllllllHIimiMIIIMlIlllIMlliiiiiiiiiiiuuvuilllllllllltlllllllHHH
Pred odhodom alžirskega odposlanca v Pariz
Ahmed Bumendžel odpotuje danes zjutraj iz Tunisa
De Caulle predvideva težavna in dolgotrajna pogajanja «Ultrasi» so ustanovili cOdbor iz Vincennesa, organ za zvezo s francosko Alžirijo»
TUNIS, 24. — Se vedno ni nobene vesti o imenovanju in potovanju alžirskega delegata v Pariz, ki naj bi pripravil vse potrebno za pogajanja alžirske delegacije s francosko vlado o rešitvi alžirskega vprašanja. Vsekakor pa je gotovo, da obstajajo določeni stiki med Francozi in Alžirci. Tako je danes francoski odpravnik poslov v Tunisu dopoldne obiskal državnega tajnika v tunizijski vladi, toda tunizijski uradni krogi nočejo dati v zvezi s tem nobene izjave.
Kljub temu pa je skoraj gotovo, da bo odposlanec alžir-ske vlade odv. Ahmed Bumendžel, ki ga bosta spremljala svetovalec in morda tudi tajnik. Svetovalec bo verjetno načelnik Abasovega kabineta, Ben Jahis. Prav tako je skoraj gotovo, da bo francoska vlada imenovala za svojega zastopnika v teh pogajanjih generalnega tajnika za alžirske zadeve Morisa.
Glede datuma delegatovega odhoda pa se je nocoj zvedelo, da bodo vsi trije alžirski delegati odpotovali jutri zjutraj. Tako so vsaj izjavili v dobro obveščenih krogih blizu alžirske vlade.
Danes je policija zaplenila v Alžiru vse številke treh tednikov iz Pariza: »France Ofcservateur* (levica), »Carre-fcur* in »Rivarol* (desnica).
Po zadnjih vesteh iz krogov začasne alžirske vlade bo vsi doslej tajna zadeva okrog priprav za potovanje alžirskega odposlanca v Pariz postala javna. To potrjuje tudi odhod Burgibovega sina, tunizijskega veleposlanika v Italiji, v Salsomaggiore, kjer se bo srečal z očetom in po razgovoru z njim odpotoval v Pariz. Ta odhod je namreč verjetno v tesni zvezi s potovanjem alžirskega odposlanca. Hkrati se poudarja, da so v sami alžirski vladi odstranjeni vsi spori glede stališča na bodočih pogajanjih. Trdi se, da je prevladalo mnenje u-merjene struje, ki jo vodi Ferhat Abas.
Iz Pariza pa poročajo, da je bilo uradno objavljeno, da bo general de Gauile odpotoval na uradni obisk v Ar* ger.tino. Kot poroča »France Soir», se je de Gaulle na predvčerajšnji seji v!ade zanimal bolj za bistvo vprašanja pogajanj z Alžirci kot pa za tehnične podrobnosti prihoda alžirske delegacije.
Poudaril je baje, da bodo pogajanja težavna in dolgotrajna. Zelo veliko važnost je pripisal dejstvu, da njegova politika glede Alžirije najde v javnem mnenju razumevanje in podporo. Mnogi člani vlade so izjavili, da so se na potovanju po Franciji prepričali, da francosko javno mnenje to politiko podpira. Končno je de Gaulle izjavil, da bo osebno od blizu spremljal prva pripravljalna pogajanja, ki jih bosta — kot rečeno — vodila Bumendžel in Moris.
Voditelji »ultrasov« — Sou-stelle, Bidault in drugi — pa se trudijo, 4a bi svoje ponedeljkove «Razgovore v Vin-cennesu« spremenili v »široko ljudsko gibanje«. Odbor, ki je te razgovore organiziral, se „e že preimenoval v «Odbor iz Vincennesa, organ za zvezo s francosko Alžirijo«. Odbor namerava objaviti poziv za «0-brambo francoske Alžirije«. Oblastveni organi seveda nadzorujejo te voditelje »ultrasov« in so že sprejeli ukrepe, da ne bi odpotovali v Alžirijo, kjer vlada popoln red in mir. Sou-stelle je ironično izjavil, da sr> mu «svetovali, naj ne odhaja iz Francije.«
so »moskovske grožnje* opozorile zainteresirane države na nevarnost, ki jim grozi s tem, da dovoljujejo ameriški vladi uporabljanje svojih naprav. Zato bodo odslaj na tem odseku ZDA upoštevale vedno bolj svoje zračne in pomorske sile, kot pa oporišča. Izjemo predstavlja le »trdno oporišče na Filipinih* in nekatera druga.
O vsem tem so baje razpravljali na svojem sestanku voditelji Pentagona v preteklih dneh nekje blizu Washingtona.
Thomas Gattes, ameriški tajnik za obrambo, pa je na tiskovni konferenci izjavil, da je »potrebno proučiti koristnost in politična vprašanja, ki so povezana z ameriškimi oporišči m z njihovim nadaljnjim obstojem.« Vse kaže, da bodo odslej pripisovali veano večjo važnost za primer morebitnega sovjetskega napada: strateškemu letalskemu poveljstva, balističnim izstrelkom »Atlas«, »Titan« in »Minuteman«, podmornicam z izstrelki »Polaris« in ogromnim letalonosilkam. Omenjeno letalsko strateško poveljstvo razpolaga z letati »KC-135«, za preskrbo z gorivom v zraku; ta letala ostanejo lahko v zraku brez pristanka tudi če letijo okrog in okrog Zemlje. Zadnji poskusi z medcelinskimi izstrelki in z izstrelki na srednjo razdaljo so dokazali, da gre za »varno in precizno orožje«.
Konec letošnjega leta bosta izgotovljeni dve podmornici oboroženi z izstrelki »Polaris«, drugih dvajset podmornic iste vrste pa bodo spravili v pro. met prihodnje leto. Šesta -n sedma ameriška flota razpolagata sedaj v Sredozemlju in v Tihem oceanu s 600 letali, ki so skoraj vsa opremljena z jedrskimi izstrelki in Pentagon bo krepil ta potencial r štirimi nadaljnjimi »plavajočimi letališči«.
Senator Lyndon Johnson, voditelj večine v senatu, je izjavil danes, da se nahaja ameriška vojska v podrejenem položaju v primerjavi s stanjem pred dvema letoma in pol ao sovjetskih kopenskih sil. Poudaril je, da je na papirju ameriška vojska pripravljena za atomsko vojno, v resnici pa še vedno razpolaga z zastarelim orožjem, medtem ko je sovjetska vojska opremljena s popolnoma novim orožjem.
Tudi bodoči kandidat la predsedniške volitve, Adlai Stevenson, je danes dejal, da v inozemstvu ameriški ugled pada, ker je vlada ZDA prepustila pobudo za mir in 'a razorožitev Sovjetski zvezi. Ko je govoril o očitkih, da Hru-ščev želi njegovo zmago, je dejal, naj vsi kandidati za predsednika to vprašanje izključijo iz volilne kampanje, kajti Hruščev noče nič drugega kot to, da bi ZDA oslabil in Američane sprl.
Veterinarska konvencija med Italijo in FLRJ
RIM, 24. — V italijanskem zunanjem ministrstvu je bila danes izvršena izmenjava ratifikacijskih instrumentov med Jugoslavijo in Italijo o veterinarski konvenciji,
verjetno zato, da bi preprečili morebitni poskus državnega udara.
Po prvi preiskavi poročajo, da so atentatorji postavili večjo količino eksploziva v prazen avto, ki je stal na cesti, po kateri se je premikala povorka s predsednikom, ki je odhajal na vojaško parado ob priliki proslave dneva vojske.
Po zadnjih vesteh je v bolnišnici umrl tudi predsednikov vozač, ki je bil hudo ranjen.
Notranji minister Luis Au-gusto Dubuc je po radiu obtožil pristaše bivšega diktatorja Jimeneza, da so organiziral: atentat. Poudaril je, da vlada kontrolira položaj v državi. Vojaštvo je v pripravnem stanju, policija pa je zaprla več skrajnežev.
Zelo ostra polemika v Ženevi
ŽENEVA, 24. — Danes je bila 46. seja razorožitvene konference. Trajala je dve u-
ri in pol in govorili so vsi predstavniki desetih držav komisije. Prihodnja seja bo v ponedeljek.
Ameriški delegat Eaton je odpotoval v ZDA na posvetovanja. Pred odhodom v Ženevo se je udeležil medministrskega sestanka za razorožitev pod predsedstvom Her* terja, ki je pozneje izjavil, da je njegova vlada izdelala novo stališče do sovjetskih predlogov. Zato bo ameriška delegacija to stališče predložila v odobritev francoski, britanski, italijanski in kanadski delegaciji. Trdi se, da bo novo stališče bolj gibčno od dosedanjega marčnega zahodnega načrta.
Včeraj — kot smo poročali — je govorilo pet delegatov. Ameriški, francoski in angleški delegati so protestirali zoper izjavo, ki so jo objavile dan prej vzhodne delegacije in obtožile zahodnjake, da hočejo sabotirati razorožitveno konferenco.
Z vzhodne strani so govorili nato delegati Poljske, Bolgarije in Romunije. Prvi je poudaril, da hočejo zahodnjaki ostati pri svojih stališčih, ki so za razorožitev negativna. O-stala dva delegata pa sta se zadržala na podobnih argumentih.
Danes pa je češkoslovaški delegat Nosek precej ostro napadel vse zahocme aeiegate. Odgovorili so mu delegati Italije, Francije in Anglije — prav tako ostro zlasti kar se Ncsekovih izrazov tiče. Nato je Moch poudaril, da so bili ti izrazi žaljivi in je celo predlagal, naj se obsodijo v posebni resoluciji.
Nato je posegel v razpravo Zorin in ponovno vprašal Američane, če hočejo enkrat za vselei opustiti svoje negativno stališče ln začeti s koristno razpravo o novih sovjetskih predlogih. Dejal je, da so vzhodne delegacije z odgovarjanjem na umetna vprašanja zahodnjakov, dokazale veliko potrpežljivost. Zato ie končno nujen jasen zahodni odgovor. Polemiziral je z Mochom o tolmačenju razgovorov med de Gaullom in Hruščevom o prednosti uničenja prevoznih sredstev za atomsko orožje. Za italijanskega delegata je dejal, da govori več kot ostali njegovi zahodni kolegi ter da ponavlja ameriška stališča.
S tiskovne konference Draga Kunca
Odgovor	Nikiti
Prekinitev	pogaja
Dežova preobračanja dejstev - Ukrepi proti francoskim piratskim metodam
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 24. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve, prof. Drago Kunc, je potrdil na današnji tiskovni konferenci, da so bila pogajanja, ki trajajo med Jugoslavijo in Italijo že dvanajst let o vrnitvi kulturnih, zgodovinskih in umetniških dobrin, ki so bile med svetovno vojno odnesene z jugoslovanskega ozemlja v Italijo, in ki jih je Italija dolžna po mednarodnih obveznostih vrniti, ponovno prekinjena.
«Pogajanja za dokončno rešitev tega vprašanja, ki so se nadaljevala januarja in aprila letos, niso pripeljala do rezultata in so bila prekinjena na zahtevo italijanske vlade,« je poudaril Kunc in dodal, da jugoslovanska vlada upravičeno upa, da bo Italija v interesu dobrih sosednih odnosov v najkrajšem času izpolnila omenjene mednarodne obveznosti in odnesene dobrine vrnila-
Največji del današnje konference je bil posvečen govoru premiera Hruščeva na kongresu romunske delavske partije, v katerem je Hruščev med drugim napadel Jugoslavijo, češ da ne vodi izvenblokovske politike, ker pripada balkanskemu paktu.
»Naše stališče, je dejal Kunc, soglaša z vrsto stališč Hruščeva o načelih, na katerih naj se urede mednarodni odnosi
kot na primer z njegovim mišljenjem o potrebi koeksistence, o potrebi zmanjšanja napetosti v svetu in pogajanj v cilju zboljšanja mednarodnega položaja, kakor tudi z njegovo odločno obsodbo vojne sploh in z izraženim prepričanjem, da v današnji dobi vojna ni neizbežna. Soglasni smo prav tako s stališčem, da je za vzpostavitev normalnih odnosov n preprečenje nove svetovne vojne potrebno rešiti vprašanje splošne razorožitve. Toda vemo, da samo politika, ki dejansko sloni na teh načelih lahko prispeva k zboljšanju mednarodnega položaja in utrditvi miru v svetu.«
«Kar pa se tiče jugoslovanske politike, je nadaljeval Kunc, je bila tudi tokrat napačno prikazana in ocenjena. Osnovni, oziroma edini argument, da ta politika ni izven-blokovska, ker smo člani balkanskega sporazuma in s tem, kot pravi Hruščev, »privezani za NATO in CENTO«, ne drži. Predvsem, je poudaril Kunc, je nepravilno oceniti politiko na podlagi samo enega elementa in zanemariti vse ostale. To
•MMMtiiiitiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimimimiiuniitmiiiiiimmiimiiiiiiiiimiiiiiiiitiiMiiiiinti
Sklepi parlamenta v Kongu
Lumumba - predsednik vlade Kasavubu - poglavar države
LEOPOLDVILLE, 24. — Ne- denta na meji med Tanganiko
odvisni Kongo ima od danes dalje svojo prvo vlado in svojega prvega poglavarja. Patri-ce Lumumba je namreč pre. jel v^ poslanski zbornici Konga zaupnico s 47 glasovi od 80. Nato je njegovo vlado o-dobril še senat s 60 glasovi proti 8 nasprotnim glasovom in 12 vzdržanimi.
Nato pa sta zbornica in senat izvolila za prvega poglavarja države Josepha Kasavu-buja, ki je prejel 156 glasov, t. j. več kot dve tretjini. Kasavubu je predsednik stranke Abako. Njegov nasprotnik, J. Bolikango, je prejel 43 glasov. Kasavubu je star 63 let in ima največ pristašev na področju Dolnjega Konga.
Med glasovanjem v poslanski zbornici, ki šteje 137 članov, je opozicija iz protesta odšla iz dvorane, ker ni bila sprejeta njena zahteva, da se glasuje tudi o nezaupnici, ki jo je predložil Albert Kalonji. Glasovanje o zaupnici ni bilo možno, ker do tistega trenutka vlada sploh še ni obstajala.
Po izvolitvi je Lumumba izjavil, da bo vlada zavzela «nevtralno stališče do obeh blokov, ki delita svet«. Obsodil je kolonializem in pozval deset tisoč misijonarjev, industij-cev in veleposestnikov, ki živijo v Kongu, naj ostanejo v Kongu in prispevajo k na. predku države.
Novi poglavar države, Kasavubu, pa je pozval po radiu prebivalstvo Dolnjega Konga, naj preneha s stavko ter nadaljuje z delom. Ti prebivalci predstavljajo več ko polovico meščanov Leopold-villa in imajo v rokah upravo svojih pokrajin, tako da je v teh dneh stavkalo dejansko 80 odstotkov nameščencev.
Iz Mozambika so sporočili, da je prišlo do hudega inci-
in Mozambikom. Domače prebivalstvo obmejnega mesteca Mueda je slavilo svoj domači praznik. Nenadoma ga je napadla skupina ljudi, ki je prihajala iz Tanganike, in sicer s kamenjem, ki je letelo na občinsko poslopje. Domačini So izvršili nekak protinapad, dokler ni prišla policija, ki je napadalce zapodila.
Tudi za Somaliland ali angleško Somalijo, preneha veljati 26. t. m. status angleškega protektorata. Teoretično je možno, tudi da se Somaliland združi s Somalijo, proti čemur pa se upira vlada Etiopije, ali pa da postane neodvisna država. Angleški finančni minister je izjavil v spodnji zbornici, da Somaliland od 26. t. m. dalje ne bo več član področja funta šterlinga.
Se štiri afriške dežele; Slonokoščena obala, Dahomej, Visoka Volta in Niger bodo postale v kratkem neodvisne. O tem so se danes voditelji teh držav pogajali v Parizu z generalom de Gaullom, ki je predsednik «Francoske skupnosti«, v katero so sedaj te države včlanjene. De Gaulle je namreč pristal na njihovo zahtevo po popolni neodvisnosti. To zahtevo so štiri države izrazile že 3. t. m. na prvih pogajanjih z generalom de Gaullom.
V kratkem se bodo začela pogajanja med temi državami in Francijo za prenos oblasti «Francoske skupnosti« na organe oblasti bodočih štirih neodvisnih držav. Verjetno bo prišlo do proglasitve neodvisnosti v začetku avgusta. Vse štiri države so zaprosile Francijo, naj takoj vloži prošnje za njihovo kandidaturo v Organizaciji združenih narodov. Sele nato bodo sklenile s Francijo potrebne pogodbe.
•lllllinilllllllllllllNIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIMtIlllimilll.lllllllllllllllllllllllllllIllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiitfiiiiiiiiifiiiiiiii,
B. Gurion: Eichmanna ne vrnemo!
Ne komo ga vodili v argentinsko poslaništvo, ker ni argentinski državljan
PARIZ, 24. — Argentinski predsednik Frondizi, ki je danes zaključil svoj obisk v Parizu in odpotoval v Bruselj, je na tiskovni konferenci izjavil, da je včerajšnje glasovanje v OZN, ko je bila sprejeta argentinska resolucija glede Eichmannovega primera, povsem zadovoljivo. Poudaril je, da je bilo »ohranjeno načelo argentinske suverenosti* in da se bosta Ar* gentina in Izrael neposredno ali drugače pogajala o «u-streznih reparacijah*. Dodal je, da »argentinske oblasti niso vedele*, da Eichmann živi v Argentini, ker se ie posluževal potvorjenih dokumentov.
Ben Gurion pa Je v Haagu izjavil, da Izrael ne bo vrnil Eichmanna, temveč ga bo postavil pred sodišče. Dejal je, da ne vidi nobene potrebe njegove izročitve argentinskemu veleposlaništvu v Tel A-vivu, kajti zločinec 111 argentinski državljan. Izjavil je, da izraelska vlada ni ukazala, nuj se Eichmann ugrabi, ker so ga ugrabile osebe, ki so prisegle, da ga bodo izročile sodišču, zaradi tega, ker so toliko pretrpele v koncentra-
cijskih taboriščih. Ben Gurion je poudaril, da bi tudi on storil tako, če bi se znašel v enakem položaju. Nato je izrazil upanje, da bodo ostali odnosi z Argentino prijateljski in da bi se lahko sestal s Frondizijem na Nizozemskem ter bi se o tem dogovorili. Končno je izjavil, da bo Argentina lahko poslala na sodno razpravo svoje opazovalce. Eichmann pa bo lahko izbral svoje odvetnike tudi v Nemčiji le s pogojem, da ne bodo nacisti.
Spričo te Ben Gurionove izjave je zelo verjetno, da bo izraelska vlada poslala argentinski vladi svoje uradno o-pravičilo. Podobno izjavo je dal danes v Buenos Airesu tudi argentinski podtajnik v zunanjem ministrstvu, Miguel A.ngel Centeno. Dodal je, da pričakuje njegova vlada iz Tel Aviva »ustrezne reparacije* v smislu sklepa VS OZN. Ai* gentinska vlada bo v prihodnjih dneh sporočila svoje dokončno stališče. Pred tem se bo namreč argentinski delegat pri OZN, Mario Amadeo, posvetoval s Frondizijem.
Vatikansko glasilo pa je danes zanikalo, da bi bil Vati-
kan dal Eichmannu na razpolage potni list za potovanje v Argentino.
Frondizi-De Gaulle
PARIZ, 24. — Po zaključku uradnega obiska predsednika Frondizija v Franciji, so izdali sporočilo, v katerem je Frondizi poudaril neugodne posledice, ki bi jih za Latinsko Ameriko in njeno zunanjo trgovino imela protekcionistična politika evropskega skupnega tržišča in podčrtal potrebo, da tudi Latinska Amerika sodeluje v organizacijah za vskla-jevanje in kooperacijo med gospodarstvi z isto osnovno strukturo, ne glede na njihovo različno razvojno stopnjo. General de Gaulle je s svoje strani dal zagotovilo, da se bo Francija trudila, da bi evropsko skupno tržišče ne škodovalo trgovinski izmenjavi med deželami EST in onimi Latinske Amerike, in da bo zastavila v tem smislu svoj vpliv v evropski gospodarski skupnosti,
je tembolj neupravičeno, so gre za element, kakršen je balkanski pakt, ki je nastal v določenem in preživelem položaju, ši ni niti svojčas imel vsebine, ki se mu pripisuje n za katerega vsakdo ve, da je dejansko prenehal obstajati.« Kunc je prav tako poudaril, da je prvi tajnik romunske d*, lavske partije, Dež, s preobračanjem dejstev netočno prika. zai stvarnost Jugoslavije, kar je vsekakor slab prispevek k miru na Balkanu, o katerem je Dež govoril.«
V zvezi z razpravo o Eichmannu v Varnostnem svetu, je Kunc ugotovil, da ne glede na mednarodno pravno važnost zadeve, Jugoslavija smatra, ca je moralna stran tehtnejša, ker gre za vojnega zločinca, odgovornega za genocid in z ozirom na to, da je splošno znano, da vrsta takih vojnih zločincev v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi nekaznovano uživa gostoljubnost posameznih držav.
Drago Kunc je na vprašanje; kako ocenjuje razvoj dogodkov v zvezi z Alžirijo, ponovil izjavo ki jo je pred dnevi d»l dop ku AFP in kj smo o obja .ii v našem listu v sredo 22. t. m.
Kunc je nadalje obvestil novinarje, da bo jugoslovanska vlada podvzela ustrezne ukrepe v zvezi z oboroženo intervencijo francoske vojne ladje «Le Gascogne« v Sredozemlju proti jugoslovanski trgovski ladji *Srbija». Kot smo poro. čali je francoska ladja na odprtem morju s streli iz protiletalskega orožja prisilila jugoslovansko trgovsko ladjo »Sr-bija«, da se zaustavi in da dovoli pregled ladijskih dokumentov.
Predsednik grške vlade Ka. ramanlis, ki bo 30. junija v spremstvu zunanjega ministra Averofa prispel v Jugoslavijo, bo po besedah Kunca z jugoslovanskimi državniki izmenjal mišljenja o svetovnih in dvostranskih vprašanjih, ki zanimajo obe državi in o podvze-manju ukrepov za krepitev
sodelovanja med Jugoslavijo 'n
Grčijo.
B. B.
Italijanska parlamentarna delegacija v Beogradu
Nocoj je v Beograd prispela delegacija italijanske sekcije interparlamentarne unije, ki jo vodi predsednik odbora za javna dela italijanskega parlamenta, Salvatore Aldisio. Na beograjskem letališču je goste iz Italije pozdravil predsednik zveznega sveta zvezne skupščine dr. Mladen Ivekovič, predsednik jugoslovanske interparlamentarne unije in predsednik skupščinskega odbora za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler, podpredsednik lj. odbora Beograda inž. Jankovič, italijanski veleposlanik v Beogradu Alberto Berio in drugi. Salvatore Aldisio je ob prihodu na letališču izjavil, da je delegacija prišla v Jugoslavijo » smotrom, da se čimbolj seznani z življenjskimi pogoji in gospodarskim napredkom Jugoslavije. «Prišli smo, je izjavil Aldisio, s prijateljskimi občutki, da proučimo določene probleme in z željo, da jih rešimo v skupnem interesu. Mi smo sosedje in interes obeh držav je, da živita v prijateljstvu in slogi, ker je to edino jamstvo miru v svetu«.
Delegacija italijanskih pai* lamentarcev se bo zadržala v Jugoslaviji do 2. julija in bo razen Beograda, obiskala tudi Hrvaško in Slovenijo    « » —
Nehru obišče ZSSR
NOVI DELHI, 24. — Na današnji tiskovni konferenci je predsednik vlade Nehru izjavil, da ga je Hruščev povabil v Moskvo in da bo odšel na obisk konec letošnjega leta. Nehru je dodal, da kljub polomu pariške konference, tako Eisenhower kot Hruščev, želita ohraniti mir. Nato je dejal, da so indijske čete dovolj močne, da lahko branijo državne meje. Povedal je namreč, da je prišlo do koncentracije kitajskih čet v Tibetu ter poudaril, da pogajanja » Kitajsko še vedno tra* jajo «v pripravljalni fazi«.
Poudaril je, da njegova vlada podpira nove sovjetske predloge za razorožitev, ki pomenijo »konstruktivni korak k rešitvi vprašanja razorožitve«.
Glede zadnjih dogodkov na Daljnem vzhodu je Nehru dejal, da bo indijska izvenblo-kovska politika dobila vedno večje priznanje. Ko so ga vprašali, ali ta izjava pomeni kritiko japonsko-ameriškega sporazuma, je Nehru odgovoril, da ne more dajati svojega mnenja glede posameznih držav, vendar pa je poudaril, da japonske demonstracije dokazujejo, da je del japonskega javnega mnenja nasproten pogodbi. Končno je Nehru cbsodil vojaške sporazume kot preživelo stvar. »Države, ki so s takimi pakti povezane, se vdajajo utvaram brez vsebine,i| je poudaril Kebru,
Vreme včeraj: najvišja temperatura 28, najnižja 19.5, ob 19. uri 24.8. zračni tlak 1016.2 stanoviten, veter zahodni k jugozahodnik 7 km, vlage 64 odst., nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24.2.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 25, junija
Hinko
Sonce vzide ob 4.16 In zatone ob 19.59. Dolžina dneva 15.43. Luna vzide ob 5.37 in zatone ob 20.38 Jutri, NEDELJA, 26. junija
Gruda
Seja tržaškega občinskega sveta
Svetovalci so odobrili odstop občinskega odbornika za ekonomat
Ugodno mnenje glede gradnje stolpnic pri Sv. Ivanu in v Rojanu ■ Nakup dela zemljišča v Ulici Caivola
Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta, ki je bila posvečena upravnim zadevam, je župan dr. Franzil sporočil svetovalcem, da mu je odbornik za ekonomat inž. Marcel-lo Spaccini s pismom od 21. junija ponovno potrdil, da se odpove svojemu odborniškemu mestu ter ga prosil, naj poskrbi, da bo imel sklep o njegovem odstopu prednost pri diskusiji o raznih točkah dnevnega reda. Zupan je dal predlog o anticipiranju tega sklepa na glasovanje in občin-iki svet ga je sprejel.
Pri tem se je oglasil dr. Pe-eorari in predlagal, naj občinski svet zavrne Spaccinijevo ostavko, češ da je prišlo Jo nje zaradi odločitve župana in načelnikov skupin v zvezi z izvolitvijo predstavnikov o-pozicije v odbore krajevnih Ustanov.
Zupan je to Pecorarijevo razlago odločno zavrnil in rekel, da ne gre pri tem za njegove odločitve marveč za odločitve pokrajinskega vodstva KD in skupine demokrist-janskih svetovalcev v občinskem svetu. Zupan je še poudaril, da ni sprejel nobene samostojne odločitve, da so zato Pecorarijeve trditve netočne, da vsi vedo, kako so Stvari potekale ter da tu ni mogoče nikogar prekaniti z osebnimi razlagami dogodkov.
Pecorari je odvrnil, da ni župan s svojimi izjavami pobil njegovih trditev. Zato je župan prebral del Spaccinije-vega pisma, ki pravi, da je šlo za odločitve odbora in skupine svetovalcev KD. Ker je Pecorari vztrajal pri svojem se je župan precej razburil in rekel, da so Pecorarijeve izjave neresnične.
Nato je namestnik vodje skupine KD dr. Babille izjavil, da bodo demokristjanski svetovalci glasovali za sklep, po katerem jemlje občinski svet Spaccinijev odstop na znanje. Dr. Pincherle pa je izjavil, da bo glasoval proti, ker je sestava občinskega od; bora samo stvar strank, ki ga sestavljajo. Sklep je prejel večino glasov. Zupan je nato izjavil, da bp dal izvolitev novega odbornika že na dnevni red prihodnje seje.
V diskusiji pa je prišlo na dan tudi zanimivo dejstvo, da je dr. Pecorari pravzaprav še vedno občinski odbornik, ker se je le odpovedal pooblastilu, ki ga je imel, da je v županovem imenu podpisoval razne ukrepe in listine, ki so se tikale njegovega oddelka. Na zahtevo po pojasnilih je župan nekako ironično pripomnil, da bi se lahko dr. Pecorari primerjal ministru brez listnice. V diskusiji pa ni bilo pojasnjeno, ali teče dr. Peco-rariju še naprej odborniška plača.
Sledila je odobritev raznih upravnih sklepov. Odbornik Geppi je na kratko obrazložil dva sklepa, po katerih izreka občinski svet svoje mnenje glede gradnje skupine treh nebotičnikov na Vrdelski cesti ter treh nebotičnikov v Ulici Moreri v Rojanu. Nebotičniki pri Sv. Ivanu bodo po načrtu visoki 48,'JO m v Rojanu pa 41 m. V diskusiji je dr. Pincherle izjavil, da nasprotuje nebotičnikom sploh ter da zato priporoča, da se v teh primerih ne dovoli nobena izjema v odnosu do regulacijskega načrta, ki dopušča za tisti dve področji samo gradnjo hiš do največ 22 m višine. Končno so svetovalci izglasovali sklep, po katerem naj bi ostali načrti za stolpnice pri Sv. Ivanu nespremenjeni, stolpnice v Rojanu pa naj bi znižali za eno nadstropje, to je od 12 na 11. Ta predlog je
namreč postavil odbornik Geppi.
Sledilo je dolgo poročilo odbornika za računovodstvo o obračunu za leto 1954, pri čemer je moral župan iz formalnih razlogov za ta Čas prepustiti predsedniško mesto svetovalcu odv. Puecherju. O-bičajna večina je glasovala za obračun, manjšina pa proti.
Svetovalci so zatem odobrili sklep o najetju 14.098.300 lir posojila za nakup 2.669 kv. metrov zemljišča v Ul. Caivola, kjer bodo zgradili šolo za umetno obrt. Občinski svet je že prej odobril sklep o nakupu 12.500 kv. metrov zemljišča, toda kasneje, ko so sklenili, da ne bodo tam zgradili trgovskega strokovnega zavoda «Carli», so se sporazumeli, da bo okrog 10.000 kv. metrov zemljišča kupila pokrajina, občina pa samo preostali del za ureditev prostora, kot določa regulacijski načrt. S tem sklepom in s predvčerajšnjimi sklepi pokrajinskega sklepa so končno rešili to zapleteno zadevo zemljišč, namenjenih za šolo umetne o-brti in neko drugo šolo.
Sledila je odobritev šestih sklepov o plačilu vzdrževal-nin v bolnišnicah, ki jih niso mogli izterjati, in sicer v skupni vsoti 21.481.370 lir. Nadalje so odobrili pet sklepov, ki so se tikali nekaterih sprememb pri imenovanju novih ulic, sklep o prispevku otroški bolnišnici »Burlo Garofo-lo» in sklep, da bo občina prevzela v svojo režijo neke analize krvi v okviru šolske zdravstvene službe. Občinski svet je še potrdil odv. Gasto-na Crusizia za občinskega predstavnika v dobrodelni u-stanovi »Unione Filantropica Triestina«.
V Trstu je generalni tajnik FILZIAT-CGIL Manocci, ki se je sestal s tajništvom pokrajinskega sindikata prehrambene industrije. Sestal se je tudi s člani sindikata pekovskih delavcev, s katerimi je razpravljal o njihovem položaju.
——«»-----
Kongres tržaške federacije ZKMI
Včeraj se je pričel kongres tržaške avtonomne federacije Zveze komunistične mladine Italije, na katerem je preči-tal daljše poročilo tajnik Ser-gio Perini. Kongres danes nadaljuje z delom in bo ob 21. uri govoril poslanec Pajetta. Kongres se bo zaključil v nedeljo v Miljah.
In Beneška Slovenija?
ročilu sodeč, da slovenska skupnost v Italiji nikakor ne bo zadovoljna s takim o-snutkom. Zaradi tega se bo med razpravo v parlamentu pač moral predvsem u-poštevati predlog, ki so ga postavili poslanci KPI in PSI. Le na tej podlagi bo lahko pripravljen zakon, ki bo upošteval načela italijanske ustave, določbe Londonskega sporazuma in narodne pravice Slovencev v I-taliji.
K tej zelo važni zadevi se bomo še večkrat povrnili.
 «»---------
Stavka v «Dreher»
Pokrajinsko tajništvo sindikalne federacije prehrambene industrije — CGIL je izdalo letak, v katerem poziva delavce pivovarne «Dreher», da se udeleže enotne stavke, ki bo v ponedeljek 27. junija. Stavko so v vsedržavnem okviru proglasile sindikalne organizacije CGIL, UIL in CISL, ker so se razbila vsedržavna pogajanja za obnovo delovne pogodbe. Industrij-ci namreč niso hoteli razpravljati o preuredirvi kvalifikacij.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHdoHHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiifiiiiiinuiiH,,!
Novice z tržaškega velesejma
Za&etek vsedržavnega zasedanja o tehniki upravljanja podjetij
Ameriška osebnost obiskala velesejem ■ Današnji velesejemski dan posvečen Slonokoščeni obali - «Rallye» motornih čolnov
Glede zakonskega osnutka o slovenskih šolah na Tržaškem in Goriškem, ki ga je sinoči odobrila vlada na predlog prosvetnega ministra Medicija, moramo pripomniti, da nimamo še zadostnih in točnih podatkov. Iz poročila, ki ga objavi jamo na, prvi strani, pa je razvidno, da ta zakonski o-snutek sploh ne predvideva ustanovitve slovenskih šol v videmski pokrajini (Beneška Slovenija in Kanalska dolina), kjer je celo fašistično ljudsko štetje ugotovilo v Beneški Sloveniji 33 tisoč U23 Slovencev; nekaj tisoč Slovencev pa živi v Kanalski dolini.
Razen tega, vse kaže, da je ta zakonski osnutek podoben osnutku, ki ga je svojčas predložil socialdemokratski minister Paolo Rossi in je naletel na odpor vse slovenske javnosti v 1-taliji.
Kljub temu, da bi morali pozdraviti sklep vlade, da se po petih letih in pol po Londonskem sporazumu u-zakoni slovensko šolstvo, moramo pripomniti, po po-
V torek pogajanja o pogodbi pleskarjev
V torek se prično ob 16. ur:	na združenju obrtnikov pogajanja za obnovitev delovne pogodbe tržaških pleskarjev. Kot smo že poročali, so pleskarji odpovedali delovno pogodbo, ki je bila zaključena lani in zahtevajo znatno izboljšanje delovnih in plačilnih pogojev za to, da se bodo njih pogoji približali ostalim delavcem zaposlenih v gradbeni industriji.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiniiiitiiiiiTiiiiiiiii
Dva delavca padla z višine dveh metrov
Oba sta končala v bolnišnici - Nezgoda delavca na proseški železniški postaji
Na tržaškem velesejmu je bilo včeraj nekaj več obiskovalcev kot prejšnje dni, kar je prišlo do izraza zlasti v večernih urah. Medtem ko dopoldne ni bilo obiskovalcev, je sejmišče popoldne oživelo in zvečer so bili vsi paviljoni polni ljudi. Precej dela je bilo sinoči na gastronomskem parku, kjer so Tržačani «od-krili« novo atrakcijo: madžarski paviljon, v katerem postrežejo gostom s pristnim to-kajcem, originalnim gulašem in odličnimi aperitivi. Ker letos na velesejmu ne sodeluje ljubljansko podjetje ((Slovenija vino», je vsa pozornost obiskovalcev osredotočena na paviljon podjetja «Vino Koper«, kjer postrežejo gostom z odličnimi 'ikUPskiTiii vini in kranjskimi klobasami «made in Škofja Loka«. Potem so v gastronomskem parku seveda tudi «pizze», domači proizvodi testenin, avstrijski piščanci na žaru in druge dobrote, ki jih Tržačani zelo cenijo.
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-11. TELEFON 03-808 IN 94-838 Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Ultca 8. Peli ico MU. ser Tel. 33-83
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA It. »0 — Tel. H. 87-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v Urini enega etolpea: trgovski 80, finanSno-upravnl 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglati 80 lir beeeda. — Val oglael se naročajo pri upravi.
NAROČNINA Mesečna «80 H*. — Vnaprej:
četrtletna 1300 lir. polletna 2500 lir, eetc-letn* 4900 Hr — Nedeljska itevilka mesečno 100 lir, letno 1000 Hr — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 80 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Podtnl tekoči račun:	Založništvo	tržaikega
tlaka Tret 11-5374 — Za FLRJ: AXMT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-!,. tel. 21-929 te koči račun pri Komunalni banki k Ljubi Jam «00-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tlaka Tiskarski zavod ZTT Trst
Silvio Timeu, star 51 let, iz Ulice Svevo 40, se je včeraj ponesrečil pri deiu. Z rešilnim avtom Rdečega križa so ga prepeljali okoli pol treh v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili razne podplutbe in poškodbe na zatil-niku, na spodnjem delu hrbta in lahek živčni pretres.
V bolnišnici je Timeu povedal, da se je ponesrečil, ko je delal v tovarni barv «Ve-r.eziani«. Ko se je vzpenjal po lestvi, držeč v roki posodo z lakom, je izgubil ravnotežje ter padel na tla iz višine 2 metrov. Zdraviti se bo moral od 6 do 7 dni.
***
Z rešilnim avtom Rdečega križa so pripeljali včeraj popoldne nekaj čez četrto uro v splošno bolnišnico 58-let-nega Agostina Ciacchija od Sv. Earbare 356. Ciacchi je dokon-čaval dela na balkonu svoje hiše. Nenadoma je izgubil ravnotežje ter padel iz višine dveh metrov. Zdravniki na II. kiiurškem oddelku so mu ugotovili večjo rano na čelu, razne podplutbe na nosu, na prtih, na levi roki ter zlom desnega zapestja. Zdraviti se bo moral od 30 do 40 dni.
* * *
Včeraj zjutraj se je laže ponesrečil pri delu 51-letni Humbert Petrinčič iz Malega Repna 35. Nekaj pred 8. uro zjutraj je	Petrinčič delal
skupno z drugimi delavci v bližini proseške železniške postaje,, kjer	gradijo poseben
oder za nakladanje :n ‘razkladanje živine. Hodeč po odru, se je Petrinčič spotaknil ob železno žico ter padel na tla. Z levo roko je zadel v steklen drobec,	ki ga je precej
globoko ranil. Prepeljali so ga v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa, kjer so mu nudili prvo pomoč. Zdraviti se bo	moral približno
deset dni.
■ ■■■« »-
Veselje ob kresu se je slabo končalo za 9-letno deklico
Za otroke se je i .edvečer sv. Ivana podaljšal za en dan. Tako so včeraj pri Spodnji Magdaleni prižgali kres v svoje veselje in veselje drugih. Kot je pač navada, so malčki skakali čez ogenj. Nesreča pa je hotela, da je nekdo izmed njih porinil 9-letno Nevo, Pecchiarich oa Spod. nje Magdalene 1137, ki je padla na žerjavico. Deklica se je opekla po desni roki in desni nogi. Z rešilnim avtom Rdečega križa jo j* mati Au-
relia Nadali peljala v bolnišnico. kjer so zdravniki ugotovili, da se bo morala zdraviti približno 20 dni.
Hude opekline 11-mesečnega otroka
Fuivio Agostini je star komaj 11 mesecev, toda sinoči nekaj čez deveto uro so ga že morali prepeljati v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili opekline II. stopnje na prsih, zaradi katerih je njegovo življenje v nevarnosti.
V filobusu ga je zadela kap
Nihče v filobusu m pričakoval, da bo sopotnika Hermana Umeka. starega 56 let iz Ulice Revoltella 65, zadela nenadna smrt. Zgodilo pa se je, da je Umek med potjo od Ulice Revoltella do Rocola, malo pred postajališčem, o-rnahnil na tla. Bilo je nekaj čez 24. uro včeraj ponoči, in prisotni potniki so mu takoj priskočili na pomoč ter ga odnesli v neko bližnjo hišo. Poklicali so rešilni avto Rdečega križa, toda nesrečnemu Umeku ni bilo več pomoči. Zdravnik je ugotovil, da ga je zadela srčna kap. Po sod-nijskem pregledu trupla so pokojnika odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice.
Skoda je le, da na velesejmu zvečer ni glasbe ali kake druge prireditve, ki bi privabila ljudi. Mislimo, da ne bi bilo napak, ko bi velese-jemska uprava za prihodnje leto poskrbela tudi za vsako-večerno zabavo, pri čemer bi se lahko poslužila glasbenih in folklornih ansamblov tudi iz sosednih držav.
Pod okriljem velesejma se je včeraj zjutraj v sejni dvorani trgovinske zbornice začelo vse. državno zasedanje o novi tehniki upravljanja podjetij, ki ga je priredil pokrajinski odbor za proizvodnjo v Trstu v sodelovanju s predsedstvom vlade ter velesejemske uprave.
V predsedstvu zasedanja so bili -fffiS/tsiSlililč' velesejemškd uprave inž. Sospisio, predsednik Centra za gospodarski razvoj dr. Padoa, predstavnik vi. generalnega komisarja dr. Au-gelli in drugi. Med osebnostmi, ki so prisostvovale zasedanju, so bili tudi predstavniki tržaških trgovskih in industrijskih krogov.
Vse prisotne na zasedanju je najprej pozdravil inž. Sospisio, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen zasedanja ter sporočil pozdrave I. M. Lombarda, ki se zaradi o-pravkov v Stockholmu ni mogel udeležiti zasedanja. Sledila so poročila in razprava, v katero so posegli številni predstavniki italijanskih podjetij.
Zvečer je velesejemska u-prava priredila vsem udeležencem zasedanja večerjo, in sicer v gostinskem lokalu na gradu Sv. Justa. Danes dopoldne se bo zasedanje nadaljevalo, tokrat pod predsedstvom predsednika Centra za gospodarski razvoj Trsta.
Včeraj je tržaški velesejem obiskal tudi podravnatelj US IS za Italijo, Mr. Joseph E. Wheeler. Ameriški gost je dopoldne najprej obiskal župana Franzila, potem pa si je o-gledal oceanografsko razstavo
Zvečer pa je bila v AvditO' riju zadnja predstava filmov pod naslovom «Majhen festi-val morskega sveta«, kjer so predvajali nekaj italijanskih, angleških, japonskih in ameriških filmov.
Mimogrede naj še omenimo, da so sinoči na velesej. mu predvajali tudi nekaj filmov s tržaško tematiko.
Današnji program obsega nadaljevanje vsedržavnega zasedanja o novi tehniki za u-pravljanje podjetij, potem «dan Slonokoščene obale«, «rallye» motornih čolnov na progi Trst —Benetke in predvajanje filmov BP. V zvezi z «dnevom» Slonokoščene obale naj omenimo, da bo ob 12. uri tiskovna konferenca, ob 18. uri pa bo sprejem v hotelu «Excel-
sior«, ki ga b0 priredila u-radna delegacija te afriške države.
 «»-------
Izžrebani dobitki na velesejmu
Prvi dobitek: štedilnik «Ker-že» je dobila Anna Maria Da-lino, Ul. Maclich 22.
Drugi dobitek: kopalni kostim «Fashions» je dobila Luk gia Roberti, Ul. Tiepolo 8.
Tretji dobitek:	zavojček
kozmetičnih proizvodov «Ra-gi» je dobil Francesco Simoniti, Ul. Romagna 371.
Četrti dobitek:	zavojček
kozmetičnih proizvodov «Ra-gi» je dobila Vittona Bru-schina, Ul. Buogarroti 4.
Prva mednarodna iotokronistov iz 7 držav
Razstavo je priredila zveza fotokronistov Treh Benečij Zanimivi in lepi posnetki v barvah in črno-beli tehniki
V dvorani pokritega bazena je od 20. do 30. t.m. odprta prva mednarodna razstava fo-tokronike, ki jo je pod pokroviteljstvom Ustanove za turizem priredila Zveza fotokronistov iz Treh Benečij.
Na razstavo so poslali svoja dela fotokronisti iz nekaterih italijanskih mest, iz Avstrije, Anglije, Francije, Nemčije, Jugoslavije in Češkoslovaške. Sorazmerno so najbolj zastopani seveda Tržačani, saj razstavlja svoje posnetke kar enajst tržaških fotokronistov.
Prvo nagrado za črno-belo (zlato kolajno in diplomo vladnega generalnega komisarja) je dobil Luciano Baa iz Giarole; prvo nagrado za barvno fotografijo (zlato kolajno in diplomo Tržaške hranilnice in posojilnice) pa je dobil Araldo Marin iz Verone.
Izmed Tržačanov je dobil tretjo nagrado za barvno fotografijo Giacomo Battigelli, šesto nagrado za čmo-belo fotografijo pa je dobil Ugo Bor-satti.
Pri vsakem časopisu ima kronist važno vlogo in odgovorno delo, saj mora zabeležiti vsakovrstne dogodke, vesele in žalostne, nič manj važno pa ni delo fotokronista. Včasih namreč več pove posrečena fotografija kot članek. V mnogih primerih služi fotografija kot izpopolnilo k članku. Dejstvo je tudi, da vedno večje število čitateljev sega po časopisih in revijah, ki imajo vse polno lepih in aktualnih posnetkov.
Na tej razstavi se vrstijo slike iz vsakdanjega življenja, dokumenti izrednih dogodkov, motivi itd. Na splošno pa prevladujejo motivi, fotografije, ki jih objavljajo zlasti revije ali pa časopisi na tretji strani. Omeniti moramo dva posnetka, za katera je Luciano Baa dobil prvo nagrado. Fotoreporter je imel pravo srečo. Bil je v bližini, ko je težak tovornik zavozil v hišo in jo porušiL Med razstavljenimi deli pa je še nekaj podobnih posnetkov, ki pričajo o spretnosti fotoreporterjev, ki so povsod prisotni. Tako vidimo most, ki se potaplja na deroči reki, napad policije na delavce v Trstu, trčenje avtomobilov na avtomobilski dirki itd.
Razstava je vsekakor zanimiva in je vredna, da si jo ogledamo.
——e«-------
Prekop grobov
Tržaško županstvo sporoča, da bodo v kratkem pripravili za nove grobove del drugega polja občinskega pokopališča v Barkovljah, in sicer prvo, drugo in tretjo vrsto pri zidu, kjer so pokopani posmrt-
ni ostanki umrlih od 27. septembra 1946 do 4. novembra 1947.
Kdor bi hotel poskrbeti za nov grob svojih dragih pokojnikov, naj se obme na oddelek za pokopališča na županstvu v Ulici del Teatro 5, II. nadstropje, soba 36, in sicer do 30. julija t.l. Nagrobne spomenike itd. pa bodo interesenti lahko odpeljali le, če bedo imeli zadevno dovoljenje omenjenega oddelka.
Čajanka v korist poliomielitičnih invalidov
Tržaški odsek Vsedržavnega združenja poliomielitičnih invalidov priredi 28. julija v lepem vrtu «Piccolo Mondo« na Miramarskem drevoredu čajanko z igranjem kanaste. Svetovljansko-dobrodelne prireditve se bo udeležil tudi prof. Kazimir 01szewsky, predsednik vsedržavnega združenja. Na koncu prireditve bo imel prof. 01szewsky tiskovno konferenco, na kateri bo orisal težave, s katerimi se morajo stalno spopadati invalidi, ki nosijo posledice po-liomielitisa. Združenje poziva prebivalstvo, naj podpre njegovo pobudo. Za pojasnila se je treba obrniti na sedež odseka na Trgu Oberdan 6-a, telefon št. 61976.
iiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 24. Junija t.l. se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 8 osel« porok pa je bilo 16.
POROČILI SO SE: uradnik Li-vio Oian in gospodinja Graziel-la Bait, uradn.k Emesto Facbin in gospodinja Emuanna Carrieri, prodajalec rož Nerio Dudine in gospodinja Luciana Flego, delavec Angelo Del Pi-ero in gospodinja Maria Delesina. študent Luciano Tassini in gospodinja Marina Murtellani, šofer-mehanik Luigi Sandre in gospodinja Bruna Suloieh, uradnik Ferruc-cio Bianch. in uradnica Lucia Mior, delavec Mario Bidoli in delavka Natalia Bircic, pleskar Angelo Carli in gospodinja Li-dia Bernetti, delavec Alfredo Benvenuti in šivilja Vanda Cor-rente, agent PS Benito Arcan-geli in uradnica Bia-ncamaria Gravetli, uradnik Ernesto Canto-ri in gospodinja Candida G i ur si, pomorščak Giuseppe Z an el lato in uradnica Claudia Francovich, uradnik Tullio Paoherini in u-radnica Ellsa Gortan, elektr. varilec Mario Samez in frizerka Marisa Lefcizza.
UMRLI SO:	77-letna Amelia
Pavan vd. Iaschi, 84-letni Vitto-rio Gregori, 72-letni Ottavio Vol-pin, 67-1 etni Luigi Ferluga, 74-letna Maria Schiulaz vd. Ben-cich, 62-letna Elena Biellich vd. Bartolomei, 33-letni Libero Vil-lanovich, 53-letni Tullio Miazzi.
Fantje iz ZGONIKA
vabi jo na
PLES
ki bo danes od 19. do 24. ure
in jutri 26. t. od 17. do 24. ure na prostem
Igrali bodo
25.
m.
ZADOVOLJNI
KRANJCI
^txloo30oxocjj.:: :rrrtT«r
V sredini ameriškega paviljona je postavljen velik Triton iz brona, kot simbol morskih globin
V nedeljo 3. julija ob 9. uri bo na LOKVAH pri CEPOVANU
VELIKO PARTIZANSKO ZBOROVANJE
ZDRUŽENJE PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA poziva vse svoje člane ter vse bivše parti-zane, ki so se borili na Trnovski planoti, (ki posedujejo obmejno propustnico), naj se udeležijo tega zborovanja.
PROSVETNO DRUŠTVO LONJER - KATINARA
priredi v sredo 29. junija ob 20.30 v LONJERJU «pri Županovih« vaško šalo v treh dejanjih
«VOZEL»
PETRA PETROVIČA Vljudno vabljeni
IZLETI
IZLETI SPDT
V nedeljo dne 10. julija izlet v Kranjsko goro z izleti v Tamar, Krnico itd., tudi z žičnico. Vpisovanje v Rimski ulici 15-II. Za izlet zadostuje propustnica. Povratek čez Vršič, Trento in Bovec in čez blok ob Nadiži v Čedad.
Izlet PD »Andrej Cok» z Opčin v Kranjsko goro. Obveščamo izletnike, da bo odhod v Kranjsko goro v nedeljo 26. t.m. ob 5. uri zjutraj izpred kino dvorane na Opčinah. Izletniki naj dvignejo pri Draščkovih številko avtobusnega sedeža.
Prosvetno društvo Barkovlje
bo priredilo v nedeljo 10. julija t.l. izlet v Škocjansko jamo,
na Slavnik z ogledom reje bobrov v Rižarn in v Ankaran. Vpisovanje vsak dan od 20. do 21. ure v prostorih prosvetnega društva (nasproti barkovljanske šole pri družini Veljak) in pri Lojzki Sčukovi na Proseški cesti. Vpisovanje se zaključi v nedeljo 26. junija. Cena izleta 900 lir.
( K A ZNA OltVK.STII.A j
Tržaški filatelistični klub »L.
Košir«. V nedeljo 26.. t.m. zadnji sezonski sestanek v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11., od 10. do 12. ure. Delile se bodo novitete. Prihodnji sestanek v novi sezoni bo v nedeljo 4. septembra t.l. v novih prostorih kluba.
Ljudska knjižnica v Trstu v Ul. Roma 13 obvešča svoje bralce, da ne posluje do 16. Julija
t.l.
(dAROVI »X PKISPKVKl)
V počastitev spomina pok. Josipi ne im Mel'ite Nardin daruje Mila Sanoin 1000 ttr za Dijaško Matico.
iiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiifiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiititiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiitiiniiiiiiMiiiiiio
Iz godnih dvoran
Dva šoferja oproščena in eden kaznovan zaradi prometnih nesreč
KfS i
Mesto se širi na vse strani, tudi v hrib proti Katinari. Vzdolž »Sežganken, stare ceste, ki pelje od Sv. Magdalene na Katinaro, rastejo novi stanovanjski bloki, do katerih je treba napeljali elektriko, vodo in plin. Te dni kopajo delavci občinskega podjetja Acegat jarek po omenjeni cesti za napeljavo plina v nove stavbe
Pred sodnikom Brencijem se je včeraj zagovarjal 39-letni trgovec Camillo Zanetti iz Ul. sv. Frančiška 28, ki je 6. maja lanskega leta podrl s svojim avtomobilom 80 let staro žensko, Elviro Sogaro iz Ul. Giulia 14 ter ji prizadejal precej hude telesne poškodbe. Sodnik je oprostil obtoženca vsake krivde zaradi pomanjkanja dokazov.
Okoli poldneva omenjenega dne, se je Zanetti peljal s svojim avtomobilom znamke Fiat «600» po Ul. Rossetti v smeri proti Montebellu. Ko je prišel do hišne št. 8 se je zgodila nesreča. V tistem trenutku je Elvira Sogaro hotela prečkati cesto ter preiti s pločnika, ki je bil na strani bivšega gledališča Rossetti, na nasprotno stran. Kot je sama pozneje trdila, je pogledala dobro na vse strani, da bi se prepričala, da ni na cesti nobenega vozila. Ker se ji je tako zdelo, je stopila s pločnika na cesto. Toda v istem trenutku jo je podrl Zanet-tijev avtomobil. Vozač je tudi trdil, da ni videl ženske in da se je zavedel, da je nekoga podrl, šele ko je začutil zamolkel udarec.
Zanetti je takoj poskrbel za prevoz starke v bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili razne poškodbe na levi roki. Zdraviti bi se morala od 40 do 50 dni, v resnici pa Se je morala zdraviti 120 dni. Zaradi nesreče je utrpela tudi trajne posledice.
# # #
Tudi 25-letni Gastone Divo iz Ulice Molino a vento 46 je imel srečo s sodnikom, ki ga je oprostil vsake kazenske odgovornosti zaradi pomanjkanja dokazov pri avtomobil-
skem incidentu, ki se je dogodil 17. septembra lanskega leta na križišču državne ceste št. 202 z Ul. Doda.
Divo je bil obtožen, da je nenamerno, a po svoji krivdi, prizadejal lažje telesne poškodbe Egidiu Jurissevichu od Spodnje Magdalene 103, zaradi katerih se je ta moral zdraviti 20 dni.
Omenjenega dne se je Ju-nssevich peljal s svojim avtomobilom znamke Fiat 1100-E po državni cesti 202. Nekaj metrov za njim je vozil Divo z avtomobilom Fiat U00-B. Hitrost obeh vozil je nihala okoli 30 km na uro.
Prišedši do Ul. Doda, kamor se je hotel usmeriti, je Juris-sevich nenadoma nakazal spremembo smeri. To je zmedlo Diva, ki ni utegnil več zavreti svojega vozila ter je treščil z vso silo v desni bok avtomobila, ki je vozil pred njim. Zaradi udarca, se je Fiat 1100-E postavil popolnoma v smeri proti Ul. Doda, medtem ko se je Fiat 1100-B prevrnil na levo stran. Skoda na obeh vozilih je bila precej velika. Skupaj z Divom se je vozila 23-letna Nerina Divo, tudi iz Ul. Molino a vento, ki je pri Incidentu utrpela le lažje poškodbe, kljub temu, da je bila noseča.
Giuseppe Tabarelli, star 27 let iz Ul. Gozzi 5, se je moral zagovarjati včeraj pred sodnikom Brencijem, ker je bil obtožen, da je prizadejal hude telesne poškodbe 65-let-nemu trgovcu Ginu Frisoriju iz Skorklje 39. Zaradi trčenja med kamionom, ki ga je vozil Tabarelli in Frisorijevim »fiat 600», se je moral slednji zdraviti v bolnišnici 30 dni, medtem ko še nadaljnjih 20
dni ni bil zmožen za nobeno delo.
Skupaj s Tabarellijem je sedel na obtožni klopi tudi 40-letni Luciano Millo iz Milj, ki je bil lastnik kamiona, katerega je vozil Tabarelli in ki je bil v trenutku nesreče v kabini poleg vozača. Tabarelli je bil obtožen tudi, da je vozil kamion, ne da bi i-mei za to potrebno dovoljenje.
Do nesreče je prišlo 14. januarja lanskega leta. Tistega dne je Millo opazil nenadoma, da nima v redu šoferske izkaznice. Ker pa je moral na pot s svojim kamionom je šel na avtoprevozniško podjetje Casati, dg poišče kakega šoferja. Pred vhodom je našel gručo ljudi- Vprašal jih je če je kdo izmed njih šofer. Takoj se je oglasil Tabarelli, Millo pa ga je najel, ne da bi ga sploh vprašal če ima šofersko izkaznico.
Nekoliko Kasneje sta se oba peljala s kamionom po Ulici F. Severo proti središču mesta. Blizu Trga Ulpiano jima je privozil naproti «fiat 600», ki ga je šofiral Frisori. Ker je slednji videl, da mu prihaja s Trga Ulpiano, torej z desne strani, neki avtomobil, se je ustavil. Prihajajoči avto je napravil krog v polloku ter nadaljeval svojo pot proti Trgu Dalmazia. Ta manever je zme. del Tabarellija, ki je zavil popolnoma na levo ter treščil v Frisorijev avtomobil.
Sodnik je spoznal Tabarellija za krivega ter ga obsodil na 2 meseca zapora. Mil-la pa je obsodil na 40.000 lir globe. Obsojenca bosta mora-ia povrniti škodo in plačati stroške zastopnika zasebne stranke.
PREDEN GRESTE
NA DOPUST
se naročite na
PRIMORSKI DNEVNIK
Pošljemo vam ga v katerikoli kraj, tudi v inozemstvo.
15 — dnevji* naročnina L 300
Telefonirajte na št. 37-338
( OtEDALlSČA )
Slovensko gledališče v trstu
NA PROSTEM V TREBČAH
Danes 25. t. m. ob 20.30 Goodrich-Hackett «DNEVNIK ANE FRANK«,
jutri 26. t. m. ob 20.30 Jurčič-Klemenčič »DESETI BRAT*.
PREDSTAVI NA OBČINSKEM NOGOMETNEM IGRIŠČU V BOLJUNCU
V sredo 29. t. m. ob 20.30 Goodrich-Hackett »DNEVNIK ANE FRANK«,
v četrtek 30. t. m. ob 20.30 Danilo Gorinšek »SILNI BIC«
L KINO )
Fenice 16.00 «Potovanje grozot«, R. Stack.
Ezcelsior 16.00 «Dollna Edena«, James Dean, Julie Harris, Ci-nemascope.
Filocrammatico 16.00 »Mumija je oživela«, Steve Grant.
Grattacieio 16.00 »Sissi, carjeva izvoljenka«, Rcmy Schneider,
„ J- C. Pascal.
Supercinema 16.00 «Ognjevita baronica«, Davvn Adams, Joachim Fushsberger.
Arcobaleno 16.00 «Topla roka*. Usoda petih oseb v eni sami roki.
Aurora 16.00 »Kartagena v plamenih«.
Alabarda 16.30 «Frirojeno gos-po. stvo«. Zelo zabaven film. Ci-ne-maseope. Delia Scala, Toto, Peppino de Filippo.
Capitol 16,30 «Resnična zgodba Rasem ari e», Belinda Lee.
Crlstallo 16.30 »Krvnik«, Robert Taylor.
Garibaldi 16.30 «11 marmittorie«, Jerry Levvis.
Im pero 16.30 »Zapeljivec«, Alberto Sordi.
Itaiia 16.30 «Orne nogavice tople noči«. Prepovedano mladoletnim.
Moderno 16.00 »Zelena domovanja«, A. Hepburn, A. Perkins. Cinemascope, technicolor.
Massimo 16.30 »Callag-an kliče Interpol«, Tony VVrigh-t.
Vittorio Veneto 16.00 «Lepa nevesta«, Ava Gardoer, Joseph Cotten.
Ideale 16.30 «V mestu noč žge«.
Marconi 16.30 »Uradnik«.
San Marco Zaprto.
Savona 16.00 «Jesse James prihaja«, Bob Hope.
Odeon 16.00 «Carovnica v nebesih«.
Astra 1630 «Kjer zemlja peče«.
LETNI KINO
Skedenj 20.15 «Dolga zelena dolina«. Lc-n Caney.
Marconi 20.15 »Uradniik«.
Garibaldi 20.15—22.00	«11 mar-
mittone«.
( MALI OGLASI )
VAJENCA klepar ja-instalater ja, iščemo. Ul. sv. Justa 16.
KINO SKEDENJ
predvaja danes 25. t. m. ob 19.45 in ob 20.15 na prostem film:
Dolga, zelena dolina
(La lunga valle verde)
Igrata: LON CANEY in BRUCE BENNET
kinoprosek-kontovel
predvaja danes 25. t. m.
ob 20. uri barvni film:
NA SVIDENJE„ FRANČIŠKA
(Arrivederci Francesca)
Igrajo: RUTH LEUWE-RIK in C. THOMPSON
€MSSMSMW3Sk
predvaja danes 25. t. m. z začetkom ob 18. uri in ob 20. uri na prostem film:
SVET BREZ KONCA
(Mondo senza fine)
VOZNI RED VLAKOV
Odhodi
Prihodi
TRST—GORICA—VIDEM
3.45 — 5.16 — 6.18 b - 6.24
— 7.45 b — 9.45 — 12.20 b
— 12.30 — 13.55 b* — 14.26
— 16.17 — 17.37 — 19.10 b — 20.16 b - 20.27 — 21.37
* vozi ob sobotah od 25. 6. do 10. 9. in od 17. 12. do 25. 2.; vsak dan pa od 1. do 31. avgusta
0.56 b - 7.15 - 8. — 8.23 b — 9.12 — 9.30 b — 11.46 — 15.07
— 16.55 — 17.52 b — 19.43
— 21 05 — 22.20 b — 23.20
— 23.58 b
* vozi ob nedeljah od 25. 6. do 10. 9. in od 17. 12. do 25. 2.; vsak dan pa od 1. do 31. avgusta
TRST—LJ UBLJANA
0.19 b — 8.32 b — 11.57 oE — 16.04 b
5.50 b _ 13.I8 b — 17.28 OE — 20.06 b
TRST - TRZIč-PORTOGRUARO-BENETKE
5.40 — 6.12 rl — 6.40 b —
7.14*»» — 8.45 r — 10.14 b —
10.24 — 12.55 r — 13,32 —
14.52 b — 16.40 b — 17.03* —
17.53 OE — 18.38* — 19.25**
— 20.50 r — 22.17 b
samo do Portogruara
comn Hn (* o m, 1^ —
w samo ao rortogruan *♦ samo do Cervignana **• do Tržiča, razen ob nedeljah
5.32 — 6.58 — 20.00
6.23»» _ 7.32« - 7.45 b — 9.22 b — 10.22 r — 11.33 OE
— 13.27 b — 13.57*» — 15.22 b
— 17.05 b — 18.10«*» — 18.37 rl — 19.08« — 19.50 b
— 21.20 r — 22-35 — 23.42 b * |z Portogruara
** iz Cervignana *** iz Tržiča, razen ob ne? deljah
TRST — OPČINE
13.37 — 17.58	7.05	—	u	24	—	17.20	— 21.48
OE — Orient-Express b — brzec
r — rapido rl rapido samo I, razred
Kljub nepovoljnim vremenskim razmeram
Letos v Jugoslaviji ponovno dobra žetev
Po splošnih ocenah bodo naželi 4.4 milijona ton pšenice in rži Pomanjkanje prostora za vskladiščevanje ■ Dvakrat več kombajnov
Obelisk pod oblaki
Pred približno letom dni se je v Jugoslaviji veliko govorilo in pisalo o izredni žitni letini. Čeprav se ni govorilo o čudežu, je lanskoletna žetev predstavljala nekaj izrednega kajti po vrsti dokaj slabih letin nenadoma niso imeli kam spraviti žito. Po statističnih podatkih so ga naželi 4,4 milijona ton, kar je bilo za skoraj poldrugi milijon ton več kot v najboljši letini pred vojno — leta 1938 — ko so ga naželi 3 milijone ton.
Te dni se v Jugoslaviji spet piše in govori o žitni letini. Pred nekaj dnevi se je v Beogradu sestala tudi zvezna komisija, katere naloga je, u rediti vse potrebno za normalno in pospešeno žetev letošnjega pridelka. Na tej seji, ki jo je vodil državni sekretar za blagovni promet dr. Marjan Brecelj, je bilo rečeno, da bo letošnja žetev približno enaka lanski, da bo torej nažetih približno 4,4 milijona ton pšenice in rži. Kot vidimo, bo količina letošnje žetve enaka lanski, kljub temu pa tokrat nihče ne govori o kakem čudežu ali o čem podobnem, pa čeprav bi bilo letos še bolj upravičeno govoriti o izrednem uspehu. Gre namreč za sledeče: lansko leto so bile poleg novega načina obdelovanja in poleg dejstva, da so zasejali večje površine z visokorodnimi tujimi žiti tudi izredno povoljne vremenske razmere. Letos so bile v Jugoslaviji v splošnem hudo slabe vremenske razmere, ki bi morale negativno vplivati na pridelek. Potemtakem predstavlja letošnja žetev nekakšno preizkušnjo za jugoslovanski poizkus uvajanja novih vrst žit in novega načina obdelovanja.
Ze začetek jesenske setve ni bil najboljši. Lansko leto je koruza zelo dobro rodila, prav tako dobra je bila letina sladkorne pese. Ker niso imeli na razpolago dovolj mehaničnih sredstev, so se dela pri obiranju koruze in pri pobiranju sladkorne pese močno zavlekla, tako da so z jesensko setvijo nekoliko zamudili, lil—-da- bi ta negativna plat prišla še ostreje do izraza, je takoj po setvi nastopila dolga suša, tako da je seme le s težavo in redko vzklilo. To se pravi, da je bil začetek vse-stiansko nepovoljen in odgovorni činitelji so bili nad setvijo ozimine precej zaskrbljeni Nato je nastopila še zi-ma. Za minulo zimo pravijo, da je v njej jugoslovansko poljedelstvo polagalo glede o-zimnega žsta velik izpit: izredno nizke temperature, ki so v drugi polovici januarja in v prvi polovici februarja padle tudi do 27 stopinj pod ničlo, in še izredno močan veter (kosava), vse to je spravilo ozimno žito v nevarnost.
Vsi pogoji so torej biti takšni, kakršnih bi si človek najmanj zaželel. In kakšno je danes stanje? Ze prej srno rekli, da bo kljub tem nepovoljnim razmeram letošnji pridelek enak lanskemu. To pomeni, da uvajanje tujih žit da uporaba vedno več mehanizacije in predvsem še u-metnih gnojil more tudi v
najbolj neprimernih vremenskih prilikah dati letino, kakršne Jugoslavije nikoli ni i-mela.
Seveda si ne smemo misliti, da vremenske razmere niso vplivale na pridelek, kajti splošen donos ni enak lanskemu. Ker pa so letos v Jugoslaviji posejali z visokorodnimi žiti dvakrat več površin kot lani, bo letina enaka lanski, ki je bila po klimatskih razmerah izredna. Lansko leto so v vsej Jugoslavij posejali z visokorodnimi žiti 15 odstotkov z žitom posejanih površin in teh 15 odstotkov z žitom posejanih polj je dalo tretjino celotne žetve. Letos pa so posejali z visokorodnimi žiti okoli 35 odstotkov površin in te bodo dale približno dve tretjini vse žitne letine.
Sedaj si bomo ogledali še posamezne žitorodne predele in prikazali, kako posamezni žitorodni kraji kažejo. Sicer so v nekaterih krajih Vojvodine, predvsem ob vznožju Pruške gore z žetvijo že začeli, kot so z žetvijo začeli tudi v Makedoniji. Toda to je šele začetek. V Vojvodini donos pšenice ni nič manjši od lanskega in v večini sremskih vasi znaša povprečni donos vispkorodnih sort pšenice od 40 do 45 metrskih stotov na ha. Po zadnjih cenitvah bodo v teh krajih naželi najmanj 70.000 vagonov pšenice torej enako kot lani.
Tudi v Makedoniji so že začeli z žetvijo. 350 kombajnov dela tu kar nepretrgoma, v dveh izmenah, kajti letošnja žetev v Makedoniji je večja kot kdaj koli prej. Makedonija namreč predstavlja za letos izjemo glede vremenskih razmer, tako da ponekod računajo s pridelki tudi do 100 metrskih stotov na ha, do-čim bo najnižji pridelek na družbenih posestvih 40 metrskih centov. Računajoč s 50.000 ha površine zasejanimi z viso. korodnimi sortami pšenice, bo letošnja letina v Makedoniji izredna. V primerjavo k temu bomo dali le sledečo številko: pred nekaj leti so v najbolj rodnem kraju Makedonije na Ovčem Polju naželi 15 metrskih centov žita na na in tedaj so smatrali, da je ta pridelek izreden...
Vrnimo se spet v Vojvodino. Tu bodo naželi, kot smo rekli, od 40 do 45 stotov žita na ha, pri kmetih pa, ki so v kooperaciji z zadrugami, bo žetev znašala najmanj 35 metrskih stotov na ha. Slavonija, ki ni kazala nič posebno dobrega, se je prav tako obnesla. Seveda bolj na družbenih posestvih in v zadružnih posestvih, kot pri zasebnikih. Na velikem zglednem posestvu Belje bodo na primer letos naželi za 5 odst. več žita kot lani in računajo, da ga bodo naželi vsak dan za 300 vagonov.
Kot smo v zgornjih podatkih nakazali, je v določenih predelih žetev kljub slabim vremenskim razmeram izredno dobra. So pa tudi kraji, kjer so se slabe vremenske razmere pokazale v mnogo
ska. Posebno je to prišlo do izraza pri kmetih, ki se niso vključili v kooperativno obdelavo zemlje. Ponekod v Sremu bo na primer žetev za 30 odst. manjša kot lanska, po- Š dobno pa tudi v nekaterih j krajih ožje Srbije in tudi Hr-vatske.
Ce iz zgornjega potegnemo kratek zaključek, moremo reči, da je moderniziranje poljedelstva v Jugoslaviji povsem uspelo,
V prihodnjih 20 dneh bo na jugoslovanskih poljih vse živo. Kmetom, ki bodo želi žito, bo pomagalo več tisoč kombaj- j nov in drugih poljedelskih j strojev, toda tudi oddelki' voj- r ske, ki bo tudi letos prisko- j čila na pomoč, da bo žetev j pravočasno opravljena.
Motiv s Trga Unita v Trstu
(Foto Magajna)
a	Juš Kozak:Maske
 1 Pri Državni založbi Slovenije bo ponov-
no izšlo v štirih knjigah Kozakovo izbrano delo
Juš Kozak je znana osebnost slovenske in jugoslovanske pisateljske skupnosti. Pred tremi leti je za svoje življenjsko delo doživel največje priznanje: diplomo Zveze jugoslovanskih književnikov in Zveze jugoslovanskih založb. Poleg denarne nagrade pa obsega ta nagrada tudi obveznost, da založbe izdajo dela nagrajenega avtorja v vseh jezikih jugoslovanskih narodov. Tako bo tudi v slovenščini ponovno izšlo v štirih knjigah izbrano delo Juša Kozaka. Izdajo je pripravil Mitja Mejak, sicer pa knjige izhajajo pri Državni založbi Slovenije. Prva knjiga je izšla lani in je prinesla Kozakov roman «Sent-peten. Prav zdaj pa je izšla druga knjiga te zbirke, ki prinaša Kozakovo novelistiko, zbrano pod naslovom «Maske».
Roman eSentpeters je izšel najprej v reviji Ljubljanski zvon, dvakrat pa tudi že v knjigi. Obe knjižni izdaji sta že zdavnaj razprodani, tako dc je lanska nova izdaja po-
■iiMiin ■ n n m mini m n i n mn mn m ■■•minulimi mm m minutni  ..
Kaj se dogaja v rimskih filmskih krogih?
Italijanski	film
v borbi proti diskriminaciji
«Centro sperimentale» in Fersenov «Actor’s studio» resna priprava za filmske in gledališke umetnike
RIM, junija — Komaj se je polegel hrup okrog stavke, ki je paralizirala hollywoodske filmske študije, že so se v rimskih filmskih krogih ponovno pričeli dvigati glasovi proti magnatom italijanske kinematografske industrije in po vsem sodeč gre tokrat zares! Italijanski filmski igralci so v veliki večini (pustimo ob silrani tiste maloštevilne zvezde in zvezdnike z milijonskimi honorarji) pripravljeni prekiniti vsako dejavnost, dokler ne dosežejo izpolnitev zahtev, ki jih je naslovilo Filmsko združenje italijanskih poklicnih igralcev na producente. V bistvu zahtevajo italijanski filmski igralci, ki jih je okrog 4000, prenehanje vsake diskriminacije v podeljevanju vlog predvsem v odnosu na tujce, ki so ob Tiberi našli nov Hollywood, pa čeprav gre največkrat za turiste in drugod nepoznane »talente«, ki j'm je dovolj, da v Rimu izmaličeno stisnjeno med zobe «Prego un piato di pastasciuta«, pa jim producenti v trenutku nudijo tako dobičkonosne pogodbe, da o njih že dolgoletni izkušeni igralci rimskih študijev ne morejo niti sanjati.
Vendar pa je bilo potrpežljivosti dovolj in morda je tudi stanje na filmskem področju v svetu danes tako, da se tudi v Rimu lahko prične so-lidnejše gledati na umetnost, ki je še vedno najbližja širo-
kim ljudskim plastem in kljub manjši žetvi kot je bila lan- televiziji še vedno najbolj pri.
	f • • M M *	• •
Šl	icfici ut teleut*	zil n
L		. . Bohotu, ‘25. junija 1960	
Radio Trst A
nardič, Zlata Gašperšič, Nada Butar ipd.; 17.30; Parada orke-7 30	Jutranja glasba	bn ko-	strov; 18.00: Prenos RL: 19.00:
ledar	11.30: Drobiž	od	vsepov-	Poje Yves Montand; 19.30: Pre-
’■---	--	—■'“kal:	nos RL; 22.15: Plesna glasba.
Nacionalni program
11.00; Oddaja za Solardke na poCitniicah; 11.35:	Simfonična
Slovenija
sod- 12.10: Za vsakogar nekaj;
12 45- V svetu kulture; iz.oo.
Jo Bouillon in Dimil tri Tiomkm s svojima orkestroma; 13.30-
Plošče prvič v oddaji. 14. •	_...._	_..............  ^	-------
Ray Anthony; 15.00: Končen	glasba; 12.10: Pojo Abbate, La-
perne glasbe; 16.00: Dante.	Ulila, Montanari; 13.30: »Antl-
žanska komedija: Vice
unn.	j-.	discobolo«; 15.55: Napoved vre.
sipev; 16.25: Kavarniški končen;	tnena M	rjWee;	16.oo.	oddaja
17.00:	«Laendlerquintet»;	17.	•	bolnike;	16.45:	Italijanska
Pesem in ples; 18.00: Gospod®	folklorna	glasba;	17.40:	Jutriš-
ski in socialni dvi-g	n j i šport;	17.45:	Knjiga	tedna:
sambi i; 18.30: Spomini iz
skega juga; 18.10; Slovenski igoO; otvoritev XX. medna-F®r'	todne ribiške razstave; 18.25:
Izžrebanje loterij«; 18.30: Te-lenskii literarni pregled; 20.00:
 ______ -	Vesele pesmi; 21.05: Magična
Zbor «Vinko Vtr flavta; 21.20: Radijska drama ,n'	L. Scpiarzlne «Pantogra(»; 22.30:
Odmevi prireditev v svetu;
za; 19.00: Radijski tednik *a najmlajše; 19.30: Znani sotist, 20.00: Šport; 20.30: Teden v » tullji; 20.40: Zbor »Vinko dopivec«; 21.00: «Duhovin», klorna zgodba Jože Invtrn
ča; 22.00: Roger: Concerto gtoe- l2.45: Pol ure z Ginom Latillo so’št. 1; 22.20: Poje Jelka Cv«- ln Betty Ourtis.
težar; 22.40: Vibrafonist Terrj Gibbs.
Trst
12.10: «Tretja stran«;
14.15:
II. program
9.00:	jutranje vesti; 10.00:
•Elegantiissimo«; 11.00: Glasba ta vas, ki delate; 11.40; Orke-
Simfonični koncert p. v. S®0"	ster Armanda Franje ln pevci
tla di Stefana; 15.00: Gianm	Cucchbara, D’Angelo, Ferrara;
Stuparich: «Piccolo cabotagg:®*’	13.45: «Severnica» — moda; 14.:
15.10: Tržaške popevke; 15-35’	Pestra glasba; 16.00: Parada or-
Malo ritma z Giannijem SaCe'	Icestrov; 17.30: Z glasbo po
>vetu:	18.35:	Plešite z nami;
Jo.30: XLVII. Tout de France; i0.45: Nat King Cole in Nelson Riddle; 2100: Verdijeva opera
dom.
Koper
7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00: Glasba po željah; 12-40-Lahka glasba; 13.40; Kmetijski nasveti: «K»ko se lahko obvip ujemo pred sušo«; 13.45: D°"
»Rigoletto«.
III. program
17.00: Riet.ijeve in Petrassije-
ači odmevi- 14.30:	«Primor- Ve baletne skladbe; 18.30: Sklad-
bi tednik«- 14.45: Z orkestrom be Leosa Janačka; 19.30: Po-llack- 1510: Zabavna glasba; govori; 20.00: Vsakovečerni kon-«5 30 Pisan spored ritmov 'n cert: Bach, Brahms, Debussy; ‘opevk; 16.00: Dunajske mrlo- 21.30: .Simfonični koncert; Spt-Tje- 16.30: Dogodki ln njih 0<*- sak, Mozart, Vlad; 23.15: Nem-levi; 16.45: Poj6 Drago Ber- Ska kultura.
8.05:	Pod južn.m soncem:
8.20:	Pionirski	tednik; 8.40:
Skladbe Edvarda Griega; 8 55: Zbor JLA; 9.15: S sprejemnikom na dopust; 10.10: S koncertnih odrov; 11.30: Dr. Kocijančič: Dojenčki poleti; 11.40: Tri skladbe; 12.00: Kvintet Niko Štritof; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25:	Opoldanski spored;
13.30:	Kvintet	Dobri znanci;
13.50: Od arije do arije: 14.30: Prireditve dneva; 15.40: Dve orkestralni rapsodiji; 16.20; Filmski Igralci pojo; 16.40: Wald-teufei - Strauss: Estudiantina; 17.10: Parada plošč; 18.00: Mešani zbor Franceta Prešerna; 18.20; Vesela godala; 18.45: Okno v svet; 20.00: Narodne in domače viže; 20.20: Sodobni mozaik; 22.15: Oddaja za naše izseljence;
Ital. televizijo
13.30: TV šola: Zemljepis ln državljanska vzgoja, Francoščina itd.; 16.05: Mednarodne tekme amazonk v Kopenhagnu; 17.00:	Otvoritev mednarodne
razstave ribištva; 18.00:	TV
dnevnik; 18.15: Glasbeni festival v Ravenni; 19.30; Izžrebanje loterije; 19 40: Kronike minulih dni; 19.55: Teden v svetu; 20.08: Sedem dni v parlamentu; 20.30: TV dnevnik; 21.00: »Vesele počitnice«; 22.05. Alfred Hitchcock: «Nekaj. težkega na želodcu«; 2235: «Zla-ta školjka«;
Jug. televizija
Ljubljana, 18.00: VV. Karsch-J. Pengov: »Težave Peteršilčko-ve mame« (Lutkovna predstava); 19.10: TV pošta. Beograd, 20.: TV dnevnik. Zagreb, 2030: Prenos iz tovadne «Rade Končar«.
ljubljena. Morda prav zaradi vedno večje pojave slednje po vseh javnih lokalih in v precejšnji meri tudi po domovih, se filmu odpirajo poti, po katerih filmskim produ, cenitom ne bo več lahko hoditi. Ljudje zahtevajo vedno boljše filme in ob vstopu v kinematograf morda niso nikoli tako kakor danes gledali na ime režiserja, čigar film se predvaja v dotični dvorani. V Milanu nam je lastnik novega kinematografa «De Ami-cis», ki predvaja samo dobre filme, ki so jih izdelali Sved Bergman in podobni zaupal, da se je v začetku zbal za finančno plat svoje iniciative, toda danes ima dvorano vedno polno. Kaj takega pač ne moremo zahtevati od vseh lastnikov kinematografov, saj je publika še vedno precej daleč od filmske umetnosti, toda kako bo jutri?
Ce so mladi in tudi sposobni igralci skušali v Rimu doseči zahtevnejše vloge, so jih producenti ignorirali, raje so izbrali «fuste in maggiorate fisiche«, ali pa povabili k filmu tuja imena. Koliko sitnosti je imel vsak tisti režiser, ki je hotel vsiliti italijanskega igralca, o tem nam zgovorno priča lahko sam Fellini, ki se je moral trdo boriti, da mu je producent dovolil podeliti glavno vlogo v Sladkem življenju igralcu Marcellu Ma. stroianniju, ki je danes prvi na lesitvici italijanskih filmskih igralcev in med prvimi na svetu! Producenti so se izgovarjali, da jim primanjkuje predvsem mlajših igralcev doma, tistih, ki so med 20. in 30. letom starosti, toda država je morala poseči celo z zakonom, da bi zagotovila vsaj nekaterim slušateljem «Centra sperimentale« v Rimu (za katerega izdaja milijone lir podpore), zaposlitev v Cinecitta.
Poleg Centra sperimentale pa deluje v Rimu že drugo leto zasebna šola za filmske in gledališke igralce, ki jo vodi Aleksander Fersen, znani režiser in dramaturg, po rodu Poljak. V sodelovanju z mnogimi režiserji, je Fersen obiskal nekatera velika mesta v Italiji, med njimi tudi Trst, da bi med mladimi ljudmi, ki imajo resničen talent in voljo do filma, poiskal tiste, katerim je namenil posvetiti svoje umetniške in življenjske izkušnje. Od več tisočev se je v novem moderno opremljenem rimskem Actor’s studiu odbralo prvo leto le 10 sluša-
teljev, katerim pa so se kasneje pridružili še mnogi mladi že priznani igralci iz Nemčije, Švice, Jugoslavije, Francije in drugod, ki so hoteli resno pristopiti k filmski in gledališki umetnosti.
Fersenov filmski studio, ki po ciljih in namerah lahko liči na Kazanov studio v Ameriki, je nastanjen v kletnih prostorih stare vile ob Tiberi in v njem se mladi uče vseh tistih umetniških vrlin, tako potrebnih za vsakogar, ki hoče biti kos današnjim zahtevah gledališča in kinematografa.
Aleksander Fersen nam je pojasnil, da njegova šola stre. mi predvsem k temu, da bi z metodo Stanislavskega in novimi didaktičnimi prijemi dosegla pri vsakem slušatelju, da razvije pri sebi vse tiste originalne plati karakterja, ki mu bodo omogočile, da bo o-stal pri gledališki in filmski publiki nepozabljiv in sčasoma tudi nenadomestljivi
Vsak mlad človek, ki stopi v Fersenov studio, pa tudi že tisti, ki je več let prebil pred filmsko kamero ali na odrskih deskah, se mora podvreči nekakšnemu psihotehničnemu izpitu, pri katerem ga posebna komisija oceni, ali je bolj prikladen za dramske vloge ali odgovarja bolj zahtevam komedije. Morda pa bo še najboljši film, ali pa samo za variete in krajše humoristične farse! Potem pa prično z lekcijami, ki gredo od recitacij (metod Stanislavskega), mimike (po francoski šoli De-crouxa in Marceau), do petja, jezikovne dikcije in vežb a-krobaoije. Vodja studia hoče s svojimi učitelji, ki so v glavnem Francozi, doseči pri slušateljih popolno sproščenost telesa in duše, zategadelj uspeva pri njih ustvariti razpoloženje za kakršnokoli situacijo in položaj, o čemer smo se prepričali na večeru, ki ga je pripravila šola ob priliki televizijskega snemanja. Televizijska kamera je posnela le nekaj fragmentov študijskega delovanja Ferse-novega studia in televizijski gledalci so morda videli le kratek prizorček, toda vsem, ki smo bili prisotni pri snemanju, bo ostal nepozaben nastop mlade slušateljice Aline Zalewske (tudi poljskega porekla), kri je po nekaj minutni tišini, ki jo je od prisotnih zahteval njen učitelj, u-
je izvedla za televizijo, takšno umetniško sliko, da nas je spomnila na velike gledališke in filmske igralce.
Fersenova šola je resna priprava za mlade ljudi, ki hočejo delati in živeti v gledališču in filmu. Producentom torej ne manjka tudi v Rimu dobrih kadrov za ustvarjanje filmov, ki bodo v čast italijanski filmski industriji in državi.
menila tudi knjigotrško nujnost. V tem romanu pisatelj ni razgrnil pred bralcem samo razvoj slovenskega meščanstva v drugi polovici devetnajstega stoletja, temveč je tudi napisal vsestransko razgiban in zanimiv roman stare Ljubljane. Roman «Sentpeter» je pomenil veliko umetniško dejanje ter je napovedoval mogočen razvoj slovenske proze kar se je dejansko tudi zgodilo. Seveda pa predstavlja tudi danes zanimiv in razgiban roman, po katerem vedno znova segajo in bodo segali številni bralci, zlasti tisti, ki so doma iz mesta, ki ga pisatelj opisuje.
Preden spregovorimo o novi knjigi, naj omenimo, da bo tretja knjiga izbranega dela Juša Kozaka, ki bo izšla pod naslovom «Izpovedi», prinesla pisateljeve eseje in meditacije. Ta knjiga bo prvič sistematično prikazala celotni miselni svet Juša Kozaka, pisatelja, ki je vse svoje življenje tudi v svojih leposlovnih delih razmišljal o usodi in dolžnostih posameznika ter človeškega kolektiva. Knjiga bo vsebovala tudi Kozakov znani tekst sCelicas, izpoved o doživetju med prvo svetovno vojno, prinesla bo nekaj novel iz Mask ter daljši esej Blodnje.
Četrta knjiga Kozakovega izbranega dela bo obsegala troje krajših Kozakovih u-metnin, ki bodo zbrane pod naslovom «Portreti». Med njimi bodo delo «Gašper Osatu, ki je po vojni izšel v samostojni knjigi, »Aleš« in «Ba-lada o ulici». To bo torej knjiga, ki bo vezana na vojni in zlasti neposredno povojni čas ter na zadnjo fazo pisateljevega ustvarjanja.
Urednik je za vsako knjigo pripravil tudi krajši uvod z oznako pisateljevega dela, zajetega v knjigo.
Ce po tem spregovorimo o pravkar izišli drugi knjigi iz-btanega dela, moramo ponoviti predvsem to, da vsebuje knjiga pod naslovom «Maske» najboljše novele Juša Kozaka. Ze leta 1940, ko so «Maskev prvikrat izšle, je pomenila ta knjiga pomemben dogodek v slovenski književnosti. V teh svojih delih je pisatelj namreč oživil vrsto podob ljudi, s katerimi je prišel v stik v svoji mladosti ter naslikal do-
godke in pojave v zgodovini svojega rojstnega mesta Ljubljane. Pri tem pa je neposredno pred drugo svetovno vojno izpovedal tudi duhovno problematiko naprednega slovenskega intelektualca. Z ((Maskami« je Juš Kozak udomačil v slovenski književnosti docela svojstveno zvrst proze, pol pripovedno in pol eseji stično prozo. V knjigo pa je urednik uvrstil predvsem tiste novele «Mask», v katerih prevladujejo pripovedni epski momenti. Pridružil pa jim je nekatere novejše novele, ki so nastale v zadnjih letih. Tako obsega knjiga sedemnajst novel, med katerimi je ((Rodno mesto» na čelu izbora, saj pomeni ta novela spis, brez katerega bi bila knjiga močno okrnjena.
eMaske« ob izidu neposredno pred vojno niso doživele tiste pozornosti, ki bi jo glede na svoj značaj zaslužile. Danes, gledano iz zgodovinske perspektive, pa je ta zbirka dragocen umetniški dokument, saj kot le malokatera knjiga prepričljivo opisuje agonijo stare Evrope ter revolucionarno vrenje v domovini. «Maske« so se, kot pravi urednik izdaje, uvrstile zaradi svoje temperamentne, umetniško zrele, družbeno in moralno kritične analize v sam vrh slovenskega socialnega realizma in vanj prinesle novo, mestno tematiko ter so danes postale že sinonim za ta tip moderne novelistike.
V uvodu urednik kratko, toda precizno karakterizira pisateljevo pripovedno umetnost, posebej pa še pomen Kozakove novelistike v njegovem knjižnem opusu in moderni slovenski pripovedni u-metnosti. Izdaja pomeni dragoceno obogatitev našega knjižnega trga. Sicer pa je knjiga tudi lepo opremljena in je njena zunanja podoba v skladu s pomenom in namenom izdaje.	Sl.	Ru.
Prejeli smo
Libri e riviste dTtalia. Ras-segna bibliografica mensile. Anno XII. Numero 122. A-prile 122.
Nova obzorja. Izdaja Založba Obzorja v Mariboru. Letnik 13, štev. 7-8. 1960.
DORICA MAKUC
lllllllllllllllllllllllllllllllllllIfUllUUlUllllllllllliiMMIItlllllllllllllHMtllMHMIIIiniNIHItlfdHUlMtiiuiuiHllIunuuHulHIIHIlHUUiilUMitiuifHINI
KMETIJSTVO
Malo je še «mlekaric» ki kljubujejo naporom
Nič več z vrči na glavi ali z oslički po prašnih cestah - Izpodrinil jih je tempo razvoja
Ta povest se je začela takrat, ko so tuai mleko uvrstili med blago ali med proizvode, namenjene za trg — takrat, ko je mleko prenehalo služiti le hišni potrebi. Prišlo je do večje delitve dela in raznih novih poklicev in to je življenje na vasi močno spremenilo. Prvotno je bil odvečni pridelek predvsem seno, ki je bilo močno zastopano v furmanskem blagu. Qd malega srpana pa tja v jesen sta pela kosa in srp, v mnogih primerih bolj srp kot kosa, ker so poželi vsako ogrado, napolnili senike in skednje in napravili še kope Število živine na nekaterih gospodarstvih, pretežno drobnice, je bilo veliko, a predvsem za meso in vprego. Krava z osmimi litri mleka je že bila odlična mlekarica.
V drugi polovici prejšnjega stoletja pa je mleko začelo v vedno večji količini »odtekati« v Trst in je njegov izkupiček kril tekoče hišne potrebe (v glavnem sol, sladkor, moko, riž, testenine). Ko so pred sto leti zgradili južno železnico in za tem ostale ptoge, so se jih deželam le malo posluževali, ker je bila ta vožnja predraga. Edino prevozno sredstvo je bil kmečki voz, za osebni promet pa «kareta», a to že bolj redko. Daljave so se torej merile
stvarila s prizorčkom, ki ga I pretežno s koraki. Tako so
niuiiiiumumuuiiiii ■■nuni  ........................................................  n...u....imnimiiiiiiimiiniit
OVEN (od 21, 3. do 20. 4.)
Skušajte svojemu sodelavcu
stvar prikazati tako, da jo bo razumel in vaš načrt sprejel, kajti sicer bo šlo marsikaj narobe. Nervozni boste.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Na vrsti je neko potovanje ali kaj podobnega, vsekakor neki premik, ki bo v gmotnem smislu predstavljal precejšnje breme. Nič kaj vesela vest.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Razmere primerne za svobodne poklice. Mogli boste doseči oporo, ki vam jo bodo vaši poslovni krogi zavodali. Doma vse najbolje.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Važen sklep, ki pa bo odvisen od podatkov, ki vam jih bodo dali ali od vesti, ki jo boste dobili v pismu. Sicer pa intenzivno življenje.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Več takta, diplomacije. Drugače se boste znašli csamlje-
HOROSKOP
JLA DANES_
ni in težko vam bo v takem položaju. Tudi v družini boste čutili nervozo.
DEVICA (od 23. 8. do 22.
9.) Hudo previdni boste morali biti, posebno kar se tiče finančnih zadev in kar se tiče poslovnega delovanja. Sicer pa boste imeli nekaj srečnih ur.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23.
10.) Naključje vam bo pomagalo, da boste izpeljali delo, ki bo za vas in za vaše zelo važno. Kar se čustvenih zadev tiče, precejšnje spremembe.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Držite besedo, pa čeprav vas bo to nekaj stalo.
Drugič se vam bo to izplačalo. ker bodo o vas ohranili visoko spoštovanje.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Bližate se obdobju, ko boste imeli precej sreče. S tem pa še ni rečeno, da si je ne bi znali zapraviti z neprevidnostjo. Pazite na prijatelje.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Cimprej rešite zadevo, ki vam ovira sklepanje nadaljnjih poslovnih zadev. Neko presenečenje vas čaka, ki bo izredno prijetno.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ce se poslovno združite z nekom, ki vam sodelovanje ponuja, morete spraviti v varnost ves svoj obstoj. Srečni trenutki z ljubljeno osebo.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Preden se za kaj odločite, dobro premislite. Pazite na vsako besedo, na vsak podpis, kajti nekdo bi vas rad spravit v nevarnost. Močan glavobol.
morale odvečno mleko »vlačiti« v mesto mlekarice. Merile so dolgo pot od doma s težkim tovorom na glavi: z lem-pami (vrči) v plenirju.
Ce bi zavrteli šestilo okrog Trsta, bi zajelo razen tržaškega Krasa ves bivši sežanski ekraj in še dalj ter Koprsko. Po sežanski cesti so mlekarice vozile mleko na dvokolesnih vozičkih i.n si tako olajšale pot. Na Opčinah so se sestale z «naglavnimi» mlekaricami z repentaborske ceste, se pravi z onimi, ki so prihajale tam od Dutovelj in Štanjela in se vsakikrat oddahnile na Poklonu. Na bazovski cesti so se zbrale mlekarice z bazovsko-herpeljanske planote in od Divače. Na Koprskem pa so imeli precejšnjo zaslugo za mlekarice oslički, ki so tovorili do Kopra, kjer so ga mlekarice pretovorile na parnik, ali pa odnesle mleko z doma naravnost v Trst. Trdni nosač je bil natovorjen tudi domov grede: med prazne lempe je na njegov hrbet sedla utrujena mlekarica in na poletje najčešče tudi zadremala, saj je bila na poti do 12 ur.
«Sedaj nosim posledice vetra in mraza, dežja in snega v mesu in kosteh vseh udov Nad 28 let sva vsak drugi dan romala z osličkom v Trst. Nihče od mlajših si danes ne more predstavljati, kako neznansko trd je bil ta zaslužek, kot se nam takrat ni sanjalo o današnjem življenju. Našega nekdanjega siromaštva se več ne vidi. Presrečni bi mi bili, če bi imeli v svoji mladosti vsaj tretjino tega, kar ima današnja mladina.«
Tako pravi istrska žena nekdanja mlekarica, in tako mislijo tudi vse druge njene nekdanje redke tovarišice to-in onstran meje.
Lahko pa trdimo, da je bilo mlekarjenje še najtežje na področju spodnjega Krasa. Tam od velikoriolske doline so jo ženske mahale čez 2e-kence in Salež na proseško pot, koder so jo ubirale tudi Gorjanke in sosede, na šem-polajskem križišču so se jim pridružile Cerovke, Mavhinj ke in druge. Pred Saležem je malo naselje Bajta, ki so mu
pravili tudi Krohot. Tam so se mlekarice odpočile in si kljub utrujenosti povedale novosti ter izpraznile svoj polni meh smeha in krohota. Odtod je menda naziv zaselka — Krohot. Krepke in u-trujene mladenke in žene niso poznale cmenkavosti, občutljivosti, nežnosti kot je to danes, ko je življenje vse bolj mehko. Zaradi tega si ne moremo niti megleno predo-čiti njihovega nadaljnjega potovanja odtod do Trsta in nazaj Doma jih je po kratkem oddihu čakalo običajno delo. Seveda je vsa ta novost za današnje pojmovanje nekaj nemogočega, nečloveškega. A to nečlovečnost j« kovala in neusmiljeno narekovala bon ba za življenjski obstoj — borba, ki je danes mogoče le navidezno lažja in bolj kulturna; saj smo fizično močno razbremenjeni, a smo hkrati teliko bolj obremenjeni moralno.
Je le še nekaj žen, ki norijo mleko le do bližnje avtobusne ali železniške postaje, vsi ostali mlekarji ga v svoji vasi nalože na avtobus oziroma z lastnim vozilom peljejo v mesto, kjer pa ga še vedno raznašajo po l.išah. Vse se vrti laže in hitreje, da ostane več časa za druga opravila. Istočasno spravijo gospodinje na trg še druge pridelke in si v mestu nabavijo, kar je v hiši potrebno. Neka 60-letna žena je rekla: «Tudi ni smo razen mleka nesli v mesto še kaj drugega. Jaz sem večkrat nesla n. pr. pepel za napravo luga, ali pa bizgec (lepno listje) za špinačo. Ko sem se vrnila domov, mi je mati dala k domačemu kruhu le par ocvirkov, da bi se ne bila — zapasla.« Je torej razumljivo da po nekdami «mlečni« idili nima nikdo skomin, ker se lažjemu vsakdo rad in hitro prilagodi.
A razvoj se še m zaustavil in bo še prinesel novosti tudi v kmetijstvu. Zna biti, da bo tudi sedanji način kaj kmalu potisnil v pozabo. Ze danes pa lahko napovemo, da le gospodarsko čvrsto organizirana enota malih blagovnih proizvajalcev bo na trgu nekaj zalegla. Ali smo o tem že kdaj resno razmišljali?
-k	*
*	«	m	-m	*
-k -k
-k	*
+	in	*
-k -k -k
-k	*
Tehnika
in
znanost
V Hamburgu se je te dni zaključila najbolj senzacionalna dražba dragocenih in redkih knjig, na kateri sta bila dana v pridajo dva primerka ogromne vrednosti. Slo je za enega od maloštevilnih popolnih primerkov slo-vite prve listne izdaje Shakespearovih del iz leta 1623, ter za zbirko 150 rokopisov iz zapuščine Friedricha von Hardenberga, filozofa in pesnika iz dobe nemškega romanticizma. Hardenberg je znan tudi pod psevdonimom Novalis. Posebno veliko senzacijo je vzbudilo dejstvo, da sta obe dragocenosti ostali v Nemčiji. Shakespearova dela je kupil neki ljubitelj umetnosti iz VVuertemberga za 310 tisoč nemških mark in jih poklonil državni biblioteki v Stuttgartu. Za Novalisove rokopise je neki starinar iz Stockholma ponudil 250 tisoč mark, toda rokopise je končno kupil za 260 tisoč mark prof. Ernst Buetler.
izbruh na soncu
Inštitut za raziskovanje jo-nosfere in stratosfere v Za-padni in Vzhodni Nemčiji je ugotovil, da je 1. junija prišlo v dopoldanskih urah na površini Sonca do velikega izbruha. Observatorij v Ki-lungsbornu je sporočil, da jt 1. junija okrog 9.30 po lokalnem času zabeležil ta izbruh, ki je povzročil znatne motnje v radijskih oddajah predvsem na kratkih valovih. Sodelavci inštituta za jonosfer-sko in stratosfersko fiziko društva «Max Planck« v Lin-dauu na planini Harz menijo, da doslej še nikoli ni bilo tako dolgotrajnih učinkov sončnih izbruhov.
Zenska — hitrostna rekorderka
Znana ameriška aviatičarka Jacqueline Cochran, ki je pred nekaj leti kot prva ženska prebila zvočni zid, je te dni zopet kot prva ženska dosegla brzino 2 Macha, to je dvakrat večjo brzino od brzine zvoka. Cohran je dosegla ta podvig na lovcu-bombarderju «Vigiland» v vodoravnem letu v višini nad 12.000 metrov. Cochran je a-meriška in svetovna rekorderka v hitrostnem poletu za ženske na 100 in 500 km.
Brez maske za kisik
Prvi zmagovalec Mount E-veresta Novozelandec Ed-mund Hillary je dopotoval te dni iz New Yorka v London, kjer bo izvršil posebne priprave za svojo novo himalajsko ekspedicijo. Na najvišji še neosvojeni himalajski vrh Makalu (8498 m) se namerava povzpeti brez maske za kisik. Hillaryjevo ekspedicijo bodo sestavljali britanski in ameriški alpinisti. V Himalajskem pogorju se bodo zadržali 9 mesecev, da bi se lahko njihovi organizmi popolnoma prilagodili pogojem v velikih višinah. Makalu leži 32 km vzhodno od Mount Everesta.
Nov biotik proti raku
Japonskim učenjakom je u-spelo izolirati novo vrsto bio-tika, ki je učinkovita ne samo proti pozitivnim in negativnim bakterijam, temveč tudi proti raznim rakastim obolenjem. Čeprav med dosedanjimi raziskovanji še ni prišlo do spontanega ozdrav« Ijenja bolnikov, se je njihov* stanje znatno zboljšalo, raz* voj tumorov pa v veliki meri preprečil. Novi antibiotik je dobil ime »Mitomicin C» in se običajno daje naravnost v sam kancerozni tumor ali v veno, če ni mogoče v ti> mor sam. V kombinaciji a zračenjem je «Mitromicin C» učinkovit proti raku na pljučih, na želodcu in črevesju. Deluje tudi na nekatere oblike levkemije.
Televizija skozi cevt
Britanski televizijski strokovnjaki preizkušajo eksperimentalno napravo za prenos televizijskih znakov skozi prazne cevi. Ta način je v tehniki poznan kot cirku-larno vodenje valov in skupno z novim pulsirajočim načinom modulacije je omogočil prenos televizijske oddaje na daljino dva kilometra brez kabla in antene samo skozi votline cevi. Ta nov sistem prenosa se raziskuje v okviru reševanja problema prenosa televizijskih oddaj med mesti, kjer so obstoječi kanali že prenatrpani. Prenašanje skozi cevi omogoča e-mitiranje 400 kanalov televizijskega programa in 7000 telefonskih pogovorov istočaa-no.
Steklo, ki ne propušča toplote
Steklo,	imenovano	«Pirex-
22» in katero so nedavno proizvedli v laboratoriju a-meriške tovarne »Kornin«, l-ma to lastnost, da odbija toploto. Steklo propušča svetlobne žarke, lahko pa vzdrži zelo visoke temperature, ne da bi pri tem spremenilo svoje lastnosti. Zaradi tega bo njegova praktična uporaba vsestranska.
Panamski kanal skozi Nikaraguo?
Komisija za atomsko energijo je sporočila, da proučuje možnost zgraditve novega prekopa, ki bi vezal Atlantski s Tihim oceanom. Panamski	prekop	je	postal
namreč pretesen	za	prehod
velikih ladij, ko pa bodo začeli graditi ogromne ladje na atomski	pogon,	bo	postal
praktično neuporaben. Komisija predlaga, naj bi novi prekop bil speljan skozi Nikaraguo, pri čemer bi vodil skozi veliko jezero. Prekopavanje tega prekopa bi izvt-ševali z najmodernejšimi sredstvi in celo z. manjšimi jedrskimi bombami.
'4 —
25. junija 1960
Goriško-beneški dnevnik
Pri Dornbergu je vojaški konj ubil 9-letnega otroka
Odvetnik Pedroni izkorišča tudi sodišče za najbolj grobo blatenje Jugoslavije
Zakaj so starši ponesrečenega Guida Daca vložili tožbo v Gorici, ko jih je pa sodišče v Novi Gorici že napotilo na civilno pravno pot v Jugoslaviji sami?
13. avgusta leta 1957 je izgubil življenje v Taboru pri Dornbergu 9-letni Guido Daco Iz «kazermet» na Svetogorski »esti. Daco je bil pri svojih »orodnikih v Dornbergu. Kot vse otroke, so tudi njega ze-1* privabljali konji. Nesreč* je hotela, da ga je eden ia-med teh konj, ki jih je vojak Rodojko Panteliž peljal napojit, tako močno brcnil, da je dan kasneje zaradi poškoflb umrl v goriški bolnišnici.
Proti koncu leta 1967 je bila pred novogoriškim kazenskim sodiščem razprava, na kateri so vojaka spoznali za krivega in ga obsodili na 4 mesece zapora in določili, da bo odškodnino določilo civilno sodišče.
Namesto da bi Dacovi starši vložili na novogoriškem sodišču civilno tožbo, so uvedli kazenski postopek v Gorici, za svojega odvetnika pa so izbrali Pedronija, ki je v pomanjkanju boljših dokazov med razpravo na najbolj grob način žalil sosedno državo in njene voditelje, da bi na takšen način vplival na sodni zbor in podprl svojo tezo.
Toda poglejmo, kako je potekala pravda. Odvetnik Sfiligoj, ki je branil obtoženo stranko, je zagovarjal nepristojnost italijanskega sodišča za to pravdo, ker gre za vojaka, ki ga je že obsodilo jugoslovansko sodišče. Izjavil je, da civilna stranka ne more postavljati svoje odškodninske zahteve in da je možna delibacija jugoslovanske sodbe v Italiji. Odvetnik se je pri svojih izvajanjih skliceval na konvencijo med Italijo in Jugoslavijo iz leta 1922, ki je še vedno v veljavi.
Odvetnik Sfiligoj je zahteval priznanje veljavnosti jugoslovanske razsodbe in navedel tudi soodgovornost otrokovih staršev, ki niso poskrbeli v zadostni meri za mladoletnega otroka v tujini.
Sodišče, ki se je umaknilo na posvet, je po krajšem presledku izjavilo, da je možen postopek. Priporočilo je odvetniku civilne stranke Pedro-niju, naj bo kratek. Le-ta je priporočilo takoj zavrnil, kar je dalo slutiti, da bo napravil vse drugo, kot pa da bi se po njem ravnal.
Po njegovem mnenju »samo sveti oče ne odgovarja pred italijanskim zakonom, toda maršal Tito, čeprav je mali sveti oče komunizma in njegove makedonske bande ne more biti neodgovoren pred italijanskim zakonom za zločin, ki ga je smatrati, da se je izvršil na italijanskem ozemlju. Jugoslovanska država se skuša izogniti italijanski ju-risdikciji; če naj se ta teza sprejme, tedaj je treba zakonsko opravičiti tudi deportacije, fojbe itd.; če naj bi bilo tako, tedaj bd šli nazaj v kameno dobo. Glede prič za morebitno novo razpravo je odvetnik rekel, da se bojijo grožnje jugoslovanske policije, ki jim je zagrozila, naj se na sodišču v Gorici ne prijavijo*.
Sodišče, ki se je med razpravo trikrat umaknilo v posvetovalno dvorano, je jugoslovanskega vojaka obsodilo na 4 mesece zapora ter ga je popolnoma oprostilo prestajanja kazni na podlagi dekreta predsednika republike iz leta 1960. Obsodilo pa ga je na plačilo zagovornika v znesku 60.000 lir in procesne stroške. (Odvetnik Pedront je zahteval pol milijona.)
Glede civilne odgovornosti
jugoslovanske države je sodišče sprejelo načelo, da vabilo ni bilo dostavljeno pravilno; namesto na predsednika republike, kot predstavnika države, bi morali vabilo poslati zveznemu pravobranilstvu.
Ker je jugoslovansko sodišče, potem ko je obsodilo vojaka, napotilo starše na civilno pravno pot v Novi Gorici, kjer bi se prav gotovo po mirni poti našla zadovoljiva rešitev, ne moremo razumeti, kako so mogli starši storiti takšen korak in privoliti v tožbo, ki ne le, da ni zadostila njihovim odškodninskim zahtevam, ampak je dovolila zelo podlo in vsega obsojanja vredno politično špekulacijo, ki ne koristi pomirjevalnemu procesu med dvema sosednima državama — nasprotno predstavlja zelo hud napad na so-|
sedno državo in na njegovega predsednika, ki utegne meti tudi drugačne posledice
Za Vižina in Lipicerja še vedno pridržana prognoza
Zdravstveno stanje Antona Vižina in Renata Lipicerja, ki sta se v četrtek ponoči ponesrečila skupno s Petrom Ro-lichom pri Villessah, ko so s? vračali iz Lignana, je še vedno zelo kritično, čeprav se jima je med včerajšnjim dnem nekoliko zboljšalo. Zdravniki si še vedno pridržujejo prognozo. Morda je za spoznanje slabši Vižin, ki ima precej hude poškodbe na telesu in po glavi.
*■ ■ 1
Se
~ V. ^
Po mlačvi v Sovodnjah
iiiiiiiiiiiiiiiiif iiiiiiiaiiiiiimiiHiiiHiiiiimiiiiiuiiii iiiimiiimiiiiiHiiaiiiiiiiiHiiiuiiitiiHiiiitiiiii
Trčenje na Korzu pred Aguzzonijem
A v torno bi list po rzročil nesrečo	dveh
Nardin iz Štandreža bo okreval v 20 dneh, Cavalieri pa je hudo ranjen
Na Korzu Italija se je v noči od četrtka na petek pripetila prometna nesreča. Pred garažo Aguzzoni je okrog polnoči prišlo do trčenja med avtomobilom, katerega je vozil Ciotu Franco iz Gorice ter motornim vozilom, katerega je vozil 45-letni mizar Miroslav Nardin iz Štandreža, ki je na zadnjem sedežu peljal 52-letnega frizerja Fran-cesca Cavalierija iz Ul. Ascoli št. 10.
Do trčenja je prišlo, ko je avtomobilist, ki je prihajal iz mesta, nameraval zapeljati v garažo, ne da bi dal prednosti motociklistu, ki je privozil od glavnega kolodvora. Pri trčenju je motociklista vrglo na tla in so ju morali zaradi številnih ran takoj prepeljati v civilno bolnišnico. Zdravstveno stanje Cavalierija je bilo tako resno, da so
si zdravniki pridržali prognozo, medtem ko se bo moral Nardin zaradi udarca v prsni koš ter globoke rane na desni nogi zdraviti 20 dni.
Kino v Gorici
CORSO. 17.15: »Severozahodna meja», K. More, L. Bacall, ci-nemascope v barvah
VERDI. 17.00; «Kaj praviš«, R. Vianello, U. Tognazzi, mladini do 16. leta vstop prepovedan.
VITTORIA. 17.30: »Ljubezenska igra«, D. Reynold, P. Douglas, cinemascope v barvah.
CENTRALE. 17.30:	«Zadnji
car«, E. Purdon, G. M. Cana-nale, mladini do 16. leta vstop prepovedan.
MODERNO. 17.00: »Sedem ubijalcev«.
Letos bomo oddali 40.000 stotov pšenice
Goriški prefekt je, na podlagi odločbe, katero je izdalo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, določil, da se kontingent pšenice, ki znaša v naši pokrajini 40.000 stotov, takole porazdeli po naslednjih občinah:	Kapriva
701 stot, Krmin 4.526, Doberdob 170, Dolenje 521, Fara 1814, Foljan 869, Gorica 696, Gradiška 1794, Gradež 7436, Marian 1797, Medea 1214, Tržič 928, Moraro 650, Moša 583, Romans 2920, Ronke 2958, Za-graj 363, Škocjan 3912, Ste-verjan 53, S. Lorenzo 927, S. Pier dTsonzo 932, Scvodnje 190, Štarancan 1614, Turjak 725, Villesse 1660.
Pokrajinsko kmetijsko nad zorništvo bo v roku 15 dni sporočilo kmetovalcem, koliko pšenice morajo oddati v letošnjem agrarnem letu. Cas za oddajo žita je od U. julija do 31, avgusta.
Občinska seja
Včeraj ob 18. uri je bila tajna seja goriškega občinskega sveta. Razpravljali so c zadevah občinskih uslužbencev.
Zadnja pot Petra Roiicha
Ko je pogrebni avtomobil
nekaj pred 17, uro pripeljal posmrtne ostanke Petra Roiicha, ki se je prejšnjo noč smrtno ponesrečil v Furlaniji, iz Villess na Placuto, se je na trgu pred cerkvijo zbralo že več stotin Goričanov. Vsem se je stiskalo grlo in solze so jim silile v oči, ko so njegovi prijatelji, sami mladi fantje potegnili krsto iz avta in jo odnesli v cerkev.
Z belimi rožami prekrito kisto so potem odpeljali na glavno pokopališče ob mirenski cesti, kjer so ob globoki žalosti svojcev in številnih znancev položili posmrtne o-stnnke mladega Petra k večnemu počitku.
Naj mu bo lahka domača gruda.
Prometna nesreča na Tržaški cesti
Na Tržaški cesti, in sicer v bližini stavbe št. 9 sta včeraj opoldne trčila 55-letna kolesarka Luigia Capella s Tržaške ceste št. 11 ter avtomobilist 31-letni trgovec Danilo Nanut iz Ul. Balilla št. 12. Do trčenja je prišlo, ko je avtomobilist zelo počasi prihajal z neke stranske ceste, na katero je žena prav tedaj zavozila. Zaradi visokega zida drug drugega nista opazila. Pri trčenju je žena padla in se udarila v lobanjo ter v desno ramo. Z zasebnim avtomobilom so jo prepeljali v civilno bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti sedem dni, seveda, če ne bo komplikacij. Na kraj nesreče je prišla prometna policija.
— «*-——
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 28 stopinj ob 14. uri, najnižja 15 stopinj ob štirih zjutraj. Vlage 65 odstotkov.
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Alesani, Ulica Carducci št. 12, tel. 22-68.
ZiZitik
.. -------------------------------------------------------------------------------------------
Nedeljski gostje prispeli včeraj v Trst
Jutri na stadionu povratno srečanje Triestina-Luzern
Nemogoč sporazum med začasnim odborom Triestine in odborom osmih meščanov, ki so hoteli denarno podpreti društvo
T0TIP št.	26
prvi	i
drugi	X
prvi	1 2X
druji	2X2
prvi	1 X
drugi	X 1
prvi	1
drugi	X
prvi	1 2
drugi	2 1
prvi	1 2
drugi	X 1
Prijatelji Triestine gotovo ne bodo hoteli zamuditi priložnosti, da bi še enkrat prisostvovali tekmi, ki jo bo moralo tržaško moštvo igrati v nedeljo proti Luzernu. Kol smo že obširno pisali, sodeluje Triestina na turnirju za »Alpski pokal». Preteklo nedeljo je bila prva tekma turnirja med italijanskimi in šv;carskimi nogometnimi klubi, v nedeljo pa bo povratno ir. obenem zaključno kolo.
Triestina, pa čeprav je. dobro zaigrala in tudi navdušila gledalce v Luzernu, je morala preteklo nedeljo prepustiti zmago domačinom, ki so srečanje zaključili s 4:3 v njihovo korist. Jutri pa bo švicarsko moštvo vrnilo Triesti-ni obisk.
Švicarji so prispeli v naše mesto včeraj popoldne in komaj so stopili na tržišKa tla
ponudbo iz nam neznanih razlogov odbil, kar je razvidno iz pisma, ki ga je predsednik začasnega odbora Triestine poslal inž. Cambissi.
Dr. Galinotti se bo tako predstavil občnemu zboru Triestine, ki bo 28. t. m. s svojo listo in ni izključeno, da bo kaka druga skupina predložila kot protiutež dru-
L,	go Namesto enotnosti, ki je
se jim je zahotelo po morju, j	....	*. J
Zaželeli so si kopanja in vodstvo Triestine jim je takoj ugodilo prošnji. V spiemstvu funkcionarja plavalnega odseka so odšli v kopališče, kjer so se lahko po dolgi vožnji pošteno osvežili v prijetni morski vodi. Pozno popoldne •je predsednik začasnega odbora Triestine dr. Galinotti sprejel švicarske igralce in piedsednika njihovega društva v društvenih piostorih, kjer jim je podaril bronasti kipec. Triestina bo stonia vse, da se bodo Švicarji prijetno
Totocalcio št. 43
Juventus-Reims	l
Bologna-Nimes	1
Racing-Fiorentina	I 2
Le Havre-Spal	1X2
Sedan-Lazio	X	1
Nancy-Torino	l
Brescia-Troves	l
Young Boys-Roma	1 X
Napoli-Bienne	1	X	2
Chaux de F.-Alessandrla 1 Palermo-Zurigo	l
Catania-Friburgo	1
Young Fellows-Verona 1 X
Triestina-Lucerna
Reggiana-Grenoble
1 X 1
počutili v našem mestu, če že zaradi drugega ne pa zato, da se oddolžijo za lep sprejem, ki so ga doživeli v Luzernu. Gostje so izrazili željo, da bi danes šli na stadion, kjer se nameravajo nekoliko razgibati. Tudi tej želji so ugodili in danes ob 9. uri bodo imeli na razpolago igrišče za kratek trening.
V zvezi z vestjo, ki smo jo objavili pred dnevi, da je na vidiku ugodna rešitev za rešitev finančne krize Triestine, lahko sedaj dodamo, da je vse padlo v vodo. Kot smo pisali, je skupina osmih meščanov ponudila sodelovanje in kar je najvažnejše po 10 milijonov lir na osebo in med temi je bil tudi lastnik tovarne igralnih kart inž. Cambis-sa. Odbor Triestine pa je
kupov in prodaj toliko potrebna, so notranji spori, ki škedujejo ugledu tržaškega društva. Pametno bi bilo, da bi se končno sporazumeli in sestavili odbor, ki bo znal ne le urediti finančne težave, temveč tudi pripraviti tako er.ajstorico, ki bi bila zmožna že v prihodnji nogometni sezoni doseči cilj prestopa v A ligo.
Včeraj popoldne je Triestina zaključila priprave za nedeljsko srečanje. Zelo verjetno bo Trevisan postavil v moštvo sina njegovega prijatelja in bivšega soigralca pri Triestini Rocca.
Postava sicer še m točno določena, vendar zanjo pridejo v poštev sledeči igralci: De Min, Bandini Frigeri, Brach, Varglien, De Grassi, Rocco, Fortunato, Cazzaniga, Secchi, Taccola, Del Negro, Puia in Szoke.
I. MOTONAVTICNI RALLY
Danes prihod udeležencev v Tržaški zaliv
Danes bodo prispeli v Tržaški zaliv udeleženci prvega motonavtičnega rallyja gornjega Jadrana. Pričakujejo, da bo prvi privozil do valobrana pred starim pristaniščem okoli 12.50. Ostali bodo prihajali vsaki dve minuti. Popoldne pa bo «gimkana» v vodah nasproti Trajanskega nabrežja. Ta bo od 16. do 18. ure.
Ljubiteljem tega športa navajamo imena udeležencev ral-lyja z odgovarjajočimi startnimi številkami:
Kategorija »fuoribordoii: l. Giorgio De Vittor, 3. Vincenzo Cigala, 5. Fulvio Bertinetti, 7. Gianmaria Bonsetti, 9. Carlo Rasin, 11. Luigi Gallis, 13. Hans Muschik, 15. Alfredo Ban-ci, 17. Ecloardo Biancat, 19. Ugo Vianelli, 21. Gastone Do-rigo, 23. Franco Vielli, 25. Strambing Bandle, 27. Giuseppe Persiano, 29. Giuseppe Dal-la Pieta, 31. Pietro Carlon, 33.
Giancarlo Grimani, 35. Agosti-no Battaglini, 37. Pierpaolo Dalmas.
Kategorija «entrobordo»:	?.
Adriano Possenti, 4. Piergior-gio Coin, 6. Emesto Menato, 8. Nicolo Do-na delle Rose, 10. Luigi Dona dalle Rose, 12. Jo-sef Kirschbaum, 14. Francesco Arona, 16. Luigi Sartori, 18. Sergio Persiano, 20. Fulvio Stiffoni.
Udeleženci bodo startali :z Trsta v nedeljo ob 7. do 9. ure.
VATERPOLO
MOSKVA, 24. — V Moskvi je danes vaterpolo reprezentanca Sovjetske zveze premagala reprezentanco Jugoslavije s 3:2 (2:2). Jutri bosta obe reprezentanci igrali neuradno, v nedeljo pa se bosta spet uradno srečali.
Od danes do 2. julija
Etapna kolesarska dirka diletantov po Avstriji
Poleg številnih posameznikov bodo startale reprezentance Avstrije, Italije, Holandske, Švice, Belgije, Nemčije in Sovjetske zveze
DUNAJ, 24. — Jutri, v soboto se bo začela tudi v Avstriji kolesarska dirka, ki je tokrat za diletantske vozače. 1.321 km dolga proga po Avstriji je razdeljena v 8 etap, ki pa ne bodo sama ravninske, temveč se bodo morali kolesarji povzpeti tudi po strmih ovinkih ceste, ki vodi preko Grossglocknerja.
Jutri bo na Dunaju, kjer Je začetek dirke, startaio preko 100 kolesarjev. Dirke se bodo udeležile poleg diletantske reprezentance prirediteljev tudi ekipe Italije, Holandske, Švice, Belgije, Nemčije in Sovjetske zveze. Moštva bodo sestavljena iz štirih kolesar, jev. Po prvi etapi bo lahko nadaljevalo dirko samo 42 najboljših avstrijskih kolesarjev. To seveda velja le za posameznike in ne za reprezentanco. Ker bodo tudi vzponi, so letos uvedli gorsko nagrado.
Etape dirke so kakor sledi;
illiiiiiiiliiillHiiilillnliiMiliiiiiimiMliliiimiiiiMillimilllllllllilliiiiiiiiiiilllMHlliHifiimiitUli
Olimpijske vesti
Prve dokončne prijave številnih udeležencev
1. etapa — 25. junija: Dunaj-Greš ten — 140 km;
2. etapa — 26. junija: Gre-sten—Graz — 164 km;
3. etapa — 27. junija: Graz—• Spittal na Dravi — 224 km;
4. etapa — 28. junija: Spittal. Saalfelden — 152 km z vzponom na Grossglockner (skoraj 3.000 m višine);
5. etapa — 29. junija: Saalfelden—Woergl — 130 km z vzponom na vrh Thurna;
6. etapa — 30. junija: WoergI-Salzburg-Ried — 191 km * vzponom na vrh hriba Steic;
7. etapa — 1. julija: Rled— Scharding — 34 km na kronometer in
Ried—Wels — 83 km;
8. etapa — 2. julija: Ried— Dunaj — 214 km.
MEDNARODNI TENISKI TURNIR V TRSTU
Do sedaj se je samo Francija prijavila za vse panoge na sporedu rimskih iger
RIM, 24. — Prireditvenemu odboru olimpijskih iger so začele prihajati prve dokončne prijave posameznih držav. Do danes so uradno prijavile udeležbo z navedbo panog sledeče države:	>
PERU nogomet, veslanje, streljanje ROMUNIJA — vse discipline na olimpijskem sporedu razen nogometa, košarke in hokeja na travi HONG KONG — streljanje EIRE — veslanje, boks, jahanje in jadranje ETIOPIJA — lahka atletika, boks, kolesarstvo JUŽNA AFRIKA — lahka atletika, veslanje, boks, kolesar-
V nedeljo ob 10. uri bo
na stadionu »Prvi maj«.
dvoboj v odbojki
med moškima in ženskima ekipama Partizana Nove Gorice in Bora iz Trsta. Istočasno bo tudi dveboj v namiznem tenisu med predstavniki Nove Gorice in Bora.
V
Vodstvo in igralci nogometnega kluba iz Luzerna po prihodu v Trst. V nedeljo bo moštvo nastopilo v povratni tekmi za »Alpski pokal* proti Triestini
stvo, telovadba, rokoborba plavanje, moderni peteroboj, dviganje uteži, streljanje, vaterpolo in jadranje INDIJA — lahka atletika, boks, nogomet, telovadba, hokej na travi, rokoborba, plavanje, dviganje uteži in streljanje
SEVERNI BORNEO — lahka alictilcB UGANDA — lahka atletik boks
ANGLEŠKI ANTILI — lahka atletika, kolesarstvo, dviganje uteži, streljanje, jadranje
BERMUDE — jadranje FRANCIJA — vse discipline na sporedu BRAZILIJA — vse discipline razen v kanuju, sabljanju, telovadbi, hokeju in rokoborbi
AVSTRALIJA — vse discipline razen v nogometu MADŽARSKA — vse discipline razen v hokeju KANADA — vse discipline ra-zen v nogometu, hokeju, modernem peteroboju in vaterpolu
VELIKA BRITANIJA — vse
discipline razen v rokoborbi in dviganju uteži ŠVICA — košarka, kanu, kolesarstvo, sabljanje, telovadba, hokej in moderni peteroboj
NOVA ZELANDIJA — lahka atletika, veslanje, kolesarstvo, sabljanje, hokej, rokoborba, dviganje uteži, konjski špor. in jadranje URUGVAJ — košarka BOLGARIJA — košarka HOLANDSKA — kanu, telovadba in hokej na travi.
Jadralna regata v Kielu
Italijan Strauiino še prvi v lestvici
KIEL, 24. — Nemec Bruno Splieth si je z jadrnico »Bella-trix» zagotovil zmago v petem dnevu mednarodne regate za čolne vrste »Star«, Drugo mesto je zasedel Italijan Strauiino z «Merope III«, tretje pa Francoz Pisani s «Frip».
V splošni lestvici vodi Strauiino z 2.150 točkami pred Pi-sanijem (1.586) in Holandcem Maasom (1.501).
Danes se je začel najvažnejši del mednarodnega turnirja, ki ga je organiziral Tržaški tenis klub. Nastopil; so igralci prve serije. Rezultati včerajšnjih srečanji so sledeči: Pucihar (Ljubljana) - Bergman (Dunaj) 6:3, 6:2.
Potucejf (Dunaj) - Kostorts 2:6, 8:6, 6:2 Facchini - Maiaroli 6:0, 6:1 De Ebner - Bardof (Dunaj) 6:2. 6:3
Bardof (Dunaj)-Brunner 6:3, «:l
De Ebner - Breskvar (Ljubljana) 6:0, 6:2 Ressler (DunaJ)-Costa 6:4,6:3.
V igri parov sta Avstrijca Ressler jn Schwendenwein premagala italijansko dvojico Ma-ltroli - Di Davide 6:0. 5:7. 6:3, Ljubljančana Pučihar - Breskvar pa sta odpravila Avstrijca Bergman - Parte 6:2, 6:3.
WIMBLEDONSKI TURNIR-
LONDON, 24. — Tudi danes je dež motil reden potek srečanj vvimbledonskega teniškega turnirja. Tokrat je vreme tako nagajalo prirediteljem, da so morali odložiti več kot polovico srečanj, ki so bila na današnjem sporedu. •••»
Med včerajšnjimi rezultati naj omenimo zmago italijanskega ženskega para Lazzarino-Pericoli nad angleškim Cox-Wo0dgate s 6:4, 6:3.
V nadaljevanju tretjega kola mej posamezniki je Gartner (Jnžna Afrika) premagal Grin-do (Francija) 6:3, 3:6, 8:6 in 6:4, Američan Buchholz pa je od-pravii Avstralca Marka 6:4, 15:13, 7:5.
LAHKA ATLETIKA
Mazza na cilju skupno z Lauerjem
MLkNCHEN, 24.	—	Proti
vsakemu pričakovanju so dosegli na nocojšnjem mednarodnem lahkoatletskem mitingu v Mueuchenu zelo povprečne rezultate. Svetovni rekorder Ha-ry je pretekel 100 m v 10M4, drugi pa je Italijan Giannone, ki je rabil le 2 desetinki več. Odličen pa je uspeh Italijana Mazzs. k; je ramo ob rami z Nemcem Lauerjem pritekel na cilj v teku na 110 m čez zapreke, Od ostalih Italijanov j'« Sardi zmagal v teku na 200 m, Lombardo pa je bil prvi v svoji skupini v teku na 400 m. Najvažnejši rezultati so sledeči:
11* m zapreke:	1.	Martin
Lauer (Nem.) 14”1, 2. Mazza (It.) H’T, 3. Svara (It.) 14”6.
400 m zapreke:	1.	Helmut
Janz (Nem.) 51"3,	2.	Morale
(It.) 5g”i,	3. Mattias (Nem )
52"4, d. Martini (It.) 53”2.
Met krogle: 1. Meconi (It.) 17,16 m, 2. Urban (Nem.) 16,76, 3. Enke (Nem.) 16,36.
Tek na 80 m zapreke (ženske): 1. Zenta Kopp (Nem.) 10”9, J. Jutta Heine (Nem.)
11 ”1, 3. Edeltraud Keller (Nem-•ičja) U”2.
4“*	******	»te*«*■**■»•>«*■ «*■**■•**•	■»**■*******»«■	-MHCntS
________________MATEVŽ	HACE-----------------12.
{ KOMISARJEVI ZAPISKI j=g
Prva knjiga	g
«Tudi	tega
OOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOC
Ceta se je vrnila in pobrala vso municijo, ki so jo pustili beli. Naši borci v prvem bataljonu so bili dobre volje kljub temu, da niso spali vso noč. Sredi borcev sem spoznal tudi bombaša Petra, starega znanca še iz Francije.
♦Devet bomb sem zmetal nocoj,« je povedal Peter. Nosil je stojalo težke brede na hrbtu; bil je majhen, žilav, fcrnkast in partizan iz enainštiridesetega; bil je ujet v jugoslovanski armadi, nato je ušel iz Nemčije domov in prišel naravnost v partizane. Luka mi je dejal: «Eh, ta mali borec je pa hraber partizan, čeprav je komaj štirinajst dni, odkar je prišel v bataljon.*
»Eh, Luka, ni novinec, star revolucionar je. Poznam ga še iz Francije, organiziral je stavke.*
Nekaj ur sva hodila skupaj in obujala spomine na dobo, ki sva jo preživela v francoskih gozdovih.
♦Si videl? Marsikaj bomo še doživeli. Vidiš, to je Španija za nas,* je rekel Peter; *ali pri nas bomo zmagali.«
♦Ah, kar vesel sem bil, ko sem te zagledal,« sem odgovoril.
Proti večeru smo prišli na Goro. Plezali smo po strminah. Kar čudil sem se Petru, kako je, majhen kakor je bil, preple-zoval strmine in prenašal ranjence. Znenada sem mu rekel: ♦Peter, če bom doživel konec, bom kaj napisal o tebi.* — Ali Peter ni doživel svobode, padel je na Gori.
Na Gori smo zasedli vse hiše. Bil je božični dan in nekate ri borci so šli v cerkev, kjer so peli pevci poleg božičnih tudi partizanske. Razgovarjali smo se z domačini; skrbelo jih je, da ne bi bilo bojev za božič. Mnogo partizanov ni hotelo v cerkev, zato jih je mnogo ostalo po hišah; čistili so orožje in počivali.
Midva s Prlekom sva se lazgovarjala o slovenski knjigi.
26. decembra navsezgodaj zjutraj je zaklical Luka: «Hejo, fantje in dekleta, danes je Štefanovo. Danes fantje in dekleta pijejo in plešejo.* Kamor je prišel v jutranjih urah, je vpil: «Fantje, Štefanovo je! Glejte, kuharji, da bodo fantje zadovoljni!«
Zamedlo je precej snega in tudi mrzlo je bilo. Več kot petdeset partizanov je šlo v cerkev. Ko so šli iz cerkve, so pričele padati granate. Neki domačini so javili v Sodražico, da je šercerjeva brigada na Gori in Italijani so jeli pošiljat; bo žični pozdrav. Granate so eksplodirale z gromovitim treskom Tudi pred hišo, kjer smo se nastanili, so začele padati granate; s Prlekom sva planila iz hiše.
Komaj sva bila nekaj korakov od hiše, me je vrgla ob tla silna detonacija. Ozrl sem se in videl štiri metre od sebe ležati Prleka v krvi Skočil sem k njemu, prijel sem ga za roko, nagnil sem se čezenj in ga spraševal: »Prlek, kaj ti je? Pa ne da bi ti bilo hudo?« Ves je bil oblit s krvjo. Prihiteli so bolničarji in dvignili smo vsega okrvavljenega na nosila.
Zasedli smo višine nad vasjo. Polegli smo v globok jarek v sneg in čakali, kdaj bodo prišli Italijani. Vec naših je bilo ranjenih, šercerjevci so odbili italijansko pehoto, ki je hotela prodreti na Goro; pognali so jo nazaj v dolino. Ta dan se niso več upali na Goro, mi smo pa še isti večer krenili proti Rovtam. Komisar Hribar mi je dejail: »Prlek je padel. Bodi sedaj kar ti komisar bataljona.«
«Trije komisarji so že padli,« je dejal Stjenka. »Luka ima smolo s komisarji.*
Na Mokrcu je bilo vse zasneženo. Lukov bataljon je bil zbran pod smrekami, ki so bile obložene s snegom Pripravljali smo se za napad na progo. Luka je stopil v sredo bataljona, zeleni Klobuk mu je visel čez desno uho. Zakričal je s svojim močnim glasom: »Tovariši, trije komisarji so nam drug za drugim padli, četrti komisar bataljona je sedaj Matevž. Stopi no naprej in jim kaj povej.*
«Ze več kot deset dni sem v bataljonu,* sem jim dejal. «vsi me že poznate. Prlek je padel, to veste vsi. Bil je hraber in sposoben bataljonski komisar. Potrudil se bom, da bom vestno opravljal svoje komisarske dolžnosti. Padel je tudi star,
hraber revolucionar, bombaš in borec Peter. Ostanimo vsi tako hrabri, kakor sta bila komisar Prlek in bombaš Peter.*
Končal sem, Luka pa je zakričal: »Na desno!« Odšli smo v gosjem redu, drug za drugim med zasneženimi smrekami v dolino.
«Boste videli, tudi tega bo zadelo,« so govorili borci; kar pri srcu me je stisnilo.
»No, če že moram pasti, bom pa padel,« sem si mislil.
Komandir Zorko se je vso pot tiščal svojega dekleta, šli smo na progo, na odsek Grosuplje—Sap. Po poti smo se ustavljali po hišah in iskali vodiče. Pet sto metrov pred progo smo polegli v globok sneg in streljali na italijanski oddelek, ki je prihajal od proge sem. že po prvih strelih so Italijani zbežali v bunkerje in besno odgovarjali z mitraljezi. Kljub temu pa je minerska grupa opravila svoje.
Vračali smo se ob progi. Petdeset metrov proč je bila kmečka hiša, kjer je prebival neki dezerter, ki je ušel v avgustu iz šercerjeve. Bil je mitraljezec; s seboj je odnesel mitraljez in ga dal Italijanom, potem pa je, bil je mesarski pomočnik, grozil našim ljudem, da jih bo ovadil, če mu ne bodo prodali živine po ceni, ki jo je sam določal; z mesom pa je zalagal italijansko vojaštvo. Vojaško sodišče je odredilo, da moramo dezerterju rekvirirati njegov delež premoženja. Naši so potrkali na vrata. Dolgo časa se ni nihče oglasil. Močan vodnik Zvonko je dolgo časa tresel vrata, preden se je v sobi prikazala luč; obenem je zavreščal moški glas: »Kdo moti mir poštenim ljudem?«
«Odprite!» so klicali naši.
»Kdo pa je? Pošteni ljudje hodijo podnevi. Gotovo so kakšni lumpje,* je kričal v veži starikav moški glas.
»Odprite, če ne...» je polglasno zakričal Zvonko.
«še enkrat vam rečem, če ne boste pri miru, bom poklical Italijane, pa vam bodo že dali hudiča, presneti ušivci hudičevi,* je kričal ded.
Z Lukom sva stala ob oglu hiše in poslušala starčevo razsajanje. Ali ko je začel groziti z Italijani in nas zmerjati, je
skočil Luka naprej in se uprl v vrata, d* so v hipu zletela s
tečajev.
Zagledali smo čuden prizor. Star mož je stal v spodnji obleki in držal luč v roki. Ko nas je zagledal, se je začel ritenski umikati. Luč se mu je tresla v rokah, na vse grlo je kričal: «Oha, oha, neki lumpje so prišli! Kje je naša vaška straža? Kje so italijanski vojaki?*
»Tiho, ded,* je zakričal Luka.
Prišli smo v hišo in starec s« je usedel za mizo.
«Pa hlače si oblecite, da se te prehladite,« ga je opozoril vodnik.
»Kje imate sina,« sem ga vprašal.
«Zlodjev sin, šel je v Ljubljano. Pri Slamiču dela.«
»V redu,* je rekel bataljonski intendant. »Na osnovi vo-jaških uredb in Osvobodilne fronte vam bomo pobrali delež vašega sina dezerterja. Vole vam bomo vzeli.*
»Bežite, hitro, kajti če pridejo Italijani, vas bodo vse postrelili,« je jezno govoril stari gospodar. In res se Je zaslišalo na progi streljanje.
«Se prav nič ne bojimo Italijanov, ne belih,« je odgovoril Luka.
Dve zelo čedni hčeri sta st*li pri peči in nas sovražno gledali. Bataljonski bolničar j uta Je Pripovedoval o naših uspehih na frontah.
«Pa je res sin pri Slamiču?« sem Ponovno vprašal deda.
*T?'i tedne bo že, odkar je šel,,, je odgovoril stari in si zavihal brke.
Nenadoma pa je pritekel P° stopnicah s podstrešja desetar Janez, dvigal prst kvišku in stokal- «Od vraga me je neka žival na podstrešju ugriznila v toko.» Bolničar si je pri luči ogledal ugriznjeni prst, ki je bil otekel, in dejal: »Krščen dus, to pa ni od živali. To pa m0fa biti dvonožna žival.*
Dva partizana sta odhitela 8 svetilkami na podstrešje ki dobila v kumiku domačega siual za ušesa sta ga privlekla v sobo.
«Aha, to je pa tista živalca.« je dejal Zorko.
«No, oče, lagali ste. To pa n1 lepo od vas,* sem mu dejal.
(Nadaljevanje sledi)